št. 256 (15.700)letom. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.___________________ TRST - Ul. Montecchl6-Tel. 040/7796600_ GORICA - Drevored 24 maggto 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 I Kfin I ID "toSTMNA PlAČANA V GOTOVINI IDUU UK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% ČETRTEK, 21. NOVEMBRA 1996 V drugi krog ob belem dnevu Sandor Tence V prvem krogu tržaških pokrajinskih volitev je prevladala desnica, njenemu predsedniškemu kandidatu pa )e spodletela neposredna izvolitev, v katero je trdno upal. Levosredinska kandidatka Adele Pino je moCno zaostala zn Renzom Codarinom; Ce hoče vsaj količkaj upati v zmago, mora zato pridobiti glasove tistih, ki so v nedeljo ostali doma, ter seveda tistih, ki so podprli druge kandidate. V tem okviru bodo gotovo odločilni glasovi SKP in najbrž dela Severne lige. Pinova mora seveda narediti vse za zmago, ne more pa se kar tako izneveriti svojim temelj-nitn programskim in pomičnim smernicam. V ein okviru skoraj ni J^edno komentarja sta-nSCe tajnice Ljudske stranke, ki jo poziva, mej ne samo zapre vrata ^RP, ampak naj zaprosi Za glasove zmerno desnico, v katero uvrSCa celo nacionalističnega odvetnika Sardosa Al-“ertinija. S takim predlogom bi Pinova gotovo vec izgubila kot pridobila, zato o njem, vsaj po našem, ni vredno razmisliti, nno so namreč poskusi za razbitje desnega bloka z argumenti kul-ture (strpnost, sožitje ud.), drugo pa so politične in volilne raCuni-ce, pri katerih Ljudska stranka, v tem primeru, Zelo spominja na nekdanjo Krščansko demokracijo. Napisali smo že, in ponavljamo, da je Pino-Va pred zelo zahtevno, me pa nemogočo nalogo. N)en tekmec, ki prav za-radi tega isce volilne povezave z nekaterimi strančicami, je dobil skoraj vse razpoložljive glasove, kandidatka tujke pa lahko stvarno racuna na nove. Voliv- cem se mora za staviti z jasnim voumnim prog . r z »ekipo« sp m neoporečnih sti, ki bodo učinkovito up Pokrajino. Večinska T ndločilnem ^mngu - jasnost in, zakaj zdravo pamet : i • y KžltG naveličal Pveteklost, ( nekateri s te sprijaznili. KRIZA TKB / DANES NA SEDE2U JAMSTVENEGA SKLADA S PARTNERJI IZ SLOVENIJE IN HRVAŠKE Rimsko srečanje bank in sklada, zatem verjetno usodna odločitev SKP v Čedadu o krizi banke, jutri pa slovenski dijaki za enotni nastop manjšine PROMET / TRISTRANSKO MINISTRSKO SREČANJE Koridor št. 5 prehaja od besed k dejanjem LJUBLJANA - Prometni ministri Slovenije, Italije in Madžarske, Igor Umek, Claudio Burlando in Karoly Lotz so na včerajšnjem sestanku na Brdu pri Kranju dosegli pomemben korak naprej pri razvoju železniškega in cestnega koridorja Številka pet. Ta povezuje Španijo, Francijo, Italijo, Slovenijo, Madžarsko in Ukrajino. Dosegli so soglasje glede tehničnih rešitev v zvezi s koridorjem, ki predvideva tudi krak proti Bratislavi in povezavo z Zagrebom. Tehnični dogovor naj bi tako, vključno s pripombami Slovaške in Hrvaške, pripravili na srečanju tehnične skupine držav G 23 v Bruslju, pred koncem leta pa naj bi v Trstu podpisali dokončni sporazum. Ministra Burlan-da sta slovenski in madžarski kolega pooblastila, naj pridobi stališča glede multimodalnega koridorja - ki vključuje cestni, železniški in kombinirani transport - od držav, ki so zanj zainteresirae ali so v njegovi bližini ter od Evropske komisije. Ministri so izrazili upanje, da bodo zainteresirane države in EU (ta tudi finančno) podprle gradnjo tega koridorja. Burlando in Umek sta govorila tudi o možnosti italijanskega sofinansiranja gradnje slovenskih avtocest. Dogovor med slovensko družbo za avtoceste DARS in družbo Autovie Venete predvideva, da bo Slovenija dobila od Italije 94 milijard lir brezobrestnega posojila za gradnjo primorskih avtocest oz. kraka Razdrto-Vipava. Naj dodamo, da sta Burlanda spremljala podpredsednik deželnega sveta FJK Budin in odbornik za prevoze Mattassi, ki sta z izidom včerajšnjega srečanja zelo zadovoljna. Na 11. strani TRST - Danes dopoldne bo v Rimu srečanje, po katerem bo verjetno znana usoda Tržaške kreditne banke: na sedežu italijanskega medbančnega jamstvenega se bodo sestali predstavniki konzorcijev slovenskih in hrvaških bank, predstavniki Banke Italije, italijanskih poslovnih bank upnic TKB in samega jamstvenega sklada. Podrobnosti predlogov za morebitno dokapitalizacijo banke oz. za ustanovitev novega zavoda niso znane, javnosti pa niso dostopni niti podatlki o višini primanjkljaja v raCunih TKB. V soboto bo zapadel 30-dnevni rok, odkar so prejšnjega 23. oktobra zamrznili vsa izplačila tržaške banke. Možno je celo, da še pred tem sprožijo postopek prisilne upravne likvidacije banke. V Čedadu je bilo srečanje SKP, na katerem je sen. Spetič orisal ozadja in možne razplete krize TKB ter gospodarske in širše posledice, ki jih bo ta kriza povzročila. Likvidacija se zdi neizogibna, je dejal, treba pa bi bilo iskati manj boleče izbire, ki bi sle v smer sanacije in dokapitalizacije banke. Jutri ob 9. mri se bodo zbrali na stadionu 1. maja dijaki slovenskih višjih srednjih šol na manifestaciji »Mi smo tu«, da bi podprli enotno nastopanje kot edino pot do konstruktivnih rezultatov v skupnem interesu vse manjšine v tem težkem obdobju. Na 3. strani Tržaške volitve: spori in pogovori TRST - Stranke se pogajajo o drugem odločilnem krogu za izvolitev predsednika Pokrajine. V političnih krogih je doživel različne odmeve predlog tajnice Ljudske stranke Elettre Dorigo, po katerem bi se morala kandidatka leve sredine Adele Pino obrniti na zmerne desničarje in tako v bistvu zapreti vrata dogovoru s SKP. Pogajajo se tudi v Miljah. Sinočnje srečanje med Oljko in SKP ni obrodilo rezultatov. Komunisti Se naprej vztrajajo pri formalni volilni povezavi z naprednim županskim kandidatom Giorgiom Rossettijem, Oljka pa podpira politični dogovor, ki bi ji omogočil, da ohrani sredinske glasove. Na 5. strani Veter, poplave in visoka plima BENETKE - Val slabega vremena je vCeraj zajel srednjo in severno Italijo. V Benetkah so doživeli rekordno plimo, ki je presenetila tudi same domačine. O poplavah in o škodi poročajo iz Furlanije in iz Gradeža, do manjših težav pa je dopoldne prišlo tudi na Tržaškem. Največ škode je ujma prizadela Kamiji, kjer je civilna zaščita v stanju izredne pripravljenosti. Narasla reka Tilment Se naprej ogroža bregove, najbolj zaskrbljeni pa so prebivalci TolmeCa, ki mu grozi zemeljski usad. Na 3. strani Costa novi minister za javna dela RIM - Paolo Costa, 53-letni rektor beneške univerze Ca Foscari, je novi minister za javna dela. Prevzel je mesto Antonia Di Pietra, ki je odstopil. Costa je sinoči prisegel zvestobo ustavi. Istočasno je predsednik republike Oscar L. Scal-faro formalno sprejel odstop Di Pietra. Krajše slovesnosti na Kvirinalu se je udeležil tudi ministrski predsednik Romano Prodi. _________________COSENZA / TRAGEDIJA BLAZNOSTI_______________________ Obupan zaradi ženinega odhoda kaibinjer ubil 6 ljudi Zbežal je skupaj z otrokoma in se nato predal v Brescii BUONVICINO (COSENZA) - Družinski spor se je konCal s tragedijo. Mlad karabinjer je v trenutku obupa ubil ženo in pet sorodnikov, ker se žena ni hotela vrniti k njemu. Prizorišče hude in absurdne tragedije je bila dvonadstropna hiša v kraju Buonvicino pri Cosenzi. Tu je karabinjer Alfredo Valente, ki je sicer služboval v Formii, ubil najprej 33-lemo ženo Genoveffo Salemme, nato pa še tasta, tašCo, svaka in svakinjo. Takoj potem je hotel oditi in odpeljati tri otroke (hčerko Alessandro in neCaka Fabiano in Marca), toda 11-letna Fabiana se je privila k materinemu truplu in ni hotela v avto. Ponoreli karabinjer ni našel druge rešitve kot to, da je pištolo naperil tudi proti dekletcu in ga ustrelil. Takoj nato je z ostalima otrokoma odpeljal proti Brescii, kjer živi njegova sestra. Po dolgi nočni vožnji je otroka zaupal ženski in se nato javil kolegom v Brescii, ki so ga aretirali. Po splošnem mnenju je bila vzmet, ki je sprožila morilski nagon, Valentejev obup zaradi ženinega odhoda. Na 2. strani Nobene odločitve o slovenski vladi LJUBLJANA - Cez teden dni se bo prvi C sestal novoizvoljeni slovenski državni zbor. Ce ne bo prišlo do bistvenih sprememb, pa bo seja predvsem formalna, saj še ni nobenega dogovora o sestavi nove slovenske vlade. LDS vztraja pri zahtevi, da mora biti mandatar Janez Drnovšek kot voditelj najveCje slovenske stranke, predsednik SLS Marjan Podobnik pa poudarja, da mandatarstvo pripada predstavniku strank slovenske pomladi, Drnovšku pa ponuja zunanje ministrstvo ali predsedstvo parlamenta. Vprašanje pa ne zadeva zgolj imena mandatarja, ampak gre predvsem za politično usmeritev prihodnje slovenske vlade. Danes v Primorskem dnevniku Prodi: Brez Evrope odstop Italijanski premier je izjavil, da bo v primem, Ce Italija po njegovi krivdi ne gre v Evropsko monetarno unijo, odstopil. Stran 2 Necci na prostosti Sodnica za predhodne preiskave v La Spezii Diana Brusača je včeraj preklicala tudi hišni pripor bivšemu upravitelju državnih železnic Lorenzu Necciju. Stran 2 Novi Kravosov! knjigi V Tržaški knjigami so snoCi predstavili novi knjigi Marka Kravosa. Gre za zbirko poezij in za knjigo otroških pripovedi, ki jo je ilustriral Klavdij PalCiC. Stran6 Dolar padel pod 1.500 lir Lira se je vCeraj močno okrepila tako do marke, ki je zdrsnila pod 1.000 lir, kot do dolarja, ki je padel na najnižjo raven po juniju 1993. Ker tehnične težave z mednarodnimi telefonskimi linijami še niso bile rešene, je tudi danes Primorski dnevnik izšel samo na 16 straneh brez nekaterih običajnih rubrik. Bralce prosimo za razumevanje. ITALIJA Četrtek, 21. novembra 1996 FINANČNI ZAKON / DAVEK ZA EVROPO V OSPREDJU RAZPRAVE n Na evrodavek plaz kritik, Prodi pa optimisi »Če po moji krivdi ne gremo v EMU, bom odstopil« RIM, BONN - »Ce Italiji ne bo uspelo izpolniti maastrichtskih meril po moji krivdi, bom sprejel posledice in odstopil,« je dejal predsednik rimske vlade Romano Prodi v intervjuju za nemški ekonomski tednik VVirtschaftsvvoche,. ki je potem objavil anticipacijo razgovora. Prodi je dejal, da je povezal usodo svoje vlade z evrom in da je še vedno trdno prepričan, da bo Italija v prvi skupini držav, ki bodo stopile v monetarno unijo: »Prepričan sem, da bomo uspeli. Zelo smo pospešili ritem.« Kar pa zadeva možnost propada monetarne unije, je italijanski premier mnenja, da bi to povzročilo zaostritev političnih trenj in nacionalizmov. »Negotovost okrog Evropske monteame unije je polom za vse evropske narode. Monetarno unijo moramo Cimprej uresničiti, sicer se bodo obudili fantazmi nacionalizma, za katere smo mislili, da so mrtvi. Bojimo se, da bi v Evropi eksplodirala politična trenja, zato je kljub vsem socialnim in gospodarskim problemom zdajšnji politični trenutek izredno ugoden za dograditev evropske unije. Ce pa te priložnosti ne bomo izrabili, potem se bo položaj dramatično poslabšal.« Prodijev optimizem pa je v velikem nasprotju s komentarji in polemikami, ki so sledile ohjavi sestave tako imenovanega davka za Evropo. Poleg pomislekov Bruslja glede vračanja približno 60 odstotkov davka leta 1999 (povračilo naj bi davkoplačevalci po želji prejeli v obliki delnic privatiziranih družb), je prišlo včeraj največ kritik iz vrst industrijcev in samostojnega dela, medtem ko sindikati hvalijo kolikor toliko pravično razdehtev bremen davka za Evropo. Tisto, kar očitajo Prodijevemu finančnemu zakonu pa je, da ne vsebuje celovitega in strukturnega posega za drastično omejitev davčnega in skrbstvene- ga utajevanja oziroma izmikanja. Povsem drugačno je mnenje sindikalnih predstavništev baze (-RDB), ki so prepričani, da se je vlada odločila za nov hud udarec po delavcih, ki ga je tokrat maskirala v evrodavek. Kot rečeno, so do davka za Evropo še posebno kritični industrije! in stanovske organizacije samostojnih delavcev. Predsednik Confindustrie Fossa je včeraj izjavil, da v bistvu ne gre za prispevek za Evropo, ampak preprosto za davek, s katerim hoče vlada popraviti porazne javne raCune. Podobno kritično je tudi stališCe mladih industrijcev, ki ostro nasprotujejo evrodavku in napovedujejo hoj za ustavne reforme, znanim kritikam trgovske organizacije Confcommercio pa so se včeraj po sestanku s finančnim ministrom Viscom z ostrim nasprotovanjem evrodavku pridružile tudi stanovske organizacije obrtnikov. MILAN / PREISKAVA O POKOLU V KMEČKI BANKL Gradivo iz obdobja strategije napetosti Dokumente urada za rezervirane dejavnosti so našli v skladišču policije v Rimu RIM, MILAN - Milanska sodnika Guido Salvi-ni in Grazia Pradella, ki raziskujeta pokol v Kmečki banki na Trgu Fontana v Milanu, v teh dneh preučujeta gradivo, ki sta ga našla v skoraj pozabljenem arhivu notranjega ministrstva in v katerem je veliko gradiva o pokolih v šestdesetih in sedemdesetih letih. Gradivo je zbral razpuščeni urad za »rezervirane dejavnosti« notranjega ministrstva. To obveščevalno telo, ki ga je dolga leta vodil prefekt Federico Amato, je v šestdesetih in sedemdesetih letih prispevalo k temu, da sodniki, ki so raziskovali strategijo napetosti, niso mogli osvetliti celotnega dogajanja in priti na sled krivcem, predvsem pa tistim, ki so zločine naročili. Gradivo je odkril izvedenec, ki ga je sodnik Salvini zadolžil, da preišče arhive notranjega ministrstva. Gre skupaj za 265 zajetnih svežnjev gradiva, ki so ga po razpustu urada za rezervirane dejavnosti hranili na notranjem ministrstvu in nato v nekem skladišču v rimskem predmestju. Leta 1993 pa so ga - ne da bi ga katalogizirali - prenesli v skladišče oddelka rimske policije, ki skrbi za javno varnost. Tu ga je v sodelovanju s starejšimi arhivarji odkril Salvini-jev izvedenec. O vsebini gradiva se je doslej zvedelo malo. Kaže vsekakor, da gre za dokumente obdobja, ki Neccija so včeraj izpustili na prostost LA SPEZIA - Nekdanji pooblaščeni upravitelj Italijanskih železnic Lorenzo Necci je spet na prostosti. Sodnica za predhodne preiskave Diana Brusača je sprejela zahtevo njegovih odvetnikov o izpustitvi na svobodo in preklicala hišni pripor. Necci je preživljal hišni pripor v Paraggiju, kraju nedaleč od Por-tofina. Sinoči je zapustil majhno stanovanje in se odpeljal domov. Neccija so aretirali 15. septembra letos po nalogu sodnikov iz La Spezie, ki so ga obtožili združevanja v zločinske namene, podkupovanja, lažnih družbenih sporočil in goljufije v škodo italijanskih železnic. Z njim so aretirali še italijansko-švicarskega bančnika Pierfrancesca Pacinija Battaglio, njegovo tajnico Eliano Pensieroso in demo-kristjanskega podjetnika Ema Danesija. Sodišče je 10. oktobra zavrnilo zahtevo njegovih odvetnikov o izpustitvi na svobodo. Nekdaj ugledni poslovnež je prebil v zaporu 40 dni, predno so sodniki ugodili drugi zahtevi po izpustitvi iz zapora. Zanj so odredili hišni pripor. Eden od odvetnikov mu je predal svojo vikendico v Paraggiju. Ko jo je včeraj lahko zapustil, je novinarjem izjavil, da je lahko prvič zadihal po dveh mesecih, ter da se je zanj Cas ustavil 15. septembra, ko so ga aretirali. V zaporu in hišnem priporu je mnogo bral in pisal (popisal naj bi 1.500 strani). Njegovi odvetniki sedaj upajo, da bodo lahko dokazali njegovo nedolžnost, kar pa bo - glede na hude obtožbe, ki ga bremenijo - dokaj zahteven posel. PRISELJENCI / NA ZAHTEVO MINISTRA NAPOL1TANA Senat izrekel zaupnico vladi Vlada zahtevala zaupnico, ker je opozicija vložila skoraj 7.000 popravkov RIM - S 163 glasovi za in 106 proti je senat včeraj potrdil zaupnico Prodijevi vladi. Vlada je zahtevala zaupnico o zakonskem predlogu o priseljencih, ker je opozicija predložila skoraj sedem tisoč popravkov in napovedala nastop kakih 30 diskutantov. Vlada je v skladu z ustavo predložila zakonski predlog, ki podaljšuje veljavnost odloka o pravicah priseljencev, ki ga parlament ni utegnil spremeniti v zakon. Po oceni notranjega ministra Giorgia Napolitana je Italija morala nujno podaljšati veljavnost zapadlega odloka, da se ne bi osmešila pred svetovnim javnim mnenjem in da ne bi zatajila sprejetih obvez. Kartel svoboščin je zahteval, naj bi poleg tega aspekta razpravljali tudi o ukrepih, 'ki naj bi zajamčili učinkovitejši izgon ilegalnih priseljencev. Ker vlada predloga ni sprejela, je desničarska opozicija vložila skoraj sedem tisoč popravkov. Okoli tega se je včeraj popoldne razvila debata v senatu. Vladna koalicija je branila odločitev vlade in obsojala obstmkcionisti-čno politiko Kartela, opozicija pa obtožila vlado, da ne sprejema dialoga in skuša opoziciji nadeti nagobčnik. Giorgio Napolitano, ki je v imenu vlade zahteval zaupnico (na ta naCin odpadejo vsi popravki) je napovedal, da bo do konca leta predložil vladni zakonski predlog, ki naj bi okvirno obravnaval problematiko priseljencev. Rekel je, da se bo pri oblikovanju predloga posvetoval z opozicijo in dodal, da bo kot že v Franciji tudi v Italiji potreben kompromis med odločnostjo proti ilegalnemu priseljevanju in spoštovanjem človekovih pravic. gre od petdesetih let do leta 1978, ko je bil urad razpuščen. »Gradivo bo sluzilo zgodovinarjem" lahko pa bi spodbudilo marsikatero preiskavo,« je povedal novinarjem sodnik Salvini. Med gradivom so bili tudi ostanki bombe, ki je 8. avgusta 1969 poškodovala vlak na železniški postaji v Pescari. To je bil eden od atentatov, ki so bili uvod v pokol v Kmečki banki. Gradivo je bilo namenjeno milanskim preiskovalcem, iz še neznanih razlogov pa je obtičal v Rimu v uradu za rezervirane dejavnosti. V atentate na vlake poleti leta 1969 je bila vpletena takoimenovana »črna celica« Frede in Venture, katere dejavnost sta raziskovala sodnika Giancarlo Stiz in Gerardo D’Ambrosio-Gradivo naj bi zadevalo samo pokola v Kmečki banki, ampak tudi druge atentate, ki so ob koncu šestdesetih in v začetku sedemdesetih let okrvavili Italijo. Novico o najdbi rezerviranega gradiva je v torek zvečer sporočil dvodomni parlamentarni komisiji za raziskovanje pokolov predsednik Gio-vanni Pellegrino. Njegovo sporočilo je izzvalo takojšnjo reakcijo milanskih sodnikov, ki so sem Pellegrinu očitali, da je kršil tajnost preiskovalnega postopka^ Predsednik komisije je očitek zavrnil in poudaril, da je bila njegova dolžnost obvestiti parlament o najdbi gradiva, ki nekaj časa komisiji ne bo dostopno, ker ga je zaplenilo milansko sodstvo. _________KALABRIJA / DRUŽINSKE TE2AVE SPROŽILE MORILSKI NAGON V MLADEM KARABINJERJU______. Po prepiru ubil ženo, taste, svake in njuno enajstletno hčerko Morilec je po pokolu zbežal skupaj s svojo hčerko in nečakom, nato pa se je predal karabinjerjem iz Brescie - Opisujejo ga kot umirjenega fanta SENZA) - Obupan, ker ga je žena zapustila, jo je ubil. In skupaj z njo je umoril tudi njene starše, sestro svaka in njuno hčerko. Protagonist nepričakovanega in norega izbruha nasilja je 33-le-tni karabinjer Alfredo Valente, ki je v torek zveCer v kraju Buonvici-no pri Cosenzi obračunal z ženo in z njeno družino in se nato včeraj zjutraj, potem ko se je vozil vso noč, predal kolegom iz Brescie. Tragedija, v kateri je izgubilo žovljenje Sest ljudi, je pretresla karabinjerski rod, predvsem pa vojake karabinjerske postaje iz Formie, kjer je Valente služboval. Preiskovalci, ki sploh niso dovolili novinarjem dostopa na prizorišče tragedije, skušajo razčistiti še nekatere detajle tragedije, ki pa je bila v glavnih obrisih pojasnjena. Valente, ki je imel v torek prost dan, se je v torek zjutraj odpravil k tastom v Buonvicino, morda v upanju, da bo prepričal ženo Genovef-fo Salente, naj se vrne domov. Kaže, da so zakonske težave zelo prizadele mladega karabi- njerja, ki se nikakor ni hotel sprijazniti z ločitvijo. Po prvih izsledkih preiskave je Valente prispel v Buonvicino in se napotil k tastom v upanju, da se bo lahko pobotal z ženo. Pozvonil je na vrata dvonadstropne hiše na telefoto Ap), kjer so stanovali Salemijevi. Kaže, da mu je odprla žena, ki ga je osupla vprašala, po kaj je prišel. Baje ni niti počakala na njegov odgovor. Obrnila mu je hrbet in se name- nila v kuhinjo, kjer so pravkar končali z večerjo. Preiskovalci niso se ugotovili, ali je sovražen odnos žene sprožil v karabinjerju morilski nagon ali pa je Valente že prišel v Kalabrijo z namenom, da obračuna s soprogo. Dejstvo je, da je Valente segel po pištoli in ustrelil proti ženi ter jo ranil. Streljanje je priklicalo na hodnik svaka Salemijeve Luciana Ben-venuta. Karabinjer mu ni dal niti Časa, da bi vprašal, kaj se dogaja in nekajkrat ustrelil proti njemu. Morilska sla je povsem obvladala Valenteja, ki je hotel izpeljati maščevanje do kraja. Stopil je v kuhinjo in ustrelil še taste, 75-letnega Raffae-leja Salemmeja in 72-le-tno Marianno Amoroso ter 38 letno svakinjo Franco Salemme. V hiši so bili tudi trije otroci, Valentejeva štiriletna hčerka Alessandra ter Fabiana in Marco Benvenuto, otroka Luigi-ja in France. Karabinjer jim je ukazal, naj se oblečejo in naj mu sledijo. Toda 11-letna Fabiana ni hotela z njim. Legla je na okrvavljeno materino truplo in obupano zajokala. Ker je ni mogel prepričati, naj mu sledi, je karabinjer naperil pištolo proti dekletcu in ga ustrelil. Nato je odšel in odvedel s sabo mlajša otroka. Z njima se je odpeljal proti Brescii, kjer živi njegova sestra. Med potjo mu je avto odpovedal. Poklical je na pomoč vlečno službo, ki je na avtocesti blizu Piacenze naložila njegov audi in ga pripeljala na servis v Brescio, od tu pa se je s taksijem zapeljal do sestre ter ji zaupal v varstvo hčerko in nečaka. Odšel je. Nekaj ur pozneje se je predal kolegom karabinjerske postaje v Brescii. Tako je končala dolga in absurdna morilska noč mladega karabinjerja, ki so ga že odpeljali v Cosenzo, kjer ga bo zaslišal sodnik. Po pričevanju karabinjerjev iz Formie, kjer je Valente služboval, je bi obup tista vzmet, ki je v Valenteju sprožila morilski nagon. Kaže, da Je mladi karabinjer kole gom pred časom zaupat! da je zaradi sporov z ze no povsem obupan, svojih zakonskih teža vah je spregovoril tudi s poveljnikom postaje-vendar nic ni kazalo, je na robu zloma. V za dnjih tednih se je Valente zaprl sam vase i sploh ni govoril več nikomer. Žena ga je j1 mrec pred nekaj te , po zadnjem prepiru končno pustila in se v nila domov, Valente P se je sam v svojem s no vanju pogrezal v v globlji obup do us o n ga torka. V RIMU / SREČANJE ITALIJANSKIH IN TUJIH BANK, BANKE ITALIJE IN JAMSTVENEGA SKLADA Danes preverjanje možne rešitve ali pa likvidacije TKB Sklep bo verjetno padel do sobote, ko bo zapadel rok zamrznitve Tržaško kreditno banko, njene us’užbence, tisoCe varčevalcev, vec sto podjetij, ki so delovala prek tega zavoda, in njihove vedno bolj zaskrbljene uslužbence, pa tudi vso slovensko javnost in v končnih posledicah vse tržaško gospodarstvo Čakajo trije dnevi, ki jih lahko brez pretiravanja označimo za »usodne«. Danes dopoldne bo na sedežu italijanskega medbančnega jamstvenega sklada v Rimu srečanje s predstavniki konzorcijev slovenskih in hrvaških bank, zainteresiranih za reševanje Tržaške kreditne banke, s predstavniki Banke Italije in italijanskih poslovnih bank upnic TKB ter seveda samega jamstvenega sklada. Ta sklad bi moral v primeru likvidacije TKB izplačati vloge varčevalcev (v celoti sicer samo do 200 milijonov lir in 75% za naslednjih 800 milijonov lir); banke upnice bi bile v primeru likvidacije »brez padala« ob vsa sredstva, ki so jih vložile v TKB; Banka Italije pa mora med drugim tudi zavarovati ugled italijanskega bančnega sistema pred posledicami kraha, ki bi nedvomno zelo negativno odmeval na mednarodni ravni. V soboto bo zapadel 30-dnevni rok, odkar so prejšnjega 23. oktobra zamrznili vsa izplačila tržaške banke: do takrat bi bilo treba preklicati zamrznitev banke, da bi se potem lahko vrnila k rednemu poslovanju, lahko pa bi se tudi zgodilo, da bi podaljšah zamrznitev TKB za nadaljnjih 30 dni. Po tretji verziji pa zamrznitev ne bi bila več problem, ker naj bi še pred soboto sprožili postopek prisilne upravne likvidacije banke. Jutri, v petek, bo torej verjetno odločilni dan, ko bo padla kocka. Kaj se bo zgodilo, je še zavito v najstrožjo tajnost, »verjetnost možnosti odmrznitve izplačil, podaljšanja zamrznitve in likvidacije pa je obratno sorazmerna z njihovim vrstnim redom«, menijo dobro obveščeni. Ah drugače povedano: za veC poznavalcev razmer je najbolj verjetno, da je likvidacija TKB tik pred zdajci. Z likvidacijo pa ne bi še dobih vseh dokončnih odgovorov, saj je lahko tudi likvidacija takšna ali pa drugačna: trda, po hitrih, strogih in brezobzirnih postopkih, ah pa mehka in nekako previdnejša ob upoštevanju številnih gospodarskih, socialnih in nenazadnje političnih posledic, ki bi jih za seboj povlekli likvidacijski postopki. Konzorcijem z onstran meje so menda že posredovali do sedaj zbrano tajno dokumentacijo o TKB. Tajno dokumentacijo, ker prave številke še niso prodrle v javnost, dosedaj zbrano dokumentacijo pa zato, ker se te dni postavlja vprašanje, Ce bodo prej ali slej prišle na dan še druge izgube, še drugi skriti računi, za katere pa menda nihče nima preve- likega interesa, da bi jih razkril pred javnostjo in pred skupnostjo finančnih zavodov, predvsem v mednarodnem merilu. Likvidacija bi v tej logiki tudi postavila »varnostni pokrov« na ves kr ah TKB, saj bi upniki imeli samo 60 dni Časa, da izterjajo svoje pravice, potem pa bi vse »luknje« dokončno prekrila neprozorna tanCica. Ostaja še vedno odprta možnost dokapitalizacije banke, kateri naj ne bi bili povsem nenaklonjeni italijanski subjekti, od Banke Italije do nekaterih bank upnic in samega jamstvenega sklada. Morebitna dokapitalizacija pa še ne rešuje osrednjega problema za TKB, ali bi dokapitalizirali sedanji zavod, ali pa novo banko, ki bi nastala na drugačnih, verjetno mednarodnih temeljih in ki bi povsem prekinila kontinuiteto z dosedanjo banko, ki je nastala na podlagi sporazumov med Italijo in Jugoslavijo leta 1954. ČEDAD / PREDAVANJE STOJANA SPETIČA NA KRAJEVNEM SEDE2U SKR Likvidacija TKB bi imela za Benečijo hude posledice Prvi primer tako drastičnega posega v državi - Poiskati pot sanacije in dokapitalizacije ČEDAD - Odločitev likvidacije Tržaške kreditne banke predstavlja izredno hudo dejanje. Slo bi za prvi primer v državi, da bi se za banko odločili s tako drastično potezo. Tako je podčrtal senator Stojan Spetič, ki ga je v Čedad povabila krajevna sekcija Stranke komunistične prenove, da bi pojasnil ozadje krize v našem naj-vecjem denarnem zavodu in na gospodarske in širše posledice, ki jih bo ta kriza prinesla. Spetič je že uvodoma objasnil, da se SKP ne strinja s tako drastično odločitvijo centralne rimske banke in da si bo prizadevala, da se poišCe drugo, manj boCelo izbiro, ki bi šla v smer sanacije in dokapitaliza- cije. Takšen pristop, kot ugotavljajo same italijanske banke in garancijski sklad, bi zahteval manjše finančne izgube. Ob tem ne gre spregledati dejstva, da je TKB aktivna in uspešna banka. Sicer je Spetič sam priznal, da je upanje, da bi rimska centralna banka spremenila svojo odločitev, izredno majhno. Odločilno naj bi bilo zato današnje srečanje, ki ga bodo imeli predstavniki slovenskih in hrvaških bank s skupino italijanskih bank. Na tem srečanju pa ne bo prisotnih predstavnikov zavoda »Banca dTtalia«, kar ima svoj pomen in kaže, da so se pri centralni banki že odločili za likvidacijo. Takšna odločitev pa bo zadala velik družbeno-gospodarski udarec celotnemu obmejnemu območju in to bodo še posebej občutili v Nadiških dolinah. Likvidacija bo zahtevala velik zaposlitveni davek, saj bi na cesti ostalo od tisoč do pet tisoč oseb. Spetič je zbranim podal zgodovinsko pot banke, ki je nastala iz sklepov Londonskega memoranduma. V vseh teh letih je TKB nenehno rastla in postala ena od vodilnih tržaških bank. Danes, v Času vstopanja Slovenije v Evropsko unijo in v Času Prodijeve diplomatske odprtosti proti Vzhodu, pa se želi izbrisati prisotnost in vloga Tržaške kreditne banke. Spetič se je vprašal, -iče za tem dejanjem morebiti ne stoji logika, da bi se na pogorišču slovenske banke gradili veliki interesi (400 milijonov dolarjev v petih letih) za obnovo od vojne uničene Bosne. Slovenski senator se je zaustavil tudi pri notranjih krivdah vodstva banke, ki je opravilo vrsto napak in se vključilo v sistem CAF (Craxi-Andreotti-Fan-fani), ko je le-ta že kazal znake propada. Ne glede, kakšna bo bodočnost TKB, si bo SKP prizadevala, da bo nova banka še naprej odigrala vlogo, ki jo je imela Tržaška kreditna banka, tudi kar zadeva prisotnost in vlogo naše manjšine v njej. (r.p.) — DIJAKI / JUTRI MANIFESTACIJA »Absurdno je, dasevtaki situaciji kregajo Poziv mladih k enotnosti - tako bi lahko poimenovali jutrišnjo manifestacijo slovenskih tržaških in goriških dijakov na Stadionu 1. maja pri Sv. Ivanu. Zakaj k enotnosti? Poljanka Dolhar, predstavnica dijakov na liceju Franceta Prešerna takole odgovarja: »Ker se nam zdi absurdno, da se kregajo tudi v tako hudi situaciji, v kakršni sedaj živimo: hodijo v Rim v ločenih delegacijah, zapuščajo sestanke. Mladi nočemo obsojati nikogar, ugotavljamo pa, da niti na eni niti na drugi strani ni zadostnih interesov po enotnem nastopanju.« Mladi torej hočete povedati svoje? »Seveda. Tudi zato, ker nam mnogokrat očitajo, da nas nič ne zanima. Ker pa se bo v tem obdobju odločalo o naši bodočnosti, menimo, da je prav in potrebno, da tudi mi spregovorimo.« Kako mladi gledate na krizo Tržaške kreditne banke in sploh zamejskega gospodarstva? »Lahko povem le svoje mnenje. Tisti, ki so zgrešili, morajo vsekakor plačati. A že Grki so pravili, da nekdo ni kriv, dokler ga sodišče ni obsodilo. Skoda, ker sedaj tvegamo, da bomo zapravili vse, kar je bilo storjenega v petdesetih letih, pa Čeprav tisto, kar je bilo storjeno, ni bilo vse slabo. Banka je storila tudi mnogo dobrega, sicer se ne bi, kot kaže, ves Trst sedaj zavzemal zanjo. Skoda, ker je imela glede stikov z Vzhodom in nekdanjo Jugoslavijo naj- več poznanj in uspehov. Mislim, da-se v primeru TKB zastavlja tudi politično vprašanje: Ce so rešili druge banke, ki so se znašle v še hujših težavah in jih niso likvidirali, zakaj hočejo likvidirati TKB?« Kako bo sedanja gospodarska kriza manjšine vplivala na življenje mladih? »Ce zaprejo banko in zaprejo tudi majhna podjetja, nam bo predla še hujša kot doslej. Kdor bo dokončal študij letos, pa tudi tisti, ki ga bodo čez pet let, ne bodo imeli mnogo perspektiv.« Kako se je sploh porodila zamisel o dijaški manifestaciji za enotnost v manjšini? »Porodila se je na liceju F. Prešerna. Predstavniki dijakov smo se med seboj pogovorili in jo nato iznesli predstavnikom drugih šol bodisi v Trstu bodisi v Gorici. Pretekli teden smo se skupno sestali, ideja je prodrla, podprli so jo, in takrat smo zaceli s pripravami. Sprva smo nameravali prirediti manifestacijo na pedagoškem liceju, a je prišlo do nesporazuma, ker so na tej šoli smatrali, da ni zadostnih razlogov za manifestacijo, in so sprva namignili, da se pobude ne bodo udeležili. Naposled pa so se tudi na tej šoli odločili, da bodo jutri manifestiraliz drugimi tržaškimi in goriškimi dijaki.« Manifestacija slovenskih tržaških in goriških dijakov pod skupnim geslom »Mi smo tu« bo jutri na Stadionu 1. maja. Začela se bo ob 9. uri. V višjih legah FJK je kar krepko snežilo Zaradi usadov zaprtih več stranskih cest VIDEM - Val slabega vremena se v vsej Furlaniji - Julijski krajini nadaljuje, vendar je položaj povsod pod nadzorom, kot zagotavljajo pri civilni zaščiti. V višjih legah je včeraj začelo kar intenzivno snežiti, kar je že povzročilo nekatere nevšečnosti v prometu, je' pa po drugi strani zmanjšalo nevarnost novih poplav. Snežilo je v Karniji in v Kanalski dolini, nekatere stranske ceste so zato morah zapreti, druge pa so prevozne le z zimsko opremo. Nekatere druge ceste, na primer ona rned Pontabljem in Mokrinami, pa so zaprte zaradi usadov Prejšnjih dni. PaC pa promet redno poteka na avtocesti A 23 med TolmeCem in mejo z Avstrijo. Včeraj je snežilo tudi v pordenonski pokrajini, snežna plast je na Piancavallu debela že nekaj desetin centimetrov. Glavne težave imajo tu z zemeljskimi usadi, zaradi katerih so še vedno zaprte nekatere ceste v Valcellini in v dolini Arzino. Vremenske napovedi za prihodnje dni pa so bolj ugodne. Danes naj bi bilo v vsej deželi povečini, krajevne plohe pa so možne v Tržaškem zalivu. Za jutri pa je predvideno novo poslabšanje z zmernimi padavinami. Zaradi nižanja temperature bi utegnilo rahlo snežiti tudi v nižjih legah. SLABO VREME V VSEJ DEŽELI / V OBMORSKEM MESTECU PRECEJŠNJA SKODA Gradež včeraj kot Benetke Voda prekrila ulice središča GRADEŽ - Podoba gra-deških ulic je bila včeraj zjutraj podobna Benetkam. Silovit naliv, plima, predvsem pa moCan jugo so povzročili poplavo vsega mestnega središča. Pojav visoke vode v Gradežu ni povsem neobičajen, toda včerajšnja plima je bila res izredna. Morje iz pristaniškega kanala je preplavilo vse središčne ulice, ki so okrog 10. ure bile pod nekaj desetinami centimetrov vode. Najhujše je bilo stanje na območju med pristaniščem in bolnišnico, sicer pa so bile pod vodo tudi vse druge ulice v centru, na območju “Citta giardino” in pri pokopališču. Promet je bil veC ur nemogoč, pešci pa so se morali opremiti z visokimi škornji. Posegli so možje deželne civilne zaščite in gasilci, ki so prečrpali vodo iz nekaterih kletnih prostorov. Voda je zalila tudi številne javne lokale in trgovine, kjer pa so večinoma pripravljeni na to možnost in so se zato izognili hujši škodi. Povsem pod vodo sta bili obe gradeški plaži, kjer je razburkano morje povzročilo tudi nekaj škode. Visoki valovi, ki jih je dvigal južni veter, so ves čas butali ob in tudi Cez nasip, ki povezuje staro in novo gradeško plažo. Silovito dopoldansko neurje z vetrom je nevšečnosti in škodo povzročilo tudi v Gorici in na Krminskem ter pri Ogleju in Cervinjanu. Poplavljena ulica ob pristaniškem kanalu sredi Gradeža GLOSA Nelagodje socialno ogroženih Jože Pirjevec Prejšnji teden me je direktorica občinske knjižnice v Idriji povabila, da se skupaj s škofom Grmičem udeležim veCera, kjer naj bi predstavili njegovo zadnjo knjigo »Moja misel«, obenem pa tudi roman, ki ga je pri isti založbi izdala gospa Marija Vogrič. Vabilo sem sprejel, saj me vežejo na idrijsko knjižnico lepi spomini, vendar sem se obljube začel kesati, komaj sem prebral nekaj strani dela, naslovljenega »Vojna iz ljubezni«, o katerem naj bi spregovoril. Navada je, da človek predstavlja avtorja, s katerim je v sozvočju in o pisanju kate- rega bo lahko povedal kaj pozitivnega. Roman gospe Vogrič (Ce ga je tako mogoče označiti, saj gre bolj za tretji del politično moCno obarvanega plam-fleta) pa je v diametralnem nasprotju z vsem tistim, kar sam verjamem. Za gospo Vogrič je namreč osamosvojitev Slovenije velika tragedija, oziroma izdajstvo, ki smo ga zagrešili slovenski »nacionalisti«, medtem ko je Jugoslovanska narodna armija brezmadežna žrtev našega sovraštva in pokvarjenosti. »Enaindevetdesetega so nacionalisti armado proglasili za zver, da bi pripadniki slovenskih paravojaških enot brez slabih občutkov ubijali njene vojake,« piše brez sence dvoma gospa Vogrič, prepričana, da sta realni socializem v Srednji in Vzhodni Evropi in z njim Jugoslavija propadla ne zaradi svoje notranje trhlosti, temveC zaradi ogabne kapitalistične zarote. V precepu, kaj storiti, da ne bom preveč nevljuden do avtorice, obenem pa da ne pustim direktorice idrijske knjižnice na cedilu, sem sklenil, da se veCera udeležim, povem kako sam vidim našo bližnjo preteklost, obenem pa poudarim svojo Človeško prizadetost nad usodo tistih, ki jim je razpad Jugoslavije uničil življenje in ideale. Kajti, kako je mogoče biti ravnodušen nad zgodbo generala Hočevarja, zadnjega poveljnika slovenske Teritorialne obrambe, ki je leta 1990 prestopil na stran zvezne vlade in konCal kot izdajalec svoje domovine v nekem hotelu v Beogradu, v katerega je Miloševič strpal tiste armadne poveljnike, za katere nima veC posla. Generalovi ženi se je v obupu nad neznosnimi razmerami, v katerih se je znašla družina, zmešalo, tako da je v trenutku neprisebnosti z moževo pištolo umorila komaj dvajsetletnega sina. Gre za tragedijo, ki kliče v spo- min Sofoklejev občutek življenja, tam, kjer pravi v Antigoni: »Usoda ima strašno moč./ Ne moreš ji ubežati ne z bogastvom ne z vojno./ Nobena trdnjava je ne zadrži, nobena ladja ne prehiti.« Moja pieteta pa vendarle ni bila dovolj močna, da bi zagrnila moj odpor do Sloveniji in demokraciji sovražnih tez gospe Vogrič. VeCer bi tako izzvenel nekoliko klavrno, da ga s svojo človeško simpatijo in štajersko zgovornostjo ni poživel škof Grmič. Kljub nelagodju, v katerem sem se znašel, pa moram vendar reci, da idrijska izkušnja ni bila brez pozitivnih miselnih impulzov. Ko smo namreč govorili o stari Jugoslaviji in njeni zlagani družbeni ureditvi, se je k besedi prijavil tudi mlad delavec, ki je opozoril, kako se je v prejšnjem »samoupravnem« režimu počutil na svojem delovnem mestu dosti bolj varnega kot sedaj, ko mora vedno molčati, ker mu sicer grozi odpoved. O resnični vsebini »samouprave« si ne delam nobenih utvar, še manj pa o njeni ekonomski učinkovitosti. Kljub temu pa so me besede mladega Idrijčana presunile, ker sem za njimi zaslutil nelagodje, razširjeno med številnimi Slovenci, katerim se v novih razmerah, ki jih zaznamuje v prvi vrsti poslovna uspešnost, ni posrečilo preriniti v vrste zmagovalcev. Mislim, da bi se nova vlada nad tem aspektom naše stvarnosti morala bolj zamisliti, kot so se njene predhodnice doslej. KRIZA DEŽELNE UPRAVE Deželna vlada: odločilni pogovori med SKP in Oljko Položaj se spreminja iz ure v uro Zelo različna stališča o zdravstvu VIDEM - Pogajanja med Oljko in SKP za izvolitev nove deželne vlade niso zabeležila vidnih korakov naprej; na obeh straneh obstaja politična volja za oblikovanje nove koalicije, programskih in vsebinskih nesoglasij pa je še kar precej. Največ težav beležijo pri obravnavi zdravstvene reforme. Komunisti izhajajo iz ugotovitve, da je zakon, ki ga je izdelal Cecottijev odbor, skrajno pomanjkljiv in krivičen predvsem do šibkejših družbenih slojev. Velika večina komponent Prodijevega zavezništva pa ni tega mnenja, sicer ne nasprotuje dopolnilom in popravkom, meni pa, da je zakon načelno dober ter da ga torej ne gre bistveno spreminjati. D SL - pogajanja zanjo vodita predvsem Renzo Travanut in Michele De-grassi (na sliki) - vztraja pri stališču, da mora imeti nova koalicija večino v deželnem svetu, kar pomeni, da se mora hočeš nočeš naslanjati na podporo SKP. Drugo je potem, ali bodo komunisti neposredno sodelovali v novi vladi ali pa ji bodo nudili le zunanjo podporo. Model Prodi torej, ki pa ga, kot vidimo, ni lahko »izvoziti« v naše kraje. Levosredinska koalicija doslej še ni vzela v poštev predloga CCD in CDU po oblikovanju široke upravne koalicije, iz katero bi izločili le Severno ligo, ki se zavzema za takozvano Padani-jo. Predlog Buttiglioneje-vih in Casinijevih pristašev podpirajo »Forza Ita- lia« in Nacionalno zavezništvo, v Oljki pa so mnogi prepričani,, da bi taka politična rešitev le oživela nekdanjo KD. KOBARID / OD JUTRI DO NEDELJE, Vrsta proslav ob 90-letnici smrti pesnika Simona Gregorčiča KOBARID - Občina Kobarid bo ob 90-letnici smrti Simona Gregorčiča pripravila vrsto kulturnih pobud. Jutri bodo ob 10. uri na pokopališču pri Sv. Lovrencu pripravih recital z glasbenimi točkami uCen-cev OS Simona Gregorčiča iz Kobarida. V soboto, 23. novembra, bodo v Libušnjah (ob 16. uri) predstavili knjigo prof. Ivana Sivca »Biseri bolečine«. Na Vršnem pa bo ob 18. uri osrednja slovesnost z naslovom »Zavezani Gregorčiču«, na kateri bodo sodelovah gledališka igralca Radoš Bolčina in Jože Horvat, učenka Tjaša Vidic, nonet Simon Gregorčič ter pevski tercet iz Tolmina. V župnijski cerkvi Marije Vnebovzete v Kobaridu bo v nedeljo, ob 10. uri maša, ki jo bo daroval koprski škof Metod Pirih. Istega dne, ob 11.15 pa bo v kobariškem kulturnem domu recital z glasbenimi točkami »In šel od sela bom do sela« ob nastopu igralcev Sandija Krošlja in Damjane Kravanje, otroškega pevskega zbora iz Volč, glase-bene šole iz Tolmina, noneta Simon Gregorčič in mladinskega zbora Planin- Solidarnost VIDEM - Huminski redni profesorji poklicnega zavoda za industrijo so izkazali solidarnost su-plentom, ki so že dalj časa brez plače. Sklenili, da bodo zbrali sredstva in z breobrestnim posojilom pomagali manj srečnim kolegom. Doslej se je odzvalo 25 profesorjev, pobudniki pa ne dvomijo, da bodo pristopili tudi ostali. SEŽANA / VINOGRADNIŠTVO Zadovoljni z letošnjo letino Količinsko je bila letina dobra in tudi kakovost je zadovoljiva SEŽANA - Po petih letih so v Sežani ponovno organizirali veselo Martinovanje. Tokrat se je v prostorih Kmetijske zadruge Vinakras zbralo precejšnje število ljudi (čeprav ne toliko, kot so pričakovali) in z mladim vinom nazdravili Sv. Martinu, zraven pa si privoščili še martinovo večerjo (zelje, klobase, zarebrice, kraški pršut in seveda pečeni kostanji) in zaplesali ob zvokih ansambla Snežnik iz Ilirske Bistrice s pevko Nado. Na prireditvi, ki naj bi postala tradicionalna, so predstavili tudi letošnji letnik vina. Po besedah in ocenjevanju vodje sežanske kleti Sergija Žvaba so zadovoljni z letošnjim pridelkom, tako po količini kot tudi s kakovostjo. »Zadnji tri letniki so bili količinsko "okleščeni”, saj je celo kraški vinorodni okoliš prizadela suša, toCa in tako je bilo ta leta manj pridelka. Za letošnjo letino vina oz. grozdja lahko rečemo, da je bila količinsko PISMA UREDNIŠTVU O slovenskih šolskih okrajih Cenjenemu uredništvu Primorskega dnevnika s prošnjo za objavo: Branje Članka z naslovom »-Dve novosti« časnikarja Marjana Kemperla z dne 10.11.1996 me je prisililo, da vam pišem teh nekaj vrstic. V članku sem zasledil namreč dve nakapi ali neresnici, kateri bi zlonamer-než lahko označil za sad sprenevedanja. Pisec danka pravi: »Doslej so še bojkotirali volitve v okrajne in pokrajinske šolske svete, ker je enotni šolski odbor smatral, da je bilo slovenskim predstavnikom zajamčeno preskromno število mest, da bi lahko v njih uveljavili svoja mnenja in poglede.« Da to ni res je očitno, saj zakonodaja v tej smeri ni storila nikakršnega koraka naprej. Kdor hoče, lahko to preveri s primerjavo 34. člena O.P.R. štev. 416/1974 z 48. členom Z.O. štev. 297/1994. Določila glede slovenskega predstavništva so popolnoma ista, jasno je torej, da gre razlog za bojkot iskati drugje. Kot elan tedanjega enotnega šolskega odbora lahko pojasnim, da je do odločitve za bojkot voliteVv okrajne in pokrajinske šolske svete prišlo, ker niso oblasti zadostile zahtevi po slovenskem šolskem okraju. Kemperle v svojem Članku piše takole: »Ob tem se je pojavil še poseben, lahko bi zapisal "tipično slovenski problem”: vprašanje šolskih okrajev. Časopisni stolpci še pričajo o polemiki, ki se je takrat ob zadevi avtonomije zamejske šole razplamtela med dvema taboroma, med zagovorniki enega in zagovorniki dveh okrajev. Razklanost je -kot se pogosto ponavlja v vrstah naše skupnosti - storila svoje: tako nismo dobili ne enega ne dveh okrajev, še vedno pa govorimo o šolski avtonomiji, ki smo jo ciklično bolj ali manj glasno zahtevali vse do današnjih dni.« Ce se že govori o dveh taborih ne gre zamolčati njih sestave. Zagovorniki enega okraja so bili: Deželna komisija za slovenske šole, KPI, Sindikat slovenske šole, SKGZ in SSk. Zagovorniki dveh okrajev pa PSI, ki je po sklepu strankine deželne šolske in slovenske komisije ter v skladu z zakonskimi določili zagovarjala ustanovitev dveh šolskih okra- jev in sicer enega za goriško in enega za tržaško pokrajino. Tudi socialistična stranka se je zaradi ljube enotnosti, po v Članku omenjenih polemikah, odpovedala lastnim sklepom in se ni dosledno borila za njih udejanjenje. Na koncu cele »komedije« sem v zapuščenem taboru zagovornikov dveh okrajev ostal sam, kar je bilo v tistem Času povod muzanju in šalam na moj račun. Po povedanem je jasno, da pisanje o razklanosti, meji na sprenevedanje. Bralcem nedvomno dolgujem pojasnilo in opravičilo za svojo trmoglavo vztrajanje in za še hujši greh, to je krhanje enotnosti. Razlog vsega je v tedanjem 10. Členu O.P.R. 416/1974, ki pravi: »Šolski okraj ne more presegati pokrajinskega obsega.« Isto danes pravi 17. člen Z.O. 297/1994, ki je nadomestil prejšnjega. Zahtevani edini in enotni deželni šolski okraj bi torej kršil tako duh kot črko navedenega zakonskega določila, saj naj bi obsegal kar tri pokrajine. Vsa moja opozorila, da bodo deželne oblasti izkoristile, z zakonom neskladno zahtevo po enotem deželnem okraju, kot razlog za zavrnitev kakršnegakoli slovenskega šolskega okraja, so naletela na gluha ušesa. Napovedi - osamljeni glas vpijočega v puščavi - so se uresničile. Deželni odbor je 20. aprila 1977 sklenil, da :»UpoštevajoC pravno nezmožnost, da se v skladu z zgoraj omenenimi predpisi sprejme zahteve, prihajajoče iz različnih strani, po ustanovitvi enega slovenskega okraja in v skladu z mnenjem deželnega urada, Deželni odbor soglasno sklene...« (sklep Deželnega odbora štev. 1353 z dne 20. aprila 1977). 12. julija 1977 je Deželni svet po zelo razburkani seji, ki je trajala neprekinjeno od 9. do 16. ure, za vedno zapečatil usodo slovenskih okrajev v kakršnemkoli številu. Tudi tokrat je enotnost - kot se pogosto ponavlja v vrstah naše skupnosti - storila svoje! Na sejah tedanjega šolskega odbora sem tudi zagovarjal mnenje, da je bojkot volitev v pokrajinski šolski svet nesmiseln in neutemeljen, saj za ta šolski organ nismo nikoli postavili nikakršne zahteve. Po 19 letih je sedanji šolski odbor (seveda v drugačni zasedbi) spoznal vso nesmiselnost bojkota volitev v pokrajinski šolski svet in tako potrdil, da sklep, ki ga je sprejel nekdanji šolski odbor, ni koristil slovenskemu šolstvu. Toliko iz ljubezni do jasnosti in resnice. P.S. Bralcem, posebno ti-.stim, ki so v Času opisanega dogajanja sedeli v šolskih klopeh in so danes starši, učitelji in profesorji naše mladine, ter jih zanima podrobnejša informacija o tem »tipičnem slovenskem primeru«: vprašanju šolskih okrajev, svetujem branje poglavja »Šolski zborni organi« v knjigi: »Slovensko šolstvo na goriškem in Tržaškem 1945-85«. Zahvaljujoč se za pozornost in s prisrčnim pozdravom prof. Pino PeCenko Pripis ur.: Okrajni sveti so bili, in - po skoraj dveh desetletjih - očitno ostajajo konjiček prof. Pečenka. O njih rad spregovori, ko javno poseže ob raznoraznih priložnostih. Zakaj, to bo verjetno najbolje vedel sam. Domnevam, da jih bo ponesel, sebi v veselje, ostalim v žalost, tudi v tretje tisočletje. Zanj bi lahko priredili pregovor: »Okraji - železna srajca!« M.K. povprečna, zadovoljni pa smo tudi s kakovostjo. Vegetacija vinske trte se je začela sorazmerno pozno, nato je narava pohitela, vreme ob cvetenju in zorenju je bilo lepo, kljub temu, da je bilo precej veC dežja, kot smo ga na sušnem Krasu vajeni. Čeprav je bilo pred trgatvijo pričakovati, da bo letošnji letnik problematičen zaradi visoke vsebnosti kislin, so se kisline zmanjšale, je pa tudi nekaj manj sladkorja, ker je bilo manj sonca. Kljub temu pa smo s kvaliteto zdovoljni,« pripoveudje Žvab. V zadrugi so tudi zrn dovoljni, saj so odkupih veC grozdja kot prejšnja leta tako od elanov zadruge kot tudi od ostalih vinogradnikov. Kje lahko išCete vzroke za to? Žvab: »Menimo, da so vinogradniki dobili zaupanje v našo zadrugo, ki je v zadnjih letih izbolp šala kvaliteto vina. Večjj odkup gre pripisati tudi boljši politiki cen v zadnjih letih. Tako je odkupljeno grozdje elanov zadruge boljše plačano od grozdja nečlanov, pa tudi v primernem času.« Letos so v sežanski Kmetijski zadrugi odkupili približno en mihjon kilogramov grozdja, Pr' ve serije kraškega vina pa so že na tržišču. Tako zasledimo odprto kraško belo vino in kaško črni no, konec novembra prj pravljajo prvo stekleničenje kraškega terana m kraškega belega vina, P° 15. decembru pa butili' Cni sauvignon, tako a bi ga že pričeli prodaja 1 v letošnjem letu. Z večji mi količinami vina pa naj bi na trg prišli v za Cetku prihodnjega leta-Olga Knez NA POBUDO ZSKD Jutri na Opčinah shod kulturnih delavcev o krizi v manjšini Zveza slovenskih kulturnih društev sklicuje jutri, v petek, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah Zbor kulturnih delavcev. Namen srečanja je, da se člani društev in kulturni delavci pogovorijo o sedanjem ' tretnutku slovenske manjšine. Problemov, ki jih je sprožila kriza v TKB, je veliko, od socialnih in gospodarskih do kulturnih in organizacijskih. Potrebna je reorganizacija manjšine, krovne organizacije SKGZ in tudi manjših enot, saj so kriza banke in njene posledice na boleč način opozorile na številna vprašanja, ki nam jih sestavljajo novi časi. Gost srečanja bo ravnatelj SDGZ Vojko Kocjančič, ki bo prisotnim s strokovnega vidika obrazložil nastalo krizo in možnosti izhoda iz nje. Potrebna je solidarnost med ljudmi, ker lahko stiska mnogih posameznikov ošibi manjšinsko organizirano življenje, organizacije in društva. Ob ugotavljanju napak in njihovih razlogov je nujen pogled v prihodnost. Kulturni delavci ne morejo odra anjkati v široki razpravi, ki se razvija v manjšini. Zbor kulturnih delavcev bo priložnost za analize, kritike in predvsem za predloge o tem, kako naj izgleda bodoče delo in organiziranost naše skupnosti. POKRAJINA / PRIPRAVE NA BAL0TA20 MED PINOVO IN CODAR1NOM Ljudska stranka nasprotuje volilnemu sporazumu s SKR Jocopo Venier. Če hočejo vnaprej izgubiti, naj kar izgubijo... Volilni dogovor med Adele Pino in Stranko komunistične prenove je iz ure v uro vse bolj vprašljiv. Odločno mu nasprotuje predvsem Ljudska stranka, ki meni, da bi morala kandidatka Oljke zaprositi za podporo zmerne desničarske kroge, ki se ne prepoznavajo v skrajnih stališčih Nacionalnega zavezništva. Ne gre torej samo za zavrnitev (morebitnega) sporazuma s Komunistično prenovo, a za popolnoma novo usmeritev ene od glavnih komponent Prodijevega zavezništva. Tajnica Ljudske stranke Elettra Dorigo je v intervjuju za Piccolo dejala, da obstaja v Trstu tudi razsvetljena desnica, ki se ne zapira vase, a kljub vsemu gleda naprej. Huda na- paka bi bila, da bi Pokrajino v trenutku, ko se Slovenija in Hrvaška nagibata na desno, izročili Finijevi stranki, je podčrtala predstavnica LS. Dorigova je mnenja, da bi bil sporazum s SKP škodljiv, ker se naslanja le na številke in ne na politične perspektive Trsta. Kot predstavnika zmerne desnice je omenila predsednika Lege Na-zionale Paola Sardosa Al-bertinija, odločitev o bodočih korakih pa je prepustila Pinovi. Kandidatka za predsednico včeraj ni hotela komentirati izjav Dorigove in je ves dan s svojimi najožjimi sodelavci pripravljala zadnje in odločilne predvolilne poteze. Sardos Albertini je ponudbo Ljudske stranke označil kot znak spošto- MILJE / POGAJANJA MED OLJKO IN SKP Dogovor ali povezava? V A/filioVi oo oi-r»rw*i mn nictii^nn nrem ” *""" I tli 10 nTfihoctllO. Z cikli V Miljah so se sinoči sestali zastopniki liste »Naprej Milje« (županski kandidat Sergio Milo in SKP) in kompo-. Oent Oljke, ki jih je vodil županski kandidat Giorgio Rossetti (na sliki). Komunistična prenova je ponovila zahtevo po formalni volilni povezavi z Ros-settijem, ki se bo v nedeljo, 1.decembra pomeril z desničarskim kandidatom Robertom Dipiazzo. Oljka nasprotuje uradni povezavi in podpira politični sporazum z Milom in s Ko- munistično prenovo Dogovor bi po Rosse-tijevem mnenju omogočil, da Oljka ohrani vse svoje glasove (vključno z glasovi sredine), »Naprej Milje«, ki bi v tem primeru seveda podprla naprednega kandidata, pa isto-tako vse svoje glasove. Ločeno za dosego skupnega cilja torej, kar je po Rossettijevem mnenju najbolj učinkovita pot za zmago naprednih in demokratičnih sil. V primeru predhodnega dogovora bi Oljka zagotovila Mi-lovi listi vidno prisot- nost v novem miljskem občinskem odboru. Sinočnje srečanje je bilo prehodno, zaključke pa je pričakovati v prihodnjih dneh. Kan-didat«Naprej Milje« Milo je za danes ob 18.uri sklical na sedežu miljske SKP (Ul.Roma 2) javno skupščino, na kateri bo ocenil pogajanja z Oljko in perspektive pred balotažo Rossetti-Dipiazza. Milo bo predlagal uradno volilno povezavo z Ros-settijem, ki po njegovem predstavlja edino jamstvo, da bodo lahko neodvisni in SKP, v primeru zmage Oljke, sestavni del miljske politične večine. vanja, v bistvu pa jo je zavrnil, ker je v taboru Pino-ve po njegovem še vedno vse preveč komunistov. Dejal je, da bi morala tako Codarin, kot Pinova, predhodno ponuditi mesto v pokrajinskem odboru vidnemu zastopniku opozicije. Pokrajinski tajnik DSL Stelio Spadaro ni hotel direktno komentirati stališč tajnice LS. V tiskovni izjavi je napisal, da je treba Pinovi v tem trenutku predvsem omogočiti, da zbere okrog sebe čimveč poznanih, cenjenih in sposobnih ljudi, ki se prepoznavajo v njenem programu in ki so pripravljeni vstopiti v pokrajinski odbor Moč naše koalicije -je poudaril Spadaro - je v tem, da se predstavi kot vladno zavezništvo, ki ga morajo označevati sposobne osebnosti. Kandidatki je tajnik DSL svetoval, naj te sodelavce izbere dosledno s svojimi izkušnjami in v političnih krogih od zmernega centra do levice, seveda brez vsakršnih ideoloških diskriminacij. Več Spadaro, ki se je sinoči srečal s kandidati svoje stranke, ni povedal, zgovornejši pa je bil član vodstva DSL in kandidat za Pokrajino Dino Fonda. V pozivu Dorigove zmernim krogom ne vidi nič slabega, njen konkretni politični predlog (Sardos Albertini) pa se mu zdi kratkomalo neumesten in sad pretiravanja. Tako razmišlja tudi pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Peter Močnik, ki podpira poskus razbitja Codarino-vega zavezništva, saj je prav, da leva sredina skuša pridobiti glasove tu- Adele Pino, kandidatka za predsednico Pokrajine di zmernih demokratov. Tajnik SSk pa noče, da bi ti poskusi privedli do sprememb v temeljni programski in politični usmeritvi predsedniške kandidatke Oljke, ki mora ostati, tako kot je. Stranka komunistične prenove bo stališče o zadnjih dogajanjih pojasnila na današnji novinarski konferenci. Naša stranka za sedaj le jemlje na znanje izjavo tajnice LS Dorigove, nam je povedal pokrajinski tajnik SKP Ja-copo Venier, ki je vsekakor še vedno prepričan v nujnost volilne povezave z Pinovo. Ce hočejo vnaprej izgubiti, naj to naredijo, ne morejo pa pri tem upati v pristanek SKP, je bil še mnenja Venier. Sinoči se je s tiskovnim sporočilom oglasil tudi predsedniški kandidat SKP Dennis Visioli. Adele Pino mora sprejeti na znanje, da koalicija, s katero se je predstavila v prvem krogu, ne zadostuje za zmago. Visioli upa v modernost in v razsodnost kandidatke odprtega Trsta, ki naj se pri tem zgleduje po Codarinu, ki ima za sabo 48 odst. glasov, a vseeno stremi po volilnih povezavah z manjšimi strankami. V tem okviru -pravi še zastopnik Komunistične prenove - mora Pinova delovati ob belem dnevu in takoj zavrniti poskus Ljudske stranke, ki prosi listarske glasove in v zameno ponuja Sardosu Albertiniju odborniško mesto in morda še kak druži stolček v drugih javnih ustanovah. SKP poziva Pinovo, naj pristane na volilno povezavo s komunisti, brez katere bo nemogoče premagati desnico, katere Sardos Albertini je gotovo vidni zastopnik. VREME / TUDI PRI NAS TE2AVE NA AVTOCESTI V VIŠINI NABREŽINE Ob Miramarskem drevoredu voda zalila nekatere pritlične prostore Slabo vreme je glede na pc ^ocila, ki prihajajo iz drugi krajev Italije in tudi iz naše sc seščine, iz Furlanije in še posel n° iz Karnije, doslej v glavner Prizaneslo Trstu in njegovi okc bci. Glede na prejšnje dni pa j deževje včeraj nekaj preglavic 1 Povzročilo. Se največ nevšečnc sti so imeli v Barko vi j ah, kjer j v°da zalila nekatere pritličn prostore ob cesti. Bolj kot dež p Ie verjetno krivo listje, ki te di Pada z dreves in katerega so po J11 pločniki, ceste in kanali: i težko uganiti, da je verjetno d< dobra zamašilo odtočne kanali tiko da voda ni mogla odtekati. Nasploh je vožnja po marsiki eri cesti zaradi razmočenega i sPolzkega listja nevarna in ter Ve'iko pazljivosti. Pred leti prav na Miramarskem drevon d zaradi prevelike hitrosti in 1 jtija na asfaltu prišlo do pra\ ragedije: avtomobil, v katere: )e' peljalo nekaj nepridipr °y, je bežal pred policijo, hitri ]e bila visoka, nenadoma je š< er zapeljal v lužo, polno listj ar izgubil nadzor nad volanor vt° je izml bližnjo klopco, se Prednjim delom vzpel in dob sedno odtrgal celo krošnjo nekega manjšega drevesa, motor pa je končal na spodnje čeri. Nesreče ni preživel nihče, a sreča v nesreči je bila, da na pločniku tedaj ni bilo prav nikogar. Včeraj je bila nekaj časa zaprta tudi cesta za Repentabor, ker je pod železniškim mostom nastalo pravo jezerce: pomagali so si s črpalko, tako da so težave kmalu odpravili. V jutranjih urah pa je padala celo toča, zajelo je območje med Opčinami in Prosekom, kjer je tudi prišlo do številnih sicer mamnjših nesreč, o čemer poročamo posebej. Edina tolažba je v tem, da toča v tem letnem času na poljih ne more več povzročati kakšne posebne škode. Proti večeru se je nebo spet močno pooblačilo. Popoldne je sicer pritisk v samih 30 minutah padel z 992 milibarov na 984, zatem pa je spet začel naraščati. Napovedi pravijo, da bo jugo ponehal in da bo začela pihati burja, tudi temperatura naj bi precej padla. Morda bo zima začela kazati zobe, saj so bile v prejšnjih dneh temperature nad poprečjem za ta letni čas. Mlada ženska ob življenje Včeraj se je pripetila cela vrsta prometnih nesreč, najhuje pa je bilo na avtocesti, v višini Nabrežine, kjer je okrog 10.30 izgubila življenje 24-letna Elena Trento iz Kopra (prebivala je sicer v Umagu). Peljala se je v dostavnem vozilu skupaj z možem, 36-letnim Dorjanom Trentom, namenjena sta bila proti Trstu: iz vzrokov, ki jih morajo še ugotoviti, je Dorja-no izgubil nadzor nad vozilom, ki se je prevrnilo na bok, kar je bilo za žensko usodno, medtem ko bo mož okreval v 25 dneh. Domnevajo, da je morda vozil nekoliko prehitro glede na moker in spolzek asfalt. Izvide so opravili na-brežinski karabinjerji, poleg osebja Rdečega križa pa so posegli tudi openski gasilci. Dorjana Trenta (doma je iz Umaga, kjer tudi živi) so odpeljali v katinarsko bolnišnico, udaril se je v glavo in po drugih delih telesa. Mlada Elena pa je ostala ukleščena v dostavnem vozilu, ki je ležalo na boku. Reševalci ji niso mogli več pomagati, čeprav so izredno hitro prihiteli na kraj nesreče, ker je bilo eno od vozil Rdečega križa prav v bližini. Poklicali so tudi sodnega zdravnika Co-stantinidesa in šele ko je izdal ustrezno dovoljenje, so gasilci iz razbitin potegnili truplo ponesrečenke. Nasploh so imeli reševalci na avtocesti včeraj zjutraj precej dela. Na odseku med Padričami in Opčinami je namreč padala tudi toča, kar je verjetno presenetilo nekatere avtomobiliste. O hujši gmotni škodi" kot tudi o težjih telesnih posledicah pa ne poročajo. V vseh primerih je posegla cestna policija. Tedaj je po avtocesti peljal tudi rešilec Rdečega križa, nekemu avtomobilistu so ponudili pomoč, vendar jo je zavrnil, nakar je osebje Rdečega križa poklicala sama policija, verjetno se je moški premislil ali pa je ugotovil, da je z njim slabše kot je sprva kazalo. Nekaj po 11. uri so osebje Rdečega križa in karabinjerje poklicali tudi v Barkovlje, kjer se je pri prečkanju ceste ponesrečil 75-letni Renzo Cattarin iz Pendice dello Scoglietto. Moški je približno v višini bara Pipolo prečkal cesto, ko ga je s svojo hondo podrla neka 76-letna voznica. Cattarina so odpeljali v glavno bolnišnico, kjer se bo zaradi številnih udarcev zdravil 25 dni. Ni znano, kdo nosi krivdo, pešec ali avtomobilistka. Organe nekega bolnika bodo presadili Prejšnjo noč so v bolnišnici na Katinari nekemu pacientu, ki je tamkaj umrl, odvzeli nekatere organe (pljuča, srce, jetra in ledvice), ki so jih zatem odpeljali v druga severnoitalijanska mesta. Rešilec službe 118 je najprej odpeljal proti letališču v Ronkah, spremljali sta ga dve izvidnici letečega oddelka policije. Organe so naložiti na leta- lo, ki je zatem poletelo proti Milanu. Takoj zatem sta drugi dve izvidnici letečega oddelka z veliko hitrostjo krenili proti bolnišnicama v Brescii in Bergamu, kjer bodo presadili ledvice. Zalotili so ga v tujem avtu Mladi tatič se je poskušal rešiti z begom, vendar ni imel sreče, mimoidoči so ga prijeti in izročili policijskim agentom, ki so kmalu zatem posegli. Denis Gioghi (24 let, UL Sbisa 5) je predvčerajšnjim popoldne, okrog 15.30, razbil šipo na avtomobilu opel corsa v Ul. Petro-nio. Njegovo početje pa je opazil prijatelj lastnika avtomobila: Gioghi je namreč vdrl v vozilo ter skušal ukrasti avtoradio. Ko mu je bilo jasno, da so ga odkrili, je skušal zbežati, med begom je odvrgel izvijač, s katerim je razbil šipo, a daleč ni prišel: poseglo je nekaj oseb in ga ustavilo. TRŽAŠKA KNJIGARNA / PREDSTAVITEV Novi knjigi Marka Kravosa Avtorja je predstavil Matjaž Kmecl Praznično, celo nekam slovesno vzdušje je bilo sinoči v Tržaški knjigarni ob predstavitvi dveh novih knjig Marka Kravosa, pesniške zbirke Krompir na srcu, ki je izšla pri založbi Obzorja z opremo Marjana Kra- vosa in knjige pravljic Ko je zemlja še rasla, ki jo krasijo bogate ilustracije Klavdija PalCiCa in ki je izšla pri celovški Mohorjevi družbi. No, dve novi knjigi našega domačega avtorja so vsekakor praznik, še po- NOVICE Tržaška kriza maja-junija 1945 Danes ob 17.30 bo v Vili Primc na Greti 38 predstavitev knjige »Tržaška kriza maja-junija 1945: revizija zgodovinopisja«, ki jo prireja Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini. Zgodovinar tržaške univerze Teodoro Sala bo predstavil avtorja, Giampaola Valdevita, ki je tudi predsednik omenjenega inštituta. Knjiga zaobjema novo dokumentacijo o usodnem razdobju tržaške zgodovine iz italijanskih, jugoslovanskih, ruskih, angleških in ameriških virov in vsebuje prispevke zgodovinarjev Galeazzija, Ginjanskega, Pirjevca, Pupa in samega Valdevita. Počasitili Foschiattijev spomin V Spominskem parku pri Sv. Justu so včeraj počastili spomin Gabriele j a Foschiattija, katoliškega voditelja, ki je umrl v dachavskem taborišču leta 1944. Odbornik Uberto Fortuna Drossi je v imenu tržaške občinske uprave položil venec na spominsko ploščo. sebej, Ce sta kakor Markovi namenjeni bralcem res vseh starosti. Takega mnenja so gotovo bili tudi številni Markovi prijatelji in zvesti bralci, ki so se v velikem številu zbrali v prostorih knjigarne, kjer je te dni odprta tudi razstava Atilija Kralja. O pesniški zbirki je spregovoril Matjaž Kmecl, ki je poudaril, kako se Marko Kravos ozira nazaj, njegove inventivne intonacije, prehajanje z resnobne melanholije v prešerno igrivost, ki razodevata veder odnos do sveta in življenja. Kakšne so pravljice, je prisotnim nakazal Markov nečak, Jurij Verč, ki mu je stric posvetil zgodbo o ježih. Pravljice same pa je predstavila Alenka Re-bul,a Tuta, ki je Marka Kravosa primerjala neugnanemu navihancu. Otroku sanjske dežele, ki je začaran v odraslega. Poudarila je še kako je ob Palcicevih ilustracijah vsaka stran v knjigi živa. O knjigah sta spregovorila še predstavnika Založb, Andrej Brvar je za založbo Obzorja iz Maribora poudaril vitalnost kulturne diagonale med Trstom in Mariborom. Vezi z našim mestom pa je poudaril tudi GelovCan Franc Katting za Mohorjevo družbo. Prijetno predstavitev tako daje upati, da bo Tržaška knjigarna še naprej prijeten prostor za srečanje z našimi umetniki in avtorji sploh, kot je v sklepnem pozdravu zaželel Igor Starc v imenu novih upraviteljev knjigarne, (bo v) ZNANOST / PREDSTAVITEV V ZDA H MIANI / V SOBOTO V EXCELSIORJU h Znanstveni Trst v Bostonu in New Torku Danes in jutri bodo predstavili v New Yorku in v Bostonu možnosti investicij v raziskovalnem območju pri Padričah in v tržaških znanstvenih strukturah nasploh. Srečanj se bosta udeležila predsednik družbe Area Science Park Domenico Romeo in zastopnik Mednarodnega centra za genetsko inženirstvo in biotehnologijo Carlo Bruschi, s katerima bo tudi tržaški župan Riccardo Illy, ki je poudaril pomen raziskovalne dejavnosti za razvoj Trsta. Jutri pa bo v Raziskovalnem območju pri PadriCah zasedanje o »zaščiti intelektualne imovine, patentov in zaščitnih znakov« z namenom, da seznani z možnostmi zavarovanja svojega bogastva na področju izumov in proizvodnje vse zainteresirane gospodarstvenike, raziskovalce, izumitelje in menažerje. Mikrostrukture v Sinhrotronu V Sinhrotronu pri Bazovici vodijo raziskave o mikromehaniki in miniaturiziranib elektronskih aparatih, da bi med drugim izdelali »mikrobriz-galke« za zdravila. Gre za nemški know-how, ki so ga razvili v sodelovanju z videmsko univerzo, s tržaško družbo Micromore in centrom iz Karlsruheja. Mikrostrukture s premerom od milimetra do tisočinke milimetra preizkušajo z litografsko tehnologijo, pri kateri izkoriščajo svetlobne žarke sinh-rotrona. Nevednost in zlorabljanje zgodovine O Priebkeju in fojbah V soboto bo v hotelu Excelsior srečanje, ki ga prireja krožek Kreole Miani, o aktualni temi »Zgodovina in politika, med nevednostjo in zlorabljanjem«. Spregovorila bosta znana zgodovinarja prof. Nicola Tran-fagha, dekan fakultete za literaturo in zgodovino na univerzi v Turinu, in dr. Bojan Godeša, raziskovalec na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, pa še tržaški novinar Paolo Rumiz; razpravo bo vodil predsednik krožka Maurizio Fogar. Srečanje ni namenjeno specialistom paC pa širši publiki, saj meri k razmišljanju okrog zlorabljanja nepoznavanja zgodovinskih dejstev v politične namene. Zadnja pri- mera sta vezana na afero okrog nacističnega krvnika Priebkeja in fojb. V obeh primerih so največkrat zamolčati prava zgodovinska dejstva, podatke in razmišljanja, prevladalo pa je medijsko izkoriščanje senzacij, razburjanja in občutljivosti javnosti. Ravno v omenjenih medijskih kampanjah se je izkazalo, da italijanski novinarji največkrat nimajo pojma o zgodovinskih dogodkih, o katerih poročajo, in kvečjemu prisluhnejo govoricam in pristranskim stališčem. Srečanje, ki ga prireja krožek Miani, hoCe razgaliti tovrstno lažno »zgodovinopisje« z utemeljenimi prispevki slovenskega in italijanskega zgodovinarja in tržaškega novinarja. Šolske volitve: čakajoč na rezultate... Tržaško šolsko skrbništvo še ni objavilo uradnih rezultatov šolskih volitev. Volilna komisija se je sestala tudi včeraj dopoldne, a še ni končala z delom, zato bo treba na imena izvoljenih v pokrajinski šolski svet -deset dni po zaprtju volilnih sedežev - še počakati. Morda jih bodo objaviti danes. Drugače pa je z rezultati volitev v Vsedržavni šolski svet. Tržaško šolsko skrbništvo je poslalo vse podatke na ministrstvo za šolstvo, ki bo moralo sedaj pregledati izide volitev po vsej Italiji in šele nato bo objavilo imena izvoljenih. Slovenski šolniki s Tržaškega in Goriškega imajo v tem organu zajamčeno zastopstvo. Po neuradnih, a nadvse zanesljivih rezultatih je bila v Vsedržavni šolski organ izvoljena prof. Silvana Hvalic. RAJONSKI SVET 2A ROJAN, GRETO, BARKOVUE Predlog o poimenovanju Trg v Barkovljoh po duhovniku Matiji Škabarju Predsinocnja seja rajonskega sveta za Rojan, Greto in Barkovlje je bila »slovenskega značaja«. Tako jo je namreč označil svetovalec SSk Aleksander Furlan, ki je s svojim predlogom, da bi poimenovali trg ob barkovljanskem portiCu, pred Zavodom za slepce Rittmeyer, po zaslužnem slovenskem duhovniku Matiji Škabarju (r. leta 1876 v Barkovljah, u. leta 1966 v Trstu), izzval dolgo debato prav o slovenskem vprašanju v tem mestnem predelu. V drugem delu seje pa je tekla razprava o prireditvah v vili Primc, kjer bo jutri zvečer na pobudo KD Barkovlje nastopil zbor Jacobus Gallus. Furlanov predlog o poimeno- vanju je bil sprejet z večino glasov. Nasprotovali so mu le svetovalci NZ in LpT, svoje nasprotovanje pa utemeljevali s pretvezo, da Matija Škabar ni naredil v svojem življenju nic izrednega, zaradi Cesar bi si prislužil pomembno mesto v zgodovini. V odgovor je Furlan poudaril, da Škabar veliko pomeni za slovensko prebivalstvo Barkovelj in okolice, saj se je kot duhovnik in narodni buditelj ter kanonik pri Sv. Justu in papežev komornik uveljavil daleč naokrog-Predlog je med drugimi podprl tudi svetovalec Severne lige Coos. Rajonski svet bo sedaj posredoval predlog o poimenoy vanju pristojni toponomastični komisiji pri Tržaški občini. VINOGRADNIŠTVO OKOLJE / LEGAMBIENTE V krožku Salvemini o volitvah Drevi ob 18.30 bo v krožku za družbene vede Gaetano Salvemini na Korzu 12 srečanje posvečeno »razmišljanju o pokrajinskih volitvah«. Uvodno bosta spregovorila novinar VValter Spreafico in predsednik krožka Amaldo Pittoni. Skorajšnja stavka pri Telecomu Uprava podjetja Telecom sporoča, da bo prihodnjega 26. novembra lahko prišlo do zastojev telefonskega prometa zaradi stavke, ki so jo napovedali sindikati Cgil, Cisl in Uil. Telecom sporoča tudi, da so vzpostavili povezavo po hitri digitalni mreži ISDN z Argentino ob priliki skorajšnje razstave Expo Communication ’96 v Buenos Airesu. Framasoni o tretjem tisočletju Giuliano Di Bernardo, veliki mojster italijanske framasonske lože bo jutri ob 18.30 v dvorani hotela Jolly na Korzu Cavour 7 govoril o predlogih framasonov za tretje tisočletje. Dražba za nakupe Občina Devin - Nabrežina obvešča, da bo dne 10. decembra javna dražba za sledeče nakupe: 1. sklop: dobava službenih oblačil za občinske uslužbence (redarje, sle in šoferje); 2. sklop: dobava službenih oblačil za občinske uslužbence (delavce); 3. sklop: dobava službenih oblačil za občinske uslužbence (uCno in pomožno osebje, osebje v kuhinji in bolničarje). Zainteresirani se lahko obrnejo za navodila na Občino (Nabrežina Kamnolomi 25 - tel. 6703321) Ekonomat, kjer je na razpolago izvod celotnega razpisa in celota pogodbenih pogojev. Spet je tu čas žganjekuhe V Bregu so začeli že prve dni meseca, drugod se še pripravljajo Martin je mimo in pridelek je v glavnem pod streho. Dela in skrbi za kmetovalce pa še ni konec. V kleteh še prisluškujejo čarobni govorici vina, ki se prečiščuje v sodih, da ga bodo potem pretočili. Tropine medtem Čakajo, da bodo iz njih iztisniti še kaj močnejšega. ZaCel se je Cas žganjekuhe. Nekateri še pripravljajo posode, Čistijo kotle in nabirajo drva za pod kotel, drugi so jih že prižgali in že uživajo ob pogledu na prozorni curek, ki se počasi steka v steklenico. Iz dolinske občine (od koder je tudi naš posnetek - foto Mario Magajna) poročajo, da so s tem poslom zaceli že v začetku meseca. Tudi v predmestjih in na Krasu se je že zaCelo, prav gotovo pa se bo še nadaljevalo do konca meseca in še čez. Kakšni pa bosta kakovost in količina letošnjega trapinovca, bomo še videti. Konec tedna »Praznik drevesa« za boljše življenje .Naravovarstveno združenje Legambiente bo tudi letos sredi jeseni priredilo pomembno pobudo, katere namen je spodbuditi pri mladih zanimanje za okolje. Gre za »praznik drevesa«, ki ga bodo predstavili danes ob 16. uri na osnovni šoli Biagio Marin v Ul. Praga 6. Legambiente namreč meni, da bi morali prav v šoli zaCeti z naravovarstveno vzgojo. Mladi bi se seznanili z nevarnostmi, ki pretijo zemlji, kot na primer efekt tople grede, in bi postati bolj dovzetni do vprašanj varstva narave. »Praznik drevesa« bodo v vsedržavnem merilu izvedli jutri in v soboto. Srečanje sindikata upokojencev Državni proračun, ki ga je pripravila Prodijeva vlada, in njegove posledice zlasti za upokojence, bo predmet srečanja, ki ga jutri ob 17. uri prireja v Domu Brdina na Opčinah sindikat upokojencev SPI" CGIL za kraško območje. Srečanje namreč nosi naslov »Odobritev državnega proračuna in upokojenci-Zakon št. 335 - pokojninska reforma, povrnitev dolgov INPS-u, pokojnina za gospodinje«. Govorila bosta Luciano Del Rosso in VVilliam Sara. Na srečanje so vabljeni upokojenci in vsi, ki jih ta tema zanima. Fotografirati križem po svetu Jutri ob 20.30 bo v Domu Brdina predavanje foto grafov Nives in Luciana Murana z naslovom »Foto grafirati križem po svetu«. Predavatelja bosta priim zala tudi vrsto diapozitivov s planinarjenja v narav nem parku Orecchiella, na obronkih območja Cinque Terre in v soteski Verdon v Franciji. Srečanje s mj0. grafoma prireja dvojezični kulturni krožek Ob peč-1 - La Rupe z Opčin. _SSG/ PRED PREMIERO »AFRIKA, ALI NA SVOJI ZEMLJI« Inazio Bitechendi: »Počutim se kot zamejski Slovenec« Pogovor z igralcem-začetnikom črne polti Prteor iz Kobalove komedije. Na skrajni desni Inazio Bitedhendi (foto KROMA) Slovensko stalno gledališče se pripravlja na novo premiero - tokrat gre za Prvenec Borisa Kobala, režiserja predstave, ki ga naše občinstvo pozna tudi z drugih strani - kot uspešnega kabareti-igralca itd. Ko sem prihajala v gledališče na razgovor z Borisom, sem se na vratih srečajo s črncem. Ker nisem še poznala vsebine novega dela, sem si mislila, da gre 2a slučajnega gosta, morda celo >>vukumpraja«, ki jih v našem mestu že Poznamo. Pa je šlo za mladega Inazia Binte-pnendija, po rodu iz Gvineje Bissao, ki 0 v tem novem delu z naslovom “^frika, ali na svoji zemlji« odigral re-Snicno eno glavnih vlog, torej neke vr-ste »vukumpraja«. , hazio že približno deset let živi v Hubljani, kjer si je ustvaril tudi družino ln ima hčerkico Vito, sam p c. dokončuje fy°j študij inženirja gozdarstva na ljubljanski univerzi. »Sem član Kluba mednarodnega Prijateljstva, ki deluje v Ljubljani v sk-mpu Studenstke organizacije in vključuje študente različnih narodnosti, ki so se odločili za študij v Sloveniji. lam me je režiser Kobal videl in me Prepričal, naj bi v njegovem delu sode-mval«. Začetki niso bili lahki. Inazio, ali . kona, kot mu bo v igri ime, ni imel o bralskem poklicu nobenega pojma. Začel je torej z začetnimi osnovami: kako se učiti teksta, kako se obnašati na odru, kje držati roke, kako se obnašati v dvogovoru itd. »Moram reci, da sem našel v tržaškem ansamblu ambient, ki mi je bil v veliko pomoč in oporo. Režiser me je marsičesa naučil; potem pa je videl, da je najbolje, da me pusti na oder takšnega, kakršen v resnici sem. Tu sem, skozi igro spoznaval tudi vaše probleme, čeprav sem že vedel, da živi v Italiji slovenska manjšina. »No-no« v igri, ki ga igra Adrijan Rustja mi je, skozi svojo vizijo sveta, marsikaj razodel, kar sicer nisem poznal, kar pa me je utrdilo v prepričanju, da moramo biti manjšine v svetu solidarne. Slovenska manjšina se bori za svoje pravice in je za to dala tudi veliko žrtev. Tudi mi se borimo izven našega sveta za pravico, da bi lahko delali, pomagali tako tudi svoji domovini.« Vaje so intenzivne in naš intervjuvanec nima veliko prostega časa. Vendar je naše mesto le delno spoznal, najbolj pa je spoznal našo manjšino in to preko igre same in s pomočjo svojih kolegov. »Zaenkrat še nisem tako nervozen, a morda še bom. Na vsak način pa lahko povem občinstvu, da sem na strani »noneta«, da se počutim kot zamejski Slovenec. Želim gledališču in vsem igralcem veliko uspehov.« Neva Lukeš OBČNI ZBOR / PREGLED DELAh Slovenski kulturni klub izvolil novo vodstvo V soboto, 16. novembra 1996 je bil v Slovenskem kulturnem klubu občni zbor. Na začetku sta besedo itneli predsednica Mi-tiam Čermelj, ki je povedala, kako je minila prejšnja sezona, predstavila število elanov In obiskovalcev, navedla podatke o prisotnosti obiskovalcev kluba, potem pa je besedo prevzela Jadranka Cergol, ki je na kratko povedala, o cem se je v pretekli se-zoni v klubu predavalo. kdo so bili predavatelji ali gostje. Na koncu so še poročali o nnančnem stanju klu-oa, koliko je stal Slo-venija party in martinovanje. Sledile so volitve, Preko katerih so klu-oovci odločali, kdo bo Prevzel mesta v odbo-nj SKK-ja Za predsed-nico je bila spet potrje-_L^_Miriam Čermelj, za podpredsednico pa so izvolili Martino Sole. Vlogo tajnice je prevzela Martina Gregoret-ti, kot blagajničarka pa se je znova uveljavila Jasna Simčič, za revizorja je bil izvoljen Ivo Lachi. Revizorka je postala Erika Hrovatin. Za odgovornega za tisk je bil spet izvoljen Erik Sancin, odgovorni za reklamo pa sta ostali Michela Gregoretti in Lucia Lombardo. Nov odbor je že istega večera razpravljal o izletu v Postojno, ki so se ga klubovci udeležili 18. novembra. Tam so navezali stike s klubom OZN, ki deluje na srednji šoli v Postojni. Novi odbor bo imel polne roke dela, saj se bo treba temeljito pripraviti na Slovenija party, ki je poleg mik-lavževanja in martinovanja najpomembnejši dogodek v SKK-ju. Erik Sancin VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 21. novembra 1996 ALBERT Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 16.47 - Dolžina dneva 9.17 - Luna vzide ob 14.56 in zatone ob 3.04. Jutri, PETEK, 22. novembra 1996 CILKA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 12,9 stopinje, zračni tlak 993,5 mb pada, veter 29 km na uro jug, vlaga 66-odstotna, padlo je 2,8 mm dežja, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 15 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Samuele Ferrante, Fulvio Glavich, Susanna Mesghez in Giu-lio Leo. UMRLI SO: 79-letni Stefane Zetto, 82-letni Filippo Puglisi, 57-letni Ernesto Berto, 27-letna Susanna Bertozzi, 73-letna Irma Missignani, 88-letni Massi-miliano Buda, 93-letna Maria Guštin, 83-letna Bruna Bubnich, 89-letna Anna Cosliani, 92-Ietna Assunta Frantz. Slovensko Stalno Gledališče BORIS KOBAL AFRIKA ALI NA SVOJI ZEMLJI krstna uprizoritev, režija BORIS KOBAL PREDPREMIERE: danes, 21. t. m., ob 20.30 ABONMA RED E PREMIERA: jutri, 22. t. m., ob 20.30 ABONMA RED A PONOVITVI: v soboto, 23. t. m., ob 20.30 ABONMA RED B v nedeljo, 24. t. m., ob 16. uri ABONMA RED C OBČINA REPENTABOR Občina Repentabor razpisuje javni natečaj za dobavo plinskega olja za ogrevanje za obdobje 01.12.1996 -30.11.1997 po postopku, ki ga predvideva KO 627/1924 čl.73 črka c) . Osnovna cena dražbe podvržena znižanju je povprečna cena prevzeta iz cenikov objavljenih na mesečnem vesniku. tržaške trgovinske zbornice in v veljavi na dan dobave. Rok za predložitev pondub zapade dne 29.11.1996 ob 12.uri; ponudbe bodo lahko predložene tudi dne 30.11.1996 od 8. do 9. ure zjutraj, ko bo natečaj. Vse nadaljnje informacije lahko zainteresirani dobijo v občinskem tajništvu ( tel. 327122) ob delavnikih od 9. do 13. ure. Repentabor, 12.11.1996 Zupan - Križman Alessio KD RDEČA ZVEZDA vabi na otvoritev razstave MILENE IN VERONIKE BIZJAK ki bo danes, 21. t. m., ob 20.30 v občinski hiši v Repniču M ■ ■ LEKARNE Od PONEDELJKA, 18. do SOBOTE, 23. NOVEMBRA 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 UL Mazzini 43 (tel. 631785), Trg 25. aprila 6 -Naselje sv. Sergija (tel. 281256), UL Flavia 89 -Zavije (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv.Ser-gija), UL Combi 17, UL Flavia 89 (Zavije). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL Combi 17 (tel. 302800). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - Dvorana rezervirana. Jutri: 16.00, 18.00 »La Frontiera«, r. Franco Giraldi, i. Raul Bova, Omero Antonutti, Vesna Tominac, Miranda Caharija; 20.15, 22.15 »Crash«. EKCELSIOR - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Rea-zione a catena«, i. Keanu Reeves, Morgan Freeman. EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »I fratelli Skladanowsky«, r. Wim VVenders. AMB ASCIATORI 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II professore matto« i. Ed-die Murphy. NAZIONALE 1 - 17.00, 19.30, 22.00 »Sleepers«, i. Brad Pitt, Dustin Hoffman, Robert De Niro, Vittorio Gassman. NAZIONALE 2-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II cor- vo 2«, i. Vincent Perez. NAZIONALE 3-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II bar-biere di Rio«, i. Diego Aba-tantuono. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Train-spotting«. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Sodomia non stop«, pom, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 17.55, 20.05, 22.15 »Tvvister«, r. Jan De Bont. ALCIONE - 19.15, 22.00 »Le onde del destino«, r. Lars von Trier, i. Emily VVatson, Stellan Skargard. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Fratelli«, r. Abel Ferrara. hi PRIREDITVE SKD BARKOVLJE prireja jutri, 22. t.m., ob 20.30 Vili Prime (Šalita di Gretta 38/1) koncert zbora JACO-BUS GALLUS, ki ga vodi Janko Ban. KD F. VENTURINI prireja gostovanje KD Rovte -Kolonkovec z lepljenko: “... J’en še smua lete (skua-ra pa domače)", režija Drago Gorup v soboto, 23. t.m., ob 20. uri v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju. KD SKALA vabi na predstavitev knjige Vere Žužek MOJE ŽIVLJENJE, MOJA VAS, MOJA VOJNA, ki bo v Gropadi 23. t.m ., ob 20.30 v Zadružnem domu. Vabljeni! GLASBENA SREČANJA MLADIH V ROJANU. Slovenska skupnost v Rojanu in Slovenska glasbena šola vabita na KONCERT, ki bo v nedeljo, 24. t.m., ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu v UL Cordaroli 29. Nastopili bodo: Adam Selj - harmonika in Beatrice Zonta - klavir ter Paolo Bembi - kitara in Tinkara Kovač - glas. Vstop prost! A.O. J.STOKA gosti v nedeljo, 24. t.m., ob 16.30 mladinsko skupino KPD Šmihel s top-dramo Marijana Hintereggerja SMOKE ON THE VVATER ( Dim na vodi). Avtor bo nato izvajal monogrotesko BUTALCI. Toplo vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV vabi v ponedeljek, 25. t. m. v Peterlinovo dvorano na predstavitev študije “ MOHORJEVE DRUŽBE V SLOVENSKEM KULTURNEM PROSTORU 1851-1995“. Sodelujejo dr. Valentin Inzko iz Celovca, dr. Marjan Smolik iz Ljubljane in dr. Banko Marušič iz Nove Gorice . Začetek ob 20.30. KLUB PRIJATELJSTVA vabi v sredo, 27. t. m., ob 16. uri, Ul. Donizetti 3 na predavanje dr. Danila Sedmaka O ALTERNATIVNI MEDICINI. SKD TABOR vljudno vabi na 1. koncert novega niza Openskih glasbenih srečanj, ki bo v nedeljo, 24. t.m., ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opči- nah. Nastopa duo Tamara Tretjak (flavta) in Claudia Sedmak (klavir) s sporedom skladb 20. stoletja. OBVESTILA SINDIKAT UPOKOJENCEV S.P.I. C.G.I.L. - Kraško območje prireja jutri, 22. t.m . ob 17. uri v Domu Brdi na -Opčine srečanje na temo: Finančni zakon in upokojenci -Zakon št. 335 - reforma pokojnin. Vabljeni! ZSKD sklicuje ZBOR KULTURNIH DELAVCEV za predsednike, odbornike in člane društev, zborov in godb na Tržaškem jutri, 22. t.m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah SLOVENSKI KULTURNI KLUB vabi v soboto, 23. t.m. vse mlade na udeležbo na 3. ŠTUDENTSKEM SHODU, ki bo v Šentvidu pri Ljubljani. Na programu bodo športne igre, predavanje psihologa dr. Pavleta Kogeja z naslovom “Fantje so drugačni, dekleta tudi...“, sv. maša in večerni ples. Za informacije in prijave: tel. št. 422478 . (Miriam) ali 226923 (Francesca). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE vabi k vpisu v GLEDALIŠKO SOLO. Informacije v upravi v Ul. Petronio 4, tel. št. 632664. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE sklicuje 16. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v torek, 26. t. m., ob 19. uri na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Ginna-stica 72. Dnevni red: 1. poročilo predsednika, 2. poročilo ravnatelja, -3. obračun in proračun, 4. razprava, 5. poročilo nadzornega odbora in 6. raz-nd. EKONOMSKI KROŽEK organizira v četrtek, 28. t. m. obisk tovarne Crem-caffe v Ul. Pigafetta 6/1 v Trstu. Zbirališče ob 9.45 pred tovarno. Zaniteresira-ni naj se javijo najkasneje do srede, 27. t. m. v prostorih NSK v Ul.sv. Frančiška 20. Vabljeni! H ŠOLSKE VESTI LICEJ F.PRESEREN obvešča, da bodo roditeljski sestanki po sledečem razporedu: v ponedeljek, 25. t. m., ob 16.uri za bienij znanstvenega liceja in vse razrede klasične smeri ter v sredo, 27. t. m., ob 16. uri za trienij znanstvenega liceja. H ČESTITKE IŠČEMO srčno gospo z znanjem slovenskega jezika, ki bi bila pripravljena skrbeti petkrat tedensko invalida v Dragi pri Bazovici. Hrana in stanovanje brezplačno. Plačilo po dogovoru. Kličite na tel. št. 040/228909 v petek in soboto do 19. do 20. ure. SAINT HONORE’ - Opčine sprejme v službo slaščičarja, eno izkušeno prodajalko in dva vajenca. Tel. na št. 040/213055 ali osebno ob urah poslovanja. DIPLOMIRANA bol- ničarka z znanjem slovenščine nudi vsakovrstno pomoč pri negi bolnikov (na domu, v bolnišnici, podnevi in ponoči) ter je na razpolago za injekcije. Tel. št. 0481/32410 po 19. uri. DARUJEM dva psička stara en mesec mešane pasme. Tel. St. 232223. RlKO LORENZI toči belo in črno v Lonjerju. OSMICO je v Nabrežini št. 8 odprl Ušaj. Toči belo in črno vino. KMEČKI turizem je odprt pri Justu Škerlj, Salež 44. Ob sredah zaprto. KMEČKI TURIZEM je odprl Milič v Zagradcu. Tel. št. 229383 - zaprto ob torkih. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Zaprto torek in sredo. OSMICO ima igor Barut v Borštu. OSMICO bo v soboto, 23. t. m. odprl Berto Tonkič v Doberdobu na Tržaški ul. 25. Točil bo belo in črno vino ter domač prigrizek. KUKUKOVI v Doberdobu so spet odprli agrituri-zem. Zaprto ob torkih in sredah. Vabljeni! V PIVNICI III. GENE-RAZIONE v Boljuncu bo jutri, 22. t. m., ob 20.30 nastopila skupina Jimmy Joe’s Band. BAR OXIES v Križu prireja danes, 21. t. m., ob 21. uri koncert skupine Sun Rise Band - rock in blues. PRISPEVKI Ob 19. obletnici smrti Alojza Žagarja daruje žena Danica (Padriče) 30.000 lir za KD Slovan. Ob veselem praznovanju svoje 80-letnice daruje Marija Babič - Trampuž 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob dragega Justa Žerjala darujeta Marija Strajn in družina Bandi 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. Dobrodošel mali JAN. S Kristino, Robijem in Matjažem se veselita tudi pranona in pranono. MALI OGLASI tel. 040-361888 V TOREK, 12. t.m . na poljski poti od Boršta in Boljunca sem izgubil fotoaparat. Poštenega najditelja prosim, da poklice na tel. št. 040/228967. LESTVE vseh vrst z aluminija in lesa ter znane “kobilice" za nabiranje oljk in sadja. Pohištvo Koršič pri Sv. Ivanu, Ul. S.Ci-lino 38, tel. St. 040/54390 ali 575145. PRODAM Opel Astra GL 1.400 I kataliziran, letnik ’92, prevoženih 28.000 km v odličnem stanju. Tel. čf 911090 ZA KRAJŠE obdobje oddajamo večje stanovanje na Proseku nebivajočim. Tel. št. 040/200115. URADNICA z znanjem knjigovodstva išče službo partime . Tel. št. 040/812309 po 13. uri. UVOZNO/IZVOZNO podjetje išče uradnica/ko za opravljeno vojaščino tudi brez izkušenj. Življenjepis, brez ozanke priporočeno, pošljite na Publiest Srl, C.P. 568, 34100 Trst, pod geslo “Import/export“. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH iN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST - Ul. Voldirivo 36 -1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. Ob izgubi dragega očeta izreka Justu Žerjalu iskreno sožalje kolektiv TPPZ P. Tomažič SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 UMETNOST / GALERIJA ARS V GORICI TRST / POSTNA PALAČA Preprosta in iskrena slikarska govorica Zanimiva razstava goriškega umetnika Arriga Tonuttija Likovna galerija v Katoliški knjigarni na Travniku v Gorici, ki se v letošnji sezoni predstavlja občinstvu z novim imenom Ars, predstavlja te dni goriškega umetnika italijanskega rodu Arriga Tonuttija. Odbor galerije Ars, ki pripravlja razstave, se je nameč odločil, da bo vsako sezono predstavil vsaj enega slikarja italijanskega rodu in po možnosti Goričana, ali vsaj slikarja iz naše dežele. Odločitev se je izkazala za zelo dobro potezo, vsaj po izredno številnem obisku na odprtju razstave. Do 26. novembra bo tako v razstavnih prostorih Katoliške knjigarne na ogled Tonuttijevo umetniško delo, ki ga sestavljajo olja in akvareli. Arriga Tonuttija sem prvič spoznal na tej razstavi, pa čeprav gre za starejšega gospoda uglajenih manir in melanhonične-ga nasmeha. Prav take so 'tudi njegove slike, ki jih razstavlja v galeriji v Katoliški knjigarni. Zaman bo človek pričakoval velike dogodke in velike stvaritve od Tonuttija. Tega slikar ne pozna, saj se zateka v slikanje preprostih in vsakodnevnih prizorov, katere zavije v poetično govorico lastne slikarske govorice. Njegova olja, manjših dimenzij so polna ljudi z dežniki, ki hodijo v dežju in vetru, se sprehajajo v snegu, spet drugje sedijo za mizo v neki osmi-ci na Goriškem. Otroci so narisani tako, kot jih Tonutti vidi, nosijo klobuke stožčastih oblik, vsi so nekam tesno ujeti v težke plašče, pravljični in nestvarni so; človek bi rekel, da takih otrok ni nikdar bilo in jih nikdar ne bo, pa vendar so mu všeč in ve, da so to otroci Povsod ali skoraj pa je prisoten veter in dež. Barve so zemeljske, skorajda bi rekeli hladne, kjer pa zaživijo, tam se pozna, da se je Tonutti že odmaknil od svoje priljubljene, kot življenjski dih lastne melanholije življenja, katero najraje slika. Povsod prisotni dež, dežniki, plašči, voda in veter, zabrisani in samo nakazani obrazi. Celovitost slike pa zares daje tisto iskreno preprosto resnico o življenju, ki je: »Tu smo, dežuje, ni preveč lepo, tudi preveč slabo ni, pa dajmo že živeti to naše življenje!«. Morda je to preprosto, preveč preprosto povedano, a sem prepričan, da zadene bistvo To-nuttijevega slikanja ljudi. Arrigo Tonutti je iskren in preprost slikar, kar ne pomeni, da sem v zamotanih besedah povedal, da je slab slikar. Tonutti ni pozer in ve, kje so njegove meje in se tam tudi ustavi. Morda zato ne prepričajo obiskovalca razstave njegovi šopki rož, njegovo cvetje. Ge bi jih razstavljal same, bi najbrž še šlo, ko pa jih obiskovalec vidi zraven ljudi v dežju se takoj zavestno odloči za olja z ljudmi v dežju, za tiste izgubljene kolesarje, ki na Tonuttijevih slikah niti ne vedo, kam kolesarijo, a gredo vseeno v vetru naprej, kot gre naše življenje vedno naprej. Gotovo je Tonuttijev slikarski svet prav zato prepričljiv, ker je iskren in pošten do gledalca, ne ponuja in ne obeta mu velikih stvari, samo majhna razmišljanja o trenutnosti življena in še ta zavita v pravljičnost minljive slikarske govorice, kar vsekakor prijetni in izvrstno izdelani Tonuttijevi akvareli so. Obiskovalec razstave v galeriji Ars v Gorici se bo najbrž moral odločati med večjimi platni in oljnatimi slikami majhnih dimenzij, skorajda že miniatur. Sam sem se odločil za štiri akvarele in tri majhna olja, na katerih je Tonutti svoj poetični svet pripeljal do skrajnosti in ga tudi najbolj poenostavil. Iz vseh teh slik veje tista tiha otožnost po življenju, ki je ne moreš imenovati žalost, a obenem veš, da to ni veselje. Razstava Arriga Tonuttija v Gorici je tudi na novo predstavila slikarja predvsem mlajši publiki, ki ga ni poznala. Slikar namreč ni razstavljal v Gorici že vrsto let. Cene oljnatih slik in akvarelov so več kot konkurenčne, ali kot bi lahko rekli s slikarsko govorico umetnika: preproste in iskrene so, poštene, kot je pošten umetnikov odnos do slikarstva in njegove publike. To najti danes med sodobnimi likovnimi umetniki pa je zelo veliko. Jurij Paljk Razstava lutk: »Stare in nove češke legende« Poštna palača v Trstu gostuje izjemno potujočo razstavo lutk minjaturnih scenskih ambientacij ter originalov risank in nosi naslov Stare in nove češke legende. Razstavo je omogočilo kulturno ministrstvo iz Prage, češka državna kineteka in Kratky film. Razstavo je pripravil Leon VVeigert z izborom originalov, ki prihajajo iz muzejske zbirke v gradu Kratochvilu in obsega gradivo o češkem animiranem filmu. Zgodovina češkega filma sloni na vodilni osebnosti Jirija Trnke in skupini mladih animatorjev studia Afit (Atelier fil-movych triku). Ko se jim je kasneje Trnka pridružil, je to botrovalo uspehom njegovih animiranih filmov, hkrati pa obogatelo celotno ekipo. Od leta 1947 deluje tudi »Bratri v triku«, studio ža risane filme in »Studio Louthoveho filmu« za animacijo lutk. Država je uspehe Trnkovih filmov podpirala, ne gre pa podcenjevati Trnkove dobre lastnosti, da je sodelavcem pomagal čimprej priti do samostojnih dosežkov. Ključnega pomena za tehnično napredovanje praške ekipe je bilo srečanje z ameriškim režiserjem Genejem Deitchem, ko je v polovici, petdesetih let želel tam snemati nanizanke o Tomu in Jerryju. Čeprav do sodelovanja ni prišlo, so se praški animatorji priučili bolj dinamičnih tehnik montaže, kar so znali ustvarjalno izkoristiti in vnašati globlja vsebinska sporočila preko posemeznih filmov. Med šestdesetimi in osemdesetimi leti do-seZe češki animirani film višek uspehov na mednarodnem prizorišču. Predolgo bi bilo vse omenjati. Za kroniko naj povem, da sta obe filmski družbi ustvarili 40 animiranih filmov za kinodvorane in 110 sedemminutnih filmov za otroke in televizijo. Iz leta v leto so se tema ekipama pridruževali mladi umetniki iz praške akademije uporabnih umetnosti. Ge se dokopamo do današnjih dni, je svobode več, denarja manj. Tako izumirajo stare ustanove in se rojevajo nove. Poraja se novo poglavje v zgodovini češkega animiranega filma. Na razstavi so na ogled izvirne lutke dveh ključnih osebnosti Jirija Trnka in Jana Svankmajerja, ki sta znala vnesti s svojo mojstrsko spretnostjo umetniški ustvarjalen pretok in približala gledalcu tudi globlje vsebinske vrednote. Vsaka lutka je prava poslastica za oči malih in velikih otrok. Les, platno, koža, žakljevina, vrv - to so živi materiali, ročno delo in posrečene kombinacije vzpostavljajo pretok z gledalcem še pred animacijo, da ne govorimo o miniaturno izdelanih rekvizitih in pohištvu za scenarije. Posebno vpadejo v oko velike lesene lutke v človekovi velikosti. Tako razstavo si mora res vsak ogledati. Časa je še do 1. decembra, ob delavnikih med 8.30 in 19.30, ob praznikih pa med 8.30 in 18.30. Jasna Merkil TRŽAŠKI OKTET Avstralska turneja Po prihodu in namestitvi pri gostoljubnih slovenskih družinah je Tržaški oktet imel 19. novembra, ' prvega od dveh predvidenih koncertov v avstralski zvezni prestolnici Camberri. Nastopil je v mo-■ gočni in prestižni mestni katedrali ; St. Christopher in nepričakovano j številnemu občinstvu slovenske in . drugih narodnosti predstavil svoj ; namensko za nastope v cerkvah : prirejen program. V prvem delu je izvajal renesančna dela in dela katoliške in pravoslavne liturgije, v ' drugem slovenske umetne in ljudske pesmi, v tretjem pa dela iz j svojega mednarodnega repertoarja, j V izjemno akustičnem prostoru je < Oktetovo petje prišlo do izraza v j vsej svoji zvočni in interpretativni razkošnosti. Občinstvo je na vse i pesmi reagiralo z največjo pozor-t nostjo in predanostjo uživanju in j jih nagrajevalo z dolgimi aplavzi, č katerim se je Oktet oddolžil se z , dodatki. Ves program je bil napo-$ vedan v angleščini, pevcem in ; umetniškemu vodji Danilu Čadežu ^ pa se je za obisk v Avstraliji pri ; slovenskih izseljencih in za nuji denje kakovostnega petja zahvalil j Oktetov zvesti spremljevalec in or-^ ganizator turneje gospod Cvetko ■■■■■■■■■ Falez, predsednik Slovenskega na-rodnega sveta. Mirno lahko rečem, da je bil koncert v camberrijski katedrali, tudi zaradi odlične akustike, doslej najkvalitetnejši na vsej dosedanji Oktetovi avstralski turneji. Včerajšnji dan, 20. novembra, je bil namenjen ogledu Camberre, začel pa se je z obiskom zveznega parlamenta in s sprejemom pri zveznemu ministru za narodnosti, končal pa se je s koncertom v Slovenskem društvu v Phillipsu. S prihodom v Camberro se je tudi zaključilo Oktetovo okrog 3.500 km dolgo potovanje z mini-busom po avstralskih prostranstvih skozi štiri zvezne države na jugozapadnem delu kontinenta. Na poti do Camberre in po odhodu iz milijonskega mesta Adelaide ob obali Južnega avstralskega morja, je Tržaški oktet nastopil v kraju Berry v Slovenskem domu ob reki Murray in v slovenskem dvomestnem društvu Snežnik v večjem mestu Albury, na meji med zveznima državama Victoria in Novi južni Walles. Danes, 21. novembra, nadaljuje Oktet svojo turnejo z letom v Bri-sbane na Zlati obali. J.K. KISMET / MARTA SEBESTVEN Pivi album madžarske pevke Kdor sledi folklorni glasbi, gotovo pozna madžarsko izvrstno pevko, ki se dolga leta ukvarja izključno z ljudsko pesmijo. Tisti pa, ki umetnice ne poznajo, jim lahko prikličemo v spomin neZno pesem ”Marta’s song” belgijskega dua Deep Forest, ki jo je režiser Robert Altman vključil v film ”Pret-a Porter”. Prav v sodelovanju z Michelom Sanchezem in Ericom Mou-quetom, znana kot skupina Deep Forest, pri albumu Boheme, se je madžarska pevka odločila za nekoliko drugačen pristop do tradicionalne pesmi, skoraj na meji z zvrstjo nove ere, ”new age”. Gotovo je to sodelovanje pripomoglo k temu, da jo je spoznalo širše občinstvo, ki niso izključno ljubitelji tradicionalne glasbe. Kismet je prvi album madžarske glasbenice Marte Sebestyen, ki ne vsebuje le madžarskih ljudskih pesmi. Zanimiva sta kombinacija in mešanje v teku pesmi raznih kultur, kot na primer zmes irsko-grških melodij. Prvi pesmi na albu- mu sta bolgarski ljubezenski pesmi Devojko mome in pa Sino moi. Ze pri prvi pesmi se lahko prepustimo izvrstnemu delu aranžerskega mojstra Nikola Parava, ki je vodja skupine Zsarotnok iz Budimpešte. Ta je poskrbel za nekako spojitev folklornih melodij z modernejšim Prl' stopom glasbi s pomočjo da-.našnjih elektronskih instrumentov in samplerjev, a tum zavedajoč se, da brez pravih, originalnih akustičnih instrumentov, bi bila celotna struk' tura albuma preveč sterilna. Martin glas je res nekaj neverjetnega, saj se barva spre minja iz pesmi v pesem m ponese poslušalca od inču] skih pokrajin do irskih zelenih planot. Vseeno pa se cez celoten album, ki traja dobre tričetrt ure, stalno vije slovan ski način petja, ki ga pev '‘j obožuje. Na koncu še pregle skrbno pripravljene album ske knjižice v treh jezikih jan gleščini, francoščini madžarščini) pripravi po slušalca k razumevanju vs ' npcmi PAN AFRIKA / STOTISOCI ŽE VEDNO BREZCILJNO TAVAJO V VZHODNEM ZAIRU Sprenevedanje ob drami na območju velikih jezer Večina noče vojaškega posega, ker se s tem ne strinja Ruanda OTTAVVA, • NEW YORK, KINSASA - Medlem ko »zainteresirane« države na sedežu Združenih narodov v New Yorku razpravljajo o položaju na pbmoeju afriških velikih jezer in o nalogah za večnacionalne vojaške sile, pa je vsem lahko jasno, da se bo razviti Zahod omejil na simbolični poseg, ki bo Predvsem humanitarne in ne vojaške narave. Kanadski premier Jean Chretien je že poudaril, da je po njegovem vojaški poseg odvečen, ker so se hutuj-ski begunci iz vzhodnega Zaira že vrnili v Ruando. S tako oceno pa se ne strinjajo funkcionarji OZN, ki trdijo, da se je v Ruando res vrnilo 500 tisoč beguncev, a da jih je Vsaj še enkrat toliko v Zai-JU- Podobno kot Chretien je skrajno previden tudi ameriški predsednik Clin-ton, ki še ni sprejel dokončne odločitve, ker 8se je položaj v primerjavi s položajem v prejšnjih dneh bistveno izboljšal«. Predvčerajšnjim je ame-riški obrambni minister "mliam Perry napovedal, ?a bo morebitni ameriški kontinget omejen, v njem Pa ne bo bojnih enot, tem-Vec le logistične, zdravst-^ene in vezistične enote, ki bodo štele največ tisoC mož. Ob takem razpletu v zairski Kinšasi že govorijo 0 »koaliciji med VVashing-tonom in Kigalijem«. Ruanda namreč odločno nasprotuje vojaški misiji in Pristaja le na humanitarno. Poseg mednarodnih sil pa si žeB Zaire, ki se je znašel v nezavidljivem položaju, sai je izgubil nadzorstvo nad vzhodnimi pokrajinami ob velikih jezerih. Se Hutujski povratniki v prehodnem taborišču Nkanira čakajo, da bodo ruandske oblasti odločile o njihovi usodi (AP) veC, poveljnik upornih zairskih Tutsijev Andre Ngandu Kassase je včeraj v Gomi napovedal novo ofenzivo svojih enot, ki naj podkrepi zahtevo po odcepitvi pokrajine Severni Ki-vu od Zaira. V Kinšasi ne vedo veC, kako bi bili kos položaju, ker je vsem jasno, da v odsotnosti zairskega diktatorja Mobutuja Seseja Seka (na zdravljenju v Švici) država dobesedno razpada. Včeraj je zairska vlada odstavila načelnika generalštaba vseh treh rodov vojske generala Elukija Monga Aunduja, ker jo je kritiziral glede sil, ki so mu jih dali na razpolago v boju proti upornim Banjamu-lengejem (zairski Tutsi). Aundu obenem nasprotuje posegu mednarodnih vojaških sil, ker se boji, da bi to še pospešilo razkroj države. Da bi bila mera polna, je ugandsko topništvo predvčerajšnjim bombardiralo zairsko obmejno mesto Kasindi. Pred enim tednom so namreč ugandski uporniki vdrli z zairskega ozemlja v Ugando in zasedb mesteca Mpondvve, Karaambi in Bvvera. Zaire sedaj plačuje svojo nekdanjo vlogo regionalne sile, ki je dajala zatočišče vsem upornim skupinam, ki so se s sosednjih držav zatekle na njeno ozemlje. Kot vedno v takih primerih pa najvecji krvni davek plačujejo nedolžni ljudje. Po zadnjih podatkih s6 vsaj stotisoc hutujskih beguncev prebija iz južnega v severni Kivu proti mestu Goma. Nic Čudnega torej, da Francozi opozarjajo, da bi lahko prišlo na tem območju do »humanitarne katastrofe«, ker je v Zairu še več kot pol milijona hutujskih beguncev. Zakr-bljen pa je tudi papež Janez. Pavel H., ki je na včerajšnji avdienci pozval mednarodno skupnost, naj Cimprej poseže in naj predstavniki večnacionalnih humanitarnih sil na svojem jutrišnjem sestanku v Stuttgartu sprejmejo konkretne ukrepe, ki naj omilijo trpljenje ljudi. Papež se je zavzel tudi za hu-tujske povratnike, ki so se vrnili v Ruando, ker njihova usoda ni povsem jasna. NOVICE Konec procesa proti enemu od krvnikov iz Srebrenice DEN HAAG - S priznanjem krivde in z zahtevo javnega tožilca po desetletni zaporni kazni se je včeraj pred mednarodnim haaškim sodiščem končal proces proti 25-letnemu vojnemu zločincu Draženu ErdemoviCu. Ta bosanski Hrvat, ki je pripadal deseti enoti bombašev srbsko-bosanske vojske, je vCeraj priznal, da je 16. julija 1995 po padcu Srebrenice sodeloval v pokolu kakih 1.200 Muslimanov. Sam naj bi jih pobil od 80 do sto, a je to moral storiti, ker bi ga v nasprotnem primeru doletela ista usoda. Prav zato je javni tožilec, American Mark Harmon, za ErdemoviCa zahteval le deset let in ne dosmrtne kazni. Med drugim je Erdemo-vič aktivno sodeloval s sodniki in preiskovalci ter pričal proti voditeljema Republike srbske-Radovanu Karadžiču in Ratku Mladiču. Razsodba bo znana prihodnji teden, kje pa naj bi prestajal kazen še niso odločili, govori se o Italiji, Norveški ali Finski. RIM - Po srečanju z rimskim županom France-scom Rutellijem (na sliki AP) je kubanski predsednik Fidel Castro včeraj odpotoval v domovino. Trčenje na pristajalni stezi je v Illinoisu terjalo 14 mrtvih VVASHINGTON - Štirinajst oseb je izgubilo življenje v požaru, ki je izbruhnil, ko sta na pristajalni stezi v illinoiskem Quincyju trčila propelerski dVomotornik beech 1900 letalske družbe United Express in letalo king air 200. Na dvomotomiku, ki je prihajal iz Chicaga, je bilo poleg dvočlanske posadke še deset potnikov, na manjšem letalu pa le pilota. Po trCenju so plameni takoj zajeli obe letali, tako da ni nobenemu uspelo zbežati strahotni smrti. Jelcin prvič na televiziji MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin se je včeraj prvič po operaciji na srcu 5. novembra pojavil na ruski televiziji. Posneli so ga med sprehodom v parku osrednje moskovske klinike. Danes naj bi mu sneli šive, jutri pa bo odšel v zdravilišče Barkviho, kjer bo moral okrevati še nekaj tednov. AVSTRIJA / PREDSEDNIK NA TV Klestil se je po bolezni spet pojavil v javnosti DUNaj - Po daljši odsotnosti iz javnega življenja se je Predsednik Thomas Klestil spet pojavil na ekra-jJa jRzavne televizije (na sliki AP). Klestil se je moral ^ aS tednov zdraviti zaradi močne infekcije na grlu. Tuna TV je bil videti še nekoliko utrujen, saj je na JI a?an)a odgovarjal s tresočim glasom, vendar pa je za-UKai’ da bi se nameraval umakniti iz javnega življenja. NEW YORK / PO AMERIŠKEM VETU NA PONOVNO IZVOLITEV BUTROSA GALIJA NEW YORK - Po ameriškem vetu na vnovično izvolitev Butro-sa Galija za generalnega sekretarja OZN čaka svetovno organizacijo oster spopad. Galija namreč podpira večina članic OZN in, kar je še pomembnejše, celoten Varnostni svet, razen ZDA seveda. Po vsem sodeč se »protiameriška koalicija« ne namerava tako hitro vdati. Ameriška veleposlanica v OZN Madeleine Albright je v torek glasovala proti ponovni kandidaturi Butrosa Galija, ker organizacija po mnenju VVashingtona potrebuje nekoga, ki bo znal izvesti reforme. Vsi ostali člani Varnostnega sveta so glasovali za Galij evo reelekcijo. Varnostni svet pa se je hkrati strinjal, da imajo pri predlaganju novega kandidata, če Gali ne bo dobil podpore, prednost afriške države. Vendar so Egipt, Botsvana in Gvineja-Bis-sau torkovo glasovanje že razglasile za veliko zmago 74-letnega egiptovskega diplomata. Nekaj ur kasneje so predstavniki 52 afriških držav na srečanju povedali, da se bodo morali posvetovali z Organizacijo afriške enotnosti. »Dokler ne dobimo drugačnih navodil, bo Butros Gali še naprej nas edini kandidat,« je dejal veleposlanik Botsvane Legvveila Joseph Legweila. Po besedah udeležencev srečanja je bil vsak poskus umika podpore hitro utišan. Spopad v OZN OZN se je z zdajšnjo situacijo znašla v položaju, ki ni povsem nov. Leta 1981 je tedanjega generalnega sekretarja, Avstrijca Kurta VValdheima, večkrat zavrnila Kitajska, medtem ko so Američani zavračali Salima A. Salima iz Tanzanije. Po 15 glasovanjih pa sta oba kandidata odstopila in izbran je bil Javier Perez de Cuellar iz Peruja. Odpor do ZDA pa je v OZN zelo močen. Veliko diplomatov je jeznih zaradi ameriškega dolga organizaciji, ki znaša 1, 4 milijarde dolarjev, in načina, na katerega so izvedeli za nasprotovanje Galiju. Ameriška odločitev je bila namreč najprej objavljena v New York Timesu, namesto da bi zanjo prej izvedeli diplomatski krogi. Večina diplomatov tudi trdi, da so se Američani dokaj slabo odrezali pri lobiranju. »Ameriški diplomatski stroj, ki je precejšen, se bo moral šele pognati v akcijo,« je dejal eden od zahodnih diplomatov. »Zaenkrat je to igra vzemi ali pusti,« je dejal diplomat, s čimer je mislil na torkovo izjavo tiskovne predstavnice ameriškega zunanjega ministrstva Glyn Davis, ki je dejala, da OZN bolj potrebuje ZDA, kot pa se- danjega generalnega sekretarja. Zahodni politiki menijo, da se bosta med afriškimi državami oblikovala dva bloka. Ena skupina držav bo hotela kompromis z ZDA, druga pa bo še naprej podpirala Galija in s svojo jezo ogrozila kredibilnost cele OZN. Britanski veleposlanik pri OZN John VVeston je dejal elanom Varnostnega sveta, da njegova država podpira Galija, vendar je z ameriškim nasprotovanjem nastal nov položaj, s katerim se je treba spoprijeti in najti rešitev. Butros Gali pa kljub ameriškemu nasprotovanju ni brez možnosti. To potrjuje primer prvega sekretarja OZN Norvežana Tryg-veja Lieja, ki je dobil mandat kljub vetu tedanje Sovjetske zveze. Seveda so bili takrat časi drugačni, kakor tudi razmerje moči med Generalno skupščino in Varnostnim svetom, izvolitev Lieja pa je OZN pustila hudo razklano. Lie je bil 1. februarja leta 1946 izvoljen za generalnega sekretarja v prvem petletnem mandatu in je imel v začetku močno podporo Sovjetske zveze tudi za drugi mandat. Po izbruhu korejske vojne junija 1950, ko je OZN blagoslovila vojaško intervencijo pod vodstvom ZDA, se je Moskva obrnila proti generalnemu sekretarju. Po 97. Členu ustanove listine OZN imenuje generalnega sekretarja Generalna skupščina na predlog Vmostnega sveta. Sovjetska zveza je takrat takoj vložila veto. Kljub temu da ni bilo uradnega predloga Varnostnega sveta je zadeva prišla pred Generalno skupščino, kjer so novembra 1950 Lieja ponovno izvolili z večino glasov, kljub nasprotovanju sovjetskega bloka. Moskva in njeni zavezniki so na to odgovorili z bojkotiranjem Lieja na sestankih in na diplomatskih sprejemih. Njegov položaj je postal tako nevzdržen in delo OZN tako ogroženo, da je 10. novembra leta 1952 sam ponudil odstop. Večina diplomatov misli, da bi Gali dobil podporo Generalne skupščine, če bi zadeva prišla pred njo mimo varnostnega sveta. Vendar v času, ko je moč slednjega narasla, moč Generalne skupščine pa upadla, le malo diplomatov verjame, da bi si skupščina upala delati mimo volje Varnostnega sveta. Ce je sovjetski bojkot nekoC ohromil delo OZN za dobo dveh let, pa bi imenovanje nekoga proti volji ZDA - tudi če bi bilo to mogoCe -v tem trenutku pomenilo smrtno obsodbo za samo OZN. VREME / SPET TEŽAVE IN NEKAJ ŠKODE NA GORIŠKEM GOSPODARSTVO / NOVA "LISTINA ZA GORIŠKO" Bolj kot dež je tokrat škodo povzročil veter Grodež pod vodo, v Gorici podalo drevesa in dimniki Teritorialni pakt o sporazumu z vlado Posodobljeni in dopolnjeni dokument naj bi usmerjal posege za gospodarski razvoj Vremenska ujma niti vCeraj ni prizanesla Goriški. Najhuje je bilo v Gra-dežu, kjer sta jugo in plima povsem poplavila mestno srediSCe, kot poročamo na drugem mestu. V Gorici in okolici, zlasti na briškem območju tja do Krmina, sta vCeraj največ težav povzročila silovita ploha in veter, M je pihal z nenavadno močnimi sunki. Dežja je po podatkih iz petih meteoroloških postaj Krmin-ske zadružne kleti padlo v posameznih krajih med 20 in 30 milimetri. Količinsko torej ni šlo za izjemne padavine, ker pa je dež padel v zelo kratkem času in ker so bila tla že premočena zaradi obilnega deževja v prejšnjih dneh, je spet prišlo do težav. Voda je dopoldne spet zalila ceste pri Bračanu in delno tudi državno cesto v bližini kr-minskih opekam. V Gorici je voda ovirala promet pri podvozu v Ul. Aquileia. Pristojni organi so zopet poostrili nadzorstvo nad vodnimi tokovi, ki pa so brez težav prenesli Se ta dodatni dež. Gasilci so nadaljevali s prečrpavanjem vode, ki je poplavila kleti in pritličja. Spet so bili na delu v Gradišču, kjer je že v prejšnjih dneh voda zalila skladišče jestvinskega marketa v Ul. Trieste. Se največ dela pa je gasilcem prinesel močan veter, ki je lomil veje in tudi cela drevesa. V raznih mestnih predelih so tako samo v dopoldanskih urah odstranili sedem dreves. Eno od teh je v Ul. Brig. Casale potegnilo s sabo luč in žice javne razsvetljave, vejevje pa je na drugi strani ceste pomečkalo avto Al 12, ki ga je Giuliana Masocco parkirala pred hišo. Škodo bo morala poravnati Prometna policija išče morebitne očividce, ki so prisostvovali prometni nesreči, ki se je pripetila v torek ob 13.45 na križišču ulic Lasciac in Vittorio Veneto v Gorici. Avtomobilist, ki se je menda peljal na renaultu 5 sive barve s tržaško registracijo, je zbil deklico, 11-letno Saro Roset iz Ul. Montelungo, ki se je peljala na gorskem kolesu. Deklica je bila ranjena, četudi ne zelo hudo: po prvi pomoči v bolnišnici so jo poslali domov s prognozo okrevanja v desetih dneh. Voznik renaulta je po trčenju odpeljal naprej, ne da bi nudil pomoči deklici, kar je seveda kaznivo dejanje, zaradi katerega ga sedaj išče policija. Včeraj smo iz bolnišnice dobili popolnejše podatke o zdravstvenem stanju Andreja Bratuža, ki je bil ranjen predsi-noči pred goriškim Kul- občina. Izrita drevesa so ovirala promet tudi v Ul. Aquileia in na avtocestnem odcepu pri Fari. Na srečo ni bil nihče ranjen. Veter je podrl tudi nekaj dimnikov in številne televizijske antene. Na slikah (foto Bumba-ca) prometne težave v Ul. Aquileia in odstranjevanje vejevja v Ul. Casale turnim domom, ko je bil peš namenjen čez Ul. Brass proti uredništvu Novega glasa, pri katerem je glavni urednik. V Bratuža je zadel kombi odbojkarskega kluba Val, ki ga je upravljal 23-letni Mauro Olivieri. V splošni bolnišnici so Andreju Bratužu ugotovili zlome mečnice na levi nogi, desne ključnice, nosne kosti in ličnice, rane na glavi in poškodbo na levem kolenu. Zdravi se v kirurškem oddelku go-riške splošne bolnišnice s prognozo okrevanja v poldrugem mesecu. Člani teritorialnega pakta, ki povezuje institucionalne, družbene in gospodarske predstavnike v pokrajini, so ocenili in dopolnili osnutek sporazuma z vlado, ki ga je izdelalo predsedstvo vlade. V njem so potrjena načela “Listine za Gorico” izpred treh let o sporazumnem'načrtovanju posegov za razvoj Goriške. Posodobljena je vsebina, ki so jo razčlenili v tri sklope: infrastrukture, zakonski instrumenti, preosnova industrije in promocija podjetništva. Za vsak sklop so predstavniki pakta evidentirali vrsto konkretnih predlogov in načrtov, glede katerih naj bi tako Dežela kot posamezna ministrstva sprejeli jasne obveze. Govor je o cestnih, želez- Klub goriške mladine vabi na srečanje na temo Fobije slovenske manjšine, ki bo jutri, 22. novembra, ob 20.30 na sedežu KGM v Svetogorski ulici 85 (Izobraževalni center S. Gregorčič). Prisoten bo psihoanalitik dr. Pavel Fonda, ki se bo na osnovi svojih strokovnih izkušenj z mladimi pogovarjal o psihoanalitičnih aspektih življenja in o problemih, ki se pojavljajo na našem narodnostno mešanem ozemlju. Vsakdanja banalizacija medosebnih in medetnič-nih odnosov vodi v nepotrebna trenja, ki se iz- niških in “intermodal-nih” povezavah, o urejanju voda, namakalnih sistemih, zaščiti tal in nasploh o povezovanju Goriške s komunikacijskim omrežjem Slovenije in nasploh širšega srednjeevropskega območja. Tako dopolnjeni osnutek naj bi po oceni članov teritorialnega pakta bil osnova za programski sporazum za razvoj goriškega gospodarskega sistema, ki ga bo deželna uprava v kratkem sklepala z rimsko vlado. Srečanja se je udeležil tudi predstavnik državne železniške družbe inž. Mario Gobani, s katerim so vzeli v pretres možnosti za realizacijo visoko hitrostnih železniških zvez na osi Benetke-Trst-Ljubljana. ražajo tudi v sovražnem odnosu do nasprotno mislecih ali “različnih”. V posebnih okoljih kot so obmejna in tudi narodnostno mešana območja, so določene paranoidne in shizofrenične reakcije še bolj izrazite. Kako psihoa-nahtična znanost obravnava tovrstno problematiko? Na to in podobna vprašanja bodo poiskali odgovor na jutrišnjem srečanju. KINO GORICA KULTURNI DOM (Gorica kinema) 20.45»Navadni ljudje nimajo na sebi nič posebnega«. Rež. Laurence Fer-reira Barbosa. CORSO 20.00-22.00 »L& lupa«. V soboto samo ob 16. uri »Balto«, risanka S. Spielberga. li PRIREDITVE GORIŠKA KNJIŽNICA F. BEVKA vabi na predstavitev knjige Antona Smoleja Začetki smučanja v Zgomje-savski dolini, danes ob 19. uri v ul. Gradnikove brig. 25 v Novi Gorici. Pogovor z bo vodil Rajko Slokar. ^3 OBVESTILA OBČINSKA UPRAVA V SOVODNJAH prireja jutri, 22. t.m., ob 20.30 vaški posvet v Kulturnem in športnem središču Danica na Vrhu. .Govor bo problematiki Kraškega parka. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ organizira tečaj informatike za otroke od 7. do 13. leta. Vpisovanje v upravi doma, tel. 533495 vsak delavnik od 11. do 17. ure, do 27. novembra. □ ČESTITKE Čudežne krpice prodaja/ in kmalu bo še v vinogradu menežer postala./ A vsaj danes naj mimje!, / saj svoj •••• rojstni dan praznuje./ FRANKA! / Iskrene čestitke od vseh tvojih potrpežljivih Oslavcev in PD bralcev. I : LEKARNI DEŽURNA LEKARNA V GORICI MORANDINI, Ul. Crispi 23, tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosu-lich!17, tel. 711315. DEŽURNA LEKARNA v DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU-Vrtna ul. 2, tel. 78300. pogreb! Danes: 11.00, Antonietta Brenec por. Sabba na glavnem pokopališču; 13.15, Dorina Marcuzzi por. Tonon iz splošne bolnišnice v Slovrenc. NOVICE Prvi planinski večer SPDG V prostorih knjižnice Damir Feigel bo nocoj ob 20.30 prvi planinski večer v priredbi SPD Gorica. Novinar, po upokojitvi pa svetovni popotnik in planinec, med drugim predsednik Slovenskega planinskega društva v Trstu Lojze Abram, bo vodil po dolgi in zanimivi poti skozi ameriški jugozahod. Pobliže bomo spoznah divjino globokih kanjonov, puščavska območja pa tudi vrsto drugih zanimivosti, zahodnega dela ameriške celine. Diapozitive (približno 200) bo Lojze Abram obogatil s pripovedovanjem vtisov in občutkov, ki jih je zaznal na dolgem in vsekakor zanimivem popotovanju skozi območja, ki so poprečnemu Evropejcu (seveda če zadevo ocenjujemo v tej dimenziji) premalo znani ali pa sploh neznani. Večer z gorskim filmom V predavalnici liceja Dante Alighieri na Drevoredu 20. septembra se nocoj ob 21. uri nadaljuje niz predvajanj gorskih filmov, ki ga prireja planinsko društvo CAI v sodelovanju z gorskim odsekom UI-SP iz Trsta. Nocojšnji gost bo švicarski režiser Ful-vio mariani, ki bo predstavil fihn»La strada per 01-mo Lunring«. Film prikazuje skoraj doslej skoraj nepoznano področje Tibeta. TV snemanje pritegnilo mlade Snemanje oddaje “Colpo di fulmine”, ki jo na mreži Italia 1 vodi Alessia Marcuzzi, je včeraj razgibalo vzdušje na goriškem Korzu in na Travniku in pritegnilo pozornost 'mnogih mimoidočih, predvsem pa trume navdušene mladine. Mlada voditeljica je pred kamero vabile številna dekleta in fante in jih skušala pritegniti v “ljubezensko” zgodbo, ki je značilna za banalno vendar priljubljeno oddajo. Vandali razbili tri “robote” Neznanci so včeraj ponoči znesli nad ti. “roboti”, ki jih je mestno podjetje za storitve dalo namestiti za sejem svetega Andreja. Gre za posebne naprave namenjene priključkom za dobavo električne energije kramarjem in zabaviščarjem. Vandali so jih podrli in delno poškodovah, tako da jih je bilo treba nadomestiti z novimi. Danes, 21. novembra ’96, ob 18. uri bosta v okviru Srečanj z avtorji gosta Kulturnega doma slovenska pesnika Tone Pavček in Ciril Zlobec Predstavila bosta zadnjo Pavčkovo pesniško zbirko Temna zarja Vabljeni! ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA CECILIJ ANKA 96 38. revija goriskih pevskih zborov Sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videmske pokrajine, Koroške in Slovenije Kulturni center Lojze Bratuž, Gorica sobota, 23. novembra 1996, ob 20.30 nedelja, 24. novembra 1996, ob 16. uri NESREČA / RANJENA DEKLICA Policija išče priče Andrej Bratuž v bolnšnici z raznimi zlomi KULTURA / TONE PAVČEK n Tri srečanja s poezijo Dopoldne s šolami ob 18. z občinstvom Dan s pesnikom Tonetom Pavčkom. Tako bi lahko imenovah današnji dan, saj bo znani slovenski pesnik opravil kar tri goriška srečanja v raznih vzgojnih in kulturnih okoljih. Tone Pavček je namreč znan tudi kot mladinski pesnik in se bo zato v dopoldanskih urah srečal z učenci raznih slovenskih osnovnih šol z Goriškega ih to na šoli Otona Zupančiča v Gorici. Učencem bo ob tej priložnosti predstavil pesniško zbirko Marko na belem konju. Ob 11. uri bo sledilo srečanje v Kulturnem domu z dijaki nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice in Doberdoba. Pavček bo dijakov predstavil pesniško zbirko Majnice. V večernih urah pa bo, vedno v Kulturnem domu (s pričetkom ob 18. uri), v okviru sporeda srečanj z avtorji predstavitev (prva v zamejstvu) najnovejše Pavčkove pesniške zbirke Temna zarja, ki je pred kratkih izšla v Ljubljani. Pavčka in njegovo poezijo bo predstavil Ciril Zlobec. Pobudnik vseh treh srečanj je Upravni odbor Kulturnega doma iz Gorice. KLUB GORIŠKE MLADINE Manjšina in njene fobije O tem se bo z mladimi pogovarjal dr. P. Fonda HROMET IN ZVEZE / TRISTRANSKO SREČANJE TRANSPORTNIH MINISTROV NA BRDU Od političnih dogovorov do tehnične operativnosti Sporazum o koridorju št. 5 bodo uradno podpisali decembra v Trstu Ljubljana - Prometej ministri Slovenije, Ita-jjje in Madžarske, Igor Umek, Claudio Burlando m Karoly Lotz, so vce-rajšnje skupno srečanje ?a Brdu pri Kranju oceni-1 kot izredno pomemb-e°’ saj so dosegli viden Lorak naprej pri na-^aljnjem razvoju želez-mskega in cestnega kori-aorja številka pet. Ta po-J^zuje Španijo, Francijo, talijo, Slovenijo, Madžar-sko in Ukrajino. Dosegli S : Močna okrepitev lire, dolar padel na raven izleta 1993 MILAN - Lira je včeraj poskrbela za pravi »ex-ploit«, saj se je vidno ovrednotila do vseh glavnih bankovcev, in - kar se redko dogaja - v isti sapi tako do dolarja kot do marke. V prvih popoldanskih urah je zeleni bankovec padel pod 1.500 lir, kar se ni primerilo od junija 1993, in potem nadaljeval drsenje, tako da je ob 16.30 veljal le Se 1.497 lir. Vzporedno je nazadovala tudi marka, ki je po tečajnici Banke Italije veljala 1.000,4 lire, po 16. uri pa je padla pod tisoC Ih in veljala rahlo veC kot 999 Ih. Kar zadeva dolar, je njegovo nazadovanje izraz splošne ošibitve ameriške valute na mednarodnih trgih, do katere je prišlo zaradi vala menjave dolarjev v marke na evropskih trgih, medtem ko je okrepitev lire do marke v prvi vrsti posledica pričakovanj za vrnitev italijanske valute v evropski monetarni sistem. NOVICE Fazio se bo sestal z vrhovi 15 največjih bank RIM - Guverner Banke Italije Antonio Fazio se bo 5. septembra sestal na običajnem mesečnem sestanku z vodilnimi ljudmi petnajstih naj-veejih italijanskih bank. Tokratni sestanek, ki sovpada s posebno razgretim trenutkom za italijanski kreditni sistem, ima na dnevnem redu perspektive evolucije gospodarstva in bančnega sistema, najnovejši razvoj kreditnega trga in konjunktumi položaj, razprava pa se bo lotila tudi gospodarskih perspektiv, trendov povpraševanja po kreditu in trenda gibanja obrestnih stopenj. Fazio in vrhovi najveCjih bank se bodo pogovarjali tudi o gibanju zbiranja vlog in o dohodkovnih perspektivah bank v drugem polletju letošnjega in v prihodnjem letu. Bo glavni delničar Banco di Napoli zavarovalnica INA? RIM - Če bo naveza INA - BNL (Banca Naziona-le del Lavoro) zmagala na natečaju za prevzem nadzora nad zavodom Banco di Napoli, potem bo najveCji delničar prav zavarovalna družba INA. Vest je vCeraj potrdil predsednik banke BNL Mario Sarcinelli, vendar je opozoril, da se je operacija komaj zaCela in da bo treba šele poglobiti in definirati vse podrobnosti. Indikacija o delničarju, ki bo imel relativno večino je vsebovana v pismu, s katerim je omenjena naveza izrazila svoj interes za Banco di Napoli in ki ga je poslala poslovni banki Rotschild, ki jo je italijansko zakladništvo zadolžilo za izvedbo privatizacije neapeljske banke v globoki krizi. 1* g g 5| 1$ ta a s w e 20. NOVEMBER 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1492,00 1523,00 nemška marka 993,00 1013,00 francoski frank 292,00 301,00 holandski gulden 881,00 908,00 belgijski frank 47,70 49,60 funt šterling 2491,00 2567,00 irski šterling 2495,00 2571,00 danska krona 258,00 266,00 grška drahma 6,20 6,60 kanadski dolar 1107,00 1141,00 japonski jen 13,30 13,80 švicarski frank 1170,00 1205,00 avstrjski šiling 140,40 144,70 norveška krona 235,00 242,00 švedska krona 224,00 231,00 portugalski escudo 9,70 10,30 španska pezeta 11,70 12,20 avstralski dolar 1181,00 1217,00 madžarski florint 9,00 11,50 slovenski tolar 10,80 11,30 hrvaška kuna 270,00 280,00 20. NOVEMBER 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1485,00 1515,00 nemška marka 994,00 1014,00 francoski frank 292,00 302,00 holandski gulden 879,00 904,00 belgijski frank 47,83 49,63 funt šterling 2485,00 2565,00 irski šterling 2489,00 2584,00 danska krona 257,00 267,00 grška drahma 6,15 6,75 kanadski dolar 1105,00 1140,00 švicarski frank 1174,00 1199,00 avstrijski šiling 140,07 144,57 slovenski tolar 11,20 11,50 20. NOVEMBER 1996 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1500,390 ECU 1922,000 nemška marka 1000,400 francoski frank 295,590 funt šterling 2517,350 holandski gulden 891,870 belgijski frank 48,537 španska pezeta 11,889 danska krona 260,480 irski funt 2523,660 grška drahma 6,335 portugalski escudo 9,901 kanadski dolar 1118,940 japonski jen 13,495 švicarski frank 1182,990 avstrijski šiling 142,150 norveška krona 237,650 švedska krona 227,010 finska marka 331,760 1 20. NOVEMBER 1996 INDE KS MIB-30: -0,05 % delnica cena var. % delnica cena var. % Mediobanca 9.053 -'+07TT Alleanza Ass. 11.367 +1,49 Mediolanum 15.225 +0,36 Bca di Roma 1.304 +0,92 Montedison 1.095 +1,76 Bca Fideuram 3.575 +2,25 Olivetti 558 -5,71 Benetton 19.138 +0,72 Parmalat 2.443 +0,99 Comit 2.896 -0,34 Pirelli Spa 2.779 -0,03 Credit 1.739 — Ras 15.364 +1,03 Edison 9.411 -1,92 Rolo 14.380 +0,83 Fiat 4.551 +2,98 Saipem 7.748 -0,24 Gemina 765 +2.5P San Paolo To 9.586 +0,74 Generali 31.443 -0,13 Sirti 9.412 +0,15 Imi 13.135 +1,94 Štet 6.327 + 1,72 Ina 2.144 -1,24 TIM 3.432 +2,60 Italgas 5.945 +0,66 Telecom Ita 3.610 + 1,83 La Fondiaria 5.983 +1,06 Mediaset 7.204 NOVICE NOGOMET / V EVROPSKI LIGI PRVAKOV Košarkarska evroliga: Zmaga Smelta Olimpije v Barceloni MIT.AN - V okviru evropske košarkarske lige je ljubljanska Smelt Olimpija premagala Barcelono tudi v gosteh in si tako najbrž že zagotovila vsaj tretje mesto v skupini. Od italijanskih ekip se bo milanski Stefenel danes doma pomeril z Maccabijem, Teamsystem bo gostil Estudiantes, Kinder pa bo gostoval v Sevilli. V Koradevem pokalu je Pistoia v gosteh premagala Bamberg (Nem) s 65:64 in se uvrstila v naslednje kolo. Isto je uspelo tudi Telemarketu, ki je včeraj premagal Burso s 74:66, Benettonu, ki je bil uspešen v Litvi s Plungeom z 81:66. Juvenfus zmagal, Milan osvojil pomembno točko Turinčani so premagali Manchester United v gosteh - Milan pa je igral proti Portu - V četrtfinalu najbrž italijanski dvoboj Danes druga tekma za SP Tekma žensk v veleslalomu Sampras potolkel Agassija HANNOVER - Pete Sampras je na moškem master-su ATP v Hannovru v 46 minutah potolkel Andrea Agassija s 6:2, 6:1. V drugi skupini je Thomas Muster ha premagal Michaela Changa s 6:4, 6:3s. Italija J. Koreja 3:1 OSAKA- Težje od pričakovanj so »azzurri« v drugi tekmi na turnirju Super Challenge FIVB v Osaki premagali Južno Korejo s 3:1 (15:4, 13:15, 15:5, 16:14). Italijani so si zmago zagotovili predvsem z blokom, v katrerem so bili kar 19-krat uspešni. Danes se bo Italija pomerila s Kitajsko. OSTAT .A IZIDI: Jugoslavija - Kitajska 3:0, Nizozemska -Japonska 3:1. Rokomet: Zmaga Principa RUBIERA - V zaostali prvenstveni rokometni tekmi v italijanski A ligi je tržaški Principe v gosteh premagal Rubiero z 21:19 (9:7). Najboljši strelec je bil Massotti z 8 zadetki. Gori pri Trevigliu TRST - Vodstvo.košarkarskega Al ligaša Genertel iz Trsta je oddalo na posojilo svoje krilo Francesca Go-rija BI hgašu nTrevigliu, kamor se je prejšnji teden preselil tudi Simone Gironi. MANCHESTER, PORTO -Nogometaši Juventusa so z zmago v Manchestru samo potrdili prvo mesto v C skupini evropske lige, Manchester United pa bo moral v zadnji tekmi v gosteh proti Rapidu na Dunaju zmagati in nato upati, da Fenerbahce ne bo premagal Juventusa. Glede na potek dogodkov na igrišču bi bolj ustrezal neodločen rezultat, saj so Angleži v drugem delu silovito napadali, imeli tudi priložnosti, toda napadalci niso bili dovolj natančni, nekajkrat pa jim je veselje pokvaril Juventusov vratar Peruzzi. Toda tudi Juventus je imel v dragem delu tri izredne priložnosti, ki pa jih Del Piero (dve) in Bokšič (eno) nista izkoristila. Zmago so si čmo-beli zagotovih v 36. minuti, ko je Del Piero izkoristil enajstmetrovko. Juventus je prva italijanska ekipa, ki je uspela zmagati v Manchestru. V Portu je Milan uspel osvojiti točko, ki mu dejansko skoraj zanesljivo prinaša drugo mesto v skupini za Portom, Id bo prvi. V zadnji tekmi bodo namreč Milančani doma igrali z norveškim Rosenborgom, ki ima točko povedel v 56. minuti z golom Davidsa, rezultat pa je poravnal Pimenta v 71. minuti. Neodločeni izid najbolj ustreza dogodkom na igrišču, čeprav je imel Porto več od igre in tudi več priložnosti. Ce bo Milan osvojil drago mesto, se bo v Četrtfinalu pomeril z Juventusom. V Četrtfinalu sta tudi že Atletico in Borussia, v A skupini pa bo odločitev o dveh četrtfinalistih padla v zadnjem kolu, s tem da Ajaxu resno grozi, da se bo moral posloviti od nadaljnjega tekmovanja. Manchester United - manj od Milana. Proh portu galskemu prvaku je Mila: H ODBOJKA / POGOVOR Z VALOVIM »TUJCEM« DAVORJEM ŽULIMO h »Za Val sem se odločil, ker ima društvo res ambiciozne načrte« Novi Valov odbojkar je hrvaški državljan, z odbojko pa seje začel ukvarjati šele pred kratkim - Njegova prva športa rokomet in košarka Davor Sulina je s Stefanom Beltramejem novinec pri Valu. Medtem ko je Beltrame v naših odbojkarskih krogih precej dobro poznan, saj je že igral tudi v A ligi v B e Hunu, je Davor Sulina še vedno skoraj neznanec. Z odbojko se je namreč začel ukvarjati šele pred petimi leti. Kljub temu pa je s svojimi nekdanjimi ekipami že dosegel več dobrih rezultatov in tudi Imsa, ki letos cilja na napredovanje v Bi ligo, računa, da je on dobra okrepitev tudi v primerjavi z Luco Populinijem, ki je do lani igral pri Valu v vlogi glavnega tolkaCa. Navijačem si že na igrišču pokazal, koliko veljaš. Vsi pa smo precej radovedni, kako si iz Umaga prišel do Gorico. Navsezadnje si ti za Val prvi tujec in kot tak vzbujaš še posebno pozornost in radovednost. »Kot velika večina športnikov sem se tudi jaz že kot otrok zaCel aktivno udejstvovati v športu in sicer sem se najprej posvetil rokometu. Komaj sem malo zrasel, pa sem rokomet zamenjal s košarko. Pri sedemnajstih letih sem odšel iz Umaga, kjer sem do takrat igral, in se preselil v Zagreb, kjer sem eno leto treniral s Cibono. Leto potem pa sem že spet menjal ekipo, prestopil sem namreč v eno do ljubljanskih košarkarskih ekip in sem že tudi treniral v Ljubljani. Ravno takrat pa so se začeli pojavljati vsi problemi, ki so potem privedli do razpada Jugoslavije. Jaz sem raje zapustil Ljubljano in sem prišel v Italijo, kjer sem se začasno ustavil pri teti.« Kot košarkar si si že nabral precej izkušenj tudi v znanih ekipah. Kako to, da nisi tudi v Italiji nadaljeval v tem športu? »V resnici sem že kmalu po prihodu v Italijo poskusil s košarko, na žalost pa sem se moral kaj kmalu soočiti z nepremostljivim problemom včlanjenja. Kot tujec bi namreč v Italiji lahko nastopal samo v A ligi in zato mi ni preostalo drugega, kot da menjam šport. Tudi kot rokometaš sem že bil včlanjen na Hrvaškem, tako da nisem mogel igrati niti rokometa. Preostali sta mi samo odbojka in nogomet. V teh dveh športih namreč nisem bil nikoli registriran kot igralec in sem tako lahko nastopil za italkijanski klub, čeprav sem tuj državljan. Ko so mi pri Storotu ponudili možnost igrati v C-2 ligi, sem se takoj odločil za odbojko. Tudi moja odbojkarska kariera bi se lahko zaključila še pred začetkom, če mi pri Štoru ne bi pomagali. Pri teti nisem mogel za stalno ostati in brez dela bi se tudi ne mogel avtonomno preživljati, tako da sem bil že pripravljen, da se vrnem domov. Na srečo pa mi je športno društvo Stom priskrbelo prenočišče in so me tudi ekonomsko podprli, dokler nisem našel dela, tako da se moram sedaj zahvaliti tudi njim, če še igram odbojko.« Po prvem letu v C-2 ligi si kar naravnost prestopil k ekipi San Mi-guel v C-l ligo. 2e naslednje leto ste napredovali .v B-2 ligo, kjer ste lani zasedli končno 4. mesto, prav pred Im-so, kamor si prišel letos. Zakaj si se odločil ravno za Gorico? »Odločalo je več momentov. Zame je bila najbolj zanimiva obljuba društva, da mi bodo v Gorici našli uradniško delovno mesto. Dokler sem igral pri San Mi-guelu sem namreč delal v neki tovarni. Ce si ves dan na nogah, pa je zvečer trening, vsaj fizično prava muka. Drugi razlog za to mojo od- ločitev so bili ambiciozni načrti, ki so si jih zastavili pri Valu. Povedali so mi, da bodo v Gorici sestavili ekipo, ki meri na napredovanje. Nazadnje moram tudi reči, da sem v Gorici mnogo bližji domu, tako da lahko tudi bolj pogosto vidim svojo družino. Vsekakor pa mislim, da bi v vsakem primeru ostal pri San Miguelu, če Val ne bi ciljal na napredovanje. Tam sem se namreč imel res dobro, reži pa moram, da so me tudi v Gorici tako igralci kot tudi vsi ostali člani društva sprejeli zelo dobro in tudi ekipa je po pričakovanjih res močna, tako da sem gostov, da je naš cilj povsem uresničljiv.« A&D Juventus 0:1 (0:1). Strelec: Del Piero v 36. min. (Um) Manchester: Schmeichel, G. Neville, Johnsen, May, P. Neville (v 12. Mc Clair), Beckham, Butt, Keane, Giggs, Cantona, Solskjaer (v 82. Cruyff). Juventus: Peruzzi, Torricelli (v 83. Juliano), Ferrara, Montero, Porrini, Di livio (v 80. Tacchinardi), Descham-ps, Zidane, Jugovič, Bokšič, Del Piero Porto - Milan 1:1 (0:0) Strelca: v 56. Davids, v 71. min. Edmilson. Porto: Hilario, Conceicao, Jorge Costa, Barroso, Aloisio, Bino (v 67. Folha), Zahovič, Mendes, Edmilson, Artur (v 84. Joao Pinto), Drulovič (v 55. Jardel) Milan: Rossi, Panucci, Co-stacurta, Baresi, Maldini, Eranio (v 89. Dugarry), De-sailly (v 82. Ambrosini), Soban, Davids, Weah, Baggio (v 80. Simone) Trenutno stanje v Ligi prvakov SKUPINA A Ajax Amsterdam (Niz) - Amcerre (Fra) 1:2 Glasgow R. (Škot) - Grasshopper Zurich (Svi) 2:1 LESTVICA Grasshopper 5 3 0 2 8:4 9 Ajax 5 3 0 2 7:4 9 Amcerre 5 3 0 2 6:6 9 Rangers 5 1 0 4 4:11 3 PRIHODNJE KOLO (4. 12.): Amcerre - Rangers, Grasshopper - Ajax SKUPINA B Steaua Bukarešta (Rom) - Atletico Madrid (Spa) 1:1 Widzew Lodz (Pol) - Borussia Dortmund (Nem) 2:2 LESTVICA Atletico 5 3 11 11:4 10 Borussia D. 5 3 1 1 9:5 10 Widzew L. 5 1 1 3 6:9 4 Steaua B. 5 113 2:10 4 PRIHODNJE KOLO (4.12.): Atletico Madrid - Widzew, Borussia - Steaua. SKUPINA C Fnerbahce (Tur) - Rapid Dunaj (Avt) 1:0 Manchester U. (Ang) - Juventus (Ita) 0:1 LESTVICA Juventus 5 4 1 0 9:1 13 Fenerbahce 5 2 1 2 3:4 7 Manchester 5 2 0 3 4:3 6 Rapid 5 0 2 3 2:10 2 PRIHODNJE KOLO (4. 12.): Rapid - Manchester United, Juventus - Fenerbahce SKUPINA D Rosenborg (Nor) - Goteborg (Sva) 1:0 Porto (Port) - Milan (Ita) 1:1 LESTVICA Porto 5 4 10 10:4 13 Milan 5 2 12 12:9 7 Rosenborg 5 2 0 3 5:10 6 Goteborg 5 1 0 4 7:11 3 PRIHODNJE KOLO (4. 12.): Goteborg - Porto, Milan -Rosenborg. PARK CITY - Po evropski premieri konec oktobra na avstrijskem ledeniku Sblden se svetovni smučarski pokal nadaljuje danes z ženskim veleslalomom v Park Cityju v Skalnatem gorovju v ZDA. Po ženskah bodo jutri na vrsti moški, v soboto bo na sporedu ženski slalom, v nedeljo pa se bodo med slalomskimi vratci pomerili še moški. Otvoritveno Zensko tekmo v Avstriji je dobila Nemka Katja Seizinger pred »azzurro« Deborah Compagnoni, ki sta tudi danes med favoritinjami. V slovenskem taboru pričakujejo vidnejše uvrtstiitve kot na prvi tekmi. Slovenske barve bodo v ZDA zastopale Urška Hrovat, Spela Pretnar, Mojca Suhadolc, Alenka Dovžan, Nataša Bokal in Katarina Breznik. Pri moških je bil na uvodnem veleslalomu najboljši Švicar Steve Locher pred rojakom Michaelom Von Griinigena. Alberto Tomba v Avstriji ni nastopil, zaradi poškodbe pa ga ne bo niti v ZDA. Po Park Cityju se bodo pota moških in žensk ločila. Konec prihodnjega tedna (30. novembra in L decembra) bodo moški imeli v Beckenridgeu v Koloradu veleslalom in slalom, ženske pa bodo v istih disciplinah takrat nastopil6 v Lake Louiseu v Kanadi. NAMIZNI TENIS / V MOŠKI IN ZENSKI C2 LIGI Krasovi ekipi v boju za vrti Naraščajniki Krasa imajo v D ligi proti izkušenim malo možnosti Moška C2 liga Na gostovanju petega kroga je Kraševo moštvo premagalo postavo videmskega Cusa z izidom 5:3. Po dve točki sta prispevala Andrea Bertolotti in Peter Santini, eno pa Bojan Simo-neta. Doslej se Kras ponaša s kar štirimi zmagami, edini poraz pa je doživel proti doslej še nepremagani go-riški Azzurri. Izidi 4. kroga: Sacura Gradež - Rangers Videm 3:5, Kraš - San Giovanni Settimo 5:2, Azzurra Gorica - Cus Videm 5:0, Fincantieri Trst - Libertas Latisana 5:0. Vrstni red: Azzurra 8, Fincantieri, Kras in Rangers 6, San Giovanni 4, Cus Udine, Sacura in Libertas 0. Zenska C2 liga Kras B - Kras A 0:5 Tretjak - Sardo 0:2 (14:21, 16:21), Ciuffarin - Doglia 0:2 (6:21, 4:21), Ge-rebizza/Vidoni - Sardo/Doglia 0:2 (15:21, 11:21), Tretjak - Doglia 0:2 (17:21, 13:21), Ciuffarin - Sardo 0:2 (12:21, 15:21). V klubskem derbiju sta se v nedeljo pomerili obe Krasovi ekipi. Izkušenejše Sara Sardo in Nataša Doglia sta razumljivo premagali začetnice Martino Tretjak, Saro Ciuffarin, Alesjo Gerebizza in Giado Vidoni, zato pa so mlajše v predhodnem četrtem krogu zabeležile prvo zmago proti Seleni- Izidi 4. kroga: Cus Videm - Kras 2:3, Azzurra Gorica - Fincantieri Trs 5:0, Udine Est Selena - Kras B l^- Vrstni red: Kras A in Azzurra > Cus in Fincantieri 4, Trieste Sistian in Kras B 2, Udine Est 0. Moška D liga Kras - Roianese 0:5 , Verč - Vennuti 0:2 (21:23, 19:2 T B. Milič - Giacomini 0:2 (13:‘- ’ 17:21), Fabiani - Floramo 0:2 (1°- ’ 17:21), Verč - Giacomini 0:2 (H: ’ 13:21), Fabiani - Vennuti 0:2 N3- dnji tekmi prvega dela PrY® lige je Krasova naraščajni v nedeljo gostila novo uS.. io društvo Roianese sestav j imih veteranov. Krasovi igr® , obro upirali proti večdese ^ šenosti nasprotnikov. Prav ejstva, da so v tej lig1 ^e, enčne ekipe sestavljene iz /, bo verjetno mladim kraS tošnje prvenstvo pustilo g ms. ' . jp :. kroga: Fincantieri - Cm has - Azzurra 2:5, Roianes l 1:5. . :n red: Chiadino, Pellican 6. Fincantieri 4, Roianes -Nogomet / pogovor s predsednikom juventine D. Prinčič: »Osnovni cilj, to je obstanek v ligi bomo gotovo dosegli« Z dosedanjim obračunom so zadovoljni Po 9. kolu je Juventi-na’ ki od naših ekip na-'stopa v najvišji (elitni) kpi na zlati sredini lest-vjoe. Z dosedanjim oracunom je seveda Predsednik štandreškega Pruštva Dario Prinčič ^dovoljen. »Kako ne bi bil, saj le-os prvič nastopamo v !ei konkurenci, ki je zelo kakovostna. Ce upoštevamo tudi, da smo v glavnem obdržali lansko Sestavo in da smo letos °stali brez Tommaso-jjaja, ki je bil pravi ste-er v obrambi, sem seveda zadovoljen,« je uvo-Poma dejal Juventinin Predsednik. Po domači katastrofi z ^radesejem (1:7) se je , 0 bati, da se bo v eki-pl Porodilo malodušje ... »Prav tu je moč naše ekipe, saj je znala takoj reagirati. Nismo se demoralizirali in takoj smo Pokrbeli za veliko presenečenje, ko smo povsem |)epričakovano, toda tu-m zasluženo premagali v gosteh Sangiorgino.« 2,ei0 dobro ste igrali ^ v nedeljo proti Ta- 8^es je, dobro smo lit, - - celo in bi si zaslužili 1 zmago, saj je sodnik »egledal enajstme-Ovko v našo korist. Si-(e.r ie tudi točka proti J0 močnemu nasprot-niku dobro došla.« Niz težkih srečanj se ,a vaše moštvo na-aljuje iz kola v kolo. V adeljo vas čaka težko gostovanje v Sacilu. Mi-d® spet poskrbeti za oliko presenečenje, kot jo to zgodilo v San torgiu di Nogaro? »To je zelo dobra eki-Pa, ki ni naključno na prvem mestu. Sploh pa je ima Sacilese izredno dober nogometni kader, saj je to društvo z vsemi ekipami na prvem mestu. 2e neodločen izid bi bil za nas velik dosežek, če pa. bi zmagali, bi bilo to več kot odlično.« Vaš cilj pa ostaja obstanek v ligi? »Naš cilj je seveda obstanek v ligi. Mislim pa, da ga bomo dosegli brez večjih težav, saj je naša ekipa solidna in uigrana. Kar pa je zelo važno, je vzdušje med igralci zelo prijateljsko.« Kaj pa z vašo mladinsko ekipo? »Letos nimamo tako kakovostne ekipe kot lani. Sicer pa smo na zadnjih trekmah pokazali napredek in v nedeljo na derbiju s Primorjem smo se kar dobro držali.« (bi) r MED SMUČARSKIM SEJMOM SK BRDINA Elan predstavil letošnje novosti Predstavniku ZVUTS-a prikazali tudi video z novimi prijemi pri učenju smučanja Delovanje SK Brdina z Opčin je v tem poznojesenskem času kar se da živahno in razgibano, saj so v polnem teku priprave na bližajočo se zimsko sezono. V ta namen so že stekb treningi na ledenikih, smučarski tečaji na plastični stezi v Nabrežini in vpisovanja za zimovanje v Mariboru. K temu je treba dodati tudi vsakoletni sejem rabljene smučarske opreme, ki se je odvijal konec prejšnjega tedna v Domu Brdina na Opčinah. Letošnji sejem je privabil veliko število obiskovalcev, med katerimi je bilo največ mladih družin z otroki, kar dokazuje, da je smučanje priljubljen šport. Odborniki in člani openskega društva so bib obiskovalcem na razpolago za nasvete o pravilni izbiri smučarske opreme kot tudi za razne informacije o delovanju društva in o smučanju nasploh. Med sejmom so v petek zvečer odborniki organizirati tudi zanimivo srečanje s predstavniki Elana in ZVUTS-a. Odgovorni za proizvodnjo smuči pri tovarni Elan Matjaž Šarabon je prisotnim prikazal novosti na smučarskem tržišču. Ro- man Sturm vodja izobraževanja- pri Smučarski Zvezi Slovenije in selektor mlajših slovenskih reprezentanc je poročal o delovanju slovenske smučarske zveze. Informacije o spremembah v izobraževalnih vrstah in vzgajanju kadrov pa je podal Sandi Murovec, dolgoletni demonstrator in slovenski predstavnik pri ISIA (International Ski Instmctors as-sociation). Zanimiv večer so predavatelji zaključiti s prikazom nove video kasete »Igra zavojev«, kjer so prikazane vse novosti o šoti smučanja. Srečanje je bilo namenjeno vsem ljubiteljem smučanja tako rekreativcem kot tekmovalcem, predvsem pa je bilo koristno za naše mlade vaditelje, ki se vsako zimo ukvarjajo z mladimi in jih uvajajo v svet smučarskih veščin. Zal pa je treba povedati, da je bila prisotnost publike kljub zanimivi temi manjša, kot so jo člani društva sicer želeli in pričakovali. Vendar pa so marljivi delavci SK Brdina odločiti, da bodo taka srečanja še ponoviti, saj taka predavanja služijo napredku našega zamejskega smučanja. (R.S.) Mladi Brežani in Prosečani z dobro igro premagali svoja nasprotnika NOGOMET / PRVENSTVO FGCI ZA CICIBANE IN MLAJŠE CICIBANE Prvenstvo FGQ Muggia B - Breg 0:3 STRELCA: Mihelčič 2 in Che-ber. BREG: D. Slavec, Di Donato, Mihelčič, Cheber, Sancin, T. Klun, Ghezzo, Rmano, Merlak, Zannaro. Proti močni ekipi iz Milj so mladi Brežani po besedah trenerja Ga-briellija odigrali morda letošnje najboljše srečanje in tako povsem zasluženo zmagati. Plavi so izvedli nekaj zares lepih akcij, ki so spraviti fta kolena nasprotnike. Med posamezniki moramo tokrat pohvaliti oba strelca Mihelčiča in Chebra, ki sta bila stalen trn v peti nasprotnikove obrambe. (E.B.) Primorje Telital - Fani Olimpia 5:3 (4:1,1:2) PRIMORJE: Kante, Claudio, Fur- lan, Stoka, Batti, Cozzutto, D’Oron-zio, Jovanovič, Sciccardi, Ziani. Mladi Prosečani so dosegli lepo skupno zmago (z igricami in tekmo) s solidno ekipo Fanija Otim-pie. Čeprav vsi zaslužijo pohvalo, pa zasluži še posebno pohvalo vratar Mirko Kante, ki je večkrat odločilno posegel. Mlajši cicibani San Luigi A - Breg 2:1 STRELEC ZA BREG: Kraljič. BREG A: Klun, Zobec, Segutin, Carli, S. Slavec, Rossone, Kraljič, Calzi, Ota. Brežani igrajo iz tekme v tekmo bolje in kljub temu, da so doživeti nov poraz jih moramo pohvaliti. Pokazali so zares lep napredek, če pomislimo, da je večina igralcev šele letos začela z nogometom. Tokrat moramo pohvaliti Kraljiča, ki je bil tudi strelec zadetka. (E.B.) Fulgor - Primorje Telital 11:0 PRIMORJE: Regent, Dobranovič, Drušakovič, Candotti, Di Maria, V. Kante, Pipan, Lucchesi, Meriggioti, Škabar, Smotiak, Tuccio, Cupin. Proti gotovo najboljši ekipi v Trstu so naši predstavniki sicer visoko izgubili, zadovoljiti pa so z zvrhano mero požrtvovalnosti in borbenosti. Na sliki (foto Kroma) mali Brežani Obvestila SD MLADINA - smučarski odsek prireja od 22. decembra do 1. januarja 1997 zimovanje v Mariboru (pohorska smučišča). Podrobnejše informacije in pojasnila dobite na sedežu društva v Domu Alberta Sirka vsak ponedeljek od 19.30 do 21. ure, kjer je možen tudi vpis. Informacije nudijo tudi odborniki društva ali na tel. št. (040) 213518. SK BRDINA sporoča zainteresiranim, da je treba položiti akontacijo za zimovanje v Mariboru najkasneje do ponedeljka, 2. decembra na sedežu kluba v Prose-ški ulici 131 od 19. do 20.30. SK DEVIN obvešča, da je še nekaj prostih mest za novoletno zimovanje v smučarskem centru Falcade (BL) od 26. decembra do 1. januarja 1997 ter od 1. do 6. januarja 1997. Javite se čimprej! SK DEVIN obvešča zamudnike, da lahko dvignejo smučarsko izkaznico FISI ob torkih na sedežu v Cerovljah. Tajništvo deluje od 20.30 dalje, tel. št. 2916004. JKCUPA vabi člane na društveno večerjo, ki bo v soboto, 23. t.m., ob 20. uri v restavraciji Sardoč v Prečniku. Prijave sprejemajo še jutri, 22. t.m., na sedežu društva in pri optiki Malalan na Opčinah. PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN SZ SLOGA vabita v nedeljo, 24. t.m., na odkritje spominskega oboležja Mariu Miliču na Volniku. Zbirališče ob 12.30 na Križišču pred Zagrad- PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET... V spomin Mariu Miliču Na Volniku že stoji obeležje, ki ga je SPDT postavilo v počastitev spomina vzornega, delovnega planinski stvari predanega odbornika Maria "tilica ob tretji obletnici smrti. Pred odkritjem ^anjka samo glavna kamnita plošča, ki jo bodo ctanr SPDT s strokovno pomočjo Miličevih sovaščanov iz Repnica, v soboto, dan pred uradnim odkritjem, postaviti Mariu v trajen spomin in dokaz skoraj stoletne slovenske planinske prisot-dosti na Tržaškem, ki se odraža v vsestranski in dspešni dejavnosti SPDT. .Svečano odkritje spominskega obeležja na Vol-Pjkn, na hribu nad Repničem, rojstno vasjo Maria Oblica, v zgoniški občini, bo v nedeljo, 24. no-Jernbra, ob 14. uri. SPDT, ki je imelo to zamisel n le v kraškem kamnu postavilo to obeležje v opomin na svojega nekdanjega odbornika, vabi na otnik predstavnike krajevnih oblasti in vse svoje lane in prijatelje, da s svojo prisotnostjo počastijo spomin pokojnega odbornika in podkrepijo našo ddno usidranost na tem, Se vedno ogroženem de-d ozemlja. Prireditelj je v ta namen pripravil tudi "Tajši spored z nastopom moškega pevskega zbo-a »Rdeča zvezda«. Dostop na vrh Volnika je po poljski cesti od j^jgradca, kjer je treba na širšem prostoru na parkirati osebna vozila, Do vrha Volnika 6 P° omenjeni poti dobre pol ure hoje. Predavateljska sezona SPDT delni zamudi zaradi raznih obveznosti in •P^vil Gregorčičeve dvorane, je sedaj predava-]ska sezona SPDT v polnem teku in se intenziv-?dyija. Sinoči je v mati dvorani na Stadionu 1. a) bilo predavanje o ekvadorskih naravnih zna-emtosti, ki ga je priredilo SPDT v sodelovanju s Lo'tUrn™ društvom S. Škamperle. Predaval je svtV 8 ^3ram’ ki je številnemu občinstvu orisal ____N spoznanja in izkušnje med bivanjem v tej južnoameriški državi. Ze prihodnji četrtek, 28. novembra, pa SPDT pripravlja novo srečanje s člani in prijatelji, ki so željqi spoznanj in pripovedovanja o daljnih deželah. Na vrsti bo predavanje z naslovom: »Vietnam, dežela stožčastih slamnikov«. V sliki in besedi se bo predstavila Katja Kjuder, ki je pred nedavnim potovala po tej azijski deželi. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani z začetkom ob 20.30. Za december pa je v pripravi tradicionalna družabnost SPDT s prikazom diasov in slik o minuti celoletni izletniški dejavnosti društva. Svetovni pokal v športnem plezanju V Kranju se pričnejo jutri tekmovanja za svetovni pokal v športnem plezanju. Sele pred tednom dni je bila otvoritev nove športne dvorane na Zlatem polju v Kranju, v katero so postaviti novo umetno plezalno steno, ki samo čaka na prve tekmovalce v prostem plezanju. Te dni so postavljal-ci smeri opravili svoj posel na umetni steni, ki je zelo previsna in zato tudi atraktivna, da se bodo morali tekmovalci pošteno truditi in pokazati veliko mero fantazije in stopnjo pripravljenosti. Za svetovni pokal v športnem plezanju se je prijavilo 23 držav in nastopilo bo 152 plezalcev. Predvideno je tudi Open tekmovanje, na katerem bodo nastopiti samo moški, ženske pa, če jih bo dovolj prijavljenih. Finale bo v nedeljo popoldne, temu pa bo sledila proglasitev zmagovalcev. V slovenski reprezentanci nastopa več znanih imen. (L.A.) Predavanje o naravnih lepotah ameriškega jugozahoda Slovensko planinsko društvo v Gorici pričenja drevi novo sezono planinskih večerov, oziroma srečanj. Prvi gost v tej sezoni bo novinar Lojze Abram. V.besedi in sliki nas bo popeljal skozi naravne znamenitosti ameriškega jugozahoda, ki so poprečnemu Evropejcu v glavnem neznane, saj je Amerika za večino v glavnem preveč daleč. Lojze Abram, ki ga številni člani in prijatelji planinskega društva prav dobro poznajo, saj je v zadnjih letih kar reden gost na planinskih večerih, se je na popotovanje po ameriškem jugozahodu podal s turistično-kultumim in seveda planinskim pristopom. V prostorih knjižnice Damir Fei-gel se drevi, ob 20.30, obeta zanimiv planinski večer. Vabljeni. Sejem smučarske opreme Smučarski odsek SPDG bo, kakor smo sicer že sporočiti, 30. novembra od 15. do 18. me priredil sejem rabljene smučarske opreme. Društvo nudi vsem članom možnost, da oddajo, zamenjajo ati kupijo rabljeno smučarsko opremo. Seveda v kolikor najdejo ustreznega partnerja. Opremo za oddajo ali zamenjavo naj člani prinesejo na sedež društva v soboto.popoldne, ko se bo odvijal sejem, neoddano pa odnesejo, po možnosti, takoj po koncu sejma ali najkasneje v nekaj dneh. Po dveh tednih bo društvo opremo (smuči, smučarske čevlje, razno obutev in oblačila), ki bo ostala na sedežu oddalo v zbirni center za pomoč begunskim otrokom. Začetni tečaj jamarstva Jamarski klub "Kraški krti”, ki deluje kot avtonomni odsek SPD Gorica je tudi letos priredil začetni tečaj speleologije. Na tečaj se je prijavilo dvanajst kandidatov. V glavnem gre za domačine iz krajev na Doberdobskem krasu, nekaj pa je tudi "zunanjih” iz Tržiča. Prijavila se je tudi skupina prostovoljcev tržiške sekcije Rdečega križa. Z lekcijami so pričeli 12. novembra, pobuda pa se bo zaključila 14. decembra. Dvakrat tedensko se dobivajo na lekcijah, ob nedeljah pa vadijo plezanje, oziroma spust v jame. Povedati velja še, da so tečaj pripraviti v so- delovanju z italijansko speleološko zvezo (So-cieta speleologica italiana) in da so pobudo podprti Zadružna kreditna banka v Doberdobu, podjetje Junior in trgovina K2. Občni zbor "Kraških krtov” V kulturno-športnem središču "Danica” na Vrhu bo v petek, 13. decembra 6. redni občni zbor jamarskega kluba "Kraški krti”. Po besedah dosedanjega predsednika Stanka Kosiča, naj bi se na občnem zboru dogovorili o novih pobudah in oblikah delovanja in organiziranosti. Predvideva se tudi izrazita pomladitev odbora. Društveno Martinovanje Tradicionalna družabnost je bua v nedeljo, 10. t.m. v Dijaškem domu v Novi Gorici. Zbralo se je nad 120 članov društva, kar petino več preko predvidevanj, kar je seveda imelo tudi kakšno senčno stran z vidika organizacije. Sicer pa je potek družabnosti ob glasbi "domačega” ansambla, tradicionalni tomboli in bogatih dobitkih ter družabnih igrah imel za posledico, da je nedeljsko popoldne (zunaj je bil nadležen dež) minilo skorajda neopazno. Posebej velja poudariti, da se je družabnosti udeležilo skoraj dvajset otrok, ki so se pri skupni mizi prav prijetno zabavati. Pripravlja se društveni večer v domači režiji Ob zaključku sezone in v pripravah na novo, bo v prvi polovici decembra društveni večer s prikazovanjem diapozitivov o organizirani dejavnosti društva pa tudi o izletih in zahtevnejših vzponih, ki so jih opraviti posamezni člani društva. Ker se s fotografiranjem ukvarja skorajda vsak član društva, ki obiskuje gore, ne bi bilo napačno, da bi na decemberskem ali naslednjih planinskih večerih videti Cimveč posnetkov. Marko in Vlado vabita interesente, naj se pravočasno oglasijo. Četrtek, 21. novembra 1996 PRIREDITVE IN RAZVEDRILO GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST SSG - Kulturni dom Predpremiera krstne uprizoritve komedije »Afrika ali Na svoji zemlji« bo danes, 21. t.m., ob 20.30 (red E). Premiera bo v petek, 22.t.m., ob 20.30 (red.A). Avtor in režija Boris Kobal. SSG razpisuje abonma 1996/97: vpisovanje novih abonentov od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, telefon 632664. Gledališče Verdi - Dvorana Tripco-vich Jesenska simfonična 1996/97 Jutri, 22. t. m., ob 20.30 (red A) - in v nedeljo, 24. t.m., ob 18.00 (red B) -koncert sopranistke S. Patchell, orkester in zbor gledališča Verdi. Vodi K. Martin. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Danes, 20. t.m., ob 20.30 - G. Fey-deau »L/albergo del libero scambio«. Režija Mario Missiroli. Nastopajo Geppy Glejeses in Daniela Poggi, Carlo Croccolo. V abonmaju- predstava St. 6 (rumen) (red premiere). Od 26. t.m. do 1. decembra - ERT-CTB »Pesta d’anime«, tekst in režija Cesare Lievi. V abonmaju - predstava St. 12 (modri) Gledališka sezona 1996/97: abonmaje lahko podpišete pri blagajni gledališča Rossetti (ob delavnikih: 8.30-13, 16-19.30), blagajna v Pasaži Protti (ob delavnikih: 8.30-12.30, 16-19), v šolah, na univerzi in pri podjetjih. Gledališče Cristallo- La Contrada Danes, 21. t. m., ob 20.30 predstava: Moss Hart in George Kaufman »Quel signore che venne a pranzo«. Režija Ennio Coltorti, nastopata Oreste Lio-nello in Ivana Monti. Vstopnice dobite pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063-638311) in v gledališču Cristallo (tel. 390613-948471). Povem ti pravljico -V nedeljo, 24. t.m., ob 11.00 bo gledališka skupina Assolo iz Verone predstavila nekaj »okusnih* pravljic »Mangiafiabe«. Milie Gledališče Verdi: V soboto, 30. t.m., ob 20.30 - skupina Erbamil iz Bergama predstavi »Calzette rosse«. GORICA Kulturni dom V četrtek, 28. t.m., ob 20.30 - Stalno gledališče F-Jk »II maresciallo But-terfly«. Prireditelja EMAC in ERT KOROŠKA CELOVEC Tischlerjeva dvorana Mohorjeve:Da- nes, 21. t.m., ob 19.00 - podelitev Ei-spielerjeve nagrade krškemu škofu dr.E.Kapellariju. Pri Joklnu: V soboto, 23. t.m., ob 19.00 - Srečanje maturantov in maturantk Slov. gimnazije (letnik 1976,8a razred) ob 20-letnici mature. TINJE Dom prosvete Sodalitas: Jutri, 22. t.m., ob 15.00 - Začetek seminarja »Gradbeni kamni osebnosti« - predava Thomas Feichtinger (do nedelje ob 17.00). ŠENTJAKOB V ROŽU Višja sola v Senpetru: Jutri, 22. t.m., ob 8.30 - Dan odprtih vrat. ŠENTJANŽ V ROŽU K&k center: jutri, 22. t. m., ob 20. uri koncert s skupino »Trio in fla-granti«. ŽVABEK Gostilna Hafner: Jutri, 22. t.m., ob 19.30 - Koroški večer s slovensko in nemško govorečimi skupinami. DOBRLA VAS Kulturni dom: V soboto, 23. t.m., ob 19.00 - Slavnostna prireditev ob 90-letnici SPD Srce in ob 20-letnici zbora. KOTMARA VAS Stara ljudska Sola: V nedeljo, 24. t.m., ob 19.00 - Redni občni zbor Slovenskega prosvetnega društva »Gorjanci«. RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kinodvorana Madonna del Mare (Trg Rosmini - Ul. Sturzo 4); ciklus filmov »Da bi razumeli odvisnost«, ki ga prireja združenje Hyperion v sodelovanju s Cappello Under-ground: Danes, 21. t.m., ob 20.00 -»Amarsi« (When a Man Loves a Wo-man) USA 1994- Luisa Mandokija. Igrata Andy Garcia in Meg Rayan. Ob 19.30 razprava -»II fuoco den-tro«. Vstop prost. GORICA Mala dvorana: Danes, 21. t.m., ob 18.00 - Srečanja z avtorji :Tone Pavček - Predstavitev najnovejse zbirke poezij »Temna zarja«. Pesnika bo predstavil slov. književnik dr. C. Zlobec. GLASBA TRST Glasbena matica Abonmajska koncertna sezona 1996/97 V torek, 3. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu bo na sporedu koncert Godalnega kvarteta Tartini iz Ljubljane. Na sporedu skladbe Tartinija, Mozarta in Schuberta. Prodaja in dvig abonmajev vsak dan na Glasbeni matici. Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 25. t.m., ob 20.30 -koncert Čelista Davida Geringasa in pianistke Tatjane Geringas. Na sporedu H. VVolf, G.Ligeti, A. Schnittke in J. Brahms. OPČINE Prosvetni dom SKD Tabor - Openska glasbena srečanja: 1. koncert novega niza bo v nedeljo, 24. t.m., ob 17. uri. Nastopa duo Tamara Tretjak (flavta) in Clau-dia Sedmak (klavir) s sporedom skladb 20. stoletja TRŽIČ Občinsko gledališče Nocoj ob 20.30 - Koncert ameriškega pianista Stephena Hougha. Na programu Čajkovski, Schubert in Chopin. GORICA Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel - Gorica Koncertna sezona 1996/1997: V sredo, 27. t.n., ob 20.30 bo v Kulturnem centru L. Bratuž- koncert pianista Mirana Devetaka. Na sporedu Haydn, Rachmaninov, Bartok, Prokofjev. Kulturni dom V petek, 29. t.m., ob 20.30 - »September songs - La mušica di Kurt VVeil« - Goricakinema - film, ki ga prireja Konoatelje. RAZSTAVE TRST Miramarski park: v konjušnici je do 7.1.97 na ogled razstava »Praski zaklad«. Umik: 9-18. Miramar - Skulptura v parku: v parku je na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zavagno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podkroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Kavarna San Marco: na ogled je fotografska razstava v Crnobelem Pie-ra Ninfe z naslovom »L’universo del tango« Galerija Bassanese: na ogled je razstava Alika Cavaliereja z naslovom »Pian Cordova, Romagnano Sesia 28078». Galerija Torbandena: Na ogled je razstava slikarja Cveta Marsica z naslovom »Fertilidades«. Gostilna »Stalletta« (Sv. Jakob): do 30. t. m. bo na ogled skupinska razstava tržaških slikarjev z naslovom »Sapori d’autunno», ki ga organizira Književni krožek Furlanije-Julij-ske krajine. Galerija Isis (Ul. Corti 3/A): do 23. t.-m. je na ogled razstava »La Madonna della salute nel cuore di Trieste«. GORICA Kulturni dom: V sredo, 27. t.m., ob 18.30 otvoritev skupinske razstave goriskih slikarjev ob 15. obletnici otvoritve Kulturnega doma. Kulturni center Lojze Bratuž: do 30. t. m. je na ogled razstava zamejskih likovnih ustvarjalcev. Urnik: od 17. do 19. ure vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah. Katoliška knjigama (Travnik 25): na ogled je razstava Arriga Tonuttija. PASSARIANO .Villa Manin: do 6. januarja 1997 bo na ogled razstava »Veličina neke dinastije, dediščina rodbin Manin in Dolfin«. KOROŠKA CELOVEC Generalni konzulat RS - Na ogled je . razstava slik in stekel Jožeta Horva-ta-Jakija. Bau Holding Kunstforum: Od 21. t.m. do 18. decembra bo na ogled razstava del Fari da Sabha. Deželna galerija: Do 24. t.m. je na ogled razstava koroškega umetnika F. Stenkellnerja. Kunsthalle Ritter: do 22. decembra je na ogled razstava Lavvrence Wei-ner »Slipping and sliding«. ŠENTJANŽ V ROŽU K+k center: Do 8. decembra bo na ogled razstava »Ko bo cvetel lan«. TINJE Galerija Tinje: Do 7. decembra bo na ogled razstava »Kočevska - izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev«, ril). LIBUČE Galerija Falke: do 24. t.m. je na ogled razstava »Pehodi/iibergange« Rudija Benetika in akad.slikarja Bogdana BorCiCa. Horoskop zapisal B.R.K. OVEN 21. 3. - 20. 4.: Vsem boste dokazali svojo delovno sposobnost, zato lahko pričakujete skorajšnjo nagrado - najprej v obliki laskavih besed, kmalu zatem Se v obliki otipljivega cvenka. MK 21.4.-20.5.: Kljub jasnim občutkom, da niste v najboljši formi, se boste čez vsako mero priganjali k delu. Potipajte malce po sebi, morda z zagnanost)0 skuSate prikriti utrujenost. DVOJČKA 21. 5.-21.6.: Preštevilne dejavnosti vas bodo malce odtujile od najbližjih, vsaj v časovnem smislu. A ne bo hudega; v pravi meri je tovrstna distanca zelo zelo koristna. RAK 22. 6. - 22. 7.: Delo vam bo takrat tako zelo dišalo, da boste postali vsem sumljivi. Spraševali se bodo, le kaj skrivate v ozadju. Odkrijte jim skrivnosti pa vam bo delo se slajSe. LEV 23. 7. - 23. 8.: Srečah boste toliko novih zanimivih ljudi, da boste pričeli pozabljati na stare prijatelje, Ne pozabite jih do konca, kajti novi bodo že kmalu ostareli. DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Izkoristite svoje dobro počutje in se lotite zadev, ki se jim doslej niste čutili kos. Hrabro v akcijo, vendar z oprtimi očmi, da vas znova ne bodo reševali drugi. TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Komaj ste prav zlezli na zeleno vejo, že razmišljate, kako bi si jo odžagali-Ne dovohte, da se vam zaradi trenutne potrošniške raztresenosti zlomi; padec bo hud in boleč. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Resda imate precejšen .vpliv na ljudi, vendar pri njegovem uveljavljanju pazite, da ne boste uporabljali sile. Ranjenih je namreč že veC kot preveč. STRELEC 23.11.-21.12.: Nekdo vam bo očital, da ga zanemarjate. Pojasnite mu svoje individualistične vj^be in nadaljujte brez občutka krivde naravnost k sebi. Posnemal vas bo. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Navdušeni nad zmago boste želeli poraziti še svojega partnerja, vendar se boste ušteli; porazil vas bo on, saj vas bo izžel kot cunjo. Pobrali se boste šele jutri. VODNAR 21. 1. -19. 2.: Vaše počutje bo tako nepredvidljivo, da se boste nehote vprašali, kako je to mogoče. Odgovor je seveda v vas; naj vam ga pomaga odkriti vaš najbližji. RIBI 20.2. - 20.3.: Pri burnih podvigih na polju ljubezni računajte na to, da je večina duš že zasedenih; tiste. ki so ostale, so bodisi rjaste bodisi zlate. Ena slednjih čaka prav na vas. 44 SKANDINAVSKA KRIŽANKA Z DROBEN PTIC PEVEC NEMŠKI DRA- MATIK TRAVNAT SVETNA KONCU , NJIVE ROBERT TAVLOR VEC TRSTOV SKUPAJ KOŠČEK SUKANCA MADŽAR IZOTOP TORUA VAS PRI PREBLODU STVAR HUMO- RISTKA PUTRIH VAS PRI POLZELI COH ZVONKO ftPAfUA NA BAVAR- SKEM AVTOR: LUKA PIBER SRBSKI KOŠARKAR (VLADE) NORV. PESNIK AASEN NEMŠKA IGRALKA (KARIN) SLO- VENSKI LUTKAR PRITLI- KAVEC PROSTOR ZA ŠPORT ; SL SLIK. (ZORANI ZGORNJI UDI NASLOV SLO- VENSKE NARODNE IGRALKA IDA KRAVANJA (RINA) PREBI- VALEC STENICE DRUG ANGL NOGOMET. IGARV) ANCONA SL UREDNIK (MIHA) ŽITNA TRAVA KRAJ V POLJANSKI DOLINI POLA- GALEC TLAKA MA.RK0 ELSNER PEVEC STEVENS EDVARD RONALD KNJI- ŽEVNIK (CENE) ČREVESNI ZAJE- DAVEC NEVARNA BOLEZEN MARX RESETAR ANDRZEJ WAJDA BIVŠA SLSMU- CARKA (NUŠA) GRS. MIT. SODNIK -IZPLAKO- VALNIK N0RDIJ. BOGINJA KRAJ OB TIŠINA MADŽARSKEM DAUSA DOBA MEDLA SVETLOBA HRV. NOG. TRENER (KRASNO-DAR) OVČJI SAMEC BRENCEU rr,- DENAR UGOVOR NASELJE ŠOTOROV LOVEC NA PETELINA MAKED. KOLO OTOK PRI TROGIRU ZNAK ZODIAKA ACETAT. CELULOZA GRŠKA ČRKA ANTON NANUT POLONIJ TELUR STARINSKI -PLES . OSEBA, KI NAGAČI ŽIVAL ŽLAHTNI PLIN EDGAR DEGAS ZADNJE PREDIVO PRIZO- RIŠČE V CIRKUSU vn^ ■33X0 ‘03 ‘NON3^ ‘VOTVtGP153 •ffi TI3V)0 ‘0 ‘0A0*3 .jjoaVJ ‘00 •los •m® •0 ■mv •alhiv33 ‘jpi 0 aV83N ‘Sl3VAaL 'MV0lN3Xs Vil ‘3a0AltLL ■rosraoio^ :0uabjoPoA :A3JJs321 RAI 3 slovenski program ^ Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) in 40 (Milje) Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Kotiček: Gustav TV DNEVNIK Igor Pretnar: Samorastniki (ponovitev) F RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 Jr Slovenija 1 e RAI 1 Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina (vodita Maria Teresa Ruta, Ludo-vico di Meo), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: L’ ira di Achille (pust., It. ’62, i. G. Mit-chell, J. Bergerac) Dnevnik iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz Westa -Skrivnost Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Variete: 40 minut z Raffaello Kvarkov svet: Bitja tropskega pragozda . Mladinski variete Solleti-co (vodita E. Ferracini, M. Serio), vmes risanke Nan.: Zorro Dnevnik Aktualno: Italia sera - Italija zvečer Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in Šport Aktualno: II fatto (vodi Enzo Biagi) Variete: La Zingara (vodi Goriš Brosca) Film: Occhi innocenti -The Innocent (dram., ZDA ’94, i. K. Grammer) Dnevnik Glasba: Tuttozero ' • Dnevnik, zapiski, horoskop, noCni pogovori, vremenska napoved Dok.: Faraonovo oko Variete: Carosello Nočni pogovori: Sottovo-ce - Potihoma Film: Vivere in pace (dram., It. ’46, i. Aldo Fa-brizi, Ave Ninchi) gjgjj Variete: Non stop Variete za najmlajse Film: lo, grande cacciato-re (dram., VB ’79) Nanizanka Perche? - Zakaj? Rubrika o zdravstvu Dnevnik Variete: I fatti vostri -Vase zadeve Dnevnik, 13.30 Zdravje Nan.: Schwarzwaldska klinika Nad.: Quando si ama, 15.15 Santa Barbara 17.15 dnevnik - flash Variete: E 1’ Italia raccon-ta - Italija pripoveduje Šport, vreme in dnevnik Sereno variabile - Nasveti za izlete in potovanja Nan.: Un caso per due -Primer za dva Variete: Go-Cart VeCemi dnevnik Film: Un poliziotto fuori testa - Off Beat (kom., ZDA ’86, i. J. Reinhold, J. Mantegna) Aktualno: L’ altra edicola Dnevnik, Danes v parlamentu, 0.20 NoCni Šport Film: Storia d’ amore (dram.. It. ’86) RAI 3 I Variete Jutranji dnevnik, Drobci Film: Ai margini della metropoli (dram., ’53) Videosapere: Vstop prost, Domača telovadnica, Kinematografija, itd. Dnevnik Nan.: ENG - V živo Aktualno: Kljub vsemu, moja Italija Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik, 15.00 Tgr Bellitalia Nan.: Blue Jeans Športno popoldne Dok oddaja o narava-slovju: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob SP v smučanju: ženski veleslalom, 2. tek Nan.: Miami Vice Dnevnik, deželne vesti Dok.: Top secret - Zgodovinske zagonetke Nan.: Neverjetne zgodbe Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario Nadaljevanka TV film: Roma - Prigio-niera di una vendetta Night Line Nad.: Kassandra, 10.00 Zingara, 10.30 Aroma de cafe, 11.45 Cuore selvag-gio, 11.30 dnevnik Variete: La mota della fortuna - Kolo sreče ‘Dnevnik Tg 4 Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri - Steze Film: La strada (dram., It. ’54, i. G. Mašina) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme. Variete: Game Boat TV film: Seduzione e vendetta - Seduced and Betrayed (dram., ZDA ’95, i. S. Lucci) Film: Uno sconosciuto alla porta (krim., ZDA ’90, i. M. Griffith) Night Line S CANALE 5 Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Show (ponovitev) Aktualno: Forum - Sodišče (vodita Rita Dalla Chiesa, S. Licheri) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, Hunter Tylo) Aktualne teme: Uomini e donne - MoSki in ženske Nan.: Sisters (i. Sela Ward, Svvoozie Kurtz) Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: SuperVicky Aktualna kronika: Veris-simo - Tutti i colori della cronaca (vodita Cristina Parodi, Enrico Papi) Variete: Tira e molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete:Striscia la ndtizia (vodita Ezio Greggio, Enzo lacchetti) Variete: Beato fra le donne - Blažen med ženskami (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Shovv, vmes (0.00) noCni dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Striscia la notizia Otroški variete Ciao ciao mattina, vmes risanke Nan.: Highlander Aktualno: Planet UJjjjJ] Nan.: Baywatch, 11.30 Street Justice Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.50 Šport studio Variete za najmlajse, vmes risanke, 13.20 Ciao ciao Parade Nan.: Masked Rider Varieteja: Niente panico, 14.30 Colpo di fulmine Nan.: Willy, princ iz Bel Aira, 15.30 Svveet Valley High Variete: Planet Nan.: Cinque in famiglia, 17.30 Renegade Odprti studio, vreme, 18.55 Šport studio Nan.: VValker Texas Ran-ger, 20.00 Willy, princ iz Bel Aira TV film: Le mi e guardie del corpo - The Under-cover Kid (pust., ZDA ’95, i. B. Pierce) Film: Action Jackson (krim., ZDA '88, i. C. j VVeathers, S. Stone) kktualno: Fatti e mis fatti Italija 1 šport Aktualno: Planet # TELE 4 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Nad.: Amore gitano II supplemento Rokomet Al: Principe Trieste - Rubiera Gospodarstvo In diretta j Gospodarstvo (#) MONTECARLO Videostrani Otroški program: Čudež- na kitara, 10.45 Moj oče živi v Riu (nizozemska nadaljevanka) Tedenski izbor: Pusto- lovščine in odkritja (italijanska dokumentarna serija), 11.40 Po domače Poročila Tedenski izbor: TV igrica - Kolo sreče Film: Ljubezen in ostankistanki človečnosti (Kanada) Svet na zaslonu Gore in ljudje Videostrani TV Dnevnik 1 Otroški program: Delfi in prijatelji (španska nanizanka), 17.35 Operacija «Strogo zaupno« (zadnja epizoda koproducijske nanizanke) Po Sloveniji Dodojeve dogodivščine Risanka Tv igrica: Kolo sreče Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov TV Dnevnik 2, vreme Šport Tednik Zlata šestedeseta leta slo- venske popevke, 24. oddaja: Nostalgija z brati Boštjančič Včeraj, danes jutri TV Dnevnik 3, vreme Šport Poalovna borza Sova: Kvantni skok, 26. del ameriške nanizanke Ellen Cleghorne, ponovitev 1. dela ameriške nanizanke TV jutri, videostrani Slovenija 2 Tedenski izbor: Šolska TV Prevzetnost in pristranost (angleška nadaljevanka, 4. del) Sova: Kvantni skok (25. nadaljevanje ameriške nanizanke) Castlovi (21. del angleške nadaljevanke) Korenine slovenske lipe: Sv. Visarje - Gora, ki zr-dužuje Evrogol Tenis, finale ATP turnirjev (prenos iz Hannovra) Evropska liga v košarki: Ježica - Como (Z, prenos iz Ljubljane) Svetovni pokal v alpskem smučanju: ženski veleslalom, prenos 1. teka (iz Park Cityja, reporter Miha Žibrat) Včeraj, danes, jutri Ellen Cleghorne (1. del ameriške nanizanke) V najboljših družinah (17. del norveške nadaljevanke) Sporočilo iz Vietnama (zadnji del ameriške nadaljevanke) Šport Svetovni pokal v alpskem smučanju: ženski veleslalom, 2. tek (Park City) Baragova Amerika Pisave Kri na snegu, vojna v Rusiji (2. del ameriške dokumentarne serije) Tenis: finale ATP turnirjev (posnetek iz Hannovra) „ S8 Koper Tenis - Hannover direktni prenos 19.30, 22.30, 1.20 Dnev- Zgodovina Amerike: Espanzija proti zahodu (4. del dokumen- nik, 19.50 Šport tarne serije) Nad.: Acapulco Bay V njihovem imenu Nan.: Charlie’s Angels Primorska kronika Variete: Tappeto volante Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Variete: Ko bi bil Sher- Nanizanka: Nočni sodnik lock Holmes Velike razstave: Burri v Benetkah (dokumentarna oddaja) Variete: Zap Zap jm! Četrtkova športna oddaja Big Nan.: A. Hitchcok Meridiani SP v smučanju: ženski Sni Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme veleslalom H! Slovenski programrKaraoke- zabavnoglasbena oddaja B Film: L’ ultima Salome (kom., ZDA ’88) Slovenija 1 5'00,6.00,6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, l2-00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6'50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 ^b 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.32 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angleščini in nemščini; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni noktur-n°; 23.15 Za prijeten konec dneva. Slovenija 2 5'00,6.30,7.30,8.00,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pre-9led; 8.50 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila; 12.40 Planinske informacije; 14.00 Drobtinice; 15.30 DIO; 16.45 Kdo ve; 17.00 Stergo ergo; 18.00 JjOči stol; 19.30 Riži Bizi'Jazzy; 20.00 Jazz; 21-30 Proti etru; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 2-20 Mala nočna filmska. Slovenija 3 8-00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. I8'00- 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Vmnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Mehurčki; 13.35 Mladi mladim; 14.05 Izo-i raževalni program; 15.00 Na ljudsko te- mo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Naši operni pevci; 17.00 Banchetto musicale; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Večerni logos; 22.20 Zvočni zapisi: sopranistka B. Nilsson; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper. (slovenski program) 8.30.9.30.10.30.13.30.14.30 Poročila; 12.30, 17.30.19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Potrošniški SOS; 10.40 Power play; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 18.00 Glasbena kronika; 19.30 Program z Markom Vuksanovičem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK, Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8,05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla singel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val; 12.00 Ballo e bello; 13.00 L'una blu; 18.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.50 Fun Clubs; 15.15 Nota bene; 18.15 Srečanja; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi; 8.40 Potpuri; 9.15 Odprta knjiga: Slike iz življenja igralke (P. Zobec, 14. odd.); 9.40 Zdravje predvsem; 10.30 Intermezzo; 11.45 Razprava v živo; 12.40 Revija ZCPZ: MePZ Barkovlje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Veš, poet, svoj dolg?; 15.00 Glasba za vse okuse; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Medn. solistično tekmovanje v komornem petju v Goric; 18.00 Jungova šola v psihiatrični ordinaciji; 18.40 Evergreen; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 100 odstotno Posladkanje v glasbi. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Žila. Primmld dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo36/I. nad. postni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: l oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodiscu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založpikov FIEG 16 Četrtek, 21. novembra 1996 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLftČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER SREDISCE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA, f ^1 ||c|a DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 07.30 in zašlo ob 16.47. Dan bo dolg 9 ur in 17 minut. Luna bo vzšla ob 14.56 in zašla ob 3.04. e# PLIMOVANJE Danes: Danes: ob 0.03 najnižje -26 cm, ob 6.36 naj-visje 47 cm, ob 13.24 najnižje -42 cm, ob 19.27 naj-visje 21 cm. Jutri, ob 0.54 najnižje -26 cm, ob 7.13 najvisje 51 cm, ob 14.00 najnižje -51 cm, ob 20.13 najvisje 27 cm. ~Zf/SL MORJE Morje bo razgibano. Temperatura morja 15. stopinj. BI0PR0GN0ZA iSp Vpliv vremena na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo danes ugoden. Spanec bo globok in . sproščujoč. — TEMPERATURE V GORAH “C °c 500 m 4 2000 m -6 1000 m 2 2500 m -10 1500 m -2 2864 m -12 N. GORICA LJUBLJANA "2/5 N. MESTO -3/5 POSTOJNA o O +/4 dS ^1 ZAGREB -2/6 O UMAG Slovenija V petek bo pretežno jasno, zjutraj bo ponekod p° nižinah megla. Popoldne se bo od zahoda znova pooblačilo. V noči na soboto bodo že padavine, v nižinah v notranjosti bo snežilo. V soboto cez dan bo oblačno z občasnim1 padavinami. 10 _________________________SVET / SUKA PRi SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Trajekt Columbia začel svojo vesoljsko misijo Kajenje koristi spominu VVASHINGTON - Kadilci so bolj pozorni, bolj brihtni in imajo boljši spomin. To je ugotovila Študija profesorja Jai-meja Pinede s kalifornijske univerze v San Diegu. Iz nje izhaja, da kajenje vpliva na prenos informacij v možganih, tako da kadilci hitreje in bolj uspešno predelajo pridobljene informacije in si jih obenem dalj Časa vtisnejo v spomin kot nekadilci. Po nekajletni kriminalizaciji kajenja je to prvi pozitivni podatek za kadilce. Kitajsko podeželje se ubada s televizijsko zasvojenostjo PEKING - Tudi na kitajskem kmečkem podeželju, kjer so bile do nedavnega popolnoma neznane »dobrote« potrošniške družbe, otroci ure in ure presedajo pred televizijskimi ekrani, kar ima kvarne učinke na njihovo psihično in telesno zdravje. Kot je zapisal dnevnik Guangming, je raziskava v neki vasi v Hubeiju ugotovila, da je 95 odstotkov otrok zasvojenih s televizijo, tako da so postali asocialni in ne pomagajo staršem pri poljskih opravilih. V neko dansko trgovino tujci posamično in v srajci K0BENHAVN - V kabenhavnski trgovini Money Saver se je pred vhodom pojavil napis, ki turiste, tujce in begunce opozarja, naj vanjo vstopajo posamično in brez plaščev in jopičev, ker je trgovina v zacinjem obdobju utrpela preveč kraj. Zaman so predstavniki neke človekoljubne organizacije poskušah na policiji prijaviti rasistične lastnike trgovine, ker agenti niso hoteli sprejeti prijave. Sele kasneje je Sef policije priznal, da je bila storjena napaka, a ni povedal, ali bodo ukrepali proti lastnikom trgovine. VVASHINGTON - Včeraj je posadka ameriškega vesoljskega trajekta Columbia, ki so ga izstrelili v torek z oporišča Kennedy na Rtu Canaveral, v vesolje spustila sateht Orfeus in njegov podstavek Astro-pass, ki ima na krovu nemško-ameriski ultravio-licni teleskop (na sliki AP). Sateht bo ostal v vesolju 14 dni in ga bo posadka Columbie ponovno prestregla pred svojim povratkom na Zemljo 4. decembra. Teleskop bo zbral podatke o Jupitru in nekaterih ozvezdjih, ki bodo znanstvenikom omogočah boljši vpogled v mehanizme razvoja vesolja. Posadka pa bo med svojo večdnevno misijo izvedla Se poizkuse s polprevodniki in se bo dvakrat podala v vesolje. Izvedli bodo tudi nekaj bioloških poizkusov predvsem glede krvnega pritiska glodalcev v breztežnostnem stanju. Columbia, ki je najsta-rejsi ameriški vesoljski trajekt, ima na krovu tudi dosedaj najstarejsega astronavta, in sicer: 61-letnega Storyja Musgrava, ki je že letel z vsemi ameriškimi vesoljskimi trajekti in ki je bil tako kar šestkrat v vesolju. Torkovo izstrelitev Columbie pa je spremljalo veC zapletov. Najprej so morah zaradi slabega vremena izstrelitev odložiti za nekaj dni. Ob vžigu motorjev pa so opazili plamene med raketoplanom in nosilnima raketama. . BANGALORE (INDIJA) - Predstavnici Italije Mara De Gennaro in HrvaA_ Vanja Rupena (na sliki AP) bržkone nista seznanjeni, da se na sklepni priredi ^ vi za izbiro najlepše na svetu namerava 15 indijskih feministk sežgati iz protesta proti natečaju, ki po njihovem žali Zenski ugled.