AÑO (LETO) XXXII. (26)
No. (štev.) 38
BUENOS AIRES
20. septembra 1973
Drop laži
ZA KAJ SEEŽIJR ZAKONI
KAJ JE NAŠ CILJ?
Tehnika propagande je eno najmočnejših orožji komunizma. Taki mojstri so komunisti v tej tehniki, da so sposobni večkrat tudi normalne ljudi prepričati, da je črno belo in belo črno. Ker nimajo vesti, ne čuta sramu, potvarjajo dejstva s tako hladnokrvnostjo, da prekašajo v učinkovitosti tudi naciste, fašiste, in podobne protinaravne sisteme v zgodovini človeštva.
Slovenski komunisti imajo danes poleg drugih težav tudi to, kako bi pokrili s plaščem laži krvavo in sramotno pot, po kateri so kot manjšina prišli na oblast, s katero danes neomejeno vladajo. Ne samo v javnem življenju. Saj z zatiranjem temeljnih človeških pravic posegajo v družino, šolo, cerkev, in sploh v vse odtenke družbe in človeškega udejstvovanja. Delo potvarjanja preteklosti ni lahko. Ne le da živč priče dogajanj, tudi objektivni zgodovinarji v Sloveniji spoznavajo, da so komunisti v času druge svetovne vojne kot sluge Stalinovega komunizma v Sloveniji začeli v času okupacije revolucijo z edinim namenom, da pridejo do oblasti. Ohromili so s tem odpor slovenskega naroda proti okupatorjem in uničevali načrtno in organizirano nasprotnike komunizma, ki so predstavljali večino slovenskega naroda. Pri tem so se posluževali vseh sredstev, tudi pomoči nacistov in fašistov. Vsi trije so zasledovali isti cilj: zavladati^na slovenski zemlji tudi za ceno obstoja slovenskega naroda. Komunisti so tiste Slovence, ki so se branili, proglasili za izdajalce. Po končani vojni in revoluciji pa so pomorili brez sodbe 12-000 slovenskih mož in fantov.
Nove generacije v domovini so začele dvomiti o resničnosti komunističnega prikazovanja tiste dobe in ne verjamejo v tako opevano herojstvo. Te generacije iščejo resnico, s čemer so vladajoče komuniste postavili v položaj obtožencev. Komunisti se zavedajo, kakšna nevarnost jim grozi, če bi prišla na dan vsa resnica tudi v domovini. Vsa komunistična zgradba bi se podrla. Zato se branijo kjer in kadar se morejo. Pri tem se poslužujejo tehnike propagande in laži po preizkušenem Stalinovem vzorcu. V tem pogledu je gotovo dosegel enega viškov tajnik slovenske komunistične partije Šetinc v svojem govoru 15. julija t. L v Žužemberku. Navajamo nekaj odstavkov še-tinčevega govora :
„Belogardizem je bil najbolj drastična zloraba vere. To je bil skrajni klerikalizem, ki je v boju za posvetno oblast vzel v roke puško in nož. Zato ne moremo oprostiti tistemu delu duhovščine, ki se belogardizmu še ni uradno odpovedala in ga še ni obsodila. Vprašujemo se, zakaj slovenska cerkvena oblast še vedno vzdržuje uradne zveze z emigrantsko duhovščino? Kakšne namere ima? Zakaj dovoli, da žužem-berški duhovnik potem, ko zbor volivcev (beri: komunistov, op. ur.) izrazi svojo volje}, zoppr gradnjo nove cerkve, z zbiranjem podpisov prešteva še glasove vernikov?“
„Pri nas bi spet belogardizem rad prišel iz mišjih lukenj na beli dan. Med nami so se pojavili posamezniki in skupine, ki so se začeli zavzemati za tako imenovano narodno spravo. Govorili so, zbogajmo se, saj so se nasilja dogajala na obeh straneh. Pri tem se sprenevedajo, da so bila nasilja na naši strani zgolj naključna (!), neorganizirana (!) in posamezna dejanja, ki so jim strogo sodila naša sodišča (!). Na drugi strani pa so bili sistematični, široko zasnovani, med seboj povezani zločini.“
„Belogardizem je bil najhujša zloraba ljudi. Izkoriščal je vero Suhokra-jincev (Suha krajina je področje okrog Žužemberka na desni strani reke Krke, op. ur.). Ljudem je s prižnice dopovedoval, da je vse, kar je napredno, hudičevo delo. Vsako napredno misel, vsako napredno dejanje so poskušali zatreti in pregnati. Učitelja, ki se je drznil misliti s svojo glavo, so premestili tja, kjer gospodom ni bil nevaren. Ti so gospodarili povsod: v občinskem odboru, v šoli, na davkariji, kjerkoli je
Da o kaki komunistični morali ni mogoče govoriti, je jasno izpričano 'iz vse dolge zgodovine, odkar se je ta struja podala na pot svetovne revolucije in diktature proletariata. Ni govora o morali, kajti celotno delovanje komunizma teži po enem samem cilju, kateremu so podrejene vse ostale vrednote, in ta cilj je dosega in ohranitev neomajne oblasti. V to je usmerjeno vse, in to opravičuje vise -ostalo: laži, nasilje, ali pa, in ta ¡primer danes obdelavamo, kapricasto razlaganje zakonov in prikazovanje o-troško naivne nevednosti.
Kako komunisti izpolnjujejo zakone svojih lastnih ustav, ni treba posebej razlagati. Zlasti tistih določil, ki govore o svobodi verizpvedi, ali svobode mi--'sli in opredelitve človeka. Da se komunistični režimi na taka ustavna določila kaj malo ozirajo, moramo stalno beležiti, in primerov nasilstev na tem polju je nešteto. In zgodovini takih kršitev ustavnih določil je tudi Titova Jugoslavija precej pripomogla, saj je bilo versko preganjanje prav vnebovpijoče v povojnih letih.
Poznejši razvoj tudi naši bralci dobro ¡poznajo. Delno, navidezno popuščanje in poizkusi, kako bi se zlepa dalo uničiti, kar vsa moč nasilja in terorja ni dosegla. Odjuga je šla tja do Titovega obiska pri papežu in do delne normalizacije odno'sov med svetim sedežem in Beogradom. Od tam naprej je režim polagoma začel stopati na ¡staro pot vedno
hujšega pritiska na verne- državljane i..i na Cerkev samo-
Različni konkretni primeri še vedno, bolj pogosto pojavljajo. Prepoved (ali nedovoljenje) gradnje cerkva; pritisk na verne učitelje, ki pride do odpustitve! <z službe; celo dejanski napadi na duhovnike; in končno tudi primer, ki se je pred kratkim razvijal takole:
Občinski sodnik za prekrške v Šibeniku je 13. avgusta z razsodbo štev, 1-570/73 kaznoval upravitelja Pastoralnega središča v Šibeniku in župnika v Raislini, duhovnika Andreja Skračiča in neki zakonski par z globami po 450 din (skupaj 1350 din), ker so v nedeljo 29. julija v raslinski krajevni župniji pri Šibeniku imel verski pouk o „Ljubezni in zakonu“. K pouku je prišlo okoli 20 fantov in deklet. Verouk je bil oznanjen, kot navaja tudi razsodba, v okviru župnijske maše in se je začel z molitvijo. Sodnik je srečanje označil kot zbor brez prijave. Obtoženi so ugovarjali, da je bil to verski pouk in da spada v reden način poučevanja v cerkvi, do katereg-i ima Cerkev pravico tudi po državnem zakonu. Sodnik pa je menil, da to ni bil verouk niti verski obred, „ker ,je navada, da verouk obiskujejo le mladoletni otroci“.
Tako cinično hlinjenje neznanja in taka razlaga zakonov je pač možna le v režimih, kot je jugoslovanski komunistični. Tem pač zakoni o verski svobodi sužijo le za „zunanjo uporabo“, da njimi slepijo lahkoverni svobodni svet.
SLOVENSKI NAROD IN SLOVENSKA DRŽAVA
Slovenski narod sestoja iz Slovencev po rodu in jeziku, po narodni zavesti, običajih, izročilih in kulturi, člani narodnega občestva so tudi tisti Slovenci, ki žive izven narodne države kot manjšine ali kot izseljenci. Posvečati jim je treba trajno skrb, da bodo deležni demokratičnih svoboščin in uživali vse pridobitve narodne kulture ter ostali zavedni člani; svojega naroda.
Slovenski narod ima po naravnem pravu pravico do svoje države, da sam ureja svoje življenje, da vstopa v državne zveze ter sodeluje v družini svobodnih narodov. SLS stremi in dela, da bi slovenski narod uveljavil to svojo pravico in se ves združil v slovenski državi,
JUGOSLAVIJA
Slovenci smo po svobodni odločitvi vstopili v državno skupnost s Hrvati in Srbi ter drugimi južnoslovanskimi narodi (Majska deklaracija). Zemljepisne, geopolitične in gospodarske okolnosti, sorodnost krvi in jezika ter potrebe za obrambo ozemlja kažejo in utemeljujejo usodno živ-Ijensko novezanost slovenskega naroda z ostalimi južno-slovanskimi narodi. Predpogoj vsake njihove bodoče sreče pa je svoboda.
DRŽAVNE ZVEZE
Svetovne in evropske razmere ukazujejo tesnejšo povezanost narodov in držav za skupno obrambo miru, za pospeševanje kulturne rasti za razvoj gospodarstva.
SLS smatra, da je svobodna povezanost držav na slovanskem jugu najnaravnejša in najboljša. Narod sam pa odloči s splošnim, enakim in tajnim glasovanjem vprašanje vstopa Slovenije v vsako zvezo držav. Stranka pozdravlja in podpira graditev in organizacijo Združenih držav Evrope.
SLS odobrava in podpira vsako delo, vstopa v zvezo z zastopniki in političnimi skupinami lastnega in drugih narodov in sodeluje pri vsakem podjetju, čigar namen je čimprejšnje osvobojenje in zagotovitev možnosti, da slovenski narod SVOBODNO ODLOČI O SVOJI DRŽAVI IN SVOBODNO VOLI SVOJO VLADO.
JIJfïeSEOTANSKI PETROLEJSKI SISTEM
(Temeljne točke programa Slovenske ljudske stranke, odobren ze 28. oprila 1954 v New Yorku na sestanku strankinih zaupnikov, zastopnikov krajevnih edinic SLS ter zastopnikov Poverjeništva SLS v izseljenstvu, in ki ohranja vso -svojo veljavnost šel danes.)
SLOVENI J A JE IZKLJUČENA
Kakor vsaka razvijajoča se država, se je tudi komunistična Jugoslavija znašla pred resnim problemom oskrbe z gorivom moderne dobe, petrolejem. Najsi državo vlada takšen ali drugačen. gospodarski in ideološki sistem, -brez petlroleja stoji vsa industrija, se ustavi ves promet, država ohromi.
V Jugoslaviji »o Be že pred drugo svetovno vojno bavili z načrti o zgraditvi -petrolejskih vodov, ki bi omogočili državi redno oskrbo is- petrolejem z Bližnjega vzhoda. Zamišljeni so bili načrti o zgraditvi petrolejskega sistema, ki bi povezoval državo od zahoda, se pravi od Slovenije do vzhoda, se -pravi do -Srbije, z morebitnimi odtenki na sever in jug. Ta sistem petrolejskih vo dov naj bi služil izključno Jugoslaviji, ne da bi bila država kakor koli v tem pogledu navezana na petolejske sisteme -drugih evropskih -držav. Vojna je te načrte- prekrižala.
NARAŠČANJE PORABE GORIVA
-Po komunističnem prevzemu oblasti v državi so partijski „gospodarski strokovnjaki“ »sanjali o marksističnem gospodarstvu in ¡sprevrgli celoten gospodarski ustroj države. Glavni napori so bili osredotočeni na preganjanje svobodne iniciative, se pravi usmerjeni ptroti zdravie-mu gospodarstvu. Zato tudi problem petrolejske oskrbe ni prišel
bilo mogoče podrejati ljudi. Zato boj proti klerikalizmu ni samo zadeva Zveze komunistov, ampak naloga vseh, ki želijo resnično svobodno socialistično družbo, osvobojeno vseh zlorab. Zato tudi ne bomo dovolili, da bi v imenu Cerkve razvijali razne socialne, športne, kulturne in druge dejavnosti, ki poskušajo tekmovati s samoupravnimi ustanovami. V ozadju tega je namera, da bi verniki začeli verjeti, da v organizacijah samoupravne družbe niso enakovredni in da zato potrebujejo svoje posebne organizacije. To ni res! V našem sistemu samoupravljanja želi Zveza komunistov porušiti vse ideološke pregra-je med ljudmi, etatične, klerikalne, tehnološke, birokratske in druge.“
Tako je govoril Šetinc. Če bi hotel bralec najti primerno oznako za tako govorjenje, bo prišel v zadrego. Morda je najprimernejša beseda za tako govorjenje: perverznost. V slovenskem
na vrsto vse dotlej, dokler jih razmere niso prisilile k temu.
V desetletju 1969—1970 se je namreč število avtomobilov in tovornjakov v državi • dvignilo od 54.257 na 752.874, vsled česar so morali zvišati število bencinskih črpalk od. 208 na 1054, ker je pač poraba bencina narasla od 261.000 ton leta 1960 na 1,264.000 ton leta 1970.
Poraba petroleja v jugoslovanski industriji je prav tako močno narasla. Medtem ko je leta 1960 jugoslovanska industrija porabila samo 344.000 ton goriva, je znašala leta 1970 ta poraba skoro 3 000.000 ton. Poraba petrolejskih derivatov v javnem prometu pa se je dvignila od 209,000 ton na 900.000 ton v istem razdobju.
Domača produkcija petroleja ni zadoščala. Zato. je bila Jugoslavija prisiljena začeti petrolej uvažati v vedno večjih količinah. Domača produkcija petroleja je narasla od 1960 do 1971 od 910.000 ton na 2,748.000 ton, uvoz petroleja pa se je dvignil v istem času od 378.000 ton na 5,838.000 ton. Medtem ko je bilo jugoslovansko gospodarstvo leta 1960 odvisno od 30,1 odstotka uvoženega petroleja, je njegova odvisnost od uvoženega petroleja leta 1971 znašala že 68 odstotkov.
Zato so se v zadnjih letih začeli znova baviti z načrti o zgraditvi sistema petrolejskih vodov v državi, po katerih naj bi teklo uvoženo črno gorivo. Toda, kakor v.edno, je tudi tu prišlo do
pravopisu je namreč zapisano, da beseda perverzen pomeni: zblojen, sprevržen, sprijen, protinaraven.
Nedavno smo brali, da je akademik Andrej Saharov, iznajditelj sovjetske atomske bombe obtožil ruske psihiatre, da vidnim nasprotnikom režima vcepljajo drogo haropiridol, ki povzroča umobolnost. Pred tujimi časnikarji je Saharov pozval mednarodni rdeči križ, da intervenira in doseže, „da prenehajo taki kriminalni posegi“.
Tudi Šetinc in njegova družba se v Sloveniji poslužujejo droge, in sicer droge laži. Mladim generacijam hočejo tako omehčati možgane in zatreti osebnost ter razsodnost, da ne bi bile v stanju spoznati resnico. Prepričani smo, da postajajo novi rodovi v domovini vedno bolj odporni in da bo tudi Šetin-čeva droga laži vedno manj učinkovita in da bo prej ali slej prišla na dan resnica, in to vsa resnica.
navzkrižja nacionalnih interesov posameznih komunističnih republik.
HRVAŠKA NASPROTUJE BOSNI
Prve načrte je izdelala zagrebška petrolejska družba (državna seveda) INA. Petrolejski vod naj bi tekel od pristanišča na Reki do Siska (zagrebško področje), od tam proti vzhodu do Pančeva (beograjsko področje). Od Siska naj bi se odcepila nova linija na sever v Madžarsko in proti češkoslovaški. Ta načrt je podpirala hrvaška partijska vlada in hrvaška industrija ter banke. Hrvaški argument je bil, da INA s svojimi petrolejskimi polji v severni Hrvaški kontrolira ok. 70 odstotkov jugoslovanske petrolejske produkcije. Poleg tega dve hrvaški refineriji, na Reki in v Sisku, čistita nad 60 odstotkov jugoslovanskega domačega in uvoženega petroleja, medtem ko je Reka tudi največje jugoslovansko pristanišče.
Proti Hrvaški je nastopila republika Bosna, katere petrolejski podjetji HE-NA in Energoinvest iz Sarajeva sta z bosansko partijsko vlado zagovarjali načrt, da naj bi petrolejski vod tekel od pristanišča Ploce mimo Sarajeva do Bosanskega broda na Savi, od tam pa ena linija na zahod do Siska—Zagreba, druga na vzhod do Pančeva, tretja na sever v Madžarsko. Ta načrt so podprle tudi srbska partijska vlada in beograjske banke. Toda iz gospodarskih in finančnih razlogov je bil ta bosanski načrt manj prikladen, kakor hrvaški. Ploce so namreč dve tretjini manjše pristanišče od Reke in nimajo refinerije. Petrolejski vodi pa hi morali biti speljani preko goratega bosanskega terena, kar bi močno zvišali stroške.
PARTIJSKA ODLOČITEV
Trmoglavost obeh, Zagreba in Sarajeva pa je bila tolika, da so leta 1971 zaceli graditi tako na reki kakor v Plo-cah. Toda finančna zmogljivost obeh republik je bila hitro pri kraju. Poleg tega je partija v obeh republikah organizirala svoje „sindikate“ proti gradnji dveh petrolejskih sistemov, nakar je v zadevo vstopila federalna vlada in ustanovila tkim. „Inicijativnf odbor za zgraditev petrolejskega sistema“, v katerem sedijo predstavniki hrvaške INA-e, sarajevskega Energoinvesta in novosadskega Naftagasa, ki so sklenili, zgraditi petrolejski sistem po prvotno zamišljenem hrvaškem načrtu, le s to razliko, da bo zvezan ne samo z Madžarsko in Češkoslovaško, temveč tudi z Romunijo.
Madžarska in češkoslovaška sta z Jugoslavijo podpisali pogodbo za desetletno oskrbo petroleja skozi jugoslovanski petrolejski sistem, ker se hočeta deloma navezati na petrolej na Bližnjem vzhodu.
SLOVENIJA OB ROBU
Sovjetski sateliti, povezani v Come-conu, so glede oskrbe petroleja povsem odvisni od Sovjetov. Stalin je dal po vseh satelitih zgraditi petrolejske sisteme, ki morejo dobivati petrolej samo iz ZSSR. Tudi z romunskih petrolejskih vrelcev pri Ploesti tečejo petrolejski vodi v sovjetske refinerije in od tam nazaj v Romunijo. Ob postopnem krhanju celotnega sovjetskega' bloka se tudi posamezni sateliti v petrolejskem pogledu skušajo polagoma osvobajati. Zato madžarska, češkoslovaška in romunska
(Sledi na 2. str.)
Sepa el pueblo votar
Este domingo, 23 de septiembre, toda la ciudadanía concurrirá a las urnas, para elegir al presidente y vicepresidente de la Nación, para el próximo periodo constitucional.
No es nuestra intención entrar en el análisis de los candidatos y posibilidades. Simplemente queremos con estas líneas adherir a las ansias de todo el pueblo, de todos quienes el domingo expresarán su voluntad para el futuro. A las ansias d'e paz, orden y trabajo. Deseó? de reconstrucción y grandeza; paira la patria' Anhelos de una plena libertad y una justicia mejor.
Si quienes resulten electos sabrán interpretar estos deseos, no. dudamos qus ¡se avecina para el país una época de ¡esfuerzo y trabajo, sí, pero también de hermandad y ventura. Es por eso que unimos nuestra voz a la de otros voceros, que retoman la vieja máxima: Sepa el pueblo votar.
ŽIVLJENJSKO USODNE NAPAKE
ČILE V ZGLED IN POUK
Razkroj pravičnega reda ima dva vzroka: napačna pametnost modrih in nasilje mogočnih.
Josef Pieper, Uber die Gerechtigkeit, I.
I/ življenja in dogajanja v Argentini
V prejšnji številki smo za konec poročila o vojaški revoluciji v čile, ki je zrušila marksista Allendeja in njegov socialistični poskus, zapisali, da bo zgodovina pokazala, v koliko je bila ta doba pozitivna izkušnja za čile.
Gre namreč za vprašanje, ali so se Čilenci in z njimi ves svobodni svet kaj naučili iz Allendejevega primera, ali ne. Nekatera dejstva:
Drži, kakor je proglasila čilska vojska, ko se je odločila zrušiti marksista Allendeja, da se je Čile polagoma „podiral pod težko gospodarsko, družbeno in moralno krizo“. Allendejev gospodarski program je bil povsem sprt s stvarnostjo, njegova marksistična vizija a človeški družbi utopistična, se pravi neustvarljiva, njegova politična naivnost, da bo z ne-diktaturo spremenil sistem v Čilu, neizmerna. Kot utopisti-čnega politika bi ga likvidirali čilski komunisti sami, če jim tega ne bi preprečila čilska vojska s svojim udarom.
Allende je z ljudmi, ki jih je imel okoli sebe, se pravi s komunisti in drugimi levičarji, pripeljal čilsko gospodarstvo na rob propada, podobnega gospodarskemu kaosu weimarske republike po prvi svetovni vojni. Za letošnji oktober je nameraval n. pr. z dekreti zvišati plače spet za 278 odstotkov, ker pač inflacije ni znal več krotiti.
Allende s svojo okolico o gospodarstvu ni imel pojma, odn. je bil zaverovan v marksistično ideologijo iz začetka
19.	stoletja, ki je za konec dvajsetega stoletja prav tako zastarela, kakor uporaba sveče za razsvetljavo. Početje Allendeja in njegove okolice je bilo v tem oziru pravi kriminal, ko jima je bila marksistična ideologija več kakor blaginja naroda.
Allende s svojo okolico je pa na NVVWVWWHAmWWWVVVVVW
JUGOSLOVANSKI PETROLEJSKI SISTEM
(Dalje s 1. stra.)
priključitev tudi na jugoslovanski petrolejski sistem, pa tudi: petrolej z Bližnjega vzhoda je cenejši od sovjetskega.
Od celotnega jugoslovanskega prostora samo Slovenija ostaja od robu jugoslovanskega petrolejskega sistema. Oba načrta, zagrebški in sarajevski, sta jo povsem pustila ob strani. Zunaj slovenskih meja na svobodnem Zahodu teče uvoženi petrolej v Srednjo Evropo tudi mimo Slovenije, skozi Trst na sever. Slovenski komunistični „gospodarstveniki“ pa mirno molčijo, ker so pač zaverovani v „spopadanje s problemi (utopističnega) samoupravljanja“ in jim je resnična blaginja slovenskega naroda malo mar.
V dvoboju med iSolženicinom in Saharovom ter sovjetskim režimom je pretekli teden sovjetski režim doživljal nove propagandne poraze.
Eden največjih modernih sovjetskih matematikov, odlikovanec z Leninovim redom, član sovjetske Akademije znanosti, Igor šafarevič, je izročil tujim časnikarjem v Moskvi pismo, v katerem v obrambo Saharova med drugim pravi: „ Ne moremo se izogniti spominu na dobo vzletih 1930 in 1940, ko smo obsojali in sramotili ideje, o katerih smo imeli le medlo spoznanje in nismo razumeli, kaj smo obsojali.“
Saharovu je priskočil na pomoč tudi sovjetski fizik V. F. Turčin, ki je pozval „vse pristaše napredka in demokracije, naj dvignejo svoj glas“ v pomoč Saharovu. Istočasno je označil kampanjo proti Saharovu za „histerično ' in poudaril, da „dela ogromno škodo ugledu Sovjetske zveze v inozemstvu."
Sovjetska policija je pozvala več sovjetskih znanstvenikov, naj javno obsodijo Saharova, toda ni uspela. Med znanstveniki, ki niso hoteli podpisati pisma z obsodbo Saharova, je tudi znani sovjetski fizik Peter Kapica. Od 250 članov sovjetske Akademije znanosti je pismo obsodbe Saharova podpisalo samo 50. Med pisatelji, pesniki, raznimi drugimi umetniki, delavci in kmeti pa je sovjetska poicija dobila več podpisnikov protestnih psem proti Saharovu.
drugi strani najprej skrivoma, zatem pa javno oboroževal civilne edinice, z orožjem, ki ga je uvažal iz ZSSR, Kube in drugih sovjetskih satelitov. Doslej ni bilo vojske, ki bi mirno gledala oboroževanje civilnih enot okoli sebe.
Allende je na volitvah dobil tretjino glasov. Po krivdi opozicije je mogel zavladati, toda bil je v očeh resnih opazo-vacev smešen, ko je hotel z manjšino spremeniti sistem življenja večini, čile je vsemu svetu dokazal, da večina ljudi zavrača socializem, čim ta začne segati po zasebni lastnini in omejevati svobodo. Marksisti pa drugačnega socializma ne poznajo in ga brez diktature ni mogoče vpeljati. Čile je dokazal, da je marksistični socializem protinaraven sistem.
Allende se je v svojem makiaveliz-mu skušal poslužiti tudi vojske, da Di mu pomagala vsiliti njegov socializem čilskemu narodu. Sam si je nastavil past, ko je s tem spolitiziral čilsko vojsko, ki je že od leta 1932, se pravi nad 40 let, ostajala v svojem območju delovanja.
Ves svet je bil ob uničenju Allendeja priča obsežnosti komunistične propagande. Poplava protislovnih poročil je stremela za poniževanjem čilske vojske in protikomunističnih akcij, ljudske množice, ki ne mislijo s svojo glavo, pa so hlastno požirale novice. V istem dnevniku smo lahko brali, da se je Allende ubil sam in da to ni res, ker da ga je ubila čilska vojska. Sovjetska agencija Tass je bila prva, ki je poslala v svet poročilo o umoru Allendeja in ga je neodgovorni tisk takoj začel ponavljati po vsem svetu. Prav tako so pisali, da je bila ubita Allendejeva vdova, dasi je odpotovala v Mehiko.
V latinski Ameriki so trenutno samo štiri države, v katerih ne vladajo vojaki, med njimi še ta teden Argentina. Argentina je sedaj obkoljena od vseh strani od desničarskih režimov, kar je še povečalo strah in temu sledeče sovraštvo komunistov in drugih levičarjev do teh režimov odn. do narodov samih, zlasti do Brazilcev. Vseh problemov pa so seveda v zadnji analizi teh levičarjev krivi Amerikanci, ki jim to z lahkoto dokazujejo, saj so spet pokazali neizmerno diplomatsko naivnost, ko so v washingtonskem zunanjem ministrstvu povedali, da so za čilski udar vedeli 48 ur naprej. Toda, ali nimajo morda v Washingtonu zunanjepolitične saboterje?
Čilska vojska in ne-marksistična večina čilskega prebivalstva imata sedaj lepo priliko državo spet vrniti na pot „revolucije v svobodi", ki jo je začel demokristjan Frei — če sta se kaj naučila iz Allendejevega marksističnega poskusa.
Šafarevič je časnikarjem tudi dejal, da Saharova preganjajo, keir „nastopa proti pokvarjenosti in zlu v naši družbi z vztrajnostjo in nesebičnostjo, ki sta tipični za najboljše predstavnike ruskega naroda. Njegova vest mu ne da miru. Ne more molčati. Ali naj mi-isilliimo, da živimo v reju, kjer ni pokvarjenosti in zla?"
Sovjetska policija je v pofemeh borcem za svobodo v ZSSR organizirala tiskovno konerenco v Moskvi, na katero je pripeljala obsojena Krasina in Ya-kiirja. Na tiskovni konferenci je državni tožilec zagrozil Saharovu, da „ni imun, kakor ni noben sovjetski državljan, pred odgovornostjo zaradi zločinov porti državi. Saharov, Solženicin in še nekaj drugih podobnih ljudi naj si zapomni, kaj so dobili od sovjetske države. Zapomniti si morajo, da so sovjetski državljani in da ne smejo uničevati drevesa, čigar sadove srečni jedo." Na tiskovni konferenci sta obsojena Krasin in Yakir pred časnikarji izjavila, da „priznava, a sva bila orodje sovražne ideologije NTS". t. j. ruske emigrantske organizacije, ki ima danes sedež v Zahodni Nemčiji. Prav tako sita izjavila, da sta bila „plačana informatorja za več tujih časnikarjev v Moskvi." V odgovor na neko vprašanje pa je na isti tiskovni konferenci Yakir potrdil izjavo,, ki jo je dal lansko Iteto londonskemu „Timesu“: „če me boto tepli,
Mednarodni teden
Francoski predsednik Pompidou je
bil na uradnem obisku v Pekingu. Bil je prvi zahodnoevropski državnik, ki je obiskal komunistično Kitajsko. Uradno poročilo pravi, da so Maocetung, čuenlaj in Pompodou govorili o važnih svetovnih problemih". Čuenlaj je hvalil Pompidou-ja kot „predstavnika države, ki se upira velesilam", misleč na ZDA in ZSSR. Pompidou je hitro zavrnil čuenlaja, ko je na tiskovni konferenci v Pekingu izjavil, da Francija ostaja v zahodnoevropskem zavezništvu z ZDA.
Podmorski prodor, ki bo vezal Anglijo s Francijo odn. zahodno Evropo, bodo v poldrugem letu začeli graditi. Predvidoma bo stal 1.170 milijonov dolarjev in bo sestavljen iz treh predorov. London in Pariz bosta z vlakom oddaljena drug od drugega 3 ure in 40 minut. Prvi vlak bo peljal skozi predor (predvidoma leta 1980, s hitrostjo 240 km na uro. Francija in Anglija sta o predoru govorili že 170 let, iz časov Napoleona I.
Izrael je izvojeval veliko zračno bitko s Sirijo,, ko iso izraelski lovci nad Sredozemskim morjem pred sirijsko obalo sestrelili 13 sirijskih Mig-21, ki jih je Sirija dobila iz Moskve. Izrael je izgubil eno letalo Mirage, francoskega izvora. Napetost na Bližnjem vzhodu je spet velika, zlasti še, ker se je Jordan spet odločil, da bo isodeoval z drugimi arabskimi državami proti Izraelu.
ZSSR je prenehala prekinjati ruske oddaje londonskega BBC, Glasu Amerike in zahodnoniemške Deutsche Welle, še naprej pa moti oddaje Izraela in Radio Free Europe. Sovjeti so zadnjikrat prenehali motiti BBC pred petimi leti, pa so motnje nato spet vpeljali.
UVVWUVWWWWWtfWUWVW4A
ŠTUDIJSKI DNEVI V DRAGI
Kot že prehaja v tradicijo, so bili tudi letos v Dragi študijski dnevi za izobražence, ki jih organizira Društvo 'slovenskh izobražencev iz Trsta, kateremu predseduje dr. Jože Peterlin. Letošnji dnevi so bili posvečeni temi družine in odnosa med generacijami.
Na zasedanjih, ki so ise razvijala v soboto 1. in nedeljo 2. septembra, so nastopili sledeči predavatelji: Prof. Janko Messner iz Koroške je govoril o temi „Generacijski problem na Koroškem". Župnik Birtič iz Beneške Slovenije je ime kratek koreferat o profilu družine v Beneški Sloveniji. Zdravnik dr. Hribernik iz Kranja je razvijal misli ob snovi: „Kako gleda zdravnik na ljubezen v družini." 'Dr. Danilo Sedmak iz Trsta je obdelal generacijski problem na Primorskem. Končno pa je dr. Anton Trstenjak, profesor na ljubljanski teološki fakulteti, obdeloval krizo družine.
Študijskih dni se je udeležilo nad 200 izobražencev iz zamejstva pa tudi iz Slovenije.
bom izjavil kar koli... toda vedite, da iz mene ne bom govoril jaz."
Sovjetska policija je v zvezi z gonjo proti Solženicinu aretirala tudi neko Jelizaveto Voronynaslajo, ki jie po petih dneh zaslišanj izdala policiji skrivališče nekega Solženicinovega rokopisa o sovjetskih taboriščih. Po zaslišanju so jo izpustili, nakar je odšla domov in se obesila. Solženicin je izjavil, da je rokopis imel naslov „Arhipelag Gulag" ter je bilo v njem popisano razdoblje od 1918 do 1956. Ni povedal, če obstoja še druga kopija rokopisa, povedal pa je, da je več rokopisov njegovih najvažnejših del že v svobodnem svetu in da bodo objavljena takoj, čim ¡se bo njemu kaj zgodilo.
Sovjetska pisatelja Vladimir Maksi-movin Aleksander Gaič ter prej omenjeni matematik Igor šafarevič so tujim časnikarjem v Moskvi pošali tudi pismo, v katerem predlagajo, naj bi letošnjo Nobelovo nagrado za mir dobil Andrej ‘Saharov. Svoj predlog utemeljujejo, da je ¡Saharov „odličen borec za pravo demokracijo, za pravice in dostojanstvo človeka in za resničen in ne iluzorni mir.Dasi ni dogmatičen vernik, je Saharov vzor avtentične krščanske pobožnosti". pišejo v pismu.
Maksimov je bi nedavno izgnan iz Sovjetske pisateljske zveze, ker da so njegova dela protisovjetska in protisocialistična, Gališ pa pesni „disidentske" pesmi. V pismu omenjeni trije svobodnjaki nadalje poudarjajo, da „množica preganjanih in izobčenih najde moč in upanje v Saharovu" in izjavljajo,
Verjetano je bilo malo volilnih kampanj v argentinski zgodovini, ki bi bile tako malo razgibane kot pričujoča, v kateri se štirje kandidati potegujejo za predsedniško mesto. In temu ni vzrok dejstvo, da je zmagovalec praktično že vsem poznan, kajti na teh volitvah je bistvene važnosti tudi procent dobljenih glaisov za premagance, še bolj pa za zmagovalca. Eni kot drugi se tega zavedajo.
Kako na volitvah
Izid je v prvi vrsti važen za Perona. Če je v zadnjih volitvah njegov namestnik, dr. Cámpora, dosegel ok. 50% oddanih glasov, bi bilo kaj porazno, če jih Perón sam ne bi krepko presegel. Prav tako pa se radikali borijo za vsaj delno zvišanje glasov, kot enako Manrique, da bi povečal svojo opozicional-no moč.
Kot bi sodili na prvi pogled, je najlažji položaj Perona, ki lahko računa na Cámporove glasove, pa še na tiste iz številnih strank, ki iso pri prejšnjih volitvah šli za drugimi kandidati. Tako npr. del ¡revolucionairnih demokristjanov (ne vsi), Unión Popular (ki je prej podpirala Manriqueja), manjši del In-transigentov. ¡Prav tako more računati s celoto glasov FlP-a (Levičarska ljudska fronta) in pa komunistov. Prišteli bi lahko še manjše strančice, ki pa številčno nimajo pomena.
Vendar po tem prvem vtisu podrobnejša analiza nekoliko 'spremeni položaj, zlasti če upoštevamo Peronovo nujo, da zviša justicialistične glasove* In ta podrobnejša analiza upošteva zlasti negrupirane glasove srednjega sloja. O-pazovalci pripisujejo tej iskupini skoro dva milijona glasov, ki naj bi se baje piri zadnjih volitvah nagnili na stran dr. Cámpora, ki pa so 'sedaj precej neodločni. štirje meseci peronistične vlade, zasti pa prva dva meseca „nevlade", poznejša politična kriza in sedanja in-definicija, vsa ta dejstva je treba šteti v škodo Peronu. Poleg tega pa tudi negativno vpliva kandidat za podpredsednika piri justicialilstih, Peronova žena María Isabel Martínez, ki gotovo ne privlači neodločne glasove.
Opozicija?
Paradoksalno pa radikali niso zaigrali struno opozicije, temveč so ves čas pustili odprta vrata za dialog (morda celo pakt?) ¡s peronisti. ¡Pač pa je to struno ispretno igral federalistični kandidat Francisco Manrique Oboji, radikali in federalisti pa ¡so ponovno napadli vlado, češ da posega v volilno kampanjo. Zadnji kandidat, Juan Carlo's Coral, filotirockist, predstavnik levice, pa
da bo podelitev mirovne nagrade Saharovu „ vsem ljudem dobre volje nudila vzor in zgled visoke moralne vrednosti, ki bo doprinesla k resničnemu miru v 'svetu."
Saharov je časnikarjem odgovori, da „se ne bojim ker svet me bo rešil. Ves svet me gleda in vem, da časopisje po vsem svetu piše o meni in me podpira."
Da bi preprečila Maksimovu nadaljnje delovanje, mu je sovjetska policija „ukazala", naj gjre na pregled k psihiatru in naj se javi za pregled v vojaško službo. Maksimov, 42 let Istar, je izjavil, da ne bo storil ne enega ne drugega in da je pripravljen zapustiti ZSISR, „če nima sovjetska oblast pripravljenega morda še kaj hujšega proti meni."
Medtem se je znova oglasil Solženicin in tudi on predlagal, naj bi letošnjo Nobelovo nagrado za mir podarili Saharovu. Istočasno v članku, ki ga je objavil norveški dnevnik Aftenposten, Solženicin očita zahodnemu svetu, da „noče Vsega vedeti o ZSSR. Vodi ga munchen-ski duh, pristaja na koncesije, dela kompromise, samega sebe vara, da ima o-pravka z normalno družbo in normalnimi ljudmi. Zahod noče delati žrtev, noče vztrajati. To ni nikdar vodilo v mir ali pravičnost v svetu."
'Solženicin v članku napada tudi a-meriški senat, da „umetno dviga prah v zadevi Watergate, da je vsa stvar postavljena v napačno luč." Solženicin nadalje poudarja, da se „človeštvo ne uni-
niti pri sami levici ne najde mnogo odziva. Desna plat levice je pri Peronu, skrajna levica pa je proti volitvam in za oboroženo pot do oblasti. Tako je kaj težko da bi krepko zvišal procent zadnjih volitev, na katerih ni dosegel niti 1% glasov.
Nihče ne dvomi v Peronovo zmago, a mnogi v kake „plebiscitne" volitve.
Vsekakor bo Perón potreboval po 23. septembru, pa naj tudi preseže polovico glasov, sporazuma z radikali, če bo hotel voditi resno in konstruktivno politiko. Ni pozabiti d'a, kljub večini Volitvah iin v parlamentu, je kaka polovica argentincev, ki se niso izrekli za pieronistične kandidate, in tudi med temi, ki so peroniste volili, ne soglašajo vsi z celotnim vladnim delovanjem.
Med te spada gotovo stranka M1D (Movimiento de Integración y Desarrollo — Gibanje za integracijo in razvoj), katero vodi bivši predsednik države dr. Arturo Frondizi. Ta stranka, ki sestavlja justicialistično fronto in ima v njej število poslancev, prav zadnje dni ostro napada gospodarsko politiko vlade. Primerja celo politiko ministra Gelbarda s politiko bivšega gospodarskega ministra za časa vlade gen. Ongania Krie-ger Vasena. Tako znova naletimo na znotraj vladne jujticiaJistične fronte. In najhujšo opozicijo dela prav stranka znotraj vadnie jüsticialisticne fronte In to kljub temu, da istočasno izjavlja svojo podporo Peronu na prihodnjih volitvah.
Istočasno pa se je v provinci Santiago del Estero volilni položaj nekoliko razjasnil. Volilno sodišče je priznalo kot kandidata le dir. Artura Juá-reza (opozicionalni peronist) in pa dr. Francisca Lópeza Bustosa (uradni pe-ronist). S tem je tretji (tudi peronist) dr. Abraham Abdulajad ostal ob strani. V nedeljo, 23. bo tudi Santiago del Estero končno dobil svojo vlado. Opazovalci napovedujejo zmago opozieio-nalnega dr. Juáreza.
In še kaj
Tisti, ki so omalovaževali moč argentinske levice, zlasti po marčevskih volitvah, so zadnje dni doživeli majhno presenečenje. Že ob obletnici tragičnih dogodkov v Trelew ¡se je pokazalo, da skrajna levica more mobilizirati precejšnje število pristašev. Isto a ojačeno, se je pokazalo ob priliki padca čilske vlade. Manifestacije, ki so npr. v nedeljo 16 dosegle množičen izraz (pet-nast kvadrov dolga precej strnjena množica), so ponovno opozorile, da to ni le „stvar štirih norcev". Vendar, kot »o pravilno ocenili opazovalci, tudi levica s svojimi movilizacijskimi zmožnostmi v določenem trenutku nič ne pomaga, kot se jie izkazalo v Čilu.
čuje samo z vojnami, temveč z zagrizenim procesom nasilja, ki je prav tako, kakor mir, nedeljivo. Teror ugrabitev se je podeseteril, ker je oblast kapitulirala pred kriminalci." V odstavku, v katerem razpravlja o odnosih med Vzhodom in Zahodom, pa Solženicin piše:
„Slaboten svet znova in znova riše čustvene slike, ki kažejo, kako naj bi bilo prefinjeno nasilje omehčano, in se prostovoljno odreka svoji lastni moči. Medtem pa lahko človek živi naprej v svoji strahu polni eksistenci."
V svobodnem svetu je bilo doslej malo odmtenov na sovjetska preganjanja svobodnjakov. Med prvimi je bil predsednik ameriške Akademije znanosti v Washingtonu Philip Handley, ki je izrazil „globoko zaskrbljenost" glede Saharova ter je poslal dva brzojava predsedniku sovjetske Akademije znanosti Keldysu. V Washingtonu so tudi izjavili, da bo „postopanje s Saharovom spravilo v nevarnost sodelovanje med ameriškimi in ruskimi znanstveniki."
Uradnih obsodb sovjetskega preganjanja po se vse vlade izogibajo, med njimi tudi ameriška. Novi amieiriški zun. minister Kissinger je 'izjavil, da je to „notranja zadeva ZSSR" in da „ne smemo škodovati razvoju, ki smo ga začeli z ZSSR." V Moskvi samo čakajo na take izjave iz Washingtona in drugih zahodnih prestolnic, da dobijo dejansko uradna zagotovila, da svobodni svet ne bo reagiral na njihova preganjanja svobodnjakov. Kissinger je bil eden prvih, ki je dal tako izjavo.
Dvoboj med svobodo In tiranijo
‘SAHAROVA PREDLAGAJO ZA MIROVNO NAGRADO
SVOBODNA SLOVBNIJA
lllowS«
Tj«3
SLOVENCI V ARGENTINI
KADENCI — v okviru stalnih umetniških razstav, ki jih prireja Zdravilišče Radenska vsak mesec, je bila 27. avgusta odprta četrta likovna razstava. Svoja dela je pokazal 63-letm akademski slikar France Godec iz Ljubljane. Umetnik je študiral na ljubljanski umetnostni šoli in zagrebški akademiji V času, kar ustvarja, je imel ze nad 140 razstav doma in v tujini; med drugim je že razstavljal v Nemčiji, ZDA in Burmi. Godec je v glavnem krajinar, hkrati pa goji tudi figuraliko.
TRŽIČ — Cerkvico sv. Lovrenca nad Bašljem pod Storžičem, ki je v srednjeveških virih omenjena že leta 1154, so letos restavrirali. Že lani so pričeli odkrivati staro fresko, ki pa ni v celoti ohranjena, ker so kasneje del stene prebili in naredili tam vrata. Ta freska s poti svetih Treh kraljev je po mnenju Strokovnjakov iz konca 14. stoletja, iz 16. stoletja pa so freske v prezbiteriju. Zanimiva je tudi notranja oprema cerkvice, ki je iz 17. stoletja. Notranjost so dopolnili z renesančnim kasetiranim stropom, ki so ga sneli ob restavraciji cerkvice na Bregu pri Preddvoru, in ki se zelo ujema z notranjostjo cerkvice sv. Lovrenca. Domačini so že prej hoteli sami poplraviti strop, toda ker so ga hoteli zgraditi iz betona, bi skoraj pokvarili arhitekturno vrednost te stare cerkvice. Že leta 1936 so nedaleč od cerkvice odkrili ostanke gradišča, letos pa so s sondiranjem okoli cerkvice ugotovili ostanke ilirske naselbine iz 5. stoletja pred Kr. Arheologi nameravajo prihodnje leto temeljito raziskati okolico celrkvice.
KOPER — Spomeniški zavod že dalj časa restavrira kapelico sv. Tomaža. Hrizadevnost je bila bogato poplačana, saj so pod več sloji ometa odkrili leno fresko iz druge polovice 15. stoletja, delo znamenitega slikarja Cleriginiusa.
KOPER. — Na slovenski obali je sanitarna inšpekcija pregledala v 16 slaščičarnah sladoled. Rezultati so bili prav porazni, z bakteriološko j© bilo vseh 42 vzorcev neprimernih, velika večina pa je bila ponarejenih. Tako so sladoledi najpogosteje vsebovali škrob, obarvani so bili z umetnimi barvili, imeli so malo, ali pa celo. nič maščob. Vseh 16 slaščičarn so prijavili sodniku za prekrške.
SLOVENSKA BISTRICA. — V Spodnji Polskavi, kjer ima Ptujski kmetijski kombinat veliko hmeljišče, se je zrušila betonska plečnica in je bil zaradi tega uničen iskoro ves pridelek hmelja. Strokovnjaki so ocenili škodo nastalo na zemljišču, ki meri 4 in pol hektarjev, za 700.00 dinarjev. Do nezgode je najbrž prišo zaradi preobilnega pfridelka suhega hmelja.
LJUBLJANA — Zveza mladine Slovenije je v Vikrčah pripravila enoteden-
sko politično šolo. Referate so imeli: Sergej Kjrajger o novi ustavi, Stane (Dolanc o pripravah za republiški in zvezni kongres Zveze komunistov, Anton Vratuša o pripravah za konferenco „neuvrščenih“ v Alžiru; predsednik Zveze mladine Jugoslavije Vladimir Maksimovič jim je vcepljal potTebo o razvoju v „»notno socialistično Zvezo mladine Jugoslavije“, o isti temi je govoril tudi predsednik konference ZMS Ljubo Jasnič
MARIBOR — V severovrzhodni Sloveniji je letos sadna letina boljša kot lani, kljub temu bo pridelek še vedno pod povprečjem. Orehi pa bodo bogato obrodili, ker ob cvetenju ni bilo slane. Pridelovalci se celo boje, da bodo morali prodati orehe pod ceno, ker jih ne bodo imeli kam vskladiščiti.
LJUBLJANA — Letošnje leto j'e bilo ves čas v znamenju pomanjkanja električne energije v Sloveniji. Industrija je imela zaradi izpada energije veliko izgub; še vedno pa imajo omejeno porabo energije (do 50%) obrati tovarne dušika v Rušah in železarni v Štorah in na Jesenicah. 22. avgusta pa je bila zaradi okvare termoelektrarne Šoštanj kar tretjina Slovenije v temi.
Umrli so od 18. 8. do 24* 8. 73:
LJULJANA — Stanislav Celic, 63; Mirko ¡Debeljak, strojni tehnik, 48; Veronika Vertačnik; Ciril Oblak; Ivanka Potočnik ir. 'Prevc; Jaka Bogataj (pok. v Poljanah nad Šk. Loko); Dušan Horvat (p'n.); Jožefa Košir, 75; Jakob Zupan, up. tekst, mojster; Stanko Kapušin; Janez Škerjanec; Anton Levstek, up. v’ žel. uradnik; Ana Šubic r. Pečnik (pokopana v Škofji Loki); Ljudmila Korbar r’ Oblak. 86; Mihaela Jeraš r. Janša, 85; Anton Kalin, up. učitelj; Dušan Haller, dipl. ekonomist; Ivan Pribošlč; Nevenka Vremec; Marija Petelin r. Žitnik’
RAZNI KRAJI — Franc Vrhovnik, miz. mojstej, Mengeš; Frančiška Ločičnik r. Golež, Celje; Ivana “Leban r’ Pilko, Celje; Edvard Roessner, učitelj, Brajlovče; Jože Seliškar, ičevice; Milan Petrovčič, 60, Brezovica; Ivan šepul. prepatrator Tehniškega muzeja Slovenije, 61, Bistra; Jože Žerovnik, Medvode; Stanko Vrtočnik, 25, Trnovlje, p. n.; Dušan Sams, 25, Čepovan, žel. prom, nesreča; Franc Erambergar, 15, Ločki vrh, obratna nesreča; Ivan Skvarča, železničar. Stanežiče; Ivan Golmajer, 79, Celje; Franc Pogačnik, Kamna gorica; Karl Bleje, Mengeš; Jože Dimnik, 66; D. M. v Polju; Franc Kordiš, Dolga vas pri Kočevju; Alojz Picek, 48, Koper Alojzija Rot, Veliki Fram; Karel Tršar, Planina pri Rakeku; Amalija Jakša r. Papič, Krasinec; Janez Mahkota, Sp" Kosez o pri Lukovici; Maks Nič, Preddvor Ivan Jerman, Moste pri Kamniku; Ivo Tomažič, 18. Litija, 18, p. n.; Tone Giželj, 30, šofer, Zg. Pohanica (p’ n. nri Dobanovcu, Srbija); Marija Matia-šič r. Omersa, 82, Kamnik; Fran Gale, Volavlje: Stanko Steblovnik, kmet, Rečica ob Paki; Ema Polajner r. Bratkič, Piran; Anton Mlinar, 80, Motnik; Martin Zidar. Donice; Juriča Zadravec, up’ ekon. svetnik, Središče ob Dravi; Branko O-mahne, rudar, Zagorje ob Savi; Franc Lovše, 82, Dobrunje; Albina Kuhar _r. Jakob, ID. M. v Polju; Jožefa Simončič, Radeče; Matija Jerina, 80, Log pri Brezovici, p’ n.
BUENOS AIRES
Bralni večetr pri Zvezi slovenskih mater in žena
Spoznati nekatere epske in litrske narodne pesmi je bil namen sestanka, ki ga je imela Zveza slovenskih mater in žena 30. avgusta v Slovenski hiši. Po uvodnem pozdravu predsednice Pavline Dobovškov« je voditeljica sestanka Iva Vivodova prešla od uvoda v književnost na nastanek narodnih pesmi in najvažnejše zapisovalce. 'Sledilo je komentiranje in branje narodnih pesmi v dveh delih.
Najprej so bile na vrsti epske pesmi in sicer balade (Desetnica, Gospod Baroda, Godec pred peklom, Mrtva sestra se oglasi, Lepa Vida, GoSpod strelja v razpelo, Brat najde med romari-cami sestro), nato junaška pripovedna pesem (Pegam in Lambergar) in legende (Jezus in riba, Marija, tica in zamorska deklica, Marija gre z Jezusom na božjo poit) V drugem delu so bile komentirane in brane lirske pesmi In cerkvene obredne (Gosposvetjka hvalnica Kresnice, Jurjevanje, na plošči belokranjske kolede) in nabožne (tri stare božične pesmi iz Rovt). Sledile so poklicne pesmi i(|ribniški cikus in Jaz sem Vodnikov Jurij, ljubezenske (na plošči Mojcej in Vsi so prihajali), šaljivke in zbadljivke (Anže, Kraljiča rajnega sin iz Rovt), živalske in rastlinske. (Kosova svatba, Komarjeva svatba in Rastlinske svatbe). Bralni večer so zaključile otroške pesmi in sicer nabožne i( Angelček, Lahko noč, Uspavanka in Tepežni dan) in pireprosti otroški verzi imenih živali in poštevanje.
Bralni večer je vzbudil pri navzočih veliko zanimanje ’’n spoštovanje do tega dela narodnega izročila, kot so ravno ep'ske in lirske pesmi. K lepemu uspehu so pripomogle gospe, ki so brale izbrane narodne pesmi: Debevčeva, Jerebova, Kelčeva, Klemenčeva, Mamo-va, Pezdirčeva in Zorčeva ter pevke božičf.iih pesmi: Oberžfanova, Jermanova. Petkovškova in Zorčeva. Pri glasbeni spremljavi sta pomagala gdč. Mirjam Klemenc in prof. Tine Vivod. Vsem iskrena hvala!
BARILOCE
Véliki koncert „Bariloških pevčkov“
„Niños y jóvenes cantores de Bari-loche“, Id jih vodi naša rojakinja ga. Lučka Kralj-Jermanova, so znani tudi večini naših buenosaireških ljubiteljev pesmi. (Nekateri so jih slišali v Barilo-čah, drugi ob gostovanju v Buenos Airesu, tretji morda le s plošč *— vsekakor pa so lahko uživali ob petju tega zbora, ki ne spada le med najboljše argentinske pevske skupine, ampak katerega pevska kvaliteta, kakor je pisala LA NACION ob obisku v Buenos Airesu, „je taka, da ga postavlja v vrsto z zbori, ki imajo kdaj tudi svetovni sloves“.
Potem ko so bariloški pevčki imeli svoj „otroški koncert“, so zdaj 25. avgusta priredili, kakor vsako leto, svoj „véliki koncert“. Letos je bil pod na-'slovom „Pesmi sveta“ (Cantares del mundo). V prvem delu večera je petdesetčlanski zbor predstavil pesmi trinajstih narodov. Začel je s Španijo, nato pa preko Francije, Rusije, Avstrije, Izraela, Anglije, Nemčije, Dalmacije, Madžarske, Italije, Japonske in Grči“e prišel do Slovenije. Drugi del koncerta je bil posvečen pesmim narodov Severne in Južne Amerike in se je začel s tremi izbranimi argentinskimi folklornimi pesmimi, končal pa z dvema „negro spiritual“ iz Združenih držav. Trideset pesmi, zapetih vsaka v svojem originalnem jeziku, je popeljal poslušalce po svetu.
„■Slovenski doprinos'' k temu umetniško kakor tudi sicer uspelemu veče-
ru, ni bil le v vodstvu zbora ali pa v šestorici slovenskih pevčkov, ki sodelujejo. Pesem, ki je predstavila Rusijo (Spi, mladenec) je bila zapeta v priredbi Lojzeta Bratuža-Sočenka in dalmatinsko Plovi, plovi je priredil Rado Simoniti. Prvi del večera je zaključil lepo in navdušeno zapet in še z večjim navdušenjem sprejeti „Zeleni Jurij“ v priredbi Matije Tomca. Tako se svetu na pokaže le »genij naše narodne melodije", kakor bi dejal Župančič, ampak tudi naša kvaliteta v naštudiranju in priredbi naše in pa drugih narodov
pesmi.	,	...
Poseben „prizvok" so koncertu dali pevčki, ki so to pot bili oblečeni v narodne noše posameznih narodov. Dve naši dekliški narodni noši in ena moška ■so brez dvoma bile med najbolj slikovitimi.	„	. v , ,1
Programska knjižica prinaša podatke o zborovodkinji: glasbeni študij m petje v Gorici, pa vse do specializiranega študija v zadnjih letih. Tistega študija, brez katerega je teižko, da bi zbor kljub vsej dobri volji pevovodje in navdušema pevcev kmalu zadel na ceri...
Iz spremne besede o zboru vidimo, da bodo pevčki čez mesec dni imeli nov koncert, to pot religiozne pesmi. Pa tuai Za že tradicionalni Božični koncert v bariloški katedrali, da so že pripravljeni. (Ti vsakoletni koncerti so se ze-čeli 1968 in vsako leto privabijo večtisočglavo množico poslušalcev. Najsi pri njih bariloški pevčki sodelujejo s petjem a cappella ali kakor lani ob spremljavi znane Camerata Barilocns — velik del uspeha je treba pripisati prav doživetemu petju teh otrok. Bozi-čni koncert je brez dvoma največji kulturni dogodek, ki ga Bariloče vsako
leto nudijo.)	.	. ,
Naj gredo ge. Lučki Jermanovi, Ka-kor vsem njenim pevčkom, tudi naše čestitke! V upanju, da jih bomo še mnogokrat slišali, pa tudi da jih bodo kaj kmalu lahko slišali naši rojaki oh Srebrni reki.
šolskih
Martinu
RAMOS MEJIA
Tombola v korist slovenskemu zavetišču
V nedeljo, 9. sept. je bila na prostornem dvorišču Slomškovega doma v Ramos Mejijj prva tombola v koirist Slovenskemu zavetišču. Že v prvih popoldanskih urah so ise pričenjali zbirati rojaki z vseh koncev Vel’ Buenos Airesa Vreme je bilo kot nalašč, dobitki pa zelo bogati. 'Okrog štirih je tajnik odbora Zavetišča Marjan šifrer pozdravil, namesto obolelega predsednika Potočnika, vse navzoče in se zahvalil vsem, ki so darovali dobitke, vsem požrtvovalnim sodelavkam in sodelavcem, posebno pa še odboru Slomškovega doma za prijetne prostore. Naše geslo mora biti, je dodal: vsak ostarel in o-samel rojak mora imeti možnost, da prebije večer svojega življenja med svojimi !
■Po pozdravu sta voditelja tombole Marijan Loboda in Lojze Rezelj začela izklicevati številke. Za obilnimi kvaterhami in činkvini jie napetost vse bolj rastla, dokler .ni bila izklicana prva 'tombola: prostorni družinski šotor z vsemi pritiklinami, dar neznanega ^dobrotnika, ki ga je zadela gdč. Mimi Skvarča iz Ramos Mejie.
Še in še so ise vrbtili dobitki, tako da mislimo, da skorai ni bilo družine, ki ne bi odnesla vsaj kakšnega spominčka.
Obvestilo
Prof. dr. Ignacij Lenček, ki je zadnjih deset let bival v Aachenu, Nemčija, se je z 2. septembrom tega leta preselil v Avstrijo in bo njegov naslov odSlej: Dr. Nace Lenček (bel K. Loretto), The-■odor-KoirnerstraSse 83, A-8010, Graz, Austria.
O B V E S T 11, A
SOBOTA, 22. septembra 1973:
V	Slovenski hiši proslava
otrok na čast škofu Antonu ..........
Slomšku. Na sporedu sv. maša in prav' ljična igra „Od pastirja do cesarja."
V	Slovenski hiši po končani Slomškovi proslavi seja predsednikov šolskih svetov. Vabi šolski odsek ZS.
ČETRTEK, 27. septembra 1973:
V	Slovenski hiši ob 17 organizira Zveza slovenskih mater in žena razgovor z dr. Debeljakom „Ob 70 letnici“ Vodi ga. prof. Jana Dobovšek.
SOBOTA, 29. septembra 1973:
Na Pristavi večer slovenske pesmi ob 20. Izvajajo Slovenske mladenke.
V	Slovenski jiši ob 20 VII- kulturni večer SiKA. Predava prof. dr. Tine Debeljak „Ob tisočletnici škofje Loke“’ Z diapozitivi.
V	Slovenskem domu v San Martinu
roditeljski sestanek s predavanjem misgr. Oreharja: „Kako vzbuditi verski čut v otroku."
NEDELJA, 30. septemba 1973:
Celodnevna prireditev ob obletnici
Slomškovega doma.
V	Hladnikovem domu v Slovenski vasi bo XXII. mladinski dan.
SOBOTA, 6. oktobra 1973:
Slovenski pevski zbor Gallus pripravlja koncert samo narodnih pesmi. SKAD pripravlja v Slovenski hiši ob
18 avdiovizual z debato’
NEDELJA, 7. oktobra 1973:
Velika sanmartinska tombola.
„V ZNAMENJU ČLOVEKA"
Pred kratkim je na Koroškem izšla knjiga prof. dir. Antona Trstenjaka „V znamenju človeka". Knjiga vsebuje predavanja, ki jih j® prof. imel najprej v Tinjah, nato v Tricesimo. Izdal in založil jo je Dom v Tinjah kot svojo prvo publikacijo. Dom namreč namerava izdajati vsako leto eno ali tudi več knjig’, ki bodo vsaj delno širile kutmrni in duhovni prispevek Doma* Izdajo te knjige, kot tudi nadaljnjih, je smatrati sot važen doprinos h književni ponudbi na Koroškem in tudi preko njenih mieja. 'Snov knjige in njen avtor pa sta samoumevno najboljše priporočilo, da prodrejo 'te izvirne misli v čim širše kroge slovenskega izobraženstva in tudi drugih bralcev.
Cene s poštnino vred so: 20.— avstj. šilingov; 1.5 USA dol’; 700 lir; 3.— DM ali 5.— Ffr. Naroči se lahko na naslov: Kat. dom prosvete, Kath. Bil-dungsheim, Sodalitas, A-9121 — Tinje/ Tainach —• AuSbria’ Ali pa na: Dušno-pastirski urad, Viktringerring 26, 9020, Cielovec/KIagenfuirt — Austria.
DAROVALI SO
Družina dr. J. Dobovška je darovala za dobrodelni sklad Zveze žena in mater namesto cvetja na grob dr. Alojzija Voršiča 10.— $. V isti namen je daroval ing Jernej Dobovšek 50.— $.
Ga. Pavlina Dobovšek in ing. Jernej Dobovšek sta darovala mesto cvetja na grob ge. Zemanek po 50.— $ v dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena.
BARA REMEC RAZSTAVLJA
Silovnska umetnica Bara Remec razstavlja nekaj svojih najnovejših del in zbirko ex-librisov v galeriji Quo Vadiš, v poslopju galerije Devoto (local 47) nasproti železniške postaje Villa Devoto. 'Otvoritev je bila 17. septembra. Razstava pa bo odprta še do 1. oktobra in sicer dnevno od 9.301—21.
Krstni koncert slovenskega buenosaireškega okteta
Pozdravljen, moški oktet, v slovenski glasbeni družini! Manjkal si, pogrešali smo te, da zamašiš vrzel in okrasiš naše umetniško življenje.	>
V soboto, 15. septembra zvečer, se je v Slovenski dvorani v koncertni obliki predstavil Slovenski buenosaireški oktet. Svečano je ožigosal svoj krst. Uspelo mu je. Osvojil je občinstvo. Z vsem navdušenjem ga, je sprejelo. Že je naš.
Dvajset naštudiranih pesmi je razdelil na dva dela. Oba je vodila narodna tematika, ki je prvega po smiselnem in časovnem zaporedku posvečala izrazito domovini. Drugi del, ki je dozorel v fantovsko navihanost, se je sprostil in preko možakarskih let našel zaton.
Predstavili so se z Ipavčevim „Slovenec sem" in z Nedvedovim „Mili kraj". Prepričano so ju odpeli. Klemenčič je s solistovim vložkom dokazal, da je našel nastavek, ki mu pomaga pri iskanju sonomosti. — V Ipavčevi „Planinski roži“ je pel sam Rode. Njegov mladostni glas je mehek in topel. Ostali zbor se je znal vodilnemu primemo umakniti, da se nikoli ni izgubila enotnost. — S Foerster j evo „Planinsko" je oktet dokončno premagal tesnost prvega odra in. osvojil poslušalce. Pognali so jo v zelo živahen ritem; če je koga zaskrbelo, kako ga bodo obvladali, so takoj dokazali, da je ta v njihovi popolni oblasti. — V Ipavčevi „Danici" je zopet pel Rode. Pevo-
vodja je znal poiskati primerno barvo za posamezne skladbe. Rodetova mehkoba je bila v tej pesmi primerna. Podčrtati pa je treba učinkovito sekunda-cijo predvsem basov — Janeza Marinčka, ki je spreten v iskanju resonance in zato izrazit predvsem v nizki legi, in Toneta Mežnarja, ki s svojo prožnostjo dokazuje, da je že mnogo prepel. Ni bilo samostojnih partitur zanju. Želeli bi ju slišati sama. — V Kemjakovi „Mojcej" se nam je približal Janez Zorec. Ta ima izredne tenorske osnove. Njegov glas, ki včasih zaplava v sopranove bližine, je s svojo liričnostjo zelo osvajalen. Razločna dikcija je zanj značilna, morda tu in tam nekoliko prisiljena. Mnogo obetajoč pevec! — Z Volaričevim „Rožmarinom" je koncertna misel zapela slavospev narodnemu zelenju. — V Kra-molčevi „N’mav čriez jizaro" pa je oktet dokazal, da so moški glasovi kos koroški nežni tematiki in da zna doseči, da dvorana napne uho, kadar je treba poslušati tihe akorde. >— Ipavčeva „Dc-movini" je baritonu Janezu Mežnarju in tenorju Zorcu nudila hvaležen dialog. Mežnar, ki nam je že dobro znan z mnogih dragih nastopov, je potrdil, da je tega poklica vajen. Njegov dobro nastavljen sonorni glas zna biti dalekose-žen. Pevec si zna pomagati s primernim gestikuliranjem, ki ga neopazno uporabi za najpotrebnejše dirigiranje. Po vsem
zasluženju mu je ob koncu prvega dela deklica izročila slovenski šopek.
Šegavost narodne s Krasa „Je vpih-nila luč", ki je začela dragi del, je bila oktetu hvaležna tvarina, da je pokazal svoje zmožnosti ritmičnih in dinamičnih kontrastov. — Simonittijeva „Lastovkam" je napeljala miselno nit na tuje k nam zamejcem. Janez Mežnar jo je podajal z mirno preprostostjo, kakršno pesem zahteva, tako kot da bi bila zanj napisana. Mrmrajoči zbor je spremljal dovršeno, kompaktno ne da bi bil en sam glas več kot spremljava. — „Pogled v nedolžno oko" je samo Sattncr mogel napisati. Vložek se je zelo podal Gregorju Batagelju, ki ga kot pevca nismo poznali, kar je pa povečalo prijetno presenečenje. Zorec s tenorjevo vrstico in zelo ubran ostali zbor v valovajočih pianissimih sta Batagelju pomagala izvabiti roso v dvorani. — Nadaljeval je temo Janez Mežnar v Prelovčevi „Jaz bi rad rdečih rož". Sožitje s spremljavo je bilo lepo. Opazi se, da povezuje pevce tudi vez prijateljstva, ki jim olajšuje ubrano enotnost. — V Boletovem „Noco j pa, oh nocoj" smo spoznali kakšne višine dosega tenor Roka Finka. Če je bil posebno v prvi kitici nekoliko rahel, ni motilo, saj je podal z izredno skrbnostjo in v skledu s komponistovimi zapiski. — Narodna pesem mora ostati preprosta. Če je nepotrebno izumetničena, postane odbijajoča. Oktet je to vedel. „Oj dekle, kaj s’ tak žalostno?" je zapel preprosto in prisrčno.'Vodil je Zorec. Zopet pa ne moremo preiti basov, ki so mu kot v grlo
polagali vstope. Crescendi so bili učinkoviti. — Zatem so muzicirali z Janezom Mežnarjem v Prelovčevem „škrjančku", kjer je besedilo doseglo že spomine na mladost: „Pa se bova spet ljubila kot v nekdanjih dneh", in s Klemenčičem v koroški narodni „Dečle, to me povej" s prijetno zapetim spominom na fantovske marnje. — Tvegano je vstaviti Maroltovo „Ribniško" v program. Vendar oktet se je z njo osvajalno razbohotil in s solistom Janezom Mežnarjem pokazal vso svojo glasbeno moč preproste šaljive tvarine. Navdušenje v dvorani se je stopnjevalo. — Potem so zapeli Schva-bovo „Vinsko". Od basa do baritona, dragega in prvega tenorja so si predajali melodijsko temo in peli napitnico slovenski zemlji. Basi so znova potrdili svojo prepričanost. — Preureditev okte-tovega polkroga z osredotočenjem na Zorca je za konec napovedovala nekaj posebnega. Pri nas ponarodelo narodno ruskega izvora „Večerni zvon" so izbrali za ustavitev stopnjevane koneertove energije. Visoki tenor jo je vodil preko akrobatskih višin v zaton. Zato pa je vzbudil željo po novem valu.
Ko se občinstvo ni premaknilo s sedežev, je z vztrajanjem doseglo dva dodatka: Vodopivčevo „Žabjo svatbo" in narodno „Je vpihnila luč".
Bil je večer glasbenega užitka.
Vodil je Mežnar. Njemu hvala zanj!
Sceno sta izdelala Janez Zorec in Magda Zakrajšek. Ko sem jo dneve prej ogledoval, se mi je zdela tvegana. Tako skrbno je bila izdelana, da bi mogla
osenčiti nastop. Lipa na vasi in dekletovo okno sta bila fantom okvir. Ozadje so bili robovi planin s cerkvijo.
Oktet je nastopil v narodni noši. Dirigent mi je povedal, da bo to oktetovo oblačilo. Z narodno nošo želijo podčrtavati slovensko reč, ki jo bodo s pesmijo ponašali tudi med tujce. Saj njihov namen, ki je bil začrtan že lani, ko so se maja prvič sestali, ni le lastna pevska uteha, ampak je petje kot sredstvo za ohranjanje naše besede. „Dokler bodo naši otroci peli slovensko, bodo Slovenci," mi je rekel. ...Da bi imel „žegen" tak namen!
Dvarana je bila svečana. Bila je mirna in odgovarjala z navdušenimi aplavzi.
Luči po ureditvi Roka Finka so bile diskretne.
Razumemo, da je priprava koncertne snovi zavzela vse delo na vajah, ki so jih imeli redno tri na teden. Pri tem zastaja osnovno delo pevske vzgoje. Bil je to prvi koncert; na prihodnjem bomo iskali napredka. Da bodo fraze izdelane in da jih ne bo trgala nujnost vmsenih vdihov, je treba izpopolniti dihalno tehniko. Pri tem in onem naravnem talentu bo treba popraviti glasovni nastavek, ki bo omogočil čistejšo sonornost. Ta in oni še ni na jasnem, kje naj išče resonanco.
V napotje je mehaniziranje glasbe. Preč z mikrofoni, ki jih morda o dragih prilikah uporabljate in ki so vam v napoto! Pevec obvlada dvorano sam, brez strojev.
Vaš koncert je srečno dejstvo.
Pripravite naslednjega!	P. B.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Učiteljska seja šolskega odbora ZS bo v sredo, 26. septembra ob 19.30 v Slovenski hiši.
22. septembra bo po Slomškovi prereditvi is.eja predsednikov šolskih svetov. 28. septembra bo seja medorganizacij-Skega ¡Sveta ob 20 v prostorih ZS.
Važno! 23. septembra bo v slovenski radijski oddaji proslava Slomškovega praznika. Nastopili bodo otroci Slomškove šole iz Ramos Mejije* — 7 bo pa pel
v radijski oddaji slovenski buenosaireški ¡oktet. Na pozabite odpreti radijskih aparatov.
Vseslovenska tombola za izdajo slovenskih šolskih knjig bo 2. decembra v Slomškovem domu.
Poizvedba. Kdor pozna Andreja Filipčiča, ki je 'stanoval v Rosario, ulica Sudpacha 268, prosimo, da bi sporočil njegov naslov v upravo lista. Poizveduje zai njim ¡sestra, ki živi V domovini.
gea°azsl niare©íteíto pensil mí
decoraciones tel. 658-8802/85-4951 arquitectura	belgrano 132
diseño industrial	ramos mejía
dirección de obras y ejecución

Z vpisom hiše kot „BIEN DE FAMILIA“
si boste zavarovali svoje premoženje in zlasti izognili večjim stroškom ob zapuščinski obravnavi. Vse lahko uredite pri Simonu Rajerju, Tucu-man 1561, 7. nadstr., štev. 50.
f
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
To DOM je naš! Ljubezen je, ki premika gore.
In ta je ustvarila na argentinski pampi SLOVENSKI GRIČ Na njem cerkvica in šola. Krstni kamen slovenstva in njega večna luč.
Jeremija Kalin.
Ob dvanajstletnici ustanovitve' Slomškovega doma v Ramos Mejia bo v NEDELJO, 30. SEPTEMBRA tradicionalno
z e g n a n | e
z naslednjim sporedom:
OB 11 DOPOLDNE: POZDRAV PREDSEDNIKA SLOMŠKOVEGA DOMA DVIGANJE ZASTAV IN SV. MAŠA ZA ŽIVE IN UMRLE DOBROTNIKE DOMA. OPOLDNE NA RAZPOLAGO DOMAČE KOSILO.
OB 15 POPOLDNE: NAPOVED PROGRAMA, PRI KATEREM SO DELU JEJO: SLOMŠKOVA ŠOLA IN NJEN ZBORČEK (ga. Helena Malovrh in gdč. Anica Šemrov) ; RAMOŠKI CERKVENI ZBOR (Gabrijel čarnernik); MLADINSKA GODBA (Tone Skubic); KVARTET FINKOVIH; SLOVEN SKA FOLKLORNA SKUPINA (Janez Bitenc) TER OTROŠKA FOLKLOR NA SKUPINA (ga. Ema Kessler).
GOVORI: g. Jože Košiček.
•Pc končani slovesnosti priložnost za razvedrilo.
U ro založeni štanti bodo imeli na razpolago številne dobrote.
V NEDELJO, 30. septembra, na veselo svidenje!
ESLOVENA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
XXII. MIL ATOMSKI ©AN nedelja, 30. septembra, v Hladnikovem domu
9.30: Slovenska sv. maša za rajnega Petra Špacapan 10.30: Tekmovanje v odbojki in košarki 13.—■: Skupno kosilo, nato nadaljevanje športa
15.30: POPOLDANSKI PROGRAM
Mladinski nastopi •— Razdelitev pokalov, prosta zabava.
18,
Vsi prav lepo vabljeni!
Sodeluje orkesteir DUC IN ALTUM
3 1 „ è SM	FRANQUEO PAGADO
■: <v +*	Concesión N? 5775
! & §? 1	
	TARIFA REDUCIDA
1 <V ! - ■ o	Concesión N? 3824
Registro Nacional de la Propiedad	
Intelectual N« 1.149.713	
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1973 za Argentino $ 75.— (7.500-—) — Pri pošiljanju po pošti $ 78.— (7.800.—). ZDA in Kanada 13 USA dol.; za Evropo pa 15 USA dol. za pošiljanje z ávi-onsko pošto. Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenas Aires. T. E. 33-7213.
JAVNI NOTAR
FKAMCISC© RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
DR. JU AM JESUS BLASMIK
specialist za ortopedijo in travmatologijo
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855 in 628-4188 Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
VELIKA IZBIRA NAJBOLJŠEGA POHIŠTVA
M U E
E E S
^drnžnice
CARLOS SPEGAZZINÍ Avda. 25 de Mayo 136
SAN JUSTO Almafuerte 3230
Frente Estación EZEIZrï Ruta 205 T. E. 295-1197
LUKA MSL1AIČIC
Električni aparati
Izključni zastopniki: Hitachi — National — Crown - Ranger — Panoramic — Aurora — Saccol — Columbia — Westinghouse
Godečo — Tonomac — Gamuza — Olivetti — Kenia — Champion
Marshall
Priredil Anton Vode SDB
Korumbajski Hon H&seo
Dan, o katerem nisem nikoli sanja!
To je bil dan, ko sem bil slovesno umeščen za župana v Don Boskoveih mestu.
Nad 1600 tovarišev, od drugega razreda ljudske šole navzgor, je prejšnjo nedeljo v veliki večini glasovalo zame. Razdeljeni na tri stranke, ki so jih prostovoljci svobodno organizirali, so imeli meščani dva meseca na razpolago, da so izbrali kandidate, ki naj v naslednjem obdobju prevzamejo vodstvo Don Boško vega mesta. Vršila se je živahna volilna propaganda po sestankih, zborovanjih in obhodih, v senci vsakovrstnih zastav, znakov in praporov. Vsaka stranka je imela priložnost, da je pokazala, kaj premore, kako misli uresničiti svoj prosvetni, verski in zabavni program, posebno pa, če ima za to res sposobne ljudi.
Poleg mene so na novo prevzeli službo trije podžupani in 18 svetovalcev. Mladi meščani so novim nameščencem ploskali, da se je vse teslo. Posebno gromko je bilo to ploskanje v vrstah stranke, kateri je pripadal novoizvoljeni kandidat.
Pri umeščanju so bile navzoče najvišje cerkvene, civilne in vojaške oblasti. Župansko diplomo sem prejel iz rok našega škofa. Medtem je vojaška godba veselo svirala. Pri slovesnosti je bila navzoča tudi gospa, moja druga mama, ki še zdaj skrbi zame. Že zdavnaj sem jo iskreno vzljubil. Bila je vsa srečna, ko je videla, kako vsi povzdigu-
jejo tistega fanta, ki je bil kot otrok zmeraj bolan in ki ga je ona vzela za svojega, ker ga je prava mati zavrgla.
Ko so mi namignili, da naj kot župan spregovorim, mi je bilo kmalu jasno, da pred množico tovarišev ponavljam več ali manj iste besede, ki nam jih naš misijonar oče Ernest neprestano ponavlja, besede, iz katerih zveni dobrota, spodbuda, ljubezen, prijateljstvo in duh prave družinske domačnosti.
To je bil zame dan naj večjega veselja, pa tudi največje zavzetosti v vsem mojem življenju: z vsem srcem sem želel delati za druge V Don Bolkovem mestu se je ta moja volja še okrepila in sedaj sem imel nič koliko priložnosti za to. Naslednji dan sem v spremstvu višjih nadzornikov obiskal vse razrede in kot župan odredil, da so v vsakem razredu izvolili razrednega nadzornika in njegovega namestnika.
Tako se je vodstvo Don Boskovega mesta obnavljalo. Tu je mladina sama odgovorna za redno in zadovoljivo poslovanje ustanove; vsi pomagajo, sodelujejo in se vadijo pri vodstvu občnih zadev. Tako bodo zrasli, da bodo tudi pozneje dobri in pametni vodniki v življenju, vsak v svojem okolju.
Pri tem družinski duh nič ne trpi. Kajti ne samo mi, ki smo pri krmilu, ampak tudi vsi drugi živo čutijo dolžnost, da pomagao, podpirajo, popravljajo, opominjajo in posredujejo. Dom
je namreč njihov in je vse njim prepuščeno.
Bog plačaj!
Ko gledam, kako se spričo tolike bede premnogi ljudje tako indeferentno in neobčutljivo vedejo, tisti, pravim, ki bi lahko pomagali pa ne pomagajo, nas to v srce skeli in nas žali.
Ta neobčutljivost je kriva, da toliko revežev še naprej . trpi; po sili s? vdajajo napačni vdanosti in prihajajo do zaključka: „Bog tako hoče! Potrpimo! Bog je to dovolil!“ In tako govorijo v lakoti, v preizkušnjah, ko jim tron-ski nalivi preplavljapjo barake, ko jih viharji podirajo; tako govorijo v zapuščenosti, v pijanosti, in tako ponavljajo z umirajočim otrokom v naročju in >’ mrzlih nočeh, ko bedijo pri svojem mrliču.
Hvala torej vam, ki se nas spominjate in ki misijonarjev klic ne gre mimo vaših ušes! Hvala vsem, ki niste srečni, ker veste, da mi vsega potrebujemo! Hvala tudi vsem tistim, ki skrbijo za nas in nam tudi pošljejo, kar imajo odveč, in tako učijo tudi svoje otroke!
Če bi kdo želel kaj darovati za misijonarja in za njegovo ustanovo, posebno zdaj v svetem letu, lahko pošlje na uredništvo lista, ki bo rado posredovalo, da pride dar v prave roke.
Ako bi pa kdo rad stopil v neposreden stik z misijonarjem, naj piše na naslov: Padre E'rn,esto Soksida, Citade Don Bosco, 79300 CORUMBA (Matu Groisso), Brazil.
KONEC
VEČER SLOVENSKE PESMI MA PRISTAVI
v soboto, 29. septembra ob 20. uri
KONCERT
Izvajaj® Slovenske mladenke
pod vodstvom ge. Anke Savelli Gaserjeve
Dobiček bo za Pristavo
Vabljeni!
Vstopnina $ 5.-
(šolski otroci polovična)
■■■■■■■■■■■■■■
Zveza ukrajinskih žena
priredi za 25-letnico Svetovne zveze Ukrajink v nedeljo, 30. septembra ob petih popoldne v Slovenski hiši, Ramón Falcón 4158
KONCERT
Sodelujejo: pevski zbor „Rdeči maki“1 (društvo Osvobojenje), balet „Krilati“ (društvo Prosveta), pevka ga. Štefanija Rasta-vecka, prof. Lidija Tauridzka z difamatskimi prizori o slavnih ukrajinskih ženah ter gdč. Norma E. Dudyk „Miss Argentina 1972“.
Razstava, ročnih d e¡ 1 Zveze ukrajinskih žena.
VABLJENI VSI SLOVENCI.
Vstopnina prostovoljna.
Slovenski dum v San Martinu
vabi vse rojake in rojakinje na
VELIK© SANMARTINSKO TOMBOLO
z bogatimi dobitki.
Po tomboli družabna prireditev ¡s sodelovanjem PLANIKE
99
‘'“KARIN A
Vam nudi
najnovejše pletilne stroje “JURI”. ¡Pouk. Volna vseh vrst. Pletilni izdelki Izključno zastopstvo pletilnih strojev “JUKIKARD”.
Se priporoča: JOŽICA ŠKRBEC y Cia.
Antártida Argentina y calle 695, Camino Gral. Belgrano Km. 28 Cruce Ranelagh •— T. E. 256-8342
Svoji k svojim! Pod enakimi pogoji Vam SLOGA plača večje obresti kot katera koli banka. In Vaš denar bo pomagal pri gospodarskem napredku slovenskega človeka v Argentini. Pomislite tudi na to, predno se odločite za naložbo svojih prihrankov!
Kreditna zadruga „S. L. O. G. A„ss z o. z.
Bartolomé Mitre 97	T, E. 658-6574	Ramos Mejia
Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure
Sporočamo žalostno vest, da je 11. septembra 1973 v 74. letu starosti umrla naša draga mama in staJra mama, gospa
Ivanka Svete roj. Matičič
Najlepše se zahvaljujemo g. župniku Lamovšku za tolažila sv. vere in vodstvo pogreba; in vsem, ki so nam v teh težkih urah stali ob Strani. Naj Bog stotero poplača.
Djrago mamo pa priporočamo v molitev.
Žalujoči hčerki
Kristina por. Grilc z družino in Bogomira por. Hladnik z družino
Moron, Lanus, Žiri, Rakek, Ljubljana.