fl^m-j^. „|jL. Ifn w MJLMJJI I1 ivti'fVfHH -iim ▼ m. Leto XIV., štev. 20 Ljubljana, torek 24. januarja 1933 Cena Din t." Lpr«vniitva; LjuOljan* K.natljeva ulica 5 — ieietoo St. 3122. 3123, 3124 3125 3126 Inseratm oddelek: Ljubljana. Selen-burgova uL 1 - Tet 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev 11 — Teietoo 5t 2455. Podružnica Celje. Kocenova ulica št 1 — Teleton št 190 Račun1 pn pošt ček zavodih: Ljubljana št 11 842. Praga čislo 78.180. \V'en št 105 241 Irska danes voli Sedem laburistov, ki so omogočali vlado dosedanje de Valerove večine, je nenadoma odpovedalo svoje sodelovanje in predsedniku ni kazalo drugega, nego da je razpustil državni zbor, ki bi bil šele sredi februarja dočakal prvo leto svojega obstanka. Laburisti so že sredi poletja prav odkrito izjavljali, da jim ni za de Valerovo protiangleško politiko, da je celo nikakor ne odobravajo, da pa vztrajajo v vladi samo zato, ker hočejo soodločevati pri temeljih delavske zakonodaje. Dejali so, da bodo toliko časa prenašali tudi de Valerovo pretirano protiangleško politiko, kakor hitro pa bodo pod streho najvažnejši socialni zakoni, bodo pa prekinili igro in vrgli vlado. Ta napoved se je tudi točno uresničila. De Valerova borba za osamosvojitev irskega naroda je bila razumljiva, dokler je borba veljala res izvojevanju enake pozicije v britanskem svetovnem imperiju, kakor jo imajo drugi deli te ogromne zveze držav. Irska je imela v svojem boju za samostojnost to prednost, da po njenem ozemlju ne sega noben drugi narod, zato je lahko brez skrbi za svoj obstoj riskirala borbo z Londonom. Njena uporna vztrajnost je razumljiva tudi f tega vidika, da so se morali Irci stoletja braniti napadov angleškega, njim po krvi in jeziku popolnoma tujega naroda. V neprestanih vstajah je skoro izkrvavel irski narod, ves njegov prirastek se je odnarodil v angleških kolonijah in v Ameriki, tako da je imel irski narod res dovolj povoda za borbo z Anglijo. Nikako čudo tudi ni, da je v tem zašel v nasprotno skrajnost in postavil v nevarnost svoje življenjske interese. V novi samostojnosti "so se začele 3 tako strastjo gojiti vse resnične — še bolj pa vse namišljene osobine irskega naroda, da so proti temu dušenju kulture nastopili že naj-cdličnejši kulturni delavci in najboljši sinovi irskega naroda Znameniti pisatelj 0'Flaherty je proti temu javno povzdignil svoj glas. posvaril Irce pred pretečo kulturno izolacijo in s prstom pokazal na neugodne posledice, ki so se pokazale v kratkih letih svobode. Saj je irska narodna pravovernost šla tako daleč, da je pisatelj doživel interdikt nad svojimi deli. kajti novo domoljubje ga je proglasilo za heretika in s terorjem onemogočilo, da bi prišla njegova dela v roke narodu. Glavno politično geslo de Valerovo je bilo pri lanskih volitvah odklonitev prisege in ustavitev plačil angleškim veleposestnikom za razlaščeno zemljiško posest. Irska je s tem sicer prelomila sklenjeno pogodbo, toda obe gesli sta imeli toliko agitatorične sile, da je zmerno kriio Cosgraveja ostalo v manjšini in da je vodstvo državne politike prešlo v roke radikalnih nacionalistov. Londcn je odgovoril na kršenje pogodbe z uvedbo carin za uvoz irskih kmetijskih pridelkov, zaradi česar je nastala strahovita beda med irskimi kmeti. Nezadovoljstvo z de Valerovo politiko je bilo že pred razpustom zbornice tako narastlo, da so prišla v javnost prizadevanja posameznih politikov za ustvaritev bloka proti de Valeri. Dublinski župan je na zborovanju odkrito nastopil za konec carinske vojne z Anglijo, s čimer je tudi obsodil vladno politiko. Vendar posledice trgovinskega preloma z Veliko Britanijo še niso tako splošno jasne, da bi bile prodrle v zavest širokih mas, zato se de Valera trdno nadeja, da bo pri novih volitvah, ki bodo danes, zopet dosegel potrebno večino, osobito ker tudi ponovno sodelovanje z laburisti ni izključeno. Angieška vlada je odločena dobojeva-ti boj do konca in prisiliti Irsko do spoštovanja sklenjene pogodbe. Pri tem se zanaša na Cosgraveja, čegar stranka je svečano proglasila kot svoj volilni program vzdrževanje one rahle zveze z imperijem, ki jo je določila pogodba z Anglijo in ki ne nalaga Lrski prav nikakih bremen — razen odškodnine za razlaščena posestva — zato pa ji nudi vse ugodnosti države, ki je integralen del britskega svetovnega imperija. De Valera napoveduje na svojih shodih, da bo izvedel odpravo prisege kralju in z zaščitnimi carinami ustvaril gospodarsko avtarkijo Irske. Obenem napada Cosgraveja, da ima do Londona težke obveznosti, ki jih seveda slednji zanika in zatrjuje, da hoče s svojo politiko irskemu kmetu spet odpreti prepotrebni angleški trg. Dvoboj med sedanjim in prejšnjim predsednikom irske vlade je vsekakor zanimiv, volitve pa bodo pokazale. ali so se Irci že toliko otresli šovinizma. da bode glasovali za Cosgrave-jev realni program, ali pa so še vedno za de Valerovo nepomirljivo politiko. Naročnin« oio^cenc L)m 25.— Za rno*<*tn9fv<. Dm 40 — Uredništvo: Ljubljana. ICnatljeva ulica 5 Teleta* it 3122. 3123 3124. 3125 3126. Martbor, Gosposka uhca 11. Telefon it 2440 Celje Kocenora u4 S Tel St 1tu!an i« bi! ustreljen v desno nogo. izmed vojakov pa ie bil hujše ramen pešec tehnične stotnije Henrik Kindermann na trebuhu, pešec Vladimir Stepanec pa lažje na roki. Tukajšnja javnost je .?eveda zelo razburjena zaradi napada. Pri hišnih preiskavah, ki so jih LzvršHi policijski organi pri brn-skih in praških vodilnih fašistih, so našli spise, iz katerih je razvidno, da ie bilo •.odstvo fašistične stranke dobro poučeno o prioravah za ta napad. Prvotno bi se moral napad izvršiti pod vodstvom generala Gaide. ki je tudi odpotoval v Brno. oa so ga snežni meteži zadržali, da ni prišel o pravem času na čili Zato so izvršili napad brez njega. Prav zaradi teea se ie akcija tudi tako naglo ponesrečila, čeprav ie bil čas za napa-d dobro izbran, ker so bi H skoro vsi častniki brnske posadke na neki zabavi in se ie v soboto zvečer vršil tudi policijski ples. Doslej je bilo aretiranih 60 liudi. ki Hh bodo izročila tukajšnjemu okrožnemu sodišču. Aretacija bivšega generala Gajde Praga. 23 januarja g Policija je aretirala v Šastinu bivšega generala Gajdo.^ enega izmed voditeljev češkoslovaške fašistične stranke. Domnevajo, da ie vedel, ete se pripravlja napad na brnsteo vojašn 00. Gaj-do so takoi prepeljali v Brno ter zaslišali. Gajda odločno zan ka, da bi bil kaj vedel o prevratnih načrtih ter izjavlja, da sam obsoia to noro dejanje Vsi aretirana n iniciator upora rezervni nadporočnik Kobzinek. ki je pobegnil, bo-bo obtoženi radi zločin? javne"« nasitetva na podlagi zakona o zaščit-, dr/ave. Za ta zločin je določena kazen 5 do 20 let težke Kralj ln kraljica v Poset romunskega kralja le rodbinskega zsaačasa — Sprejema na državni meji in v Sinaji — Konference med državniki Razpust grškega Atene 23 jan. A A. Predsednik grške republike Zaimis fe podpisal ukaz o razpustu grške zbornice. Beograd, 23. januarja r. Kakor smo te poročali sta Nj Vel. kralj in kraljica odpotovala včeraj ob 12.30 s posebnim vlakom v Sinajo, da posetita rumunskega kralja Karel a Od kraljevskega para so se poslovili na topčiderskem kolodvoru predsednik in člani vlade. V Rumunijo sta odpoto- j vala tudi zunanji min. Jevtič in rumun-ski poslanik v Beogradu Guranescu. Odhod Nj. Vel. kralja in kraljice v Rumunijo ai prišel nepričakovano. Bil je dogovorjen ir pri zadnjem p-osetu rumunske kraljice matere Marije v Beogradu. Poset našega kraljevskega para v Sinaji je zasebnega rodbinskega značaja tej- se ne more všteti v vrsto uradnih posetov našega dvora rumunskemu dvoru. Potovanje zunanjega ministra Jevtiča v Rumunijo je samo logična posledica poslednjega sestanka Male antante v Beogradu, po katerem so se razgovori o čisto rumunsko-jugoslovenskih vprašanjih razvijali normalno med strokovnimi delegacijami obeb držav Za svojega bivanja T Sinaji bo minister Jeftič imel priliko, da se z rumunsKim zunanjim ministrom podrobno razgovori o gotovih zadevah, o katerih razpravljajo sedaj v Beogradu eksperti. Kralj in kraljica sta potovala preko Velike Kikinde ter sta dospela ob 19.30 na rumunsko mejo v Zombolj, kjer so ju pričakovali in pozdravili odposlanci rumunskega kralja in rumunske vlade. V imenu kralja Karola je pozdravil naš kraljevski par generalni inšpektor rumunske vojske, general Manu ter se jima javil v službo š polkovnikom Orošanom, poveljnikom K srardnega polka, čigar imejitelj je kralj Aleksander Dvorni vlak je nadaljeval pot preko Bukarešte r Sinajo, kamor je dospel davi ob 10 Predsednik rumunske vlade V ajda Voe-vod m zunanji minister Titulescu sta odpotovala že včeraj popoldne iz Bukarešte v Sinajo kjer bosta ostala do konca poeeta jugoslovenskega kraljevskega para. Bukarešta, 33 januarja p. Kakor poročajo iz Sinaje. sta prispela Nj. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija tjakaj z dvornim vlakom ob 11.05 dopoldne Na železniški postaji ju je sprejel rumunski kraiJ Karol II s prestolonaslednikom Mihaelom. Prisotni so bili tudi predsednik rumunske vlade Vajda Voevod. maršal Presa. vojni minister Samsonovici in drugi ministri Kraljevski par se je prisrčno pozdravil z rumunskim kraljem Karolom Suvereni so se odpeljali s kolodvora naravnost v dvor. od prebivalstva sprejeti z velikimi ovaci-jami. Rumunski listi pozdravljajo z velikim navdušenjem prihod našega kralja in kraljice v Rumunijo. ,Univerzul< poudarja zgodovinsko vlogo, ki jo je imel kralj Aleksander v času vojne. ko je ustvarjal jugo-slovensko državo List opisuje, kako je kralj Aleksander srečno izvedel preureditev jugoslovenske države ter zlasti poudarja, da se je sam posvetil temu delu. s čimer je preprečil brezplodne pretresljaje. ki bi mo. gll ogrožati jugoslovensko narodno m državno edinstvo List ugotavlja, da kraljevi napori niso bili zaman in da je jusrosloven. ska država obvladala vse ovire Na koncu pravi, da sprejema rumunski narod jugo- slovenski kraljevski par z vso prisrčnostjo ter jima želi dobrodolico. Prav tako pozdravlja prisrčno prihod našega kraljevskega para list >Cuventulc, ki piše zlasti z veliko siempatijo o jugo-slovensko-ruiniunski zvezi ter pravi, da po informacijah iz službenega vira ta poset sicer nima političnega značaja, vendar pa bo dal novo priliko, da se potrdi dejstvo, ki mora biti po volji v&em braniteljem reda in miru v Evropi; neomajna jugosio-venska rumunska zveza. Bukarešta, 23. januarja č. Jugosloven-ski kraljevski par se je v Sinaji nastanil v kraljevskem gradu Peiesu. kjer je kralj Aleksander bival tudi tedaj, ko se je zaročil s svojo sedanjo vzvišeno soprogo. Ob 13. uri je kralj Karel priredil visokim gostom na čast intimno kosilo. Kosila so se udeležili tudi zunanja ministra Jevtič in Titulescu, ministrski predsednik Vajda Vojevod, minister Mironescu in državo' podtajnik Tilea. Bukarešta. 23. januarja. AA. Rador poroča: Program bivanja Nj. Vel. kralja in kraljice Jugoslavije predvideva samo intimne sprejeme. Uradni krogi in listi soglasno poudarjajo čisto rodlbinski značaj tega kraljevskega obiska, ki nima nikakih političnih namenov._ Smrt senator?a dr. Vukcevica Beograd, 23. januarja p. Opoldne je umrl v 83. letu starosti senatoT dr. Sta-noje Vukčevic, ki je bil rojen 18. novembra 1885 v Jasenovcu. Za vojn« je bil vojaški zdravnik. Pri volitvah v ;enat ;e bil izvoljen za senatorja ter je bil tudi predsednik kluba senatorjev Kot rezervni sanitetski oficir je bil odlikovan z večjim številom odlikovanj. Ziradi njegove smrti so razobe*ene na poslonjih skupš*:-ne in senata črne zastave. Vamesto pokojnega bo prišel v senat njegov namestnik Dragoljub Jovanovič. poljedelec iz Bašina. Spopad z albanskimi tihotaoci Beograd, 23. januarja p. Kakor poročajo iz Podgorice, je došlo na naši meii proti Albaniji do spopada med našimi finančnimi stražniki in skupino albanskih tihotapcev ki so hoteli s čolnom preiti po Skadarskem jezeru na ni5o stran. Albanski tihotapci so našim finančnim stražnikom najprej izjavili, dn love ribe in da gredo na našo stran, kier se bodo izkrcali Zato so jih finančni st-ažniki pustili v miru, ko so «e pa tihotapci približali naši obali, so pričeli **re!»ati iz pušk ter ustrelil' finančnega uradnika Krsto Luketo. ki ie bil takoi mrtev Tihotapcem je uspelo pobegniti Njihov čoln so zanlenili ter so našli v njem tihotapsko blago Seja vlade Beograd. 23 januarja. p Od 10. do pol 2. popoldne je bila seja min-strskega sveta. ki se je nadaljevala tudi popoldne. ječe, v oteževalnih okoliščinah dosmrtna ječa. Glavnega krivca Kobzineka doslej še niso izsledili. Policija domneva, da je pobegnil na Dunaj, češkoslovaške oblasti so že zaprosile dunajsko policijo za pomoč pri iskanju pobeglega Kobzineka. Menjo, da bodo avstrijske oblasti Kobzinefcovo dejanje kvalificirale kot navaden zločin in da bo brez nadaljnjega izročen. Kakor poročajo »Lidove novray«, sta minister za narodno obrambo in generalni štab izrazila svoje zadovoljstvo nad voiaki. ki so zelo hrabro nastopal' proti upornikom. V Brnu vladata sedaj popoln red in miT V Pragi so izvršili pri fašističnih osebah 70 hišnih preiskav. Mnogo oseb je bilo za-slišanh, vendar pa kasneje zopet izpuščenih na svobodo. Tudi v Pardubicah so izvršili več hišnih preiskav Sodnik Vaznv. ki velja za teoretičnega miciatorja pokreta. je odpotoval iz Pardubic ter se doslej še ne ve. kje se nahaja Nadporočnik Kobzinek O Kobzineku poročajo listi, da je bil po svojem imenovanju za častnika nameščen v Olomoucu. Vojaki so se ga zelo bali zarad njegove surovosti. Zaradi surovega postopa-nja% vojaki je bil tudi prestavi ;~n v Brno kjer je bil dodeljen v vojašnico, na katero je sedaj izvršil napad. Zaradi propagande za f*š:--~ čni pokret je moral prositi za upokojitev in je bil odpuščen iz službe kot poročnik. lani pa ie napredoval za nadporoč-mka v rezerv; Po svoji odnustitvi iz voiske jp postal č'an foš;stične stranke v Brnu ter predsednik feš's+ime mladinske organi^aci-je. Kn?neie je prišel v nesoglasje « stranko ter ie bil n nie izključen Prizadeval ie. da bi bil zoneit so-«iet v voisko. vendar ie bila ni^S^va tw>3nia odklon iena. Nadaljnje podrobnosti Praga, .jan h. Vojašnica v židenicah, n« katero je Kobzinek izvršil svoj napad, leži precej na prostem ter je zelo težko dostopna Na eni strani vojašnice so stanovanjska poslopja vojaških gažistov. V vojašnici je bila nastanjena samo ena četa 43. pešpoika. tehnični oddelek in šola za podoficirje. Ostali polk je nastanjen na Spilbergu pri Brnu Skupno je v tej vojašnici največ 350 mož V njej tudi ni nobenih skladišč, niti blagajn, tako da ni bilo v vojašnici nobenega častnika. Izmed 350 mož jih ie imelo zelo veliko v noči na nedeljo dovoljenje za izhod v mesto Nerazumljivo je, zakaj je hotel Kobzinek prav v tej vojašnici izvesti svojo pustolov. ščino V teku današnjega dne je bilo v Brnu. Pragi. Pardubicah in zlasti na Mo-ravskem. kjer je mnogo fašističnih organizacij, izvršenih več hišnih preiskav, v Pragi 76. med temi tudi pri G ajdi, nadalje v fašističnem tajništvu, ki j« bilo zapečateno in v uredništvu fašističnega glasila >Faši-stičke listy« Tudi to uredništvo je bilo zapečateno Sedaj se poizveduje, v koliko je praško vodstvo fašistične stranke v zvezi s to pustolovščino. V Pragi ni bil nihče aretiran, dočim je bilo v Bučovicah. Slav-kovu in v okolici Brna aretiranih nad 100 oseb. Zanimivo je, da je bil general Gajda v petek in v soboto dopoldne v Brnu. k>T je prisostvoval v noči od petka na soboto tajni fašistični seji Policija ▼ Brnu je tudi ugotovila, da Je povzročitelj napada Kobzinek vzel s seboj ko je pobegnil, nečaka generala Gajde, zo-botehnika Duhosiava Gajdla, ki je bil rojen L 1912 v Makovicah pri Kotom Gajdl je sin Gajdovega brata. Tudi Gajda je bil kakor znano rojen v Dalmaciji Ob 2. ponoči sta Kobzinek in Gajdl odšla k zobozdravniku v Brnu. kjer je bil Gajdl nameščen. Poklicala sta zdravnika, ki mu je Kobzinek dejal, da je izbruhnila revolucija, ter ga pozval, naj jima da denar Zdravnik se je ustrašil ter je da! Gaj-dlu 500 Kč kot predujem na plačo Nato sta si Kobzinek in Gajdl še v neki gostilni izposodila 200 Kč. Ugotovili so. da Je bil Kobzinek ▼ zvezi * dvema podčastnikoma, ki sta imela v vo-lašnici v židenicah službo Kobzinek se je ustrelil? Praga, 23 jan h. Z Dunaja je prišla ofc 20. doslej š« nepotrjena vest, da se je Kobzinek ustrelil v bližini Dunaja. Pojavi resne krize v boijševiški Rusiji Zahteva po Stalinovem odstopa - Lakota posega že tnsU v privilegirane delavske vrste - Zinovjev izgnan v Sibirijo Riga. 23 jan. v. Letonski listi, ki so običajno dobro poučeni o razmerah v sovjetski Rusiji, objavljajo v zadnjih dneh obširna poročila o položaju v Rusiji, po katerih obstoja med komunističnimi voditelji močna večina, ki zahteva, naj Stalin poda ostavko. Potrebo njegove ostavke utemeljujejo z dejstvom, da se pripravljajo proti sedanjemu režimu veliki nemiri in da so tudi drugače na delu razni agitatorji, ki pripravljajo stavke zaradi lakote, katera se je pričela pojavljati celo med delav. stvom. čeprav je doslej uživalo izredno naklonjenost boljševiškega režima Ti krogi so mnenja da bi bil najprimernejši Sta-i-nov naslednik Molotov V zvezi s temi vestmi se poroča, da je postal položaj na Kavkazu zaradi prisilnega zbiranja žita zopet zeio opasen Nedavno je potoval na Kavkaz komisar za preskrbo x žitom Ni-kojan ki ie odredil zelo ostre ukrepe pToti komunistom samim, ker niso dovolj energično Izvrševali odredb izvršilnih oblasti za zbiranje žita Na severnem Kavkazu »o se pojavili uporniški nemiri proti sovjetskemu režimu in je prišlo v posameznih krajih celo do tega, da so vstaši prekinili železniške zveze. Komisije, ki nastopajo proti kmetom, ker ne marajo oddajati žita, padajo kot žrtve vstašev. Prav tako je težaven položaj tudi na Uralu, pokrajini spodnje Volge, v voznesenski pokrajini ter v južni Ukrajini. Pariz, 23 jan. AA. 1« Moskve poročajo, da je politični urad komunistične stranke obsodil na izgon t Sibirijo več opozicio-nalcev, med njimi bivšega predsednika tretje internacionale Zinovjeva, voditelja ojK>zicije K amen jeva in bivšega namestnika predsednika sveta ljudskih komisarjev S mi ta. Za ozdravljenje svetovnega gospodarstva Rooseveltove priprave za prevzem vlade - Nujna potreba ureditve vojnih dolgov Wasbingtoa, 23. januarja. AA. Verjetno je, da bo izpremenjen 21. amandman ustave Gre za to. da se skrajša dosedanja prehodna doba 4 mesecev med izvolitvijo predsednika Zedinjenih držav in njegovim prevzemom oblasti Warmpr'mgs. ?3 januarja. AA Semkaj je prispel Roosevelt ki misli ostati tu kakih 10 dni. To priliko bo porabil, da prouči možnosti, katere politike bi lahko sprejel v svoio vlado. Zatrjunejo. da bo postavil Ovna Youn«a za državnega tajnika, dočim misli o Normanu Davisu. da bi bilo dobro, če bi ostal v stikih z evropskimi velesilami, zaradi česar bi ga posla! v London za poslanika. Pravijo, da se Roosevelt dobro zaveda koristi, ki bi jih imel od dragocenih nasvetov Yowga in Davisa. ker najbolje poznata evro«pske razmere v času, ko se bodo začeli razgovori o vojnih dolgovih in o svetovni gospodarski konferenci. London, ?3. ianuaria. s. Ang'eško zunanje min'Str«tvo 'e objavilo uradno sporoči'o. po katerem ie amer^ki državni tajnik Stimson obvestil angleškega poslanika, da bi Roosev-eVt zelo rad soreie' v začetku marca zastopnike Velike Britanije, da bi i mi itn: razpravlial o vprašaniu dolgov Roosevelt želi. da bi se na tei razprav' obenem govorilo 'udi o vprašanju svetovnega gospodarstva in da bi se zaradi tega odpo-siali tudi delegati, s katerimi bi se posvetoval o ukrepih za 'zboljšanje položaja v svetovnem rospodarstvu. Ta teden bo imela angleška vlada več sej, na katerih bo proučevala nujna finanč- na in gospodarska vprašanja ter določila načrt dela za zasedanj« angleškega parlamenta. Prva seja je bila že danes popoldne, ko je vlada razpravljala o predlogu iz Washingtona, nai bi se že v marcu pričela pogajanja z Zedinienimi državami :R VeHko Britanijo o vojnih dolgovih ter o vprašanju svetovne gospodarske in denar-stvene konference. Veliko vlogo bodo pri teh vprašanjih igrali časovni oziri. na kar ie angieška vlada opozorila Zedinjene države že v svoji noti dne 10. novembra. Isto misel je poudarilo tudi poročilo pripravljalnega odbora za svetovno gospodarsko konferenco, ki pravi, da ni misliti na obnovo gospodarskega blagostanja sveta, dokler se ne nredi vpraš?nje vojnih dolgov in stalnega denarstva Pred povratkom bolgarskih emigrantov Beograd, 23. jan. p. Bivša bolgarska ministra sedanja emigranta, Hristo štojanov in Nedeljko Atanasov. ki se pripravljata ra povratek v Bolgarijo, sta pretekli teden odpotovala v Prago in se danes vrnila v Beograd. V Pragi sta posetila svoje češkoslovaške somišljenike ter jih je sprejel tudi predsednik republike Masaryk v avdiienci. Beograjskim novinarjem sta izjavila, da se bosta vrnila skupno z ostalimi bolgarskimi emigranti ki so amnestirani. v Bolgarijo 4. februarja zvečer Kakor poročajo iz Sofije. je sedanji vodja zemljedelskega saveza Dimitrije Gičev uvedel akcifo m sporazum z zemliedelsklml voditelil v omferarHI Sto-janovom, Atanasovom in Obovom. ker bi rad preprečil razkol v zemljedelski stran ki. -= 2 »JUTRO« St. 21 Protesti naših mest Sto iti sto drugim slovenskim občinam se v obsodbi separatističnih ounk-tacij samo po sebi umevno pridružujejo tudi naša mesta. Politične m nacionalne organizacije v teh mestih so bile kak me1 prvimi, ki so se oglasili s protesti, sedaj pokrepl.mjejo njihove izjave tudi občinski odbori kot legitimni predstavniki vsega prebivalstva. Protest občinskega sveta v Ptuju V petek 20. t. m. se je vrš la javne ot>-čineka seja v Ptuju P. poročilu župauag Jeršeta je povzel besedo občinski odboru,k a dr. t" ran jo Šalamun, ki ie predlani resolucijo pro t: delovanju dr. Korošca. Reso-lucja prav,, da občinski svet odločno odklanja lahkomiselne zahteve, naj bi če vr-n b v kaotično stanje negotovosti pred decembrom 1928 ker smo Slovenci, Hrvat; in Srb- po svobodnem sporazumu opoino-močenih narodnih predstaviteljev defjmtiv-no m /a vsikdar rešili vprašanje nase državne skupnosti. Le v jugoslovensk, državni skupnosti vid mo jarntvo za nada.jnp obstoj vseh Slovencev. Ptuj izreka kralju A.fr ksandu m kraljevskemu domu neomajno zvestobo in ljubezen, ker sta kralj m njegov dom simbol o«šega narodnega in državnega edinstva, največji steber in največje jamstvo za obstoj in napredek narodne " V ^resoluciji se dalje odločno odklanjajo napadi na neše Sokolstvo, ker po,ramo njeoov vzvišeni cilj in smoteT kot tmmeot-auo "nacionalne organizacije vzgojiti moralen in pošten narod v dobrobit kralja m domovine. V ostalih točkah se resolucija naslanja na resolucije Županske zveze. Resolucij* je bila z ž:vahnim pritrjevanjem občinskega sveta soglasno sprejeta. Občinski odbor mesta Kamnika Občinski odbor mesta Kamn.ka je na seji 10. januarja soglasno sklenil sledečo reso- Jutru< »mo obširno poročali o nepričakovano mogočni manifestaciji, ki se je v nedeljo vrš la v Kranju in ki se je je udeležilo do tri tisoč ljudi iz mesta ia okolice. Danes objavljamo še resolucijo. sprejeto na tem ogromnem taboru. Glasi se: 1. najodločneje obsojamo zoper edinstvo našega naroda in države naperjeue punk. tacije dr. Korošca in trdno vztrajamo na nedeljivi in močni Jugoslaviji, v kateri edini so nam Slovencem mogo« obstoj, svoboda ter kulturni ta gospodarski razvoj. Zahtevamo, da se punktaško gibanje, zatre z rci°čno roko že v kali in da kr. vlada z vsemi razpoložljivimi sredstvi zaščiti svojo avtoriteto ter nasprotnike mira In reda energično nauči spoštovati državno ustavo in zakone. 2. Zavračamo kulturni boj, ki ga hoče poslanica katoliških škofov v Jugoslaviji, prebrana raz naše leče 8. i. m., vSiUtl n»d vse zvišeni viteški organizacij) SKJ, ker ni namen te organizac je sejanje protiver-skg, niti plemenske mržnje, temveč ftirje. nje bratske ljubezni med državljani in ljubezni do države, W M jo morali pred. v sem oznanjati avtorji te poslanice. S. Izražamo trdno vero v popolno Izvedbo modrega državniškega programa NJ. Vel. kralja z dne 6. januarja 1929 z zago. tov!l©m neomajne zvestobe napram državi in kralju do zadnjih vzdihov. Naj živi velika, močna ln zedinjena Xn. poslavlja! Naj živi njen zedinitelj kralj Aleksander I. Krenka protestna bra>?*vfca j* bila poči n n n tudi predsedniku vlade dr. Milana Srskiču. Delo skupi odborov Nekatere spremembe v občinskem no vsaj 3000 prebivalce Beograd, 23. januarja, p. Danes popoldne je nadaljeval svoje delo skupščnski odbor za proučitev zakonskega načrta o občinah. Na današnji seji so bili poleg drugih obdelani prej rezervirani členi zakonskega načrta, tako da se je dane3 že pričela" razprava o čl. 16. Sprejet je bil v novi redakciji čl 1., ki določa, kaj so občine. Čl. 2. je bil sprejet brez večjih sprememb. V čl. 3., ki določa koliko prebivalcev naj imajo občine, je bilo z večino glasov sprejeto načelo, naj imajo normalno po 3000 prebivalcev. Predvidene so izjeme iz upravičenih razlogov, ki so bile sprejete na predlog poslanca dr. Rapeta. Dosedanji čl. 6. je bil razdeljen v tri nove člene. Sprejet je bil nov čl. 14.. ki govori o možnosti sodelovania občin, kjer se pojavi potreba zaradi skupnega popravljanja cest. graditve bolnišnic, cerkev itd. čl. 15. je bil de- zakonu. - Občine naj imajo normal-v. - Seje drugih odborov fdnitivno sprejet in ureja vprašanje občan-stva in domovinstva. čl. 16. je bil rezerviran. Beograd, 28. januarja, p. Danes Je imel finačnl odbor ves dan seje; razpravljal Je o proračunu ministrstva za prosveto. Debate se je udeležilo veliko število poslancev, med njimi tudi poslanec Lovro Peto-var. Razprava o proračunu za prosveto je bila končana ob 6., ko Je imel zaključni govor min ster za prosveto dr. Radenko Stanojevič. Beograd, 23. januarja, p. Za Jutri ob 10. dopoldne je sklicana seja skupščinskega odbora za proučitev teprememb zakona o volitvah narodnih poslancev. Jutri bo imel sejo tudi skupščinski odbor za proučitev zakona o lekarnarjih. Razen tega bosta na-daljevala svoje delo odbora za občinski zakon in finančni odbor. ,. Torek, JA. L 1SSS. _===— Ni upanja na spravo med Japonsko in Kitajsko Pesimistično razpoloženje v Ženevi - Odbor devetnajstorice odgoden na nedoločen čas Seja glavnega odbora JRKD Beograd. 23. januarja, p Ob 5. popoldne se je pod predsedstvom Nikole Uzunoviča in ob prisotnosti predsednika vlade dr. Sr-škiča ter slavneaa tajnika JRKD ministra dr. Kramerja pričela seja glavnega odbora JRKD. ki se je udeležujejo vsi člani. Na seji so razpravljali o političnem položaju. Zasedanje zagrebškega banovinskega sveta Zagreb. 23. jan. n. Danes se je pričelo zasedanje savskega banovinskega sveta. Z otvoritvene seie so poslali vdanostno brzojavko Nj. Vel", kralju ter pozdrave predsedniku vlade in notranjemu ministru. Ban dr. Ferovič je podal obširen ekspoze o gospodarskem stanju v banovini. Proces proti hrvatskim teroristom Osijek, 23. januarja č. Pred velikim senatom tukajšnjega sodišča se je pričel danes pro es proti Florijanu Žgancu iz Pan-čeva. učitelju Stjepanu Halapiru iz Adol-fovca kmetu Jakobu Stanfeliu in Vilku Be-giču, upokojenemu polkovniku »z Zagreba, ter štirim drugim osebam iz Pančeva Obteženi (»o. da so od začetka 1. 1932. do konca lanskega septembra v Adolfovcu, Pan-čevu, Zagrebu ;n Starčevu skušali organizirati ilegalno teror*"ično organizacio. ki naj bi zbirala člane in gmotna sredstva za nabavo orožja da se podpre akeja emigrantske teroristične organizacje »Hrvatski usta-ša«. ki so 10 ustanovili Perčec. Pavelič m tovariši Žganec je priznal da ie potoval v Zagreb in zročil neko pismo obtoženca Beg'Fa Mariji Radičevi. drugo pa dr. VI Mačku Obtoženpc trdi. da je v pismu na dr Mačka Begč samo izrazil svoje sožalje zaradi smrti prof Pav!« MaSka ;n sporočil, da ie bil pri m>m cof. Dngo! juh Jovano-vič k' mu je govoril o evoiih pi-sem^oh zvezah z dr M?ekom. V pismu se. Radi-čevi pa je sporočil, da ne bo prodajal ko- ledarja »Boži&iica«. Prav tako so tudi drugi obtoženci zanikali sleherno krivdo. Nato je bila razprava prekinjen« ter 6e bo jutri nadaljevala, ko bo zaslišanih nekaj prič. Razorožitvena pogajanja Ženeva, 23. jan AA. Danes ob 15.30 se je sestal ožji odbor razorožitvene konference, ki je izdelal dnevni red za sestanek splošnega odbora 31. t. m. Odbor je edin tem da naj bo glavna točka sestanka 31. januar.a razprava o francoskem konstruktivnem načrtu. 2elezničarska stavka v Ulstrn Belfast, 23. jan. AA. Železniška družba za severno Irsko (razen Belfasta in grofije Down) je z današnjim dnem znižala plače, železničarji teh prog so na shodu v Belfastu sklenli, da bodo zahtevali od izvršilnega odbora sindikalnih zvez, ki se v sredo sestane v Londonu na sejo, naj čim prej proglasi stavko v protest proti postopanju železniške družbe. Prebivalstvo Japonske Tokio, 23. januarja. AA. Po najnovejšem ljudskem štetju je na Japonskem 64,500.000 !iudi, s kolon-iami vred pa ima Japonska 90.396000 ljudi. Japonska prestolnica Tokio šteje zdaj 5.408.000 prebivalcev. Reševanje »Maligina« Moskva, 23. Jan. AA. Iz strojnice poškodovanega »Maligina« se je posrečilo izčrpati vodo. Ladja leži tri kilometre daleč od Spitzbergov. Ogled prednjega dela 'adje in bokov je pokazal, da niso poško dovani. Avtobusna stavka v Londonu London. 23. januarja. AA. Zdi se, da avtobusne stavke v Londonu ne bo tako hitro konec. Skupina nameščencev je sicer sklenila vrniti sp na delo. toda drusia. mnogo večja se je v načelu izrekla za etavko- Borba proti deficitu v Franciji Pariz, 22. januarja. Po padcu Herriotove vlade se je čutil novi kabinet Paula Boncourja prisiljenega, da si izprosi par tednov odloga za sestavo novega proračunskega načrta, s Katerim je stopil v javnost finančni minister Gaspard Chčron prve dni tega tedna. Cheron, prvovrstni gospodarski in finančno-politični strokovnjak, je na številna vprašanja radovednežev odgovarjal, da bo njegov sanacijski načrt klasičen, t. j. da bo osnovan na edinih dveh načelih, ki jih pozta finančna veda za ozdravitev velikanskega primanjkljaja desetih milijard frankov; ti dve načeli da sta: prihranki in novi davki. Samoumevno je že sama ta skopa izjava izzvala dovolj vznemirjenja in oni krogi, ki so slutili, da bi jih zna! prizadeti načrt finančnega ministra, so se avtomatično razburili že med časom, ko je še posloval ministrov ožii sosvet strokovnjakov, dasi je Cheron skrbel, da ni prišla v javnost niti trohica sprejetih ukrepov. Na geslo šted-nje so takoj reagirali državni nameščenci, vpokojenci in vojni podpiranci, politično ogorčenje se je lotiio Tardieujeve skupine, ki je napovedovala zmanjšanje postavke za državno obrambo, beseda o Lovih davkih pa je spravila iz ravnotežja še ostali del francoske javnosti. Dasi si je Cheron ostro prepovedal v3ako vmešavanje izvonparlamen-tarnih organizacij in udruženj, je moral vendar sprejemati zastopnike raznih kor-poracij, tako da se med delom Da sanacijskem načrtu ni mogai niti udeleževati sej ministrskega sveta. 2e sanacijski načrt Germain-Martina in j Palmadra, ki bi ga bila morala zastopati že Herriotova vlada, je priiično pravilno po- ' kazal obupno stanje francoskih financ. Sicer je mnogo zakril, vendar je moral ugotoviti primanjkljaj dobrih S milijard frankov. Čhčron je šel še dalja in je brez vseh ovinkov priznai, da znaša primanjkljaj celih deset milijard in pol. Z isto sistematično-stjo, s kakršno je »oče Gaspard«, kakor zo-vejo Francozi svojega finančnega ministra zavoljo njegove res očetovske zunanjosti, razdelil sanacijski načrt na dve glavni načeli, se je lotil tudi številke primanjkljaja samega in ga skoro matematično razpolovil. Pet milijard in 300 milijonov bi morala prispevati štednja, drugih pet milijard in 200 milijonov pa nova davčna obremenitev. Pod štednjo bi prišla enkratna redukcija uradniških plač, ki so višje od najmanjšega zneska 12.000 frankov; tudi pokojnine in rente vojnim pohabljencem bi se morale zmanjšati, zato pa bi se slednjim naklonili dohodki iz loterije, ki jo bo vlada razpisala, da ne prikrajša bivših bojevnikov, šest sto milijonov bi v pokritje moral prispevati proračun vojnega ministra. Redukcijo uradniških plač je Chčron nekoliko oslaail in jo skušal napraviti popularnejšo z dodatkom, da se bodo prejemki uradnikov nad do ločenim minimom zmanjševali progresivno na zgoraj in bodo po tem takem največ doprinesli uradniki z visokimi plačami. Od fiskalnih ukrepov pride najprej v po-štev revizija davčnih olajšav, dovoljenih v teku lanskega leta; slednje bodo ukinjene in bodo po načrtu vrgle 1889 milijonov frankov. Največ odpora bo seveda vzbudilo enkratno 5%-no povišanje direktnih davkov za vsakega francoskega državljana. Tudi tu je »pžre Gaspard« skušal ustreči javnemu mnenju, ko je aolečil posebno progresivno obdavčenje na visoke plače višjih uradnikov privatne industrije. Med indi-rektnimi davki so takse na alkohol, na bencin in na sladkor. V spremnem besedilu poudarja oče proračunskega predloga, da temelji le-ta na načelu reda in zdrave človeške pameti, kar oboje odsvetuje skrbnemu gospodarju pokrivati primanjkljaje s posojiU. Chčron tudi ni izpustil prilike, da naglasi demokratičnost načrta, ki sicer uvaja nova bremena. toda na način, da padajo težja bremena na onega, ki jih lažje zmaguje. Zbornica je odkazala načrt finančni komisiji z nalogom, da pospeši proučevanje in pripravi vse potrebno za debato v plenumu. Vkljub obremenitvam smatrajo trezni politični krogi, da je Cheronov načrt dober, da nudi solidno podlago za stvarno diskusijo ter da lepo druži potrebno strogost s politično spretnostjo. Ne glede na vse to pa ga je zbornica sprejela hladno in ga bo po vsej priliki obravnavala pred vsem le s političnega vidika Chčron gotovo ni toliko optimista, da bi se nadejal, da bo njegov predlog šel skozi ogenj brez vsakih izpre-memb, vendar zavisi njegova usoda od tega, ali se bo posrečilo nekatere zbornične skupine prepričati, da zlasti važnejši ukrepi predloga ne smejo biti samo predmet političnih kupčij in strankarskih homatij. Taki bojazni je dal glasnega izraza tudi govor senatnega predsednika Jeanneneya, ki pa je bil obenem resno svarilo, da je senat trdno odločen nastopiti proti strankarski gonji, ki bi hotela ogražati pošteno delo na ozdravitvi državnega gospodarstva. Predsednikove besede so vsebovale celo neprikrite grožnje, da bo treba rešitev finančnega problema izvršiti tudi z energičnimi ukrepi, ako bi se zbornica ne pokazala na višini svoje naloge in bi hotela na škodo sanacije poravnati svoje strankarska račuEe. Francija že dolgo ne pomni slič nega primera, da ti kak nosilec avtoritativne funkcije tako brez vseh ovinkov nastopil proti zbornici in pozival vlado, naj pri svojem delu pokaže večjo neodvisnost od parlamenta. Zato je Jeanneneyev govor vzbudil silno senzacijo. Senat je zato sklenil ta govor sporočiti z nalepljenimi razglasi širom Francije, da teko že v naprej vzame zbornici možnost za izkoriščanje nastopa senatnega predsednika v preprostih in manj poučenih slojih. Nedvomno bo Boncourjeva vlada morala bojevati v zbornici hud boj in bo najbrž prisiljena, da v zvezi z načrtom stavi predlog zaupnice Ako bi vlada pri tem ostala v manjšini, si je težko misliti, kdo bi bil kos poslu, ki je izpodletel Chčronu, dokler se Poincarčjevo zdravstveno stanje ne zboljša. Verjetno je, da bo ta okoliščina znatno krotka vročekrvne strankarje v francoski zbornici. * Pariz. 23. jan. AA Fimnčni odbor ie sklenil, da se morajc nalepiti v vsaki občini seznam^ davčn'h obveznikov, ki so podvrženi dohodn;n*kemu davku. Mislijo, da bo ta ukren oripomogel. da se bo število davčnih »dezerterjev« zmanjšalo Finančni odboT je tudi raznravljal o določilih za kovanje srebrnikov, pri katerih bi mogla država zaslužiti svojih 300 milijonov frankov. Na dopoldanski seji vlade je finančni minister Cheron poročal o delu finančnega odbora. Ženeva. 23. januarja. AA. Davi se j« sestal odbor devetnajstorice pod predsedstvom Hymansa. Razpravlja) je o poročilu in predlogih za likvidacijo jetajsko-japon-skega spora, ki jih mora orediožiti izredn skupščini Društva narodov na podlagi pakta o Društvu narodov. Izvoljen 'e bn odbor devetih članov, ki bo proučil metode, po katerih naj bo poro«čilo sestavlieno. Odbor tvorio zastopniki Francije, Velike Britanije, Nemčije, Italije, Španije, Švedske, češkoslovaške. Švice in Belgije. Nekateri izmed teh članov, zlasti sir John S:mon žele. naj se v to poročilo sp^jmejo tudi nekatere ugotovitve Lvttonovejra poročila. K.lčj bo prihodnja seia odbora devernaistorice. danes še ni bilo določeno. Na današnji seji odbora devetnajstorice je postalo vsem jasno, da se je spravno posredovanje doslej ponesrečilo. Za:o bo treba pokreniti nekaj novega. Zastoan'ki vel'k h držav se zavedajo težke odgovornosti, spošno pa se utrjeiu prepričanje, da predlogi, ki bodo predloženi. 'Z'cd^i skupščini Društva narodov, ne boio u'ru- Nova finančna afera v Trstu Se pred kratkam smo poročali o finančnih težavah, v katere je zašel tukajšnji finančni zavod »Banca di Credito Popolare«. Ta zavod je bil vse do poslednjih mesecev še edini, ki je bil Vključno v rokah tržaških finančnikov. Zavod je bil ustanovljen leta 1911. Iz skromnih poftetkov se je razvil v podjetje, ki »i je zlasti v prvih letih Do vojni pridobilo veliko zaupanje pred vsem med manjšimi tržaškimi in okoliškimi trgovci in obrtniki. Zavod ie na zadnje prevzel že večino finančnili poslov teh ljudi in jih je preskrboval z gotovino za plače nlihovim nameščencem in s kritjem za njihove dob?ve Pred nekaj meseci pa se 1e vodstvo zaveda spustilo v finančne operacije. k! so povzročile, da je morala banka izplačati hkrati skoraj 5 mll jonov lir, tako da ie bil zavod spričo rednih terjatev svojih klientov v zagati, ker n! razpolaga! z likvidnim denarjem. Dne 13. t- m. je moral ustaviti vsa iznlačila. Zavod se 1e zapletel v finančne operacije z državnima investicijami. Ko j« namreč velika večina delavcev v Miliah. ki ie bila zaposlena v ladjedelnicah pri Sv. Roku izgubila delo. je bila občina nrisiljena, da kakorkoli preskrbi tisoče nezaposlenih ljudi. Podeštat v Miliah Gorlatto se je pričel nemudoma pogajati z državo, da bi investirala čim večio vsoto denarja za javna dela v Miljah in v bližnji okolici. Uspelo mu je. da ie država dovolila 5 milijonov lir za zgradbo novih in popravila že obstoječih cest. Likvidnega denarja pa Gorlatto dolgo časa ni mogel nikjer naiti. Celo »Banca d'Italia« ni hotela dati niti Mre na račun državnega kredita. Nazadnje je pregovori vodstvo »Banca di Credito Popolare«. da je krila stroške millskih lavnih gradenj. Izdala je za to skoral 5 milijonov. Ko pa se je raznesla vest, da je zavod v škripcih, je nastalo med tržaškimi trgovci in obrtniki veliko razburjenje. Njihova pokrajinska zveza je takoj sklicala zborovanje, na katerem so ljudje ostro kri tizirali ne le neprevidno postopanje trža. ške banke, marveč so se tudi sila »neprimerno« 'zražal^ o drža\d. ki ji noče že nihče več nit' porazmerno tako majhnih svot kredit'rati. Na zborovar.iu so spreieli r«»-soluciio, v kateri pravijo da položaj za voda še nikakor ne more biti tako obupen, gačnj kakor tisti, ki so jih vsaj načehto v zadnjem letu že opetovano poudarki Društva narodov, skupščina Društva ca-rooov in sam odfcor devetnajstorice London, 23. januarja. AA. »Sundav Chrc- nic.e« objavlja daljši članek lorda Lyttona. k: 'e kot predsednik preiskovalne komisije Društva narodov prepotoval Mandžu-r jo in proučil kitajsko-japonski v*>r r« mestu. Lytton pravi, da zah eva umnta-nost tega vprašanja od Društva n-irodov veliko takta in posebne preudarnos . Največja odgovornost pa ;e na An^ p, ki se mora vnovič približati Japonski ker i-> ta tradicionalen zaveznik Velike Britan.ie. Nanking, 2-3. januarja. AA. Zunann m;ni-ster kitajske republike Lounkan ie mc! velik govor, v katerem je odgovoril na zva-jania predsednika japonske vlade Uš de v japonskem parlamentu. Loukan ie glede Mandžurije izjavil, da bo morala ta tvorba izginiti s površja in da bo Kitajska vztrajala na svojih suverenih pravicafi glede treh sevcmovTzhodnih kitajskih pokrajin. da se ne bi dala najti likvidna predstva. M so potrebna za kritje najnujnejših terjatev posameznih trgovcev in obrtnikov, ziasU za plače njihovim nameščencem, če »e v najkrajšem času ne obnovijo izplačila zavoda bodo nastale za prizadete tržaške trgovce ln obrtnike take razmere, da bodo morali ukiniti vse sveje poslovanje. Njihovim nameščencem pa preti nevarnost, da L februarja ne bodo prejeli svojih plsA Gorlatto je med tem odpotoval ▼ Rfcn, da izposluje vsaj nekaj kritja za obveznosti, ki j h je prevzel na račun države pri tržaškem zavodu. V Trstu pa je izzvala vsa afera toliko več razburjenja in komentarjev, ker je veljal prizadeti zavod za eno še najbolj trdnih bančiih podjetij, pri katerem doslel še ni bil udeležen stuj« kapital iz nič kal priljubljenih starih pokrajin in finančnih centrov, ki je it ugonobil vso tržaško oceansko paroplovbo, veliko industrijo ter trgovino in ki se skuša sedila v nedeljo od 11. do 12.30 v nabito polni veliki dvorani Celjskega doma. Matineje so se udeležili zastopniki civilnih oblastev in uradov, oficirskega zbora, narodnih društev in drugo občinstvo, zlasti mnogo je bilo mladine. Predsednik Jadranske straže v Celju župan g dr. Goričan je pozdravil vse udeležence, zlasti mladino, in označil cilje Jadranske straže kot nicionalno-pro-pagandne n narodno obrambne organizacije. Predsednik je ob koncu svojegi govora še enKrat pozdravil vse udeležence z geslom: »Čuvajmo naše morje!« in klicem našim neprijate!jem: »Roke proč od našega morja!« Ko se je ap'avz polegel, je moški zbor »Oljke« zapel Hajdrihovo »Morje Adri-janskc«. g. Čebular pa je recitiral Aškerčevo »Balado o Čožotih«. Glavni tajnik Jadranske straže v Splitu g. prof. dr. Ivo Rubič je v krasnem govoru podal osnove naše pomorske ideologije. Omenil je. da prihaja iz mesta, kjer bije srce ravno tako kakor v Celju in kjer se dvigajo protesti v obrambo naše "zemlje in naših pravic. Jadranska straža, ki šteje že okrog lOO.OfK) članov m ima okrog 600 organizacij, propagira, »lično kakor pomorske organizacije v vseh državah ob morju, pomorsko zavest, brez katere ni bodočnosti niti enega naroda ob morju. Naša jadranska obala je ena najlepših na svetu in ni ga večjega naroda v Evropi, ki bi se v teku stoletij ne bi potegoval zanjo. Dokaz, da Slovenci iskreno ljubijo naše morje, je, da je skoro 60% oficirjev podoficrjev in mornarjev. ki služijo pri naši mornarici, iz Slovenije. Predavatelj je orisal našo pomorsko zgodovino v zgodnjem srednjem veku naše svobode in gospodstva, nato temno dobo robs^va in naposled veliki čas vstajenja. Nepisani testament naših zasužnjenih galeotov v srednjem veku se glasi: Hočemo svobodo! Brez svobode m blagostanja in zdravja. Ne propoveduje-mo borbe, ne pustimo si pa vzeti našega najdragocenejšega, našega morja. Organizirajte se v Jadranski straži, hitite vedno z mislimi k našemu morju, ki je jamstvo naše velike bodočnosti. Ko se ie viharno odobravanje poleglo, je g prof' d<\ Rubič pokazal mnogo lepih skioptičnih slik iz solnčnega Splita in okolice Ob zaključku pomembne matineje je zapel moški zbor »Oljke« pesem »Na Adrijo!« Zboljšanje položaja rudarjev državnih rudnikov Ljubljana, 23. januarja. Kakor smo že na kratko poročali, se Je od 12 do 15. t m. v Sarajevu vršila konferenca med zastopniki rudarjev in državnih rudnikov v prisotnosti zastopnika ministrstva za šume in rude. Rudarje je zastopalo 25 delegatov iz cele države ter trije predstavniki rudarskih organizacij, za upravo državnih rudnikov pa so se udeležili konference generalni inšpektor, inž. Miloševič, inž. Tibold in sarajevski rudarski glavar Namen te konfernce je bil, da se na novo uredijo mezdni razredi po kategorijah s popolno odpravo d ose da j veljavnih draginjskih doklad, mezde pa zvišajo na podlagi dosedanjih preiemkov sorazmerno z naraščajočo draginjo. V istem razmerju naj se zvišajo tudi akordne postavke Zadnja točka pa je bila spre-iprTb.1 oNsto-iečih delovnih pogojev. Po dolgotrajnih načelnih debatah je uprava državnih rudnikov delno pristala na delavske zahteve ter priznala, da so upravičene, izjavila pa je. da jim zaradi zmanjianja proračuna ministrstva za Sume in rude ne more ustreči v celoti. Na podlagi teh priznanj se je doseglo povprečno 5 odstotno povišanje dosedanjih plač. Zaradi povišanja pa odpadejo ugodnosti, ki so jih uživali rudarji pri rudniških konzumih. Kategorije so v bistvu ostale iste. pri mezdah pa odpade polovica na temeljne plače, polovica pa na draginjske doklade. Bistveno so se zboljšali tudi vsi ostali delovni pogoji, zlasti pa kar se tiče dodelitve akordov in upoštevanja raznih posebnih del. Sklenjena pogodba velja za delavce v vseh državnih rudnikih. Državnih rudnikov je 15, zaposlujejo pa vsi okrog 13.500 rudarskih delavcev. Na konferenci je bilo tudi ugotovljeno, da bo uprava državnih rudnikov zaradi prej označenega zvišanja mezd obremenjena za okrog 7 milijonov dinarjev. Šolski upravitelj Ivan Burdian - 60 letnik Celje, 23. januarja. Danes je obhajal v Celju 60-Ietnico rojstva upokojeni šolski upravitelj g. Ivan Burdian. Rojen v Trstu, je maturiral na učiteljišču v Kopru 1. 1892. ter nastopil svoje prvo službeno mesto kot šolski voditelj pri Sv Antonu v Istri. Potem je služboval kot šolski voditelj še v Koprivi in Pliskovici. Leta 1900. pa se je preselil s Krasa na nekdanje Štajersko. Služboval je najprej dve leti kot šolski voditelj v Šmihelu nad Mozirjem. Po dveh letih pa je bil imenovan za nadučitelja v Šmart-nem ob Dreti, kjer je ostal celih 17 let in pol. Proti koncu vojne je bil imenovan za nadučitelja v Grabštajnu na Koroškem, kjer je ostal za časa plebiscita. Nato je bil premeščen kot nadučitelj na Ponikvo ob juž. žel. To mesto je zavzemal 7 let, dokler ni bil jeseni 1927. po dovršenih službenih letih upokojen. Tedaj se je preselil v Celje, kjer živi še danes. G upravitelj Ivan Burdian spada med šolnike, ki so vršili veliko narodnostno delo v najtežjih časih V naši ožji domovini ga poznajo najbolj izza časa njegovega delovanja v Šmartnem ob Dreti, kjer je bil ves čas ljubezniv in ustrežljiv ter požrtvovalen svetovalec prebivalstvu in vnet naroden delavec. Ustanovil je tamkaj tudi gasilsko društvo, ki je bilo v predvojnih časih že krepka narodna organizacija, ki dosegel ter izvedel novo šolsko stavbo. S svojim delovanjem si je tamkaj .pridobil vse prebivalstvo, ki se danes še rado spominja priljubljenega nadučitelja. Pa tudi v pokoju ne miruje mož, ki je bil vajen vselej dela. Posvetil se je v Celju zadružnemu delu v stanovski organizaciji »Nabavljalni zadrugi«, kateri posveča kot član načelstva ves svoj čas. Neutrudljivemu, še vedno mladostno svežemu in gibčnemu narodnerm delavcu želimo še mnogo srečnih let! Huda bitka med vaščani dveh bosanskih vasi Sarajevo, 23. januarja Sresko načelstvo v Jajcu vodi preiskavo zaradi hude bitke, M se ie bila med muslimanskimi in katoliškimi okoličani in pri kateri se ie več ur udejstvo-valo okrog 250 mož in tudi žena. Sprva se ie govorilo o velikih izgubah na tej vaški fronti, po ugotovitvah preiskave pa je samo pet težie ranjenih, dočim bojevnike, ki so odnesli lažje rane. orožniki še vedno iščejo po vaseh, kjer jih skrivata oba sovražna tabora. Povod te hude bitke je prav malenkosten. Kmeta Marko Klarič in Mato Čavar sta pred nekaj dnevi kuhala žganje in ko sta se pozno zvečer s svojimi spremljevalci vračala skozi vas Kupre-šane, so družbo napadli neki muslimani iz te vasi s kamenjem zaradi tega, ker je vesela družba kršila nočni mir. Muslimani v vasi Kuprešane so namreč praznovali svoj stroeri ramazanski post in sporočili so sosedom katolikom, da ne dovoli io, da bi iih kdo ponoči motil Dri pobožnostih velikega posta. Ko je kmet Miško Saraf iz vasi Orašje nekega večera eostil svoie najete delavce in prijatelje, ie prišla k njemu celo depu-taciia iz Kuprešanov. zahtevajoč, naj skrbi za to. da se bodo njegovi gosti mirno vračali ponoči skozi muslimansko vas. da ne bi prišlo do kakih izgredov. Veseljaki pa so pozno v noči vendarle zapeli, ko so šli skozi pobožno vas, in ker se niso zmenili za pozive, naj Grenčica Hunyadi Jano« je najzanesljivejše ln cajidealnejše odvajalno sredstvo. utihnejo, se je vsulo nad nje od vseh strani kamenje. Veseljaki so se spustili v beg, drugo jutro pa so mobilizirali svoje sosede in med vasmi je nastala sovražna fronta. Katoličani so zasedli kuprešanske bregove, muslimani pa so jih naskočili V tej bitki so nastopale tudi ženske iz obeh vasi, za orožje pa so služile poleg kamenja tudi gorjače in motike. Po štiriurni bitki je bil sklenjen mir, mirovni pogoj pa je ta, da smejo skozi vasi odslej prepevati samo svatje. Ko so prihiteli orožniki, so se sovražne sile razšle, na bojišču pa je ostalo pet težko ranjenih, med katerimi je tudi neka žena. Vse druge ranjence, ki jih mora biti precejšnje število, so bojevniki odvedli s seboj, ker nočejo, da bi se orožniki vmešavali v njihove sporne zadeve. 50 dinarski kovanci so že v prometu Ltubljana, '13. januarja. 50 dinarski srebrniki so dajios že krožili v denarnem prometu po Ljubljani. So pa še redki, zakaj ljubljanska podružnica Narodne banke jih je prejela U- v približni vrednosti 1 milijona dinarjev. Novi kovanci imajo velikost starih avstrijskih 5kron-skih kovancev, in so nekoliB.o debelejši. Ljubljančani so jih že krstili za petakače, po vzgledu starih petkronškoV, ki so jim rekli včasih petakoni. No, 10 in 20 dinarski kovanci pa še nimajo svojih imen. Podružnica Narodne banke v Ljubljani bo, ko bodo srebrniki dokovani, prejela do 40 milijonov tega denarja, da ga v dravski banovini da v promet. Beograjska kovnica denarja bo v smislu zakona o kovanem denarju izkovala do 550 milijonov 50 dinarskih srebrnikov. Kosmata težina novih srebrnikov po 50 Din znaša 22 g; toleranca je določena na 2 g. Srebrniki so izdelani v razmerju 750 srebra proti 250 litine. Krvno, kožno in živčno bojni dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice urejeno prebavo. Specialni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem ozira. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ne odgovarja. Senzacljonalno delo o filoeže r>o miški, da hoč» pijan od muzike ubijati da zd vja in da se skesan razneži in razsolzi. Nam je silen vpliv te or^ntalsko slovanske ljudske glasbe na navidezno n^komnbcirano dušo našega jtž-neera brata skoraj nepojmljiv, ker rase neposredno iz vase poglobljene vzhodne kul- ture. Ta mogočni vpliv Orienta 9e zrcali v pisanem jeziku, natrpanem z nemškimi tur-čizmi, v nošnji, v običajih, v fatalističnem življenjskem naziranju, v pesmi in plesu-Težko je iz vseda tega ločiti, kaj je domačega, slovanskega in kaj ni. Le temeljit poznavalec in skrben analitik bi mogel tu razbrati zlato od _ zlata. Rekli so mi v Zagrebu, zlasti pa v Beogradu, da tam Ko-njovičeva glasba ni imela tega krepkega uspeha, kot pri nas. Morda zato ne, ker so enotni poslušalci vajeni premnogokrat upri-zarjave »Koštane« s preprosto, ne umetno stilizirano narodno vložno muziko Krstiča. Konjovičeva glasba da je preumetna, pre-komplecirana. preveč evropska. Nam pa je prav tako dostopnejša in razumljivejša, medtem ko nam je zelo mešani jezik man] dostopen. A prevodu se "upira muzika. ki fe potekla iz muzike jezika in je z njim tesno vezana, sa ta muzikalna proza me spominja n. pr. glasbenega jezika Janačkove »Jenufe«, prenešenega na domači govor Le kjer ekoči muzika v ljudsko pesem., v plc9, se skoro ostro loči od druge glasbene okolice. In v teh sijajno opremljenih, z bujno-stjo in razkošjem instrumentalno in samoniklo tehnično - kompozitorno obdelanih pesmih in plesih v drugi, tretji in četrti sliki je podal Konto vi č svoje najdragocenejše, najlepše. Podčrtati moram tudi še an- traktno muziko med zadnjima dvema slikama. ki je zanimiv, lep primer Konjoviceve simfonične sile. Koštana je bila v nedeljo zvečer !e zelo slabo obiskana. 0 vzrokih obupno prazne hiše govoriti, se pravi nositi vodo v rešeto. Upom pa spričo odlično nastudirane in izredno lepo podane »Koštanec. da je bil ta nezadovoljivi ob'sk le slučajen Pod vodstvom g. ravnatelja Poliča in v režiji Margarete Fromanove kot gosta, je opera zlasti po 2.. 3- in 4. sliki imela spontan, prav močan uspeh in so bili vse izvajalci deležni odkritosrčnega, močnega aplavza. Glavne zasluge, poleg dirigenta, gredo za prelepo uprizoritev v prvi vrsti ge. Gjunajeuac - Gaveliovi (K »Slana, g. Betet-tu •a.lž* - Toma) ter e. Pr možiču (Miške). NiS nif nj pa se niso pot: j lili in vzorno iz-svojih vlog ga. (Katal, Go- lob - Bernotova (Vaški). PoPčeva (Stana"), špa.nvr« (Salče). Ste»"n:^vi (Magda), eg. Mn<'0l>č (Marko in ciga c d kmet). M Ru6 A'sa\ 1-ru.cla (*.!>'-» in ^si netili, -bor, pr »v rosebno pa še ba^t, na čelu s soio-Ple-M c-ma Moharjevo in Gol^vinom. >Keštara< ie vreina najširVua obiska, k-r ga v resnici že >ot odl'"cno drunae4 co'*rn<- delo zasluži. —č. Meštrovičev umik z Umetniške akademije Kakor smo že zabeležili, je mojster Ivan Meštrovič nenadno demisioniral kot rektor zagrebške Umetnostne akademije. Za- stopnikom zagrebških listov je izjavil, da je pred desetimi leti sprejel to mesto brez posebnega veselja in proti svojim načelom, saj je bil pred tem odklonil ne več ponudb inozemskih umetnostnih šol, preverjen, da bi ga tako delo samo oviralo pri izvirnem umetnostnem stvarja-nju. Za zagrebšico akademijo se je odločil samo zaradi tega, ker je upal, da bo mogel ustvariti iz akademije resnično ju-goslovensko umetnostno šiolo. ki bo udarila nov pečat vsemu našemu stvarjanju v likovni umetnosti in naznačila pota prave narodne umetnosti. Ta umetnostna šola naj bi imela položaj fakultete. Po desetih letih dela in priprav ps je spoznal, da za tako delo ni zadostnega razumevanja; naposled so budžetm razlogi zadali zadnji udarec njegovi zasnovi. Kolikor smo informirani, so nd™0 te-oa načelnega razlogr vplivale na Meštro-vičevo odločitev tudi nevšečne osebne razmere na sami akademiji, saj tudi tu skoraj nebrzdano gospoduje anarhični umetniški individualizem. MeštTOvičev umik z zagrebške Umetnostne akademije pomeni veliko izgubo zlasti za vzgojo jugoslov. kiparskega naraščaja m obenem za našo celotno umetnostno usmerjenost Zakaj Meštrovid je kot največji likovni umetnik Jugoslavije lahko na svoiem vodilnem mestu v zagrebški akademiji neposredno vplival na umetniški naraščaj in umetnostno vzgojo. Obžalovati je treba, da se njegov načrt jugoslov. umetnostne šole ni mogel ures- ničiti in da umetnik tolikega formata zaman išče v naših tesnih razmerah polja za ono udejstvovanje, ki je v prid vsej naši umetnostni politiki. Pomen Mieštrovičeve demisije pa nekoliko odtehta upanje, da se bo mojster s tem večjo vnemo posvetil umetnostnemu stvarjanju. Stoletnica Jovana Jovanoviča Zmaja Letošnjo jesen bo stoletnica rojstva Jovana Jovanoviča Zmaja. Razni pojavi kažejo, da bo ta obletnica proslavljena dostojno, kot js le mogoče v današnjih razmerah. Za uvod je prosvetno ministrstvo izdalo odlok, da se v vseh šolah priredijo predavanja o slavljencu. V Zmajevem rojstnem kraju nameravajo letos odkriti spomenik. Več založništev pripravlja slavljenčeve zbrane spise in ilustrirane izdaje posameznih spisov. Nedvomno je, da bodo zlasti okrog samega jubilejnega dne razne kulturne prireditve, ki naj po-veličajo spomin Jovana Jovanoviča Zmaja. Miloš Crnjanski je Zmaja dobro imenoval srbskega Berangerja. Ta izredno plo-dovitni pesnik je nekoč užival prav tako izredno popularnost Nedvomno je, da je med desettisoči verzov zelo mnogo manj vrednega, danes popolnoma neužitnega, zgolj verzifikatorskega blaga, kaf je srbska kritika ugotovila še za časa, ko je Jo-van Jovanovid živel (primerjaj studijo Bogdan« Bopovada, ponatisnjeno v zbirki ♦ Kralj krstni boter. V Hajdučici se je te dni vršil krst devetega sina vdove Eve Holijeve Boter Je bil Nj Vil. kralj, ki ga Je zastopa, polkovnik Stankovič. Otrok je bil krščen na ime- Aleksander. ♦ Z zagrebške univerze. Dosedanji izredni profesor na medicinski fakulteti zagrebške univerze dr. Fran Kogoj k imenovan za rednega profesorja na isti fakulteti. ♦ Katedra španskega Jezika na beograjski univerzi. Na filozofski fakulteti beo-gia:ske univerze je bila ustanovijena ka-tfriira španskega jezika. Profesor Fernan-dez M os te i ro je prošli teden ioiel svoje nastopno predavanje. ♦ Socijainegospodarski tečaj za dijaštvo nameščence, delavce, trgovce. Kakor smo že javili, namerava ZKD organizirati v tekočih mesecih socialno in gospodarsko izobrazbo našega ljudstva Historična naloga ZKD je v sedanjih časih, da odkriva in uči narod o sodobnih socialnih in političnih pojavih, da razvija narodovo politično, socialno m gospodarsko zavest. To vrši deloma potom socialno-gospodarskih predavanj. ki so povsod, kjer so se vršila, na-žla največje razumevanje in uspeh. Zadnje čase je izvršila celo vrsto predavanj po deželi o sodobni krizi, denarju, vojnih dol. po vi h, težkočah naše valute in njenih vzrokih itd. Sistematično izobrazbo o socialnih in gospodarskih stvareh pa misli organizirati s pomočjo socialno-gospodarskega tečaja, ki se bo vršil od 5. februarja do S marca Vso javnost, vse dijaštvo, nameščene«, delavce, trgovce, pomočnike itd. vabimo na ta tečaj, ki se bo vršil brezplačno Vsakdo, ki hoče dobiti neko jasno sliko in pojme o sodobnih najaktualnejših vprašanjih bo gotovo z veseljem pozdravil ta tečaj. Na tem tečaju pa se bodo poučevali tudi praktični problemi iz prava, knjigovodstva, komercialistike itd. Vse tiste, ki se interesirajo za ta tečaj vabimo, da pravočasno javijo svojo udeležbo, da zamoremo pripraviti, kolikor je potrebno. fjm KINO L-MiKMANSKI DVOR Telefon 2730 DOLOKES DEL RIO v prekrasnem filmu Mesa Iz MosKve Najnižje cene ob 4., %8. in 9. zv. ♦ Jubilej starokatoliške cerkve. V Za- prebu so v nedeljo starokatoliki slovesno proslavili 10-ietnico priznanja in razvoja svoje cerkve v naši državi. Na sedežu škofije je bilo zanimivo predavanje o staroka-toliškem pokretu, ki šteje v Zagrebu okrog S in pol, v vsej državi pa preko 30 tisoč Zmaj«. »Dubrovnik« in »Marjane. ZA PULLOVERJE PRISTNA ANGLEŠKA VOLNA Toni Jager, Dvomi trg 1, Ljubljana • Na^i v Ameriki, pred božičnimi prazniki so prispele v Ameriko knjige »Vodnikove družbe« Dobe se v upravi dnevnika »Glas Naroda-i v New Forku. — Na višji šoli v Calumetu, v državi Michigan, so z odliko absolvirali polletni tečaj slovenski dijaki in dijakinje Jurij Mlinar, Ema Ga-šperič, Tomaž Vič:C in Elza Filipovič. — Znan; slevensiti dnevnik »Ameriška domovina« v Clevelandu je nedavno pričel graditi moderno poslopje za svoje uredništvo. Pri gradbi so zaposleni samo slovenski obrtniki in delavci. — Po daljši bolezni je v Clevelandu umrl Alojz Novak, star 47 let, doma iz Vel kih Lipi jen j pri Turjaku. V Ameriki je bival 23 let ln tam zapušča mater in dva brata. V Miiwaukeeju sta preminili Ana Za.ičeva iz znane tamkajšnje rodbine v starosti 21 let ter Alojzija Se-bančeva. rojena Pečak, doma iz Stopič pri Novem mestu. V Ameriki, kjer je bivala samo dve leti zapušča srna in hčerko. V Detroitu ,1e umrl bivši dolgoletni slovenski trgovec Matevž Zamida. čudno naključje je hotelo, da sta on in njegova žena izgu-b'la po eno noge zaradi bolezni Obema je bila noga odrezana nad kolenom. Zamida je dosegel starost 80 let ter zapušča ženo in več otrok. V West Allisu pa je legla v grob rojakinja Neža Pog-ačarieva, ki je podlegla poškodbam, dobljenim pred šestimi meseci pri neki prometni nesreči. * Novi grobovi. Dolgi in težki bolezni je podlegel v Strugi ob Ohridskem jezeru g. France Otrin, carinski uradnik. — V Ljubljani je H r i b a r - J e r a j e v i rodbini smrt ugrabila ljubljenko Alenčico. Kot žrtev svetovne vojne pa je preminil po dolgem trpljenju v Ljubljani g. Friderik W i s s i a k, rez. kapetan II razreda. — Pokojnim blag spomin, žalujočim iskreno sožalio. ♦ Ogromne trume divjih rac so priletele na Cerkniško jezero. Krasen je pogled, ko v tropah po par sto spreletavajo iz ene struge v drugo in enega kraja jezera na drugeara. Lovcem, ki se zanima o za lov na Cerkniškem jezeru, daje pojasnila g. Jože Ronko v Cerknici. * Stroga obsodba nevarnega postopača. Veliki senat je včeraj razpravljal o zločinih in prestopkih 241etnega delavca, Josipa Kodra z Ješinovcev pri Framu, ki je rad živel brez dela na tuj račun, popival po gostilnah, ko pa je bilo treba plačati, sa je razjezil in natakarico pretepel. Na vesti je imel tudi več poneverb, pripravil je pa tudi nekaj roparskih napadov na avtomob le na glavni cesti med Mariborom in Slovensko Bistrico. Ker je zato potreboval pomočnika, je nagovarjal k napadom več oseb. ki pa se niso odzvale, temveč so ga ovadile orožnikom. Obsojen je bil na štir leta robije, na plačilo 420 Din in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo petih let. ovodja V času, ko nas zima grabi, eno je, ki nam je v$eč, ki ljubo nas k sebi vabi: Slamičeva kmetska peč! ♦ Obledele obleke jn klobuke kemično čisti, barva, plisira In lika tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane u— Krajevna organizacija JRKD v šiški priredi v nedeljo £9. t. m. velik javen shod Na tem shodu bo poročal g. minister dr Kramer Shod se bo vršil ob pol 11. dopoldne v dvorani Sokolske-ga doma t šiški u— Predavanje v ZKD. Jutri ob 20. bo pod okriljem Zveze kulturnih poglavij. Predmet predavanja so miselni prehodi iz glavnih kulturnih epoh. Vso javnost, ki je doslej z zanimanjem posečala naša predavanja, vabimo na to zelo zanimivo in aktualno predavanje. Pa tudi ostalo javnosf opozarjamo na to predavanje, ki bo v prostorih Zveze kulturnih društev, Kazino II. Vstopnina od 2 do 4 Din. KRIZA »Franz Josefova« grenčica, izvrstno sredstvo proti prebavnim motnjam in go- re C1CL Ljubljansko barje nekdaj in sedaj, bo naslov 5. poljudnoznanstvenega predavanja, ki ga priredi Prirodoslovna sekcija Muzejskega društva za Slovenijo v četrtek 26. t. m. v dvorani Delavske zbornice. G. predavatelj, znani predsednik odbora za osuševanje barja, g. generalni inšpektor inž Sbrizaj, nam bo ob štavilnih skioptič-nih slikah pokazal nastanek barja, njegove ojezer tev in stanje za časa mostiščarjev v rimski dobi, govoril bo o poplavah in tudi o osuševanju barja ter o možnosti njegove eksploatacije v bodočnosti. Predavanje jc-torej brez dvoma za najširše kroge zani mivo in razen tega obe e ga kos domače zgodovine. Odbor sekcije vabi k čim šte vilnejši udeležbi. Vstopnina običajna, se deži po 4 Din, stojišča po 2 Din. Vsem številnim dragim prijateljem in znancem za iskreno izražene čestitke k moii 50-Ietnici se tem potom namrisrčne?e zahval in iem. Snreimite izraz moiega vdanega pri iafel ;stva in najodličnejšega spoštovan ia. MIROSLAV URBAS obč. svetnik in lastnik tvrdke: M. URBAS, izdelovanje kranjskih klobas LJUB*-*S^m^nvn ulica 13 poleg Mestne elektrarne z eksportno ali trgovsko akademijo, mlajša moč z obsežno prakso se sprejme v stalno službo pri velikem podjetju v Ljubljani. Ponudbe s prepisi spričeval in z zahtevki plače na Aloma Company« pod »Zanesljiva moč«. ♦ Zagoneten umor. V Nevestinju so našli te dni umorjenega tamkajšnjega učitelja Ivana Maškiča, ki je bil zelo varčen in je baje imel precej prihrankov. Ker ga več dni ni bilo na spregled, so orožniki otvo-rili njegovo stanovanje. Kakor vse kaže, gre za roparski umor. ♦ Na cesti umrl. Na potu na bistriško železniško postajo se je kakor poročajo iz Sarajeva, zgrudil delavec Gojo Milenkovič. Pasanti so mu priskočili na pomoč a brez uspeba Nesrečnega delavca je zadela kap. Obležal je na mestu mrtev. Pri boleznih žolča, jeter in živcev je priporočljivo, da izpije vsaka dva do tri mesece skozi nekaj tednov vsak dan zjutraj na tešče pol kozarca Saxlehnerjeve »HUNYADI JANOS«. »Hunvadi Janos« grenčica je izborno, neprekosljivo naravno odvajalno sredstvo. Ureja stolico, odvaja škodljive snovi iz telesa, poživlja organizem in dela telo bolj odporno. Dobiva se v lekarnah in drogerijah in vseh boljših trgovinah. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem! u_ Z univerze. Državni strokovni izpit je napravil v soboto z odličnim usnehom sekretar juridične fakultete in priznani športnik g. Karlo Sketeli. u— JNAD Jadran. Danes, v torek ob 20. je članski sestanek s predavanjem tov dr. Branka Aluleviča o prilikah med Stu denti v Franci'i. Pridite! u— Recitacijski večer bo priredila >Mla dinska podružnica Soče« v soboto 28. t. m ob 20. nri »Levu« (Gosnosvetska cesta) B. Magajna. I. Grahor in C. Kosmač. Vab. Ijeni vsi! Vstop prost! u_ Vojaška zglasitev. Mestno načelstvo razglaša: Opozarjamo na vojaško zglasitev kateri so podvrženi vsi v letu 1915, rojen? mladeniči in starejši. dos'e.1 začasno ne-sposobni naborniki. Priglasiti se je treba v mestnem vojaškem uradu najkasneje do konca tega meseca, sicer nastoni kazen. u_ Tehtanje motornih vozil bo no objavi policijske uprave še dne 25., 26., 27 in 28. t. m. od 13. do 17. na tehtnici mestnega dohodarstvenega. urada ▼ Ljubljani Go^sposvetska cesta št. 15 K tehtanju je pripeljati vsa motorna vozila, ki doslej šc niso bila ura-dno tehtana. V izogih kazen skih posledic onozarja uprava policije onp lastnike motornih vozil, ki svojega vozil? iz kateregakoli vzroka doslej še niso pripeljali k uradnemu tehtanju, da to storijo v navedenem času. Zamudniki bodo kaznova-ni In bodo morali nlačati dnevnice članom komisije, ki prisostvujejo tehtanlu u— Zanimivosti z ljubljanskega trga. Dokaj hladno zimsko vreme vpliva, da na ljubljanskem trgu ni tako živahnega vrvenja kakor običajno ob sobotah. Sezona za prodajo krompirja na debelo je ponehala Na trgu je Ceoelar Babnik z Vižmarij zadniikrat prodajal domač cvetlični med po 20 Din kg. Drugače je bil trg še dokaj založen z živili in drugimi potrebščinami. Na sadnem trgu je b'lo okoli 40 zabojev jabolk. več'noma gamhoveev in voščenk z Gorenjske. Cene 3 do 5 Din kg. Mnogo ie bilo jaic po 0.75 do 1 Din komad, par po 2.25 Din in 4 komadi celo po 3 D'n. Perutnine je bilo malo, a tudi povnraševanie ni bilo veliko. Salate je še precej. Goriška 1e dra?ra po 6 do 10 Din kg, ecd v ja r>o 6 do 8 Din kg, motovileč pa po 12 do 20 Din kg. merica po 2 Din. Domač rad:č, na-zvan kratko »c*kori1a«, ki ga čez zimo okoličani go*e v hlevih, je po 1 PO do 2 D5n merica. Trg je bil izredno založen z mesom. cene so neizpremenjene. Kot pošast ograža ta beseda našo dobo in preti nas vse pogoltniti. Ako hočemo kljub temu, da se obdržimo, moramo imeti več optimizma, več zaupanja v lastno moč. Popuščanje duševne energije je često posledica oslabljenega organiz- u_ Hud mraz. Sneg in zima eta Sele zdaj dobila svojo moč Že v nedeljo zjutraj je kazal toplomer na prostem —8 stopinj C. Nedelja, pa je ostala jasna in je pozneje živo srebro pri solncu močno poskočilo. dasiravno je zunaj brila ostra sapa. Ponoči pa se je nebo zagrnilo v neprodirno sivino, ki Je ostala tudi tekom ponedeljka Temperatura je e boU nadla in brila je izredno ostra sapa. Živo srebro Je padlo na —10 stopinj na prostem, dočim je v mestu kazal toplomer —9 stopinj. Tudi popoldne temperatura ni dosti poskočila kajti še vedno je ostalo živo srebro 5 stopinj pod ničlo. Tu in tam je poskušalo včeraj spet snežiti, zaradi mraza in sape pa je ostaLo 'e pri poskusu. ZOBNI ZDRAVNIK DR. JOSIP TAVČAR speci.jalist za ustne in zobne bolezni Ljubljana, Gledališka ulica 4, tel 3393 radi preselitve v nebotičnik (L nadstr-) do 6. februarja ne ordinira. u_ Živahen nedeljski potniški promet. Na Gorenjsko, Dolenjsko in Bloke Je t soboto in nedeljo zjutraj pohitela pravcata armada smučarjev in smučark. Jutranji vlaki na Gorenjsko so odpeljali 750 smučarjev, do 300 v Kamnik. Na Dolenjsko je odšlo 400 potnikov, tudi mnogo smučarjev, Pečnikarjev avtobus pa je bil do zadnjega natrpan smučarjev, ki so odšli na Bloke. Tudi v Begunjah pri Cerknici, dalje okoli Preserja je bilo živahno smučarsko vrvenje. u_ Ceste in ulice v mestu ao že dodobra očiščene snega. Zdaj lahko stopajo pasantje spet varneje in je minila nevarnost spodT-savanja, kar je imelo za posledico nekaj zlomljenih rok in nog. Mestni delavci so bili zaposleni le par dni v kidanjm snega, na pomoč pa jim je prišlo samo za en dan kakih 50 brezposelnih Ti s položajm ni-sakor niso zadovoljni in si žele kar naprej snežnih žametov Izgleda pa menda za enkrat ni. u_ Obsojen lažizobotehnik. Pred kazenskim sodnikom poedincem deželnega sodišča je bil obsojen na Vrbi rojeni Ernest Potrato, ki se profesionalno bavi z ma_ žastvom ter dela zlasti nepošteno in nedovoljeno konkurenco koncesijoniranim zo-botehnikom Zaradi mazaštva je bil že večkrat obsojen. Lani avgusta in septembra je v Smarci mnogim ljudem, zlasti ženskam oroti nizki nagradi plombiral zobe in sploh zdravil zobne bolezni Včeraj je bil obsojen na 4 mesece zapora in 120 Din globe odnosno 2 dni nadaljnjega zapora. Ernest je kazen sprejel u_ Tolpa tržaških svedrovcev, ki ie reč let v Ljubljani izvrševala svoj vlomilski posel, se nahaja še vedno v policijskih zaporih ter do včeraj še ni bila odvedena v sodne zapore Policija pač zbira še nadaljnji materija! proti vlomilcem in vrši zelo obširne poizvedbe, kje in kod so se ti poklicni svedrovci vse udejstvovali Vlomilska družba se najbrže ni omejila samo na Ljubljano, marveč je gotovo svoj delokrog prenesla tudi na dežeio Domnevajo pred vsom, da sc bili v Ljubljani prijeti svedrovci najbrž udeleženi tudi pri vlomu v blagajno okrožnega sodišča v Novem mestu. Vlom je bil na prav sličen avedrovaki način izvršen. u_ Otvoritev novega eeperantskega tečaja za začetnike bo nocoj ob 20. v Šentjakobski šoli. Učnina nizka, učne knjige na razpolgo v šoli. u_ 2. družabni večer primorskih akademikov bo 1. februarja v Trgovskem domu. Razpošiljajo se vabila. Na večeru nastopijo priznani umetniki. Ples. — Igra Roniiy jazz. < U i Eolski Don Telefon 33—87 Danes ob 20., jutri ob 18. in 20. uri, v četrtek ob 20. nri izvrstna komična igra Ralpba A. Robertsa in Fritz Schulza v veselem filmu Nezvesti Eckeliart" Pride! Pride! „Noč v raju" Anny Ondra CfcjNS. i ■aO, 8,6,5.^ £>"> »0'j;edi«) Prav tako pa ni dvoma, da je v Zmajevem celotnem delu mnogo pesni-šk:h biserov To je predvsem nežna lirika njegovih »Giuhča uveoca«, nekatere ode in satirične pe^mi m pa za kakšno knjiga drobne mladinske poezije. Izbor najboljšega v celotnem Zmajevem delu bi dal zvezek resnične poezije. dokument pravega pesniškega umetnika. Jovana Jovanoviča Zmaja pa ne smemo izolirati od njegove dobe in okolja. V takratnih političnih pokretih in trenjih, v času ko so se v vrbstvu kresale struje evropskega liberalizma in domačega kon-servatizma, izraženega v neprokupni zmesi narodno-srbske kulture in balkans.ko-le-vantinske civilizacije, se je Jovan Jovano-vič Zmaj postavil v fronto kulturnega i>n političnega napredka. Pod vplivom Sveto-zarja Mi!et'ča in drugih nositeljev novega vala prosvetljenosti. ki je butal ob malomeščansko (»palanačko«) zaostalostjo m provmcialnost. le Zmaj postal politični poet mladega srbskega liberalizma. Ura-Ijivo je, da se njegov Pegaz ni nič kaj dobro počutil v tei vpregi, zato se Zmajevi verzi n'sr mnogo razločevali od novinarskih uvodmkov. Vendar je med to. po ogromn' večin-, danes zastarelo borbeno »poezijo« marsikako dragoceno zrnce in epigrami, ki še danes udarijo v živo. Zlasti velja to v satirčnih pesnitvah, bi-čajočih škodljive družabne tipe (sleparje, demagoge politične nasilnike, omejene agitatorje itd.). Jovan Jovanovič. ki je kot zdravnik dalje časa živel v Zagrebu, je bil pristaš in pesniški bojevnik plemenite in še danes žgoče-aktuaine misli, da med S-bi in Hrvati kot sinovi istega naroda in ljudmi istega jezika ne sme biti narodnih razprtij in separatizma, ki je samo v prid tujcu. V teku letošnjega leta se bo nudila prilika, da se ponovno vrnemo k osebi in delu Jovana Jovanoviča Zmaia Sn r s kritiko. V ?phl.u eo on.lan -*pri-zorili dramo Dušana S. Nikolajeviča >Preko mrtvilu. Zdi ee, da komad ni imel uspeha. Splitski poročevalec »Vremena* Špiro Gja kič je v tem listu objavil kritiko, ki v nji ugotavlja neuspeh. V naslednji številki »Vremena« je prizadeti avtor Dušan S- Nikolajevih priobčil odgovor na to kritiko, v katerem čitaino med drueim to-le: ...Zna-či, da se moja drama niie svidela samo tednom ništav lu kao ?to je taj s. Aliieroviž. tadni kritičar iz »Novos Doba< Ja se u mom stvaranju nikada nišam obzirao na t zv. kritičare. Oni su parazitske živuljke. Žive oni od pravih pisaca. bilo da ib hvale — bilo da jib kude: šlo bolji pisac. utol:ko para-zitima sisjurniiši život Zar povodom prika-zivanja »Večne koprene« (drame istega pisca- Op. ured.) na beogradskoi pozornici niie bio 'edan fitav i mediokriteta organizo-van defile paskvilantsk h nivkovski, a zar je i ko od tih zavidljivih bednika mogao mene ubediti da moja drama »Večna koprena« nije datum u jugoelavenskoj literaturi i da moja drama »Večna koprena« ne čini čast jugoslovenskoj literaturi.« Naposled pravi užaljeni avtor, da bi bilo treba ljudem, »ko-ji predstavljajo najružnije zlo u ljudskem društvu (»mfdiokritetom«) »šuplje i tvrde glave razbijati mastionicama«. Naravno je, da je nezaslišan ton, v katerem užaljeni avtor Dušan S. Nikolajevič polemizira z onimi, ki nočejo videti v vsem, kar naoiše, razodetja in nenadkrilj ve mojstrovine, razburil duhove, če celo Duian S. Nikolajevič tako piše o literarnih zadevah, tedaj ie upravičeno vprašanje: Kam plovemo? Ta strastni in nekritični zagovor Dušana S. NT-kolajeviča je v istem betu naslednjega dne energično odklonil dopisnik iz vrst čitateljev in povedal, kaj mislijo trezni ljudje o tem značilnem načinu književne polemike. Niko Bartulovil o Ivanu Cankarju. Književnik Niko Bartulovič predava na Kolar-oevem ljudskem veeučiršču v Beogradu o slovenski »Moderni«. Te dni ie bilo že tretje predavanje iz tega cikla. Predavatelj je obsežno orisal življenje in delo Ivana Cankar-la ter anabziral posamezne večje in zna-č lnejše spise. Beograjski književniki ta Dinka Simnn»>-viča. Beograjski pisatelji bodo priredili v pomoč znanemu pripovedniku Dinku Šimu-novidu, ki je težko bolan, literarni večer. O Simunoviču bodo govorili Niko Bartulovid, Milan KaSanin in Veljko Petrovič- Razstava slik Nore Lavrinove v Londonu. Dne 16. t. m. je bila v Londonu (Bloonm-bury Gallery) otvorjena razstava slik in grafik ge- Nore Lavrinove, tudi pri nas do- ma. To pomeni, da je treba najprej zbrati novt telesne moči, pa se bosta energija in veselje do življenja vrnila sama od sebe, Pijte za prediužnik in med kot lom in večerjo časico OVOMALTTNE, pa postane vaša odporna moč večja! u_ P rim arij dr. Rihard Jug zepet r^dno ordinira od pol 11. do 13. v Marjanišču. u_ Redna plesna vaja JAD Triglava <1»» nes ob 20 uri t trgovskem domu. Lgi'» Roiwjy-jaz3 — Odbor. u_ Običajne 6rno-bele redute leto« ne bo. n— Otvoritev mestnega drsališča pod Uvolijem bo danes. Cene ob čajne. Iz Celja bro znane angleške slikarice.. soproge našega uglednega rojaka g. univ. prof. Janka Lavrina v Nott nghamu Razstava bo trajala do 26. t. m. Koncert Pa'Jerew=kega v Londonu. Dne 19. t. m. se je v ogromnem Albert Hallu vršil koncert slovečega pianista in bvšega prezidenta poljske republike Ignaca Pade-re\vskega. Koncertu je prisosiovvalo S000 ljudi. Pianist je čisti dobiček poklon'1 po-morni blasaini angleških glasbenikov. Zdenka Zikova je včeraj prvič nastopila v dunajski državni operi kot redna solistka njenega ansambla. Pela je Eleo v »Lohen-grinu«. Smrt Ge-or^a Meorea. V Londonu je umrl irpko - angleški pisatelj George Moore. Spisal ie okrog 30 romanov in več zbirk poezij (>Konfesi;e mladega moža«, »Sestra Tereza«, »Spomini mojega mrtvega življenja« itd.). 1 SOletnica rojstva Henrija Bevleea-Stend-hala, avtorja pravkar v slovenščini izišlfga romana »Belo in Črno«, ie ootekla včeraj. O Stendhalu smo priobčili dališi članek že v božični številki hitri pa bomo objavii nekatere domfc!'pe iz njegovega romana »Le Rouge et le Noire«. »Prodana nevesta« na Danskem. Dne 20. t. m. so v Kodanjski operi uprizorili Smetanovo »Prodano nevesto«. Pri premieri sta bila navzoča kralj in kraljica. '^ta^i lo o*taisš čian Vodnikov« dražbe! e— Seja okoliškega občinskega sveta bo v petek 27 L m. ob 19. v občinski posvetovalnici na Bregu. Na dnevnem redu so poro&la odsekov. e— Javno predavanje v francoščini bo priredil Francoski krožek v petek 27. t m. ob 18.15 v maH dvorani Narodnega doma. Predaval bo lektor zagrebške univerze g. Wamier o sodobnem francoskem romanu. e— Predstava v Narodnem domu. Mla-* d i tisk a sekcija »Soče« v Celju bo uprizorila na Svečn'CO 2. februarja ob 16. v veliki dvorani Narodnega doma igro »Kajn« v režiji g. C. Veluščka. e— Združenje trgovcev za mesto Cei}e opozarja vse člane, da poteče 31. t m. rok za vlaganje pridobninskih prijav za leto 1933, glede dohodkov y letu 1932. Kdor ne bo upošteval roka, bo morai plačati 3, odnosno 10 % poviška. e— Število radioamaterjev v Ceflo h: okolici je lani znatno poskočilo. Prt celjski pošti je sedaj v evidenci že 357 radijskih aparatov v mestu in okolici. e— Val brezposelnosti Prt ekspositari javne borze deia v Celju ie b^lo 10. L nv v evidenci 1038 brezposelnih (9915 moški« m 123 žensk). Od 11. do 20. t. m. se je na novo prijavilo 247 brezposelnih (189 moških in 58 žensk). Dne 20. t m. je ostalo v evidenci 1123 brezposelnih (9694 moških in 159 žensk), torej 85 več nego 10. t m. SMUČAR! — ŠPORTNIK! rabi „C" vitaminov, da ti jih JAFFA POMARANČA e— V domovinsko zvezo so bm v celjskega občinskega sveta 20. t m. sprejeti naslednji prošnjSci: p-sateljica in po-se-stmea A!ma M. Karlinova, orožrriSki stražmojster v p. Karoi Covrilk, delavca Franc Goršek i-n Ma.rtin Ver>gust. kuharici Marija Zakuškova in Marija Pavličeva, služkinja Ana Guzejeva. delavec in hišnik Anton Voh, vdova po šolskem upravitelju Marija Kokotova, kurjač dri. železnic Karel Cvabte in Kontoristka Gabrijela Ce-rarjeva. Trgovskemu pomočniku A'-oren Reiterju je bil zagotovljen sprejem v domovinsko zvezo. e— Ukradeno koto so našlL D«ne 7. t m. je 22-letmi pekovski pofnočrnik Frat>c Zor-man ukrade! gostrtaičariu io mesarju Z-Josipu Gorenjaku v Celju kolo in ga še isti dan proda! nekem« čevljarskemu mojstru v Vojn-ku za 1<*0 Din. Kolo s>o te dni našM ga vrnili pravemu lastniku. Zonmana še n*-so iasJediS. Iz a— O 9esm cbrtoikosu. posebej pa še opozarja na_ng svoje Raii® Združenje pekovskih mojstrov v Maribora. a— Notico o n©zeo prej njegov brat Vinko ▼ prepiru trikrrt zabodel z nožem v hrbet Ranjenca j« po-Kcija spravila v bokrišnico, njegovega brata pa še išče a— Nezgod!. Električar fvaa Sanj« m je pri delu talko občutno obre-zal $ steMe-nirm drobci na desni rotei v zaoesthi, da ie mora! poiskati zdravniško pomoč v bolnišnici. — Prav tako je moral v bolnišnico na zdrav!-; en je 52!e(3t'i delavec Josip Veronik, ki ga je suffll tieki voznik z cnjesom v čelo tako ntočno. da ga je nevarno poškodovati a— Vandafizem. V noči od sobote »a n<-delio so neznani zlilko-vci oošikodovali nani-s »Putmika« nad propagandno izložbeno omarico TuJsko-prometne zveze na Aleksandrovi cesti. Od-trealj so napisne črke in iiti razmetali po cesti. Društvo trni okrog 300 Din škode. Na take in enake po&aline, ki uporabljajo svojo slabo vzco-jo in objestnost v uničevanje javnih naprav, naj bi policija nekoliko strožie popazila 'n jih ekisermlarično kaznov2la. a— Tatvina kotesa. V nedeHo meo zavrel w se razvija v ha-imo, nično kapljico. Cene primerne njegovi dobri kvai tet in zato jc pričakovati, da bodo gostilničarji in vinski trgovci posetih prireditev vinarskega društva v .epem števil u. Iz Ftasia i— Podatki iz delokroga sreskega načel-Ktv-a. Sresko nočelstvo je sprejelo v prete-teklem letu 72.340 spisov Potnih listov je bilo izdanih 432, vuumov pa 894. — &re-kemu načelstvu je bilo prijavljenih 44.1 tat-v.n, 15 samomorov m 1353 raznih deliktov j— Požrtvovalnost gasilcev. Nas- gasnci so lani intervenirali pri 24 požarih, od katerih jih je bilo v mestu sedem, ostali pa v bližnji okolici. Med njimi je bilo sest ve-likih požarov Prt vseh teh požarih sta delovali obe Magirus-motorki polnih 74 ur ter je bilo v istem času položenih 6 km cevi n sta obe motorki izčrpali nad en n pol milijona litrov vode. Službo je opravljalo 44 mož in žrtvovalo skupno 852 ur dela Ke-ševalna postaja je intervenirala v 137 pri-«nerih. razen te^a pa jc antbulanca nud-!a pomoč v 47 prmerih. Službi se je žrtvovalo 28 mož rn je bilo skupno 324 delovnih ur. Gasilci so imel' 80 vaj, porabili pa so H o litrov bencina Ti stroški so le deloma krni f pristo-ib narr za prevoz bo'n;kov. — Da se omogoči gasilcem še uspešnejše delo. naj bi se občani po zgledu drugih mest sponi !-rr>-i!i tega po/rtvorvalnega d-uštva ob raznih prilikah z denarnimi podporami. Iz življenja sia dežel? ZGORNJA SV KUNGOTA. Tudi t a-ša šola je priredila dve tračni božični igrici z dekiamacijam; in petjem. Režijo sta imeli učiteljici gdč Ivanka Rečnikova in Matilda Belogiavčeva Prireditev je prav dobro uspela ter prinesla tako mladini kakor staršem Jnce čistega veselja Dvorano je dal ljubeznivo na razpolago g. župnik Muodič. za kar mu gre najlepša zahvala' Dne 16 t m se je vršila božičm-ca za revno šo'sko deco Obdarovamh je bilo 127 šolskih otrok z raz^čn-m blagom in božičnm kruhom v vrednosti 3000 Din Da se je vrši!* b- fu-vcs v tem obsegu, gre iskrma zahvala: kr. banski upravi. CMD vssm veščanom, ki so darovali večje ali manjše zneske, trgovcu g. Josipa Se- nekoviču in trgovkn gdč Anici Leberjevi, ki sta velikodušno darovala mnogo blag«, županstvu občine Zg Kungota ter g. avtopodjetn,:ku m pekovskemu mojstru Rudolfu Smon-gj v Svečini Nakup n razdelitev blaga sta izvedli v občo zadovolj-nost obe gdč. učiteljici. — Šolsko upravi-teljstvo. II. smučarska tekma saveza SKJ V dneh 17., 18. in 19. februarja bo v Bohinju n. smučarska tekma saveza SKJ. Ker se bo te tekme udeležilo tudi češkoslovaško in rusko Sokolstvo, bo to hkrati tudi tretja tekma Zveze slovanskega Sokol-stva. Spored tekem je ta-le: v petek 17. n.: ob 9. člani, tekma posameznikov na 18 km; ob 10. članice, tekma posameznic na 8 km. V soboto 18. n.: ob 13.30 članice, tekma posameznic v smuku na 2 km; ob 14.20 člani, tekma posameznikov v smuku na 4 km. V nedeljo 19. n.: ob 10. člani, tekma v skokih. Poleg tega tekmujejo člani tudi v sestavljeni tekmi (18 km in slvolci. Rok za prijave je do 6. februarja, žrebanje nastopnih štev lk bo 7. februarja ob 17. v Ljubljani v prostorih načelništva v Narodnem domu. Vožnja bo bržkone če-trtinska za vse udeležence, za tekmovalce in za ostalo občinstvo. Za to tekmo vlada po vseh župah, ki go-je smučanje, nenavadno zanimanje, in nobenega dvona ni, da bo letošnja smučarska tekma v vsakem oziru prekosila lansko. Gospodarstvo Sokol Dolenja vas pri Ribnica Je 8. t m. položilo na letni skupščini račun o svojem lanskem delovanju. Telovadilo se je v osnovni šoli in je članstvo nastopilo z vajami v Ljubljani, Velikih Laščah, Kočevju, pri otvoritvi Sokolskega doma v Ribnici. Za društvo pa je bil največjega pomena nastop doma ob priliki razvitja članskega. prapora, ki se je vršil dne 24. julija. Prapor je domače delo, ki so ga naredile sestre Karolina Henikman, učiteljici Von-5ina—Frank Majda in Nadler Nežica. Volila se je tudi nova društvena uprava. Za starosto je izvoren ustanovitelj tukajšnjega društva brat Henikman Josip, podstaro-sto Ackovič Svetozar, za tajnika učitelj Pave Franc, prosvetarja Vonč na Drago, načelnika Franc Mirtač. Pričakujemo, da' bo nova uprava delala na to, da dobimo ustrezajočo telovadnico, ker potem se bo šele prav društveno delovanje podvojilo. Sokojsko društvo Hoče je imelo občni zbor 15. t. m. Zborovanje je otvoril brat Fiis z nagovorom, pozdravil je župnega delegata br. Tomažiča, zastopnika razvanj-ske čete br. šijanca Ljudevita ter navzoče. Preč tal je poslanico SKJ, ki je bila sprejeta od navzočih z vidnim odobravanjem. Sledila so razna poročila funkcionarjev. iz katerih se je razvidelo agilno društveno delovanje lani. Občni zbor je sprejel tudi resolucijo, s katero obsoja proti-sokolsko poslanico katol škega episkopata,. Društvena uprava je ostala z malimi iz-premembami ista. Na novo je bil izvoljen za načelnika br. Rečnik, za podnačelnika br. Vodenik ml., za blagajndčarko s. Vau-potič ter za tajnico s. Flis. Občn' zbor je bil ob krasni udeležbi ter najlepšem soglasju zaključen. Sokolsko društvo Zagorje ob S«.vi je imelo svoj 43 cbčni zbor 8. januarja, ki ga je otvoril društveni starosta br. Ferdo Poljšak. Uvodoma se je dotaknil napadov na Sokolstvo, ki so bili baš tisti dan znešeni v naših cerkvah, ter predlagal, naj se takoj odpošlje na savez resolucija, s katero odvračajo vsak očitek, a obrekovalce je treba temeljito kaznovati. Iz poročil posameznih funkcionarjev je razvidno, da je bilo delo društva aktivno in še dovoli uspešno, le članstvo se ne zaveda svoje dolžnosti, kajti vel«».o jih je, ki jih celo leto ni videti v Sokolskem domu. Bratje, ni dovolj, če samo plačamo svojo članarino pri društvu! Pri vsaki prireditvi, ki jo priredi Sokol, moramo hiti zraven, posebno sedaj; naj vidijo naši neprijatelji, da smo složni v službi naroda in domovine. Pri volitvah z listki je bil za leto 1933. izvoljen novi upravni odbor s starosto Ferdom Poljšakom. Sokolsko društvo Grosuplje je 8. t m. položilo račun dela za leto 1932. V društvenem domu se je zbralo precejšnje število članstva in celokupna društvena uprava. Brat starosta je otvoril glavno skupščino s pozdravom na vse brate in sestre. V daljšem govoru je pozival vse, da delajo tudi še vnaprej s podvojeno močjo, ker nam bo uspeh le z vztrajnostjo zasiguran. Brat tajnik .ie prečital novoletno poslanico vsem bratsk'-A društvom in četam in podal tajniško poročilo. Pozval je članstvo, posebno telovadce, da se pripravijo na »Pokrajinski zlet SKJ«, ki se bo vršil letos v Ljubljani. Obenem je prečital tudi statistično poročiio, iz katerega je razvidno, da društvo napreduje. Brat načelnik je f.čno orisal delo v telovadnici tekom leta. Obisk je bil najbolj zadovoljiv pri moški in ženski deci. Javni nastop je b:l v vsakem oziru zadovoljiv, za kar se tudi na tem mestu izreče zahvala telovadcem in vaditeljem za vztrajnost. Največje zanimanje je vladalo za poročilo brata blagajnika. Podal je jasno, razumljivo in pregledno poročlo iz katerega je razvidno, da je skrbel za to, da niso bili izdatki večji kakor dohodki, ampak se je celo prihranilo. Za njegovo vzorno blagajniško poslovanje je bi1 deležen posebne zahvale. Prosvetno poročilo izkazuje celoletne prired;t-ve, katerih je blo precej, a žal, niso bile vse najbolje obiskane. Najbolje so u-spele prireditve z deco. Zahvali se vsem igralcem dramskega odseka za trud. Z navdušenjem se je sprejel predlog, da prevzame vodstvo našega društva pe enem letu odsotnosti zopet br. Rus Ivan ml. Glavna skupščina je bila zaključena po končanem govoru br. staroste, ki je pozival članstvo k složnemu delu. da se bo naše društvo razvijalo kakor doslel Gospodarsko zborovanje v Ormožu Združenje trgovcev v Ormožu je v zvezi z združenjem obrtnikov ormoškega okraja priredilo v nedeljo 22. t m. v Ormožu gospodarsko zborovanje, katerega se je udeležilo skoro 300 obrtnikov in trgovcev. Zborovanje je prav spretno vodil g. Rado Polak, ki je v svojem nagovoru v lapidar-nih besedah očrta 1 položaj gospodarstva, ki je tako slab, da morajo vsi gospodarji siožno in enotno nastopati za izbolišaiije prilik. Za tiiiitn je v daljših irvajairjšh poročal zbornični konzuient g. Žagar o raznih davčnih vprašanjih. Nato pa je podal izčrpna navodila za sestavo davčne prijave za pri-dobnino in odgovarja! na številna vprašanja, ki so mu iih stavili zborovalci. Zborovale! so pazno sledili predavateljevlm izvajanjem in mu živahno pritrjevali. Zbornični svetnik s. Zadravec iz Središča je govoril o raznih vprašanjih obrtne politike in socialnega zavarovanja. V svojih izvajanjih sc je dalje časa zadrževal pri okrožnih odborih in tolmačili, kak delokrog jim je odmerjen. Posebna naloga okrožnega odibora bo, da bo podipral združenja pri pobijanju šušmarstva in da bo pomagal zbornici pri izvrševanj« nadizora nad združenji. Očrta! je važirost rroimo£no'sti gospodarsko šibkejših slojev kakor sedanja pridobitna. G!ede socialnega zavarovanja zahteva resolucija avtonomijo okrožnih uradov po banovinah. Na koncu izrekajo zborovalci v resoluciji popolno zaupanje in toplo zahvalo Zbornici za TOI za njeno prizadevanje za izboljšanje gospodarskega položaja. Na predfog g. Polaka se je št dodala iskrena zahvala zborovalcev ministru g. Mothorifcu za uspešmo zastopstvo gospodarskih interesov v narožnd skupščini in za vse ukrepe v korist gospodarstva v času, ko je bil aktiven minister trgovine in industrije. V dob! napredka napravi človek, ki ne neguje svojih zob, dvojno slab vtis, dnevno čiščenje z odlično osvežujočo Chloro-dont zobno pasto ne stane mnogo. Tuba Din 8.—. 400 gledalcev na morišču V Bergamu 90 te dni usmrtili roparja Gavozzen ja. Justifikacija je b-'la javna. Rooar je lani udri v hišo dnizrie Mazzole ni V Almanmi in ie ubil s sekiro -n kladi vom dva brata in njuno sestro Justif kari-a je bila javna, izvršilo jo je voiašfvo v kareju, prisostvovalo pa ji je 400 oseb. Gospodarske vesti = Vprašanje izvoza lesa na Madžarsko. Dne 18. t. m. so se zbrali izvozniki lesa v Madžarsko iz sreza dravograjskega na poziv narodnega poslanca ini. Pahernika v Dravogradu. Poslanec je najprej orisal izvoz lesa iz Dravske in Mežiške doline v preteklosti do zastoja leta 1331., ko je Madžarska zaprla svoj« meje na veliko škodo vseh slojev dravograjskega ereza. Opisal je težave in napore za zopetno oživ-ljenje trgovinskih odnošajev glede lesa s to državo in obrazložil smoter ob koncu lanskega leta ustanovljenega Jugoaloven-sko-madžarskega društva za izmenjavo blaga v Beogradu v zvezi z našim gozdnim gospodarstvom. Po živahni razpravi se je izvolil vožji odbor, ki ima nalogo, vršiti priprave za sodelovanje. Upati je, da si priborimo po tem potu zopet to staro tržišče naše lesne industrije in trgovine v prid prizadetemu prebivalstvu. = Za nage izvoznike v Italijo. Naša Narodna banka je sklenila z nacionalnim zavodom za izmenjavo z inozemstvom v Rimu poseben aranžma za plačevanje blaga, ki ga bodo italijanski kupci uvozili iz i a-še države v Italijo. Po tem aranžmaju bodo mogli italijanski kupci razen dinarskih čekov na posamezne podružnice, ki um je Narodna banka da\a posebna zadevna navodila, vnašati v našo držiavo tudi efektivne dinarje v svrho plačevanja kupljenega blaga in uvoza v Italijo, vendar z izrecnim pooojetn. da so te dinarje nabavili izključno pri podružnicah zavoda Banca d Itaha na Reki ali v Trstu. Za dokaz, da so ti dinarji nabavljeni pri njih, bosta podružnici zavoda Banca d' Itali« izdajali kupcem posebne certifikate (pismene obračune) na svojih originalnih formularjih, opremljenh s potrebnVni podpisi. Na osnov-i teh certifikatov bo mogla vsaka pooblaščena banka na katero se bo obrnil italijanskih ku-Ptc, izdati temu uverenje o zavarovanju valute za izvoz v Italitjo. Ako bi italijanski kupec izkoristil vso vsoto, naznačeno na certifikatu, mu bo pooblaščena banka odvzela certifikat in ga pridržala, sicer pa bo samo beležila na certifikatu 'zkortšfene zneske in puščala certifikat kupcu Pooblaščene banke bodo pošiljale neposredno Narodni banki v Beogradu poročila o vseh izdanih uverenjih s točnimi označbami vsot dmarjev, za katere se dajo uverenja. Na čelu teh p:«em se mor« pristavljati omaka: Izvoz v Italijo za efektivne dinarje. = Avstrijski klinng ie izravnan. Po obvestilu Avstrijske narodne banke je izravna saldo avetrt jsko-jugoslovenskega kbrm-sa ki ie preostal po nrenehanju kliringa z j dne 21 oktobra lanskega leta. Našim >- ! vozn;kom v Avstriio se tnrei več ne bo d" Pridrževali 20-od«totni rneski 7H VIVr* od j vsot, ki so jih dobivali od avstrijskih dolž- • nikov. To je velikega pomena za naše 'i- voznike, ki so moraii v uradni klirmg vplačevati po 20 odstotkov od s volji h terjatev po tečaju 7.9S9. teprav je tečai šilinga zdafl okrog 9. = Govorice o jugoslovanskem prostem pristanišču za Avstrijo. »Neues Wlener TagblatU prinaa vest, da se med beograjskimi gospodarstveniki vrši živahna propaganda za omogočenje proste pristaniške zone za Avstrijo v kakem jugoslovenskein pristanišču. Pred vsem se imenuje Sušak o katerem pa avstrijski gospodarstveniki izjavljajo, da je pretesen. ^ Avstrijska zunanja trgovina v preteklem letu. Lanski uvoz Avstrije j« nasproti predlanskemu za 807.7 milijona šilingov manjši, a izvoz je padel nasproti predlanskemu za 543 milijonov šilingov. Uvozni previšek znaSa po približnih računih 618.5 milijona in je za 244.7, milijona šilingov manjši kakor v predhodnem letu. = Izvoz naše živine v Avstrijo. Nadzor ni urad za izvoz živine in živinskih proizvodov objavlja, da je za teden od 22. do 28. t. m. razdeljen kontingent govedi in svini za Avstrijo takole: za Dunaj—St. Marx: pitanih svinj 2350, mesnih svinj 414, volov 150. zaklanih telet 200, mesa mesnih svinj 37.6600 kg, mesa svinj pasme tnan-galica 31.100 kg, drobovine 1.500 kg: ra Dunajsko Novo mesto: pitanih svinj 100. mesnih svini 200; za Gradec: pitanih svinj 300 Dne 17. t. m. so se trgovale na avstrijskem trgu: mesne svinje I. po 1.40—1.44, kmečke svinje «z Jugoslavije po 1.32—1.40 in do 1.45. svinje iz prcvojne Srbije po 1-32 1.38 šilinga za kg ž've teže = Padec izvoza češkoslovaških tekstilij v Jugoslavijo. Od L 1919. do 1932. je izvoz češkoslovaškega tekstilnega blaga r Jugoslavijo po češkoslovaških uradnih p odstotkov _ Skupni prometni davek na zaklan« živino. Po od'cku finančnega nrnistrstva se mora plačafi skupni d.ivak na poslovni promet tudi v primeru, če le zaklana žiVnfl določen« za izvoz vendar ima »rvoznik prav: vpl^čme vsote no (Plen 12 zakona o skupnem pro- »netnem dnku). — i)evetrvi»>n*x?«! toča' za v!n®rih-o, k!e_ tarstvo in sadjarstvo se bo vršil v času od 1. marea do 80. novembra letos na ba-novinski trsnici m drevesnici v Kapeli (poŠt« Slatina Radenci). V tečaj se sprejmejo dovolj razviti ln zdravi mladeniči v starosti od 1« let naprej. Pouk bo praktičen in teoretičen. Gojenci dobe prosto stanovanj« in popolno prosto oskrbo in mesečno po 50 Din za nabavo potrebnih učil in drugih malenkosti Lastnoročno p sane in Primerno kolkcvane prošnje, katerim je priložiti krstne liste, zadnja šolska izpričevala, zdravniška izpričevala in nravstvena izpričevala ter za mladoletne izjave staršev, da puste svojega s na v tečaj, naj reflektanti predložijo osebno do sredine meseca februarja pri upravniku navedene banovinske ustanove. Borze 23. januarja. Ka ljubljanski borzi so razen neizprem« njeneca Curiha popustili vs' devizni tečaji. Na zagrebškem efektnem tržišču je b'!a Vojna škoda nekai čvrstejša. za februar se je zaključila oo 197 7°/« Blair ie imel zaključek po 37. 65/» besiučke po 31 in Privilegirana a «rama po 220. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2306-40 — 2316-76, Berlin I3t>2.3tt _ 13?3.1o, Bruselj .ao .S) -799.73, Curih 1108.35 — 1113.85. London 192.36 — 193.96. Newyorfc čoK 5713 SI — 5712.07, Pari« 223.88 — 225.—, Praga 170 12 — 170 «8. Trst 2y3 24 29.S 6-« Zagreb. Amsterdam 2305.40 do 2316.76, Berlin 1362 36—1373.16, Bruselj 795.79 do 799.73, London 192.36-193.96, Milan 293.24 do 295.64, Newvork kabel 5735.81—5764.07, Ček 5713.81—5742.07. Pariz 223.88—225.00. Praaa 170.12—170.98, Curih 1106.35—1113.85 Curih. Pariz 20."»025, Lond-n 17.39. New-vork 517.50, Bruselj 71.75, Milan 26.50. Madrid 42.3750. Amsterdam 208.10, Berlin 123.10. Dunaj 7304 (60.30), Sofija 3.75. Praga 15.34, Varšava 58.05. Bukarešta 3.0850. Efekti. Lubljana. 7investicijsko 49 den.. 9"» Blair 3950 den-, !*!• Blair 37 den.. Vojna škoda 196 den.. Trbovlje 175 bi. Zagreb. Državne vrednote: Voina škoda za kaso 192 — 198. za februar 195 — 197, 7»/• investiciisko 44 _ 45. 43/« agrarne ^ do 23, 7J/» Blair 3*.50 - 37. 8«'. Blair do 40. 7*1« posojilo Državne hipotekama 42 den.. 6'/. beglučke 30 50 - 31-50; industrijske vrednote: Narodna šumska 24—'2h. Gutmann 100 bi.. Šfčerana Bekerek 9^0 d« inoo. Isis 29 bi-. Impeks 50 den-. Naštčka 600 den., ftečerana Osijek 1«0 bi.. Trbovlj« 1S0 — 1£0- bančne vrednote- v-.rodna 3700 den.. Pri vil. agrarna 218 — 222. Beograd 7°'« investicijsko 45 den. f • asrarne 23 den-. beslučke zaid|u«.k 31-50, Voina škoda promptna 190 den., /a februar 190 den.. 8*/» Blair zaključek 41. 7"» Blair 39 bi.. 7"» posojilo Državne htpo-tekarne 42 - 45. Narodna 3050 den.. Pn-vile*nrana agrarna zaključek 218. Dunaj Dunav-Sava-Jadran 13 57, Staat»-eisenbahnses. 15. Trboveiska 19-61. Alpino Montan. 12.50. Blago v" BITO. -f Chicags. 28. januarja- Začetni teSaits Pšenica: za marc 47, za maj 47.2o, za juljl 48; turšfica: za marc 26.675. za maj 28.1-V), za julij 29.405: rž: za marc 2375. 4■ Winnipeje. 23. januarja- Zače-tni tečaji: Pšenica: za jannar 46. za mai 46.75. za julij 47.675. , _ . -I- Ljubljanska borza (23. t. m) Tendenca za žito čvrsta Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlev. tarifa, plač. v 30 dnebl: baška. 76 kg po 250 - 252.30; baška 77wS kg po 257-50 _ 260; baška. /9»80 ke 2b5 do 26750: koruia: (slov. postaja, mlev. tarifa): baška, času primemo »uba po 100 do 102.50. za ianuar 102.50 - 105. /a februar 106 _ 107.50: m«k«i (slovenska postaja i: baška >0« 385 — 386; banatska >0< 395 do 405- . -f Novosadsfca blagovna borza (23. t m-'. Tendeca čvreta. Promet 41 vagonov. Pšenica: baška, ofeoHca Novi Sad 200—2lo; okolica Sombor 207.50—212.50; srednje w» gomie baška 210—215; baška potiska in sremska 212—217.50; baška, -adja Tisa 215 do 220; banafcka 207.50-212.50. Turšdca: baška in srem.. maj 80-85; banatska. garantirana 75—77.50. Ječmen: baški in srem-ski 100—105; pomladmi. 6M57 kg 105—110. Moka: baSca m banatska. »Og« ki »Ogg« 330-345, »2« 3*0—325. »5« 295-305. ^ 195—360, »7« 190—2f,0, »S< 87.50-90. — Otrobi: baSci ;n srerrrski v SntastSi vrečak 70—72: ban a Mri v jota-st-"h vrečah 658—70. Fižol: baški beli 115—120. Rew?rtoarji DRAMA Začetek ob 20. Torek, 24-: Carjevi? AleVsej. A. Sreda, 25-: Kar hočete. B. četrtek 26.: Zadrto. Petek, 27.: Dor*wst na Francortcem. Prs- m jera. Red C. OPBRA Tafetek ob 20. Torek. 24.: Pri belem oniičku. C. Sreda, 25.: Ni?ava. Sreda, četrtek, 26.: KoStana. Red A. Petek, 27.: Zaprto. * Ie drame. Opozarjamo na premiere Ber- Volpvpve ansrleške veselo^re »Dopust na Francoskem. . . ____ Iz opere. A bon en ti reda C imajo drevi predstavo operete »Pri belem konjičku«. Napovedana »Madame RutterflT« je morali zaradi obolelosti se. Koeejeve odpasti. MARIBORSKO GLEDALIŠČE 7.?*etek ob 20. Torek. • Marica. A Sreda, 25.: Zaprto. -'>.. uelc-m konjičku- B. I? gledališča Naslednja dramska premiera bo »Bo? maščevanja«, eno na;boliših del ž'dovskekš?>a ženska sovražiti se moraš spomniti, kako je ljub", a * ženska odpušča le tedaj, če je imela prav. Služiti dver->3 gospodoma je težko — dvema ženskama pa nemogoče * ^Spoznal me boš!« — to je nahujša grožnja kikšne žen?ke. * Bog je ustvaril žensko r.a koncu. Drugače ni bilo mogoče, sicer bi mu v vsem nasprotovala. Bruseljske žene demonstrirajo proti previsokim davčnim dajatvam z napisu »Program vlade je obdavčiti siromašne in obvarovati bogatine« Zima pritiska Oster mraz v Rusiji Minili teden je prinesel odloč ien preobrat vremenskemu značaju nadaljnje letošnje zime. Rusijo je zajel močan mrazov-ni val, ki postaja od dne do dne intenzivnejši Toplomer beleži izredno nizke temperature, 30 do 33 stopinj pod ničlo. Moskva je zamrznila. Od vseh strani prihajajo vesti o prometnih ovirah zaradi snega, poročila pa govorijo tudi o nenavadno čestih žrtvah zime v osebah potnikov. Nešteto >e slučajev, ko se potniki vračajo med ljudi z odmrlimi udi. zlasti nosovi, uhlji in rokami. Siromaki, ki so slabo preskrbljeni z oblačili, si upajo le še na najnujnejša pota Eletrična železnica je zaradi mrazu še gosteje za<^dena kakor nnvadno Ruske prebivalstvo zadeluje špran je v oknih in vra-t;h 7. vsemi mogočimi sredstvi, kajti mraz je tako oster, da vdira skozi najmanjše od- prtine. Edina sreča r tem položaju je Se tn> da so ljudje zaradi dosedanjega raaii«no-ma milega vremena prihraniti precefj kuriva, ki 90 si ga bil; nabavili za zimske meee-ce. Tega zdaj uporabljajo z dvojnim pridom. V splošnem spominja letošnje run& • Tvojimi mrazovi in e pičlim snegom na širno pred dvema letoma. Pri nas p« ni izkljn-Čfno. da stojimo slično vremensko katastrofo kakor L 1929 Vremenosiovci so sicer oprezni in s? ne upajo prerokovati takšnih mrazov kakor smo jih doživeli takrat, vendar pa svarijo ljudi, se pripravijo n« ♦o. kar lahko pride L. 1929 ae je mraz silno zavlekel Mogoče, de pomeni sedanji mra-rovni val v naših krajih le epizodo, mogočo na je tu-di. da je šele zsčetek ostre zime. Vsekakor velja biti pripravljen na vse. da nes dogodki ne prehitijo. Petdnevni »kralj Albanije" Zanimiv proces proti Sodišče v NVeddmgu na Nemškem je uneio v soboto neuavadaio razpravo. Pred njegovimi sodniki se je moral zagovarjati pustolovec Witte., mož, ki živi leta m ieta zbenih oknih. W it.te je rodom iz Diisseldorf* in je obrnil nase pozornost vsega sveta v februarju 1913, ko je bila proglašena ne^cavisnost Albanije. Takrat je imel postati albanski krai|j princ Satd Hasin paša, katerega so tudi pričakovali v Draču. Witte, ki je tedaj služboval v turški vojski na Balkanu, pa je poslal brzojavko, s katero je naznanil svoj prihod Dne 15. februarja je res prispei v Drač ter povzročil s svojim nastopom, da je bil v navzočnosti ljudskih množic prokU-tniran za albanskega kralja. Njegovo »kraljevanje« j« trajalo sečno pet dni. V v tem času je namreč Wrttejevim spremljevalcem postalo sumljivo obnašanje »kralja«. Posledioa je bil upor. ki ga je 9kušal Witte ud uši ti s tem. da je velel zapreti upornike Toda ta ge»ta mu ni reSila slave. Tla so pa bila tako vroča, da »i ni upal naprej »kraljevati«. Pobegnil je, preoblečen v albanskega kmeta čez mejo. Vrnrl se je domov v Nemčijo in začel pisati svoje spomine. Založnoštvo Hevmenn v Hamburgu se je pogodilo z njnn za od- Drama kitajske armade Iz Hanbma poročajo o tragični usodi jedra kitajske vojske, ki se je borila pod poveljstvom generala Liuverakma proti Japoncem. Kitajeki vojiki so se po več bitkah morali umakniti na rusko ozemlje, kjer so jih sovjetske oblasti razoroži'-« rn internirale. Preden ^e je to zgodilo, je prišlo med Kitajci in Japonci do srditega spopada. Japonci o hoteli za vsako ceno dobiti v roke generala^o glavo. Ta pa se je branil z vsemi razpoložljivim silami. Ko so Japonci menili, da so že dobili bitko, je pritisnil 9»ežiH orkan s takšno silo, da sta morala oba 9c*vražniika za več ur ustaviti eo-vražnoti. Lahko ranjeni -vojaki, ki so med spopadom obležali na bojišču, so pomrli od hudega mraza, kar jih je ostalo živih, pa so se umolknili na rušita tla. Lmty Bafley rešena Franeosk-' letalci, katere je prisi-Kk angleška vleda, nai pomagajo iskati pogrešano letel-ko Ladv BftOev. so izsledfS pogTe&enfco v Nigeriji. Lsdv Baflever* je pristala gladim rugoTap-rfrno od kraja Ta;V>u med Ga*vn rn Ksrora v fT*»T»c>9ki zapndni Afriki. Pri prVtanfcu je imela samo še za uro poleta goriva. Porofca veraerja Angleške banke V soboto, 21. t m. se je oženil guverner Angleške banke Montagu Norman s Pri-scilo Worsfhornovo. Poroka je bila tajna in ženin je prišel zaradi nje v magist.ratno poslopje skoz: stranska vrata, misleč, da 9C bo s tem skril reporterjem. Pa se mu ni posrečilo. Reporterji so tako razpostavili straže, da so ae srečali z guvernerjem in njegovo ženo ter objavili poroko v listih. flrizifa in resničnost Te dni so prijeli varnostni or. ANEKDOTA Gospodinja: »Ana. kako ste vendar mogli dovoliti, dimnikarju, da vas poljubi Služkinja: >Da. miloetiva. sama ne raa-umem, a hipoma mi Je postalo vse črn/ pred očmi .. !< — Zakaj pa je vendar ženska, ki na spo meniMh predstavlja zmago? — Čakaj, ko doraseg, boji Se raomnei P. Re nasmehni,1. A čestitam, gospod,' je rake! prijazno. M smem vprašati, katera loterija vam je prinesla to srečo. P »kimal sem. ,Zadel sem drugi dobitek mannheimske umetnost- ce kfteri/je.' „. . x . , ____M Mannheimske umetnostne loterije?' je vprašujoče ponovB. Nu d^9 M smem vedeti, kdaj ste zadeli ta dobitek?' ,Sooči sem dobil denar.' Pogledal ine je m zmajal i gtevo. Snoči ste dobili denar?... To mora biti pomota, gospod. »Pomota?, sem začuden vprašal. ,Zakaj pomota?' JnIu, je hladino odvrnil, ,zato, ker mannheimska umetnostna loterija že deset let ne obstoji.' Nehote sem pograbil svoj tisočak. JCaj pravite?* sem zajeetjal. JDa več ne obstoji? Snoči sem dobil priporočeno pismo, v katerem je bil dobitek: zlata tobačnica. Prodal sem jo za tri tisoč mark in dobil tisoč mark na roko.' 9komignil je z rameni. ,Po naključju mi je vsa stvajr dobro znana. Moj stric je bil namreč štirinajst let poslovodja mannheimske umetnostne loterije. Pred desetimi leti je podjetje ugasnilo.' Nešteto misli mi je zarojilo po glavi. Starka z naslovom, ki ga ni bilo... loterija, ki m več obstojala... In spet sem začutil, kako me je ravnatelj sumljivo prediral z očmi. Tedaj sem se zbral. .Srečko imam še doma,' sem rekel kratko. ,Ta trenutek sicer ne utegnem, ker moram v pisarno. A jutri zjutraj se oglasim in vam jo pokažem. Videli boste, da se motite.' ,Zelo bi me zanimalo,' je z lahnim naklonom odvrnili uradnik. Vzel sem svoj tisočak, ga spravil v žep in z opotekajočimi se koraki zapustil prostor. Nemogoče bi mi bilo, po takem dogodku opravljati svoje vsakdanje delo. Ljudje, hiše, vse mi je plesalo pred očmi. Kdorkoli me je srečal, vsak me je začudeno pogledal: vročica me je kuha-la, prav gotovo da... Peljal sem se v pisarno, se izgovoril, da imam rodbinske opravke, in hitel naravnost k vam.« Pitjmolk je nastal. Joe Jenkins je vstal, stopil nekajkrat po sobi sem ter tja in obstal pri oknu. »Povejte mi, mladi mož,« je izpregovori*, >ati vam m znano, da izplačujejo krtorijsk« dobitke šeie tedaj, kadar dobštak predloži srečko f« »Da, da,« je zmeden pritrdil gost. »Jasno je, da loterija ne izplača dobitka, dokler nima srečke v rokah. A dejstvo je vendarle, da je ta loterija izplačala dobitek, ne da bi bila imela srečko.« Joe Jenkins je zamišljen vrgel zlati ustnik svoje cigarete v kot, stopd'l k pisalni mizi in vzel u pločevinaste škatle ščepec angleškega tobaka. Nato je izvlekel kratko pipioo in jo nadeval »Kje je srečka?c je vprašal. »Doma jo imam, v predalu.« »In kje imate poštni vrednoiS ovoj?« »Tudi v predalu. Srečka je v njem.« »Potrpite trenutek.« Joe Jenkins je odprl telefonsko knjigo, snel shišalo m imenoval številko. »Rad bi govoril z ravnateljem.« Kratek premolk. »Dober dan, gospod ravnatelj. Rad bi vas nekaj vprašaJ: aH obstoji kaka mannheimska umetnostna loterija?« Spet premolk. Detektiv se je okoristil z njim, da si je obširno prižgal pipo. »Hvala lepa,« je nazadnje rekel Joe Jenkins in odložil slušato na vilice. »Torej, gospod Delim — mannheimske umetnostne loterije ni! Hranilniški ravnatelj vam je povedal resnico. Pred desetimi leti je prenehala.« Gost je vstal. »AK, gospod Jenkins... kdo naj bi b® povzroča vse to? Komu more biti kaj do tega, da mi podari tri tisoč marfe?« Detektiv je zamišljeno uprl svoje sive oči v mladega moža in skomignil z rameni. »Pravite, da leži denarni ovoj r vašem predalo?«_ Smučarska tekma pri Celjski koči V nedeljo je biio pri Celjski koči mnogo samskega življenja. Bil je iep, ne premrzel dan. SJPD Ceije .n SK Olimp sta priredila skupno svojo klubsko tekmo. Sodelovali so pri tekmi izven konkurence tudi člani Smučarskega kluba Celje. Za tek 3e je priglasilo 19 tekmovalcev, ki so se tečno od .12.30 daije vsake pol minute drug za aru-gim spuščali na 12 km dolgo progo. Sneg je bil izvrsten. Start in c.lj sta bila pri Celjski koči, a proga je tekla po idealnem smučarskem svetu. Po preteku dobre ure, odkar so odhiteli s starta, so se pojavili na cilja prvi tekmovalci. Za SPD Ce'je je bil prvi Inkret Polo (v 1 uri 13 min. 2 sekund:), drugi Mejavšek Mirko (1:14.30), tretji Kovač Cvetko (1:20.45); za SK Olimp: urvi Tkalčič Herman (1:12.30). drugi Polajnar Franc (1:20), tretji Tkal-čii Hudi (1:28.49) Izven konkurence -o se plasirali: Hribernik Josip v skupni klasifikaciji na 4. mesto (1:14.40) in Goršek Emil na 5. mesto (1:18.25). Zmagovalci so dobili diplome in tri lepa praktična športna darila, od kater h je SPD Celje prejelo v dar eno od tvrdke Kramar & Mi slej v Celju, a drugo od tvrdke A Goreč d. z o. z. v Ljubljani. Tekmi je prisostvoval trdi načelnik podružnice SPD svetnik Tiller, privabila pa je tudi mnogo smučarjev ln drug h p^nlncev, ki eo prišli peš. Naša table-tenis reprezentanca v Bsdemi Od 31. t. m. pa do 5. februarja se bo odigralo v Badenu pri Dunaju svttovno prvenstvo v table-tenisu. Na tem turnirju bodo sodelovale skoraj vse države, članice mednarodne table tenis federacije. Med prijavljenimi državami smo tudi mi, ki se borimo letos četrtič na svetovnem prvenstvu. Našo državo bodo zastopali Maksime-vič. Heksner (Somborsko S. U.), V/eiss (Ilirija), Nemec L. (Mura) in Antolkovič (Poštanski Zagreb) Maks movič in Heksner sta dobro poznana tudi v Inozemstvu; najlepši usp-A sta dosegla lani s tem, da sla "premagala Lauterbacha in Kollafa, najboljša igralca Češkoslovaške. Weiss je v reprezentanci homo novus, igra šele dru-pq leto; najboljši uspeh je dosegel pred kratkim ra prvenstvu dravske banovine, kjer je odnesel prvenstvo pred našnmi naj-bol jš mi igralci Nemec L., kapetan in vodja moštva, je znan po svoji borbenosti; do-segel je že tudi v inozemstvu, zlasti v Avstriji lepe uspehe. Peti :gralec Antolkovič nastopa prvič v reprezentanci. V moštvu man jkata lanski državni prvak WeiLler ter Nemec J. Prvi je trenutno popolnoma izven forme, dočim je Nemec J. zadržan. Navedeni igralci nas bodo zastopali na inoštvenem prvenstvu za Svvavthl ng Cup. V tej disciplini, kjer se je prijavilo 11 držav. predvidoma naši ne bodo igrali podrejene vloge. Lanski rezultati, zmaga Sombora nad Cehi ter velik napredek naših gralcev v zadnjem letu, nam dajo upa-Eje na dober piacement. Sicer so Madžarska. Češka in Avstrija boljši kot mi. toda z ostalimi državami smo vsaj enaki. Upajmo. da se ne zanetimo preveč, ko trdimo, da ima naša reprezentanca izglede, če ne na četrto pa vsaj na peto mesto, kar bi b !o. upoštevajoč, da tekmuje 11 držav, za nas vsekakor ugodno. Naši igralci tekmujejo tudi v moškem singiu. nekateri tudi v double. V ženskem singlu nas zastopata državna prvakinja Worm (Ilirija) ter bivša državna prvakinja Cimperman M. (Mura). To prvenstvo, kot vsa prvenstva, razen za moštva, se igra po cup sistemu, zato ne moremo postaviti pred žrebanjem nobenih prognoz. Sicer pa so, kot do .-Jedaj še vsako leto. favoriti v vseh disciplinah Madžari. Njihovo premoč kaže najjasneje to, da so na dosedanjih petih svetovnih prvenstvih odnesli, cd 29 razpisanih disciplin, 25 svetovnih prvenstev, dočim so češka, Nemčija. Anglija ter Avstrija osvojili le po eno prvenstvo; vse ostale države, med njimi tudi naša, so še brez prvenstva. Toda mogoče bo baš letošnje svetovno prvenstvo odvzelo Madžarom hegemonijo kajti Cehi ln Avstr jc: so se močno pripravili in tudi ostale države so mnogo napredovale, tako da presenečenja niso izključena. N. L. Jugos>oven»kj table.tenis »avez. (Službeno ). Na seji upravnega odbora dne 18. t. m. je bilo 'sklenjeno naslednje: Upravni odbor, po zaslišanju delegata š. K. Poštanski/Zagreb, kaznuje zgoraj imenovani klub z denarno globo v znesku 100 Din zaradi nedisc'pline. Suspenzi i a kluba (sklep seie unravnega odbora od 11. t. m.) se anulira Sporoča se vsem klubom sklep seje, da morajo odslej vse prijateljske tekme prijaviti Savezu s tečnim rezultatom ter imenoma navesti igralce, ki so nastopili. Poštanski S. K., Zagreb. SK H rija. Ljubljana in Sombor. Sportsko Udruženje naj javijo do 26. t. m. Savezu. da li so njihovi igralci pripravljeni za odhod na svetovno prvenstvo v Baden. Vs'. člani reprezentance. in s cer gg. Maksimovič. Hexner. Weiss. Nemec L. in Antolkovič bodo dobiP oskrbo v Badenu brezn^čno od Badener A. C. 7 dni (zajutrelc. kosilo, večerja in stanovanje). Brezplačna oskrba velja od 30. t. m." zvečer do 6. februarja popoldne. Vsi ostali igralci, ki niso člani moštva, a nastopajo v ostalih disciplinah, morajo sami kriti vse stroške potovanja, bivanja in prijavnine. Vsi igralci m igralke naj se javijo po prihodu v Baden v hotelu »Badener Kof«, Wassergasse 26, kjer bodo stanovali. Vsi igralci in igralke morajo odpotovati najkasneje 31. t. m. tako da so popoldne istega dne že v Badenu. Prijavni-na znaša za s ngle dam in gospodov 12 S., za double 24 S. 7-dnevno bivanje v Badenu stane s popolno oskrbo 84 S. — Tajnik Mlsser. Na smučarski tekmi Mrzlica - Sv. Ka. tarlr.a - Hrastnik je 22. t. m. dosegel član Savinjske podružnice SPD g. Andrino Ko-p nšek iz Celja izven konkurence prvo mesto v času 40.05 pred Rudolfom Pašnikom (41.10) in Julijem Ločičnikorn (41.45). SK Ilirija ima danes ob 20.30 izredno plenarno sejo v kavarni Emoni. Vsi odborniki sigurno in točno! članstvo obveščamo, da bo izredni občni zbor ob 19.30 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti in ne v dvorani OUZD. kot je bilo prvotno javljeno Točno in vsi! Vsd člani tekmovalci smučarske sekc'je naj se udeleže današnjega važnega sestanka ob 18. v posebni sobi kavarne Evrope. Seia sekciiskega odbora bo jutri ->o 18 v kavarni Evropi. Torek 24. fanuaria LJUBLJANA 11.15: Šolska ura: Podzemski svet (dr. V. Bohinec). — 12.15: Radio kvartet. — 1245: Dnevne vesti. — 13: Čas, radio kvartet, borza — 17.30: II. ura češke glasbe, izvaja salonski kvintet. — 18.30: Nemščina. — 19: Razvitek pomorstva v teku let. — 19.30: Sorica. — 20: Preko naše moči (Bjbmsterne B.omsen). — 21.15: Norveška glasba (salonski kvintet). — 22: Čas, poročila, lahka glasba na ploščah. Sreda. 25. januarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevene vesti. — 13: Čas. plošče, borza. — 17 30: Otroški kot ček. - 18: Angleška crlasba na ploščah — 18.30: Fonetični poskusi dr. Vebra — 19: Ruščina. — 19-30: Literarna ura. — 20: Večer Davorina Jenka (prenos iz Uniona). - 21.30: Salonski kvintet. _ 2-15: Čas. poročila. BEOGRAD 8: Prenoe iz saborne cerkve. — 12 30: Rad o - orkester. — 20: Orkester. — 21: frenos koncerta ir Novega Sada. — ' " OPE 12.30: Plošče. - 17.30: Popoldanski koncert — 20: Koncertni večer. — 21.30: Lahka glasba. - 22.10: Prenos zvočnega filma. _ PRAGA 19.20: Godba na pihala. — 20: Progam iz Brna. — Ki-fM) 19.20: Godba na pihala. — :i0: Dramski večer. — VARŠAVA 17: Koncert solistov na ploščah. _ 18: Lahka glasba. — 20: Koncertni večer. — 21: Skladbe za violino in klavir. — 22.15: Peem . — 23: Plesna glaeba. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 15.20: Klavirski koncert — 17: Popoldanski koncert. — 19.30: Peveka ura — 20: Nove skladbe za električne godbene instrumente. — 21: Grotesken večer. — 22.25: Godba za ples. — BERLIN 20: Program kakor na Dunaju — 21.30: Pevski koncert — Plf«na glasba. — 21.10: Koncert stare glasbe. _ KCNIGSBERG 20: prenos programa iz Berlina. — 21: Skladbe Floto- wa. _ Ptesna glasba iz Berlina. — MOHL-ACKER 19-15: Arije in pesmi. — 20. Koncert kakor v Berlinu 21: Narodne peemi. — 21.30: Klavirski koncert. — 2215: Starejša plesna glasba na ploščah. — 22.45: No5-ni koncert iz Monakovega. — BUDIMPE-TA 18.45: Zborovsko petje. — 19-45: Ve- černi koncert. — 21: Skladbe in klavir. - 21.45: ploš8e. za DOMAČA ZAVAROVALNICA Herceg - Bosna LJUBLJANA, Šelenburgova ul. 7/1. spre;etna vsakovrstna z varovan a za občine (županstva) izvršujemo kulantno in solidno. Prosimo p. t. županstva, da se radi ponudbe obrnejo naravnost na nas. »Veležitar« trgovačko društvo, Zagreb, pošt. pretinac 145. 2028 Išče zanesljive poverjenike v vseh večjih krajih f4 Javna zahvala Podpisana izrekam javno zahvalo ^Solidarnosti" reg. pomožni blagajni v Ljubljani za takojšnje in polno izplačilo pripadajoče mi pogrebnine po umrli zavarovanki. »SOLIDARNOST« kot najsocijal-nejšo zavarovalnico za pogrebnine, vsakomur najtopleje priporočam. V Ljubljani, dne IS. jan. 1933. 2090 Perčnik Frančiška Ljubljana VIL HUMAB FEANe, splošno čevljarstvo MOSTE. Zvezna alica štev. 8 (Zelena jama) Najfinejša izdelava vseh vrst čevljev za dame in gospooe. Sprejemam v popravilo ga.loše in snežne čevlje in vse v to stroko spadajoča dela Izvršujem strokovno barvanje čevljev. 15479 LEPO OPRSJE - doeeirt-e i prepira:oic »JOLIFEMMB« prof. dr. med. Bit-r«. Preparat je naraven, t zunanji® aporabtjau^j-em. PRI NERAZVITIH OPRSJIH t. j. v razvoju latMnalib ud apa4Kb ursih p»vzrnit nih (K) '»slabijt-nj-o vsied f-irr »H doj-enje liosežete ž« v 4—6 nMnib njih pobiti.o i) »'>riEallio oMiio oe la pri tem »jaKt« telo -o ttepeh »e pokal^ i« po pnri non-rah1 — Girgiinri »tane 135 D^n PRI UPADLEM. MEHKEM OPRSJU preparatom .j U N O« U v nekaj (toee>ž&W s preparatom »j U N 0» t* v nekaj tednih prvvtBtt 9fa«t!Attnfi&o PrepaJ-at »ta pri«nflle*t ocenila in prti»o>ročaU dr med F o n k e Vn dr med. H. M a j e r. Dr med. Fm>ke pi5e- »Vai »JUNO« je !>rezt>r!ro«r'K> sr^arvo ia >aSanje lenekih pr*.« — Oa-rrtknra »t»ne 70 Dra Prenaraie SCHODER SCHENKE razpošilja pronina 6 Din) ah po oovzetjo ^po$tnma_ 1?_ Din} depo u Jo^ncla-ri'}-,: »OMNIA« odd 1/3. Za?reb. Draškovlčeva 27. Zahtevajte brezplačno ilustrovan cenik. 19S8 povešen želodec, v nered spravljeni trebušni organi Itd. Specialist, poslan od pariškega zavoda za kilavoat (Institut Herniaire de Pariš, profesor Dr. Vidal, 122 Faubourg St. Martin) vrši poučno ravnanje z novimi patentiranimi aparati v LJUBLJANI: 23., 24., 25. januarja (hotel Union) ZAGREBU: 26., 27., 28. in 29. (hotel Tri Gavrana) OSIJEKU: 30. in 31. januarja (hotel »Rojal«) NOVEM SADU: 1. febr. (hotel »Kraljice Marije«) BEOGRADU: v apoteki »Central«, Knez Mihajlova 26, od 2. februarja. 2069 Zahvala. Vsem tistim, ki so se nas spomnili ob smrti na Se drage tete, gospe Roze Rihter in vsem, ki so Jo spremili na zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. 207 Vuzenica, 19. janoarja 1938. Rodbini: ITrlanb in Votlmaier. 1933! y v-; .. « o-^-v-rv -mm Slušalka kot odličen detektor*« aparat! Cenejši nego vsak detektorski aparat! Zahtevajte takoj brezplačni prospekt! »Artoscc specialni radio Zemisn Amaterji, zahtevajte brezplačno specialni katalog Radio-bazar, mape za samosestavljanje, selekcijskl material antenske regulatorje, ročni filter, selekcijske kroge i. t. d. Specialno gradbeno tehnično podjetje za dobavo in izvajanje specialno obrtniških del išče za Ljubljano, Celje in Maribor agilno, verzirano, zaupno in nevtralno osebo za ZASTOPNIKA proti proviziji. Biti mora dobro vpeljan v vseh gradbeno-tehničnih podjetjih arhitektih, inženjerjih, mestnih in državnih uradih. Podrobne pismene ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja naslovite na »Publici-tas«, oglasni zavod dL d., Zagreb, IUca 9, pod šifro »Stalna dobra zarada«. 2071 Umrl m! je edini brat Friderik Wissl rezervni kapetan II. klase po dolgotrajni in mučni bolezni kot žrtev svetovne vojne. Pogreb se bo vršil v sredo, dne 25. t. m., ob 4. uri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice. 06 Ljubljana, 23. januarja 1933. ANTONIJA WISSIAK Z neizmerno žalostjo v srcu naznajamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš dobri soprog, oče, sin, brat, stric, svak in gospod čf®ilff€?< carinik umri po dolgi ln hudi bolezni 21. t. m. v Strugi ob Ohridskem jezeru. Priporočamo ga v blag spomin in molitev. LjuMjana-Fančevo-Slovenjgradec-Bileča, dne 23. januarja 1933. Žalujoče rodbine: OTRIN, SIFRER, FETTICH-FRANKHEIM, MALOVRH m nosite naše tople čsvlje is gnmlja In stsKna, varovali Vam bodo noge pred vlago in preMajesjeEi, Vaš dem pa pred vodo in blatom. Vrsla 9C71-Č& v--------9 Nepremočljivi otroški škornji iz lakastegu girmija, v katerih otrok lahko hodi tudi po največjem snegu in blatu. Vel. 19—26 Din 59.—, 27-34 Din 79.—, 35-33 Din 99.—. — Moški za štrapac Din 129.—, lakasti Din 149.—. šmm Vrsto 7047 Po dnevnem naooru se počutite najbolje v teh udobnih domačih čevljih iz volnene tkanine. Damski Din 23 —, otroški Din 25.—. DIN. Vrsta 1555-01 Praktične gumijaste snežke bodo obvarovale Vaše noge pred vlago, stanovanje pa pred nesnago. V-teh čevljih nosite čeveljčke iz satena za Din 59.—. Vrsta 9817-61 Te lahke galoše iz najboljšega gumija Vam bodo obvarovale čevlje, ohranile Vam bodo noga suhe in tople tudi v najhujšem dežju, ženske galoše za isto ceno. Vrsta 2055-10 Udobni in vendar elegantni čeveljčki % okusnim okrasom. Za mraz in zimo nenadomestljivi. Vrsta 9697-84 Zajamčeno nepremočljivi gumijasti Skoraj! za delo v vodi na zgradbah. Operejo se v navadni vodi. Isti lakirani za Din 149.—. C-sme zrnatim oglasom Ztmitve tn dapisvvttiijtt. nadalfa v*1 cj-gl&st ti %pt*dafo pod rubrik t »Kam pa kam» iš£e pot i nika plač* ta t«)ko ■ besscU) 50 [w; ta d-a ; Janj« naslova aii is ' »ibo 3 Din. - Kdor ' »jirejeiDa pot.ni.ko, pla ; ca besed« po 1 Din; j ia dajan;«- naslova ali i i* Šifro r« 5 Din. (5) ' Potnike ali zastopnike po možnosti špeceriste. ki Intenzivno obiskujejo vse kraje. ;šče za fjfamune de e Slovenije veiika io-mača industrija Ponudbe « navedbo rajona na ogl. oddelek »Jutra« pod 5ifro »Obiščem vsak kraj«. 2007 5 Službo dobi lahVo tudi vpokojeoee «11 v po ko j etika. Dokaz uspo-sobljor.ja nepotreben, radi samosto/.nosti pa potrebno 13.000 Din jamstva. Pri ne, Brežioe ob Savi, Za kot 45 2203-1 Tre:, sot rudnika sprejme manufakturna trgovina v Lin K ja ni. Prednost ima dober izložbeni aranžer. Oferte na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro >1100«. 1973-1 Tekačico v trgovino ročnih d-H sprejme »La Dame«, pa--oža nebotičroaka. 2222-1 Mesarski pomočnik želi takoj vstopih v službo v mest,n ali na deželi, event. tudi s svoj« obrtjo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Treien — varčen«. 2172-2 Pisarniška moč z snanjem nemščine ta madžarščine, išče name?če-nje. Ponudbe na ogiasai 1 oddelek »Jutra« pod šifro : »Din 600«. Ž19T-2 ,'elonošo • 1 A l < 1 »lj l J y VsAk* 5f< E«' ta dajanj« tuuslvva ali ta Šifro rw S D:n. fl ;Spe-i«e.n*''?.ger} pridnega lo 7 d obrtmi «pričeva!j sprejme takoj hotel štrukelj. 22-26-1 j Mesarski pomočnik I star let, v službi kot j poslovodja, želi službo za j takoj ali pozneje. — Ponudbe na og"a«n.i oddelek »Jutra« p^d mačk« »Zanesljiv 1906«. SSOŽ-S Mlada vdova z večletno gostiln, pra.kso pogodi osebno pravie.» proti »kupnemu v*idft.vii a'i prianerni ?l-už.bi. Ka-(,'o.v pove o^Ufn« oddelek »Jutra«. 2&»-2 Predtiskarico ta ženrka ročna le a -prej-mem. Bit: mora dobra risarka in vestna r>ri deUi Naslov v oglasnem odde'ku »Jutra«. 2097 1 Strolne delavce ta Zwirktn.i^rh)®e. Kiam memahma-chine. Etnstecb mjiw:i'ne Cberholmosch ne "n Frlssmas2-! Šofer ja-mehanika Tesr.nesra -n p>-polnoma ve ščf-ffa v^eb ^pravil, ne-oženjeneea. i^em za a kojšen uastoir.. — P^mere ponudbe j ooisom d os niih s'užb 'v »ah'evk Dekle | nievo šiviijiske va- ! jenke. kjer bi imel« hra-nn n stanovanje. — Po-' nudbe na ng'a«n: oddelek i »Jutra« pod iifro »Pošte-i na«. 22-10-44 Samski ekonom rivežban v vseh panogah gospodarstva, išče primer-j rw> služb-";. Cenjene dopise na podružnico »Jutra« v Maribom pod »Ekumom«. '•rsa.ka besed« 50 t p« S Din. (6) i Perje belo, So-tiano. Dio 36 kg; sivo, 4ona no. "M D,n in 24 Din kg; beli pub Din 160 kg po poštnem portet-ju razoošilia L. Brorov'<, Zagreb. Il»e« 88. 72-6 Fnovprežne sani lahke, za ? osebi, prod« Golob, Ljubljana VII. Jernejev* 47. 2188-6 Damski smuč. dres ta s redu j« postav^ naprodaj o« Bieivreis-ovi cesti št. 11/11. 2246-6 tv,ti<£;ir Kif«* Biirronghs: Tarzan, Icralf džungle ^nvm del fi 182 MaJo pred Tarzanovo vrnitvijo se je bil miad samec pv stari navadi odpravil k sosedom, da bi tam ugrabil lepo nevesto. Ko se Je spet prikazal, vodeč družico s seboj, je med drugimi dogodki povedal tudi to, da je hil srečal veliko čredo čudnih opic. »Vse, razen ene so bili sa«icl s kosmatimi obrazi, le tista edina je bila samica! Štedilnik »Triumph« io dvoje vrat 85 X 195, radi selitve ugodno prodam. Ogledati med 1. in 6. uro. Naf.'ov pove ogl. oddelet »Jutra«. 3179-6 Vitaka bneerfa 1 Di«. I ta da »nje na.nl ov« ti u Šifro pa S Din. (101 j Motorno kolo znanke Triumf, 550 coni, malo ra-bijen. brethiben. in stiskalnico za seoo Mevfahrt poceni prodam. Vprašati pod »Ugoduio 33« »a ogias.nl oddelek »Jutra«. 1&M-10 . KAot i S £ c tissluika. > j plača ta vs«k« b«swio j ] 50 par; ta na^^kiv ali [ j Šifro 8 Dtn. — Kdor < n n d i ta-siulnk. \anje naslova al: ta šifro r« S Din. (ffs Valvasor prodam — tudi na odpis-frčlio. Nat»'ov pove tvg'8 -ni oddelek »Jutra«. 2174-8 Vini a 1 Din. ta dajanje naslova aH za Šifro pa 5 Dim. (301 Hiša z delavnico naprodaj. Pojasnila daje Mihael Ple*te-njak. D-o vije 5L 46. 2196-20 Novo hišo t 2 lokaloma in 5 s>obami, p-ipravno za vsako pod j«je, na Štajerskem, pri kolodvoru prodam za Din 180.000. Naslov -v oglas, oddelku »Jutra«. 2178-20 Posestvo kupim v Ljubljani na GosposveV ski cesti, ali hi&o ori gl. kolodvoru. Plačam ve4ji de! v gotovini. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod značko »De 1.200.000« 3190-20 Enonadstropna vila lepa. dvostaiwvanjs'ka oa prodaj za polovico t go bovine in neJtaj na hra nilne knjižice. Vprašati * Cernetov.i niiei štev. 32/1 2224 20 Parcele v mestni 0'D Dunajski e«st« po dO—'120 Din prodam. — Naslov v oglasnem odde'ku »Jutra«. 2229-20 Vsaka bw»eJu tra«. 1938-16 Ke uasiova za / j iifro pa 3 Din. (7; i Kože vsakovrstne divjačine po najvišji dnevni ceni kupuje Fis«?her. Zagreb, Gunduličeva 3 i 4. 2177-7 \ .1 J Dt 11. sa dajanje naslov« xl: sa t=fro pa 5 Din Oo" Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih w-n«b CERNE — juvelir Ljubljana, Wo!fova ulica 3 Vssk» 1 Din. ca dajanj* rvasio^a ali » šifro na 5 Din. (l^l ( Salonsko garnituro klavir ;n ve<; razneži pohištva prodani tucll za knjižica Ljubljanske kreditne banke. Na-s!ov v ogl. odd. »Jutrr>«. 2:92-1a Lokal z velikimi iz'ožb«mi. v centru mesta oddam « 1. februarjem v najem. Na elov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2111 Bufet v Karlovcu na prometnem kraja t sre-din: mosta dobro vpeljan, ki ima tud. lokaioo tra f:k«; po tmem- eent pro dam Vprašanja in ponud be na la<»t.nika v Karlovcn. Badičeva ulica Stov 1. 2179-19 Vpeljano trgovino rta prometmi cesti prodam aii sprej«mem družabnika e loo.noo Din. Dopise pod »Dobro naložon ka.pital« na oglasni oddelek Jutra. 2221-19 Veliki posJ lokali se takoj oddajo t sredini Ljubljane. — Vprašati pri Društvu posestnikov. Ljub '■'a-na, Sa!endrova ulica 6. 2205-19 Oddam lokal na Miki-ošičevi eesti št. 14 2&19-19 Na Mirju iščem kletne prostore. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »P"odrum«. 2220-19 Jedilnico komipletmo — ze'o d"+>ro | ohranjeno prodam. Prijave ; na ogasni oddelek »Jufa« pod »Jedilnica«. 21S3-12 i i V»»ka tm*ebstoječe it 2 sob ta k-a hi nje. šolnino, v podpritličju viie takoj oddam. Vprašati v Knafljevi ulici št. 1-3/IL 1711-21 P.f »rovjiip velike sob« ta kithiui«, v Miterenu takoj oddam na Aleksandrovi ces^i štev. 7. 3 85-21 Dvoco^. stanovanie s prtiklin.smi oddam takoj v Mariborski u lici št. 23. 2191-31 Šestsob. stanovanj« 1 b tiarjem Stanovanie 4—5eobno, t strogem eeo- tru. v I. ali II. nadstropju iščem za maj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zdravnik«. 1854-21/« Stanovanje 2—8 sob ižče t« maj družina dveh oseb — Ivan Berčun. Lin b! jan«, po&t.ni predal 151. 2212-21/« Gospodična iS6e tepo in »olnčno e.n-o-so-bno stanovanje v bližini centra event. tudi s«mo pratno eobo s 1. februar jem Ponudbe z nave-Jbo oene oa igMsfi >ld»le.k »Jutra« pod iifro »Urad oica«. SI66 23'» i Vs&ka tMeeda 50 po.r. ] aa dajanj« naafov* «11 t ta Svtro S Din. (3S) Prazno sobo taikoj oddjtm v Aleševčevn ulioj 29, Ljubllana VII. v I. nadstropju, t Tserni pritbikMnamii. takoj ali po-«neie odda Kirbisch. Kon-gresoc trg 8. 2211-31 Moderno štirisobno stanovanie s kopalni oo in plinom »e odda za pimerno tKijemai-no v sredini Ljubljane. — VpraSati pri Društvu posestnikov v Ljubljani. Sa-lendrova 9. 2205-21 Trisob. stanovanie z vsemi pritiklinami oddam na Tržaški ces-ti 29. 2217-21 Trisoh. itanovan»e t rtiem komfortnim, v »re-dtai me*ta oddam s 1. februarjem 1933 v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2110-21 Stanovanje ob(«tojeie \x 2 »ob. kabinete in vrt« eddam -akoj v na;em Naslov t oglas, oddelku »Jutra«. 2113-21 Štirisob. stnnovanle it.ikMTiam' oddam ra Sobo t. aH bret hrane oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2;S7 2il Opremi 'oro sobo waSno, soinčmo, separira- no, z elektr. rarsvetijavo i.n fips.tr'žIjo. event. r. vso oskrbo oddam etslnemu ^Dfcpodiu takoj ali s 1. fe- h-uarjt-rn. Nas.lov v ojlas. I oddetu »Jutra«. 2080-23 i______ Stanovanje sobe !n kuVpje »1. fe-iam na Rimski ces-ti št. 2.VI. 2194-25 Sobo folr.ro o in tračno, v b!!- žiiv: ko;od<-ora oddam s 1. feb-uarjem sol i-dn em u gospodu. N«s'ov v oglsi:rem oddelku »Jurra«. "221 »-23 Opremljeno sobo s posebnim vbodom oddam takoj dvema gospodoma na TyrSevi w»ti 9'U 35. nata. 2199-23 Prazno sobo in opremljeno sobo z 1 ali 2 posteljama, po sebnitn vhodom in elektriko oddam na Sv. Petra cesti 81. 2200-23 Kabinet dobro opremijeo. t elektriko in postrežbo za 300 Din mesedno oddam v Knaf ljo-vi uli« 13.11. 1912-28 Sobo lepo opremljeno. » po«eb nim vhodom, v bližin; v o jašmoe K-alja Petra iščem Po.audbe n« jglas >ddeiek »Jutra« pod »Častnik«. 2235-23/a Lepo sobo oddam v bližani »v. Krištofa. Naslov pove oglas, oddeiek »Jutra«. 2213-28 Lepo sobo s posebnim vhodom, elektriko in parketom oddam s 1. februarjem v Rožni dolini, eesi« X it. 25 — pod Rožnikom. 2223-33 Pisarniške sobe n« profn<»tini točki oddam s 1. februarjem v najem. Nae'ov v og'asnem oddelku »Jutra«. 2112-23 Dve sobi dobro opremljeni, v sojeni logi te,r s posebnim vhodom s stopnji« oddam na Napoleonovem trgu 6/H 2169-2S VsaJca beseda S Din. za dajanj« naslova ali Sifr« pa 5 Din. (24, Dama v modrem plašču. « 6rao kožuhtyvi'.io, v svetlo-modri baretkj, ki se je vozila dne 22. t. m ob 2. po.p. s cestno železnico do bolnice, naj sporoči gospodu, ki se je istočasno ž njo peljal na priklopnem vozu, Sf*tanei v svrho poz-ban-etva, n« oglasni odreiek »Jutra« pod šifro »Z rožami«. 2180-24 Iščem prijatelja diskretnega in dobro situ-iranega. Pocmdbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Ei resam«. 2196-24 Vsasa OtJe^la 1 I>ui j k> dajanj« ostiora ai j i* iifro -a k Dta '29 Nov šivalni stroj vjlej b-oietci proda Dar-te!j Franc J senice-Fu"!;;« —_ Uk ova 3. 1794-29 Pisalni stroj prodam — tudi n« odplačil. Naslov pove ogiš-i4 oddelek »Jutra«. 1 ta .}»!»:> j* MI sa Šifro 5 Dta. (81) Preklic Jm nisem plačnik ta že-no Iva.no Mirki.". —• Markič Franc, m«jž. Smsraka Cesta 4d. 22(16 31 Opremlieno sobo i ei»ktr. razsvetljavo ta posebnim vhodom oddam za 250 Din v GradaSki ul. 8. 3 mimit od n.Jiiverte 222S-23 Sobo z 2 ali 3 posteljami oddam v centru mesta. — Nr-siov v ogasoem oddelku »Jutra«. 223423 Kot sostanovalka bi šla solidna ?ospodična. Ponud.be na og'a^. oddelek •Jutra« pod »Sostanovai-| k««. 2225-23 nit Vsaka be&K«ker» aii j ta K Din. (SC-a) » prtt.tk'111 maj Na si oddelek »Jutra«. 2227-21 Sobo x bret hrane t?čefa 2 gospoda. Ponudbe na ogi. oddelek »Jntra« pwi šifro »Za 1. f*bru^ir«. 2195-23/a Opremljeno skrbo. «!-. stunovanje »obe in kuhinje iščem. — Ponudbe n* og'as. oddelek »Jutra« pod značko »R«. 2207 23'a V vika bewd» 1 D>.R n daja.n}« miitova ali ta Šifro p« 5 Dta. (?!:a r nede-ljo pri go«tilaa 7.v<»-ner. Pošten nadltel, naj jo proti nagrad: vrne T ogusnom odde tu Jutra. 2230-28 »Jazz-Band« (argentinski) i^če zapos.li-tev za pustne plese n koncerte. Priporoča se tu di m »ezijo. Ponudbe oa og^as. oddelek »Jutra« pod šifro »Argent-ta Jati«. 2216-26 ne^eOa 1 Din. za dajanje aa^Seva aS za šifro fm 5 Din. 157 Vsaka boeeda 1 Din: ! ta d»)».r>j« oas)o*a v(i F ta šifro p« 5 Din. (30) t Alojz Grebene nakup :t prodaj« Liubljana. D*ns eo- st» 36 &> SI Vnlkanizira avtoplašče vseh dimenzij na.-bolj« najceneje kakor tudi gs loše, snežne čevij« in druge gumijaste predme te. Prva slov porra vui kanizaoija gumija P Sk3 fsr. Rimska cesta fpod LipoV 1955-30 O banu Jefačiču m njecovem vo skovan j® ter sploh o njeg^jvrna ž-v-ljenju. kupujem vse. kor slike, grafike. kipe i. dr. po llubiteljskili na og.s. p^d s:f-t> Si«"-ST conah. Ponudb" oddelek »Jntra« »Je!ačič«. 7i.a tJM/ *—• tf^ & v» tV Jotatte v >Jutrovetn< malem osrlasnliru Oblastveno dovoljena 2083 Ker naša rarprodaja manufakturnega blaga le ie kratek čas traja, smo cene ponovno znižali, tako da je vsakomur mogoče kupiti za malo denarja dobro blago. Oblačilnlca »ILIRIJA" LJUBLJANA, Mestni trg 17-3. i ireiu.it Davoruo Ravijea Izdaja sa Konzorcij »Jutra« Adotl Ribnikai. Za Narodno usJt&rao d. d. kot uakarnarja fraoc J«sectelL Ia inaoraii dol JA odgovoren A kiji MovaJL Va v L^unijaiu.