HALE
0YICE
Izhajajo vsak torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne. — Posamezne številke 10 v. — Po pošti se list ne pošii,a
Solnoe Velike Nemčije.
Gradec je že od nekdaj mesto penzienistov. Sedaj ee v tena mesta zbirajo nplitični penzionisti iz ponem žarjenih spodnještajerskih mest in trgov. Tem nemškim političnim penzionistom načeluje nekdanji ptnjski nemškntarski paSa Ornig. Dozdeva se, da so oče Ornig že precej spremeniti svojo nekdaj tako nemirno, h krivičnemu govorjenju in k Se krivičnejSemn delovanju nagnjeno naravo ter so se po trapiš lovskem vzoru odali molku. Pri* poročati bi Se bilo g. Ornigu, naj si zvesto in vestno jemlje k srcu ono vrlo preizkušeno geslo: Memento mori (spomni se smrti). Politično je že mrtev in zatb naj preostali čas svojega življenja porabi za pokoro. Če Ornig molči, pa Wastian tem bolj govori. Smatra se za zagovornika mari borskega nemštva po Wotano vi milosti in zato s pravo germansko zagrizenostjo, zahrbnostjo in za šlepljenostjo hujska Štajersko nemštvo in spodnještajersko nemSkntarstvo zoper Jugoslavijo. Vse-nemSke izgrede v Mariboru dne 27. januarja in njih krvave nasledke ima v veliki meri na vesti ta mož, ki se smatra za nekakega angela variha, od samega Wotana poslanega mariborskim Nemcem in nemškutarjem. Wastian govori, Jahn, nekdanji urednik »Marbnrger Zeitung«, pa piSe. Ker mu je mariborsko vsenemSko trobilo odvzeto, za to pa trompeta po predalih graških listov, zlasti »Grazer Tagblatt a«, Trompeta svoje znane, vse nemSke laži, besramnosti in hujskanje. Ptička poznamo po petju.
- Ker se ti politični pensionisti nahajajo v naročju NemSke Avstrije, ki tako srčno hrepeni v objem Velike Nemčije, bi človek mislil, da so za dovoljni, ker jih greje solnce Velike Nemčije. Pa niso zadovoljni, marveč ha vso moč silijo nazaj v jugoslovanski Maribor. VelikonemSko solnoe ima gotovo premalo topline in pod njegovimi žarki raste premalo živil. Želodec jih siti nazaj v spodnje Štajerski raj, in želodcu sledi srce.
Iz tega razpoloženja in hrepenenja se je porodila obljuba, ki bo jo mariborski politični pensionisti zapisali v nedeljski Številki »Grazer Tag blàtt-a< : »Ne bomo mirovali, ne bomo počivali, dokler ne dosežemo cilja, da bo svetilo solnce Velike Nemčije tudi livadam ob Dravi, gozdovom v Pohorju, da bo Maribor spet mejna trdnjava, žar je bila pred 1000 leti: Markburg!« Solnce Ve tike Nemčije! če se spodnještajerski Nemci in nemškutarji tako slabo počutijo v tem solncu, da bi mu rajSe utekli čimpreje, Maribor s svojo slo-vensko okolico ne mara nič sliSati o tem veliko
nemSkem solncu. V njem bi propadal in usihal, usahnil in umil. Naj si Nemci svoje velikonemSko solnce shranijo za se. V njegovih žarkih jim preti gospodarsko zmrzajenje. Nam sveti svetlo in gorko solnce matere Jugoslavije. Pod tem solncem je življenje, napredek in sreča.
I Štajerske obmejne postojanke trdno y naši oblasti.
Napadi nemSko-madžarskih tolp na Radgono so biti krvavo' odbiti. Izgnbe nemSkomadž&rskih tolp so bile velike. Vse od naših čet zasedene obmejne postojanke od štajerske koroSke notri do štajersko ogrske meje se nahajajo trdno v nasi oblasti, Položaj na tem ozemlja je zelo ugoden.
Boj za Radgono.
Naša radgonska posadka se je zoper nemško madžarske napadalce, ki jih je bilo 800—900 in so torej biti v veliki premoči, držala nad vse ju naš to. Ni se umaknila iz mesta, držala pošto in železnični in drngi most. Prišla ji je vojaška pomoč. Boj je bil zelo oster, Streljanje je bilogako hndo. Mestoma j s tadi prišlo do spopada na bajonet. Poveljnik nadporočnik Zeilhofer je bil lahko ranjen. Trije vojaki so baje mrtvi, več je pa ranjenih. Slava naSim jnnakom, ki so ohranili Radgono v naši oblasti!
Kdo je napadel Radgono?
Iz Gradca se poroča, da so Radgono napadli nemški kmetje v okolici v zvezi z ogrskimi pote puškimi vojaki, da torej gre za ljudski upor, s ka terim nemška uradna mesta nimajo nič opraviti. To poročilo je kajpada zlagano. Da bi se nemški kmetje nprli, ni misliti, kér ni majoza to nobenega vzroka, vsaj uživajo v Jagosla viji dobrine reda in varnosti^ katerih ni v Nemški Avstriji, Gre torej za najete tolpe pod vodstvom nemških častnikov. Zato pa tudi ni treba Se posebej povedati, kdo jih je najel in poslal proti Radgoni;
Da cradna mesta tega napada uradno niso naročila je povsem verjetno. Kaj pa tisti vsenemški hujskači, ki v Graden razpaljajo farorem temoni com? Ali so ti brez krivde? KakSen namen je imel ta napad, se vidi iz tega, ker se je Štajerska deželna vlada takoj obrnila na danajsko vlsdo z nujno zahtevo, naj pridejo ententini častniki v boj no ozemlje in naj preprečijo, da bi osvobojene
kraje zopet zasedle jugoslovanska gete. To je torej bil namen organiziranega in plačanega napada. Pa jim je spodletelo, kakor jim je spodletelo v Maribora.
Predmir sklenjen v 6 tednih?
Iz Londona se dne 3. februarja poroča: Iz zanesljivega vira se zagotavlja, da bo predmir sklenjen že v 6 tednih. Predmir bo podpisan ne v Parizu, ampak v Versaillesu.
Uvoz živil iz Amerike prost.
Iz Vashingtona se dne 3. februarja poroča, da je ameriška vlada dala za sedaj dovoljenje za prosto izvažanje pšenice, rži, ječmena in sladkorja iz Amerike v Evropo. 87 nizozemskih parnikov je od ameriške vlade že dobilo dovoljenje za neovirano izvažanje imenovanih živil iz Amerike.
Osebne spremembe pri mestnem magistrata v Maribora. Vladni komisar dr. Pfeifer je disciplinarnim potom odslovil iz službe dr. Ralfa Valentina in blagajnika Elijo Würnsbergerja ker sta dne 27. t. m. kot udeleženca pri nemških izgredih pokazala sovraštvo proti državi SHS, Nadalje je odslovil vladni komisar iz službe sledeče uradnike: dr. Josip Schinner, dr. Emil Url, Franc Striedin-ger, Alojz Serpp, Frieda Bienenstein, Emma Kobler, Gisela Weiaenberger. Josip Sterle, Gandolf Stieger, Gottfried Laasberger, Franc Jabrbacber; Frančiška Wolf, Egidia Goldnerkrenz, Ana Pikl, Leopold Gu nis, Vincenc Jandl.
Goriški begnnci. Goriško vpr^Saoje stoji pred odločitvijo in nevarnost, da izgubite vaSo lepo domovino je velika. Radi tega je nujno potrebno, da se izjavite vsi, ki tega do danes Se niste storili, da zahtevate vtelesenje mr sta Gorice in okolice v edinstveno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov tèr tako izvršite svoje samoodločevanje v smisla načela predsednika Wilsona. Podpišite tedaj vsi brez razlike polo, ki leži na vaSo razpolago v trgovini Cirilove tiskarne, KoroSka ulica. Storite to Se tekem jutrišnjega dne
Branjevka Marija Wrescb na Tappeinerjevem trgu je dne 27; januarja razobesila frankfariar Ao zastavo in se je tudi udeležila sprevoda. Ta Da nsjčanka bujska proti nam in zasramuje Slovence Slovenski denar pa ji disi,
. Naduta nemška uradnica. V uradu za izdajanje krušnih kart v Elizabetini ulici v Maribora posluje mestna uradnica, ki bi rada ostala vzor nemške nadutosti. V sredo, dne 5. febr, predpoldne jo je neka Slovenka, koje ime je na razpolago zaprosila v slovenskem jeziku za neko pojasnilo. Naduto nem&ko ženšSe se obregne: »Was plap perns mir da vor, ich verstehe nichts windisch?« (Kaj mi tukaj blebetate, ne razumem vindiS) Ko je nestrpno Nemko dotična Slovenka opozorila, da

se bo vendar morala priučili slovenščine, je Nemka osorno odvrnila: »Könnt’ mir nicht ei ufali’n! « (Mi ne pride na misel.) No, če ji kaj pametnega noče priti na mis8l, bodo ji pa drugi oskrbeli pametne misli.
Ali je res? Kakor se nam poroča, je ined a-gitatorje in nabiralce podpisov za Nemško Avstrijo zašel tudi mariborski knjigovez g. Sliuza (menda Slive»), ki je vsiljeval strankam rdeče listeke, na katerih bi se naj izjavile za NemSko Avstrijo. Ali ni Slivcs tisti mož, katerega so Slovenci tako izdatno podpirali, da je postal tovarnar v Maribora?
Nemški teror. Profesorski zbor visoke Sole za poljedelstvo na Dunaja je soglasno sklenil, da se naj vsi slovenski dijaki izkljačijo s te Sole. Ali so »spravljivi* Nemci ta sklep tudi sporočili zastopnikom entente na Dunaju?
V Studencih pri Mariboru so sledeče o,sebe dne
23.	prosinca' 1919 delile oziroma pobirale glasov nice, za pripadnost k NemSki Avstriji: dr. Fric Jurič, Ivan Konegger, Jernej Potočnik, Wohnsiedl Alojz, Polič Franc, Berghaus Franc, Fleis Jožef, Anderle Ivan, Gaberszig Vincenc, Ulrich Anton, Weisch Franc, Kaloch Alojz, Seriatz Anton, Eder Leopold, Rosmanit Jožef, Muster Avgust, Stangl Simon, BinderhOfer Friderik, Kerle Franc, vsi stanujoči v Studencih, ter razen prvih dveh vsi uslužbenci južne železnice.
Darila za oslepele vojake. Ker je prevzelo poverjeništvo za socijalno skrbstvo vse agende glede oslepelih vojakov, naj se darila za OBlepele vojake v bodoče pošiljajo na naslov deželne vlade za Slovenijo, oddelek za socijalno skrbstvo.
Zasebni brzojavni promet jna brzojavnih posta jah južne železnice. S 1. febr. se je zopet npeljal zasebni brzojavni promet na vseh brzojavnih po ‘Stajah južne železnice v slovenskem ozemlja države SHS. Začasno je zasebni brzojavni promet omejen na državo SHS.	L
Ropanje in plenjenje v Nemški Avstriji. Vsled velikega pomanjkanja živil, vsled brezupnosti na bližnjo boljSo bodočnost in vsled neznosne draginje so v NemSki Avstriji ropanje, plenjenje, požigi in tatvine na dnevnem reda. Dne 4. februarja predpoldne so v mestu Linču izstradane nemške tolpe napadle razne trgo< ine z jé3tvinami, jih oropale in razbile vso opravo. Prišlo je do krvavih spopadov med ropajočimi in vojaštvom. Število žrtev je veliko. Do sličnih izgredov je prišlo Se tudi v drugih večjih mestih Nemške Avstrije, kot v Danajskem Novem mestu, Badnu itd.
Vojaška realka v Mariboru sprejme do 15. fe bruarja Šiviljo za Šivanje perila. Predstaviti se je osebno med 11. in 12. aro predpoldne pri gospo dsrskem častnika vojaSke realke. Plača po dogovoru.
Maribor. V tukajšnji mestni tržnici, na Glav nem trgu vlada red, kakršnega nismo bili vajeni pod prejšnjim nemškim režimom. Kljub ogromne ina navalu prebivalstva gre delo gladko izpod rok. Želeti bi le bilo, da bi imeli vsi obiskovalci tržnice takoj pri rokah družbinski nakupovalni list ter primerno množino drobiža, da se z menjanjem ne trati preveliko časa.