Medvojna in povojna hudodelstva zoper civilno prebivalstvo ostajajo nerazišèeno po- droèje v veèini vzhodno- in srednjeevropskih dr`av. Podobne te`ave, kot jih ima Sloveni- ja pri urejanju svoje polpretekle zgodovine in kazenskopravnem preganjanju domnevnih hu- dodelcev, imajo tudi druge evropske dr`ave. Da bi nekoliko predstavili te`ave sorodnih vzhodno- in srednjeevropskih novonastalih de- mokracij pri urejanju temnih poglavij iz pol- pretekle zgodovine, v prvem delu prispevka predstavljamo pravno in moralno analizo le- tošnje odloèitve velikega senata Evropskega sodišèa za èlovekove pravice v zadevi Kononov v. Latvija o medvojnih hudodelstvih sovjet- skih partizanov nad civilnim prebivalstvom v Latviji. Èeprav je bila odloèitev v slovenski javnosti prezrta, gre za zelo pomembno pre- sojo, ki smiselno osvetljuje jedro uveljavlja- nja pravne odgovornosti za barbarska hudo- delstva nad civilnim prebivalstvom. Odloèitev poudarja, da ne more biti razlikovanja pri ka- zenskopravni odgovornosti glede na stran, na kateri se je storilec bojeval, kar je pomembno tudi za spopadanje z ravnodušnostjo do med- vojnih in povojnih pobojev v slovenski dru`bi. Odloèitev se implicitno nanaša na nekatera aktualna vprašanja slovenske dru`be glede po- vojnih pobojev in je zanimiva tudi z vidika, da je na tretjem senatu Evropskega sodišèa za èlovekove pravice pri prvostopenjskem odlo- èanju predsedoval Boštjan M. Zupanèiè, slo- venski sodnik na Evropskem sodišèu za èlo- vekove pravice. V drugem delu pa v prispevku analiziramo, kaj bi lahko takšna odloèitev pri- nesla za sooèenje s hudodelstvi v slovenskem pravnem redu. 5 )   ,  0  Latvijska zgodba se zaène 27. maja 1944, ko sovjetski partizani obleèeni v uniforme Wehrmachta napadejo vas z imenom Mazie Bati na latvijskem pode`elju. Napad je bil del mašèevanja zaradi poboja skupine sov- jetskih partizanov pod vodstvom majorja Èu- gunova, ki so se skrivali v skednju neke hi- še v Mazie Bati. Ker so partizani posumili, da so prav vašèani vasice izdali Èugunove mo`e nacistiènim nemškim silam (Nemcem), so se samovoljno odloèili, da se bodo maš- èevali za smrt soborcev. Nedol`ni vašèani so v prièakovanju in v strahu pred mašèevanjem partizanov poiskali pomoè nemške vojske, ki je vse moške prebivalce opremila s puškami in z dvema granatama. Pri tem je potrebno poudariti, da vašèani do takrat niso bili obo- ro`eni, niti niso sodelovali v oboro`enih spo- padih, ves èas pa so tudi zanikali, da bi par- tizane izdali nemški vojski. V napadu, ki je sledil, so sovjetski partizani zverinsko pokon- èali devet vašèanov, pri èemer so jih šest še `ive za`gali, vkljuèno s tremi `enskami, med katerimi je bila ena v pozni noseènosti. Za`- $-4 % ,  0  9 ,            % %7 $      # gali so tudi njihove domaèije. Marsikdaj se v podobnih primerih zgodba konèa brez ugo- tavljanja odgovornosti za povzroèena vojna hudodelstva, vendar se je zgodba o pokolu v vasici Mazie Bati takrat šele zaèela. V zaèetku leta 1998 je latvijski arhivski center za preiskovanje posledic totalitarizma spro`il kazensko preiskavo o dogodkih z dne 27. maja 1944 v vasi Mazie Bati. Kasneje je to`ilec spro`il kazenski postopek zoper Vasi- lija Makarovièa Kononova, vodjo partizan- skega oddelka, ki je vasico napadel. Po dol- gotrajnih postopkih pred latvijskimi kazen- skimi sodišèi je kazenski oddelek okro`ne- ga sodišèa spoznal Kononova za kazensko od- govornega za poboj civilnega prebivalstva, na osnovi 68 (3). èlena latvijskega kazenskega za- konika ter @enevskih konvencij, Èetrte haaš- ke konvencije ter Konvencije o nezastaranju vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper èlo- veènost. Latvijsko sodišèe je ugotovilo, da so bili vašèani civilno prebivalstvo, medtem ko dejstvo, da so imeli puške doma, ne pome- ni, da so sodelovali v vojaških dejavnostih, temveè le izkazuje njihov pristen strah pred napadom partizanov. Pri tem je poudarilo, da tudi v primeru, èe bi se izkazalo, da je eden od vašèanov obvestil Wehrmacht o polo`aju partizanov, to še ne pomeni, da bi se s tem odpovedali varstvu, ki ga civilistom daje med- narodno humanitarno pravo. Ko je tudi la- tvijsko vrhovno sodišèe potrdilo omenjeno sodbo, se je Kononov prito`il zoper latvij- ske oblasti na Evropsko sodišèe za èlovekove pravice, zaradi domnevnega kršenja prvega ostavka 7. èlena Evropske konvencije o èlo- vekovih pravicah, ki prepoveduje retroaktiv- nost kazenskih zakonikov. V prito`bi je prito`nik Kononov uteme- ljeval, da v èasu napada na Mazie Bati vojna hudodelstva v domaèem in mednarodnem pravu niso bila prepovedana ter da zato ne more biti kaznovan. Na prvi stopnji postopka pred Evropskim sodišèem za èlovekove pra- vice je najmanjša mogoèa veèina štirih sod- nikov tretjega senata Evropskega sodišèa pre- senetljivo sledila prito`nikovi argumentaciji in potrdila, da so latvijske oblasti kršile prvi odstavek 7. èlena Evropske konvencije, ker naj bi v tistem èasu vojno pravo avtomatièno ne podeljevalo statusa civilnih oseb vsem tistim, ki se niso vkljuèili v oboro`ene sile na tej ali oni strani. Presenetljivo zato, ker je Evropsko sodišèe do tedaj vedno obravnavalo zadeve gle- de hudodelstva zoper mednarodno pravo na podlagi 7 (2). èlena Evropske konvencije, ki doloèa, da prepoved retroaktivnosti v prvem odstavku 7. èlena ni ovira za sojenje in kaz- novanje oseb za katerokoli storitev ali opusti- tev, ki je bila v èasu, ko je bila storjena, kaz- niva po splošnih naèelih, ki jih priznavajo ci- vilizirani narodi. Èe bi nürnberško sodišèe sle- dilo takšni pravni utemeljitvi, potem bi morali oprostiti vse nacistiène hudodelce, èeš da vojna hudodelstva v èasu storitve med drugo svetov- no vojno niso bila kazniva v skladu z medna- rodnim pravom. Veèina prvostopenjskih sod- nikov je obenem zapisala, da napad 27. maja 1944 ni bil per se v nasprotju s Haaškim pra- vilnikom iz leta 1907. Zakaj je veèina tretjega senata v svoji pr- vostopenjski odloèitvi zaobšla omenjena zgo- dovinska naèela ter celo svoj lastni precedent iz zadeve Touvier v. France, ostaja odprto vprašanje. Sodnik Myjer ponuja v pritrdil- nem loèenem mnenju enostransko razlago pravne utemeljitve veèine sodnikov s tem, da izjema od naèela retroaktivnosti kazenskih pravil lahko velja samo v primeru nacional- socialistiènih hudodelstev med drugo svetov- no vojno. Zadeva Kononov v. Latvija naj bi se od tega pristopa razlikovala po tem, da je prito`nik Kononov pripadal zavezniškim si- lam, ki so se borile proti nacistièni Nemèiji. Iz tega sledi, da je preganjanje vojnih hudo- delstev, storjenih med drugo svetovno voj- no, mogoèe le, èe je domnevni storilec pri- padal nacistiènim silam oziroma njihovim $          sodelavcem. Uveljavljanje odgovornosti pa ne bilo mo`no, èe je domnevni storilec pri- padal zavezniškim oboro`enim silam. Sod- niki Fura-Sandström, Davíd Thór Bjõrgvins- son in Ziemele, ki so glasovali proti odloèitvi prvostopenjske veèine štirih sodnikov, so v svojem odklonilnem mnenju odgovorili, da utemeljitev veèine poraja veè dvomov kot po- nuja jasnih odgovorov. V odklonilnem mne- nju so omenjeni trije sodniki zapisali vpra- šanje, ki zelo jasno povzema sr` pravne ab- surdnosti odloèitve veèine tretjega senata Evropskega sodišèa za èlovekove pravice, ki je: Zakaj naj se kazenska odgovornost pre- soja glede na stran, v kateri se je storilec voj- nih hudodelstev bojeval? Veliki senat Evropskega sodišèa za èlove- kove pravice na drugi stopnji odloèa o prito`bah zoper sodbe prvostopenjskih sod- nih senatov. Na drugi stopnji je veliki senat Evropskega sodišèa z veliko veèino razvelja- vil prvostopenjsko odloèitev in razsodil v korist Latvije, kar pomeni, da ni prišlo do kršitve 7. èlena Evropske konvencije o èlovekovih pra- vicah. V konèni odloèitvi je sodišèe odpravilo napake iz svoje pravne argumentacije, ki je po- sredno sporoèala, da se kazenska odgovornost za vojna hudodelstva med drugo svetovno voj- no lahko presoja na podlagi strani, na kate- ri se je domnevni storilec bojeval. Evropsko sodišèe je sicer menilo, da so vašèani neposred- no sodelovali v spopadih (kar sicer govori v prito`nikovo korist), nato pa je razsodilo, da je bila izvensodna usmrtitev vašèanov, ki so bili v danem trenutku izven spopadov, ned- vomna kršitev mednarodnega vojnega prava, ki je ̀ e veljalo pred drugo svetovno vojno (glej odstavke 202-204 odloèitve). Takšna odloèitev nedvomno sporo`a individualno kazensko- pravno odgovornost prito`nika Kononova. Èetudi bi lahko umorjene vašèane prišteva- li med civiliste, ki so sodelovali v oboro`enih spopadih, so imela latvijska sodišèa zadostno pravno podlaga za obsodbo in kaznovanje pri- to`nika Kononova za zverinski napad sovjet- skih partizanov na latvijsko vasico. Èe pa bi lahko šteli vašèane za civiliste, ki niso sode- lovali v oboro`enih spopadih, bi bili še toli- ko bolj upravièeni do veèjega varstva v med- narodnem humanitarnem pravu. Sodišèe je poudarilo, da je `e mednarodno vojaško sodišèe v Nürnbergu takoj po koncu druge svetovnje vojne v svojih sodbah veè- krat poudarilo, da so sodila pravila medna- rodnega humintarnega prava iz Haaških kon- vencij iz leta 1907 `e pred zaèetkom druge svetovne vojne v mednarodno obièajno pra- vo, ki so ga priznavali vsi civilizirani naro- di in je bilo šteto za splošno sprejeta pravila in obièaje bojevanja. Z drugimi besedami, mednarodno pravo je `e takrat prepovedo- valo vojna hudodelstva in vzpostavljajo in- dividualno kazensko odgvornost za njihovo storitev. Prito`nik je tudi utemeljeval, da je kazenskopravni pregon zoper njega in nje- gova kazenskopravna odgovornost za vojna hudodelstva zastaral, kar so sodniki Evrop- skega sodišèa odloèno zavrnili. Individual- na kazenskopravna odgovornost za vojna hu- dodelstva namreè nikoli ne zastara. Kazenska odgovornost se ne more preso- jati glede na stran oz. politièno pripadnost, na podlagi katere se je storilec vojnih hudo- delstev bojeval oziroma deloval. Vzhodnoe- vropske dr`ave so se pridru`ile Svetu Evrope in Evropski konvenciji za èlovekove pravi- ce prav zato, da bi se dokonèno oddaljile od prime`ev in èeri bivših totalitarnih re`imov, ki so neenakost pred zakonom povzdignili v temelje njihovega delovanja in obstoja. Evropska konvencija nikjer ne doloèa, da se njen 7. èlen nanaša samo na nacistièna hu- dodelstva. Še veè, Evropsko sodišèe se je samo v zadevi Kolk and Kislyiy v. Estonia jasno izre- klo, da nürnberška naèela veljajo univerzalno, kljub temu, da je nürnberško sodišèe sodi- lo samo nacistiènim vojnim hudodelcem, za- vezniškim pa ne. Pri tem je jasno, da so bila $      # vojna hudodelstva `e v èasu druge svetovne vojne v nasprotju s splošnimi pravnimi naèeli, ki jih priznavajo civilizirani narodi, kar je v odloèitvi o Uredbi o vojaških sodišèih leta 1994 potrdilo tudi slovensko ustavno sodišèe. Èeprav Evropsko sodišèe pripisuje prebival- cem vasice pronacistièna stališèa, jim ni mo- glo le zaradi slednje arbitrarne oznaèitve odre- kati pravnega statusa civilistov na podlagi mednarodnega humanitarnega prava. : ,  '     ,  0     $ 7 Medtem ko so latvijska sodišèa obsodi- la in kaznovala vsaj enega storilca vojnih hu- dodelstev med drugo svetovno vojno, tega v slovenskem pravnem redu verjetno niko- li ne bomo doèakali. Kaj bi takšna odloèi- tev lahko pomenila za iskanje odgovornosti za povojne poboje in nenazadnje za katarzo slovenske dru`be? Nakljuènemu bralcu se ob branju odloèitve Evropskega sodišèa za èlo- vekove pravice poraja obèutek, da etièna in moralna argumentacija odloèitve izhaja prav iz slovenskega konteksta, kjer molk in nekaz- novanost za barbarske pokole civilnega pre- bivalstva na slovenskem ozemlju, ki jih je za- grešil totalitarni re`im, ostaja pravilo. Veè kot šeststo do sedaj najdenih mno`iènih gro- bišè prièa, da je bivši totalitarni re`im `e ar- bitrarno presodil, da mu ni šlo za enako obravnavanje posameznikov pred zakonom. Neuspešno iskanje odgovornosti za omenjena dejanja izven slovenske dru`be ne pomeni niè drugega kot tišèanje glave v pesek. Takšno stanje je razvidno iz pred krat- kim objavljenega Poroèila o pobojih Puè- nikove preiskovalne komisije, kjer je jasno razvidno izrazito razhajanje med veèinskim in loèenim mnenjem Puènikove preiskoval- ne komisije. Razhajanja je mogoèe zaslediti prav glede vprašanja, kdo je odredil mno- `iène poboje in kdo jih je izvrševal. Sled- nje še dandanes ni natanèno pojasnjeno, saj je bilo veliko arhivskega gradiva unièene- ga, izgubljenega oziroma se morda nahaja v zasebnih arhivih nekaterih še danes vpliv- nih posameznikov. Veèinsko mnenje Puè- nikove komisije sporoèa, da so pri pripravi in izvršitvi sodelovale enote Ozne in Knoja, ki so bile hierarhièno podrejene nadrejenim v Beogradu in ne nadrejenim v Ljubljani. Z drugimi besedami, zdi se, da veèinsko mnenje odgovornost za izvrševanje povojnih pobojev prelaga na jugoslovansko partijsko vodstvo. Res je, da tudi veèinsko mnenje poudarja, da ‘glede temeljnega vprašanja, kdo je sprejel odloèitev za povojne mno`iène poboje, posebej vrnjenih domobrancev, in kdo naj bi bil odgovoren za ta dejanja, prei- skovalna komisija ni mogla priti do zadost- nih podatkov za nedvoumno oceno in ugo- tovitev’ (toèka 8 veèinskega mnenja). Kljub temu pa so èlani preiskovalne komisije v ve- èinskem mnenju zapisali, da ‘so okro`na po- veljstva Ozne oziroma njihovi oficirji od- loèali o izboru za usmrtitev, izbirali loka- cije morišè in nadzorovali usmrtitve’ (ve- èinsko mnenje, toèka 7) ter da je te`ko iz- kljuèiti, ‘da je za usmrtitve ne le vedel, am- pak jih je kot izvršitelj ukaza nadrejene ko- mande zapovedal naèelnik republiške Ozne. Take mo`nosti po veèini ne izkljuèijo niti preiskovanci.’ (Veèinsko mnenje, toèka 7.) K tej ugotovitvi naj bi pripomogli tudi od- nosi v Ozni, za katere naj bili znaèilni ‘slepa pokornost izvajanju ukazov, velika konspi- rativnost, zelo omejeno medsebojno komu- niciranje in molèeènost o lastnih nalogah in akcijah celo med pripadniki Ozne’ (ve- èinsko mnenje, toèka 7). Po drugi strani pa loèeno mnenje poudar- ja, da so odloèitve o povojnih pobojih go- tovo sprejeli v najvišjih vrhovih jugoslovan- skega partijskega in dr`avnega vodstva, pri èemer je bilo izvajanje preneseno v Slovenijo na politbiro Komunistiène partije Slovenije, vodstvo slovenske Ozne in enote II. divizi- $          je Knoja. Poroèilo nazorno prikazuje odnos zmagovite partizanske strani do svojih nas- protnikov v dr`avljanski vojni, ko zapiše, da ‘odloèilna vloga KP je oèitna tudi v razliè- nem odnosu do ujetih vojakov okupatorja ... in do ujetih vojakov protirevolucije. Med- tem ko so komunistiène oblasti veèino ujetih nemških vojakov po daljšem ali krajšem ujet- ništvu izpustile, je bila veèina ujetih vojakov nasprotne strani v dr`avljanski vojni pobi- tih.’ (Loèeno mnenje, toèka 1.4.7.) Podob- no je poudaril tudi dr. Puènik v pogovoru za Mladino, kjer zagovarja stališèe, da je bila odloèitev za povojne poboje ‘sprejeta v ta- kratnem politiènem vrhu, verjetno jugoslo- vanskem, v katerem pa so sodelovali tudi ne- kateri Slovenci.’1 Enako dr. Puènik zapiše tudi v svojem prispevku za knji`no delo Tem- na stran meseca, kjer izpostavi, da je ‘splošno odloèitev o krvavem obraèunu z vojnimi ujet- niki, repatriiranci in civilisti sprejelo najvišje jugoslovansko partijsko in dr`avno vodstvo, ki so ga takrat sestavljali isti ljudje, to je naj- višji funkcionarji KPJ. Tudi pri tej odloèi- tvi so verjetno sodelovali nekateri vodilni slo- venski komunisti, saj si ni mogoèe predstav- ljati, da bi bila takšna odloèitev sprejeta brez sodelovanja Edvarda Kardelja in njegovih najzaupnejših sodelavcev.’2 Vodstvo slovenske Ozne pa naj bi nato usmerjalo delo okro`- nih in okrajnih pooblašèencev pri izvajanju povojnih pobojev. Èlani Puènikove preiskovalne komisije so v veèinskem mnenju inter alia predlagali sklep, ki sporoèa, naj pravno in moralno od- govornost za izvršene povojne mno`iène po- boje, posebej vrnjenih domobrancev nosi prejšnja totalitarna oblast in njena dr`avno- pravna predhodnica. Še pomembnejši je sklep, ki govori o tem, da je potrebno odklo- niti vsakršno moralno krivdo zgolj na podlagi kriterija pripadnosti katerikoli strani. $     Ali se prepoznate?  # ? ) %  Zadeva Kononov v. Latvija jasno pojasnu- je, da se individualna kazenska odgovornost ne razlikuje glede na stran, kjer se je kdo bo- jeval. Izvensodni poboji civlistov sodijo med vojna hudodelstva in hudodelstva zoper èlo- veènost, ki nikdar ne zastarajo. Prav tako nik- dar ne more zastarati kazenski pregon zoper hudodelstva zoper èloveènost. Dandanes, skoraj dvajset let po padcu totalitarnega ko- munistiènega sistema, še vedno ni nataèno in z gotovostjo pojasnjeno, kdo je odredil mno`iène povojne poboje in kdo jih je izvr- ševal. Zato tudi ne moremo govoriti o kakr- šnikoli individualni kazenski odgovornosti, kot izhaja iz zadeve Kononov v. Latvija. Zakaj storilci niso znani, ni èisto znano. Dr. Puènik je v reviji Tretji dan poudarjal, da gre ‘pri tem za prizadevanje èisto jasno doloèenih po- litiènih skupin, predvsem tistih, ki so v nepo- srednem ali posrednem nasledstvu s prejšnjo komunistièno partijo, ki stvari, kolikor je le mogoèe, naèrtno zavirajo’.3 Podobno niso po- jasnjeni tudi razlogi za povojne poboje. Dr. Puènik je v pogovoru za tednik Mladina po- vedal, da ‘tisti, ki bi na to vprašanje lahko odgovorili, ne `elijo govoriti. Še najbolj jasna je izjava Mitje Ribièièa, ki je dejal, da je bila takratna dr`ava v te`avah, zato je prišla do sklepa, da je potrebno potencialne sovra`nike odstraniti.’4 Te`ava se zdi predvsem v tem, da so bili dokumenti unièeni ter da se tudi glavni storilci o tem ne `elijo izpovedati. Morda bodo prihodnja leta prinesla kaj veè jasnosti glede razlogov za povojne poboje. Dr. Jo`e Puènik o èloveku v antropološko- filozofskem pogledu ni imel najboljšega mnenja, saj je ‘èlovek ... silno šibko bitje. Ima $     èudovito energijo, èudovit ogenj v sebi, a je kot ameba, èe ni vpleten v neki sistem kul- turnih pravil delovanja. Je izgubljen.’5 V is- tem pogovoru za revijo Tretji dan je dr. Puè- nik tudi povedal, da ‘Slovenija še ni izved- la tega koraka, da bi rekla: fašizem, nacizem in komunizem so podobni, so èlovekovi kul- turi in njegovi morali sovra`ni sistemi’. Ker slednje še v letu 2010 ni dose`eno, nas èaka še veliko truda, da bomo v slovenski dru`- bi konèno priznati enako totalitarnost vseh treh sprevr`enih re`imov. Prièujoèi prispe- vek `elimo zakljuèiti z besedami dr. Jo`eta Puènika v njegovem prispevku za knjigo Temno stran meseca, kjer je zapisal, da ‘med “podedovane dol`nosti” seveda sodi tudi stro- kovna preiskava zloèinov prejšnjega komu- nistiènega re`ima in njihov kazenskopravni zakljuèek. Iz zgodovine paè ni mogoèe po- birati samo rozin!’6 Odloèitev Evropskega so- dišèa za èlovekove pravice v zadevi Kononov v. Latvija pa poudarja prav slednjo dol`nost dr`av, da hudodelstva zoper èloveènost ka- zenskopravno preiskujejo in poišèejo njihove storilce. 1. Zasliševalec zasliševalcev, Intervju z dr. Jo`etom Puènikom, Matija Grah, Mladina, 11. april 1995. 2. Jo`e Puènik, Mno`ièni povojni poboji, v Drago Janèar (ur.), Temna stran meseca, Nova Revija, 1998. 3. “Zloèinov ni poèel slovenski narod, ampak komunistièna partija”, Urša Matos in Bla` Ivanc, Tretji dan, junij-julij, 1995. 4. Zasliševalec zasliševalcev, Intervju z dr. Jo`etom Puènikom, Matija Grah, Mladina, 11. april 1995. 5. Kljub vsemu na dobri poti, Pogovor z dr. Jo`etom Puènikom, Tretji dan. 6. Jo`e Puènik, Mno`ièni povojni poboji, v Drago Janèar, Temna stran meseca, Nova Revija, 1998.