S!SV. 221 Posamezna številka 20 stotink_ V TfStU, V SObOtO 30« oktobra 1920_Posamezna številka 20 stottnk leftnlK XIV — izvzema ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. :a Asiškega štev. 20. I. nadstropje — * k " '* * - Nefrankirana pisma se ne sprejemajo Kopriva — Dutov dajatclj la odgovorni urednik Štefan Oodina. fl in osti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znas> pol L 32.— in celo leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave ReV. 57. EDINOST Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se rsfunajo » iirokoati ene kolone (72 mm . — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stoL, osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 2-» stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina In reklamacije se poSiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv, Frančiška Asiškega štev. 20. I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. BeK3j besed o Ircrdinaiiii m Mih H. Mi bi morai2 biti zopet zadovoljni, ker nam poročajo fcst , da bo gcrrški nudSkof o i poklican v Rim kot kardnai. Ta vest ni fclko rte-moZnu V neverjetna, kakor tr se z<£e!o marsikomu! Kftf.v> časa so laški Usti vedeli že v nap e:. za ^prenretirSo, ki se je ifmeVa izvršiti na vžaSkem škofovskem ttodežai; vedetf so trikrat, ko ^ je Bortotoma^i deJsl Še nevedne*^ in ufcrv-al Karlloovo gosLoljubluost! Vedet so vse v « — kar se je nam zdeto never etno 'n nemožiro! In kedal so ze zabeli iaSfc? fcsti ( tn mero k;o za :*emr čuArani ktrtisa-nr,, da-s: nosi <$* ro pokonouf) rovariti z;*per Tre'-rorM^'ta Sedela. Hoče'oi ga od Cid.pravidi Kar+oa. A teko kinko i* to, kesr Se.-'ej knez in ne navaden na/tek-of, ampak metropolit t-lirske cet&vene -province, k: :ma kot tak ped «?ebiij štiri kkofe - &uf'a^ane: krSkega," i»ii«fc4: «nske£a. triaćko - koprskela :n iKrtjsko - poreškage. Takega cenk^erega d"£ni-larja m merjoče prstaV kar tako v kake zavode oprr.l>t pcD/fiksine slovesnosti, kam na Kranjsko, kamo-s-bodi. On je h: domači Tcjko *> zna&V čudovito š^bervo pc-e^o — da «pv-.»ina,t« tega ec^nert « slovenskega škofa: v ItiHč. Knez in nnetropolHi na*> gre v R m za kardinala! Frcrooveatur ut -'crtcnca-tiur! Povijajmo ga, da s-e g a ttnebimof V RLm-u ga že por'n€'i.'> aa (ka&o t £Wtal tone«, dđ s:cer pr.wr.est''tev §kclo\- zarada tesne vc*i s b-Vjj :eia\-na s*"v*a!rt da p< papež sendar 1» K'-o razveže škofovo vez z ajego-vo t»rkvro tudi — prodi, njegovi volti: »»tTaru Ln--ri-to ept'sco^K*«, da se trda. ga pap primora, *ko 'e to, oz V oma, *Jco se 7jfii, d* :e v Ja\-na bLagor. K,'t' ?e v tem ozi.ru v '♦'.Tri pa ne u. ampak o pre-mer'tvi %Vofov t v %r'vjv fVtei-Vsr. vPapež kot prefekU foontef»fcctr$ri!rr rnletl). MaiJ bo že od rtfore^ .»transJat^« — pre mesti-lev, aiT od tpodal »re-rmntio^nN. — o^tpmed. je to le razlika v potovanju, de:an>e rrtto^r, 9lc<*i se ne more trsUivl'ati, aico se ga Hoče res odstrarvfti :2 r^«emehen'«h razlogov { ip« sc da to v »dno utemelvti tako — ali t a ko I — Ako se pi-of ne dh sam na dvspoz^c^o, — dts-TKT^Va Tj»hito R:an z rw'm kV-ib fermi, če pr^v Kntef Ako tr se tržaAki škof fCanlm me bii , ker grt res nf«?o vedeli kam -utaknltil Dobr4 »e fbe vem k?e neko tiouJamo Skrčilo, Scaj1 f® samo pralen naslov *n praven milosten naslov (praelatora grtiae)i episoo-pus isol'o pori ti fi cio ass:stenz; to samo čas ibrez vsake službe1 Tako je sed».i J^-ez prave 3>užbe mo* čvrstih moči in od-f-tn h zrooino-s« in kanoničro kv*A'iioiran vcVlta boJ'Ae nee bfl r^eifov prednik, ki so dru^i Ikof'e te provfrc«, niti no zaa jezika svo-leđ* ljudstvo. In zakaj vise ♦»? Ubi Justitia!? Pravico v tjrob so devaff, pri grobu sem bil, pogrebe; 90 pj ep cvali, » jaz sem solze i i (Grertorči^.) ( tadfe »Co^r.e« ia prodajo njenega tovora, »ploh ne : eksistira, niti dejansko, niti pravno. (Vidifi gal Po-\ srečilo se Je D'Annunriju; italijanska vlada govori i o Karnarskem Regcntstvu, kakor bi govorila o an-' gleSki ali francoski vladil) Denar tudi dobi RIM, 29. Reški župan se je razgovrirjal z i min'istrskim pred >edttjkc»m Gici 'trnjem, da se ! pogodita za fcnančni xw»črt, naslanjajoč se na t zadnjo ob j; vo D'Annimz:)evo v zvezi s sluča-em lad;e »CcjJne*. Pogočba bo na-jbrž sklenjena v smsVa Rečanov. -CRNOGORSKO VPRAŠANJE« Ganljivo je, s kaJto vnemo se italijanska nost v zadn'eni času peča i ■trno^orsk m »vpr^^ šan;ema, in .kofcike^a sesutja in diutezni je poslal dnrležen črw>gor&ki -oarctd?« v nibrikah i^alrja^iskega >časop^>a- Zan:mivo re „lidir h-a! ta irski >oci>a5ist4 dosledno o črnogorskem »narodu«« in 5ae topio zaf\-zemajo z_a njegovo srvc4>cido. In to so isti »oc'Salasti, ki ne priznajo z-^odcVns-k li meji, pc^ti:eb itd. Z frrj .ste neki «e potegne-o :i*di za svobrdo pa-pež-ke diržave. iombardskega »naroda«, sio:ii--snđke'Sa. »nahoda«, f*mrlans.kega -»ncurodri«, za-kai hočejo osrečfti edi-nfi črnogorski »narod«. Pceebn-o ogabno pa re dejstvo, da so to isti soci^ 4:f9t3, ki o pTeV»cčtu v z?.^e»denem ozemlju nočeio nče^art- sijati, remveč zahtev a-to »te formudabile frontnera del Monte iNevoso«! Sled'jo brzojavke: Crnagora tn velevlasti RL^'i, 29. Znano je, koliko krivic ije morala pretrpeti črnogorska država boda od strani ve'es'1 in mirovne konference, -bodi od strani "Jugoslovanov. In ta kruta igra se avtdaijuje. Crnagcra do danes Se ni vzpostavljena, dasi-ra\Tio ima do tega isto pr.'ft-rco Icakor Be!-Viska in Srbi Ta. ZaJneve črnogorske vlade niso bčJe usijane, ni pri šio do vel>av-e to, kar bd blo moralo, po mednarodnem prrvu in moralnih zakonih. Visoko ,pc bivamo težiko kirivico, ki se Je zgodba in ne ie gock Čirv'gori, kajti .ke' h trpljenja za to mailo dxžav;co ye do vrba pcJn. N »p-am Orni gori se }e uporabila v medna-r-ridnem življenju dosJej neznana metoda, ki bi u-te^nosati jiJko kočitiva precedeno'i Mesto, da bi se bTJa Crnagora jednostavno zopet vspostaviia, je odredba mirovna konfe--enoi-, in vlada posameznih držav, naj odloča v Cm-gori I^udatvo o s\ioji i>odi. Srb ^a la GrSka sta bii že trikrat povečani, ne da bi se b»'lo \ p-aialo pre/brvrly;\x> prizax3etih po-hoče-li pripasti tema državama. Mirovna konfa-enca, an£e5kda, predsednik W ison, vsi se v tem strinjajo, naj se črnogorsdci \-ensk:mi delegati. Ako bi prJk> na teh raz govoril črnogorsko \*pra£m}a na dnevne red. bo nastcrpčln. Hatr^a v tej vedavažnt zadevi b:stn. eno <&ruga£e, nego pn rešitvi drn^k jadranskih vprašani- Bo-K nastopila ItaKia kot z' tstopnaca veLeviaist3 in ne kn>i prizadeta srranka? Gotovo bo morala na-tsffccpHJ I tal H v zacPavl v imenu -velevlasti, seveda pod pogopem, da te pKJto med njami ♦n Italijo do aporajzuma ^lede Črne gore, kar se stik vendar pričakovati. Zelo leAicstavno le vprašan}«, k.- flefero raz-cenitev na^ predT>a^a IviTJa. Ako noče krš:«t4 te-rnePnii .načel mednarodnega pravi in moraln'li zakonov, mora zahtevala fasno in jednostavno vspostarvHev Cnre^ore, ki ^e že dve brez \*>aike pr-vjce zasedena po Tujfcslovensklh ti«-taih. Najmanj, kar moramo zahteva-/, >e, da se pu^t4 &nno^ors?cenTU narodu naravn i pravioa, da se vlada sam in popciteoma :h Sri>i zajprli ali im-te^nira^i, bi se morati izipustiiti na svobodo; 3. z paničen mora biti svobocien in {jobov porra-tek vsem ČTnogorcem, tki cjo bi' ptisilieni pred srbskimi oasi&'jvt zbežat v inozemsvvo. Jcgo^ovenska aoMatesta bi norala za plebiadt Izprazniti črnogoro DoTvler bodo jagoslm^ensloe čete držala za-*ed«eno Crnpgoro, bo nična samouprava ostala smesM komedija. Ako se je bdla dala avtonomna in aamoodjočft>a celo bivšima Jietniki-m-:i provneama Slezviku in SlezJcema, koliko bolj prš tiče ta pravSca narodu - zavezniku, ki je toliko pretrpel za skupno za>vezn'ško stvar. IVfciti moramo, da ob -6asu samoodločbe Ski-vt^cr( a} bilo v deželi ne zasmehoval ta narod m ■rezati se mu t tresvjtku, ko Lzvrfcuja avo^o iftjsvttajio {M» SLOVANSKI SVET Razkol t srbski koamnis^čnl stranki BELGRAD, 29. Opozicija v komnnjstični stranki je aib|avila vierai večer bJravo, v keoe-ri $e izdavile* da ie na®pro*jna diktaturi v ob-?rki. kakor }o hoče crer>a ^iternacL-jonala. lajavo so pcdpčuak: Dra^iša, Lapčevrć, dr. Topalovič, dr. Gjuviič in dru^i sociv ^ii. Vsl»ed tega >e nastal razkol v srbski komiunrstfčni stranki, ki te sedaj razcepljena na dva tabora. Trgovinski odnoiaji med Jugoslavijo b> Ccštaosli>Taiko PRAGA, 29. Z očesna ».^gov oiska kompenzacijska po^odiba med Jo^ostevi^o Ce&koetfovaš-ko, je padpiisana ob navzočnost« j*ugosk>- venakega m.ni^ra Popov'ća. Državi se zave-že ui, da izmera»afU> gotovo iccli^ino blaga, tudi aJoo b4 v bodočnosti naredbe, ki bi pre- povedovale kzvrianie taate^a blaga. Jugoslavija odlpo&je v Cehosia^-^o 9000 va-^onov i ta, 10.000 vagonov žetezne rude, eno gotovo nrmož:no premoga aiaibše vrste in razna živila. CeskosIovaŠk: na odpošlje J-agoslavip 6200 vagenorv kote«, 2900 \-ajgcncv sladkorja, razun re^a več železniškega materijai3 polie-delskili strofe v, stekla in papirja. Ceskosfov ensk 1 proračun za lete 1921. PRAGA, 26. Po prora-čumi, ki ga pe predk>-žiJ zbornici finančni minister Eng>s, kzmaii^jo skupni stroški 14.104.374.650 kron, skupni dohodki pa 14.107,972.555 kron. (Rrotven tega je predložil minister ob£ rn» prom&čtin za investicije, kr bodo zahtevale 3.052,600.000 krom. Medtem, ko se krijejo redni elcošfci z rednimi dohodki, zahteva vlada v pokrit« stincikov inve-stie je pooblas-rilo za ocredi-tne operacije v znesku 3 053,000.000 krtm. -Pr:{vler Ta^fclart« konita.tr>n, da )e fittffflćni položaj čeŠk osi oven-tke republike ie najboljfii napram vsem drugim evropskim državam; zato čevadlec iz Kopenhagena, da prinaia v Kovnem Izhaja 70ČT ruski dnevnik »Eho« -iz dobro poix>enih in cepristrasiiskšh virov vesta o bližnjem padtou sovje'jske vlade. »Mat^n« dostavna, da v tronošcu odigravajo v Petrogradni in Moskv-i političaio veie-pomemfcni cJogodit Tudi nemško časopisje prrn&a vesta o težkh nemirih v iPeax>gradu in Mos-kV, kjer 5e ragla&iia soviecslca vlada, ki sku&a udiiAtti nemire s terorjem, ki ga svet do danes §e m videl, obs sdno stanje naAsfenožie-ga znrfča^a. Rada biiaca va lato 1929. PARIZ, 29. Ruska sovjetska izkaoruAe aa lebo 1920 1160 mr'fttjaid i zdrsov proti 130 milLjard-am prejemkov. Dafict na} aa krite z emisijo nove novčanice, Rnal te Kilalct PEKING, 28. Kitajc« ao odbili Ruse, ki ao n'tpadfr Urgo. Stavilo Rusov se ceni na 2000 mož Kitajska vlada {e azjaviia, da ne stafr z ibolj&ev&i v mkakortaih odnoiajih. Velesile primale RomM BcsmUJo PARIZ, 28. Zaveortke vetesiie so, skupno z Japonsko, podprle pogodbo, s katero pri-znatvta^a suverenost Ronnmtfe v Besarabl^. BERLIN, 29. Drževoa vi rfa zanika, de bi batf dosegli člani Reichswehr .poHako4Hvinsko ironbo, da se združilo » lltvUJsko vo)ako. Sve« Z vaza ■srnice h resko - potfekl spor BRUSELJ, 29. svata Zveze narodov Char basedak ranjkega kral)r» Aleksandra, potem je izjavil, de prife-ie prestol po uStccvd princu Paveftu. legitimnemu dediču pokojnikovega brale. K temu le do* 3 Venčzelos, da ie vprfčo odno#a)ev, ki dbatoia^o ned krej^av-e teko pns-topao«>e protiustavno. Ako Je proč Pa^-el leglifmn! ded$£, potem 6e mu ne mere>o p-ež!ti nikaficorSnl pogtwL N'ito je odgoivorii Venze^os, da mora tm£ti GrAka -kralja, kt vestno vlade. Konltrsntin )e bil ranstolr-den, ker ]e kriil ustavo. KcnStantin ne sme več ogro-ž'iti $r*kega kraljessva. Ko bi se vsi nragovi pristal' prd(M|svt Med vlado bodu liker ee lectCiiira v katereau moramo podati splošno sliko o sedanjem konfliktu, ker >e nemogoče zakrivat resnega enačaja te stavke, kj ie ustavila popolnoma eno naijvečiih angleških industrij. Ako se je ppebivMstvo duti>k> mrnje prizadeto po tem štrajku, ne^o pa po žel-eznižkemu, >e pripisovati !*o dejstvu, da se posledice ta^ej-a Jtrafka pakazuiejo lele pozneje. Na vsak oa^n si lahko p-edstavijomo že č>eda) ogromno &kodo, ki jo v sedanjih razmerah povzročil tako obsežen StTatk. Koncem štrajka ne bodlo ustavir-ene sajno ko^-anrirske muusrr je, ampak biidi oake, o katerih bi se "kaj takega mianje ptričilkovaio. Vztec vsemu se }e aaigleško ikudstvo prese-oeiljvo mirno vedlo. Celo H ti rudarji, ki 90 irr^kcili, so mirno zapuščali delo in posvečali &\xm} svobodni čas vrtnarskim delom "in Športnim !grr«m. Povsodj so (Maivct pcme^aii gospo-efearjem držaji rudn'ke v redu in %->e .{e pustno ori>d;e na mescu, ker se je siVo&no m'sHlo na skorajšnji konec giban Va. Raz v en kake anale tatvine se ni z^cdi? ni kal. zločin. Nikjer se ni poj.' ivila sabotaža. Železničarjr se nifo holeli pridružiti Itrr^ku, ker so snvatraS to za meSs^ie bc4i§ev:^kih a^en$o\\ AngleAko ljudstvo je odločno iz|av:io, da ne bo trpelo n kaknh nemirov. Strank rudarjev Je bil v tem frenotku na vs'tk način nepri'etcn dogodek, f-oda so zn-?,k', ki dajalo upan:e, da se pro:zvalanje raz-vire In da bo v bodoče vladal mir v vseh delarv-skili središčih. Anglija ne bo podpirala Bebpfe v slučaju nemškega napada LONDON, 28. V odgovoru na neko vprašanje v dosjnji zbornici ie :tz£arvi3 Loyd George, da 1se Anglija ni obvezala poma-l ij Be^ijl v slučaju ponovnega nemškega napada. Pogreb eorškega župane LONDON, 28. Angleška vteda ie, kakor se za+rjoije, odred'la da se truplo ccir&kega žu-pajia v ijzotjib 'pc^jo'in^ni mam;{eS3ao'f ?nx, ki bi znale z*ahte\iarfi žrtev, ne sme izkrcali v Du-bl nu. Vlada je daia prfj'Celjem čn sorcdnlkism pokoiniko\iiro posebno ladjo na razpolago, ki bi na>J prepel>a?a zemeljske ostanke žup; nove naravnost v Cork. Da bi se pa kn&ta izkrcala v kaieremkoti drugetnt pr steni« ču, vlada 11 e bo dovol!!a. LONDON, 29. Casopča poix>5a^o; Ko se Je rnočf prepeljala krsta s ooršktaa županom ia Londona v Ex5?yheod, d!a bi b ia vfcrcanr« na posebno ladjo, namenjeno naravnost v Cork, te viaua naznanila s\x>) sorodnikom po- kojniikofvnn, ki ®o pa odločno ad8c4ot>;li kzvvil-fcev takega naroč'Ja. Vded tega je cblnst pre-klioafe, ukrene dovoliet^a za člana družine, in fe bito ukrcamo zadi«*tao Itev&e pomožnih orožnikov, d^a spremiha^o krsto. Ladia tsako brez družrnskfh članov odpluje naravnost v Conk- Sorodniki in prišteto so se nato odpe-HaAi • poStnim vlakom v Dubi in. Kotfko oražja |e Nemčija že eddala BEROLSN, 7». V nemškem Renchetre rečeno, dr/ bi, e!ko ba pust ia madžarska viaida poteči ta rok imeio M z« Ogrsko težke posledice. Istočasno Je Madžarska vlada predtož iTa pred^edatv« zfcomioe nt^črt, kajco bi ae imela ratificirat- pcgccSba. Krogtja, ki doseže aaesee WASHINGTON, 28. Prof. ■univerze v Wio-cbestru poroda, da bo prvčel v kratkem 2 iav-rrfmr poskusi s knogfrk, katera s poAaviia-fočšoM se eksplozijami bo psredeteia 214.000 km, Id nas kočijo cd meseca. 21.8m steklenic phra vrženlk t fesero. CHICAGO, 28. Ob prisotnost* stotin oseb tn mad splodmaa prote&inm ia cabavlf-^tm je btio zlito v jezero 21.000 steklenic najboljšega piva, zaplenjenega pred tremi meseci v K en oki. Domače vesti Poroka. Danes m fa poročil ▼ Planini goapod Milan Omahen. ekonom pri koesu Windiachgraetzu, a goapico Vikco Molrijaaovo ia zaana »tare dru-iine v Planini. Bilo srečno! Prazaik Čaikoalaranske rapaMfka. Čehi živeti v Trstu, so z znamenitim dogodkom proslavili dan 28. oktobra — svoj državni praznik. Predpoldne se {e vrtil krst prve čeike trgovske ladje »Legie«. Ime js izbrano v proslavo £e£kih )cgik>narjev, Id ao se na raznih bojiščih borili za osvoboditev svoje domovine iz stoletnega tujinskega t*1*7113 — za o-skrsnitev lastne avobodna. demokratične držav« čeftkoalovenaka republike. Slavje krsta ladfa M ja vrftilo ob sodelovanvu fttevilnega odličnega občinstva: čeftke kolonije s konzulom polkovnikom Še00 na čelu; zastopnikov civilnih oblasti a civilmiu generalnim komiaariea ekacetenco Moaconijem na čelu, vojaških oblasti pod vodstvom generala Ca-.atagaola. zastopnikov trgov«tva in ladjedelstva. več konzulov in drugih povabljencev. haatiA ao ae pri-Kki primerni govori. Kumica ladji fe bila soprogu konzula Sebe. — Zvečer ja konzulat Celkosloveu-ske republike priredH banket v Drehrrjeri dvorani »Tina 41 Loreaco«. Povabljencev je bila kaka i ttea. Ob zdravije! italijanskim oblastim ia Italiji k—miš Sebe, le godba igrala kraljevo koračnico. a ob zdravifci civ. generalnega komisarja Mosco-nija CeSki republiki pa hinmo »Kje dom je moj.« Vsi govorniki so tako ne krstu, kakor na banketu — označali velik poinen krsta nove ladje xa bodoči procvit in gospodarski raizvoj čcikosloven-ske republike, pa tudi kot nadebuden dogodek za bodoče gospodarske stike med obema driavam« in torej tudi za bodočnost tržaškega emper }a. Ekscelenca Mosconi je zaželel bodočega prijatelj-skegii gospodarskega sodelovanja raed narodi. General Castagnola pa je posebno klavil disciplino čeških legijonarjev. vračajočih se iz daljnih sibir-skih step. Nad 60 tisoč se jih je vračalo preko Trata, a discipJ?na njihova je bila taka. da mesto skoro niti opažalo ni tega prehoda. Zaključil j« s krepkim »Na zdar« čcikoslovenski republiki m nje dičnemu predsedniku Masaryku. Ni treba n-*-giaiati, kako da posebno te mi Jugosloveni iz polnega srca ielimo procvita tudi na našo korist. 2e!imo iz globnice duše, da bi se za republiko izpolnilo vse nade, ki &o ji dajali izraza razni govorniki ob tej slovesni in pomernhni priliki. Želimo. da bi se izpolnile tiste besede ekscek-nce Moseonija, s katerimi je napovedal pomirjenje med narodi za skupno veliko delo v blagor vseh. To je gotovo velik vrviJen cilj — vreden, da se trudi zanj. kdor blago in pcftteno misli in čuti. Naj le za lepimi besedami pridejo državniki tudi s primernimi dejanji- Narodu čeikemu in njegovi rovi svobodni državi kličemo z vsem bratskim čutsivo-vanjem: Na »daril Na čudno »taliiče fe postavljajo izvestni italijanski politiki — tudi taki trezne glave in mirne krvi — če razpravljal injimi o bodoči uredbi bodočega življenja med obema plemenoma na tem o-zemlju. Zagotavljajo ti. da nbo nasprotniki našega naroda, da mu marveč žele vse dobro, da so za to, da nam Italija da vse pravice, vsa sredstva za kulturni razvoj in gospodarsko Življenje, vso avobodo; ali tega — dostavljajo — naj ne zahtevamo nikakor, da bi nam Italija morala dati vse, kar nam je dala Avstrijal In če zahteval, naj U obrazlože in utemelje to svojo, več nego čudno stališče, ti odgovarjajo, da to, kar je dajala Avstrija Jugoslovenom v Primorju, je dajala ic zato, da je Italijane jezila, d a jim je Škodovala, da je krSila njihove pravice. Ali ni to staMče čudno 71 Ne vprašujejo torej, je-li bilo vse to opravičeno, sli ne, jc-li bilo pravično in utemeljeno * razmerah; je-li odgovarjalo veljavnim z&konoiu. načelu pravičnosti in zahtevam narodne ideje, marveč je bilo krivično in nedopustno že in edino zato, ker je — dajala Avstrija! Tudi če 9e hočemo izogniti vpra-ianja, kako »pravična, in »naklonjena« je bila Avstrija primorstkim Jugoslovenom — žive priče ia to so bili raani Depretitn, Rinaldiniji, z vso njihovo birokracijo, njihovimi okrajnimi glavarji. oroi*ikl in biriči in njihovimi leccapiatini, ki so ob izbn^.u vojne zasramovali nas s »Sčavi« v trenotku, ko so slovanski vojaki korakali po tržaških ulicah nu krvava bojlSča za tisto avojo krvnico — tudi če puščamo na strani to kočljivo vprašanje, ostaje več nego čudno staliSče nuJih sodeielanov druga narodnoeti ki jim fe vse krivično, kar omo mi Imeli doale) edino in izključno sa tO. ker je dajala Avstrija} PrivoiČajo nam vse dobro in vse pravice, ne mor »jo pa nam dovoliti tistega m So in. uma na pravicah, ki smo ga morali — izsiliti od uprav« bivše driavef Ne tako goepodaf Se nam boste hoteli po takih krfterijah krojiti pravico, potem ne pridemo do mirnega »oživljanja nikdar, na« pomirite nikoli. Ce hočete priti do tega cilja, vas ne amo begati vprašanje, ali nam je to ah ono dovolila Avstrija, marveč morata praaojaU naše zahteve edino-le s vprašanjem pred očmi: kaj nam gre, kaj 9memo zahtevati po zakonu, po božjem m Človeškem pravu, v skladu s nacijonaln > ioejo iu in z načeli svobode, po vzviienih 'detah. torej u katere fe Sla ententa — kakor ja rarglalala — ia fnjo tudS Italija v krvavi pleatl Nikoli pa ne sme le dejstvo samo, da ja Avstrija kaj dala, ustvarjala nekakega prejudioa za odklanjanje tega. kar nam gre. Ce fe sodeielanom druge narodnosti ree na tem. da pridemo do pomirjcaja, naj Ia opuate te čudno svoje staliAčo. Kako aa) d razlagaato to?! Do poloma v Avstriji ao ae ea9l aodoželaai druge narodnosti čutili ogrožene v svojem narodnem obstanku. Z veem ogor • fieatam ao se upirali režimu, ki so očitali, da jim krati vsako natudno pravico, vsako svobodo, vsaki narodni in politični razmah, eatira vsako aepfc-a-cijo ia spravlja a tem njhovo italijanatvo v nevarnost. Za Avstrijo ja pričel polom ia ureenlčila sa jim je največja želja: združeni so z materjo »cinijo ia namesto avstrijskega režima |e stopila vladavina, ki j« meeo od njihovega mesa, kri od njihove' krvi. Priill ao pod varno zalčito oblasti, ki so pred-staviteljice odrešenja. Vse se je izpremenilo od tal do vrha. Ali eno je ostalo v tem v slovenju dogodkov kot atalna m oepremična točka, alarmni klici, da je domovina v nevarnoeti. da je italifan-stvo v nevarnoeti. da je sovražnik pred vratmi do« inovine. Ali nt 'udno to? Čitajte časopisje naiih aodelelaaov dmge narodnosti čitajte »tevilne u-Jrlice. ki pokrivajo dan za dnem vee mestno d-dovje. pa bo*te čuli pozive na meščanetvo, na) bo pripravljeno za odločile« boj, naj se kompaktno pr druži bojevnikom, da se domovina ohrani, •da bo živela ia da bo velika!* (Tako }e oeiaio črno na belem na nekem oklicu pred par dnevi}. Pa da ni čudoo to. Dosegli ao, po čamer ao hrepeneli In vendar ee ne čutijo varae pred «•»stražnikom U In v jo d ar Imamo mi razlago za to čudo. »Sovražnik«, ki so govorili o njem, da je !a umstea produkt prokletega avstrijskega režima, je še tu, ni odšel z Avstrijo v pogubo, ker ni bil umeten, marveč produkt narave, ker njegova prisotnost in njegovo uveljavljen je na tem ozemlju nista bila navezana na kako vladavino, ampak korenita v teh tleh 3 svojim večstoletaim življenjem. Čudno in vendar — ni čudno. Samo nekaj je vmes: da ta • sovražnik« nI ni kak sovražnik, marveč element, vedno pripravljen za mimo eoiivljenje in blago* nosno sodelovanje, če bodo le naii sodeželani ta resno hoteli! Treba te gledati stvari in ljudi » bistrim In nekaljenim očesom. Poslovanje jagodioveaske delegacija je od časa do časa predmet ostre kritike med prizadetim občinstvom. Skoro dnevno se dogaja, da se zatekajo/ ljudje a pritožbami v naše uredništvo. Iz okoliščine* da se pritožba, kar ae tiče predmeta, biatveno u-jemajo ena a drugo, moramo sklepati, da niso neutemeljene. V obče se pritožujejo ljudje, da morata zgubljati veliko več časa, nego bi kdo pričakoval predno dobivajo vizum aa potni list. Ia to je tim n »prijetnejše pri skrčenem železniškem prometa in pomanjkanju prenočišč v aaJem ineetu. Ko smo to pisali, ja kila v uredništvu oseba, ki |e zamudila že štiri dni da hi dobila vizum, in dasiravne se je t« 3krat oglasila pri delegaciji, ga ie nima in mora čakati ia en dan. V imenu občinstva apeliramo aa gospoda delegata, da e tem pogled« vpliva na svoje uradnižtvo, da v bodoča aa be več sličnih srttožb. —KMTi itov. Ui* V Tisto, Si. __^______. S početkom loUkafa trta 1W0- J92t m W> poAM* Stipendija letnih 940 lir is »ta-nov« iAm Culi^M*« ubotearao B«Uckcu vi« aokotolcu, rojenem* v atestu Trat ta eemksf pri-•tofDOTML Toudm* proinje, opremljene • krit* citB ljetom, »vedočbe. o pristc>jfio»ti u goepodar-ekih rumarah, zadnjimi učnimi »pričevali in do« kazdom vpiaa m medic mak i fakultet* kaka univerz«, fe predložiti do 20. novembra L L vlolnemu uradu t«ta ftupanMva. — Županstvo Trti. 3. te 4» KOTtabr« pramiki, Ga«, dv. konusa, rljat obja^lj*. da aa »matrajo zaenkrat praznikom ■ledeči dnevi: 1. november (vseh svetnikov dan), j 3. novembar (Sv. JuatJ in 4. november (narodni praznik). M«dt*m vta 30. oktober in 2. november delavnika. — Komiaarijal ai pridržuj«, da fte definitivno uradi praznovanj« navedenih praznikov. Urnik ■irodilfJr aa prlkodnja praznike, lndu-atrifelni koateorej mirodilniškib lastnikov sporoča, da. ao v aoboto, ponedeljek In sredo do poldneva mirodtlaiee odprte, v Četrtek pa so celi dan zaprte. Tli■«!■■■«! dnevi. Generalni civilni komiaarijat najoanja ▼ neposredno nadalfno odredbo, da bo z ukrepom, Id se bo ko} razfftUetl, prepovedana. po-| čenii • t. novembrom t. L od 15. ure v sredo do, vttete^i petka vsakega tedna, prodaja In uporaba! mesa, hi da bodo morale radi tega mesnice oetatij zaprta med tem časom. Ne zadeva ta prepoved proda)« ki uporabo cvrtja (droba), kuretnine, domačih aajcer, oeolfenega meaa k» raznih klobas, nadalje meaa rada ponesrečenca zaklane živine in dhlailne- Ni slednjič ■ to prepovedjo prizadeta prodaja mesa za bolnike, ki en bo prodajalo po že cnanib predpisih. — Civ. komisar Ftone, TrftaSko kolesarske drnitvo -Balkan« priredi ▼ sedejo, dne 31. t m. kolesarsko dirko na progi Opčine—Sežana—Storje in naza| (30 km), in pei-hotno tekmo na progi Opčine—Sežana—Opčine (14 km). Obe tekmi ste vspodbujevalni. Udeležifo se |Lb lahko samo člani. Vpisnina ca kolesarje zna-fta 8 L. za podiste 3 L. Vpisujeta druStveni predsednik g. Podbriček Anton 1» druStveni tajnik Kovači« Drago. Vpisovanje ee zaključi v nedeljo ob 12. Odhod kolesarjev to*ao ob S. izpred gostilne Fabčič na Opčinah, podietov ob 2. in poL Oni. ki se ie ni učlanil v druitvo. a bi rad dirkal, se lahko vpiSe, a mora plačati vpisnino v druitvo, članarino ki vpisnino k dirki. Darila so sledeča: za kolesarje: 1. raala zlata svetinja, II. pozlačena srebrna. III. tr-bma. IV. mala srebrna; sa podistes I. pozlačena »rebrna. H. srebrna. III. in IV. raala srebrna, poleg tega dobe tudi tozadevne diplome. Vsi doili v maksimalnem času dobe spominske »vetinje. Danes zvečer, točno ob 7. uri, sestanek dirkačev ter onih. ki se stavijo za nedeljo na razpolago v svrho kontrole. Iz triaikega živllenla Družinska isloigre. Včeraj smo seznanili pod gornjim naslovom čitaUlje z zgodovino poslednjih 12 let, ki jih je Ana Lordo\a preživela z bclnUkim jtre-žniko« Puntarjem. Poročali smo. kako je sve-rinski Puntar ubogo Lordovo ustrelil s samokresom v glavo in kako so fo prepeljali predvčeraj-iniem zvečer v mestno bolrico. Sinoči Je nal poročevalec zvedel, da se je nesrečna žrtev bofevi a vso noč od četrtka na petek in skoraj ves petek. Petek zvečer je po groznih, mukah v navzočnosti obeh njenih malih sinčkov umrla. Puntala le oblast včeraj na Corsu aretirala. j Velika tatvina. Včeraj zjiKraf sta ila dva delavca d .-lat v akladilče v ulico Giorgio Galatti »t. 14,; last Bruciapaglia. Nemalo sta osupnila, ko zagledata v skladižčnlh vratih ogromno luknjo. Ko odpreta, vidita, da leži v skladišču vse razmetano. Takoj sta poklicala lastnika skladiiča g. Brucia-paglia. ki Je ugotovil, da manjka v skladišču 18 bal manufakturenga blaga v skupni vrednosti 200.000 lir. Tatvino je naznanil kvesturi. 8koda Je pokrita Z zavarovalnino. Tatvina v stanovanju. Včeraj, ko Je pn6el Anton Brc zet domov. Je opazd, da so njegovo stanovanje obiskali Utovi U Brezetovega stanovanja v Bar-kovljah »L 102 so odnesK za «0 lk zlatenice ta perila. O tatovih nI nobenega sledu. Tatovi v brfvnld. Predvčerajšnjim ponoči so neznani zlikovci s ponarejenimi ključi odprli brlvnice, last Alojzija Vida. na Greti. Odnesli so razne bn-tve, škarje in glavnike ter peri!« v vrednosti 800 lir. Tatvina Je bila naznanjena policiji. Lakot« v Trst«. Včeraj opoldne so pripeljali v bolnico Elijodora Thianich, ki se je zgrudil na tr-gu della Borsa na tla. Omenjeni Thianich šttn dni ni prav ničesar zavili. Pred temi kritičnimi dnevi pa tri dni ni drugega jedel, nego samo kruh m dvakrat belo k»vo. ker ni imel denarja. V bolnici so siromaka tprejelt v U. oddelek, kjer ne bo tako kmalu zapustil bolniške postelje. Nesreča pri delu. Včeraj popoldne fe priSel v bolnico mehanik Jakob Luin. V arzenalu je nekaj popravljal pri dynaroo stroju. Ko je stal poleg stroja, mu je Izpodrknilo. in pri padcu mu je zaOa desna roka v stroj, ki mu Je jo odtrgal. V bolnici se nahaja v VIL oddelku. . Oh U burja. Včeraj dopoldne je nesla ženica Marija Povhe v Trst prodajat kokoši, peteline in purane. Možko jo marSira od Obeliska iz Opčme. Videti ni. da bi jo burja bogsigavedi kako zanimala. Mish ai: «Če tmai pihati, pa pihaj«, konečno pride do finance, ki jo vpraia: »Cosa la porta nell cesto?. Kmetica se raztogoti in mu odvrne možko: »Kaj koga se lažete, da sem našla koš na cesti. Kupila sem ga, in poiteno plačala, ne p« na cesti PODLISTEK pobrala.« Nato Je odštela carmo m pHb te pa* telinčk« Ur fo mahala napref Sini pri eefcl te sadovoljno mrmrala: »To je le fte dobro, da tš-le gospodje finanserjt aa znaf© kokoti vizitirat. Če ima kaklna Jajc. Potem bi moral« A« na jajoa, ki «e nahajajo na drugem svetu »dao« plačat.« Priromala je počasi trn v ulico rabio Severo. Utrudila ee Je. Ko« fe postavila ne tla, sama pa sedla na prag hifte. Premišljala je, kaj bo vse kupila za denar, ki ga Iskupi za kuretino. Naenkrat sabrtje burja silno močno — kož se prevrne in začne trkljals po ulici nizdoL Ženica jo je pobirala za koj«n. kar so jo »bedra« nesle. Zamanf — koi drv* in drvi. Ker pa ni bil vajen tržaikih ulic, s« je zalet«! v hišo in joj, platno, ki je branilo pe-telinčkom na svobodo, sc je raztrgalo. Petelinčki in putke so sfrfotali iz koSa. V tem trn prisopiha babura do koša. »Trikrat po čez. Vse kure so ml ile v »maloro.« šaljivih ljudi nikjer ne manjka, tako tudi U dogodek ni bil brez gledalcev. Mornar in vojak sta v silnem smehu pomagala »mami« lovit kurice. Ne ve se, ali sta jih lovile ali eta jih hotela raz poditi. Ženica se v tem hipu spomni, da ima v žepu velik kos kruha, ki ga je vzela za malco seboj. Hitro ga isvleče iz žepe in začne klicati peielinčke in putke. Med klicanjem j« drobila kruh na ulico. Toda, glej, mesto kokoši, so prileteli 1« hiš izstradant mački, in c slastjo žrli kruh. Ona Je bila tako zamišljena, da ni takoj opazila, da ima pred nogami čctvercnogate putke in petelinčke. Sele mlada mucka jo je opozorila z glasnim * ruja v«, na prisotnost tržaikih preganjalcev podgan in ml Si. Sedaj se je ženica raztogotila: »Kaj, sef nisem vas klicala mrhe lačne. Pojdite rajftl podgane lovit, ko Jih imat« kar na cent«.« Pograbila fe kamen fei 8vA med mačk«. Muce •o hitro vzdignile repe in odkurile vsaka po svotf poti. ženica je ie nekaj čaea klicala, toda zaman. Podala se je v mesto brez pttčet. Popoldne ee J« pa vračala s kislim obrazom proti domu, ker s« P je »kžeft« tako slabo obnese!. a turam am „finmstr Alojz« Povh. urav M L. Na pl««o tamburaj, dr. k VrfcmU v ned., 14. t m., pri Lo^etss Furia« ss Repentabru je nabral predsednik Lo^ze Vite« I__- (Darovali so: po S L: Janko Ravbar, Pepče Furlan, Emesta Fur-lan, Mirko Ravbar, Jaroelav fikabar, Tavčar Jos^ Bine, koatrapika Bizjak, Pepče; po 3 L Lojze, ker ni Bizjak zajca vatraliL In salo kar emo na mehkem povžtru sedeli; po 2 L: Julko Ttirčinovič, Fr. Toro*, Josip Bran«, Anton Ravbar, Zofka Zega, Ludvik Brana, dva od tam dol, emola-kopšto; po L 1*20*. Ž vab Josip. Purič Josip; po 1 L: Škabar Ivan, Milič Josip, Anton Guitin, Križman Josip, Stubel Karlo, ftkamperle Franc, Ravbar Franc, Tavčar Josip, Tavčar Anton, Josip Guštin. Colja Franc, Lojze Križmanjev, Pepo Cotov, Rude, Nu-te z maSino, Sepasti Janez, Bizjak Jocip, Purič Angelj, In fte 60 cent, da bo ravno L 90. Dosedaj ukazanih L 19.968*24; v današnjem izkazu L 140'—. Skupno L 2M0T24. Dopisi U posorcki HoroAieira doma Tomo Sorli 25 L, Tihomil Jenko 20 L, Rafael Gruden in Mrakovčič po 15 L; Andrej GabrovSček, Josip Kariž, Joeip Volk, Eva Bauer, Rudolf Be-kar, Milan Hočevar in Prebili« Joeip po 10 L; Ivanka Omahen, Slavo} Makarovič, Cilk« Gobec, Zora Volk, Stene baron Mareaož. Iv« Tovskooršnik, Pav, Ribarič in Petrič Anton po 5 L; Dragotin Mah nič. Gizela Petrič. Roblek pe 4 L; Dragotin Vičič 2 L, ■n neimenovan 1 L. Sfatpef L 200*—. Doaedtij irlrimi'f L 7.711.25; v dana injem izkazu L 200*—. Skupno L 7.91123. Borzna Tmtmk V Trst«. 29. Iz Basetn. Pred nedolgim časom bi se dogodila skoraj velika nesreča v družini nafiega odličnega narodnega prvaka Frana Flego na Počekaju. Po vsak'danji navadi )e gospa Flego naložila ttedilnik s premogom, da jxipravi družini kavo. Naenkrat se je v h ili zaslišal močan pok. Prestrašena je stekla družina v kuhinjo, kjer je naSla gospodinje oblito e krvjo. Med premogom je bil skrit naboj puike, ki je prišel tia najbrže po nepazljivosti vojaštva, ki je dolgo Časa tam bivalo, eksplodiral ter ranil gospo v lice. Opozarjamo na.d dmgim pripovedoval da je tu pri nas mnogo lir. Jaz vam povem, da sc je zlagal, oz t oma. da ie pozabil povedati resnico. Pri nas v prejJ.ijih časih dokler so naJi Junaki »voOodno hod-li po svetu, bile zmeraj dovoli denarja, ali sedai ga ni zaradi tega, ker v nali deželi vidite dnevno ljudi, ki stoje z rokami križem, ker ee skale ne dajo obdelovati, a v svet ne morejo, ker se potni listi teiko dobivajo in veliko stanejo. Neke druge neverjetnosti pa gospod dopisnik ni opazil ▼ deveti deželi, « najbrže zaradi tega ne. ker se fe malo časa med nami mudil. Gotovi ljudje, ki eo ee v preMnjih Časih držali sa narodne prvak«, ee preveč družijo s nsSiml najhujftimi narodnimi naeproteiki. Morda porečejo oni. da en vseeno dobri narodnjaki, aK narodni pregovor ne pravi zastonj- »Ne gledam* tko si, nego skitn s# družil.* Narodnega pt»pričanja ne smemo zatajiti radi osebne koristi. Od sedaj bomo na take ljudi pezžli in jih po potrebi tudi « imeni naznanimo Javnosti. Is Ajdovftčin«: Vodstvo »Okrajne bolničke blagajne v Ajdovičtm* naznanja, d« je preselilo svoj u« rad iz poslopja »Posojilnice In hranilnice v Ajdov-fifr'nl« v hišo It. 147, bivša dr.a Jenkova hiia. U-radni dnevi so: ponedeljek, sreda, petek to eobota od 9._ 12. ure. Blagajniški zdravnik g. dr. D. Lo- kar posluje izključno le v prostorih blagajne — ambulančna soba — ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.—10. ure dopoldne. - Franc Besednjak, predsednik. To in ono Prebivalstvo Amerike. Po zadnjem ljudskem žtetju iznaša prebivalstvo Združenih držav 105.653.OCO duš. V desetih letih se je prebivalstvo pomnožilo za 13,710.000 du5. Nekaj iz zgodovine tobak«. Kajenje tobaka ima razmemo kratko, a tem zanimivejšo zgodovino. Nikakor ie ni tako dolgo tega, odkar je kajenje splošno dovoljeno. V Rusiji so še leta 1634. odrezali nos tistemu, ki so ga zasačili pri kajenju. Ob tistem času so potisnili vsakemu mohamedancu, ki so ga dobili pri kajenju, p'po skozi nos in ga vodili oo ulicah, da bi s tem odvrnili druge grešnike od kajenja. Toda že tedaj so bili navdušeni oboževalci kajenja in neka stara zdravilna knjiga iz 1. 1650. mu poje naslednji »lavospev: To zelišče čisti grlo In glavo, omili bolečine in utrujenost, odpravi zobobol. obvaruje človeka pred kugo in ozdravi stare rane in izpuščaj«. Pred kratkim je izdala neka koelnska tobačna tovarna knjigo, kjer je natančno popisana zgodovina tobaka. Jadranska bankn Cosulich Dalmatin GerolimU«H Likera Triestina Lloyd Lussino Mortinolich Oceania Prem uda Premuda A m pele« Cement Dalmatin Cement Spala to Krka oktobra 1920. 465 504 360 1875 690 21 tO 2300 ai5 460 505 5C0 62G 362 410 502 V IDRIJI se proda takof Upa hiia « fotografskim atelje m na dobrem prometnem prostoru. Eksistenca zajamčena. Mesto Šteje 6.000 prebivalcev. Edini fotografski atelje ▼ mestu. Z malo izpre-menjbo je hiša primerna tudi za trgovca. Cenjene ponudbe na Josip« Pelikan, fotograf v Celju, Jugoslavija. 449 VoloSko mutsnlevtilno druitvo mesta Celje SREBRNI KRONE kupujem po najvišjih conah. Sprejemam popravila vsake vrste. Velkavrh, uroi ' v Sežani. 43S . KUPUJEM srebrn denar po najviljih cenali. Alojzij Povh, Piazza Garibaldi it. 3. 446 MODISTKA str priporoča cen j. damam v mestu in v okolici. Ulica Alessandro Volta 2. V. (pri ljudskem vttu). 212 Potrti neizmerne 2a?ostl naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest. da ! je naša soproga, mati In tašča Doroteo Bnttegliel danes popoldne po dolgi in mučni bolezni previđena s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se bo vrSil v nedeljo, 31 L m., ob 10. uri. Iz h i Je Žalosti Kolon ja na hribu ft. 242. TRST, 29. oktobra 1920. (224) Franc« soprog. Ivani sin. Mm, snaha. Prvo pogrebno podjetje Zimolo, Corso V. E. III. 41 Tuja vnlntn nn frfnftkcm trgu* V Trstu, 29. Neprepečatene krone avstrijsko-nemSke krone če£koslova£ke krone dinarji marke dolarji francoski franki ž vi ca rs ki funti angleški funti, papirnati angleiki funti, alati rublji napoleoni oktobra 1920. ] 7'- 7'50 6*50— T— 32'- 33 — 74-- 76 — 38'- 39'— 26*30— 26*35 169 2j—i 69 50 413'-420 — 93*-- 93 25 110'-112 — 24"- 25 — 90*- 9r_ 44'- 44 50 :: zOBOZDRAimiiKl :: AMBULATOMJ o S'žanl St v. 47,1 n. Naznanja slavnemu občinstvu, da ostane od danes naprej kabinet odprt vsaki dan od 9 zjutraj do 6 pop. Đrezboleslno Izdiranje zob. IzvrS Jejo se vsa dela po najmodernejši tehniki ter se pop© noma jamči jo (212) Najzraernejšt cene Vslcd pravnoveljavnegi sklepa ob aogu zbora tega društva st prodajo prostovUjco sledeči obltktl, ki 5 društvena Ust: 1. Zemljišče v!, tt. 365 d. o. Mesto Ceij«, obsegajoč st vbeni prostor ▼ sredini me»tn Celja s šemalno vojašnko (dvonadstropno ca 70 mt. dolgo poslopje, ležeče ob prometni cesti, pripravno /a industrijo ali tovarno), skupna cenilna " rednost-K 1,000.000.— 2. Zemljišče vi. it 249 d. o. Meft® Celje z Jožefo im dvorom, dvoje en nad »ropnili stanovanjskih hiš, zraven stavbKče primtrno za tovarne oz. industrijo sploh v izmeri 4 ha 13 a 52 ma, ležeče v severnem delu mesta Celje tik državne Železnice, cemlaa vrednosl K 1,250.000.—. 3. Zemljišče vL št. 183 d. o. Spodnja Hu-dinja, obsegajoče 4 ha 64 a 80 in1 travnikov, primerno za stavbišfe oz. industrijsko pa* djetje, ležeče 12 minut severno mesta Celje, cenilna vrednost K 450.000.—. (21t>) Ponudb« na društvene^* predsednika g, dr. Avgust Schcrbt, odvetnika v Celju. i JADRANSKA BANKA Del. glar.: K 3;),000.000. Rerer.e K lo.oooooo Be!grad. Celje, Dubrovnik, Dunaj. Kotor, Kranj, LJubljani. *arlfcor, Metković. Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb OtavJja v»« v bančno stroko spadajoča poaU. Sprajaaa vi*«« na hranilne knjižice ter jih obrettuje pe a v banccglro prometu po 4 Vloge, ki ic imajo dvigniti w " proti predhodni odpovedi, sprejemi po tunebno usodnih pogojih, Id se pogodijo od siačaji do slučaja. Daje v najein varnostne predale («'«). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : ul. Času ali Rliparnla, ut. S. Njtaki Telefon : £tev. 1463, 179\ 2*i7t» Blagajna posluj« od 9 dol3 Vikca Modrijan Milan Omahen - poročena Planina, 30. oktobra 1920 (223) Ifjjoma - uaiLia mm v h- registrovana zndr. i neomejenim jamstv m ul. Pler Lul^l da Palestrina št. 4, I. n. strelen hranilo? vloge od L 1 dtie. Navadne vloge obrestuje po j* vejle po dekoru. Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. • Posoja hranilne pufiice na dom. - Rentnl davek plačuje iz svojega. Daj* po aort a po najugodnejših pogojih na vlinjižbe. na oseono poroštvo, na eastave vrednostnih listin. Uradne ore vsak dan lzvzetnil nedelj In praznikov od S do 1. MALI OGLASI ac ra£aaa|a fm C priatofUaa L L- Mate trka Najuaajla »iiata|M— L plato — NMiataaPhi atotiak basada IM« alaiko PRIKLATIL aa |a aa KaUaaro It. 3 velik, črn pea. 478 KONSUMNO druitvo »Jadraa« pri Sv. Jakobu vabi svoje Mane na akupao aafa v aoobto, dne 30. t. in., ob a. avečer. 475 SPKEJKEM dečka iz okolice. 14—15 let sUrega, za ££an}areo. Plača po dogovoru. Fr. Szolik, ul. Trento lft (r* Carradori). 476 2 LIFT olačam u vaakjO srebrno krono. S Fran-cesco 15, IL nad str. 474 IAST0CT0 JUŽNE ŽELEZNICE Prodaja voznih listkov Iz Logatca za vse postaje južne železnice, v Jugoslaviji in Nemški Avstriji v potniški pisarni „COSULICH", Societ& Triestina di Navigazione via Milano 10, pritličje. OELIRO SKLADIŠČE KLCBM dežnikov, belih In pisanih, žepuih robcev, možklti nogavic Itd. K. umi Tisi. lw l E lil ifef. 24. BRINJEVO zrnje kupi Ivan Tavćar, Herpelje 2S. p. Divača. 472 ZLATO in arebraa krone plačam po naivisfih cenah. Albert Povh, urar. ulica Mazzini 46 (blizu drv enega trya|. Branka. ATgoat Seaoa. — Posi. M. C-& (77) Ta zemfca. se ram fe zopet ooa^ila; ole^ov jezik se te zcipe* raiN-ezal v hrvatske pasove. Branka, tfroi Belizar — vam nis«in povedal doaiej — protuftH nažo kn^o «A> mojem navod&u, ikakor ate n> tudi vt, le zapet pola hrvarjski velikai; žcii biti več, dobrotnik vsetfa kra>a. želi csUU med nami, aii s*mo pal«tf vas. Branka; ste & 5oli: pol^g vas. Ako nm odre čete roko, zapusti Hrvatio vredn o. Prea»sl:te bči moja,- je naxi iliev-ai zupmk z Sanjivim tfiaaom, grofova iiubezea do vas Je prtpomo^a nmotfo, da je vztrajal med aami, da £©H »starti naš med oazoi. Ako ga odbijete, ga bo ?®ta ljubezen va« ficnla ftz našega iz naAe domovine jn vi bi najemu nesrečnemu kraju odtegn il' vodtšetfe in dcfcrotnika _ Branka! Saj ga tiubrte. Kai hoče* 5e! Vi morate radi svojega pofrtenga- Obre4iorva4ci so r«anesti po 6 ve tu, da «e grofova, gubica; grd je kavalir, -pleaneneit človek in vas bo£e osveta na vsak načn. Vi morate bma grofica. Brank*! Vam je dano, da. nesrečnenau £lo\eku povrnete arefio Hrvata Hrvaški. Ak ? V dvorani gradu stoii vetiko botttoo drevo, eimfeoo od sto In eto pisunih evečic, eUoftano s tovorom zlančh orehov, yabclk. mofksr in dntfh žena sosednjega ve&ka&a. Vsi pev«io od srca, vsi vo srečni, pa tudi Vete farmske slike pca-de^ov drivte veselo v bot čni in bilo $e kakA>r da »e tu pomarja -veHkaški pon-^s z obdarcvaie-ijem kme-jtA' za srečo hrvatske domov a«. Da, blaženo Ja«evo! Vsaka glava biago-dim, ko sta. ee tu naMa. Belizar Vn Branka, ker je ljudstvo naHo očeta m maler, "ki je vodita k omlet m -prosveti^ a kot prvi spcmie-nHc te očetovske akrbi se dvčga *iredi kraja pre- Jcrasna zgradba — učlnica. • • * Mtnu£ ao dnevč In meseci. SpvrAad je. Na gtob$u svetega Petra v Zagrebu stojita fin gospod in fina gospa pred grobom. Gospa vzdrhteva od raadc*fti. Mesta strohneJega kri-iiča pod snegom suofi kamen z zlatmtf. črkami, mesto ove?*ega venca >)e cveteio stio rož okolo -*Ma*U Mati!« Je v<4*fta£a Br.-nka, lrkm:v-S: na kolena, »ch, vodim, Uud« ti »i srečna, ker se preko roi smehlM isvoii e<£»rtci.« — Za tem se je Branka dvegnla ter rekla pcčjudvv** »Hvala g na tem daru, Beiizar mc<, a v zahvalo i« porečem, dJ pleme grofov jalicvaikih os Izranre.« Crol j« priv'l k evojemu srcu in poMrl malo gbarve beduOs matere pred materinim grobom. G&iMe in prlhclanle ulaKoc Central d i kolodvor (Jožaa železx»ioa). Odhodi: 0'15 O. E. v Bclgrat! in Bnltircšt Sv. Peler n,* Krasu. Logatec, Ljubljano in Zagreb. 1'30 B. na Dunaj skozi Videm, TrfciJL. (Samo t ponedeljkih, eridah in petkih. 5'45 O. v Ćervinjan skozi Bivio (Gradežl.* 6 00 B. v Benetke (pr. 1005).' 615 Pb. oh Dunaj, (pr. 22'00| skozi Ljubljano in Gradec; samo v ponedeljkih, sredah ta petkih. 6'35 B. v Reko skozi N&brežmo, Divačo, Sv. Pe^ ter na Krasu.* 6'50 P. v Benetke (j>r. 18" 15) skozi Videni. 8*50 P. v Reko, Logatec, Ljubljano. 10'50 B. na Dunaj fpr. 705) skozi Trbiii utua . ponedeljkih in četrtkih. 11'10 P. v Benetke (pr. 17*10) skozi Bivio, Čer- vinjan (Grade2). 14'25 B. v Benetke (pr. 22'0G) skozi Bivio, Vridemi 1500 B. do Logatca (zveza z Reko). 15*50 O. dt> Logatca in druge postaje.* 17*35 Pb. do Ritna (pr. 12*15) skozi Červinjao, B* netke (pr. 2200). 17*55 Pb. do Vidma fpr. 21'15) skozi Btv-io." 18*20 P. skozi Nabrežino, Sv. Pete* ca Krw*», Reko.* 21'00 L. E. Lloyd Ekspres« (vozov I. ivda) na Dtt« naj, skozi Ljubljano. Samo ob p<~tfedelikili 23'00 P. v Benetke (pr. 4 42) skozi Červinjan. 0'30 O. S. v Pariz, skozi Benetke, Milaa. Dohodi: j 0*20 B. ir Benetk (od 20*20) skozi Cervinjact Tržič. 3'20 B. iz Dunaja. (Samo ob sredah, petkih In nedeljah. 7*45 O. iz Logatca. Nabrežine, Grijana. 8 15 L. E. LIoyd Ekspress i* Dunaja skozi Ljub ljanu. (Samo v četrtkiii.) | 8 35 O. iz Vidma (odh. 5*30) Gorice, Tržiča, (Ćtr- vinjana, Gradeža), Grijana.* ! 10*10 P. iz Reke, St. Petra na Krapu, Nabrcliss; Grliana.* I 11'30 B. iz Benetk (odh. 6'56) (Rim-Turin) skozf Čen-injan, Bivio. ; 1410 Pb. iz Rima (odh. 19*451. i 16 05 B. iz Dunaja (odh. 21'20j ekori Trbiž; sam« v sredah in sobotah. 1635 B. iz Logatca, Sv. Petra, Divačo. 17'00 B. iz Bonctk (odh. 9*45) Vidma. 18*35 O iz Cervinjana (odh. 16*35). 10*35 P. iz Benetk (odh. 13*50) ukori Cervinjon/ 20'40 P. Iz Ljubljane, Logatca. R«Ve, Grljar.a. 21*00 Oe. iz Bukareita, Belgradi, Ljubljane, Logatca (odh. 18*30). 21*35 Pb. iz Dunaja (odh. 7'20) akori Gradec. Ljubljanu; samo v torkih, četrtkih In sobotah. 22'00 P. iz Benetk, (odh. 13*20) skozi Videm, Trbil 22'20 B. iz Reke, Sv. Petra na Krasu, Nabrežine. 23*45 S. O. 'u. Pariza (Londona) .Milana, Benetk. KOLODVOR SV. ANDREJ. Odhod: 5'Ž0 O. v Herpelje - Kozino, Kanfanar, Pulo. 5*40 M. v Koper. Bujc, Poreč. 6*00 O. na Opčine, Prvačino, Ajdovščino, Go rico, Podbrdo/ 9 00 M. v Buje. Koper. 11*55 B. v Herpelje - Kozino, Kanfanar, Pulo. 16*50 O. na Opčine. Prvačino, Ajdovščino. Gorico. P-^rdo* 17*10 O. v I . oelje - Kozino; Iz Herpelj pospešen vlak do Kanfanara, Rovinja ta Pulo. 17*20 M. do Kopra in Buf. Dohodii k 8 25 M. iz Buj in Kopra.* 1020 O. iz Podbrda, Gorice, AjdovfČlne, Prva-čine. Opčin.* 10*45 O. iz Pule. Rovkija, Kanfanara in Herpelj.* 16*05 B. Iz Pule, Kanfanara. Herpelj - Koziae. 16*30 M. iz Buj in Kopra." 21*05 O. Iz Podbrda. Gorice, Ajdov«ana, Prva- čine, Opčin. 21*55 M. iz Poreča. Bui. Kopra. 22*40 O. iz Pule, Ro^M*. Ka.ilanara. Herp4l Ko rina P. poapeJea, 6. hrvfUk, Pb. vlak; E. ak-vt««^ vUk, H. U "j n« <* a«tfaZl*iL