Politicen list za slovenski národ.
Po poŠti prejeman veljil: Za eelo leto predplačan 15 gld.. za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt teta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljil tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/s6. uri popoludne.
Štev. 297.
V Ljubljani, v sredo 30. decembra 1885.
Letnil* XIII.
Vabilo na naročbo.
„SLOVENEC",
edini slovenski katoliško - konservativni dnevnik,
nastopi z novim letom 1886 svoje XIV. leto Ob tej priliki vabimo najvljudneje vse prijatelje našega lista, da bi se kolikor toliko podvizali z dopošilja-tvijo naročnine, kterim je taista že potekla, kakor tudi z razširjanjem našega lista, za kar se našim dosedanjim gg. naročnikom še prav posebno priporočamo.
„Slovenec" veljil za Ljubljano pri oprav-ništvu prejeman:
Za celo leto . . . . 13 gl. — kr. „ pol leta .... 0 „ 50 „ „ četrt leta .... 3 „ 30 „ „ jeden mesec ... 1 „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman vel j d:
Za	celo leto predplačan	15 gl.	— kr.
„	pol leta ....	8	„	— „
„	četrt leta ....	4 „	— „
„	jeden mesec ...	1	„	40 „
Opravništvo „Slovenca".
Leon XIII. o krščanski vzgoji.
Sv. oče so poslali dne 27. novembra pismo do angleških katolikov, v tem pismu govore o šolskem vprašanji, ter povdarjajo, da se tudi drugi nauki v ljudski šoli imajo strinjati s podukom v veri, prav posebno pa hvalijo tako zvane nezavisne šole v Belgiji, ktere so tam osnovali katoliki, ko so jim iz javnih šol odpravili podučevanje v sv. veri. Prav posebno pohvalijo sv. oče tiste katolike, ki so sami revni, pa vendar donašajo darove za svobodne katoliške šole. Pismo se toraj posredno obrača do vseh katolikov ter jih pozivlje, da naj vztrajno delajo na to, da katoliško ljudstvo dobi katoliške šole — Zastran združenja drugih naukov z veronaukom, med drugim pravijo sv. oče, da v sedanjih časih,
ko že nežni otročji starosti nevarnost od vseh strani preti, ni mogoče kaj boljega izumiti, kakor da se šolski nauk zveže z naukom o veri in nravnosti. Zato pa sv. oče ne pohvalijo le svobodnih šol, kakor so nastale na Francoskem, v Belgiji, v Ameriki in v angleških naselbinah, namreč tudi žele, da bi se pomnožile in da bi imele mnogo učencev. Pravijo pa tudi, da bodo v Rimu skrbeli za take šole, kajti v takih šolah se obvaruje najdražje, kar smo prejeli od prednamcev, sveta vera, ohrani se svoboda starišem, in poslednjič se izrejajo dobri državljani, kajti nihče ne more biti boljši državljan, nego tisti, ki od mladosti Bogu služi in svoje življenje naravna po Božji postavi. Krščanska omika, ktero je Kristus iz nebes prinesel, začenja se s krščansko izrejo otrok. Tisti, ki otroke vzgojujejo brez vere, zametujejo staro modrost in resnico in pod-kopujejo podlago državam.
Poslednjič pohvalijo sv. oče gorečnost katoliških škofov na Angleškem, pa tudi s pohvalo omenjajo prizadevanja Angličanov sploh za versko vzgojo otrok. Sv. oče pravijo, da v prizadevanji angleškega ljudstva za versko vzgojo otrok, vidijo zastavo in srečo za britansko zemljo.
Tedaj konečno pravijo škofom, da naj tudi za-naprej ne nehajo skrbeti za mladino in naj nadaljujejo pričeto delo. Bog pa v svoji milosti bode podelil blagoslov pričetemu delu.
Kdor ima mladino, ta ima tudi prihodnost zase. Zato pritiska neverni liberalizem najhuje na vzgojo mladine, ako ne, vsaj za vzgojo v nejeveri, vendar v verski vnemarnosti, ki je le prehod do nejevere. Zato govore nekteri v naši Avstriji o osvobojenji šole iz klerikalnih spon, po domače rečeno, mladina naj se ne izreja več v verne katolike, marveč za izobražene ljudi sploh, kteri bodo versko prepričanje menjevali, kakor se sploh menjuje oblika po vremenu. Nekdaj so tisti, ki sami niso vere kaj posebno cenili, vendar skrbeli, da so njih otroci dobro bili podučeni v krščanski veri, to pa posihmal ne bode mogoče, ako se po šolah ne povrnejo k edino pravi poti, ki pelje do blaženja srca, to se ne bode moglo zgoditi, ako bodo smeli svetni učeniki
kakor se tii ali tam čuje, podirati, kar učeniki verouka stavijo.
Tukaj katoliška cerkev ne more prijenjati, škofova zborovanja nikoli ne minejo, da bi se ne posvetovali cerkveni knezi tudi o šolstvu ; sv. oče, prvi učenik krščanstva z veljavno besedo in z vso resnobo povdarjajo krščansko vzgojo mladine, vera mora prekvasiti in navdihovati tudi druge šolske nauke, otrok ne smo videti nasprotja med vero iu učenostjo, to velevajo, to zahtevajo naslednik sv. Petra v Rimu, toraj nam gré tudi to isto povdar-jati in po svojih skromnih moččh v delokrogu nam odločenem delati na to, da svet te resnice spozuil, in se po njih ravnil, ako sedanji rod ni več zmožen sprejeti takih naukov, skrbimo, da bode mladina vzrejena po naukih katoliške vere, in prenovljen rod bode veselo sprejemal zveličavne nauke in se po njih ravnal v zasebnem in javnem življenji.
71. odfoorova seja „Matice Slovenske44
dne 23. decembra 1885.
Navzočnih 14 odbornikov, med njimi dva unanja (gg. Wiesthaler in Zolgar); predseduje g. J. Marn.
G. prvosednik naznani, da sta pregledala in potrdila zapisnik o 70. odborovi seji gg. odbornika Pleteršnik iu Wiesthaler.
Prvosednik čestita v svojem pa v odborovem imenu navzočnemu g. ravnatelju "VViesthalerju k njegovemu povišanju, se mu zahvaljuje za njegovo dosedanje marljivo sodelovanje in izreka trdno nadejo, da bo tudi kot unanji odbornik Matico krepko podpiral. Gosp. Wiesthaler se zahvaljuje za laskavo priznanje in obljubi tudi v prihodnje Matici na korist delovati, kolikor bo pri njegovih skromnih močeh mogoče. — Pri tej priliki sklene odbor tudi pridnim dijakom c. kr. nižje gimnazije v Kranji darovati več primernih knjig iz društvene zaloge. Gosp. ravnatelj se v imenu dijakov za to darilo zahvali.
Za druzega ključarja imenuje odbor gosp. prof.
LISTEK.
Zadnji samotar.
Izviren zgodovinski roman.
(Spisal Podvigenjski.)
(Dalje.)
XIX. Ne bo ga.
Odcvetela je spomlad in nastopilo že vroče poletje. Iz vsega cesarstva začela se je pomikati vojska proti jugo-vzhodu ; od Adnje do Ornega morja razstavljen je kordon ob turški meji, po cerkvah pa vzdiguje se proti nebu goreča molitev za srečen izid turške vojske.
Na veliki senožeti županovi za Vignjem najdemo danes kosce. Ravnokar so pojužinali pod hrastom sredi senožeti. Sam Cene ostal je še ter otresa in stiska bariglo, če morda je še kaka kapljica vinca noter ostala, ki bi odmočila navadno suho grlo Cenetovo. Naši kosci pa, dvanajst v vrsti, po južini z nova okrepčani, krepko udrihajo vprek po rožnati travi, da so jim urno vmika.
Kar se od dolenje strani izza leskovega grmovja pokaže ves razcapan in bos oče Hostnik, ter jo meri naravnost pod hrast sredi senožeti.
„Hvaljen bodi Jezus Kristus, dobro srečo", sliši se glasen pozdrav iz ust samotarjevih.
„Amen na vekomaj", odgovarjajo kosci obrnivši se proti bližajočemu se starcu.
„Ne zamerite, božji ljudje", nadaljuje Hostnik, „ne zamerite, da vas nadlegujem. Hudo me je Bog obiskal na stare dni. Pa bodi češčena njegova sveta volja. Vam je ostala kaka skorjica od južine, božji ljudje, bodisi trda kakor hoče, prav hvaležno jo sprejmem; usmilite se ubogega puščavnika, kteremu so še to malo pobrali, kar je imel, da si ne more še kruha in krompirja preskrbeti, usmilite se me, da ne umrjern od lakote."
„Še je nekaj, oče Hostnik", bliža se mu Urša, Vigenjska dekla. „Meni se je prav zdele, da pridete danes še vi, zatoraj sem pa prav nalašč pospravila ostanke iu jih tii v prt zavila. Na-te, oče Hostnik", ponudi Urša puščavniku, med tem ko razgrinja prt, „na-te, vse bo dobro za vas. Tudi je v lonci še nekaj kaše ostalo od kosila."
„Bog ti poplačaj stokrat", zahvaljuje se pu-ščavnik, med tem ko prejeti dar božji dene pred se na kamen. „Zdaj pa treba pred moliti. V imenu Boga Očeta itd."
Ko čez dolgo časa vse povžije, nazadnje zapoje po svoji navadi še pesem sv. Antona puščavnika.
„Bog vam stokrat plačaj tu in tam, ljubi moji, da ste lačnega napasli, štirindvajset ur ne potre-
bujem ničesa več; za naprej bo pa že Bog pre-skrbel", tako se zahvaljuje Hostnik koscem od hrasta prihajajočim. „Pa kako mi težko de, ko no vidim pri vas mladega gospodarja. O Vekoslav, Vekoslav", solze se prikažejo v očesu starčkovem, „še enkrat le da bi te videl, predno zatisnem oči; vsaj vedel da bi, ali si živ ali mrtev. Dokler si bil ti na Vignji, Hostniku ni nič manjkalo. Cela štiri leta potem, ko so mi zasegli mojo ustanovnino in me pregnali iz moje slamnate koče nad Podlazi in se po brlogih potikam, ni ga bilo dne, da bi mi ne bil dal donesti živeža; brez vsake skrbi sem živel vdan popolnoma poklicu, s kterim sem se Bogu zaobljubil. Toda zdaj je vse pozabilo na samotarja, ob potah in cestah moram prežati, da s prošnjami omehčam še kako človeško srce in tako dobim kak milodar."
Med tem ko se puščavnik s kosci pogovarja, je že solnce zašlo, po Branici se mrači čedalje bolj, že se od raznih krajev zasliši zvoniti Ave Marija. Ta glas Hostnika opominja, da se je danes malo zakasnil, zvoniti mu je Marijin pozdrav pri sv. Gre-goriju. Zatoraj se pa nemudoma poslovi od delavcev Vigenjskih in, da-si star in nevkreten, vendar urno teče naravnost proti sv. Gregorju. Kmalo potem zaslišijo naši kosci zvonenje, odložijo kose, se odkrijejo in prekrižajo.
Nocoj pa oče Hostnik ni dolgo molil pri sv.
upal, kakor pa negotovemu izidu vojske. Iu to je ravno 'največi in najlepši dobiček v letošnji naši zunanji politiki, s kterim »smemo popolnoma zadovoljni biti. Naj bi pač.'k.bodoče leto v tem oziru za ravnokar se poslavljajočim ne zaostajalo! Prosit novo leto!
Avstrija je nedavno zgubila duhovitega moža, prav 6ijajno zvezdo na pravoslovnem polji v osebi dr. Glaserja, generalnega prokuratorja pri najvišjem sodnem dvoru, kterega so predvčeraujem izročili materi zemlji. Najvišji sodni dvor je, lahko rečemo, med vsemi sodnijskimi uradi najzname-niteji in največe vrednosti. Ondi je namreč poslednji kotiček, do kterega se obsojeni in dostikrat po nedolžnem obsojeni še obračajo ter se nadjajo pripoznanja pravice; kakor tudi na smrt obsojeni hudodelec od ondot pričakuje poslednjega žarka upanja. Ondi namreč sede možje, ki so na sodniškem polji to, kar so zvezde prvega reda na jasnem nebu. Izreden talent in bistra razsodba v težkih pravnih zadevah odpirala je sodnikom pot tjekaj, kjer je po pravici njih prostor. Eden izmed teh mož je bil ranjki general-prokurator dr. Julij G laser, rojen 19. marca 1831 v Postelbergu na Ceskem od židovskih starišev. Mož je bil svoje dni državni in deželni poslanec in je leta 1871 postal pravosodni minister v Auerspergovem kabinetu. Novi kazenski pravni red je stvaritev njegovega duha. Leta 1879, ko se je zgrudilo Auerspergovo miuisterstvo, imenovan je bil dr. Glaser za generalnega prokuratorja pri imenovanem sodišči, kjer ga je sedaj smrt poiskala. Mož je bil tudi na cesarskem dvoru v veliki veljavi, kar so pričale izjave sožalja od vsih udov cesarske hiše, od presvitlega cesarja pa še posebej.
Vnanje države.
Bolgar i o Avstriji jako nevgodno sodijo, kar jim pa ne smemo zameriti, ker se je Avstrija v poslednji srbsko-bolgarski vojski jako odločno zoper nadaljevanje zmagovalne vojske izrazila. „V treh mesecih Avstrija dvakrat ni razumela svoje naloge, tako piše nek bolgarski dopisovalec v nemšk list, da bi se bila z dogodki na Balkanu prav in spodobno okoristila, kar bi se ji bilo prav lahko posrečilo. Ako Avstrija še nadalje pri svoji zmoti ostane in se bo še nadalje opirala (?) na slabega Milana, namesto da bi se naslonila (!) na krepko Bolgarijo, potem bode že videla, kam da jo bo taka njena politika pripeljala. Srbi so že danes Avstriji za njeno posredovanje jako malo hvaležni, Bolgarom pa ne bo druzega ostajalo, če namreč zarad avstrijske nagajivosti ne bodo miru dosegli (glejte si no!), kakor obrniti se tjekaj, kjer dobro ve, da ji krepke dejanske pomoči v trenutku sile ne bodo odrekli.. To bi se ne zgodilo morda že jutri, ali zgoditi pa bi se moralo, če bi se taka politika v Avstriji nadaljevala, kakor se je začela, brez železa in krvi namreč." No, no, nekoliko se bodo tudi Bolgari še potolažiti dali, saj se tudi ondi juha tako vroča ne je, kakor jo kuhajo. Narod je sedaj še pijan slavnih zmag in v takem navdušenji človek marsikaj piše, kar se mu pozneje, kedar se mu dim razkadi, smešno zdi, če že ne naravnost nespametno.
Na kaj se je opiral sv. oče Leon XIII. pri raz-razsojevanji lastninske pravice do Karolinov? Na najnovejše državno pravo, ki se je napravilo za kongiško državo; tisto državno pravo se pa zopet opira na jedno najstarejših človeških pravic: kdor prej pride, prej melje. Sv. oče si je dal predložiti izjave španjskih in nemških mornarjev ter iz njih presojeval, kdo in na kterih otocih je prvi razvil svoje države zastavo ter prišel do spoznanja, kteremu sta se tudi Bismark in Canovas vklonila, da so Karolini z glavnim otokom Yap španjolska lastnina, ker je španjolska zastava ondi že vihrala, ko so Nemci tjekaj pripluli. Najnovejša postava o pridobitvah zemlje po delih svetA od divjakov zase-
Antona Zupančiča, za druzega verilikatorja odborovih zapisnikov g. prof. M. Pleteršnika.
Gosp. prof. Scheiniggu v Celovcu se dovoli, da pregleda in po potrebi porabi Vrazovo literarno zapuščino.
Nagrade pisateljem in korektorjem letošnjih društvenih knjig se odobre z nekterimi spremembami večinoma v zmislu dotičnih nasvetov književnega odseka.
Določijo se kupne cene posameznim iztisom letošnjih društvenih knjig, ki utegnejo ostati še v zalogi, in sicer posameznim iztisom dr. Kosove „Spo-menise tisočletnice Metodove smrti" po 80 kr , „Letopisa" za leto 1885 po 1 gl. 80 kr.
Poročilo o stanji tiska društvenih knjig se vzame na znanje z nekterimi opomini za prihodnje delovanje.
Po daljšem posvetovanji o knjigah za prihodnje leto, kojih naj bi bile tri, se odloči odbor konečno za to, da ¡zd& Matica: a) „Letopis" za 1. 1886 v obsegu kakih 22—24 tiskovnih pol. (Vrednik mu bo g. prof. Leveč; obliko naj ima isto, vsebino podobno; poziv na pisatelje je že tiskan v letošnjem Letopisu.) b) Kot leposlovno knjigo nekoliko popravljeno povest „Koča za vasjo"; iz poljskega od Kra-szewskega prestavil Podgoriški. (Knjiga ima obsezati kakih 12 tiskovnih pol.) c) Kot tretjo knjigo kak daljši spis znanstvenega sodržaja, ki naj bi obsezal 10—12 tiskovnih pol, po kterem naj odbor še poizveduje.
Pri tej priliki se je nekaj spisov, ki jih ima Matica na razpolaganje, po zaslišanji dotičnih stro-kovnjaških ocen potrdilo, nekaj se jih je sklenilo vrniti gg. pisateljem, ker ne ugajajo društvenim zahtevam, zopet druge je sklenil odbor pospeševati.
Hiša na Bregu št. 8 se ponudi v nakup pod nekoliko zlajšanimi pogoji.
Poročilo odseka za Kopitarjevo zadevo o njego-govem dosedanjem delovanji vzame odbor na znanje in se zjedini v tem, kako ravnati nadalje.
V
Matica je poslala vodstvoma ljudskih šol v Cirk-nici in Gorjah več založnih knjig za njihovi knjižnici in odbor je sklenil jednako prošnjo vodstva ljudske šole v St. Jurji na Pesnici pa g. P. Miklavca v Ribnici na Pohorji ugodno rešiti.
O vseh Svetih je položila Matica v imenu društva čeških arhitektov in inženirjev na Resslov grob venec in obljubila, od društva v to naprošena, mu tudi v prihodnje vstreči.
Ukaz mestnega magistrata glede naznanila občnih zborov in sprememb v odboru se vzame na znanje.
G. J. Kralj, posestnik v Ilijaševcih pri Ljutomeru, je jedno svojo delnico od banke Slovenije, v znesku 7 gl., daroval Matici, drugo, v istem znesku, za oltar ss. Cirila in Metoda. Odbor mu je poslal za to darilo zahvalno pismo.
Knjigotržcu g. Coppagu v Gorici, ki želi dobivati Matičine založne knjige v komisijo, odbor prošnjo odbije z ozirom na dotični sklep 66. odborove seje.
Obširneje poročilo o književnem prirastku in o udih (prirastek, odpadek, podlaga novemu popravljenemu imeniku itd.) se vzame na znanje.
Za Zagreb je prevzel poverjeuištvo kr. gimnazijski profesor in vseučiliški docent g. dr. Celestin. Glede nekterih poverjeništev (Trnovo, Trebnje, Lašiče,
Gregorji. Srce bilo mu je nenavadno burno, kakor bi mu slutilo nekaj, vleklo ga je domov v srednji potok, kjer si je bil ravno pred dvema tednoma napravil brlog. Že stopivšemu s pokopališča, zdi se, kakor da bi od daleč večerna sapa zanesla mu na ušesa tužnomil glas kakor stokajočega. Postane, ter na ušesa vleče, toda nič ni slišati. Spet jame stopati in spet zdi se mu, da nekaj sliši. Naj bo pa kar hoče, vendar nekaj more biti.
Ni več dvajset korakov od svojega brloga, kar se mu po stezi nasproti bliža bela vitka prikazen; kdor ni vajen ponočnim strahovom, bil bi kar zbežal.
„V imenu Jezusa Kristusa križanega, kdo si?" zaroti puščavnik belo prikazen ob enem pa se trikrat prekriža. Pri tej priči razženo se oblaki na nebu in lunini žarki osvete mu žensko obličje: bila je Julijeta.
„O, oče Hostnik", zdihuje Julijeta, „kako dolgo hodite; že pol ure vas čakam tu, zvedela sem, da tu nekje imate vaš stan. Oče Hostnik, meni ni več pod Skalo ostati: grd vran me zalezuje, me hoče ugrabiti." Kaj mi je začeti?
„Kaj se ti je pa hudega zgodilo, ljubo dete?"
„Oče Hostnik, oh glejte tii, glejte tu, joče devica", ter podii pismo. „Glejte tu, na-te berite!"
„Potolaži se ljubo dete, saj Bog nikoga ne zapusti, kdor vanj zaupa. Toda, pomiri se, ljubo dete. Zdaj poiščiino pred moj brlog."
Krško, Reka in Zgornji Rož), ki so izpraznjena vsled smrti ali pa premeščeoja bivših gg. poverjenikov, se stavijo iu sprejmo •primerni nasveti.
Od zadnje odborove seje so pristopili društvu na novo:
A. Kot ustanovnik: Semenišče mladeniško v Trstu.
B. Kot letniki: Gosp. A,rtel Anton, c. k. gimn. profesor v Beljaku. „ Bartelj Srečko, knjigovodja v Trstu. „ Berčič Peter, administrator v Spodnjem Logu. v „ Bune Ivan, meščanski učitelj v Trstu. Čitalnica hrvatska v Kastvu. Gosp. Držanič Ivan, kaplan pri Fari na Jezeru. „ Golia Ljudevit, c. k. okr. sodnik v Trebnjem. „ Jelušič Kazimir, občinski blagajnik v Kastvu. „ dr. Lesar J., knezo-škofijski tajnik v Ljubljani. „ Mahkovec Anton, c. k. koncipijent v Trstu. „ Mikuš Franc, c. k. sodn. pristav v Mokronogu. „ dr. Miiller Anton, župnik pri Fari na Jezeru. „ Narobe Ivan, župnik v Divači. „ Pogačnik Josip, župnik v Kotljah. „ Reš Franc, posestnik pri Fari na Jezeru.
Rihar Franc, mestni kaplan v Škofji Loki. „ Sčulac Anton, kaplan v Moščenicah. „ Ščinkovec Avgust, kaplan v Mirni Peči. „ Smidovnik Anton, kaplan v Žužemperku. Tržaško podporno društvo.
Gospodična Vičič Ana, meščanska učiteljica v Trstu. Gosp. Vračko Oskar, c. k. koncipijent v Trstu.
Politični pregled.
V Ljubljani, 30. decembra.
Notranje dežele.
Že zdavnej ni avstrijski minister zunanjih zadev s tako zadovoljnostjo završil leta, kakor bo to letos lahko storil grof Kalnoky, sklepajoč bilanco v naši zunanji politiki. Bilo je nekaj let, ko se za avstrijsko besedo v inostranstvu ni nikdo kaj prida zmenil. Posebno so to leta, ko je še Napoleon III. v Evropi na novega leta dan politična znamenja dajal. Kakor je mož tedaj okoli sebe zbrane diplomate pozdraviti izvolil in kakor se je temu ali onemu prijazno nasmehljal ali ga preziral, tako so zapele po Evropi politične trobente, da bo vojska ali mir. Iz tiste dobe stoje v zgodovini naše zunanje politike, kakor črne maroge, letnice 1848, 1854, 1859 iu 1866. Še le leti 1878 in 1879 bili ste po delgih nezgodah vgodneji postali, za kar smo pa tudi mnogo mnogo plačati morali tako v denarjih, kakor tudi v krvi. Letos vsega tega ni bilo potreba, zadostovala je samo moška beseda našega ministra zunanjih zadev, grofa Kalnokyja, oziroma poslanca grofa Khevenhullerja v Belemgradu, da se je mir napravil in naša veljava v sijajni luči pokazala. V prvi vrsti se je pač zato zahvaliti tro-carski zvezi in shodom v Skiernievicah in Krome-rižu, kterega cvetja sad je še le sedaj na Balkanu dozorel. Ko bi ne bilo Skiernievic in Kromeriža, kdo nam je porok, če bi si sedaj-le ne bili naši in ruski bajonetje ob srbko-bolgarski meji nasproti stali, ker se je Avstrija Bolgarom zagrozila, da bo Srbijo zasedla in jim avstrijskih batalijonov nasproti poslala, če bi se takoj ne podvrgli pogodbam, ki bi bile vgodne za sklepanje premirja in miru. Rus bi se bil tedaj izvestno za Bolgare potegnil, tako pa mu je bil vendar-le še ljubši evropejski mir, kteremu je pod avstrijskim varstvom bolje za-
In puščavnik stopi naprej ter brzo meri ozko stezo proti potoku. Visoki košati hrastje zobočeni so mogočno nad strugo, gabrje in jesenje zaraslo se je gosto ob straneh, tako, da se Hostnik z veliko težavo prerije po stezici skoz grmovje, še težje pa Julijeta za njim, nje tanjka obleka dobi marsikako rano. Po stopnicah prideta dol do vodine struge, ki je pa zdaj popolnoma suha; onkraj, kakih pet korakov nad strugo, stala je votlina; mogočna podol-gasta skala, moleča iz zemlje delala je naravno strešje, spredej stala je tako visoko, da si stopil lahko ne-pripogneu v votlino, kake štiri sežnje v breg delgo, tri sežnje pa široko, ob straneh bila je močno podprta, da jo bilo popolnoma varno spati pod njo. Semkaj pripelje oče Hostnik Julijeto iu jej ponudi sesti na kamnit, iz treh ploščatih kamnov zložen stol. Zdaj poišče kos lajnice, ter je ogenj vkresal in svečo prižgal, potem začne brati: Ljubi grof Anton!
Vsaka reč pride enkrat k svojemu koncu; tako tudi moja potrpežljivost. Res je sicer, da stoji pisano: V vaši potrpežljivosti bote posedli svoje duše, vendar pa ni nič manj resničen prigovor: „Beati possidentes", blagor jim, ki imajo; in sama potrpežljivost brez druzih čednosti ni nikoga še v nebesa spravila. Med vsemi čednostmi pa kraljica in vseh mati je ljubezen; ta pa, kakor pravijo celo sveti učeniki, začne pri sebi — incipit a semet ipso. Tako
vidite toraj, da se mora človek potrpežljivosti odpovedati, kakor brž je v nevarnosti ljubezen, ktera začenja pri samem sebi; saj naravni zakon zahteva mater kraljico čez vse drugo spoštovati in ljubiti, ker je toraj, kakor sem rekel, ljubezen mati vseh druzih čednosti, mora se raje vse druge žaliti nego njo. Toda čas je, gospod grof spod Skale, da naravnost govorim. Kar me tišči, je v prozi povedano to-le: Čakal sem že čez eno leto na vašo hčerko, gospod grof. Upal sem zmirom, upal in željno pričakoval, da dobim od vas ali Julijete tolažilno, za vroče moje srce hladilno pismo, da vendar skoraj pride čas, ko po vašem prizadevanji, gospod grof Anton, Julijeta mi podii roko v nerazrušljivo zvezo; in da tako odvrnete ob enem od vaše grofovske hiše velikansko sramoto, v ktero vas lahko pred vsem svetom pripravim. Nič, vse zastonj; ona mi noče roke podati, vi ste premehki, da bi jo k temu prisilili. Molčal sem in trpel. A zdaj je čas, da z nova potrkam na vaše in vaše hčere srce, ljubi mi grof Anton. Kar me je namreč doslej zadržalo, da nisem še naredil poslednjega osodepolnega koraka, bilo je, ker sem vedel, kako strastno gleda Julijeta po Veko-slavu z Vignja. No, mislil sem si, morda res ne bo drugače, kakor da ga bo hotela na vsak način vzeti; saj je znano, rekel sem, kako mogočna je prva ljubezen, da jo večkrat nič ne more rušiti, kakor smrt. Ako mu hoče toraj zvesta ostati, nečem
denega tako govori, da si jo pridobi tisti, ki jo izmed olikanih narodov prvi zasede z znamenji državne oblasti, t. j., če ondi razvije prapor svojega vladarja. To postavo so napravili na podlagi zgoraj omenjene stare pravice za kongiško državo in njej sosedne pokrajine, da se ž njo ognejo večnim in krvavim bojem za posest zemlje ua podlagi sile. Znamenita je ta razsodba sv. očeta pa še prav posebno zarad tega, ker se duhoviti papež Leon XIIL ni prav nič oziral na razsodbe, ki sta jih v tem smislu dva njegovih predsednikov za svojo dobo izrekla, če tudi bi se bilo to več ali manj lahko zgodilo. Modri papež Leon si je mislil, zakaj bi le po daljšem segali, če imamo „dobro" že pri rokah ter s tem sijajno dokazal, da ni res, kar nekteri liberalci trdijo, da cerkev ne napreduje z duhom časa, temveč zaostaja in mračnjaštvo ljubi. Če bi bilo to res, moral bi bil vzeti papež Leon XIII. vse kaj druzega za podlago svoji razsodbi nego najnovejšo mednarodno državno pogodbo, ktero je skoraj skupna Evropa in velik del severne Amerike podpisala in je rekel: „Tako-le možje diplomatje ste nedavno sami sklenili in na vaše sklepe se jaz pri razsodbi o Karolinih sklicujem!" To je Nemčijo, kakor Španijo tako iznenadilo, da ste obe rekli „ameu" in stvar je bila dognana, ob enem pa tudi dokazano, da cerkev božja ne zaostaja.
Med 1lusi in Bolgari se bode politično obnebje kmalo zopet popolnoma zjasnilo in bo solnce ruske milosti iz novega in z novo močjo na opusto-šene bolgarske pokrajine pošiljalo svoje žarke. Megle, ki so ga nekoliko časa zakrivale, jele so se zaganjati proti Avstriji, ker je tako volja nekterih ondašnjih državnikov. Politikarji celo trdijo, da se je iz Petro-grada v Sofijo podal ruski general Vojcikov, ki bo vse svoje moči na to zastavil, da se med Bolgarijo in Eusijo stara prijaznost napravi. Nek včerajšnji telegram iz Petrograda sicer zanika to vest, da bi bil Vojcikov res v Sofiji, ali je pa dementi resničen, se ne ve. Vsekako bode Bolgarija vse storila, da bo Eusom vsaj za tri četrti pota nasproti prišla, kar se je deloma že nekoliko zgodilo in jim bode tako priložnost ponudila, da kneza Aleksandra zopet z milostjo sprejmo. O poslednjem se še celo govori, kakor da bi bil v nekako rusko Canosso namenjen, kar je pač malo verjetno, temveč bo Aleksander menda rajši počakal, da se vsaj nekoliko zopet ogreje na solncu ruske carske milosti, preden se bode na tako pot podal, kjer se mu je vsaj sedaj še na cesarskem dvoru če tudi stričniku jako mrzlega sprejema bati. Narod ruski bi ga sicer že odško-doval za to z vročo simpatijo, ali kaj to. Sladak nasmeh carovih usten je več vreden, kakor pa tisoč „ura"-klicev iz ust naroda!
Po zgledu amerikanskega kolegija hočejo Eimu napraviti tudi kanatski kolegij. Načrti za to so že izdelani, kakor se poroča iz „Montreale" poslopje se ima postaviti na korsi in bode stalo 200.000 dolarjev. Briška vlada ga hoče vzeti v posebno varstvo, da ga zavaruje napadov po Piemon-tezih. Mislijo, da bode kolegij v dveh letih gotov.
Iz Sudana prihajajo novice nič kaj vesele Angležem. Misionar Bononi se je moral vrniti iz Uady-IIalfah v Aram, zadnie dve noči, ko je tam bil, je moral z orožjem v roki budeti, ker so bili vstajniki blizo. — Iz Kahire pa pišejo, ako pojde tako naprej, bode treba zopet prtljago skupaj spraviti.
Živela Avstrija!
(Dalje.)
Peti deček predstavlja „Hrvaško in Slavonijo". Ponosno in pogumno vstopi s svojo zastavo z de-
želnim grbom. Na glavi nosi svojo čepico nekoliko do strani, in ima rudeč telovnik; kamižolo ima belo, ki mu visi ob desni rami; tudi hlače ima bele, ktere so pa po narodni šegi kakor tudi kamižola obšite z rudečimi všitimi trakovi; za obuvalo ima opanke.
Tudi ta ve govoriti o lepoti svoje domovine. V prvi vrsti spominja se slavne straže svojih pred-očetov, ki so kot „graničari" stražili dom in Avstrijo; potem se ozre v domačo hišo in tukaj vidi nje krasoto in blagodejnost v patrijarhaličnem življenji; in k tem narodnim svetinjam pristavi še na-torne blagre, ki jih vživajo njegovi rojaki, ki so n. pr. turšica, lov, ribe.
Deček je „pravi ptič" in v hrvaškem saboru bi bil gotovo pristaš mirni stranki, ker ve le o lepoti svoje domovine govoriti.
V tem oddelku se odlikuje posebno godbeni del s svojim zborom in s samospevi; krasen je alt-solo.
Na vrsto pride sedaj „Ogerska in Sedmo-graška". Burno vstopi z zastavo in grbom; pravi „Puste-sin" je; na glavi ima čeden kalpak s peresom ; za obleko ima skoraj do gnježnj segajočo belo in široko haljo, ki je okoli in okoli obšita z višnjevimi trakovi po narodni šegi; prepreženo ima to haljo s pasom; na nogah ima bele nogovice in čižme, ki so pripete ob nogi z rudečimi trakovi.
In sedaj prične s svojo robo. Tu hvali svoje gozde, napolnjene z divjačino in hvali nižave, obrobljene z vinsko trto; zdaj dalje hvali natorne pridelke, ktere mu polje podaja; hvali potem čile svoje konjiče in omenja slavne krone sv. Štefana. Nekako hvalo vidi tudi v „svojih ciganih"; so mu pa ti v resnici v hvalo in slavo, bi pa moral še le dokazati. Občna svetovna policija jih pozna in spoznava za svoj stalni „artikel" in znano nam je, da ona sega le po „ptičih"; toda — morebiti je v mislih imel le „cigansko godbo"; — ta pa ta!
Zanimiv je pri Ogerski muzikalični del; pesem in godba prednašata „czardaš" in „czardašarje" ter „czardašarice" meni poslušalec videti na njihovem narodnem plesu, ko sliši krepek ropot madjarskih ostrog. Nehote sem bil v duhu v gozdičku na Vevčem, kjer sem v letošnjem poletju neki večer poslušal trojni ciganski kvartet prekrasno svirati krasne melodije in med njimi tudi „czardaš", ter ob enem gledal oni narodni ples.
Za tem Arpadcera nastopi „Čeh" z zastavo in deželnim grbom; na glavi ima čepico, obrobljeno z zajčevino; kamižolo in telovnik ima temno-barveno in sta oba ob robu obrobljena z rudečim trakom; hlače ima rujavkaste in škornje.
Deček vidi se mi živ in čvrst, ki ima tudi svoj jezik dobro namazan. Tako nekako pravi: Veliko ste že slišali o lepoti in bogastvu mojih to-varšic: kronovin, ali — vse to je najti pri meni, v moji domovini. Imam domil rude in zdravilne vode; delavec sem priden, ki umetuo tkem in pletem; tudi godbo ljubim in urnem, ter sem ponosen na lepo svojo domovino.
Pri muzkaličnem oddelku oglašuje se klarinet, melodija pa je poskočna — je polka.
Za Čehom nastopi „Moravec" in „Šlezijanec"
z zastavo in deželnim grbom; ta ima pa klobuk na glavi, ki je sivkaste barve, olepšan z zelenim trakom in „pušeljcem"; suknjo ima dolgo ter ima ta zgoraj še neki zavratnik enake barve; srajeo ima belo in hlače rudeče, ki so preprežeue s črnim trakom; nogovice in šolne; menda bo kak „Hanak".
Tudi on ve proslaviti svojo zibelj. On govori o milem podnebji in bogati žetvi; govori o rudah in pridnih rokah po tovarnah in hvali tudi svoje gorovje.
Pri muzikaličuem delu sliši se prijazni „pet-pedi, pet-pedi", kterega čvrči nežna prepeličica, tako, da bi človek kmalo mislil, da je v prosu.
Deveti deček zastopa „Tirolsko in Predarlsko"; ponosno prihaja z zastavo in grbom; klobuk ima po deželni navadi napravljen, spredaj v sredi ima dva srebrna cofa in dve veliki peresi; hlače in telovnik ima rujav, kamižolo pa rudečo in bel pas; na nogah ima bele nogovice in šolne; po prsih pa ima zopet „cofe" po navadi in obliki naših vojakov, kteri imajo svoja znamenja kot dobri strelci. Mora že dober strelec biti ta Tirolec!
In ko se je tako predstavil v svoji krasni narodni noši, začne tudi on hvaliti domovino svojo, in kaj navdušeno kliče nekako tako: Ako hočete Vi videti kaj lepega, kaj krasnega, le pridite k nam v naše hribe, tu bote vživali Čisti in zdravi zrak, tu bote občudovali našo govejo živino, tii bote spoznavali nas strelce, bote videli domovino, ki je bila rojstni kraj Andreju Hoferju.
In med petjem slišalo se je zvonenje, ki je prihajalo tam od daleč, od tirolskih zvonov — od „Velikega Zvona". Tirolska! v resnici moraš lepa biti!
Za Tirolcem vstopa „Korošec" s svojo zastavo in s svojim grbom. Na glavi ima znani „Kiirntner-hut"; obleka mu je temnobarvena, in nosi tudi običajni pas ob ledjah, ki mora pa že nekoliko „podložen" biti, da dečku „tako dobro" iu malo „vun" stoji; na nogah ima bele nogovice in šolne.
Deček govori trdo, kakor hvali svojo zibelj tudi le po njenem „trdem"; govori o železji in svincu, o jezerih in gorovji, ter veselo omeni tudi dobro znanih „Kiirntnerlieder".
(Konee prih.)
razdirati te vezi, naj bo, hočem še to britko žrtev darovati iz golega spoštovanja do človeške prostosti. Pred dvema mesecema šel je Vekoslav na tuje, ne vem kam, mislil sem si: No, hočem pričakovati, dokler se vrne na jesen, kakor je bilo bojda na Vignji dogovorjeno ; toraj bom videl, ali resno mislita vzeti se, potem se bom znal ravnati. A žali-bog, da mi ni treba do jeseni čakati, ker zvedel sem danes za gotovo, da Vekoslava ne bo nikdar več nazaj. S tem pismom vam ob enem pošiljam Tržaški kupčijski list, iz kterega bote zvedeli, da „Po-seidon", na kterem se je Vekoslav odpeljal, se je od viharja zagnan ob albansko pečevje, razbil; vse osebje je svoj konec našlo v morskem valovji, med njimi tudi nek Vekoslav z Vignja na Goriškem; to stoji v listu pisano od besede do besede. Toraj Vekoslava ni več med živimi, in Julijeta nima kaj več pričakovati. Zatoraj družeča jej ni treba kakor ono ljubezen, ktere predmet je vničen, na-me prenesti, ljubiti, pravim, mene Mostovskega. Mislim, da sem vendar tudi jaz toliko vreden, kolikor ranjki Vekoslav; a tudi ljubiti bom znal nič manj goreče in zvesto, kakor bi on bil storil. To, ljubi grof Anton, Julijeti jasno razložite. Vse pa vam prepustim, glejte, da se mi zgodi, kakor želim. Drugo nedeljo pridem pod Skalo očitno snubit; nečem več po temnem in skrivnem ukati, kar mi gre po pravici. Do sv. Martina hočem, da bo Julijeta moja. Druzega nimam kaj sporočiti. Olara pacta, boni amici.
Vaš bodoči zet
Mostovski.
Med tem ko je puščavnik pismo bral, brisala si je Julijeta neprenehoma solze z oči; ko pa branje koncil, zažene spet jok, ter mu pravi:
„Ta list našla sem danes v pisarni očetovi, pre-bravši ga zginila sem ne poslovivši se od nikogar. Oče Hostnik, jaz ne smem nazaj domov. Eajše celo življenje trdo delam ali tudi beračim po svetu, kakor da v last pridem Mostovskemu. Ali oh, da bi Bog tudi mene skoraj poklical iz tega sveta za Veko-slavom. O Vekoslav, Vekoslav, srečen ti, tvoj duh plava nad zvezdami in se ozira na-me, ki tu plakam in žalujem. Prisegla sem, da le tebe, in ako ti nisi, potem nobenega druzega na vekomaj. Oče Hostnik, bili ste meni in Vekoslavu vedno skrben oče in svetovalec, o zdaj, ko me je vse zapustilo, ko bežati moram z lastnega doma, sprejmite me v svojo varstvo."
„Ne jokaj, ljubo dete", tolaži jo puščavnik, „Bog tistim, ki ga ljubijo, vse v prid obrne. Jaz se zdaj šo ne morem prepričati, da Vekoslav več ne živi. Predsinočnim videl sem ga v sanjah obdanega od svitle luči. Mladenišk in korenjask je bil, samo zdravje in življenje ga je bilo. Kaj pak, da sem pa tudi dostikrat na njega mislil ter molil zanj. Po-čakajmo še, znabiti pa je še vse drugače. Mar li ni mogoče, da bi Mostovski lagal, da laglje svoj namen doseže?
(Dalje prih.)
Domače novice.
(„Ljubljanski List") bode, kakor včerajšnji „SI. Narod" poroča, konec leta prenehal izhajati, četudi je za božične prazuike prinesel povabilo na novo naročbo. Da ga bode vlada opustila, je znamenje, da ga več ne potrebuje, ker nima od „odločne" narodne stranke, oziroma „Slov. Naroda", nikakega nasprotja več. Tukaj se bo pač vsakdo vprašal, kdo je barvo spremenil ali vlada in njena stranka, t. j. stranka „Ljubljanskega Lista" ali pa nasprotniki njeni, t. j. pristaši „Slov. Naroda" ? Vlada izvestno ne, kajti njej so pot določuje iz Dunaja, ktere se ji je držati. Gospod deželni predsednik baron "VVinkler je že nekaj let v deželi, politika njegova si je pa vseskozi enaka ostala; ona sploh ne more drugačna biti, ker jo ograjena v ozke in kljukaste meje §§. Toraj je moral „Slov. Narod" svojo taktiko spremeniti, ker se je vladna stranka ali kakor jo je poprej sam tolikrat zaničljivo imenoval „elastikarji", ž njim spoprijaznila. S tem je pa „odločno" narodna stranka dokazala, da njena politika ni bila prava slovenska politika, pač pa nekak amerikanski „hum-bug", s kterim se je narod, pravi slovenski narod le begal in da njena „odločnost" ni bila prava odločnost, temveč šovinizem, kterega se pa dandanes vsaka pametna politika ogiba. Sicer je pa prav, da se domači prepir poleže, kterega bi nikdar treba ne bilo, ko bi ga ne bila slepa strast rodila in pozneje na obeh straneh na lastnih prsih dojila. Konečno nam je pa še konstatirati, da sedaj vemo, kje da nam je iskati nedoslednosti, če bi jo kedaj potrebovali na debelo.
(Zlati križec s krono) prejel je umirovljeni glavni davkar g. Jos. Podrekar za svoje izboruo in vspešno delovanje v državni službi.
(Imenovanje.) Davkarski kontrolor g. Inoceuc Crobath imenovan je za davkarja, davkarski pristav g. Peter Vavpotič pa za kontrolorja. Za davkarske pristave so imenovani: začasna pristava gg. Maks Lilleg in Ignacij Kline in pa narednik zdravstvenega oddelka štev. 9. g. Jožef Doli n ar. Praktikanta gg. Franc Auman in V. Grabnar postala sta pa začasna pristava.
(Dnevni red javne seje Ljubljanskega mestnega odbora) v četrtek 31. decembra ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. 1. Naznanila prvosedstva. — 2. Finančnega odseka poročilo o mestnem proračunu za leto 1886. — 3. Šolskega odseka poročilo: a) o oddaji razpisanih dveh mest cesar Franc Josipovega štipendija za učence velike realke; b) o oddaji štipendija 250 gold. za učenca državnega obrtnega uči-lišča v Gradci.
(Silvestrovo veselico) priredi „Narodna Čitalnica" Ljubljanska dné 31. decembra 1885 v zgornjih društvenih prostorih. Vspored: 1. „Sodba ali kmeta in kukavica". Opereta v 1 dejanji, uglasbil Sehiiffer.
—	Na glasoviru spremljuje g. vitez Janušovsky.
—	2. Suppé: Ouvertura iz „Lehke konjiče", godba.
—	3. Bartl : „Venec štajerskih pesnij", godba. — 4. Auber: Mešani zbor iz opere „Nema iz Portici,, s tenor- in bas-solo; solista gospoda Eazinger in Paternoster. — 5. Wagner: Uvod in zbor iz opere „Lohengrin", godba. — 6. Renard: „Pesen za piston", godba. — Suppé: „Ljubezen brez policijskega dovoljenja", humoristični zbor s spremlje-vanjem glasovira itd. — 8. Hamm: „Spomini na Tannhiiuserja", godba. — 9. Genée: „Valček An iz opere Kanon", godba. — 10. Smetana: Mešani zbor iz opere „Prodana nevesta" s spremljevanjem glasovira. — 11. Tittl: Ouvertura iz „Riharda III.", godba. — 12. Loterija. — 13. Pozdrav o polunoči.
—	Po končanem programu Plesni venček. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstop je dovoljen izključ-ljivo le čč. gg. društvenikom.
(Brez koleka ne smejo biti) tudi izpiski iz krstnih bukev, kteri se potrebujejo v šoli ali da se dobi domovinski list, poselske bukve. Kakor hitro to potrjuje farni urad, morajo taki izpiski ko-lekovani biti po tarifnem nastavku 73, pristojbinske postave, tako je razsodilo c. kr. denarstveno ministerstvo v neki posebni ulogi.
(V tedenskem poročilu krajcarske podružnice) zabeležiti nam je kot 32. knjižico pod štev. 69 poslano iz Vrhnike (poverjenik g. J. G.); kupile so jo celo Vrhniške domoljubne gospice — in kot 33. knjižico pod št. 233 (poverjenik g. J. I.) iz Celja došlo. — S posebnim veseljem poročali smo vže, da smo dobili v jednem dnevu razpečano knjižico od domoljubnih Vrhniških gospa, in evo vže so jih tudi posnele narodne gospice ; čast jim ! za vzgled naj bodo našemu ženstvu po slovenskih trgih in mestih — kajti če ima prav naroden pregovor, da žena hiši tri vogle podpira, pričakovati imamo tudi pri grajenji „Narodnega Doma" od domoljubnega slovenskega ženstva marljivega sodelovanja. Prepričani smo, da so vse izgledne matere in gospodinje svojemu domu (oziroma da to gotovo bodo), naj bodo to tudi domu celega slovenskega naroda! Matrone nasprotnega nam mišljenja imajo svoje „Ortsgruppe", domoljubne naše žene pa naj bi posvetile svoje meči „Narodnemu domu" v prospeh in slavo. — Če se sedaj koncem leta odbor krajcerske podružnice ozre na dobo svojega dolovanja nazaj, priznati si mora z zadovoljstvom, da ideja njegova nikakor ni bila puhla in neplodna. 33 knjižic (blizo 400 gl.) je prodanih ; lepo število pa jih na razpečavanji kurzira. — Pogum nam toraj upadel ne bode! — „En krajcar, nič! — deset krajcarjev, nič!" tako je gotovo marsikdo modroval, ko smo stopili s to skromno svojo idejo pred slovenski svet; a pomislimo le, dasi je krajcar malo, malo denarja, da vendar „zrno do zrna pogača, a kamen do kamna palača". *) Tako tudi mi po malem sicer, a kar je nabrano, je nabrano. Iu če primerimo ta drobiž našega nabiranja z gradivom poslopja, do cela zadovoljni bomo, ko bode pripravljen krajcarski pesek navožen od gostačev in košancev, potem pač pristopijo i zastavni posestniki in gruntarji ter pripeljejo lomljenega kamenja, kuhanega apna in hrastovih debel iz svojih gozdov : gradivo je pripravljeno in poslopje se lahko začne staviti.	Odbor.
(Hud mraz) se je danes popolnoma umaknil sneženemu vremenu.
(Razpisana) je služba gozdarja v X. razredu v področji Goriškega ravnateljstva državnih gozdov in domen. Prošnje v 4. tednih.
(Potres) čutil se je sinoči v Ljubljani ob 11. uri 10 minut v okolici sv. Florijana. Smer se je čutila od iztoka na zapad. Potes trajal je blizo 5 sekund. — Čutili so ga sinoči tudi v Trstu ob 11. uri in 15 minut. Sunec je bil prav krepak.
*) Die Menge macht« — pravi Kočevar.
(Morilca), ki je 15. novembra v Landshutu na Bavarskem ondašnjega orožnika vstrelil, prijeli so redarji o letošnjih božičnih praznikih v Ljubljani. Prijeli so ga namreč zarad tega, ker se ni mogel skazati s potnimi papirji. Ko so ga preiskali, dobili so pri njem jed no društveno izkaznico od nekega bavarskega vojnega društva, glasečo se ua ime Jurija Eignerja. Tukajšnji mestno-policijski komisar g. Kavčnik vprašal je takoj po telegrafu v Landshut, kaj in kako je z Eignerjevo izkaznico, izdano od vojnega društva v Landshutu, in je dobil odgovor, da je bila tista Eiguerju vkradena jeden dan pred umorom orožnika od morilca samega. Morilec se pozmi po tetovaciji na prsih in na roci. Ko so ga preiskali, so res imenovane kraje tetovirane našli. Poslali ga bodo v Landshut.
(Iz Kranja) se nam poroča: Silvestrov večer obhajala bode tukajšnja „Čitalnica" po sledečem vsporedu: 1. Ogovor. — 2. Obsodba v Hadu (peklu), igra. — 3. Šaljina loterija. — 4. Prosta zabava. — Začetek ob 8. uri.
(V Pazinu) imajo letos v prvo na gimnaziji veronauk v 1. in 2. razredu za Hrvate v hrvaškem jeziku. Zahtevala se je prva hrvaška pa-ralelka, pa mesto nje dali so Hrvatom le omenjeni veronauk in po eno uro na teden več hrvaščine — 3 mesto 2 — v spodnjih štirih razredih. Kaj bode v prihodnje s hrvaščino in gimnazijo sploh, to se ne ve. Govori se še zmirom o preloženju nemške (!) gimnazije od tod v P ulj.
(Iz Zagreba) se piše: Naše politično stanje je desperatno. Zdi se, da ne more dolgo trajati. Ko se struna preveč napne, poči. Za naslednika ranj-kemu Vončini imenuje se vseučilišni profesor dr. Spevec, v sedanjih okolnostih morebiti še najbolji.
Razne reči.
—	Sprejem novega nadškofa v Koloniji (Köln am Rhein) presega vse, kar smo dosihmal v takih slavnostnih sprejemih slišali ali brali. Slavno je bil sprejet njegov prednik, sedaj kardinal Melhers, a še bolj pa veličastno, vse bolj navdušeno se je godilo pri sprejemu sedanjega nadškofi» dr. Kre-menca, bivšega škofa v Ermelandu. Vse mesto se je praznično napravilo, pozdravljale so ga depu-tacije vladne, mestne a tudi poslanci katoliškega središča, ki se vztrajno in neprestano borujejo za pravice katoliške Cerkve v pruski državi. Nad vse pa je bila imposautna baklada na večer tistega dneva, ko je imel novo imenovani slovesen vhod. Pred 20. leti je bilo nad 2000 baklonoscev, a od tega časa je vmes skoraj 20 let kulturnega boja, in število teh, ki so nosili bakle, je bilo sedaj gotovo štirikrat toliko kakor pred kacimi 20 leti. — Tako verno katoliško ljudstvo sprejema svoje više pastirje, večina ljudstva potegne za sabo tudi omahljivce, nasprotniki si ne upajo pokazati svojega pravega lica, in na površji se ne vidi drugega, kakor velikanska katoliška de-monštracija. Tako je bilo v Koloniji, tako je tudi drugod. Katoliško srce se raduje nad takimi slav-nostmi, a veliko raje bi videli, da bi nekterim takim demonstrantom tudi iz srca šlo, kar na videz kažejo. Vzlasti kar se Prusije tiče, moramo na našo žalost slišati, da kulturnega boja ni konca ne kraja, razun nadškofije v Gnezdanu na Poljskem so sicer povsod umeščeni visi pastirji, a od nikoder ne slišimo, da bi škofom tudi dovolili vzgojevati naraščaj, t. j. se-minišča so še povsod prazna, a vendar je poglavitna stvar — vzgoja duhovnov. — Dokler se v ti stvari ne zboljša, ne moremo verjeti pruski vladi, ako tudi uradno pozdravlja na novo umeščene škofe.
—	Latinska denarna pogodba. Iz Bru-selja se piše: Zbornici se je z dodatnim pismom predložilo, da ima Belgija povrniti drugim državam le polovico povrhovnine pri belgijskih srebrnih tolarjih po 5 frankov, druga polovica pa najde po naravnem obhodu pri kupčijah svojo pot v Belgijo nazaj. Da se to nekoliko povspeši, zaveže se Belgija pet let potem, ko se razveže društvo, ne pre-narejati denarnega sistema. Povprek se računa, da je na Francoskem belgijskih tolarjev po 5 frankov okoli 200 milijonov iu v Švici 12 milijonov. Po tem bi se imelo povrniti Francoski 100 milijonov, a Švici 6 milijonov. Pridržek v pogodbi, ki države zavezuje nazaj vzeti tolarje po 5 frankov, ki so zgubili odstotek od svoje prave teže, ne tiče se Belgije, ker so nje tolarji vsi novega kova. Grška pravi, da hoče imeti iste priboljške, kakor Belgija, kedar odpravi prisilni kurs. Banka na Francoskem se pa zaveže, da hoče, dokler traja ta pogodba, sprejemati 5 frankov tolarje iz držav te zaveze po istih pogojih za plačilo, kakor francoske. Vtrjevaje ta postavni načrt kaže ministerstvo na to, da bi se težave zelo pomnožile, ko bi mahom Belgija izstopila, a sedaj ima Belgija pet let časa, da se pripravi na razvezanje družbe in potem še pet, da nazaj vzame površnino 5 frankovih tolarjev. Upati
pa je, da se bode družba še za pet let naprej potrdila. Po novi pogodbi ne smejo vdeležene države več srebra kovati, a Belgija se od svoje strani zavaruje zoper to, da bi zopet kedaj začela srebro kovati. Kakor se vidi odprava srebrne veljave in veljava zlatd prizadeva državam mnogo zaprek, države in ljudstva bodo več ali manj pri tem zgubile, ker so srebro drago nakupovale, a ceno ga med svet spravljajo. Korist o tem bodo imeli le tisti, ki imajo zlato na prodaj, in kdo so ti? Židje!
Telegrami.
Beligrad, 29. dec. Novica o srbsko-bol-garskem boju v Pirotu je popolnoma neutemeljena.
Beligrad, 29. dec. Mnogo prebivalcev Vidinskega okraja beži na Srbsko, kjer Srbsko gosposko varstva prosijo proti bolgarskim represalijam. Bolgari so posekali tri župane in petdeset kmetov, ki so bili Srbom prijazni.
Umrli so:
28.	dec. Meta Škerjanec, gostija, 66 let, Stari trg št. 6, oslabljenje v starosti. — Anton Mosetič, zidarjev sin, l1/, leta, Poljanska cesta št. 53, Bronchitis capillaris. — Marija Stibil, gostija, 79 let, Klade7.n0 ulice št. 16, Marasmus.
29.	dec. Janez Jenko, dninar, 34 let, Cesta na Grad št. 12, jetika.
T u j c i.
28. decembra.
Pri Maliču: J. Orečnik, trgovec, z Dunaja. — Baron Kuno Lazzarini, c. k. kamornik, iz Gradca. — Baron Szegedy, c. k. častnik, s soprogo, iz Budapešte. — Kari Scarini, zasebnik, Iz Trsta. — Franc Mošek, zasebnik, z Gorenjskega. — Stare, posestnik, iz Kamnika.
Pri Slona: Sam. Graetz, trgovec, iz Lcipc. — Jakob Meč in B. Spiolmann, zasebnika, z Dunaja.
Pri Tavčarji: Josip Railing, trgovec, iz Mokronoga.
Pri Bavarskem dvomi: Božidar Skrabec, sobni slikar iz Radoiice.
Pri Južnem kolodvoru: Dometer Curuppis, lesn trg., iz Trsta. — Jakob Cural, sluga, iz Trsta.
Dunajska l»orza.
(Telegrafično poročilo.)
30. decembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	83	gl.	45 kr
Sreberna ,. 5% „ 100,, (s 16% davka)	83	„	75
4% avstr. zlata renta, davka prosta .	110	„	60
Papirna renta, davka prosta . .	100	„	45 l
Akcije avstr.-ogerske banke .	872	„	— l
Kreditne akeije ......	299	10
London.......126	„	—
Srebro.........^	_
francoski napoleond......9	98",
Ces. cekini.......5	"	97 ' "
Nemške marke ...	61	_	95
Št. 21.606
Razglas.
(3)
Ker se je te dni prikazala v Trstu kolera in že tudi zahtevala nekaj žrtev, opozarja se p. t. občinstvo nujno, vsakega prišleca iz Trsta, kterega vzame v zasebno stanovanje, nemudoma naznaniti policijskemu oddelku mestnega magistrata, da se more v interesu občinstva ukreniti, kar je potrebno proti koleri in nje razširjanju.
Mestni magistrat Ljubljanski dne 25. decembra 1885.
Zupan: Grasselli.

t

m
■jirjTr Ravnokar jo izšla ter so dobiva v Katoliški .& ■fi ltukvarni v Ljubljani knjiga:
I Kmetom v pomoč. 1
M Narodno-gospodarska razprava. M
m	o • i	m
'H''	Spisal
jB (20)	IVAN BELEC,	g|
• . ž,,pnik' 1 M Knjiga obsega 9 pol v osmerki. — Cena ji jo 25 kr., M(
M po pošti 5 kr. več, kdor jih vzame deset skupaj, dobi
j®	jednnjsto brezpl a c n o.	m*
1.'	<*~-r±T*ii feŽS^	tefe-V	fc