Dopisi. Dnnaj. (0dlo6na beseda.) Ker naši poslanoi vsled nagajanja nemških kri6a6ev ne morejo priti do besede, da bi razkrili v ostrih govorih rane svojega naroda, pomagajo si z interpelacijami. Zopet imamo v rokah interpelacijo vzorno delavnega poslanca J. Ži6karja in tovarišev zastran slovenščine pri uradih v Ptuju in Malinedelji. Glasi se tako: Pravzaprav je samoumevno, da je vi- soka vlada dolžna, skrbeti pri javnih uradih za napise v jeziku onega ljudstva, za koje so uradi ustanovljeni. Akoravno pa slovenske ob6ine že leta in leta prosijo za to svojo najpriprostejšo pravico, se jim vendar še v mnogih slučajih ta pravica dosledno odklanja. ~ ' 43 moral poslanec, ki je spodaj na prvem podpisan, še pred nekaterimi tedni •^a različna ministerstva pritožbo okraj- topa ptujskega na Štajarskem, ivi, da je zastop že večkrat prosil e napise na pe6atih različnih c. kr. ptujskih uradov, a da se željam sloven- skega prebivalstva dosedaj ni ugodilo, še ve6, omenjenemu zastopu se na njegove vloge niti odgovorilo ni. Posebno zna6ilen pa ie slede6i slučaj. Ob6ine Radoslavci, Godomerci, Malanedelja, Moravei in krajni Solski svet pri Malinedelji so večkrat zaporedoma vložile prošnjo za slovenske napise pri c. kr. poštnem uradu Malanedelja. Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo je zaukazalo c. kr. poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu v Gradcu, naj se prošnja usliši; in ravnateljstvo je res že 1. 1896 naznanilo županstvu v Radoslavcih, da bo se prošnji ugodilo, kadar bo postal tedanji poStni pe6at neraben. Pred nekolikimi dnevi pa se je poslal ondotnemu poštnemu uradu novi pe6at, a samo z nemškim napisom. Namesto da bi c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Gradcu izvršilo ukaz visokega c. kr. trgovinskega ministerstva in da bi rešilo svojo obljubo, je na ta na6in zakrivilo le popolnoma opravičeno vznemirjenje med slovenskim prebivalstvom. Te neznosne razmere se morajo odstraniti s tem, da upeljejo vsi javni uradi, ki so ustanovljeni za slovensko ljudstvo, na svojih pe6atih, napisih in tiskovlnah tudi slovenska imena. Podpisani si usojajo, vprašati visoko skupno ministerstvo: Ali visoka c. kr. vlada pripoznava pravico slovenskega Ijudstva, da zahteva po na6elih narodne jednakopravnosti, naj se v vseh onih krajih, kjer prebiva slovenski rod, naredijo vsi uradni napisi, pečati, tiskovine v slovenskem jeziku ? AH je voljna, uresni6iti naše pravične zahteve, ker vendar pri tem nima nobenih posebnih stroškov? Posebno, ali je visoka c. kr. vlada voljna, ugoditi večkratnim zahtevam v to poklicanih zastopov ter ukazati, da se v P t u j u i n pri Malinedelji pri vseh ondotnih c. kr. uradih naredijo napisi v slovenskem jeziku? Dunaj, 20. decembra 1898. J. Ži6kar, dr. L. Gregorec, Robi6 in tovariši. Gornja Radgona. (Takšne Nemce mi ljubimo), kakor je bila grofica Wurmbrand, -katero smo pokopali na sveti post. Čeravno so nji bile na stežaj odprte vse prijetnosti zemeljskega življenja, vendar se ni dala preslepiti, raarveč si je izvolila tiho samoto na svoji grajščini v Zgornji Radgoni. Ona je Ijubila Boga, izpolnjevala je vestno božje zapovedi; raolitev in spokorna dela so bila njena najljubša opravila na svetu. Ona je ljubila sv. cerkev, izpolnievala je natan6no eerkvene zapovedi; dokler je bila zdrava, ni nikoli izpustila zapovedane službe božje; v cerkvi, najbližje prednjega altarja, je imela svoj sedež, kamor je tudi ob delavnikih pogosto zahajala ter celi fari Sv. Petra dajala najlepši vzgled lepega vedenja v cerkvi. Sv. zakramente je navadno prejemala vsak mesec po enkrat, izredno tudi večkrat. Postna postava nji je bila sveta. Ona \e ljubila sv. O6eta in sploh vso katoliško duhovš6ino; za sv. Očeta je dala pogosto sv. mašo služiti in domačih duhovnih pastirjev sploh ni druga6e imenovala, kakor ljubi duhovni gospodje. Ko ni mogla več v cerkev priti, dala je v grajski kapeli služiti sv. maSo in si na dom prinašati sv. obhajilo. Oaa je o vsakem 6loveku dobro mislila, mu dobro želela, o njem dobro govorila in, 6e je bil v potrebi in če ie bilo v njeni mo6i, mu tudi dobro storila. Siromakom \e bila usmiljena mati. Ob6e mnenje je, da je ona bila polna krš6anskega duha in najboljša dušica v celi fari. Zato njo je pa tudi ljubilo vse, kar je krš6anskega pri Sv. Petru in v Radgoni, in se je udeležilo njenega lepega pogreba. Le tisti so izostali, kateri niso imeli 6asa in katerim je mrzilo njeno pobožno življenje. Družbena dekleta od Sv. Petra so njo spremljala v beli obleki k zadnjemu po6itku. Naj y miru počiva! Takšne Nemce mi ljubimo!