Poštnina plačana v gotovini Leto LXXHt., št. 65 LJubljana, ponedeljek 20. marca 1939 Cena Din 1.- Iznaja vsak dan popoldne izvzemal nedelje In praznike. — Inseratl do 80 peti t UREDNIŠTVO IN UPBAVNlfiTVO Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 2 50. od 100 do 300 vrst a Din 3. većjl Inseratl petit r juri j* v a Kn*f1i»v* nlira It»v * telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon št. 65; vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratnl davek posebej — >Slovenskl Narod< • U1,ca 8WV- • podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24. 31-25 ln 31-26 SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani St, 10.351 Konferenca demokratskih držati Angleška vlada je sklenila na svojih posvetovanjih, da bo sklicala v London konferenco demokratskih in drugih držav, ki hočejo sodelovati pri skupnih ukrepih za ohranitev demokratskih svoboščin in obstoječih mej LONDON. 20. marca, mp Dogodki v srednji Evropi so prisilili angleško vlado, da je proti običaju sklicala v soboto izredno sejo, ki so ji prisostvovali vsi ministri in državni tajniki t min. predsednikom Chamberlainom na Čelu. Posvetovanje se je raztegnilo tudi na nedeljo, kar je sploh pivi primer v angleški zgodovini. Na seji je zunanji minister seznanil ministre z najnovejšimi vestmi o dogodkih na Češkem, kakor tudi o točnem besedilu ultimata, ki ga je poslala nemška vlada Rumuniji Ko so podrobno proučili poolžaj. so bili na sejo povabljeni tudi zastopniki oborožene sile in dominio-nov. Vesti iz dobro poučenih krogov zatrjujejo, da so na tem sestanku govorili o pospešrnju angleške oborožitve in o ukrepih, ki jih bo angleška vlada podvzela v obrambo svojih interesov v jugovzhodni Evropi. Veliko pozornost je zbudilo, ko je po seji poklical Chamberlain k sebi ministre za letalstvo, trgovino in zunanje zadeve, takoj nato pa še ministra za državno obrambo in zastopnike dominionov. Po tem sestanku je imel Clamberlain daljši govor po radiu % Avstralijo, zunanji minister lord Halifax pa je sprejel francoskega poslanika v Londonu Cor-bina in sovjetskega poslanika Majskega. V sprejemnici je medtem že čakal angleški poslanik v Berlinu Hender-son, ki je prišel na poročanje. Nedeljski posveti so bili odločilni za nadaljnji razvoj trenotnih političnih dogodkov. Čeprav točni podntki sklepov še niso znani, se trdovratno širijo vesti, ki jih merodajni činitelji ne zanikajo, in so jih javile tudi angleške radijske postaje, da bo angleška vlada sklicala mednarodno konferenco demokratskih velesil in sicer Anglije, Francije in Zedinjenih držav, povabila je tudi Rusijo, Poljsko in zastopnike balkanske zveze. Vabila so že razposlali londonskim poslanikom omenjenih držav. Kakor se je zvedelo, so doslej pritrdilno odgovorile že Francija, Amerika in Rusija. Sestanku, ki bo še ta mesec, pripisujejo izreden pomen, njegov cilj pa bo v glavnem zagotoviti svetovni mir in onemogočiti nadaljnje spremembe obstoječih mej. Važni razgovori v Londonu Min. predsednik Chamberlain v avdijenci pri kralju Juriju LONDON, 20. miarca. br. Angleški zunanji minister lord Halifax je imel včeraj dopoldne dolg razgovor s prvim državnim tajnikom sirom Cadoganom, ki je po razgovoru odšel v Do\vning-street. Dopoldne se je oglasil v Forreign officeu francoski veeposlanik Corbin, ki je ostal tam eno uro. Medtem ie imel min. predsednik Chamberlain razgovor z zunanjim ministrom Halifaxom in min. Stanlevem in prvim državnim tajnikom Cadoganom. Razgovor je trajal do 13. Cadogan je nato odšel v Forreign office, kamor je pozneje odšel tudi lord Halifax, ob 16.30 pa še minister Stanley. Ko se je včeraj popoldne min. pred-sedn.k Chamberlain peljal z Downing-streeta v Buckimghamsko palačo k avdijenci pri kraju Juriju VI., ga je živahno pozdravljala med potjo velika množica. Kralj je sprejel min. predsednika Chamberlaina ob 16. ter je avdi-jenca trajala eno uro. Za danes je bila napovedana seja vlade. Popoldne nova Chamberlainova izjava London, 20 marca. A A. Ob 11. je imela angleška vlada izredno sejo. Popoldne bo Chamberlain v spodnji zbornici odgovarjal na razna vprašanja ter nato pedal izjavo o stališču Anglije glede zadnjih dogodkov V zgo-nji zbornici bo podal slično izjavo lord Halifax. V londonskih političnih krogih smatrajo, da bo Chamberlainova izjava v duhu pričakovanja javnosti, ker želi vlada, predno zavzame končno stališče glede aktualnih vprašanj, videti, kakšna reakcija bo nastala pri poedimh vladah, s katerimi namerava sodelovati. Kakor poroča Reuter, namerava vlada takoj z največjo naglico izvršiti načrt o oborožitvi. Vojni minister je prevzel v sodelovanju z nekaterimi drugimi člani vlade priprave za izdelavo strateških načrtov. V tem pogledu bo angleška vlada stopila v zvezo z vsemi državami na svetu, ki se strinjajo s politiko miru. Poslaniki poročajo London, 20 marca. br. Nemški veleposlanik Dircksen je včeraj ob 14. odpotoval v Berlin, da poroča svoji vladi o mednarodnem političnem položaju. London, 20. marca. br. Angleški veleposlanik v Berlinu Neville Henderson je ob 15.37 prispel na kolodvor Viktoria v Londonu in je takoj odšel v Forreign office, kjer je konferiral s Halifaxom. Berlin, 20. marca. AA. Francoski veleposlanik Coulondre je v soboto odpotoval v Pariz na poročanje. Nujno sklicanje avstralskega parlamenta Canberra, 20. marca. c. Predsednik avstralske vlade Lyons je sklical za jutri nujno sejo avstralskega parlamenta in siccT po radio-tclefonskem razgovoru, ki ga je imel s Chamberlainom Obenem1 je izdal navodilo avstralskemu zastopniku v Londonu, da odloži svoje za danes napovedano potovanje v Avstralijo ter prisostvuje seji angleške vlade. Izprememba ameriškega zakona o nevtralnosti Poostritev ukrepov proti državam, ki izzovejo oborožen spopad Francija pospešuje z vso naglico oborožitev Izredni ukrepi za pospešitev oborožitve bodo že danes uveljavljeni Obsežni vojaški ukrepi Rumunije Rumunija je poslala na mejo nadaljnjih 100.000 vojakov Priprave za vstop Bolgarije v Balkansko zvezo Ugotovitve ob obisku bolgarskega min. predsednika v Ankari VVashinston. 20. marca r. Senator Pitt-man bo danes v ameriškem senatu predložil zakonski predlog o spremembi zakona o nevtralnosti. Zakonski predlog določa dolžnost predsednika Zedinjenih držav, da v 30 dneh po kakem oboroženem spopadu ugotovi, kdo sodeluje v tem spopadu: Ta ugotovitev bo imela za posledi-o avtomatsko naslednje: 1. prepoved ameriški mornarici, da prevaža potnike in blago direktno ali indirektno v države, ki jih je predsednik r.e-dinjenih držav ugotovil za povzročiteljice spopada, 2. možnost za vojujoče se stranke, da si v Zedinjenih državah nabavijo vse potrebne proizvode in tudi vojne potrebščine, če blago takoj plačajo in ga odpremijo na neameriških ladjah, 3. prepoved vsakršnih kreditov vladam vojujočih se držav, 4. izjema velja za ameriške republike, ki niso udeležene v vojni izven ameriške celine. _ . . Zakonski načrt daje predsedniku Zedinjenih držav pooblastilo, da prepove ameriškim potniškim ladjam plovbo v kraje, kjer se bojujejo. Izvzete bodo le one, ki imajo namen, olajšati delo ameriškega Rdečega križa. Pittman je izjavil, da predstavlja njegov zakonski predlog samo njegova osebna na-ziranja. Politični krogi smatrajo, da je Pitt-manov predlog samo del vladnega nač~ta, ki stremi za tem. da dobi predsednik Zedinjenih držav večjo svobodo akcije v primeru evropskega spopada, da bi tako lažje pomagal evropskim demokratičnim narodom. $ i r i te »Slovenski Narod«! alMMMHMMHMMHHMMi General Prchala pobegnil na Poljsko? Pariz, 20. marca. A A. Po vesteh iz ukrajinskega vira je general Prchala z delom svojega štaba prešel na Poljsko. Hudscncva misija v Varšavi VARŠAVA. 20. marca. br. Angleški državni podtajnik za prekomorsko trgovino Hudson je prispel včeraj ob 16.38 iz Londona naravnost v Varšavo. V njegovem spremstvu so tudi načelnik gospodarskega oddelka v angleškem trgovinskem ministrstvu Gwatkin ter nekateri višji uradniki angleškega trgovinskega in zunanjega ministrstva V Varšavi bo imel Hudson razgovore s poljskim trgovinskim mini- Pariz, 20. marca, a Po včerajšnji seji senata, na kateri so bila končnove-ljavno odobrena izredna pooblastila vladi za povečanje proizvodnje vojnih potrebščin in izpopolnitev francoske vojske je imela vlada sejo, ki je trajala do 21. Na tej seji je min. predsednik in vojni minister Daladier poročal o splošnih ukrepih, ki jih namerava izvesti na podlagi v poslanski zbor* niči in senatu odobrenih pooblastil. Podrobne določbe nameravanih ukrepov so pristojna ministrstva izdelala že v teku noči ter jih bo ministrski svet odobril že na svoji današnji seji. ki bo ob 17., nakar bodo takoj predložene predsedniku republike v podpis, še predno bo odpotoval v London na uradni obisk angleškega kraljevskega para. LONDON, 20. marca. c. Naglico, s katero se razvijajo zadnje dni diplomatski razgovori v Londonu in Parizu, razlagajo z resnostjo položaja Rumunije. Rumunija je poslala na madžarsko mejo v teku včerajšnjega dne nadaljnjih 100.000 mož. Čete so zbrane predvsem ob bivši karpatsko-ukrajinski meii. V Rumuniji zanikajo, da bi bila odrejena spošna mobilizacija, pač pa sobili vpoklicani vojaški obvezniki v starosti 24 in 25 let. Ankara, 20. marca. L Predsednik bolgarske vlade dr. Kjuseivanov, ki je bil tri dni gost turške vlade, je imel za časa bivanja v Ankari več razgovorov & turškimi državniki in odgovornimi predstavniki turške republike. Najvažnejši del ankarskih razgovorov je bil v dvorcu na čankaji v navzočnosti predsednika republike Inenija ter zunanjega ministra SaradzogLa, ker so bili namenjeni poglobitvi odnošajev med Bolgarijo in državami Balkanske zveze. Turški državniki so podčrtali, da je glavno načelo turške zunanje politike ohranitev večnega miru ter sloge med balkanskimi državami ki da Turčija ne bo dovolila vpliva spominov na preteklost S to miroljubno politiko stremi za tem, da se tudi Bolgarska kot balkanska država pridruži balkanskemu sporazumu, s čimer bi bilo doseženo ravnotežje in zagotovljen popoln mir na Balkanu. Kolikor se je moglo ugotoviti, je predsednik bolgaalke vlade izrazil turškim dr- strom sestal pa se bo tudi z zunanjim ministrom Bečkom. Dejstvo, da se bo sestal z Bečkom dokazuje, da pri njegovem obisku ne gre samo za razgovore trgovinskega značaja temveč tudi političnega. V poljskih finančnih in gospodarskih krogih pozdravljajo njegov prihod z velikim zadovoljstvom. širite Povratek belgijskega kralja iz Švice BRUSELJ. 20. marca. AA. Belgijski kralj Leopold se je vrnil včeraj iz Švice, kjer je bil obiskal svojega sina. ki je zbolel na hripi. Gatnelln rezervnim oficirjem Strasbourg, 20. marca. br. Na včerajšnjem kongresu rezervnih oficirjev in bivših bojevnikov je včeraj govoril tudi vrhovni poveljnik francoske vojske general Gamelin, ki je opozarjal v svojih izvajanjih na resnost mednarodnega položaja ter na čase v svetovni vojni, ko je tudi Francija trpela pod geslom »Vae victisU. V sedanjih okoliščinah, je dejal, mora poudariti, kolika sreča je za velik narod, kakor je francoski, ki more braniti svoje pravice in ki ima za to vsa sredstva na razpolago. Francija je danes dovolj močna, da lahko brani svojo svobodo, biti pa mora tudi pripravljena, da brani pravice in svoboščine drugih, ki so zatirani. BUDIMPEŠTA, 20 marca. br. Včeraj so se videli po budimpeštanskih ulicah mnogoštevilni rezervisti, ki so bili vpoklicani pod orožje. Nekateri so bili razmeščeni med čete budimpeštanske posadke, drugi pa so bili odposlani k četam, ki so na vzhodu n jugovzhodu Madžarske. V Budimpešti je bilo včeraj prav tako živahno vrvenje kakor v času septembrske krize, ko je Madžarska mobilizirala proti Češkoslovaški. žavnikom željo svoje vlade in bolgarskega naroda, da se p:idruži balkanskemu sporazumu, če se rešijo gotova vprašanji med Bolgarijo in poedinimi balkanskimi državami. Bolgarija je že predložila podrobne svoje zahteve, vendar pa še ni znano, kakšno stališče bodo v te«m pogledu zavzeli turški državniki. Predsednik bolgarske vlade je smoči ob 19.40 zapustil Ankaro. Pri slovesu so bili navzoči predsednik turške vlade Sajdam. turški zunanji minister Saradzoglu. višji uradniki zunanjega ministrstva ter diplomatski predstavniki balkaruJtih držav. Davi ob 1030 je dr. Kjuseivanov prispel v Carigrad, kjer bo ostal dva dneva, nakar se bo vrnil v Sofijo. Ankara, 20. marca AA. (DNB). V zvezi z obiskom predsednika bolgarske vlade Kjuseivanova v Ankari je bilo izdano poročilo, v katerem se trdi, da so turški in bolgarski državniki v popolni prisrčnosti razpravljali o vprašanjih, ki zanimajo Bolga rijo in Turčijo, kakor tudi o vprašanjih, ki se tičejo vseh balkanskih držnv Nato so proučili tudi mednarodni položaj. Ob tej pri'iki je bilo ugotovlie.no. di je balkanski sporazum jamstvo za mir ne samo na Balkanu, temveč v vsej Evropi. Ugotovili e-o tudi. da so odnoŠaji med Turčijo in Bolgarijo popolnoma prijate' i-ki in da so se z obiskom Kjuseivanova v Ankari samo še ojačili. Predsedniške volitve v Franci)! Pariz. 20 marca. AA. (Havas). V zvezi z resnostjo mednarodnega političnega položaja so se francoski politični krogi začeli resno baviti z vprašanjem izvolitve novega predsednika republike, ki bo 5. aprila v Versaillesu. Veliko število parlamentarcev smatra, da bi moral prihodnji predsednik republike biti ponovno Lebrun. ker je v teku zadnjih let burnih mednarodnih dogodkov pridobil velike izkušnie. ki so v sedanjem času zelo potrebne Razen tega ima zelo veliko osebno avtoriteto. Smatrajo* da bodo Lebruna po vrnitvi 17 Londona zaprosili najuglednejši politiki Francije, naj ponovno sprejme kandidaturo za predseanika. Kakor znano, je Lebrun absolutno odkionil **vojo kandidatura, vendar ki. obstoji možnost, da popusti, ako bi Francija soglasno zahtevala od njega naj bi še nadalje šef države Poleg Lebruna se 01 enjata ^e dve osebnosti kot kandidata za predsednika republike in sicer bivši predsednik skupščine Bouisson ter kmetij-stk minister. Moscicki o poljski politiki VARŠAVA 20. marca. br. O priliki včerajšnje proslave maršala PiLsudskega je imel predsednik republike Moscicki v Varšavi velik govor, v katerem je nagla-sil, da je bil pokojni maršal Pilsudski eden izmed največjih politikov Evrope v teku zadnjih 20 let. Poljski narod stoji štiri leta po njegovi smrti pred popolno izvršitvijo njegove oporoke. Uspehi, ki jih je poljska vlada dosegla v zadnjih letih pomenijo v resnici zmago mariala Pilsud-skega, ki je vedno naglašal veliko važnost močne vojske za Poljsko. Poljska bo posvetila odslej vse sile povzdigi narodne kulture. Poljski narod hoče ostati neodvisen. Zato je tudi edini cilj poljske zunanje politike ohranitev neodvisnosti poljske republike. Poljski narod ne veže svoje usode na nobeno zunanjo silo, temveč se opira zgolj na svoj narod, ki je pripravljen na vse žrtve za zagotovitev svoj« bodočnosti in neodvisnosti. Litovski zunanji minister v Berlinu Berlin, 20. marca. br. Litovski zunanji minister Urbsis, ki je prispel v soboto zvečer na povratku iz Rima, kjer je pnsostvo-va' kronanju papeža Pija XII. v Berlin, je prebil včerajšnji dan v litovskem poslaništvu. Danes se bo bržkone sestal z vodilnimi nemšk:mi državniki. Klajpeda. 20. marca. c. Včeraj so bile tu o priliki neke parade velike demonstracije, pri katerih je množica v zborih kričala: Hočemo nazaj v Nemčijo! Madrid za mirovna pogajanja Madrid, 20. marca br. Julian Basteiro, ki vodi zunanjo politiko republikanskega sveta za narodno obrambo, je poslal po madridskem radiu generalu F.ancu poziv za pogajanja Prečital je naslednjo izjavo v imenu sveta za narodno obrambo: Nastopil je čas, da svet za narodno obrambo izvrši svojo misijo. Zato se obračam na vašo vlado s sporočilom, da smo pripravljeni začeti pogajanja za sklenitev častnega miru. Pričakujemo vaše odločitve« Po govoru Basteira se ie polastilo 0"*e-bivalstva veliko upanje, da bo prišlo do sklenitve častnega miru. Sedaj so v Sna-niji vsi pristaši sklenitve častnega miru. Ako bi bilo mogoče na osnovi skupne ljubezni do Španije skleniti mir. govorijo v Madridu, bi bili vsi pripravljeni z veseljem odložiti orožje. Burgos. 20. marca. A A. General Franco je sklenil izpustiti iz koncentracijskih taborišč vse civilne oeebe-ncborce, pod pogojem, da jih njihovi prejšnji delodajalci zopet s-nre-mejo na delo. Smatraio. da bo izpv.^r-enih več tisoč o*-eb. Madžarski obisk v Rimu RIM 20. marca. br. Budimpeštanski dopisnik lista »Corriere della Sera« poroča, da bosta prispela madžarski min. predsednik Telekv in zunanji minister Csaky na oficlelein obisk v Rim v začetku aprila. Sorzna poročila. Curili, 20. marca. Beograd 10.—, Pariz 11.695, London 20.69, New York 441.875, Bruselj 74.35, Milan 23.25, Amsterdam 234.45, Berlin 177.25, Praga - Varšava 83.—, Bukarešta 3.37. Postani in ostani član Vodnikove drnibet ' Stran 9 SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 10. marca 1939. fttev. 65 Dobrovoljski duh mora ostati živ Jubilejni občni zbor društva naših dobrovoljce* — Neorganiziranih je še nad 300 dobrovoljcev Ljubljana, 20. marca Naši dobrovoljci so imeli včeraj dopoldne v magistratni pi*svetovalnici svoj jubilejni dvajseti občni zbor. Otvoril ga je predsednik prof. Josip Je ras in pozdravil zastopnike in tovariie. Po počastitvi umrlih tovariiev Mihe Copa, Antona Kovača in Franca 5evnika so zborovalci z navdušenjem peglali vdanostne in pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru 1L, ministru vojske ter savezu v Btograd. V svojem govoru se je predsednik dotaknil *~ v' dogodkov preteklega tedna. Na jubilejnem občnem zboru so zastopali kapetan Branko Vučin divizionarja in komandanta mesta, višji pristav Strekelj banstko upravo, polkovnik v p. Andrejka ljubljanskega župana, invalidske organizacije g. Tome. rezervne oficirje g. Lo':ger, koroške borce g. Zupan, Sokolsko zvezo starosta Kajzelj, četnike g. Bizaj. Vsi za-atopntki so se zahvalili za pozdrave in čestitali dobrovoljcem k jubileju društva. Ob čestitkah kapetana Vučina so zboro-valci a klici pozdravljali našo hrabro vojsko. Predsednik je poudaril, da je dobrovoljcem v zadnjem času silneje zaplala kri v žilah, spomnili so se na čase, ko so vedeli, da gre samo še za življenje in smrt '< < — -r ' - ^—Š ~ ^ i- _ —.—Prof. dr. Turk je na kraKo očr-tal zadnje mednarodne dogodke in preči tal izjavo, ki so jo dobrovoljci z navdušenjem sprejel L Kot za-stopnik dobrovoljcev v odboru za postavitev spomenika kralju Aleksandru L, Zedinitelju, je g. Žagar ugotovil, da spomenik še daneo ne stoji v Ljubljani, kar je treba obžalovati. Na predlog Avgusta Ku-stra so bile vse izjave in vsi predlogi soglasno sprejeti. Sprejeto je bilo soglasno rudi porušilo g. Mikuia za nadzorni odbor, predlog prof. Grafemauerja za razrešnico s pohvalo celotnemu odboru in predlog g. Paulina, naj se spremejo vsi predlogi uprave, ki se tičejo organizacije in saveza v Beogradu. Na predlog g. Perka je bila soglaono pri volitvah izvoljena sledeča društvena upra- va: dr. Josip Hebein, prof. Josip Jeras, Valentin Kejžar, Jože Kozak. Ivan L aha mar, Fran Nosan, dr. Stanko Lapajne, Rajko Paulin. Edvard Prinčič, Melhior Rismal, dr. Ernest Turk in Joco Žagar kot (lani upravnega odbora; Ivan Javornik. Avgust fCuater in Valentin Starman kot namestniki; Veko s lav Fon, Franc Konic, Franjo Per, Stanko Stanič in Andrej Sifrar kot člani nadzornega odbora; Drago Mikuž in Rudolf Železnik kot namestnika v nadzornom odboru ter Valentin Kejžar kot namestnik zastavonoše. Slovenska dobrovolj&ka organizacij* jo bila ustanovljena dne 14. avgusta I. 1919. 2e prvo leto obstoja je dokazala svojo življenjsko sposobnost. Poročila o delovanju društva v preteklem letu kažejo, da je uprava nesebično in požrtvovalno delala. Pravi j dobrovoljce rudi drugače delati ne more. i Dobrovoljci hočemo, je izjavil predsednik, da dobrovoljski duh ne ugasne, hočejo, da še živi naprej tudi po smrti dobrovoljcev v srcih mladih rodov. Organizacija una 187 članov. Vseh dobrovoljcev v Sloveniji je 654, od teh jih je 150 organiziranih v mariborskem in drugih društvih, neorganiziranih pa je še nad 300. Po blagajniškem poročilu je razvidno, da je imelo društvo 256.964 din prometa. Bilanca izkazuje 75.269 din aktiv in pasiv. Izredno delaven je bil prireditveni odsek, vzorno je deloval redakcijski odsek, čigar največji uspeh je pač bilo izdanje knjige »Dobrovoljci, kladivarji Jugoslavije«, ki je izredno važen dokument o borbah za Jugoslavijo. Knjiga je skoraj razprodana, čeprav je bila tiskana v razmeroma veliki nakladi. Obšinrno je uprava pojasnila sodelovanje organizacije v odboru za postavitev spo menika kralju Aleksandru I., Zedinitelju v Ljubljani L. 1934. je organizacija dala pobudo za postavitev spomenika. Poročevalec dr. Josip Hebein je zaključil poročilo z izrazom upanja, da bo Ljubljana dne 9. oktobra 1. 1939., to je 5 let po tragični Mnrti kralja Aleksandra, odkrila svojemu mrtve-nci kralju dostojen spomenik. Gledališče v soboto in nedeljo Gostovanje £• Starčeve iz Maribora, J. Goslača iz Za* greba, Zlate Gjtutgjenčeve iz Beograda in prvi operni nastop št. Pavlovčičeve iz Ljubljane Ljubljana, 20. marca V soboto smo imeli v drami simpatičnega gosta, gospo Emo Starčevo, prvakinjo mariborskega dramskega osebja, da nam je zaigrala glavno žensko v štandekerjevi ljudski drami, hkratu pa je v operi nastopila prvič ga. Štefanija PavlovčJčeva, odlična absolventka našega konservatorija, v partiji šarlote ter Je prvič pel veliko partijo VVertherja Jože Gostlč na letošnji premieri Massenetove divne lirične drame. Vleklo me je na obe strani, pa sem se odločil, da si pogledam dve dejanji v drami in dve poslednji sliki v operi. Ema Starčeva v ulogi Gorjupove Lonke se je izkazala kot močno dramatič. igralka vroče čustvenosti, pristnega temperamenta, lepega zvonkega glasu ln velike odrske rutine. Podajala je ulogo nedvomno po avtorjevih intencijah in podcrtavala tragč-nost usode Lonke, žrtve svoje strastne krvi, ki se izčišča v pravi ljubezni ter se besno bori za lastno čast in za čast otroka, ki ga nosi pod srcem. Tako je ustvarila z močno tragiko zelo učinkovito osebnost velike razgibanosti ter nam vzbujala za Lonko vse simpatije, da smo docela razumeli in odpuščali njen greh. Ves čas stoječa v ospredju, je zlasti v 2. dejanju podala verjetno 'n krertko kreacijo, da smo -a bili na neokretnosti v prehodih in naglo se menjajoč h mislih in čustvih avtorjevega teksta, žela je popoln uspeh, mnogo iskrenega priznanja in tudi cvetja. Predstava je bila vobče prav dobra v marsičem še popolnjcna ter se tudi metanje po tleh v 2. dej. ni ponovilo; zato pa je bil odhod Toneta v zaščitnem objemu Lonk:nem lepši, učinkovitejši. Iznova priznavam odlične kreacije nesrečne Treze po Vidi Juovanovi, Lemeža po Potokarju in Pepe po Polonci Juvanovi; polno so se uveljavili tudi Sever z Muhičem, Presetnik s pristnim kmečkim Tonetom, pa Gabrijel-čičeva s Tino. 2al, da obisk ni bil zadovoljiv. V »VVertherju« smo z velikim zadovoljstvom poslušali lepi. polni, zvonki mezzo-sopran ge. Pavlovčičeve izrazite čustvenosti in tople izraznosti v prekrasni sceni s pismi. Njen glas spominja na glas gospe Zlate. V igri je še nesvobodna, a je bil ves njen nastop tudi s te strani več kakor samo zadovoljiv. M. Delničar kot Albert je pev9ki prav ugodno ustrezal, a Gostit je podajal Wertherja zmagovito, močno in globoko prečuteno ter dosegel v smrtnem prizoru spevno in igralski pretresljivo lepe efekte. Snoči pa je bil ob 88. predstavi >Tra-viate« za našo opero pravi praznik. Gostovala sta ga. Zlata Gjungjenac in g. Jote Gostlč, gledališče pa je bilo natlačeno polno ter so v pritličju postavili še vrsti posebnih stolov. Predstavo je režiser Zupan kostimno in deloma tudi dekoračno preuredil jako ugodno, s č'mer je uprizoritev pridobila mnogo zanimive slikovitosti. Zlata Gjungjenac, nastopajoča ▼ vrsti krasnih toalet, je bila seveda takoj, ko se je dvignil zastor, pozdravljena z nenehnim aplavzom, ki se je ponovil ob poiavu Go-stiča. Oba gosta sta bila v vsakem pogledu izvrstno razpoložena ter sta žela v teku vse predstave vedno iznova burno priznanje; po zaključku pa je publika priredila gostoma ovacije, ki jih ni bilo konec in kakršne so v naši operi prav izjemne. Očeta Germonta je pel prav lepo in okusno Dolničar, barona Petrovčič in zdrav nika Lupša zelo ustrežljivo. Bil je topel, Iskrenega navdušenja poln večer! Fr. O. Celiski jadranski stražar]! so zborovali Na občnem zboru krajevnega odbora JS je bil izvoljen dosedanji odbor z dr. Goričanom na čelu Celje, 20. marca Krajevni odbor Jadranske straže v Celju Je imel v petek zvečer občni zbor v mali dvorani Narodnega doma ob lepi udeležbi članstva. Predsednik g. dr. GoriČan je podal po pozdravnih besedah kratek historiat Jadranske straže in krajevnega odbora v Celju, ki bo slavil letos v juniju desetletnico obstoja. Krajevni odbor je tudi lani priredil propagandna predavanja in proslavo Jadranskega dne ter omogočil mladini bivanje na morju Na celjskih šolah je organiziranega nad 2500 podmladka. Zanimanje za Jadransko stražo ter njene ideje in cilje se je lani v Celju močno poživilo. Močna pomorska zavest Čehov in njihovo veliko zanimanje za naš Jadran je krepko utrjevala tudi slovansko zavest. Občni xbor je počastil spomin umrlih članov gg. Valentina Hladine, Aleksandra Kandušer-ja. Avgusta Lovremčiča in Martina Oehov-ca. Predsednik se je zahvalil vodstvom ceijskih šol, učiteljstvu, tisku, občini in vsej javnosti za naklon jenoM rn pomoč ter sporočil občnemu zboru pozdrave mariborskega oblastnega odbora. Tajnik g. Gerlanc je v svojem poročilu lepo. orisal silo in važnost našega morja, delo Jadranske straže, ki je ustanovila pomorski muzej in zgradila več mladinskih domov ob morju ter propagra tudi čim intenzivnejše ekonomsko izkoriščanje našega morja in ureditve naše morske obale Sloveniji je nujno potrebna cesra in direktna železniška zveza z našim morjem Krajevni odbor JS v Celju jo tudi lani uspešno širil ideje JS in dvigal zavest v silo našega morja. Ob priliki Jadranskega dne je priredil osem predavanj, predvajal poučne filme ki razstavil pomorsko literaturo. Pridno je tudi širil popagandne brošure. Sodeloval je pri proslavah 20-letnice Jugoslavije. Krajevni odbor fma 269 rednih članov in 43 pomagačev. Podmladek na šolah se marljivo udejstvuje in je priredil tudi več predavanj. Podmladek na gimnaziji je priredil lani 11. maja uspelo akademijo, podmladka na drž. dekliški in deški meščanski šoli pa sta uprizorila lepo Golievo mladinsko igro »Petrokove poslednje sanje«. Lani je obiskalo naš Jadran nad 160 člamov in članic podmladka iz Celja. Odsek JS na Ostrožnem deluje zelo agilno. Celjski krajevni odboT je bil tudi lani v ozkih stikih z mariborskim oblastnim odborom in glavnim odborom JS v Splitu. Blagajnik g. Ciro Sadar je poročal, da so znašali lanski dohodki 20627 din, izdatki pa 17.392 din. Vrednost inventarja krajevnega odbora znaša 4924 d«n. Na predlog člana nadzornega odbora primar.ja g. dr. Raišpa je prejel odbor razrešnico s pohvalo. Na predlog g. direktorja Mravliaka je bil soglasno izvoljen dosedanji odbor o predsednikom g. dr. Goričanom na ćelu. Pri slučajnostih je poudaril g. Staut potrebo čim večje propagande za naše morje in izpopolnitve naše obrambnosti na morju v sedanjih prilikah ter i znesel umesten predlog, da bi se uvedla široko zasnovana zbirka, da bi nabrala JS dovolj sredstev za nakup nove Jugoelovnnefre kri-žarke. Na predlog predsednika je bil poslan brzojavni pozdrav predsedniku izvršnega odbora JS g. dr. Ivu Tartagliji. Koncert bežigrajskega pevskega zbora Ljubljana, 20. marca Bežigrajski pevski zbor se je hotel dostojno posloviti od svojega zaslužnega predsednika, ki je premeščen v Novo mesto. Samo kratko poročilo v sobotnem »Slov. Narodu« m »Jutru« je zadostovalo, da je bila velika dvorana bežigrajske narodne sole polna hvaležnega občinstva. Koncertni program je obsegal štiri dele. in sicer so btU v prvem delu zastopani skladatelji Aljaa Ipavec, Venturini ln Ju-vanec, v drugem delu je solist g. Janov-ski zapel Ipavčevo »Ce na poljane rosa pade« ter dve narodni po Prelovcevi harmonizaciji. V tretjem delu so bile pesmi posvečene Prelovcu, a v četrtem delu so bile Štiri narodne. Vse te pesmi je bežigrajski pevski zbor več ali manj že izvajal in je šlo pri poslovilnem koncertu kakor navedeno — največ za to, da se zbor primerno oddolži svojemu marljivemu predsedniku. Zbor obstoji iz 37 moških, strogo discipliniranih glasov in ni nikakega dvoma, da bo slovo od predsednika pevce se bolj strnilo in da se bo zbor pomnožil na 50 ali ie več članov. Prav je tako! Svojedobno sem že omenil, da bo ta zbor v Ljubljani zavzemal eno prvih mest. Nisem ae varal To ja uspeh, združen z marljivostjo, vztrajnostjo, ambicioznostjo in — kajpada — a sposobnostjo pevovod-je in pevcev. Zbor doni ubrano, glasovi so sveži, sočni neprisiljeni, le tupatam bi bilo spopolnitt ter ugiaditi frapiranje in nianateapja. Skrbeti bo treba tudi, da se zbor spopolni s par dobrimi tenorji. Solist g. Janovski naj bi svoje pesmi transpo-niral v višjo lego, ker nižin ne zmaguje in ne pride do efekta, doclm ima v višji iegi prijeten glas Njegov nastop me tudi drugače ni zadovoljil in s prednašanjem pesmi nisem opazil prav nikakega uspeha. Se razume da ni manjkalo tudi cvetja. Društveni tajnik g. Šinkovec se je predsedniku v imenu zbora prav lepo zahvalil za ves njegov trud in delo, mu poklonil krasen Šopek in želel skorajšnje svidenje. V imenu pev društva >Zvonac in Huba-dove župe je pozdravil predsednika g. Matu!, a gdč. Pe lanova mu Je tudi izročila lep šopek rdečih nageljnov. Vsem se je predsednik g Camernik ginjen zahvalil, bodril pevce naj se nadalje ostanejo edini, složni in marljivo gojijo našo lepo slovensko pesem, a občinstvo prosil, da gn ] pri tem podpre. Bil je res prav lep večer! I —ini. Lep praznik naših pravnikov Slavnostni občni zbor — Društvo Pravnik odlikovano z redom sv. Save II« stopnje Ljubljana, 20. marca Naši pravniki so lepo in dostojno, a brez pretiranega pompa proslavili 50-letnico svojega druStva. Slavnostni občni zbor »Prav-nika< je bil v magistratni zbornici v soboto zvečer. Dvorana je bila v ta namen svečano okrašena. Slovesnost je oddajala tudi radijska postaja. Občnega zbora so se udeležili mnogi zastopniki naSega javnega življenja ter tako izkazali priznanje našim pravnikom. Predsednik dr. Metod Dolenc je med Številnimi gosti lahko tudi pozdravil pravosodnega ministra dr. V. Ružica, bana dr. M. Natlačena, komandanta divizije generala Lukiča, župana dr. Adlešiča in podžupana dr. Rav-niharja, predsednika Akademije znanosti in umetnosti dr. Nahtigala, predsednika apelacijskega sodišča dr. Golio. predsednika odvetniške zbornice dr. J. žirovnika, predsednika notarske zbornice dr. Kuharja, pa tudi zastopnika pravniških društev iz'Zagreba in Beograda dr. Politea in dr. Ivko-viča. V svojem kratkem, a jedrnatem govoru Je orisal zgodovino društva ter nje- vega pomembnega delovanja. Po predsednikovem govoru Je društvu čestital k lepemu jubileju minister dr. Ru-žlć, se mu zahvalil za delo in uspehe na pravnem polju ter Izročil predsedniku odlikovanje za * Pravnika« red sv. Save II. razreda. Minister je čestital društvu, da uživa tako veliko pozornost na najvišjem mestu. Predsednik se je zahvalil ministru v imenu zborovalcev in mu izročil jubilejno >Pravnikovo« publikacijo. Spregovoril je Se dr. V. Ravnihar, ki je ocenjeval »Pravnikovo« delovanje pred vojno, ko se je društvo odločno zavezmalo za slovenske interese, da je bilo njego\*im delavcem največje zadoščenje ustanovitev svobodne narodne drŽave. Na občnem zboru so bili tudi imenovani Številni častni člani društva: Miha Gabri-jelčič, dr. Matej Pretner, dr .Anton Pogi- na, dr. Ivan Rudolf, dr. Alojz Homan in dr. Jakob Toplak. Vsi častni člani so v društvu že od njegove ustanovitve. Tajnik je odlikovancem podelil diplome, zborovalci so jih pa pozdravili z odobravanjem. Društveni blagajnik dr. Urbane Je podal poročilo o zadrugi »Pravniški dom«, ki Je bila ustanovljena letos, da bi pravniki dobili svoj dom. Ob zaključku sta bili sprejeti vdanostni brzojavki, ki so ju zborovalci odposlali Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Društvo je ob svojem jubileju prejelo številna pozdravna pisma, ki jih je tajnik prečital pred zaključkom zborovanja. Po občnem zboru, ki je trajal do 19., Je bil ob 20. v veliki dvorani Kazine banket, ki so se ga udeležili prav tako kakor občnega zbora številni gostje. Med številnimi zdravicami je treba omeniti besede dr. M. Dolenca, ki je naglasil. da ni naroda, ki bi ga odlikovala tolikšna ljubezen do resnice in pravice kakor našega. Zato je tudi med nami nastalo društvo »Pravnik«. Po reku, da je pravica temelj držav, je za nas Slovence edini mogoči temelj Jugoslavija, njen temelj pa hoče biti vsa pravniška družina. — Društvu je nazdravil min. dr. Ružić. — Univ. profesor dr. R. Sajovic je govoril že o starih vezeh med slovenskimi in hrvatskimi ter srbskimi pravniki. — Dr. Politeo je društvu izročil pozdrave zagrebških tovarišev, dr. Ivkovič je pa govoril v imenu srbskih pravnikov. — ViSji državni tožilec dr. Kravina je posvetil svoje besede »Prav-nikovimc častnim Članom, a izmed njih se je za počastitev zahvalil dr. Pretner. Vrstili so se še pozdravi zastopnika Akademije znanosti in umetnosti dr. G. Kreka, rektorja dr. R. Kušeja, predsednika Advokatske komore dr. J. žirovnika, preds. Notarske zbornice dr. A. Kuharja in drugih. Pomemben činitelj v našem gospodarstvu Ob ZO letnici svojega obstoja ie imelo Združenje pooblaščenih graditeljev včeraj občni zbor Ljubljana, 20. marca Eno najzanesljivejših meril za presojo splošnih domačih gospodarskih razmer je stavbena delavnost in že zaradi tega zaslužijo občni zbori Združenja pooblaščenih graditeljev dravske banovine v Ljubljani vselej zanimanje tudi med Širšo Javnostjo. To združenje je med stavbnimi strokami eno navažnejših, če ne najvažnejše, saj večino večjih stavbnih del prevzamejo njegovi člani, ki tudi zaposlujejo največ stavbenih delavcev. Včerajšnji, že 20-letni redni občni zbor združenja je bil v posvetovalnici Zbornice za TOI: vodil ga je predsednik stavbenlk Miro Zupan in udeležilo se ga je številno članstvo, ne le iz Ljubljane, temveč tudi iz drugih večjih slovenskih krajev Predsednik je v svojem nagovoru pozdravil zastopnika me stne Občine dr. Freliha in zastopnika ZTOI tesarskega mojstra Kavko. V svojem poročilu je predsednik v splošnem opisal gospodarske razmere v zvezi s stavbno delavnostjo in z delovanjem ter zahtevami združenju. Upravičeno je ugotovil, da je bilo njihovo združenje v 20 letih' svojega delovanja močen činitelj pri urejevanju, izpopolnitvi in pospeševanju našega samostojnega narodnega življenja — na gospodarskem, kakor tudi na socialnem in kulturno političnem pod--ročju. Skupaj z drugimi gospodarskimi in strokovnimi organizacijami je sodelovalo pri reševanju pomembnih gospodarskih in socialnih vprašanj ter jim skušalo dati pravimo rešitev. Zavedal! so se, da so od stavtne delavnosti ln (napredka ©drvisna mnoga vprašanja, ki globoko posegajo v vse javno življenje: zaposlitev, razvoj tujskega prometa, zdravstvo itd. Gospodarske razmere v Sloveniji so Se vedno kritične. Povsem neutemeljeni so glasovi iz drugih pokrajin države, češ kako dobro ae nam godi- Res so bila zadnje čase v razpravi mnoga pereca gospodar, ska vprašanja, toda bistvenih spremeenb v gospodarskem življenju pri nas ni bilo. Na račun javnih del prejema Slovenija zelo malo. Razne uredbe ter ustanovitve fondov tudi niso blagoslov za Slovenijo, pač zato, ker niso bili primerno upoštevani naši gospodarski interesi in ker posegajo preko naših gospodarskih organizacij in možnosti. — Slovenija je tudi Se vedno preobremenjena z davki in zaradi tega bomo občutili Se tem bolj breme novih davčnih obremenitev, ki jih določa — Predsednik je ocenil tudi uredbo o minimalnih mezdah m naglasil potrebo po njeni izpopolnit-.!. Ponovil je tudi stalno se ponavljajočo zahtevo po novelizaciji obrtnega zakona. Tudi stavbna podjetja so zelo prizadeta zaradi šušmarstva, a večina vk>g na ob-lastva nima zaželenega uspeha. Glede socialnega zavarovanja obrtnikov se je zdru ženje odločno zavzelo, naj bi bilo pri organizaciji tega zavarovanja upoštevano načelo samouprave. Članstvo združenja samo se pa za to zavarovanje posebno no navdušuje, ker z*»nj n1'ma takšnega pomena kakor za obrtnike drugih strok. Združenje si še vedno prizadeva, da bi se izboljšale razmere na denarnem trgu ter da bi denarni zavodi nudili cenene stavbne kredite in naj bi začeli vsi redno poslovati. Predsednik je naglasil zahtevo Ljubljane in vse Slovenije, ki jo podpirajo tudi graditelji — ureditev glavnega kolodvora z železniškim hi cestnim prometom v Ljubljani In izboljšanje železniških zivez v Sloveniji. Prav tako se je dotaknil vpra-! sanja naših cest. Pozornost pa zasluži tu-I di zahteva po pocenitvi cementa; kar velja za kruh, bi moralo veljati tudi za cement — vsako spekulacijo in navijanje cen bi morali preprečiti. Predrag cement je ovira stavbnemu in gospodarskemu razvoju. Ce znaša izvozna cena 18 din 100 kg, tedaj se pač mora vsiljevati vprašanje, zakaj je cement na domačem' trgu po 78 dinarjev 100 kg. O veliki delavnosti združenja nam priča zelo obširno tajniško ponočilo, kj ga je podal dolgoletni strokovni tajnik Ernes-Kramersič. Združenje je lani Štelo 76 članov, dva manj kakor predlanskim, 57 članov ima pooblastilo po starem obrtnem zakonu, 19 pa po novem iz leta 1931. Pri združenju je priglašenih 92 vajencev, lani jih je bilo vpisanih 29. pomočniški izpit jih je pa napravilo 23. Združenje je Imelo izredno mnogo dela v obrambi interesov svojega članstva že z mnogimi posredovanji ter zahtevami na pristojnih mestih zaradi sprememb nekaterih določil obrtnega zakona, glede šušmarstva, ki ie v stavbni stroki tako razpaseno, da odpade najmanj polovica stavbnih del na šušmarje in iz-posojevalce »firm«, ter z raznimi posredovanji v stanovskih zadevali. Razen tega je združenje zastopano v raznih odborih in korporacijah. Združenje je poslalo na pristojna mesta celo vrsto spomenic, predlogov ter vlog. Tajnik je lahko z zadoščenjem ugotovil, cla je bilo združenje v lanskem poslovnem letu najdejavnejše v zadnjih 20 letih. Strokovni tajnik je poročal tudi o obračunu. Dohodki združenja so lani zrn Sali 78.917 din, izdaUu 51.276 din. Saldo zna-^a 27.641 din. 10°/o prebitka gre v podporni sklad in čisti saldo znaša 21.884 din. Premoženje združenja znaša skupno z inventarjem 165332 cm. V imenu nadzorstva je podal poročilo a pohvalo upravi Iv. zigon. Soglasno je bil sprejet proračun za sedanje pcs>j»vno le o. Znaša 64 tisoč din dohodkov in izdatkov. Zborovalce je pozdravil v imenu /.upa. na dr. Adlešiča dr. FTelih. Dotaknil se j<* vprašanja šušmarstva in dejal, da obrtniki zdaj. dokler ne bo izdana uredba, največ pripomorejo k zntli-.r.u; če prijavljajo čim več šušmarjev. To bo izpodbujalo oblasti, da bodo ukreaile činu prej kaj radikalnega. V imenu Zbornice za TOI je spregovoril K. Kavka, ki je tudi govoril o pobijanju šušmarstva in končno še o prsredovanju za odločitev nesprejemljivega osnutka starostnega zavarovanja za obrtnike. Na dnevnem redu so bile po treh letih tudi volitve, izvoljeni so bili soglasno: Miro Zupan predsednik, M. Curk podpredsednik; člani uprave: V. Battelino. L.. Ma-ocratti, K. Go'ogranc. Iv. Slokan in Fr. špes: člani nadzorstva: J. Mudrovčič. L 2Lgon, V. BMovec in kot namestnik Fr. Furlan; častno razsodišče: Iv. Bricelj. M. Curk, K. Gologranc, Fr. fepes in M. Zupan. — Pri raznoterostih je bilo sproženfh več koristnih predlogov. Sklenjeno je bilo tudi, da bo združenje posredovalo na pristojnih mestih, da bodo vajenci polngaU izpite pri njem tudi vnaprej kakor so jih že od nekdaj, a ne pri združenjih zidarskih mojstrov. Občni zbor je pokazal vzorno vzajemnost članstva hi njih lepo stan >vsko zavest, pa tudi. da združenje zelo ilobro zastopa interese članov. K O L E D A R Danee: Ponedeljek, 20. marca katoličani: Niketas, Zlata. Aleksandra DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Gusarske noči Kino Union: Pustolovščine Toma Saw-yerja Kino Sloga: Madame Bovary Kino Šiška: Sen o sreči Kino Moste: Princesa koral in Tin zlate deklice Touringklub izredni občni zbor ob 19. Ob 20. redni občni zbor v kmečki sobi restavracije Slamič Družba Sv. Cirila ln Metoda predavanje dr. Lava Cermelja o Primorski ob 20. v mali Filharmonični dvorani DE21BNE LEKARNE Dane«: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78. Rdeče letalo se |e razbilo LJubljana, 20. marca Včeraj ob 15 so bili reševalci klicam na aerodrom, kjer se je malo popre je pripetila huda nesreča, šefa centra dr. Rapeta je okrog 14.30 naprosil na letališču zaposleni mehanik Alojz Podobnik, če se sme dvigniti a klubskim letalom Yu-PDS nad Ljubljano. Ker ima Podobnik pilotski izpit in je ie večkrat letel, mu je dr. Rape to dovolil, naročil pa mu je, naj takoj, ko se dvigne zapre P-ln v motorju. Podobnik se je kmalu pripravil za pelet, ko pa se je z letalom dvignil kakih 15 m visoko, je nenadoma izgubil oblast nad krmilom in naslednji hip je že treščil z letalom *ia tla. Letalo se je skoraj popolnoma razbilo: motor se je zarii v zemljo blizu hangarjev. Ljudje, ki so opazili nesrečo, so nemudoma prihiteli do razbitega ietala ln potegnili težko poškodovanega Podobnika izpod ruševin. Z letališča so takoj telefonirali reševalcem, ki so ponesrečenca nemudoma prepeljali v bolnico, kjer *o mu zdravniki nudili pomoč. Podobnik ima zlomljeni obe nog1 v stopalu, ima pa tudi poškodbe po obrazu. Njegovo stanje je nevarno, vendar bo ostal pri življenju. Zaradi ponesrečenega letala ima Aerokiub škode nad 50.000 din. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 20. marca: Prevara. Red B Torek, 21. marca: zaprto Sreda. 22. marca: Potovanje v Benetke. Red Sreda Četrtek. 23. marca: Kaj je resnica. Red A Petek, 24. marca: ob 15. uri: Upniki, na plan! Dijaška predstava. Globoko znižane cene 0 Član drame Emil Kralj bo proslavil 25-lebvco svojega umetniškega delovanja v torek, dne 4. aprila v našem gledališču. V režiji prof. šesta bodo takrat vprizorill Tolstojevo dramo »živi mrtvec«. OPERA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 20. marca: zaprto Torek, 21. marca: VVerther. Gostovanje Zlate Gjungjenac in Josipa Gostiča. Izven Sreda, 22. marca: štirje grobijani. Premiera. Premierski abonma Četrtek. 23. marca: Jesenski manevri. Red Četrtek Petek. 24. marca: Lohengrin. Izven. Znižane cene 0 Ga. Zlata Gjungjenac in g. Josip Gostlč. naša odlična gosta sta imela sinoči pri »Traviati« ogromen uspeh. Oba umetnika bosta gostovala jutri zvečer v vlogi Char-lote in VVerther ja v Massenetovi operi »VVerther«. Jutrišnja prva repriza tega dela bo izven abonmaja. Slavna italijanska pevka Rosetta Pam-panini ima sijajno operno kariero. Takoj dve leti po njenem debutu jo je spoznal slavni dirigent Toscanini ter jo takoj pozval na sodelovanje v milansko Scalo. V Italiji pa tudi drugje izredno priljubljena in splošno znana pod imenom »naša Rosetta«. Ga Pampanini bo gostovala samo enkrat in sicer v nedeljo dne 26. t. m. v svoji najboljši vlogi kot Madame Butter-i fly. Predprodaja pri dnevni blagajni v operi. 9PP Štev. ^5 »SLOVENSKI NAROD«, pduMJdt, ID. BMfet 1M. Stan S DNEVNE VESTI — Manifestacija francosko-jugosloven-skega prijateljstva. V soboto zvečer je bila prirejena v Parizu tradicionalna manifestacija francosko-jugoslovenskega prija teljstva. Zveza »Poilu d'OrienU za Pariz in okolico je priredila svoj tradicionalni banket, ki so se ga udeležili naš vojni ataše v Parizu polkovnik Savie, zastopniki našega poslaništva ter zastopniki francoskih oblasti in vojske. Govorniki so na-glasali, da je prijateljstvo med Francijo in Jugos.avijo že tradicionalno in da so te, s krvjo na bojnih poljanah zapečatene vezi, večne in neomajne. — V naši državi samo 13.000 avtomobilov. Po številu avtomobilov zaostajamo tudi za Madžarsko in Rumunijj. pa celo majhna bivša Avstrija ima več motormh vozil kakor naša dižava. V vsej državi je i Krog 13.U00 avtomobilov. Značilno j°, da i- rasa štirikrat več avtomobilov kakor na^a država. Na 1000 prebivalcev odpade v Franciji 53 avtom bilov, v Angliji 40, na Danskem 26, na Švedskem 24, v Nemčiji 15, v bivši Avstriji in Češko, iova-ški po 5. v Rusiji, na Poljskem in Rumu-niji. na Madžarskem in v Grčiji po 2, pri nas pa niti ne po en avtomobil na 1000 prebivalcev (0.7). _ Občni zbor Združenja farmacevtov. V Zagrebu je bil včeraj občni zbor Združenja farmacevtov kraljevine Jugoslavije, katerega so se udeležili tudi delegati iz Slovenije. Organizacija farmacevtov delu. je £ele pet mesecev, pa je že dosegla lepe uspehe Urejeno je bilo v prvi vrsti vprašanje delovnega in plačilnega razmerja med lastniki in uslužbenci lekarn. Lekarniški stan se pritožuje, da se mu polagoma odvzema pravo delo s tem, da se prepušča pripravljanje zdravil lajikom, kar seveda ni v interesu narodnega zdravja. Sklenjeno je bilo naprositi ministra socialne politike in narodnega zdravja, naj bi se v njegovem resoru ustanovil samostojen lekarniški oddelek z lekarnarjem na čelu, ker bi bilo samo tako mogoče pravilno urediti lekarniško službo v naši državi. — Le okrog: 500 km cest. primernih *a težki promet. V naši državi je okrog 41 000 km cest, a večina je banovinskih 24.00"1 in občinskih 7.000 km. Državnih cest je le 10.000 km, a še te so zelo slabe in no veČini neprimerne za sodobni promet. V vsej državi je le okrog 500 km cest primernih za težki promet, za lažji promet pa 9 500 km Ostale ce=te lahko služijo le prometu z lažjimi kmečkimi vozili. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 22. z dne 18. t. m. objavlja uredbo z zakonsko močjo o razširitvi pokojninskega zavarovanja nameščencev na novinarje, pravilnik za izvrševanje uredbe o izdajanju državnih obveznic vojnim dobrovoljcem namesto agrarne zemlje, konvencijo o fiskalnem režimu tujih avtomobilskih vozil z zapisnikom. — Pristop Latvije, konvencijo za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov in konvencija o vojnih ujetnikih. — Uporaba na Aden in razne objave iz »Službenih novint. — Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve posestnikov sin Alojz Brečko, pristojen v Sv. Jurij pri Celju, Anton Ratajc, posestnik v Stopčem, Franu U ž m ah, posestnikov sin iz Grobelc in Franc Zupane, pristojen v Griže. Vsa so odšli večinoma začetkom vojne na bojišče in se niso več javili. SottolV. Posedajte in podpirajte SoholsUi Uino v Šišhi! — Nov grob. Umrl je v soboto v Ljubljani g. Alojzij Gabrovsek, železničar v pokoju. Pogreb bo danes ob 17. iz hiše žalosti, Dravlje 64, na pokopališče v Drav-ljah. Pokojniku blag spomin, njegovim svojcem naše Iskreno sožalje! Nemščino, italijanščino in esperanto se naučite lahko doma pismenim potom. TJč-nina zelo nizka. Zahtevajite prospekt in priložite znamko za odgovor! Jezikovna dopisna šola. Ljubljana, Knafljeva 9-II. (prej na Jesenicah). 168—n — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme, precej hladno. Včeraj je snežilo v Sarajevu Li na Rabu, deževalo pa na Visu, Splitu, Dubiovniku in Kumboru. Najvišja temperatura je znašala v Dubrovniku 10, v Beogradu in Splitu 8, na Kumboru 7, v Sarajevu in na Rabu 6. v Mariboru 4.2, v Zagrebu in Visu 4, v Ljubljani 3.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 757.1, temperatura je znašala —5.5, na aerodromu —9 C. — Dve nesreči. Reševalci so bili včeraj telefonično pozvani tudi na Drenov grič, kjer se je ob 19 40 ponesrečil zidarski pomočnik Aibin Mavser. Mavser je napravil z motornim kolesom izlet na Vrhniko, vračajoč se proti Ljubljani, pa se je zaletel v obcestni kamen. Mavser se je hudo oobil po glavi in si zlomil tudi desno nogo V temi je snoči okrog 20. padel posestnikov sin Vid Knez iz Gamelj na Rašici z brega na kamenje pod cesto in se precei ro-Škodoval na glavi. Knez je menda bežal pred zasledovalci, s katerimi se je malo poprej spri v gostilni. Ponesrečenca so prepevali v bolnico — Ljubavna tragedija. V naselbini Ta-vankutu pri Subotici se je odigrala včeraj popoldne krvava ljubavna tragedija. Joso Vojnič je ustrelil ženo Roke Vukov.ča Ano, v katero je bil zaljubljen in ki mu je ljubezen vračala. Vukovič je bil včeraj dopoldne v Subotici kjer mu je bil sporočen vojni razpored. Ta čas je prišel k njegovi ženi Vojnič. Kaj se je med njima odigralo ni znano. Po zločinu je Vojnič pobegnil. — Dva samomora. V hotelu >Pošta< v Sarajevu se je v soboto končal življenje pravoslavni svečenik iz Travnika Stjepan Petrovič. Ustrelil se je s samokresom, dve krogli si je pognal v srce in bil je seveda takoj mrtev. Na listek je napisal: kolizija mojega poklica in moja melanholična duša sta dosegli kulminacijo in povzročili tragedijo. — V Kraljevu se Je pa obesil včeraj dopoldne rentnik Milivoje Ristič. ž.vel je vzelo dobrih razmerah. Pred samomorom je sicer napisal pismo, iz katerega pa ni razvidno, kaj ga je pognalo v smrt. Iz Ljubljane — Jan Bat'a v Ljubljani. Znani češki veleindustrijalec Jan Bat'a, ki je po zadnjih dogodkih zapustil domovino, je prispel preko Rumunije v Jugoslavijo in se nekaj dni mudil v Borovu, kjer ima velike tvornice. Iz Borova je prispel v Ljubljano in snoči je prenočil v hotelu Unionu. Davi se je Bat-a odpeljal z orient-ekspresom proti Trstu. Obrnili smo se na tukajšnjo podružnico Bate," da bi zvedeli kaj več o njegovem potovanju, zlasti pa kam je namenjen in kje se misli nastaniti, pa nismo mogli ničesar zvedeti. —lj Hladneje kakor januarja. Čeprav je 19. marca že prvi pomladni praznik, in ob tem času navadno začne cveteti že zgodnje sadno drevje breskve in marelice, letos še vedno pritiska mraz, kljub temu. da smo se bali prezgodnje pomladi. Januarja je bilo v splošnem topleje kakor doslej marca. Mrzlo vreme v Ljubljani je zH*e-lo celo zopet ovirati stavbna dela na prostem, ker omet zmrzuje. Da je pošteno hladno, sprevidimo po tem. da je znašala temperatura davi ob 7. na Kongresnem trgu —5.5, na letališču pa celo —9 stopinj. Vendar je bilo v petek na letališču še hladneje, in sicer je znašala temperatura —11 stopinj! Ni še zanesljivo, da bo solnč-no vreme trajalo dalj časa, ker je barometer še zelo nizek. Jutri se po koledarju že začne pomlad, kdai s*1 bo pa v resnici čela, še ne moremo reči. DANES OB 20.30 URI MODNA REVIJA KAZINO VELIKA DVORANA SEDEŽI OD 6.— DO 25.— DIN —lj M°dna revija, v R*«ini. Danes zve. čer in jutri prireja ugledna tvrdka Sou-vanCo veliko modno revijo, da z njo prikaže svoje odlično modno delo našim damam in gospodom, ki se zanimajo za posebne novosti velike mode. Za to revijo je izdelala tvrdka veliko število najrazličnejših modelov za damsko in moško modo, za vse najrazličnejše sezijske in družabne prilike, tako da bodo vsi obiskovalci lahko videli, kaj prinaša moda na vseh področjih, prav tako pa, kako ta modni salon v vseh pogledih lahko ustre. že naj razva j emejšemu okusu in najbolj osebni želji. Da bo revija ustrezala v vsakem pogledu, je tvrdka za predvajanje svojih modelov povabila iz inozemstva poklicne izšolane manekine, ki jih pri nas žal ni na razpolago. Ti manekini se v svoji stroki udejstvujejo povsod po Evropi ter potujejo po raznih državah, kjerkoli se prirejajo take revije. Tako bodo obiskovalci revije tudi v tem pogledu doživeli novo posebnost, saj pri nas še nismo imeli revije, pri kateri bi modele predna-šali pravi manekini. 175—n —lj Prihodnji veliki koncert bo v veliki Uniotaski dvorani v četrtek 30. t. m. Ta dan pridejo v Ljubljano gostje iz Tinina. 160 oseb in bodo izvajali Verdijev Re-quiem za sob, zbor in veliki simfonični orkester. Delo samo je našemu koncertnemu občinstvu že dobro poznano, interesantna pa bo prav gotovo izvedba pod znamenitim italijanskim dirigentom ter italijanskimi solisti, zborom in orkestrom. Predprodaja vstopnic od jutri naprej v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu, —lj Socialno ekonomski institut priredi v četrtek 23. t. m. ob 20. uri v dvorani Zbornice za TOI, Beethovnova 10-1. predavanje univ. doc. g. dr. ing. Matije Žum-ra o temi: »Produktivne sile na&cga go. spodarstva«. K aktualnemu predavanju iskreno vabimo. —lj Pod okriljem Prirodoslovnega društva bo predaval jutri v torek 21. marca v dvorani Delavske zbornice g. univ. prof. dr. Andrija Štampar o Kitajski. Začetek predavanja ob 20. uri. —lj Mir na policiji. Včeraj so imeli na policiji ves dan mir. Prijavljen ni bil noben vlom in nobena tatvina in so stražniki intervenirah samo v nekaterih primerih zaradi kaljenja nočnega miru. V zapore so spravili samo nekaj beračev, ki so nadlegovali ljudi po mestu. Zaradi javnega pohujšanja so spravili v zapor tudi neko žensko. —lj Predavanje o Primorski priredi danes ob 20. v mali dvorani Filharmonije, Kongresni trg, Družba sv. Cirila in Metoda. Predaval bo g. dr. Lavo čermelj. Številni diapozitivi bodo prikazali krajevne lepote Primorske. Ker je poznavanje narodnostnih vprašanj potrebno vsakomur, zato vabimo k obilni udeležbi. Vstop prost. 174—n —lj žrtev prometne nesreče na Celovški cesti bo jutri ob 14. pokopana. Na Ce. Žalostni sporočamo, da nas je danes zapustil naš dobri soprog, oče. tast in stari oče GABROVŠEK ALOJZIJ ŽELEZNIČAR V POKOJU Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 20. t. m. ob 17. uri pop. Iz hiše žalosti, Dravlje 64, na pokopališče v Dravljah. IVANA, soproga, sinovi in ostalo sorodstvo. Samo se danes ob 16., 19. in 21. KINO MATICA — Tel. 21-24 Gusarske noči Španska ljubavna romanca v naravnih barvah. Zabavna vsebina. — Španski ples in glasba. Film nudi 2 uri prijetne zabave. lovski cesti pri remizi, kjer se je zgodilo zadnja leta že več hudih prometnih nesreč, je bila v soboto popoldne zopet prizorišče prometne nesreče, ki je zahtevala življenje vojnega invalida Ivana Rozmana. Avtoizvoscek France Čolnar iz Podgorice je napravil v soboto popoldne z avtomobilom izlet proti Gorenjski in seboj je povabil tudi Ivana Rozmana kot svojega dobrega znanca. Pri remizi je Čolnarjev avtomobil dohitel potniški avtomobil trgovskega potnika Satlerja, Satler se je umaknil proti sredini ceste, da bi prehitel kolesarja, a v nasprotni smeri je vozil tramvaj, ki ga Čolnar ni opazil in ko se je hotel izogniti Satlerjevemu avtomobilu, se je z vso silo zaletel v tramvaj. Rozman je sedel na sprednjem sedežu, zato je pri karambolu bil najbolj ranjen; rob ploče- Za odrasle in mladino PUSTOLOVŠČINE TOMA SAWYER JA Kino Union — tel. 22-21 V NARAVNIH BARVAH Predstave ob 16., 19. in 21. uri vinaste strehe se mu je zarezal globoko v glavo, da je takoj po nesreči umrl. Prepeljali so ga v mrtvašnico k Sv. Krištofu, odkoder bo jutri ob 14. pogreb, ki se ga bodo udeležili oficielno člani Združenja invalidov. —lj Kanarček se je zgubil včeraj do-dopoldne iz hiše na Celovški četi št. 30. Kdor bi ga prinesel lastniku g. Božidarju Raviiiharju, dobi nagrado. XVI. kolo v Na včerajšnjih tekmah so po večini zmagali domači klubi — Ljubljana se je zboljšala za 2 točki Ljubljana, 20. marca Včerajšnje 16. kolo v ligi je prineslo nekatera važna srečanja, ki so znatno vplivala na prvenstveno lestvico. Stanje se je zlasti spremenilo v vodilni skupini, kjer sta oba zagrebška zastopnika napredovala. Ljubljana je odigrala včeraj svojo pivo pomladansko tekmo na lastnem igrišču. Njen nasprotnik je bil Jedinstvo iz Beograda. Prisostvovalo je le malo gledalcev, komaj 1000, ki pa jih igra nikakor ni mogla zadovoljiti. Na obeh straneh je manjkala potrebna živahnost, da ne govorimo o kombinacijski igri, ki je sploh ni lulo. Eni kakor drugi so iskali srečo v prodorih, pri čemer so bili Ljubljančani uspešnejši Jedinstvo je nudilo bolj povezano igro, vendar samo do nasprotnega kazenskega prostora. Tu je popolnoma odpovedalo in si napad ni ustvaril niti ene zrele situacije. Beograjčani so imeli v začetku več od igre, njih napadi pa so se končali v outtt. V 19. min. je bil prvi nevarni napad domačih, Grintal se je znašel v ugodnem oo-ložaju. a mu je nasprotni branilec odbil žogo z roko. Seveda je sledila enajstmetrovka, ki jo je Pupo sigurno pretvoril v prvi gol za domače. Proti koncu polčasa se ie Ljubljana zasidrala na polovici gostov, vendar se rezultat ni izpremenil. Po odmoru se je obojestransko slaba igra nadaljevala, kazalo je, da bo ostalo pri izidu prvega polčasa, v poslednji minuti Da :e iz kombinacije Erber—Janežič padel le druei gol za Liubljano. ki ie tako zmagala 2:0. V Zagrebu sta se srečala Hašk in Jugoslavija. Zagrebški akademiki so presenetili z izredno lepo igro in so bili ves čas v premoči. Jugoslavijin vratar Lovrič je moral zadrževati pravcato bombardiranje in ie edino njegova zaslusa, da so domači zmagali le z rezultatom 3:0. Pri zmagovalcu so se odlikovale vse vrste, pri gost h pa ožia obramba. Ljubljanski sodnik Ča-mernik je bil preveč rigorozen. V Beogradu sta bili dve tekmi, ki jima je prisostvovalo 10.000 gledalcev. V prvi igri je Bask zasluženo porazil Hajduka 3:i. Igra je bila zelo lepa in polna napetih situacij, zlasti pred odmorom Moči so bile izenačene, le, da so bili domači nekoliko bolj požrtvovalni. Njihova obrambna trojica je predstavljala za Hajduka nepremagljivo oviro. Gole za Bask so dosegli Cabrič, Klisarič in Spasojevic, za Hajduka pa Alujević. V drugi igri je Gradjanski premagal BSK 1:0. Bil je to njihov prvi poraz v tekočem prvenstvu in tem usodnejši, ker so Beograjčani igrali na svojem igrišču. Gradjanski ie že od 5. min. prve polovice igral samo z desetimi, ker je bil Brozović poškodovan in je vso nadaljnjo igro samo statiral. Edini gol je v 32 mi nuti prveea polčasa dosegel Lešnik. BSK ni igral dobro in je zlasti niegova napadal- na vrsta predvedla raztrgano igro. Odločila je neprimerno boljša igra zagrebške obrambe, v kateri sta se posebno odlikovala Glaser in Hugl. Tekmo je vodil italijanski sodnik Ciamberlini. V Varaždinu je tamkajšnja Slavija zasluženo premagala Gradjanskcga iz Skop-lja 2:0 in ga potisnila na poslednje mesto na lestvici. V Zemunu sta se iočila Zemun in sarajevska Slavija z neodločenim izidom 1:1. Zemunčan Otaševič si je zlormi nogo. Na lestvici še zmerom krepko vodi BSK s 27 točkami. Siedi Gradjanski Z., ki ima 22 točk pred Hajdukom z enakim Številom točk, vendar imajo Zagrebčani boljšo razliko golov. Enako je na naslednjih mestih, kjer imata Hašk in Jugosjavija po 20 točk a različni razliki golov Ostali vrstni red je naslednji: Bask 16. Jedinstvo 14, Slavija S. 13, Ljubljana 12, Slavija V. in Ze nun 9, Gradjanski S. 8. V tekmovanju za prvenstvo LNP je Svc boda porazila Bratstvo 2:1. Hermes Jadrana 1:0. Mars Kovinarja 4:1, Reka in Kranj pa sta si z 2:2 delila točki V Mariboru sta se ločila Maribor in Železničar z izidom 1:1. V Ljubljani je bila včeraj konferenca zastopnikov ljubljanskega in zagrebškega nogometnega podsaveza. ki je v končnem komunikeju ugotovila da ie nujno potrebna reorganizacija saveza. Na Črnem vrhu je bila včeraj medklub-ska tekma v slalomu. Velik uspeh je beležila jeseniška »Skala«, ki je v vseh kategorijah zmagala, pri ženskah po Pračko-vi, pri seniorjih po Kleinu in pri juniorjih po Stumpflu. Najstarejša Brežičanka umrla Brežice. 18. marca V sredo srno spremili na brežiško pokopališče najstarejšo Brežičanko gospo Svoboda Marijo roj. Losina. ki je letos 3. februarja obhajala 94-letnico in je umrla v ponedeljek ob 19. uri v naročju svoje hčerke Barbare. Dolgo vrsto let ji je hčerka stregla dan in noč. posebno zadnja leta, ko je pokojnica zaradi šibkih nog morala stalno ležati. Sicer pa je bila naša najstarejša ženica še zelo zdrava, kar potrjuje dejstvo, da je kljub večeru svojega nesebičnega življenja uživala prav izdatno hrano po petkrat na dan in to vse do svoje smrti. Čudili smo se pred dnevi, ko nam je živahno pripovedovala, s kakšno slastjo je povečerjala velik krožnik zelja in prilično svinjsko klobaso in kako dobro se je počutila. Pokojnica je bila rojena 3. februarja 1845 v Radečah pri Zidanem mostu in ko je prišla pred 70 leti v Brežice, se je poročila z mladim nadebudnim krojaškim mojstrom Svobodo Antonom in so se v tem zakonu rodili 4 otroci, ki še vsi žive. Starejši sin Franc, ki je izpolnil letos 67. leto. je bil neprekinjeno 35 let odvetniški solici-tator in polnih 30 let je služboval v Brežicah, kjer si je pridobil splošno spoštovanje in ugled. Drugi sin Anton, star 65 let, živi sedaj v Grazu in je v žandarmeriji dosegel čin majorja, a zdaj je vpokojen. Hči Ivana, vdova Kubička, živi tud: v Grazu, dočim je pokojničin poslednji otrok Barbara stalno v Brežicah in je bila glavna opora sivolasi materi. Od poroke dalje je vse do smrti živela pok. gospa Svobodova v Brežicah, bila je 35 let vdova in vzgajala je svoje otroke vzorno. Njena glavna odlika je bila skozi vse življenje neumorna in žilava delavnost in dobrosrčnost. Lepo je bilo videti na strmih stopnicah, ki so vodile v sobico pokojnice, 91-letno mamico Sikošek Ano. Ta naša sedaj najstarejša Brežičanka. je hodila k pokojnici na obisk redno dvakrat tedensko. Njuno prijateljstvo ki se je začelo že pred ka-kmi 40 leti, je bilo vse do smrti gospe Svobodove res idealno. Po več ur sta presedeli skupaj in tožili vsaka svoje starostne tegobe. Mislimo si lahko, kako samotna se bo sedaj počutila Sikoškova mama. ko je izgubila ed:no prijateljico, ki jo je povsem razumela. Ob strani njenih otrok želimo gospej Sikoškovi še veliko zdravih dni in bomo ponosni, če bomo čez 8 let zabeležili njeno 100 letn:co. Blagi pokojnici gospej Svobodovi pa naj bo zemlja lahka. S kropom se je polil Brežice, 18. marca V Sv. Lenartu pri Brežicah sta se dne 4. t m. Igrala v kuhinji pri peči 51etnl Ostrelič Drago in njegova 5 letna sestra Marija V sosedni sobi pa je ležala njuna bolna mati ki je pred dnevi rodila tn ji je stregel njen mož Ivan. Nekai časa sta ?e otroka igrala ob klopi pri peči. kmo^u na je zlezel Drago na klop in skakal po njej. kazoč sestrici, kako je velik. V tem pa se je usodno približal koncu klopi, da se je drugi konec klopi dvignil. Pri tem je deček lovil ravnotežje In krilil z rokami, hoteč opri leti se kakega predmeta. Prevrnil je 81itrski lonec vrele vode na štedilniku, ki ga je oblila po vsem telesu, da je dobil zelo občutne opekline In nezavesten obležal poleg peči. Na vpitje njegove ses+rice je pritekel Iz sobe njegov oče. ki je otroku nu^il prvo pomoč In ga takoj odpeljal v brežiško bolnico, kjer Se dane? leži ves ovit v obvezah. Samomor Brežice. 18. marca Zadnja leta je močno bolehal na živcih posestnik Slovenc Mihael iz Slogonskega pri Kapelah. Lani se je bil zdravil cele v umobolnici v Celju, odkoder je bil po dveh mesecih odpuščen. Od tedaj pa je bil doma živčno še bolj bolan in tudi ni bil več pri popolni zavesti. Dejal je večkrat, da ga hočejo umoriti in spraviti s sveta, da tega ne bo čakal in se bo raje sani končal. Kritičnega dne, 13. t. m je zjutraj rano odšel v hlev pokiadat živini. Ker se pa dalje časa ni vrnil, je žena v skrbeh pohitela za njim. Svojega 511etnega moža je na veliko presenečenje našla obešenega na tramu v živinskem hlevu. Odhitela je hitro v kuhinjo, poklicala sinova In ju poslala k sosedom po pomoč, sama pa se je vrnila k možu in z nožem prerezala vrv, na kateri je visel. Toda bilo je že prepozno, kajti nesrečni obupanec je bil med tem že izdihnil. MALI OGLAS • seda 50 paa. davek pcMsebej PreRMCi izjave beseua Din 1-— na ve it pose De > .a pismene odgovore glede malin oglasov }e treba priložit: cnamko. — Popustov za male oglase oe priznamo raz no Beseda 50 par. daveK posebej Najmanji znesek 8 Din Sveže najfinejše oorvesko ribje olje te lekarne dr G PICCOLiJA v Ljubljani se priporoča bledim tn slabotnim osebam Z.\ VSAKO DRUŽINO NAJLEPŠA OBLAČILA Posebno moške obleke, trenč-Koti, krasno perilo itd si nabavite najboljše in najceneje pri t tt e s a C R, Ljubljana. Sv Petra cesta 14 M E D A R N A Prva specijalna trgovina za med, Ljubljana, židovska uL 6. nudi prvovrsten sortirani cvetlični med lastnega pridelka tn od najizkuSenejsih če-t>elarjev po najnižji ceni Na iebelo In drobno. 12. T. OGLAŠUJTE male oglase ,Slovenski Narod44! Beseda samo 50 par. PRODAM Beseda 50 par. davek posebei Nnimanisl znesek fi Din KUHANO KRAVJE MASLO nudi F. Senčar, Mala Nedelja, telefon št. L 936 S TONSKI AVTO tipe Saurer, 59 KS, v brezhibnem stanju, ugodno prodamo zaradi nabave Diesel motorja. Naprodaj je tudi plinski generator na drva. Lenarška avto-prometna družba, Sv. Lenart v Slov. goricah. 952 NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI 4tjt p r e m o f orez pratio XX ROhS, SUHA DRVA L POGAČNIK Bohoričeva 5 — Ielefoo 24. L AVTO sOPEI* Olvmpia, ugodno proda Ivan Osojni k, Kranj. 962 RADIO APARAT nov, 5 cevni, prodam ali zamenjam za motorno kolo. Franc Golob, Mojstrski dom, Kočevje. 966 POZOR! Poceni oddam žlahtna drevesa, najnovejše vrtnice, lepotičje itd. Zg. Šiška 40 (pod hribom) in dnevno pri Šentjakobu. 967 MODERNO IN KVALITETNO POHIŠTVO kuhinje, spalnice, jedilnice in drugo zajamčeno po konkurenčnih cenah Rabljene spalnice in Jedilnice, orehov les. že od Din 1.500 —. Sprejemajo 9e naročila po lastnih in danih načrtih. *Opravac, Celovška c 50. 6 T. 35 SLUŽB Beseda 50 par. davek rjosebej, Najmaniftl znesek 8 Din KUHARICO popolnoma samostojno, za vsa dela poleg sobarice, z letnimi spričevali iz boljših hiš (prepis) iščem za malo obitelj. Letovanje v vinogorju Mesena plača 400 din Ponudbe na: Ela Kolar, Slavonski Brod. 953 KUPIM ŽELEZNO BLAGAJNO dobro ohranjeno kupi Lesna zadruga »Ljubljanski vrhe v Verdu p Vrhniki. 951 PLETILNE STROJE »Achtschloss stroje št. 10-100 bi kupil, v dobrem stanju, kakor tudi en Uberdruck stroj. Samo najnižje cene stavite ponudbe na A. Fillpovič, trikotaža, Novi Sad. 963 POSESTVO pri banovinski cesti naprodaj. 2aga, električna razsvetljava, nova enonadstropna hiša, eno uro od kolodvora, vse v dobrem stanju, 12 johov zemlje. Cena 130000 din. Tudi na hranilne knjižice Jože Jaklič, Podstr-mec pri Vel. Laščah. 964 Makiila turni papir proda uprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafljeva ulica stev« f oioioioioioioioioioioioioac NARODNA ISKARNA LJUBLJANA uurUEVA s tZVnŠrjjj, VSS VRSTU TJSKflVtM "RKPROSTR tU NAJPINKJŠB _ Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek. 20. marca 1939. fitev. r5 Kupujte srečke državne razredne loterije v 9* domači glavni kolekturi VRELEC SREČE Gotovo bo tudi Vam naklonjena sreča, zanesite se in zaupajte, da Vam izbere srečko najsrečnejši prodajalec v kolekturi „VRELEC SREČE", Dosedaj je domača kolektura izplačala svojim naročnikom ogromno število večjih dobitkov kakor tudi premi jo. Da pa bo možnost se večja zadeti velike dobitke in premije, zato prav vljudno vabi domača kolektura „VRELEC SREČE", da si vsak nabavi pri njej srečko. Domača kolektura „VRELEC SREČE" se odlikuje po velikem številu srečk raznih serij ter hitri, točni in strogo solidni postrežbi ter takojšnjemu izplačevanju dobitkov, posluje v splošno zadovoljnost igralcev. Zato pohitite ln še danes naročite srečke pri „VRELCU SREČE", ker tu je sreča doma. Splošno odo bravan je igralcev je, da imamo v Ljubljani veliio kolekturo, ker čim več je prodanih srečk, večja je možnost zadeti veliko število dobit tov, V novem kolu bo izplačala državna razredu loterija igralcem 6390O0,00O (lilfiaH'jt* V# f**f*t%****<* *. fa^^Ji ***. Ko tam*51a t, L CENA SREČK: četrtinka din SO.—f polov!ca din , csla din 203.—• Priporoča se Vam domača glavna kolektura „VRELEC SREČE41. ALOJZIJ PLANINŠEK Ljubljana — Beethovnova 14* Zločin, ki ga Weidmnnn ne priznava temveč dolži pajdaša Milil o na — Weidmann se je zagovarjal tako ganljivo, da so ženske v dvorani jokale Pariz, 20. marca Bliža se konec zasliševanja Nemca Ev-geiia WeJcmamna o grozotnih zločinih p:ed vei-sajskD poio o, Vv&icniaiin pa pcs~aja čeualje bolj zgovoien. V četrtek je sodišče obravnavalo umor Alza^auke Jean-rtme Ke.ier, v petek pa umor impresarija Leblonda. Kellerjevo so našli umorjeno v gozdu Fontainebieau, impiesar:jo L»e Le-bl-nd je bil urno.jen v viii L»a Voulzie. Jeacnine Keller je bila tepa, o La Voui^'e. VVeidmann- Leblond je sedel za mizo z mp.ro in Millimom. Jaz som b'l na njegovi desni. Million na levi Ko se je priče^ rez-govor. sem o'šel iz sobe Pre:Vednik: Zakaj? Weidm°m: Ker je b:lo dogo/o: je- | no, da bo streljal Million. Videl nem. kako ' je vzel revolver Lz preda'a in slišal pok. Leblzrad je omahnil na mizo. vstopil sem tedaj v sobo Bilo je opolcne. Million je o;š3i pred vilo. kjer je s al Lcb ondov avto :n ga je spravil na vrt. Lebiondovo truplo sem rvil v zave-o, položili smo ga v avto in ga penoči odpeljali v Neuil y. MilUon je tofLa? umorjenčev "vto, jaz pa svojega to je avto umorjenega šoferja Couffvja. Ko sva se vrnila, sva de'ila plen. V denarnici sva našla 2500 frankov. Million je dobil tudi zapestno uro ln zlato polnilno pero. Predsednik: Znkaj ste v začetku priznali, Ccx ste umorili tudi impresarija. Leblon-da, VVeidmann? We:c.mann: Obtožil ^om se, ker sem hotel šči iti Milliona. Ko sem pa izvedel cd brani cev. da me Million obremenjuje, sem sk'enil pavrdati resnico. Gospod predsednik, govorili ste o mojil verskih čustvih. Sam ne bi megel n'kdar o tem govoriti 2e več mesecev skužsm najti verD svoje mladosti, Boga o ka erem so mi govo'ili. ko sern bil otrok !Tislim. da si nihie ne m^re m'F'iti da b4 mogel izvršti nov zločin zdaj, ko presim za opr-šfenj? za vse zlo'ine. ki sem jih priznal. Zato trdim: Million je umoril Leblonda. Te berede so vznem rile publ:ko. ženske so z^ihtele VVeic^m^nn je bil na koncu -svojih mrči omahnil je nazaj nezavesten v roke dveh ie niških paznikov predsednik je razpravo za nekaj minut prekinil. Ko se je razprava nadalieva'a. se je zagovarjal Mill:on. Drrmat:čno je opisal umor Leblon da in je od razburjenosti jecljal Million • Nisem kriv niti msem bil zraven. Bih fino vsi trije v sobi in se začeli poslovariati 0 npložUvi kap:'ala v podjetje, ki ga je snoval Lefefanđ VVeidmann me je poslal po papir. Komaj *em za ?e-boi zaprl vata, že ie počilo v sobi vV^id-ma-n je ustre1?: Leblonda. Reke1 mi ie nato, da je moral tako storiti, ker je po-^re^m-al denar. Predse^:k: Zakai nis*^e zločina takoj prijavni policiji? Million: Ker mi je VVeid-m^ zgrozil. Mil1:on je bil z VVeidmannom po tem zločinu še do'go dober pr'jrtelj ni se ga bal, molčal je in užival živl;erje s Trie?-tovo kakoT da «e ni nič zgodilo. Ko je bil vVevm^nn aretiran, se je Mir;on p-ipe-1 jal v Pariz in iskaJ nasvete pri advokatu. Advcka' mu je priporočil, naj se sam jjenri policiji in pove resnico. Baš tedaj, ko je bil pri advokatu, je policija Milliona aretirala. Tudi Colette Tricot obremenjuje Mi liona Izjavila je. da je prišla v sobo in našla Leblonda v mlaki krvi. Oba. VVeiojiiann in Million sta ponoči odpelja- la žr ev v avtomobilu O podrobnostih je izjavila približno tako kakor VVeidmann. Danes v ponedeljek se bo nadaljevala razprava o umoru impresarija Leblonda.« Proračunska ssja trboveljskega občinskega odbora Proračun, ki znaša 3,383.834 din, je bil v celoti odobren Trbovlje, 18. marca V petek 17. t. m. popoldne ob 16. uri je sklepal trboveljski občinski odbor o novem proračunu za bodoče proračunsko leto. Sejo je vodil predsednik občine g. Klenovšek. ki je najprej poročal, da je kr. banska uprava odobrila novi občinski statut, nato pa o LntE rvenciji glede gradnje nove Sole na Sv. Planini. O. s. g. Murn Filip je poročal o zvišanju prejemkov nekaterim nižjim obč nskim nameščencem ki so imeli nizke dohodke. Občinski odbor je predloge odobril. Nato je predsednik občine prešel na glavno točko dnevnega reda. na občinski proračun, proračun ubožnega in veterinarskega sklada in sklada odkupnine osebnega dela ki so bih v sm'slu obstoječih predpisov pravilno razsrla*eni, vendar ni bila vložena nikaka pripomba. — Predsecin k občine ie utemeb'il posamezne spremembe v novem proračunu zlasti trošarine na uvoženo meso. mast slan'no in uvoženo zak^no Živino, ki ee je v primeru s preteklim letom znižala. Obč nska doklada na vse državne neposredne davke je ostala nesprrmenična v višini 110T tudi za prihodnje proračunsko leto. Pri obstoječih gospodarskih razmerah je občinski proračun uravnovešen, čim bi se pa gospodarske prilike poslabšale se bodo seveda proračuna-ne postavke spremenPe in bi morala občina že za proračun 1940 -il iskati novih virov dohodkov. — O. s. g. Murn ie čUal in obrazloži postavko za postavko novega proračuna ki ga je občmski odbor v celoti odobril tako, kakor ga ^e sestavila in pred'ožila uprava občine. Dohodki so proračunani na din 3.983.834.— in enako tudi izdatk'. Enako sta bila v celoti odobrena tudi ubožni in veterinarski proračun in proračun za odkup osebnega de^a v višini, kakor ga je pre^laga'la obč nska uprava. Pol-g občmskih doklad na državne neposredne davke je najvažnejši dohodek občinska trošarina na vino, ki se bo pobirala od 100 1 vina po din 100.— in bo vrgla Hin 494 4 87.—. enaka trošarina se bo pobirala tudi od vinskega mešta in bo daTa d"n 62.796.—. Oi 100 1 p:ve pa se bo pobirajo po din 60.— in bo dala 40 000.—. Tro§ar!na se bo pobirala tudi na žsrano pijačo in sicer od hI. stopnje po din 5.—, od luksuznih pijač po din 10.—, od mineralne vode po din 0.20 od litra, itd. Za sprejem inozemca v domovinsko zvezo se bo pobiralo po din 500.—. Za stavbna dovoljenja, za prezidave, za uporabna dovoljenja pri novih stavbah za spričevala in uradna potrdila, za ž vinske potrte liste, za javne prireditve, za prekoračenje policijske ure L dr. se takse niso mnogo spremenile in so dohodki predvideni v mejah lanskih dohodkov. Sprejet je bil Se pravilnik o izvrševanju proračuna za leto 19r>9 40. nakar je predsednik občine sejo zaključil. Iz Ce!^ —c Na ljudskem vseučilišču bo predaval ob osmih univ, prof. dr. B. Zamik iz Zagreba o temi »Biološki pogledi na židovsko vprašanic!uija Josip Korošec iz Trnovelj pri Celju. —o S K Celie : S K Slavi ja (Maribor) 3 : 2 (0 : 0). Na Giaziji je ojačeno moštvo SK Celja v nedeljo tesno, a zasluzeno premagalo enajstorico mariborske Slavije. Gostje so p'edvajali dobro tehnično igro in so izvedli več lepih kombinacij. Moštvo SK Celja ni pokazalo vsesa svojega znanja. Zlasti napad je bil premalo povezan in odločen. V prvem polčasu je bila igra v splošnem izenačena. Po odmoru pa je prešlo Ce!;e v lahno premoč in je do konca prevladovalo. Gole za Celje sta zabila Dobrajc v 8. in 42. minuti (d_ugi gol iz enajstmetrovke) ter Kcprivšek v 19. minuti iz ! razdalje 40 m, gola za Slavijo pa je zabil Knezer v 6. in 17. minuti drugega polčasa. Sodil je g. Presin^er. DOBER SVET — če se ti bodo zdele kdaj tvoje misli neumne, jih deni v narekovaj in čitatelj bo mi?lil, bogve kateri modrijan jih je napisal. E. Kirchberger SB\ „Pot čez mrliče" Zopet se je hehetal, pri tem pa je krčevito krčil in iztegoval prste. Imel je lepe in do^e prste — nekoliko koščene in z napetimi žilami, drugače so bili pa krasno oblikovani. Helena se ni več tresla. To je bil drugačen občutek nego malo prej. Prej je čutila g.ozo pred nečem neznanim, a vse neznano je vedno strašno. Zdaj je pa že vedela, da bo morala umreti. Jasno ji je stalo pred očmi dejstvo, jasen ji je bil položaj, iz katerega je iskala izhod. Svoji sili v boju s tem možem ni preveč zaupala. Doktor Freund je bil nekoč že zadavil mladega poročnika, ki je bil pobegnil z bojišča ... Zopet je jel govoriti: Lahko bi vas bičal in zvedel bi vsaj ime moža, ki prekriža na Češkoslovaškem sproti vse naše načrte. Ne bojte se — ne storim tega, čeprav sem barbar. To bi bilo brez pomena, ker vem, da bi itak ničesar ne izdali. Ubijem vas torej, in sicer takole: Njegove roke so se ji jele približevati. Sklonila se je nazaj, da bi je ne mogel doseči. Ni ime7a moči, da bi dvignila reke k obrambi. Videla ie samo sivo lobanjo, s katere je visela lasulja in ki je postajala zopet rdeča. Velike modre žile so se napele in se premikale kakor Črvi. Za njenim hrbtom so zaškripala vrata. Nekdo je vstopil. Freundove roke so omahnile, njegovo telo se je vzravnalo in glava se ie približala vratom. — Važna vest, gospod doktor, — je dejal nekdo na pragu. — Marš ven! — je zar jul Freund, da se je kar luč na mizi stresla. — Zelo važno norečilo iz kemične tovarne v X ... — je ponavljal neustrašno vsiljivec. Freund se je izpremenil. Helena je bila za trenutek rešena. Mož, ki je bil prinesel poročilo, ni imel čisa predložiti ga Freundu. Odskočil je od vrat in dvignil roko k pozdravu. Vstopilo ie šest mož v uniformah in ustavili so se pri vratih v špalirju. Doktor Freund in Halena sta vstala. Na vratih se je pojavila nova postava. Mož z nekakšnim odlikovanjem na prsih, srednje postave, nekoliko sključen in zelo počasi stopajoč. Navzoči so obstali kakor vkopani. Helena je spoznala tega moža, ni pa razumela namena njegovega prihoda. Mimog ede ji ie ušel pogled na obraz doktorja Freunda. Opazila je. da je doktor preble-del in da grize spodnjo ustnico. Sključeni mož, ki mu ie bila izkazana čast, se je ustavil blizu njiju in pozorno motril doktorja — Ali že veste, čemu sem prišel? — je vprašal 7. zamolklim glasom. — Nimam pojma, gosocd minister ... Mož, nazvan mmister. se je starikavo zasmejal. Zlobno starkavo. Potem pa se je njegov glas izpremenil v strupeno še~etanie. m^d katerim je zdaj pa zdaj zahropel in globeko dihnil. — Toda to bi morali vedeti, doktor. Ljud:e v moji službi bi morali vedeti vse, zlasti če so na t'i-ko vodtlnem mestu kakor ste vi. To ra samo zopet dokazuie, da za to mesto niste sposobni. Nemčija stoji pred velikimi dnevi in potrebuje nrave može na pravem mestu. Ne morem kontrolirati vsakega, k^gar cočast;m s svoiim zaunaniem. Zanašam se vedno, da moji l^ud^e strogo izpolnjujejo moja povelja in da mi nosijo samo poročna, da so svoje naloge uspešno izpolnili. Vam ie b:la poverjena naloga — težka naloga — priznam. Povedali so mi. da ste že esem ur v Hamburgu. Zakaj nr n^ste prinesu" noročila o svojem uspehu v kemični tovarni v X . ..? Doktor Freund je povesil oči. To je torej tista zadeva, zavoljo katere je prispel minister iz Ber-lina v Hamburg. — Moji agentje mi še niso poslali zanesljivih vesti.. . Minister se je zopet zasmejal in se obrnil na rnega svojih spremljevalcev. — Mi imamo boljše vesti od samega šefa vzhodnega oddelka, kaj ne Trecker? Ogovorjeni mož se je nasmehnil. Minister se je zopet obrnil k Freundu, toda ni se več smehljal. Iz njegovega glasu je odmevala slabo prikrita jeza: — Načrti Rosit 12 še vedno niso v našm rokah ■n v doglednem času tudi ne bodo. Vse ste pokvarili! Naši najsoosobneiši ljudje so aretirani! Tnže-nir Hark je bil zasačen in aretiran. Inženir Her-mann Samek je sicer pobegnil, toda z lažnimi do- kumenti, ki so mu bili podtaknjeni in prav danes sem dobil obvestilo, da je bil Samek aretiran v Pragi. Doktor, to je pomanjkljiva organizacija vse te zadeve, ki je vam bila poverjena. Nič vas ne ooravičuje, da se je vam Dosre^ilo ustreliti Arne Biischa. To je bila vaša dolžnost in to ie tudi samo ob sebi umliivo. Ne morem te stvari prišteti v dobro vašim zaslugam. Hočem pa biti strogo pravičen. Nekoč ste mojo vlado že razočarali. Bili ste zato postavljeni k steni in pomilostili smo vas samo ood oogojem, da se vam bo posrečila sedanja naloga. Za jamstvo, da ne boste razočarali našega zaupanja, ste se za usoeh svoje naloge zavezali s Častno besedo. Vaša smrt je bila nekoč že izglasovana. Naloge niste izpomili in častne beseda Nemca niste držali. Kaj hočete še več? Toda biti hočem pravičen. Znano ie nam, da ste storili med svetovno vojno za Nemčijo zelo mnogo, čeorav je zdaj ugotoviieno, da je zvedela Francija točno vse tisto, kar ste vedeli vi in ljudje iz vaše pisarne... Pri teh besedah je Helena zadrhtela ... . .. morda n;ste bili izdajalec vi, — je nadaljeval minister. — Toda okrog sebe ste imeli že takrat mnogo nezanesljivih ljudi. Moja v'ada priznava vaše zasluge in izkazuje vam eno milost... Minister se je obrnil in zamahnil z roko. Iz vrste mož je stopil eden naprej in položil na mizo pred Freunda podolgovato škatlico. Freund se je vprašujoče ozrl na njo. Potem je z drhtečo roko pritisnil na ključavnico in pokrovček je odskočil. Urejuje Josip Zupančič — Za »Narodno tiskarno« Fran Jeran Za upravo in inseratni del lista Oton Christof — Vsi v Ljubljani