ZDRAVJE ČEBEL 100 4/2025 letnik CXXVII V Sloveniji, kjer čebelarstvo temelji na reji avtohtone kranjske čebele, je poseben poudarek namenjen vzreji kakovostnih matic. Nanjo ima poleg tehnoloških in prehranskih dejavnikov pomemben vpliv tudi prisotnost okužb. V naravnih pogojih so matice redko prenašalke bolezni, če pa se okužijo, jih čebele zamenjajo s preleganjem. Ravno zato je za vzrejo kakovostnega vzrejnega materiala pomembno, da spremljamo zdravstveno stanje čebeljih družin v vzrejnih in selekcijskih čebelnjakih ter lastnosti in prisotnost povzročiteljev bolezni pri maticah v plemenilnikih in pri čebelah spremljevalkah. Vpliv noseme na posamezno čebelo, družino, matico Mikrosporidij Nosema spp. je po nekateri novejši literaturi na novo uvrščena v rod Vairimorpha . Čebele se lahko z nosemo okužijo pri vseh starostih, ključno vlogo pri tem ima zaužitje kužnih spor. Okužene delavke lahko s krmljenjem prenesejo spore tudi na matico. Neposrednega dokaza o vertikalnem prenosu povzročitelja nosemavosti z matice na jajčeca ni. Klinični znaki, kot so z iztrebki zamazani satni okvirji in pročelje panja, so le redko prisotni. Najhujša posledica okužbe je krajša življenjska doba čebel in s tem številčno šibkejše družine. Okužene delavke hitreje prehajajo v vlogo pašnih čebel in zato umirajo prej kot zdrave čebele. Če se okužijo že kot ličinke, imajo kot odrasle čebele slabo razvite krmilne (hipofaringealne) žleze. Kadar so prizadete omenjene lastnosti čebel, to zagotovo vpliva na preskrbo matic v plemenilnikih in s tem na njihovo življenjsko moč. Slabo vitalne matice so dovzetnejše tudi za dodatne okužbe, na primer z virusi. Zaradi majhne številčnosti so osebki družin v plemenilnikih še bolj podvrženi stresnim dejavnikom. Spremljanje okuženosti s sporami noseme pri delavkah v plemenilnikih, ki so kasneje Pojavljanje spor Nosema spp. pri maticah in čebelah spremljevalkah doc. dr. Maja Ivana Smodiš Škerl, 1 dr. Ajda Moškrič, 1 dr. Lucija Žvokelj 2 1 Kmetijski inštitut Slovenije, 2 Nacionalni veterinarski inštitut večinoma tudi spremljevalke matice na njeni poti v novo družino, ima zato velik pomen. Razlog za slabši sprejem matic v družine ali njihovo kasnejše prelaganje je lahko tudi v okuženosti matic z enim ali več povzročitelji bolezni. V okviru nalog, ki jih je opredelilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, med drugim spremljamo prisotnost povzročitelja nosemavosti. Okuženost v čebeljih družinah lahko spremljamo na več načinov, eden od njih je določanje prisotnosti spor Nosema spp. z mikroskopsko preiskavo v različnih vzorcih (iztrebek matice, črevo, zadki čebel spremljevalk). Predstavljamo rezultate spremljanja prisotnosti spor Nosema spp. pri maticah iz slovenskih vzrejališč in čebelah spremljevalkah. Material in metode Med letoma 2016 in 2024 smo sistematično zbirali vzorce matic in čebel spremljevalk v certificiranih vzrejališčih (rezultati dostopni na: https://www.kis.si/trzne_raziskave/). Po pet matic iz vsakega vzrejališča smo uspavali z ogljikovim dioksidom (CO 2 ) skupaj s spremljevalkami. Vsako matico smo stehtali, po tehtanju smo jo preložili v sterilno plastično ali stekleno petrijevko (Slika 3) in počakali, da se iztrebi. Iztrebek smo redčili v 200 µL sterilne destilirane vode in shranili na –20 °C do nadaljnje obdelave. Vsak iztrebek smo kasneje pregledali na prisotnost spor Nosema spp. Matice smo nato vrnili v matičnice. Število spor Nosema spp. smo nato določali z mikroskopskim pregledom vzorcev iztrebkov (rezultati so prikazani v Preglednici 1 in na Sliki 4). Prisotnost spor smo v letih od 2020 do 2024 dodatno spremljali tudi pri manjšem deležu matic, pri katerih smo poleg iztrebkov s sekcijo pregledali tudi črevesa teh matic ter prisotnost spor pri njihovih spremljevalkah (rezultati so prikazani v Preglednici 2). Slika 1 in 2: Vzrejo matic pogosto opisujemo kot poezijo čebelarjenja. Matica, ki jo čebele z vnemo sprejmejo in skupaj z njo skrbijo za razvoj in živalnost družine, je za čebelarje mnogo več kot le proizvod vzrejnega dela. 101 ZDRAVJE ČEBEL 4/2025 letnik CXXVII Preglednica 1: Število pregledanih iztrebkov matic in delež pozitivnih na prisotnost spor Nosema spp. v letih od 2016 do 2024 Leto 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 Št. pregledanih matic 149 140 150 160 180 150 186 183 199 Št. vzrejališč 30 28 28 30 30 30 32 31 34 Št. matic, pozitivnih na spore Nosema spp. 23 (15,4 %) 9 (6,4 %) 1 (0,7 %) 0 (0 %) 9 (5 %) 31 (21 %) 17 (9,1 %) 9 (4,5 %) 6 (3 %) Preglednica 2: Pregled prisotnosti spor noseme pri deležu matic v sekciji, v kateri smo pregledali iztrebek, črevo in čebele spremljevalke Leto 2020 2021 2022 2023 2024 Št. pregledanih matic 30 30 26 30 31 Št. vzrejališč 5 3 4 5 5 Št. matic, pozitivnih na spore Nosema spp. (IZTREBEK) 3 (10 %) 3 (10 %) 3 (11,5 %) 3 (10 %) 0 Št. matic, pozitivnih na spore Nosema spp. (ČREVO) / 9 (30 %) 1 (3,8 %) 1 (3,3 %) 0 Št. vzorcev spremljevalk matic, pozitivnih na spore Nosema spp. 23 (77 %) 29 (97 %) 22 (85 %) 27 (90 %) 28 (90 %) Rezultati in razprava Rezultati pregleda iztrebkov matic na prisotnost spor Nosema spp. so predstavljeni v Preglednici 1 in na Sliki 4. V obdobju med 2016 in 2024 smo spremljali prisotnost spor noseme v iztrebkih matic v vzrejališčih. Iz vsakega vzrejališča smo pregledali po pet matic. Število pregledanih matic se je čez leta nekoliko spreminjalo, od 149 v letu 2016 do 199 v letu 2024, prav tako se je povečalo število vzrejališč (s 30 v letu 2016 na 34 v letu 2024). Pri manjšem številu matic iztrebka ni bilo mogoče pridobiti. Delež pozitivnih matic je bil najvišji leta 2021 (21 %), medtem ko je bil najnižji v letih 2019 (0 %) in 2018 (0,7 %). Po letu 2021 je delež pozitivnih primerov upadel in ponovno dosegel najnižjo vrednost v letu 2024. Spore smo v letu 2024 zaznali v iztrebkih samo šestih matic (od skupno 190 pregledanih) iz 34 vzrejališč (kar so 3 % pregledanih matic). Pri tem je pomemben podatek, da pri vzorcih matic, pri katerih smo zaznali prisotnost spor noseme, okužbe niso bile omejene na eno samo vzrejališče. Večina pozitivnih primerov je bila posamičnih, porazdeljenih med različna vzrejališča. Pri deležu matic, ki smo jih žrtvovali za sekcijo v letih od 2020 do 2024, smo poleg iztrebkov pregledali za prisotnost spor noseme tudi črevo in čebele spremljevalke. Rezultati te analize so prikazani v Preglednici 2 in na Sliki 5. Glede na rezultate je prisotnost spor noseme pri maticah v vzrejališčih vsa leta nizka. Nekoliko izstopa leto 2021, ko je bilo pozitivnih 21 % matic. Leto 2021 je bilo glede pašnih virov za čebele na splošno v Sloveniji zelo neugodno, a bi morali A B C Slika 3: (A) in (B) Uspavanje matic s CO2, (C) matica v petrijevki med vzorčenjem iztrebka Slika 4: Prisotnost spor Nosema spp. v iztrebkih matic iz vzrejališč od leta 2016 do 2024 Slika 5: Prisotnost spor Nosema spp. v iztrebkih, črevesu in pri spremljevalkah matic od leta 2020 do 2024 imeti več podatkov o pogojih vzreje, da bi lahko opredelili natančnejši vzrok. Opazen je velik delež pozitivnih vzorcev spremljevalk, saj je bil delež pozitivnih vzorcev v vseh letih vedno višji od 75 %. Škoda, ki jo nosema povzroča na ravni osebkov čebelje družine, je znana, neskladja med avtorji se pojavljajo glede vpliva prisotnosti povzročitelja na ravni družine. Na to vplivajo predvsem količina spor na posamezno čebelo, čas vzorčenja in obdobje pregleda čebelje družine. Pogosto v praksi ne ugotovimo povezave med številom spor in zdravstvenim stanjem družine, posebej pri naravnem poteku okužbe v čebelnjaku. Znano je, da število ugotovljenih spor z mikroskopsko preiskavo ne sovpada z obsegom poškodovanih celic črevesja. Na število spor močno vpliva število dni, ko je zunanja temperatura višja od 10 °C, ki čebelam omogočajo iztrebljanje. Dokazano je, da ima prehrana ličink in odraslih čebel močan vpliv na količino spor in dolgoživost okuženih čebel. Za zdaj študije nakazujejo, da sestavine v (običajnih) ZDRAVJE ČEBEL 102 4/2025 letnik CXXVII čebeljih pogačah na trgu, ki so vir surovih beljakovin, ne pripomorejo k prehranjenosti čebel. V več obširnih študijah v različnih podnebnih pasovih je bilo ugotovljeno, da imajo družine, ki so bile dobro preskrbljene s cvetnim prahom v naravi ali z dodatkom cvetnega prahu v pogačah, med drugim značilno manjšo količino spor noseme. Kako si lahko vzrejevalci pomagajo? • Za zdravljenje nosemavosti v EU ni registriran noben antibiotik ali kemoterapevtik. Treba je poudariti, da je uporaba fumagilina zaradi škodljivosti za človeka in nevarnosti ostankov v medu v EU prepovedna. Tudi v državah izven EU opozarjajo na stranske učinke njegove uporabe na čebeljo družino in za preprečevanje nosemavosti bolj priporočajo preventivne ukrepe. Ni zanemarljiv podatek, da uporaba fumagilina zmanjšuje kakovost trotovskega semena in povzroča slabšo oskrbo zalege s strani delavk. Fumagilin ima negativen učinek na moč čebeljih družin. • Najboljši preventivni ukrep je izbira stojišča z dostopom do čiste vode in z raznovrstnimi pašnimi viri. Plemenilniki morajo biti v senčnih legah, saj so zaradi majhnosti še občutljivejši na visoke temperature. Pri tem se pogosto zgodi, da so ta območja skromnejša glede pašnih virov. Če so viri cvetnega prahu v naravi pomanjkljivi, se priporoča dodajanje pogače z dodatkom cvetnega prahu. Med iz lastnega čebelarstva se lahko uporabi pri izdelavi pogač, pri tem je zaradi zdravstvene varnosti nujna predhodna laboratorijska preiskava medu na prisotnost spor povzročitelja hude gnilobe čebelje zalege. Dejavnost proizvodnje krmnih mešanic za potrebe lastnega čebelarstva je treba priglasiti pri UVHVVR, če čebelarstvo oddaja čebelje proizvode v javno potrošnjo. • Za zmanjšanje številčnosti vseh povzročiteljev bolezni v čebelarstvu je seveda osnova redna menjava satja. • Pogosto spremljanje količine spor pri delavkah v vseh fazah vzreje, predvsem pa v starterju, rednikih in plemenilnikih, je lahko vzrejevalcu v veliko pomoč pri nadgradnji ugodnih pogojev lastne vzreje. Posebno pozornost velja nameniti čebeljim družinam, iz katerih se odvzemajo čebele za naselitev plemenilnikov, ki negujejo mlado matico pred oprašitvijo in po njej. Številčnejša kot je družina v plemenilniku, lažje ohranja optimalno mikropodnebje v plemenilniku in se upira neugodnim zunanjim vplivom, tudi povzročiteljem bolezni. Zaključek Spremljanje kakovosti čebeljih matic in zdravstvenega stanja čebeljih družin je ključ do uspešne vzreje in produktivnih matic. Čeprav so slovenska vzrejališča matic znana po visoki kakovosti svojih matic, prisotnost spor Nosema spp. in drugih povzročiteljev bolezni pomeni izziv, ki zahteva stalno pozornost. Pomembno se je zavedati, da so čebele tiste, ki sicer v naravnem procesu vzreje izločijo ali obdržijo razvojne oblike matic in matice. Zadnje zagotovo velja samo, ko čebele same poskrbijo za menjavo matice. Pri sprejemu naše matice pa imata ogromen vpliv ustrezen postopek dodajanje matice in »vzdušje« v brezmatični družini. Tako je še posebej pomembno, da storimo vse, da so slovenske matice v prometu čim manj ali sploh ne obremenjene s povzročitelji bolezni. To je pomemben pokazatelj njihove življenjske moči in s tem zmožnosti največjega možnega prispevka k razvoju čebeljih družin. Zahvala in financiranje Zahvaljujemo se sodelavcem skupine za čebelarstvo na Kmetijskem inštitutu Slovenije ter vsem vzrejevalcem za sodelovanje pri raziskavi. Doseženi rezultati so nastali v okviru Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2017‒2019, ki je bil financiran iz sredstev državnega proračuna in proračuna Evropske unije, v okviru Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2020‒2022, ki je financiran iz sredstev proračuna RS na proračunski postavki 140033 Program ukrepov v čebelarstvu – 14-20-SLO (50 %) in 140031 Programa ukrepov v čebelarstvu – 14-20-EU (50 %), ukrepa Podpore v čebelarstvu, uredba 2020-2022, NRP 2330-20-0004, ter v okviru intervencij v sektorju čebelarskih proizvodov v letih 2023–2027, ki je financiran iz sredstev proračuna RS na proračunski postavki 221643 Strateški načrt SKP 2023-2027 – sektor čebelarskih proizvodov – slovenska udeležba (50 %) in 221642 Strateški načrt SKP 2023-2027 – sektor č ebelarskih proizvodov – EU (50 %), ukrep Skupni strate ški načrt 2023‒2027, NRP 2330-23-0036. Literatura je na voljo pri avtorjih.  Slika 6: Zaradi zaščite pred vročim soncem in boljše orientacije matic so plemenilniki najpogosteje nameščeni ob rob gozda, na jase ali med nizke grmičaste travne površine. Pri tem moramo biti pozorni, da je v času vzreje v naravi dovolj virov cvetnega prahu. Sliki 7 in 8: Pogače s cvetnim prahom omogočajo dober razvoj družin v plemenilnikih in so pomembne predvsem, kadar v naravi ni na voljo dovolj kakovostnega cvetnega prahu. Času in nalogam čebelje družine primeren cvetni prah je ključ do močnega imunskega sistema čebel.