Slovenski dom S pegi »ton« ta afl>bo«*in«nto postala. Poitnlna platana ▼ gotovini. tena tir 0.50 -8LO VENSKI DOM“ izhaja vsak delavnik opoldne. Urejuje: Mirko Javornik. Izdajatelj: Inž. J. Sodja. Za Ljudako tiskarno: Jože Kramarič, vsi v LJnbljanl. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Kopitarjeva R. Telefon 4001 do 4005. Mesečna naročnina 11 Ur. »a tujino 20 lir V Ljubljani 24. avgusta 1943 - Leto Vlil. - Št. 192 Bollettino di guerra n. 11851 N0TEV0LE ATTIVITA AEREA ( SUL FRONTE ITALIAN0 18 velivoli nemici abbattuti Comando Snpremo. Bollettino dl guerra No. 1185: Lavlnzlone nemlca ha effettuato incnr-sloni sulla cittA dl Salerno causando sen-siblU dannl. Impegnata ln sarratl eobat-timentl della cacc-ia germanlca perdeva 15 acrel. Ne! eorso dl un’azlone dl mitragllamento compluta da quattro vellvolj sul porto dl Preveša (Grecia) 11 fuoco della difesa delle unltk della Marina distruggevano due degll apparecchl attaccantl. Nclla notte sul 22 le atrigllerle antlacree dl C r o t o n e facevano preclpltare due bom-bardlerl nel dintornl della clttk ed uno ln mare presso C a p o Colonna. Generale AMBROSIO. * Vojno poročilo st. 1185 ZNATNO LETALSKO DELOVANJE NA ITALIJANSKEM BOJIŠČU 18 nasprotnikovih letal sestreljenih Vrhovno poveljstvo. Vojno poročilo 1185: Nasprotnikovo letalstvo je Izvedlo napade na mesto Salerno 1“ povzročilo znatno škodo. NemSkl lovol »o ga zapletli v boje od blizu, pri čemer je izgubilo 13 letal. Ii» Med strojniškim obstreljevanjem, ki so ga Izvedla 4 letala proti pristanišču Prevesi (Grčija), je obrambni ogenj mornariških edinlc nnlčll 2 Izmed napadajočih letal. V noči na 22. avgust je protiletalsko topništvo v Crotonu zbilo 2 bombnika v okolio mesta, enega pa v morje blizu rta Colonna. General AMBROSIO. Nemško to j no poročilo Nepretrgani boji ob Miusu, pri Izjumu in Harkovu Včeraj 409 sovjetskih oklepnih voz uničenih. Hude izgube pri letalskih napadih na nemška mesta Hitlerjev glavni stan, 23. avg. NemSko vrhovno poveljstvo Je objavilo naslednje uradno vojno poročilo: V trajnih budlb bojih so bili tudi včeraj na odseku ob Miusu val sovražnikovi poskusi za prodore odbiti. Pr| I z j u m u je zopet oživelo bojno delovanje. Sunki močnih sovjetskih pehotnih ln oklepnih oddelkov so bili po nom-Sklh četah v protinapadu prestreženl In razbiti. Samo na odseku enega armadnega zbora je bilo sestreljenih nad 130 oklepnikov. Tudi na prostoru pri Harkovu so oddelki vojske ln SS v budlb bojih s sovjetskimi pehotnimi ln oklepnimi silami. H a r-k o v, ki Je v bojih na vzhodu večkrat menjal gospodarja ln predstavlja samo Se kup razvalin. Je bil v okviru po načrtu Izvedenega premika zopet Izpraznjen. Sprejem uradnikov pri Vis. komisarju Nj. Eksc. Visoki komisar gen. Ricardo Moizo je sprejel po vrsti visoke italijanske funkcionarje v svojem delovnem kabinetu ter tudi slovenske. Ko je na te zadnje naslovil prisrčen pozdrav, je rekel, da Italija pričakuje, da bodo storili svojo sveto dolžnost v korist te pokrajine, in naloga Visokega komisarja je pravilno upravljati slovensko ljudstvo. Potem ko je izjavil Eksc. Moizo ,da se bo zanimal za delo vsakega posameznega pristojnega funkcionarja in jim pomagal v njihovem delu, je naslovil prisrčne pozdrave na vse slovensko ljudstvo, Slovenski funkcionar se je zahvalil Visokemu komisarju in mu izrazil spoštovanje celega naroda. — II — Vzroki za nesoglasja med zavezniki Bodoča usoda držav med Baltiškim in Črnim morjem, drugo bojišče, slabi položaj Rusije ' Carigrad, 24. avgusta, s. Včerajšnji tur-JVl Ifsti močno poudarjajo nesoglasja med Angleži in Amerikanci ter med Sovjeti. Po-n&tiskujejo članke iz angleških tednikov, kakoy n. pr. iz lista »The Statesman«, ki pravd, da je nesoglasje nastalo zlasti zaradi usode, katere naj bi bile deležne evropske države, ležeče med Baltiškim in med Črnim morjem, če bi tako imenovani Združeni narodi vojno dobili. Ta vprašanja kar se da močno zanimajo Turčijo, ki je glede njih kazala vedno veliko občutljivost, zakaj znane so sovjetske težnje po Dardanelskl morski ožini. Veliko poudarka dajejo turški listi tudi članku ruskega tednika »Vojna in delavski razred«, ki dolži Angleže in Amerikance, da se niso držali svojih obveznosti do Hu- ni prišlo do odprtja drugega bojišča v Evropi, in trdi, da se Angliji prav nič ne mudi končati vojno, Rusija pa, ki se že dve leti upira nemškemu pritisku, ni v takem položaju, ter ji je veliko do tega, da bi se vojna člmprej končala. Severozahodno od Harkova se je nadaljevalo čiščenje ozemlja, kjer je neka sovražnikova bojna skupina obkoljena od nemških grenadirjev. Število ujetnikov iu plena narašča. Povsod, kjer so Sovjeti na drugih odsekih bojišča napadli, so bili kljub uporabi svežih čet s hudimi Izgubami odhiti. Včeraj so izgubili boljševlkl na vzhodnem bojišču 409 oklepnih vozli ln 73 letal. Nad Salernsklm zalivom so nemški lovol sestrelili 13 nasprotnih letal. Pri bojih nad zasedenim zahodnim ozemljem ln nad Atlantikom Je bilo sestreljenih 11 nadaljnjih, po večini večmotornlh letal. Oddelki britanskih bombnikov so preteklo noč brez načrta napadli zahodno nemško ozemlje, V več krajib so rušilne ln zažlgalne bombe zadele javna poslopja, med njlmj cerkve, bolnišnice ln šole. Prebivalstvo je Imelo majhne Izgube. Po dosedanjih podatkih je bilo sestreljenih 5 nasprotnikovih bombnikov. Brza nemška bojna letala so v noči na 23. avgust napadla z bombami težke mere ozemlje Londona ln posamične cilje ob jugozahodni obali otoka. Pri dnevnih napadih ameriških bombnikov na nemška mesta dne 17. avgusta je bilo po šele sedaj zaključenih podatkih sestreljenih, ne kakor je bilo prvotno sporočeno, 54 letal, temveč skupno 191 štlri-motornlk. Berlin, 24. avgusta, s. Glede izpraznitve Harkova vojni sotrudnik DNB-ja poudarja, da je mesto od začetka vojne na vzhodu že večkrat menjalo gospodarja : Nemške četo eo ga z naskokom zavzele 25. avgusta 1941, nakar se je upiralo vsem sovjetskim napadom od srede maja pa do srede julija 1942. V zimskih bojih leta 1942-43 se jo v splošnem umlkalnem manevru pokazalo za potrebno, da se Izprazni tudi Harkov ln tako je bilo mesto 14. februarja izpraznjeno. A že 15. maja letos so ga nemške čete s silovitim protinapadom spet osvojile. Izpraznitev Harkova ima za cilj skrajšati bojišče in omogočiti branilcem zavzetje postojank,_ ki So s strateglčnega gledišča boljše. Berlin, 24. avgusta, s. Mednarodna poročevalska agencija Je včeraj zvečer podala običajni pregled položaja na vzhodnem bojišču in poudarila, da so imele velikanske sovjetske sile predvčerajšnjim ogromne izgube v ljudeh in v Usoda umetniških zakladov na zasedeni Siciliji Rim, 24 avg. s. Pod naslovom »Umetniški zakladi« je Ust »Popolo di Roma« objavil na prvi strani članek tele vsebine: »Izvedeli smo, da se pooblaščenec angleške tvrdke Duveen zdaj mudi na Siciliji. sije. Ankarski radio je oddajal obsežen iz- ■ Tam je pregledal več krajev in je obiskal vložek is tega članka, ki obžaluje, da še | pinakoteko v Palermu ln stolnico v Cata- 0DP0KLIC DOSEDANJEGA SOVJETSKEGA POSLANIKA ter razlage o pomenu tega Stalinovega koraka Ltsbona, 24. avgusta, s. Nowyorški listi izrekajo v svojih razlagah zaskrbljenost, ki jim jo povzroča odpoklic dosedanjega sovjetskega poslanika Lltvinova v Združenih državah. Ameriški list »FM« piše: »Prepričani smo, da se odnošaji med nami in med Rusijo slabšajo prav tisti trenutek, ko bi morali biti dosti tonsejšl in prisrčnojši. Prišel je čas, da pregledamo položaj, preden Je zadeva za zmeraj zavožena ln Je ne bi bilo več mogoče popraviti.« Bern, 24. avgusta, s. Dopisniki švicarskih listov v Londonu in Washingtonu poudarjajo veliko presenečenje, ki ga jo vzbudil odpoklio Litvinova, odnosno sklep ruske vlade, da Litvinova ne bo več poslala v Združene države, zakaj dosedanji sovjetski poslanik je že več mesecev bil v Rusiji. Katoliško vseučilišče v Milanu — tudi zadeto Vatikansko mesto, 24. avg. s. »Osserva-tore Romano« piše: Večjo škodo je ob zadnjem letalskem napadu na Milano utrpelo tudi katoliško vseučilišče presv. Srca. Ba-zpn uradnih prostorov g0 bili hudo zadeti tudi rektorat, tajništvo, pravni seminar, slavnostna dvorana in drugi deli poslopja. Hkrati objavljajo, da so vseučiliški uradi zaprti. Zaradi tega naj se vsi dopisi naslavljajo osebno na rektorja eksc. p. Avguština Gemellija OFM, Časa San. Francesco Marzio (Varese). Izpiti jesenskega roka bodo na apostolskem zavodu presv. Srca v Castelnuovo Fogliano (Piacenza) in se bodo začeli 1. oktobra za študentke, pozneje pa za študente, kar bo pravočasno vsem javljeno. Papeževo sožalje rektorju vseučilišča Srca Jezusovega Milano, 24. avg. s. P. Gemelli, rektor katoliškega vseučilišča presv. Srca, je dobil od papeža tole sporočilo: »Z očetovskim srcem se v globoki žalosti pridružujemo boli spričo tako obsežnega porušenja v znanstvenem zavodu, ki je plod žrtev in velikih upov vernih Italijanov, ter pošiljamo Tebi 'ln Tvojim požrtvovalnim sodelc«---m tolažilni blagoslov in prosimo za nagel razcvit tako zaalužne ustanovo.« — Papež Pij KIL V diplomatskih krogih prestolnice Združenih držav mislijo, da odpoklic ne pomeni, da bi Litvinova Sovjeti zdaj kaj manj cenili, temveč prej, da misli Stalin njega vzeti za enega svojih najvažnejših svetovalcev, hkrati pa poudariti svojo nezadovoljstvo zaradi vprašanja drugega bojišča. Tudi ne manjka v teh krogih ljudi, ki trdijo, da je hoče biti ta odpoklio živ ugovor proti temu, da odločitev drugea bojišča kar naprej odlagajo. Sovjeti zaradi v Ouebecu spet enkrat več kažejo svojo slabo voljo. Kor je zunanji videz v različnih točkah podoben okoliščinam iz leta 1939, sklepajo, da bi se zgodovina utegnila ponoviti. Drugi spet ta odpoklio razlagajo tako, da naj bi Litvinov postal nekak sovjetski strokovnjak za zadeve zahodnega sveta in bi bil zaradi tega svojemu predstojniku Molotovu v veliko pomoč tedaj, ko bi bilo treba reševati povojna politična vprašanja. Tudi list »Daily Telegdaph« Izraža ta nemir ln se sprašuje, koliko bo še treba, da se bodo politiki in vojaški voditelji, ki so se sešll v Quebecu, odločili zapovedati tisto ofenzivo, ki j0 ameriško in angleško Javn0 mnenje pričakuje. nijl ter sestavil seznam tamkajšnjih umetniških del. Med drugim je vpisal v svoj seznam tudi cerkveni zaklad sv. Agate v Ca-tanlji, v katerem je krona svetnice, izdelana iz samega zlata in posuta z briljanti in drugimi dragocenimi kamni. Potem je nadaljeval s svojim delom, ki se po do sedaj došlih poročilih zdi, da ima za cilj izvesti pobiranje umetniških del na Siciliji, pa ne le tistih, ki so v javnih zbirkah, temveč tudi pri zasebnikih. Novica jo porazna. Da no gre le za navadne govorico, dokazujo navedba imena tvrdke Duveen, ki Je zelo poznana med umetniškimi vcščakl ter tudi na mednarodnem tržišču s starinami. Ker bi prisilno pobiranje utegnilo imeti velik uspeh, jo zato tem holj verjetno, kajti državnega posega zoper izvoz umetniških del ni mogoče izposlovati (za kar služijo kot dokaz ugovori urada za varstvo umetnosti v Palermu). Računati jo troba tudi z možnostjo, da življenjska stiska primora zasebnike, du potem po sili razmer oddajo svoje zaklade. Tvrdka Duveen, to se pravi Anglija bo dala za plačilo bankovce, ki so namenjeni za zasedene dežele, torej neveljaven denar, ki je pa neobhodno potreben, kajti vojaške oblasti so takoj zapovedale prisilno zamenjavanje denarja. In utegne se zgoditi tako kakor v časih lorda El-wina, ki je atenski Fartenon oropal vse zakladnice starinskih predmetov. Zahtevamo, da vlada posveti temu vprašanju vso pozornost. Zahtevamo tudi poseg Švice, ki je varuh naših koristi v anglosaških državah. Vprašanjo je perečo in priznamo, da nas boli srce. Mi Italijani imamo že dve teli zasedene Atene in druge grško kraje ln smo povsod dali dokaze o spoštovanju do umetniških spomenikov, ki eo tam. Mi ne mislimo s tem sklicevanjem Izzvati tekmovanja, ki bi dišalo po izsiljevanju, pač pa zahtevamo ln imamo pravioo, da se nam priznava enaka mera.« Nova določila za italijanski tisk Rim, 24. avg. s. Uradni list je objavil tale zakonski ukrep z dne 9. avgusta 1943, ki daje navodila za ureditev tiska za čas vojne: 1. Odstopanje časopisnih podjetij in dru-Bih izdajateljskih družb komur koli j0 veljavno, ako lastnik dobi od ministrstva za ljudsko kulturo potrebno dovoljenje; Ako leg adovoljenja ni, potem je odstop neveljaven. Vrh tega se razveljavljajo odstopi, ki so se dogodili po 24. juliju 1943 pa do dne, ko stopa v veljavo ta uredba. 2. Minister za ljudsko kulturo ima pravico zahtevati, da ee mu predlože računske knjige časopisnih poročevalskih agenoij, ki uživajo podpore in ugodnosti iz državne blagajne. Razen tega lahko pošlje izredne komisarje imenovanim agencijam takrat, kadar se mu to zaradi nadzorstva zdi potrebno. 3. Ako hoče kdo prevzeti mešto ravnatelja ali odgovornega urednika pri dnevnikih in drugih periodičnih listih, mora poprej dobiti dovoljenje od ministrstva za ljudsko kulturo. Sedanji ravnatelji in odgovorni uredniki ne bodo mogli opravljati svoje službe, ako v 15 dneh po uveljavitvi te odredbe ne bodo dobili potrebnega dovoljenja. 4. Minister za ljudsko kulturo ima razen v primerih, ki jih navaja zakon o javni varnosti, pravico odrediti zaplembo lišla, ki izhaja brez dovoljenja, katero navaja sedanji ukrep. V skrajni potrebi bodo za izvedbo tega predpisa poskrbeli prefekti v sedežih pokrajin, drugod pa krajevne ustanove javne varnosti. 5. Dovoljenje se prekliče, ako bi Ust deloval v nasprotju s koristmi naroda. | Minister za ljudsko kulturo ima pravioo ln orožju. V zadnjih 24 urah eo Sovjeti izgubili zaradi nastopov nemška vojske 409 oklepnih vozil, drugih 62 pa je uničilo ali onesposobilo letalstvo. Dan se je torej zaključil z uničenjem 471 sovjetskih oklepnih sredstev. Ista agencija Javlja, da so na bojišču pri Harkovu Sovjeti pustili v nemških rokah veliko ujetnikov, istočasno pa se vedno bolj zateguje železni obroč, ki so ga nemške sile sklenile okrog večje nasprotnikove skupino na Istem bojišču. Ni neutemeljeno pričakovanje, da bo odpor obkoljenih sovjetskih čet, ki so pod točo silnih udarcev vsega nemškega orožja, v bližnjih 48 urah končno odnehal, toliko bolj, ker so včeraj ob velikih izgubah gladko spodleteli vsi sovražnikovi poskusi, da bi si odprl luknjo. Z izpraznitvijo Harkova, piše agencija dalje, se je vsaj začasno zaključil težaven in drzen nastop, ki so ga nemški oddelki že nekaj dni pripravljali s tem, da so uničevali vse vojaško važne naprave. Nemški premik Je bil Izveden v popolnem redu. Tako je večji del nemških čet zasedel nove postojanke na zahodni ln jugozahodni strani mesta, tehnični oddelki so pognali v zrak zadnje mine, nakar so »o tudi zadnje straže v redu umaknilo na nove obrambne črte, ne da bi bili Sovjeti zapazili ta nemški premik. Ob Miusu so se srditi boji nadaljevali z isto silovitostjo kakor prejšnje dni. Istočasno so se nemške divizije na odseku srednjega Donca po dveh dneh pri-Učnega zatišja zapletle v težke boje z 12 divizijami izbranih sovjetskih strelcev, ki so nedavno prispele na bojišče skupaj z novimi oklepnimi brigadami. Boj se Je zavlekel ves dan. Čeprav eo Sovjeti svoje množice vojakov ln orožja vrgli na sorazmerno tesen prostor, so branilske čete zadržale napadalca z bajoneti. Ob sončnem zahodu Je pred nemškimi črtami obležalo razrušenih 130 sovjetskih oklepnih vozil. Medtem ko je na zahodnem odseku pri Orlu in pri VJazml ter Jarževu vladalo zatišje, so pri Staraj! Rusi po prejšnjem ognju topništva in možnarjev ter delovanja priprav za zameglitev Sovjeti sprožili pričakovani napad na nemško črte. Le na dveh točkah se je nasprotniku. ki so ga podpirale velike oklepne sile ln več sto bojnih letal, posrečilo vdreti v nemško razvrstitev. V protinapadu so nemški pešci osamili sovražnikove oddelke in jim s spretnim nastopom odrezali pot nazaj. Uničevanje teh obkoljenih sovjetskih oddelkov se Je že začelo ln ne bo trajalo dolgo. Tudi južno od Ladoškega Jezera so se Sovjeti silovito zagnali proti nemškim postojankam, ne da bi se jim posrečil le en sam uspeh. Sem pa tja so bili nasprotnikovi napadi odbiti v bojih na nož. — II — S02ALJA KATOLIŠKIH ŠKOFOV Z VSEGA SVETA PO LETALSKIH NAPADIH NA RIM Vatikansko mesto, 21. avg. a. »Osserva-tore Romano« objavlja nova potrdila, v katerih znane osebe ev. očetu izrekajo ganjeno in vdano sočustvovanje zaradi letalskega napada na Rim. Taka pisma so sv. očetu poslali francoski škofje ter nadškof lyonski, kardinal Gerlier. Zdaj so se soglasno pridružili še irski škofje, irski ministrski predsednik De Valera, opozicijska stranka pod vodstvom Cosgrava, mnogo znamenitih političnih oseb, znanstvenikov in razumnikov, ves tisk in radio: pomembno izpričevanje vere in pobožnosti po starih izročilih tega katoliškega ljudstva. Apostolskemu delegatu v Sofiji, mons. Mazzoliju, so prav tako izrekli občuteno sožalje. Kralj Boris jo apostolskemu delegatu izrazil svoje sočustvovanje zaradi bombardiranja rimskega mesta ter svoje občudovanje za vzvišeno osebo sv. očeta, »ki stoji plemenit in poln, upov nad tako tragično razklanim svetom.« Vsi škofje so se pridružili katoličanom vesh narodov in bolgarski tisk se je v sočutju zavzel za »najvišjo in danes edino moralno avtoriteto na svetu«. Zahteva pa brezpogojni vdaji Italije — neumnost Stockholm, 24. avgusta, s. Znani angleški vojaški pisec Liddell Hart priobčuje v listu »Daily Mali« članek, v katerem pravi, da je vedenje zaveznikov do Italije bilo precej malo ljubeznivo in da je odločna zahteva po brezpogojni vdaji bila največja vojaška in politična naivnost. Ozadja angješko-ameriškega nezaupanja do Sovjetov Madrid, 24. avgusta, e. List »ABC« poudarja, da se bo danes končalo zavezniško posvetovanje v Uuebecu, ne da bi so bil tam' oglasil kateri sovjetski zastopnik ali opazovalec. Med Anglo-amerikanci in mea boljševiki je vse sodelovanje zgolj vojaško, brez kakršne koli drugačne skupnosti. Sovjetsko vedenje v avgustu 1. 1939 — piše španski list —, je Angležem ln Amerikan-cem vzelo zaupanje v Ruse. To zaupanje se ni docela povrnilo navzlic vojaškemu sodelovanju. Redko kdaj dobimo v zgodovini zaveznike, ki bi bili politično manj prenik-nlli drug v drugega, kakor pa sta angleško-amorišku demokracija in sovjetska diktatura. Gibraltar — popravljalnica zavezniških ladij Llsbona, 24. avgusta, s. Agenoija »United Press« poroča, da so zdaj v Gibraltarju na popravila letalonosilka »Indomptable«, en rušilec, več manjših vojnih ladij ter številni parniki. Prihod ameriškega mornariškega ministra na posvete v Quebec Buenos Aires. 24. avgusta, s. Po prihodu ameriškega ministra polkovnika Kno-xa v Ouebeo pomagajo predsedniku Združenih držav pri posvetovanjih trije člani ameriške vlade, in sicer zunanji minister, vojni minister in mornariški minister. Omeniti jo treba tudi toplo pismo danz-škega nadškofa mons. Spletta, ki je svetemu očetu zagotovil, da on in njegovi škofljani vneto molijo, da bi Bog uslišal želje Kristusovega namestnika ter vrnil narodom mir. Vesti 24. avgusta Skupina nevtralnih časnikarjev je v spremstvu občinskega komisarja v NapoliJu obiskala različne mestne predele in se na lastne oči prepričala o hudi škodi, ki so jo povzročili letalski napadi na umetniških zakladih, kulturnih ustanovah in stanovanjskih predelih. Sprejel jih je tudi napolski prefekt, ki Je v nagovoru poveličeval junaško odpornost prebivalstva. Dosedanji župan v Triestu, dr. Car-lo Perusino, je odstopil. Ameriška propaganda in tisk silovito poudarjata zasedbo otoka Kiska, ki leži v skupini Aleutov (med Aljasko tn Sibirijo) in so ga Japonci kmalu po začetku vojno osvojili. Japonci pa pravijo, da so Amerikanci 15 dni napadali z letalstvom in bro-dovjem otok, ki je bil Izpraznjen že v drugi polovici julija. Po razpustu fašistične stranke Je vojni minister uveljavil ukrep, s katerim je vsem vojakom kakršne koli stopnje odločno prepovedano, da bi bili člani katere koli politične stranke ali pa se smeli udeleževati dela raznih javnih ali skrivnih političnih organizacij. Z o s r edo t o č e va n J em industrijo Jo začela portugalska vlada. Gospodarski minister je namreč izbral poseben kraj, kjer bo srticlo delovati le eno podjetje, ki bo Izdelovalo klobučevino. Do sedaj se je s to obrtjo bavilo 24 manjših podjetij, ki so slabo plačevala delavstvo in so bili obratni prostori v večini primerov vse prej kakor higienični. 13 zastav romunskih vojnih ladij Jo bilo odlikovanih za vojaško hrabrost v znak priznanja za sijajne uspehe, ki jih je romunska mornarica dosegla v bojih na Črnem morju. Poglavar španske države general Franco, ki Je sedaj v svoji poletni prestolnici, Je prispel v svoje rojstno mesto v El Ferrol. Franco Je v družbi žene in spremljevalcev pregledal vojaške naprave v pristanišču, nato se pa udeležil slavnosti, ki jo Je poveljstvo mornariških enot priredilo njemu v čast. Cez 14.000 sovjetskih tankov so uničili nemški oddelki od začetka sedanjih bojev na ruskem bojišču, to je v dobrih 7 tednih, pravi nemški poročevalski urad. Včeraj zjutraj Je umrl v nemškem glavnem stanu general letalske armade Hans Jeschonek, načelnik glavnega stana pri nemškem letalstvu. In sicer po dolgi bolezni. Star je bil 54 let in je bil od 1. februarja 1939 na tem mestu. Mehlkanska vlada je izdala najstrožje ukrepe, da bi preprečila izvoz srebra iz države. MOREBITNE ANGLEŠKE IN AMERIŠKE PONUDBE ZA MIR so po sodbi romunskega tiska za Evropo nesprejemljive Bukarešta, 24. avgusta, s. List »Viatza« poroča o novici, ki jo je razširila neka poročevalska družba z one strani Atlantskega morja in po kateri naj bi živčno vojno, ki možnost, da v skladu z okoliščinami lahko prekliče dovoljenje tudi odgovornemu uredniku. 6. Odpravljajo bo vsa določila, ki bi nasprotovala določilom pričujoče uredbe. 7. Ta uredba začne veljati dan po objavi v uradnem listu ln velja še tri mesece po zaključku vojnega stanja. so se zanjo odločili v Quebeeu, spremljnl Rooseveltov in Churohillov predlog za sklenitev miru. List dopušča možnost, da bi ta novica bila resnična, in pravi: »Ce se poglavarja Anglije in Amerike skrbno varujeta, da bi pokazala svojo pravo misel o boljševizmu, izvira to is dejstva, da zadržanost, ki jo kaže Stalin, ne prija niti An-! gllji niti Ameriki. Zlasti pa ne prija Ev-ropi. Zaradi tega bi nihče v Evropi ne ■ mogel nikoli sprejeti nobene angleške ln ameriške ponudbe za mtr. naj bi bila-še tako vabljiva, če bi za tako ponudbo stala | moskovska pošast.« Jtraa X »SLOVENSKI DOM«, dne 24. avgusta 1943. Ste v. 192. A (epie od Urške bilo ni nobene. Nerodno je, ko fantje »resno« sodijo o ženski lepoti Slike s kopanja v Gradaščici Ljubljana, 24. avgusta. V nedeljo som doživel kar dva senzacionalna dogodka ... Saj ml ne bo nihče zameril, če pravim tako... Ob Gradaščici tam ob meji je bilo v nedeljo dopoldne in popoldne vse bolj živo, kot navadne dni. Sonce z jasnega neba je pripekalo ves dan in na temnosinjem nebu ni bilo niti enega oblačka, ko sem se pridružil množici kopalcev in se z njimi vred kuhal in evri v pravi tropični vročini. Grada^čino obrežje je bilo kakor tlakovano — s telesi kopalccv. Celo pozorni reporter, kateremu je povsod premalo živahno, sl je zaželel pri tej soparici miru in mrzel tuš. Sonce pa je žgalo in bakreno ogorela telesa kopalcev so so svetila, da se je njihova spolska barva harmonično ujemala s kopalci, ki so v tej sopari našli prostora Je še v plitki strugi in kazali svoje zmočene ode iz vode. Z levico sem si zakril oči in obraz, da bi oči ne trpele zaradi sonca, ko me je zbudil bližnji hrušč. Na moji url je bilo 2 in četrt. »Senzacija, senzacija ...«, so vpili tam na desni. Beseda me je kar zbodla v suha rebra in moral sem jo ugotoviti. Da bi jih kobila! Senzacija — skupina hudomuSnežev je ugotovila — nov rekord. »Nov rekord, nov rekord!« <-» Višek letošnje vročine... 84.5 stop. C. Senzacijal Morda za vremenoslovce in preroke, ki bodo po teh rekordih modrovali po starih rekih o Roku in sv. Jerneju! Vse pa je bilo le za uvod resnično sen- zacije, ki je sledila ugotovitvi viška letošnje vročine... Po obrežju se je kmalu za tem vse še bolj razgibalo in vsi bo se ozirali na levo stran, od koder je prihajala nova senzacija... Pa sem vendar sklenil že v soboto, da no bom prav nič služben v nedeljo, da ne bom ničesar pisal. Tako sem rekel sam sebi, ko sem menil, da bo spet kak nov rekord .., V kopališčnem mravljišču in nastajajočem vrvežu pa je nastal prav živžav, smeh, klicanje, vpitje .., »Komisija, komisija,« tako je zavrSčalo mod kopaloi. Da bi jih koklja! Komisija! »Ali jih ni dovolj že drugod!«, je nevoljno dojala postarna gospa v bližnji družbi. Zares, prišla je — »komisija«. 6 mož z visokimi cilindri, med njimi celo dva zamorca. Stara dama jima je ob poglodu nanju dejala: »Norca!« Pa jo vendar vstala in racala na kraj, kjer se je začela senzacija... Jaz pa ra njimi! Sment, taka senzaieja! četrti smo se bližali in »senzacionalni funkcionarji« bo tekali po obrežju in lovili lepa dekleta. Hm, ko jih je pa bilo toliko, da sl res težko izbiral! Saj je vse mrgolelo! Komisija pa je komisija! Bržkone je že teden dni prej motrila lepota... Zato jo kmalu zbrala 12 najlepših. Vse se je zgrinjalo okoli njih. Stale so v krogu — vse vesele, razigrane ter čakale sodbe... o njihovi lepoti. Šole sedaj smo zvedeli, zakaj gre! Za najlepšo, za mls — ali kakor že pravijo. Komisija je bila prav natačna. Izbranke so se morale vrteti v krogu 380 stopinj, vse jih jo motrilo — ne samo komisija, hm, še bolj številne užaljene, pa tudi gospodje, četudi ne ljubosumne dame ... Komisija je »trokovno« motrila — vse — od nog do glave. Dekleta so se očividno trudila za prva mesta. Črnolaska, zagorela abiturientka, je hotela samozavestno ustroči strogim sodnikom le z enim krogom, potem pa jo hotela uiti. Pa so jo pripeljali nazaj ob taktu slavnostne koračnice, ki jo je razbijala vso slovesnost posebna družba. Dve url smo jih občudovali in dve uri so lepotice vztrajale — vse zaradi priznanja, da si celo na njihovih obrazih moral opaziti, kako hudo je, če dekleta tekmujejo ... Sodni zbor pa je imel kljub zelo finemu nastopu — težave. Užaljenke so žvižgale, drugi so ploskali, tretji ugotavljali osebnosti nastopajočih lepotic. Ob 6 je bila sodba izrečena. Mis je postala črnolasa gdč. Lubšina Majda iz Viča, druga je bila plavolaska, tretja spet črna. Vsa slava je bila razumljivo določena prvi — Predsednik komisije ji je čestital, šopek nageljov pa je bilo darilo priznanja. Hrušč na kopališču še dolgo ni polegel. Dame so razmotrivale novo senzacijo in ženska nevoščljivost je ugotavljala vse mogoče in nemogoče. Končno jo damski zbor sklenil, da to ni ljubljanska mis, ampak le viška, ker so nastopale le Vičanke. Jaz pa sem moral ugotoviti, da je bila tretja med njimi celo s Poljanske ceste. Mrak je žo legal na mesto, ko smo se veseli vračali domov. Ženske še niso utihnile o lepoti. Sele ko sem pričel debato o lanskem tekmovanju za najbolj fotogeničen damski obraz, so se nekoliko umirile. Morali smo jim dati priznanje. In zares je bila med njimi ena štiridesetih, ki so žrtvovale prav zaradi tega tekmovanja toliko skrbi... Le prvonagrajenke se nismo mogli spomniti. Baje je bila neka gdč. Blejčeva, samo to smo ugotovili. Človek res pozablja In ho pozabil tudi na nedeljski senzaciji, in to nam je poroštvo, da so bodo potolažile tudi nedeljske uža-ljenkel “II — Do 50 milijonov hipotečnih posojil V prvi poloviej tega leta je hipotečni trg v Ljubljani še kaj stalen in trden, da imajo denarni zavodi primerno veliko vsote lcapltallj na razpolago in da dajejo proti vsem predpisanim varnostim primerno velika posojila raznim posestvom, podjetni-l«Wi» trgovcem in obrtnikom. V praksi je sedaj pri dajanju posojil sistem vrstnega reda, pri katerem se sicer prihranijo visoko takse in kolki, toda jo ta sistem za-varovanja posojil na nepremičninah le kratkoročen, zaznamba vrstnega reda za ka-ko posojilo je namreč veljavna le eno leto, po poteku enoga lota se mora zaznamba vrstnega reda znova predlagati, drugače izgubi vrstni 'red svojo voljavo. V zemljiški knjigi potem uradoma izvedejo izbris tega vrstnega reda. Proti lanskemu letu je bil loto« hipotečni trg živahnejši. Lani je bilo v prvih šestih mesecih podanih 422 predlogov za vknjižbo zastavne pravice v varnost posojil odnosno za zaznambo vrstnega roda za hipotečne kredite, vso v skupnem znesku :S8,293.558 lir. Letos pa je bilo v prvih šestih mesecih podanih le 388 predlogov, toda za primerno visoko vsoto, celotno namreč za 49,947.825 lir. Od teh je bilo 256 predlogov za vknjižbo posojil v znesku 13 milijonov 175.825 lir in 144 predlogov za zaznambo vrstnega reda v znosku 36,773.573 Ur. Letos v juniju je bilo podanih 65 predlogov za celotno vsoto 4,044.955 lir. V tem lotu je bil to najnižji mesečni izkaz vknji-ženlh posojil, najvišji jo bil januarja, ko je bilo vknjiienih 12,868.419 lir posojil in kreditov. Določitev začasne vojne doklade državnim in banovinskim uradnikom Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odloča: Clon l. Pripravniki državne in banovinsko uprave iz prejšnje vladavine obdržijo prejemke, ki so jih imeli na dan 11. aprila 1941, zvišujejo pa se jim za 30 % od 1. julija 1941 in za 43 % od 1. decembra 1941. — Novi prejemki na plači in osebnih draginj-skih dokladah ne smejo v čistem znesku Eresegati zneska L. 897.— y prvi kategoriji, • 7.94~ v drugi kategoriji in L. 471.— v tretji kategoriji. — Morebitno razliko med zneskom dosedanjih prejemkov in prejemkov po tem predpisu obdrži pripravnik ad personam in je ta razlika vštevna ob morebitnih poznejših poviških. Clon 2. Za pripravnike veljajo, kolikor so združljiva s predpisi prednjega člena 1., izvršilna navodila po odločbi z dne 15. septembra 1942, št. 90. 87. To pa je divjega lovca še bolj ujezilo; hotel so je maščevati nad drvarjevo koč-ko — Toda na njenih svislih je našel pribito jelenovo rogovje; na tem pa bi si raztrgal svojo blodečo dušo... In tako tudi drvarjevima ni mogel prizadeti ničesar hudega. »Bile so gotovo vile, ki so mu to nasvetovale! Le počakajte, se bom žo maščeval tudi nad drvarjevimi! Strašno so bom maščeval nad onim, kateremu bo gradiška vila krstna botra,« se je zarotil. In napodil je svoje tuleče pse * gradišča čez Juršno vas in dalje čez sosednje Šmartno po zelenih pobočjih proti Mariboru. S Spod. Štajerskega Novi grobovi. V Mariboru so umrli: Janko Predan z Viteškega vrha, Bogomir Gosak, Horta Kasupčeva, 63 letni gospodar Jakob Mohorko ter trgovka Fani Legatova. V Podvinah je umrl 66 letni posestnik Mihael Lakner. — Na Teharju je umrl v visoki starosti 85 lot g. Ludvik Sparhakl, organist in posestnik. Bil jo kot glasbenik na najboljšem glasu in je bil vsopovsod spoštovan, zlasti je imel dobro prijatelje v Celju. Staro teharsko faro sl jo kar težko I zamisliti broz njega, ki jo toliko lot zvesto j vršil službo organista in je vzgojil nešteto pevcev in pevk. Svojim otrokom je bil naj-skrbnejši vzgojitelj. K večnemu počitku so ga položili v soboto ob pol 11 dopoldne. Svojcem naše iskreno sožalje! O novih Izkopaninah na Itlfnlku pri St. Jurju ob juž. žel. poroča v nedeljski številki mariborskega dnevnika prof. Valter Schmid. Tu jo bila pokopana vzliodno-gotska vas. Polog sledov stavbišč in kopalnice jo prof. Schmid našol ostanke plošči o in obročke iz brona in svinca ter različne okraske in domačo orodje. K V drvarski kočici pod pravljičnim gradiščem je 6rečno življenje mirno teklo; ko pa jima jo dobri Bog poslal še prvega otročička, dočka, sta bya oba presrečna. Gradiške vile so prišle v kočo ter opravljale vsa domača dela, dokler mlada mati ni vstala, in še nekaj časa je niso pustile, da bi se bila pritaknila česar koli. Najvočje re-sel,in pa je prišlo, ko je botra vila nesla drvarčka pogančka h krstu tja v htinjsko župno cerkev svotega Petra in Pavla. Ko so stopali skozi htinjsko vas, je vse priteklo k piotovoir., da bi vidolo botro vilo z detetom, niru'm botričem v naročju. O gradnji plovnega prekopa med Donavo in Tiso Prvi načrt za ta dela so naredili že v 18. stol. — Po novem načrtu bi pri delih lahko zaposlili za 10 let okrog 6000 družin Misel, da bi zgradili plovni kanal med Donavo in Tiso, ni nova. V okolici G6-d6118 in Jaszfenyszaru vidiš 6e danes sledove poizkusov, ki so jih delali pred več stoletji. Prvi znani načrt za ta kanal izvira iz začetka 18. stoletja in ga Je naredil vojaški poveljnik mesta Szol-nok baron Dilher. Načrt jo potem dolgo ležal v dunajskem dvornem arhivu. To zamisel je Imel zopet 1. 1789 dvorni svetnik madžarskega namestništva SchOn-steln, v izboljšanje so pa poverili zadevo državnemu peštanskemu merilcu Antonu Ballu. Po Ballovi zamisli bi višinske razlike Izenačili s pomočjo za-tvornic. Manjše višinske razlike bi premostili brez zatvornic. Ostalo pa je le pri sklepih. Sele na državnem zboru leta 1839-40 so sprejeli na predlog barona Nikolaja Vecseysa ln grofa Stefana Sze-chenyisa sklep, da morajo ustanoviti družbo, ki bi zgradila kanal. V nadaljnjih letih 19. stoletja so izdelali celo vrsto načrtov, ne da bi se kaj bolj približali uresničitvi. L. 1905. je objavilo prometno ministrstvo zbirko desetih načrtov. Denarne zapreke in pa pozneje svetovna vojna so preprečile začetek dela. Po svetovni vojni so se največ zanimala za gradnjo kanala tuja denarna podjetja, vendar ti načrti niso bili pripravni, da bi se začeli na njihovi osnovi pogajati. Po vladinem naročilu je odlični madžarski vodni tehnik Elemer Sajo pregledal stare načrte o gradnji prekopa ln jih preiskal iz tehničnega in denarnega vidika. Ravnatelj urada za namakanje Hugo Lampl pa Je izdelal nov načrt, pri katerem toče kanal deset metrov nižje kot pri prejšnjih načrtih. Ministrski predsednik Kallay ,1e načrt sprejel in določil pri državnem proračunu 300.000 pengov za gradbena pred-dela — prekopavanje, merjenja in razdelitev tal. Stroške za delo cenijo na 140—150 milijonov pengov Začetna dela so poverili kmetijskemu ministrstvu. Delali bodo po Lamplovem načrtu. Pri mestu Soroksar bodo napeljali vodo po kanalu iz Donave. Zračna črta 100 do 120 m bo tekla tu tako skupaj, da bodo rabili samo eno zatvornlco, da bodo izravnali višinsko razliko. Kanal se bo Iztekal pri Ujkectke v Tiso. Poslevodeči predsednik deželnega senata za deželno-gospodarsko socialno politiko dr. Karel Csergo, dober poznavalec vprašanja prekopov, je omenil v zvezi s tem naslednje. Velika madžarska ravnina nima sedaj nobene neposredne zveze a najvažnejšo vodno potjo Madžarske — Donavo. Blago lahko prevažajo proti zahodu po velikih ovinkih po Donavi. Ta ovinek presega 600—700 km. Zato bo prihranek, ki ga nudi cenena vodna pot, popolnoma zanesljiv. 2e sedaj so prevažali 80 odstotkov žitne žetve teh ravnin po vodnih poteh. Ker pa tvori srednji tok Tise najkrajšo vodno pot k Donavi, se bo mogel zato prevoz poceniti za 3—4 filerje pri tonskem kilometru. Na podlagi povprečnega prevoza 200—300 km bi se tako prihranilo 1—1.50 pengov pri stotu za prevoz. Ce sl mislimo, da je kanal omejen le na gotovo ozemlje, bo vendar letni prihranek znašal 20—25 milijonov pengov Ce še pomislimo, da bodo s tem dolžino vodnih prometnih poti v Madžarski dvignili od 1400 na več kot 2000 km ln da se bo zaradi gorske členovitosti Sed-mograške promet s to deželo večal ln da bo končno zaradi regulacijskih del K6r6s postal ploven do Bekeša, to jo 115 km proti rečnemu toku, lahko to številko še povečamo. Ce cenimo tovor, ki bi ga prepeljali po rečnih poteh v enem letu, na 2 milijona ton, lahko to lij ubij ana Koledar Torek, 21. velikega srpana: Jernej, apostol: Ptolomej, škof; Avrea, devica in mučenica; Taoljon, mučeneo. Sreda. 25. velikega srpana: Ludovlk, kralj; Lucila, devica in mučenica; Gerun-cij, 6kof; Mena«, škof. Obvestila Rdeči križ poroča: od danes dalje se zopet sprejemajo paketi za vojne ujetnike v Italiji in Nemčiji; za civilne interni- Skrivnosti z nevidnega bojišča število po preteku nekoliko let podvojimo ln tako se zviša višina prihranka na 50—60 milijonov pengov, kar znaša 70—80 odstotkov deželnega gospodarstvi. S tem delom bi lahko dajali stalen zaslužek osem do deset let. Pri prekop-nih delih bi bilo 'fcreba odstraniti 30 milijonov kub. metrov zemlje in pri teh delih bi lahkd osem do deset let zaposlili okoli 6000 delavskih družin in nekaj tisoč pomožnih delavcev; če bi se pa delo izvršilo brez zatvornic, bi potrebovali v stalni zaposlitvi okoli deset tisoč delavcev. Končno se ne sme prezreti, da bi so lahko ob prekopu ustanovile tako imenovane bolgarske vrtnarske zadruge, kt bi nudile široki plasti naseljencev majhno eksistenco. Nova vodna pot bi tako lahko bila ne le velike gospodarske važnosti, ampak tudi socialne vrednosti v povojni dobi. Ameriko čakajo presenečenja na Tihem morju Tokio, 21. avg. s. Mornariški dopisnik agencije Domei piše o vdoru ameriških sil na področju jugozahodnega Tihega morja ter poudarja, da čakajo nasprotnika huda presenečenja, ker je moral raztegniti svojo oskrbovalne zveze ln se usidral na odseku, kjer je japonska letalska premoč nesporna. Vojna na jugovzhodnem Tihem morju bo Amerikancem prinesla še neslutene grenke ure. Piseo nato navaja sodbe pristojnih ameriških pomorskih veščakov, med katerimi je tudi mnenje admirala Williama Patta, bivšega načelnika pomorskega vrhovnega poveljstva, ki je žo pred vojno Ameriko posvaril, n- ne podcenjuje Japoncev v njihovi hiši, to je na zahodnem Tihem morju in naj se ne vojskuje v bližini silnih japonskih postojank. Zdaj se mora šo izkazati, s kolikšnimi vojnimi silami se je Amerika vrgla na to področje. Vsokako pa je Japonska prepričana, da bo nasprotniku zadala še več strahotnih udarcev. Jo*» Mahniči IL K F Vohunski spomini i« prr« » v e t o v n e r o j n e »Po tistem večera stotnika skoraj teden dni nisem videl. Nisem nič spraševal, kje bi bil, saj sem vedel, da ima čez glavo posla s tisto pevko, ki ga je tako ____, zmešala. Meni je kaj prav prišlo, da ga ranče, konfinirance in posebej v zaporih ni bilo, zakaj zdaj sem lahko nadaljeval je paketni promet do nadaljnjega še uki-(i s svojim delom, ne da bi me bil kdo rao-njen. til ali oviral. Delo mi je zdaj, ko me ni nihče za-O triglavskem Zlatorogu in zakladu v lezoval in opazoval, šlo tako dobro od Bogatinu boste brali v prvi »Svetovi« i rok, da sem konec tega tedna lahko spo-knjigi »Denar«, ki jo je napisal dr, VL|iročil naši obveščevalni službi, naj mi po-Murko, V knjigi bo čez 300 lepih in za-|i šlje kakega zanesljivega človeka, da se nimlvili slik. Naročite se na »Svet«l|i pogovorim z njim. Zri/»nn4c1rai*a I* Ustregli so mi in že v soboto sem se «jrOrenjfel£l£,a dobil z nekom od naših vohunov, ki je Občine Breznlee ni več. Zirovniški žu-i skrbel za zvezo med nami v tujini in pan objavlja v gorenjskem tedniku: Po na-i nle