276. Številka. Ljubljana, v petek 1. decembra. XXVI. leto, 1893. Izhaja vsak dan »fefer, izimfii nedelj« in praznike., ter velja po pot ti prejemati za * v u t r o - og e r s k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedan mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom /a vne leto 18 gld., za četrt leta 8 gld. ;»<> kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa ne po 10 kr. na mesec, po tfO kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnimt znaša. Za o z na ni la plačuje ae od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če ne oznanilo jedenkrat tihka. po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi na i se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — UredniStvo in uprav nifitvo je na Kongresnem trgu It. 12. Upravni Atv u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Osramočeni so vohuni! Veliko hrupa napravila je mej nami znana denuncijacija kaplana Eržena, ki je kakor blisk razsvetlila nezdrave raimere mej nado gimnazijsko mladino. Hinavci so zvijali oči proti nebu in kričali, da je vse pri koncu in da se prej ko ne bliža sodni dan, češ, da svet ne more dolgo časa več obstati, ko je vender nezrela mladina že tako pokvuriena iu popačena! Da so ti hinavci tiste, ki so ovaduštvo mej dijaki umetno vzgajali, v nebo kovali, je samo ob sebi umevno. Se celo rodbinske očete so klicali na pomoč in ječali, da tem veuder ne more biti vse jedno, če ae jim otroci poturčavajo po naših učili&čih. Rtzsodni možje pa so vohunstvo takoj od pričetka obsojali in stnešuo se jim je videlo, ko je botel kaplan Krzen biti nekak nadzornik nad deželnim Šolskim svetom. Tolažili so se tudi s tem, da bode Šolska oblast že imela toliko moči v sebi, da bude brez pomoči omeojenega Sentpeterskega kaplana vzdržati vedela v disciplini gimuaziJBko mladež. Io Šolska oblast je storila popolnoma svojo dolžnost. Pričela se je dolga in stroga preiskava; vsaka nitka Erženovega ovaduStva se je do pičice saaledovala io skorej mesec dnij pisali so se zapisniki, prav kakor da se vrSi kaka preiskava radi hudodelstva veleizdaje ali kakega druzega takega groznega zločina. Šolski nadzornik Šuman se vsled ukaza barona Heina ni smel z drugim pečati, kakor 8 to zadevo in izpradan je bil skorej vsak dijak, ki je v družbi svojih tovariSev kdaj kako lahkomiSljeno besedico spregovoril, ki se je po receptih „Rimskega Katolika" dala na kak hudoben način zaviti. Dolgo Časa se je vlekla preiskava io sedaj je skorej dognana. Po ti preiskavi je brezdvojbeno dognano, da tisto sodomsko in gomorsko Žveplo, po kojem so vpili fanatični duSui pastirji, v večini ni ničesar druzega nego izrodek lastne domišljije, ki povsod aluti peklenski ogenj in peklenskega satana. Ta domišljija pa je posebno živa zategadelj, ker dotičniki menijo, da se bodo na zgorej prikupili, če tudi tam vraga izganjajo, kier ga ni. Dalje je preiskava dognala, da tisti ovaduhi, ki so z denarjem in z izleti vzgojeni bili, mej mladino moralno dosti manj veljajo, kakor njihovi sončenci, koje so učrojevali po naših kaplanijah. Mej to druhaljo nahajajo se surovi fantalini, ki so se drznili očitno vpiti: „Pre-Siren, Gtegorčič in Aškerc so svinje". Kdo bi se tukaj ne spominjal pokojnega kanonika Marna? Bil |e vereu mož in Đ ga nam je s slovenščino nepre-s'aoo klical pred dušo. PreSirna je mladiui deloma tudi pridržava!, ali če se je čital na primero nebeški „Krut pri Savici", tedaj Žarile so se tudi staremu učitelju oči, dasi je bil vesten in vzoren duhovnik. In goric učencu, ki bi se bit predrzoil opBovati našega prvega duševnega velikana Franceta Preširna z zgorej omenjeno psovko! Vzgojil nas je strogo krščansko ali takih divjakov, kakor so jih sedaj Mahničevi nazori mej našo mladino zasejati, takih divjakov pod Marnom ni bito. Popoiuoma nemogoče nam je misliti, da bi bila pod vodstvom tega učitelja slovenska mladina kdaj tako zašla, da bi brez sramu pljuvala bila mrt\emu pesniku na gomilo! Cela ovadba kaplana Eržena in rodbinskih očetov, za kojimi Be je ta človek v svoji stiski skrival, razpočila se je več ali manj v nič, kakor bo raz poči v nič pena na vodi. Najhujših slučajev je bil pač oni, da se je nekemu dijaku očitalo, da je tajil Boga. Očitanje je to grozno iu kdor je treSči mej svet, dolžnost mu je, da je dokaže. Sicer ima pri čakovati, da ga zadene zaničevanje in da ga svet uvrsti mej podle ovaduhe. Preiskava je glede tega bogotajstva sledeče dognala. Zoano je, da se na višji gimnaziji v veronauku razpravlja tudi o dokazih, ki govore za Boga in vsaj pokojni Gogola je pri tisti priliki vselej spregovoril tudi o takoimenovanib protidukazih, koje navajajo brezverci v to, da ni Boga. Pri tem je bistroumno izpodbil vse takoime-novane prottdokaze tir nam razkril ujihovo ničnoat. Spodbujal nos je celo, da naj napravljamo disputa-cije, v kojih ae naj vse naglasa, kar je pro in cnntra. Še dobro nam je v spomiou, kake disputacije so vali d tega časih razlegala se po Alojzijeviškem vrlu. Dijak je prevzel nalogo, da je zagovarja) večno bitje, drugi dijak pa je zopet kot pravi diabolus rotae za-metaval vse dotične dokaze. Se \t\ da jo končuo osramočen moral odriniti. Ravno isto se je sedaj zgodilo. Dva dijaka ki a se na aprehodu dogovorila, da hočeta tvarino o Bjgu razpravljati in sicer tako, da prevzame jeden nalogo eksistenco večnega bitja zagovarjati, drugi pa nalogo, tako imenovane protidokaze bra-niti. Razpravljala sta pri tem vse tinto, kar je po-kojttl škof Gogola pri dotični materiji razpravljal in kar brez dvojbe veroučni profesor pri svojem pouku še sedaj razpravlja. Pozneje, ko je bila Že trava zarasla celo disputacijo, pa je jedeu izmej diiakov na jedenkrat obdolžil svojega součeoca, da je Boga tajil. Celi razgovor bil je takorekoč ponavljauje lekcije iz veronauka, ali pozneje se je ž njega skovala težka obtožba, tako da je res pravi čudež, da se dutiČDemu mladeniču ni celo življenje uničilo. Preiakava pa je dognala njegovo nedolžnost in dognala tudi, da ni nikdar Boga tajil. Šolska oblast ga je torej oproBtila krute te obtožbe in kap'ao Eržen ne nosi na svoji vesti uničene eksistence. In tako bo je zgodilo več ali mani z vsemi obtožbami. Spregovorila Be je morda tu in tam labkomišljena beseda, kakor se to pri nezreli mladini lahko pripeti. Na grmade pa takih grešnikov ne bodemo obsojali, pač pa po v«ej pravici zahtevamo, da šolska oblast svojo Btrogost tudi proti drugi strani obrne, to je proti tistim, ki stoje izven gimoazije ter za hrbtom šolske oblasti svoje dolge prste stezajo po šolski mladini, da bi ji prej kot mogoče vsako spodobnost in značajnost iz srca iztrgali ter jej vcepili v dušo veselje do hinavstva in ovaduštva. Upamo, da bo šolska oblast imela toliko odločnosti, da bo kaplana Eržena spodila iz gimnazije, nekako tako, kakor je Kristus umazane trgovce spodil iz božjega hrama ! — Državni zbor. Na iMin.iji, 30. novembra. Poslanska zboruica dognala je v današnji seji razpravo o domobranski predlogi, ki je bila, seveda, s primerno večino vzprejeta. Začetkom razpravo izjavi posl. D i pa uli, da (klerikalni) tirolski poslanci ne bodo glasovali, nrgo se glasovanja vzdržali, ter povdarjal, da ju ta zakon konsekvencija oboroženegu miru. Vse vojne organizacije ne morejo na obnebju zbirajočih se oblakov razgnati. - LISTEK. M a r (j a r i t a. Spisal L a j o 8. (Konec.) „AII si oddal pismo?" »Oddal sem je služkinji, kajti signora Marga-rita se je odpeljala na deželo, odkoder se ima po-poludan vrniti." „Dobro, Francesco." Bolnik je umolknil, nastala |r tihola. BFrancesco,tt zakliče nakrat Merini. .Eccedeuza." „Ali Ti je zdravnik povedal, koliko časa mi je še živeti?" »Rekel je, da za nekaj tednov ozdravite," odvrne sluga. Bolnik je zopet umolknil. .FranceBCo," prične v novic, »zdravnik ni govoril resnice, a jaz Ti je prikrivati ne morem. Ti hi jedini ostanek bivSega bogastva. Ponujali bo Ti dobre službe, a Ti si ostal pri meni." „Molčile, eccelenza." j „Dobro vem, da si vso svojo plačo in malo premoženje, katero si v teku petdesetih let prišttdd, — zagospodari! za-ine,* motril ga je mokrih očij. Sluga je povesil glavo. „K t otroka si me pestoval, kot dečka s: me varoval iu kot možu si me »premija! po trnjevem poti mojega življenja; bil si zvest sluga, dobra duša." Francesco je tiho ihtel. mDolžan sem Ti obilo hvale. Vae svoje življenju prebil si v službi naše rodovine; z mano si nosil težko butaro skrhij in težav. Sedaj čutim, kuko napačno sem ravnal, ker tem Te obdržal v službi. ■ „Saj ste me podili.* „Pa Ti nial botel iti, Ostal si pri meni, da Te sedaj na Tvoje stare dni. ko Ti je brbet up« g neu, postava sključena, oči slabotne, lasje osiveli i obraz naguban, ostal si, da Te sedaj — odslovim." Glas se mu je tresel, ko je tako govoril. »Odsloviti me hočete?" Skoraj da ni glaHno zajokal. „Da, moram Te " .Zakaj ?" .Odpotujem." „In jaz čuvam dom, dokler se vrnete." ,Jaz se ne vrnem več." .Ne več? Kam pa potujete?" ,V večnost." ,V večnost?" gledal ga je prestrašen, menil je, da ae mu blede. „Dejal sem Ti, da Ti zdravnik ni resnice povedal, a jaz Ti jo hočem, dolžan nem Ti to: do večera umijem" — BC) ne, ne . . ." „Čutim to, tu," pokazal je s prstom na prsi, „in zdravnik mi je tisto povedal." .O ne, ne, to ne sme biti," vzklikuil je zvesti sluga, potjubovaje bolnikovo roko. »Zdravnik se moti." BNe moti se, Francesco. Bodi pripravljen, da na večer zatisueš oči — zadnjemu coute de Merini." Franc sco je glasno jokal. „Ne plakaj tako, slednjemu b>je jedenkrat ta ura, tudi Tebi bo. Potem ae Bnideva tam gori zopet," dejal je Merini. „Inče smejo tam gori imeti sluge, zbral si bom jaz mojega zvestega Fraccdica," pristavil je dobrovoljno. Siuga se mu je hvaležno nasmejal. V tem se duri tihoma odpri}, na pragu se prikaže Črno oblečena dama. Obraz je imela z gosto tančico pokrit. r Pusi. Formanek izjavlja, da borio zastopniki čaškega naroda glasovali zoper predlogo. Pri vojakih službujoči (J-*hi se preganjajo in trpinčijo. Službeni jezik je nemščina, daai je večina vojakov slovanske narodnosti. Ali se ie čuditi, če pravijo Ijudie: Ako na1 n^seino za časa vojne avojo kožo na prodaj, dajte nam splošno, neposredno volilno pra-vico, če pa te n^ dubimo, izsilili jo bomo, kadar dobimo puAke v roke. Domobranski minister W e I s e r h b e i m b govori na dolgo in na š roko, zavrača vse (»ritožbe posamičnih govornikov in taji navedena fttkta. PobI. baron W i d man odgovarja na kratko baronu Dipauliju. Posl. dr. Klaić izjavi v imeni jugoslovanskega k uba, da sta način, kako se je sestavilo novo mi-ii i • r»• r -1 v< i in vladni program, pokazala njemu in BomifiljenikOTJl, po kakih potih jim je hoditi. Pri ustanovitvi koalicije imel |e konservativni klub mero lajno besedo. V konservativnem klubu je bilo mnogo Jugoslovanov; pri ustanovitvi koalicije so se jugoslovanski poslanci kar na kratko ignorirali, v koalicijskem ministerstvu pa razveo dveh Poljakov ni nobenega Slovana. Vladna izjava je zahtevala od poslancev, naj zapnstuvijo politična vprašanja. Narodnostno v|>rašanje je pri zatiranih Slovanih prvo mej političnimi vprašanji, ker velja zanje rek: pri-mum vivere, deinde philosophare. Narodnostno vprašanje se v vladni izjavi niti z jedno besedico ni omenilo in fts namignilo se ni, da se hode našim željam a iministrstivnim jjotem ustreglo. S tem smo bili iz večino izključeni in da nismo izstopili, bi vssk razsoden človek moral reči, da se usiliujemo. Stoječ n^ struni manjšine, ne moremo vladi dovoliti predloge, ki nalaga prebivulstvu, katero zastopamo, nova, čutna bremena. V tem oziru se ne damo premotiti z razločevanjem, ki se dela mej državo in vlado. Vsakokratna parlamentarna večina ima po u a i ■ ni mnenju moč v rokah in skrbeti za ioterese države. Govornik izjavi h koucu, da hode jugoslovanski klub glasoval zoper predlogo. (Žvahno odobravanje.) Posl Biankini kot generalni govornik proti j>redlogi obžaluje, da pri tej razpravi ni navzočen minister unaujih del. S Hrvati, ki bo tolikrat prelivali kri za monarhijo, se ravna kakor b sužnji. Ko je hrvatska duhovščina jela prositi, naj se že imenuje nadškof Zagrebški, so Madjari preprečili, da ni j>rižla do cesarja. Ker so bili Madjari revo lucijonarjl, zato gospoduiejo dandanes. Uoanja politika zastopa samo interese Nemčije in Italije. Govornik predlaga resolucijo, s katero zahteva, da bodi deželni jezik službeni jezik pri domobranstvu. Po dali- b opomnjab posl. Dipaulija in poročevalca Popovvskega preide zbornica na glaso vauje. Glasuje s** po imenih, Zojier predlogo glasujejo jugoslovanski poslanci n mladočeški klub, proti-semiti in Zallinger; za predlogo je bilo 170 glasov, proti [iredlogi 61. Koncem seje stavil je dr. Bareuther nujni predlog, naj se sklene, da sme vlada le s privoljenjem državnega zbora zaukazati izjemno naredbe. Nujnoat h6 je odklon la. Koncem seje interpelira dr. Laginja nauč- „Kdo je V" vpraAa Francesco. Dama pokaže 8 prstom proti izhodu. Sluga pogleda svojega gospoda. „Po|dl,M reče mu ta. Francesco ostavi sobo. Komaj je bil Francesco zuoaj, odstrani dama tančico raz obraza. „Margarita! * „Adolfu!" Slonela mu je na roki, močeč jo s svojimi solzami. Govorila nista besede. Globoka bolest iu veliko veselje nima besed. ČJrez dolgo skloni se Margarita po konci: „Zakaj ste mi to storili?" vprašala je bolestno. „Kaj?" „Ne tajite, jaz vse vem, zdravnik mi je vse povedal. Zakaj nisem bila doma," pristavila je tužno. ,,Morebiti bi bila dvoboj zabranila " ,,l)a ste bili doma, dobili bi pismo, ko je bilo že vse končano." Zakaj ste mi to storili?" „Za Tvojo čast — Margarita." ..Io zato umiraš?" „Smrt mi je sladka." ,.ln na-me ne misliš?" „Jaz Te ljubm — bolj ko življenje." nega ministra, ali hoče zaukazati, naj se na gimnaziji v Puhu uči hrvatski jeziv kot obligatni predmet io v Pazinu ustanoviti popolno gimnazijo a hrvatskim učnim jezikom. Pribodoja seja jutri. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 1. decembra. Mladoćeš/ca ztnaga. Predvčerajšnjim vršile so se v Pragi ožje volitve mej mladočeškimi in staročeškimi kaudidati za občinski svet Praški. Voliti je bilo pet občinskih svetnikov in zmagali bo vsi mladočeški kaodiditi. Splošno se prizuava, da je to sijajen odgovor na razglašeno izjemno stanje. Miadočebi imajo zdaj že toliko občinskih svetuikov, da dobe pri prihodnjih nadomestnih volitvah gotovo večino v občinskem svetu. Xr>nš/.i nad jo mile i in vlada. Po ustanov t vi koalicije m koalicijskega mini-steistva izjavljali t-o nemški nac joualci na raznih «1.i dih in v svoiil) glasilih, da stopijo v odločno opozicijo zoper novi sistem. Sedaj se čuje, da tega svojega sklepa ne mislijo izvršiti, narobe, da ne mislijo vladi in vladni večini načelno nasprotovati, ker se je koalicija modula tisdh elementov, ki so nacijoualcem prizadevali največ skrbij, namreč večine jugoslovanskih poslancev. Nacijoualci so z no vim mmisterstvom precej zadovoljni, izvzemši morda jedinega Maoeyskega, iu bo pripravljeni podpirati vlado, če se ue bo ozirala na politične in kulturne želje slovanskih članov koalicijske večine. Shod ogern/cth Slovanov in liumunov, Z-« dve leti deluiejo voditelji raznih uemadjar-skih narodov na Ogerskem na to, da prirede velik shod zasto|inikov vseh teb tlačenih in zapostavljenih narodov Doslej tega ni bilo mogoče storiti, največ zategadelj, ker se ogerBki Srbi niso hoteli pridružiti zoper madjarako prevlado najierjeuemu gibanju. Pred kratkim potoval je znani slovaški rodoljub Mudron v Novi Sad m, kakor javljajo slovaški listi, posrečilo He mu j«-, pridob ti Srbe za to idejo. Shod se bo vršil na spomlad in sicer v središči ogerskdi Slovakov v Turčanskem Št Martinu. Doslej je zagotovljena udeležba zastopnikov ogerskih Srbov, liumunov in Slovakov, a mogoče je, da ae udeleže shoda tudi odposlanci Nemcev in Malorusov. „Narod ni Listyu, uaznaniajoč to veBt, pravijo, da je lahko mogoče in celo prav verojetno, da bo madjar ska vlada, ki se boji vsakega najmanjšega protesta zoper ne narodnostno politiko, ta shod kratko malo prepovedala, kakor je že več drugih takih shodov preprečila, io dostavljajo: Prireditelji naj se te eventuvalnosti ne ustrašijo; nasilno preprečenje tega shoda bi mogočneje in glasneje govorilo in bi se dlje slišalo, nego govori, izrečeni na dovoljenem shodu. W n a nje države. Carnot in njegovi tekmeci. BI noči došla nam je brzojavka, naznanjujoča, da ju prevzel oportunistički poslanec Spuller nalogo sestaviti novo ministarstvo. Spuller je bil že večkrat naučni minister in je še dokaj pojiularen ter mej poslanci |>ril;ubljen Po svojem mišljenji sjiada v maloštevilno frakcijo nekdanjih Garabettitiib prijateljev. Ce se ne primeri kaj posebnega, sestavi torej Spuller novo ministerstvo in sicer tako, da bodo v njem zastopane vse republičanske frakcije, kakor je to želel predsednik Carnot iz vsega začetka. Sploh se je pa pri tej krizi pokazalo, kar so ostrejši motritelji zakulisnih sp'etk že davno prej zapazili, da „In na-me ne miahš?" ,,Druzega Ti dati ue morem." .Jo na-me ne misliš?" „Nttjdražje, kar imam, dal bom za Te, svoje življenje/' „In os me ne misliš?" „Ti si mi vse; zate umreti mi je najslajša radoBt." Jel je počasi d bati, na čelo mu je stopal smrtni pot. „Margarita/1 de težko, ,,umiram. Pokliči slugo." Margarita skoči k durim ,,Francesco". Sluga brzo vstopi in hiti k postelji. „Daj mi roko. Ločiti se morava, smrt se bliža. Prideš kmalu za mano. Hvala Ti na Tvoji zvestobi." Sluga je jokal kakor dete, kadar mu ljubljena mati umira. Drugega ni dejal, kakor: ,,0 ne, ne . .. Bolnik je bil vedno bledejši, oči postajale so motne, glas slab. „Margarita," zakliče s slabim glasom. „Adolfu," odvrne Margarita, ki je klečala pri bolnikovi postelji. „Margarita, jaz grem, še par trenotkov in ne bo me več ... Tu na smrtni postelji Bva se našla, da se zapustiva. Ljubil sem Te z vso močjo svojega Brca. Ti Bi mi bila vse. Povedal Ti tega nisem zapostavlja Carnot državne koristi vedno svojim osobnim interesom Carnot si hofe za vsako ceno zagotoviti predsedstvo republike. Ta skrb je bda povod, da je odstraail energičoega in apretnega Constansa, da je v najkritičuejšem treootku, za časa panamske krize, pustil Loubeta na čelu vlade n ga nadomestil z dobrodušnim, a nesposobnim Dupuyern. Ves francoski svet \e\ da bi danes v poslanski zbormei ne bilo 60 mooaihistov in 43 socijalistov, da m nespretni Dupuy volil volitve. Pa vzlic tem očividno škodljivim posledicam dosedanje koucen-traciiske politike bil bi rad Cirnot prisilil jednega svojih najnevarnejših tekmecev, Kasimir Perierja, da sestavi ministerstvo po Carnotovi volji in sei tako obrabil iu naredil nemogočega Trije nevarni tekmeci Carnotovi so na ta način sami sebi uničili bodočnost, namreč Cmstans. F<( quttt in Freycinet. Sedaj sta samo še dva, Ctsimir-Perier, predsednik poslanske zbornice in Challemel-Laeour, predsednik senata, ki sta nevarna Carnotu in zato je ta pri sedauji krizi se tako silno trudil, |>osaditi na sedež miniaterskega predsednika vsa] jednega izmej njiju. Posrečilo se mu to ni. Fpa iz sveta. Drugo jutro pobegnil je Peteani iz Ljubljane, sa klatil po Štajerskem in še le v noči od 25 do 2G. junija posrečilo se je žandarjema Kožarju in Fubr-mannu zasačiti ga v Kovačevi hiši v Dobrem Polji. Peteani skril se je bil žandarjema pod posteljo. Na vprašanje, kako se imenuje, odgovoril je, da jo Janez Mešič; ko mu je botel žandarru Kožar vzeti revolver, katerega je Peteani nosil v suknji, pograbil je z obema rokama revolver, ter zaupil; „Rajše Življenje, nego revolver!" Šale, ko mu je Žandar Fuhrmann nastavil bodalo na prsa, spustil je revolver. Na vprašanje predsednikovo zanikal je Peteani odločno, da bi bil on izvršil rop in poskusil umoriti Đtleutma, ni |>a mogel navesti tehtnega uzroka za BVoj beg iz Ljubljane. Glavna priča Nace Balentin potrdil jo odločno, da ga je Peteani oropal, ter Bkušal umoriti. Izpovedim njegova zlaga se pojiolnotna z obtožbo. Tudi godec Zomič, kateri je v kritičnem trenutku bil priletel na most, potrjuje, da je spoznal Peteanija, ko ga je pozneje dotekel. Isto tako izpovedale so priče France Dečman, žandar Kožar, Jakob ZabukovHc in Ivan Novak v smislu obtožbe. Sodišče stavilo je porotnikom pet vprašanj in sicer glede hudodelatev poskušenega razbojnega umora in javne posiluosti nasproti žandarjema, nadalje zaradi treb prestopkov, storjenih s tem, da je Peteani povedal žandarjema krivo ime, metal kamenje za vojaki, ter uosil revolver brez zakonitega dovoljenja. Porotniki (načelnik Ignacij Valentinčič) odgovorili so na vsa vprašanja jednoglasno a „da" in sodišče obsodilo je obtoženca na petnajst let težke ječ«, poostrene z jednim postom mesečno in trdim ležiščem v temni celici 12. junija vsakega kazenskega leta. Obravnava, kateri je prisostvovato mnogo občinstva, trajala je sedem ur, ter bila končana ob 7. uri zvečer. Domače stvari. — (Vodstvo .Slovenskega Naroda") prevzel je z današnjim dnem začasno g. dr. Ivan Tavča r. — (Nj. Vel. cesarica) peljala seje danes zjutraj ob 5. uri skozi Ljubljauo s posebnim dvornim vlakom z Dunaja v Miramar. Na tukajšnjem kolodvoru se je vlak mudil samo pet minut. — (Telegrami slovenskim poslancem.) Go8p. dr. FerjančiČ dobil je 8e sledečo brzojavko iz Idrije: K uspešnemu koraku čestitamo —* Ivsn pl. PremerBtein, Pavel Gruden. — (Naši politični uradniki.) Krški okrajni glavar g. Weiglein je stopil v pokoj, na mesto njega pa je imenovan začasnim voditeljem okrajnega glavarstva v tem samoslovenskem okraju tajnik pri dež. vladi v Ljubljani g. Schooberger, ki je mor I h prav spreten uradnik, a zna le za silo par slovenskih besed spregovorit', a je absolutno nesposoben obravnavati v slovenskem jeziku, ter razumevati slovenski pisane ofoge in je slorenBki reševati. — (Zdravniška zbornica kranjska.) Pritožba slovenskih zdravnikov ljubljanskih zoper razsodbo dež. vlade kranjske, 8 katero se je volitev v zdravniško zbornico kranjsko v Liubljanski skupini priznala kot pravilna, daBi sta glasovala dva prakse ne izvršujoča bivša zdravnika, imela je popoln usp h Ministerstvo notranjih del je namreč to volitev spoznalo za nezakonito, ter jo zategadelj razveljavilo, odredivši zajedno nove volitve. — (Slovensko gledališče.) Jutri se predstavlja na slovenskem odru velezanimiv igrokaz v 3 dejanjih „Svetinova hči", ki ga je po Adolfa Wilbrandta „Die Tochter des Herrn F»bricius" po si ovnu l g. Anton Trstenjak. Ker je že minulo več let, odkar se je ta izborna igra predstavljala na tesnih deskah bivšega čitalniškega odra, je prav srečna misel intendanc^ slovenskega gledališča, da jo je lopat postavilo v repertnir in čua podoba polna krasuih prizorov iu daje glavnima predstavljalcema muogo prilike izkazati se. Glavni ulogi Svetina in gospe Rozande sta v spretnih in izkušenih rokah gospoda in gospe B »ratnikove in že to nam jamči za popolni uspeti igre Nadejamo se torej, da bode slovensko občinstvo pok:«./nI o za to resno igro ono zanimanje, katero zasluži jiovsem in da bode gledališče jutri večer prav dobro obiskano. Prevod g. Trstenjaka odlikuje se po krušnem jeziku in bo dobiva igra po 25 kr. pri g. Z^gorjanu na Kongresnem trgu ali pa zvečer pri gledališki blagajni. — (Koncert .Glasbene Matice") Glasbo-Ijubno slovensko občinstvo bode imelo prihodnjo nedeljo oea dolgo sopet priliko, čuti koncert pevskega zbira .Glasbene M-ttice", kateri je v zadnjih l-t h tako visoko povzdignil slovensko koncertno petje. Program, katerega smo zadnjič objavili, ob-seza zgolj točke visoke umetnostne vrednosti. Proizvajala se bodo slavna dela petih slovanskih skladateljev, stvaritelja ruske narodne opera Glinke, dobro nam že znanih Ceh o v D v o r a k a inFibicha, Poljaka Wieniawskega in Slovenca Foersterja, poleg teh jedna kompozicija znamenitega francoskega skladatelja T ho-masa in jedna nemškega klasika Beethowna. Divna »Pomladna romanca" Fibichova, Dv< rakov „149. psalm", obe veliki skladbi za mešan zbor s polnim orkestrom, in naiboljša slovenska Bkladba za mešan zbor, Foersterjeva .Ljubica", so občinstvu izvestno še v dobrem spominu izza lanske in predlanske koncertne sezone. Pri „Romanci* poje bassolo operni pevec g. Vaši če k. Nekaj posebnega bo Glinke .Dekliški zbor in Antonide romanca" iz najbolj priljubljene ruske narodne opere .Življenje za carja". Nam se utegne čuuuo glasiti ,ta v pet-četrtinskem taktu zloženi zbor, ker smo, žal, le premalo vajeni pristnemu slogu ruskih narodnih pesnij. Vender imamo tudi mi Slovenci narodne pesni v takem taktu, n. pr. .Jaz pa pojdem na Gorenjsko". Žalno romanco v tem zboru poje operna pevka gospodična Iti hov a, ki pa bode tudi se nastopala v samostojni točki .Poloueza Fdme" izopere .Mignon". Gdč. R i h o v a je v prvi vrsti koloraturna pavka, a kot taki ji se ni še dalo pri nas dovolj prilike, skazati izborno svojo tehniko. Ta točka je jedna onih slavnih koluraturnih, s katerimi je Adehna Patti žela svetovno slavo. Tudi gdčna ft, i ho v a je že sijajno nastopala s to pijeso v Pragi v Solidni dvorani. Prvič nastopi tudi novi učitelj .Glasbene Matice" za vijolino g. Je raj, v tekmovanji obdarovani kon-servatoriat, učenec slavnega Helmesbergerja. Igral bode veliko tehniko zahtevajočo Wieniawskega .Fantazijo na motivih Gounodove opere .Faust". Končno omenjamo še Beethovnovo .Fantazijo za klavir, soli, mešan zbor io orkester", v kateri ima veliko nalogo dobro znani pijanist in učitelj .Glasbene Matice" g. Hoffmeister. — Š ri se zopet govorica po Ljubljani, kakor ob vsakem koncertu, da bo že vsi sedeži razprodani. Zagotavljamo izrecno, da je ta govorica popolnoma neoBnovaua in samo proti .Glasbeni Mvatici" naperjena: sedeži vseh vrst se t^e na izbero dobivajo pri knjig o trže u g. Zagorja nu. Istotam se dobivajo tudi zborom besede a 10 kr., programi pa ae dajejo zastonj. — (Miklavžev večer „Sokola" Ljubljanskega) bode, kakor smo Že naznanili, letos v dvoranah starega strelišča in so reditelji oskrbeli vse potrebno, da se bode ta priljubljeni družbinski večer vršil prav lepo. Opozarjamo roditelje, ki hote svoji deci narediti ta večer veselje m izročiti kaka darila, da se pravočasno oglate- Vzpored večera prijavimo v jutrišnji številki. — (Prvi wjour-fixe" Ljubljanskega .Sokola") v letošnji zimski dobi zbral je včeraj v salonu Hafnerjeve pivarne prav obilo članov društva in bil povsem originalen. Reditelji bratie Fr. Mulaček, Ambr. Preatoni in Iv. Vernik so se potrudili prav pošteno ter destaviii zanimiv vzpo-red. c j se ni ves izvršil tako, kakor so oni določili, m njihova krivda. Zibave je bilo vseiedno dovolj. V igri „Izgubljena suknja" nastopili so zgolj Sokolaki diletantje in izvršili svoje uloge prav povoljno. Mnogo smeha vzbujal je brat It e b e k ml., ki je dobro posnemal slovenski govorečega Italijana. Brat Barbo rič imel je kar tri uloge ter vse tri (krojač, žandar m in prijatelj) pogodil jirav dobro v igri in v maski Brat Marinko ml. iz\eM je svojo dokaj veliko ulogo dosti povoljno, istotako brata Strmecki in Traveu. Vsi igralci bili so prav trdni in se |e prvi dramatični poskus So-ko a obnesel jako dobro, kakor je kazalo živahno ploskanje po končani igri. Muogo zabave je prouz-ročil slavni .moment fotograf, kije na korist .Narodnemu domu" f itografoval vaacega, kdor je pla-čal določeno takso. Brata Preatoni (fotograf) in Traveu (njegov pomagač) izvajala sta to točko na splošno zndovoljnost. Ker nočemo tu izdati tajnosti, naj le omeuimo, da je bil vsakdo presenečen, ko je videl, kako izborno je zadel fotograf vnacega j)oje-dinca, kar je vzbujalo občuo veselost. Prav živ-ihna je bila licitacija prve podobe in se je b f>tobratovanjem in dražbo zbrala lepa vsutica za „Naro.ini dom". Ad hoc sestavljeni pevski zbor zajiel je nekoliko j)esmij in v veselem mejsebojuem občevanji minil je vsem navzočim prav prijetno prvi zimski društveni večer. Tekom tega meBeca bode drugi „|our-tixe", za katerega ravnatel|i že delajo pr,prave in pri katerem bodo sodelovali tudi društveni tamburaši. — (Prvo krono družbi a v. Cirila in Metoda!) Uredništvo našega lista vz|>rejel > je kot kronski dar: Iz Gradca 14 kron, katere so darovali v veseli družbi: g. Ivan B o ž i č 6 k., gospa Irenka Božič 4 k., g. Anton Gregorec, medicmec, 2 k., neimenovanec 2 kroni. — Živili rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki! — (Za .Narodni dom") v Ljubliani po-Blala sta uredništvu našega lista: g Josij) Kuhar, tajnik banke „Slavlje" 50 vin., g. Karol Ballogh, uradnik banke „Slavijo" 1 k. ;>0 vin. Skupaj 2 kroni, kateri izročimo vodstvu. Živila! — (Mestna hranilnica Ljubljanska.) Meseca novembra uložilo je v mestno hranilnico Liubl|ansko 465 strank 182 683 gld. 84 kr., vzdignilo pa 375 strank 217.038 gld. 74 kr. — (Zdravstveno stanje.) V Moistraui in na Dovjem zbolelo je več otrok za ošpicami iu za dušljivim kašljem. Prvi so skoro vsi ozdraveli, i>r■ slednjih pa je še 10 bolnih. Odredilo se je vso potrebno, da se bolezen ne razširi. — (Promet tujcev.) V okraju Kranjska Gora bilo je v minulem poletii tuicev in turistov: V Kranjski Gori 50, v Jesenicah 57, na Savi C\$% na Piauini 162, pod Korenom 22, v Mojstrani 85 in v Bdi peči 79, skupaj 542 oseb (383 moških in 141 žensk.) S Kranjskega jih je bilo 312, iz avstro* ogerskih dežel 153 in inozemcev 59. Večinoma so »e mudili le po nekaj dni j. Postelj za tujce je v Kranjski Gori 50, v Jesenicah 11, na Savi 26, na Planini 16, pod Korenom 22, v Mojstrani 6 in v Beli peči 25. Voz za tujce je povsod i primerno število jedno-in dvovprežnib. Koncesijoniranih gorskih vodnikov je 7 v Mojstrani, 2 v Beli peči in po 1 v Kranjski Gori, v Jesenicah in na Planini. Vodili so 164 oseb pri 71 gorskih izletih. Na Belopeških jezerih so tudi trije čolni za tujce. — (Obsojeni so bili) zaradi motenja vere pred Tržaškim sodiščem Hamiikar Uascovich, Avgust A I lic h in Scipij Baz za ne 11 a. Prvi je dobil šest teduov zapora, ostala dva pa po jeden mesec Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! K A - \ Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 1. decembra. Včeraj bila konferenca odposlancev slovanskih klubov, katere so se udeležili doktor Ferjančič, Spin (Me, dr. Laginja, dr. Engel, KaizI, dr. Ile-rold in dr. ZaČek. Po daljši razpravi zje-dinili so se odposlanci na to, da predlagajo dotičnim klubom, naj se ustanovi koalirana slovanska opozicija in voli posebna vsem klubom vkupna parlamentarna komisija. Dunaj 1. decembra. Poslanska zbornica začela danes specijalno debato o brambovske predloge § 1. Klaić nasvetoval, da naj predloga ne velja za Kotorski in Dubrovniški okraj. Grof Fran Coronini se je potegoval za predlogo, rekši, da ni posledica trojne zveze in da bi tudi v drugi politični kombinaciji ne bilo mogoče delno razoroženje vojske. Govornik je rekel, da simpatizira z vladno namero gledč razširjenja volilne pravice. Furnkranz govori zoper predlogo. Pariz 1. decembra. Ker Spuller ni mogel sestav ti novega ministerstva, prevzel je to nalogo po dolgim omahovanju C a si mi r-Pćrier in jo reši še danes. V novem kabinetu prevzame Casimir-Perier predsedstvo in vnanja dela, Ravnal notranja dela, B ur de a u finance, Spuller pravosodje, vstopijo pa tudi general Mercier, Dubost, Laffou, Loubet, Kerjegu, Delcasse in Jon mirt. Pariz 1. decembra. Državni pravdnik v Orleansu naznanil je raznim listom, da je iz poročil upravnih oblastev vidno, da sta bila zabojčka na nemškega cesarja in na generala Caprivija oddana v Orleausu na posto. Mon te video 1. decembra. Tu se razširja malo verojetna vest, da je bil Peixoto umorjen. Vabilo na naročbo. Nlavmo p. u. obilnitvo uljudno v»l»liuo ua novo aaroibo, attare gospode naročnike p«. Um« Utrl m Je poteklo, koneeiu uiooeen naročnina, prosimo, da Jo o pravem eaau ponove, da poal« ljanje ne preneha In dn dobe vae števil Ue. „SLOVENSKI NAROD" velja m li I n b 1J aas k e naroeulke bres poall|a« n|a na dom j v«e leto . . . Kld.ia-— I Cetr. leta . . kIiI.«»o Pol leta ... M «-»o I Jed«* u ineoec. „ 1*10 Za poNllJau|e ua doni ae raeuna 10 lir. ua uiene«, »O kr. aa cetr« leta. N poail|aaJeui po pošil veljat Vse leto . . . Kld.lS*—I £elrt leta . . . uld. 4- — Pol leta ... I Jeden nieaeo . „ 1*40 §0kT~ Mnro*uJe ae lahko s vsakim duevuiu, a h kratu »e mora portlatl tudi naročnina, drugače •e ne oiiraiuo na uotleno uaroello. Upravništvo ^Slovenskega Naroda". fiO.OOO tjoliUiinrp-v je irl:ivm dobi ek velike Inoiuoatuke SOkraJoarake loterije. Opozarjamo nafte cenjtu.e č'tatolje, d« ju žrebanju iieprekl.ciio due «. decembra lHl»:t. „LJ0BLJANSK1 IW • to'1 sa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. i Tujci: 30. novembra. Pri Mali«! i Stgmund. Il.iche , Rtlck* rd, Ilolliinder, Kenttr, Stich, Hruiirir, HoclitMuaer z Diiiihjh. — UrhančiČ \z Kranja. — l\.'pri/.Uy it Bul|aka. — Rois iz Trsta. I*ii Nlonut 1'oiiik, St-iuen z DuniiJH. — Sketider iz Dalmaciju. — Pl. Scliiuidt iz Trutu. — Koftar iz Dobrove. — Ackeruian iz Hambuiga. — Hudoveruik || Uleda. BJsv~~ Začetek ob '/,9. url a:veder*. "Val štev. 2i. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.549 V soboto dne" 2. decembra 1893. Svetinova hči. Igrokaz v treh dejanjih Po Adolfa VVilbrandta igrokssn .Die Tochter des Harni Fabricius* poslovenil Anton Trstenjak. Režiser g. Ignac!) Boritnik. Začetek točno ob ',,8. uri, konau ob 10. uri zvečer. Dramatično društvo. Pri predstavi svira orkester slavnega pe&polka Leopold II., kralj Belgijcev ftt ari TJatopnluu s Parterni sedeži od I. do III. vrste 80 kr., od IV. do VIII. vrste 70 kr., od IX. do XI. vrste BO kr. — Balkonski sedeli I. vrste 60 kr., II. vrste 60 kr., III. vrst« 40 kr. —■ Gale rijski sedeži 30 kr. — Ustopnlnu ▼ lože 50 kr. — Parterna stojišča 40 k'. — Dijaike in vojaška ustopnice 80 kr. — Galerijska stojišča '20 kr. Sedeti, lože in ustopn ce se dobivajo v stari čitalnični trafiki v šeleuburgovih ulicah in na večer predstave pri blagajnici. V abonement na sedeže se ustopi lahko vsak dan. Blagajnica a« odpre ob 7. uri sveder. Prihodnja predstava bode v četrtek, dne 7. decembra 1893. Meteorologično poročilo. 3 o Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Ve t rovi Nebo Mokrimi t mm. 30. nov. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7418 «a. 788-9 m, 738 las —7 4* C —0 4° C -2 4» C brezv. si. zah. si. bv7.. megla megla jasno 500 a*, dežja. Srednja temperatura —3*4°, sa 4*0* pod normalom. XD-CL23.a,jsl3:si borza doc l decembra t. 1. Skupni državni dolg v notah..... 97 gld. 60 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 97 , 25 , Avstrijska zlata renta....... 117 „ 75 „ Avstrijska kronska renta 4°'u..... 96 „ 60 „ Ogerska zlata renta 4°0...... 116 „ 25 , Ogerska kronska renta 4°/0..... 94 „ 15 „ Avstro-ogerske bančne delnice .... 1004 n —■ „ Kreditne delnice......... 341 „ 75 „ London vista. . . ,....... 124 , 65 „ Nemfiki drž. bankovci za 100 mark . . 61 „ 271 , , 20 mark............ 12 . 28 , 20 frankov . . . ,....... 9 , 95 u Italijanski bankovci........ 48 , — „ C. kr. cekini........... 5 , b8 m Dne 30. novembra t. 1. 4 1 „ državne srečke iz 1. 1854 po 260 gld. 144 gld. 50 kr. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. . — , — , Dunava reg. srečke 54/0 po 100 gld. . . 130 „ — „ Zemlj. obč. uvutr. 4" t°(g zlati zast. listi . 122 „ — „ Kreditne srečke po 100 gld...... 197 , — „ Ljubljanske srečke....... . 24 , 25 „ Rudoltbve srečke po 10 gld...... 24 t — „ Akcije anglo-afstr. banke po 200 gld. . 152 , 25 „ Tram»ay-draAt. velj. 170 gld. a. v. . 'J65 „ — m Papirnati rubelj......... I „ 30 „ Avgust TJltsoher, c. kr. plačilničar naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-ŽMlostno vest, da je blagorodna gospodičina, draga mu teta Julija Pousche danes dne 30. novembra ob 2. uri popoludne, po kratki bolezni, prajetnsi svetotajatva za umirajoče, v 84. letu svoje dobe, v Ribnici mirno v Gospodu aatpaja Truplo predraga pokojnice bode v sob'to, dno 2. decembra 1893, ob 9. uri dopoludne v gradu trga Uibnica blagoslovljeno in potem na ondotno pokopaliAče prepeljano. Svete inaSo zaduAnico brale se bodo v župnijski cerkvi v littmici in v tukajšnji cerkvi Sv. Petra. (1196) Ljubljana, dne 'dO. nove ubra 1893. Mestu posebnih uaanaull. ± Užaljenim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest o nenadomestljivi izgubi iskreno ljubljenega soproga, otiroma očeta, gospoda Antona Novak-a posestnika in gostilničarja v Štefanovi vasi katerega je Vsegamogočni danes, dne 29. novembra popoludne ob 3. uri, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče v 54. letu starosti po kratki,a| mučni bolezni poklical k Sebi v boljfte življenje. Pogreb bode v petek, duč 1. dece abra ob 4. uri popoludne iz hifie žalosti v Štefanovi vasi fit. 26 na pokopali&če pri Božjem grobu. Svete maže brale se bodo v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Štefanova vas pri Ljubjani, dne 29.no vembra 1898. (1195) Marija Novak, soproga. Leopold, Franu, Anton, Marija, Ana, Binovi. hčeri. C. tf. glavno ravnateljstvo avstr. drl, železnic. Izvod iz voznega reda veljavnega od 3.. oktobra 1893. Naatopno onimijmil prihajalni In intliajulni Aaai oinaAtni SO t MMfnjrrrraitHkffn rnitu. SretlttjeOTropiki iu je k rajnemu času r Ljubljani a* j) minuti naprej. Odhod ls LJubljane (jal. kol.). Ob 19. url S min. v" nori oiebnl vlak r Trbii, Fontabel, Beljak, Ce-loveo, Franienafette, Ljubno, Dunaj, oea Selathal v Aunee, IaebJ,. Omunden, Sulnograxl, Liend-Gatteiu, Zeli na jeieru, Stejrr, Lino, Ba-dejerioe, PlienJ, Marijina rare, Ki^er, Krancuvu Tare, Karlore var«, Prano, Braiilane, Dunaj via Amitettan. Ob 7. url 00 *iitu. zjtUritl uaebni vlak ▼ Trbli, PonUbel, Beljak, Oe-loveo, Framenafeite, Ljubno, Dunaj, ćea Selathal t Solnograd, Dunaj. Tla Atnatetteu. Ob II. uri SO tuln. ttujmtuttn* oanhnt vlak v Trbii, Fontabel, Beljak, Ualoveo, Franac>uifeate, Ljubno, Dunaj. Ob 4. url 90 min. poftaludne oaebui vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Solnogrstl, Lond-natetein, Zeli na jeanru, DjornoHt, Bregnio, durih, Oenavo, Pari«, Lluc, Iiahl, Umlejevice, Plcenj, Marijine vare, Kffer, Francove vare, Karlore vare, Pra^o, Druidane, Dunaj vla Aiuatetten,. Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob 8. url OS hi tu. t/titrpolu<1ne oaebni vlak a Dunaja via Amatettan, Draidan, Prage, Francovlh varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, l'1/.nj.i, Budejevlo, Solnograda, Iauhla, Omundena, Linoa, Stnyra, Pariaa, Oeueve, Curihu, Orogniue, Zella na jeaeru, Lend-Uaateiua, lno-moeta, Ljubuega, Oelovoa, Poutabla, Trbiia. Ob 4. url 63 mira. jn>j>olutlnr uaubui vlak a Dunaja, Ljubuega, Beljaka, Celovca, Franaenafeate, Puutabla, Trbiia. Ob 0. url 97 min. tnrvr oaebni vlak a Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Golovca, Puutabla, Trbiia. Odhod ls LJubljane (juž. kol.). Ob O. url 98 min. tjutrnl v Kočevje. „ 19. ,, OO „ oputuftnr „ „ „ O. 10 ,, »večer „ „ Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob g. url IO min. tjtitruj Is Kočevja. 1. „ Ol „ ftapoluitne n „ „ «. „ 40 „ Odhod is LJubljano (drž. kol./ Ob 7. url 1» min. mjnuruj v Kamnik. n 9. „ OS „ pojtoludtie „ „ „ 0. » OO n areeer n „ Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob 0. url K t min. fjutnij ia Kamnika. „ 11. „ 18 „ dopolutlne „ ,, ,, 0. ., 90 „ BWmim' >• ,, Proda se pol leta star, popolnoma udomačen (ii94—1> Več se i/.ve- pri Arko-lu v Dolenjem Logatcu. Tovariilaka sisloirn ^ šivalnih strojev in velocipedov " IVAN JAX v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 13. m M Ceniki zastonj in poštnine prosto. H i. ^ io:iy Žrebanje že v sredo! Velika Inomostska 50-krajc. loterija. Glavni dobitek 50.000 9old inarjev. po 50 kr. priporoča tj. 1 ___ (931—13) iL"5TSll, v Ljubljani. lz(la>at«j|j i u odgovorai urednik: J obi p No 11 i. Lastnina in tiak .Ndrodne TiBkarne".