Poitnlna platana v gotovini. VlAROČNlNA ZA 7VGOSLA-VIIO ČETRTLETNO DIN 15* CEL0LETN0DIN-60/ZA-INOZEMSTVO 1E DODATI POjTNlNO/OOLASIPO CENlKV/ POSAMEZNA Jtevilka po DIN f RAČUN POŠT. HRANILNICE 13.188 LETO VI. LJUBLJANA, 3. MARCA 1928. oeiuN i A STEV. 10. VBEDNliTVOIN-VPHAVA VVČITELUKI-TIlKARNI/ SOKOPItl • JENEVRA-XA)0/AN0NlMNl-D0-. 'Pljl ■ )E • NE ■ PRIOBČV -k 1E10/P0]TNINA-PLA-% XANA V-GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 290« Kdaj bo V prejšnji številki našega lista smo omenili čudno stališče, ki ga zavzemajo nekateri naši listi s svojim molkom o naših razkritjih o delovanju tukajšnjega ) italijanskega generalnega konzulata. Povdarili smo vzroke, ki po našem prepričanju silijo te naše novine k molku. Kot nekak odgovor na to našo ugotovitev je priobčil »Narodni dnevnik* z dne 27. februarja uvodnik »Fraze ne pomagajo«, ki ga priobčujemo v celoti. »Narodni dnevnik« piše: i SJi Na tem mestu smo že opetovano nastopili proti onim, ki mislijo, da bodo s kričanjem in frazami odpravili nasilja nad brati v Primorju. Pa če prav so ti ljudje doživeli s svojim kričanjem še vedno neuspeh, *vendar se še niso odvadili svoji kričavi taktiki. Še vedno velja pri njih načelo, da se patriotizem kaže v sili kričanja in še vedno se udajajo smešni iluziji, da so psovke orožje. Te dni, ko razburja svet mono-štrska afera, in ko je velika debata v avstrijskem parlamentu o trpljenju Nemcev v Južni Tirolski zopet razgrnila italijanske naklepe, se zopet pojavlja med nami stremljenje, da bi kričali in upili, mesto da bi delali in s svojo ponosno zdržnostjo utrdili simpatije, ki nam padajo kar z neba. . !*«!» Predvsem eno, s kričanjem in psovanjem ne pomagamo nikomur, temveč škodujemo le sebi. Ne pomagamo bratom tam preko, ker plačujejo oni račun za psovke, ki padajo tu. Enako pa tudi ne škodujejo Italijanom. ker so vse naše psovke, vse naše kričeče besede le dobro sredstvo za italijansko propagando proti nam. Evropsko ljudstvo hoče danes mir in zato je proti vsakomur, ki ogroža mir. Zato je tudi proti fašistom, ki vedno znova s svojimi nasiljem in vojno grožnjo razburjajo svet. Baš vsled tega pa je naša dolžnost, da se absolutno varujemo vsega, kar bi moglo pred svetom diskreditirati našo miroljubnost. Zato so vse iredentistične sanje, vse fan-tacije o veliki in krvavi osvobodilni vojni samo voda na mlin italijanske Propagande in opravičilo za italijansko oboroževanje. Čas bi že bil, da hi naši kričavi patrijoti to spoznali. Vrhu vsega pa izgledamo s svojim praznim kričanjem pred svetom silno smešni. Take otročje politike se poslužujejo samo nad vse mladi narodi, ki ne poznajo niti abecede iz zunanje politike. Vsi vodilni narod; pa ne govore niti tedaj dosti, kadar imajo vso moč za seboj, ker vedo, da se samo z besedami nič ne opravi. kvečjemu, da je bilo s kako besedo povedano preveč. Neodgovor- LISTEK. R. A. REISS: Potrebno edinstvo. Članek je pred letom napisal znani prijatelj našega naroda in iprofesor na laussanski univerzi g. R. A. Reiss za or-junaški list »Jugoslavija«, ki je tedaj izhajal v Skoplju. Podajam ga v prevodu radi njegove aktualnosti in ker izraža vsa čustva onih, ki so stali ramo ob rami z našimi heroji v najtežjih borbah za svobodo. B. Z. Pri kraiu februarja smo. Zunaj je mraz in sever brije, da mi je celo v zakurjeni sobi hladno. Gledam skozi okno in ne vidim drugega kot golo drevje, iz katerega niti en nov popek 'ne naznanja bližnje pomladi. Priroda je često ogledalc, človekovega duševnega stanja. Utrujen se obračam in instinktivno mislim na drugove, ki že deset let spe ne-vzdramno spanje doli na jugu. Zavi- že bolie? no govorjenje je za otroke, za može pa je molk in dejanje. Če pa hočemo, da nas bo svet podpiral — in to moramo hoteti — potem moramo tudi pokazati, da vodimo le politiko, ki je v skladu z dostojanstvom moža. Mnogo bolje bi zato storili vsi tisti, ki uporabljajo skromno energijo za razne kričave fraze proti Italiji, če bi to energijo, pa naj bo še tako majhna, uporabili za konsolidacijo države. To je edino dejanje, ki more prinesti rešitev. Seveda pa zahteva tako dejanje požrtvovalnih mož. ki delajo ne zaradi svoje osebe, temveč ki znajo opravljati dolžnost neznanega vojaka. V tem je ravno znak pravega patriota, da dela za domovino, zaradi domovine, ne pa zaradi sebe. Zato pa tudi samo slabi patrioti delajo senzacijo iz svojega dela in obešajo vsak korak na veliki zvon ter si na podlagi te — vrhu vsega .'kinoma nedokazane zasluge — laste priznanje in. pravico komandirati nad drugim. Znak pravega patriota pa je, da služi domovini, ne pa da komandira, zlasti pa so v demokratični dobi taki urzurpatorski komandanti odveč. Vse to so samo stare resnice, toda pri nas še vedno niso prodrle In zato moramo še vedno prenašati razne senzacije z odkritji, ki Hh ni in zato tudi vsak debata o našem razmerju z Italijo zaide na nepravi tir. (Podčrtali mi). Zato se pa tudi konča vsaka afera z Italijo negativno, ker nočemo in nočemo pogledati na naše odnošaje s pacifističnega stališča, temveč le s starega in stokrat premaganega hura-patiotov. Kdaj bo že bolje? To, na kar smo bili tudi pripravljeni, se je zgodilo. Glasilo, če tudi hvala Bogu, majhnega dela našega naroda, je dvignilo proti nam obtožbo. »Narodni dnevnik« je dvignil kamen, ga zalučal v nas ter nas obtožil kot škodljivce naroda in države. Na čigavo željo in inicijativo je bil napisan ta članek nam bo težko dognati, dasi ne težko uganiti. »Narodni dnevnik« nas obsoja kot kričače, ki so s tem, da so javno pokazali na delovanje zastopnika tuje države pri nas — delovanje, ki je po vseh zakonih kaznjivo in bi bilo v vsaki drugi državi brez dvoma proti krivcem po zakonu postopano: »Narodni dnevnik«, ki pozna abecedo iz zunanje politike, vidi ta naš slučaj v celi zgodovini narodov kot edin in popolnoma osamljen, ki rodi lahko nedogledne posledice. Med tern ko se dotika najnovejšega avstrij-sko-italijanskega incidenta, »pa pozablja, da je mnogo šibkejša Avstrija po svojem najvišjem predstavniku °? j'!1- Njihove oči niso zrle v mirno idilično življenje in niti poleti niso imeh tako tople sobe kot jo imam jaz pozimi. Spali so v ledenih rovih in gledali granate, ki so eksplodirale nad njimi in smrt, ki se je plazila proti njim. A vkljub temu iim je bilo toplo in njihove oči so žarele v neki čudoviti svetlobi. Zakaj je bilo toplo njim, ki so bili namenjeni smrti in zakaj je mraz meni, ki živim v dobi miru? Vem to in povedal vam bom, prijatelji moji. Mojim drugom pred desetimi leti le bilo toplo, ker so bila njihova srca polna idealov in oči polne nad. Vedeli so, da bodo padli pred uresničenjem teh idealov, toda njihova nada jim je dokazovala, da bo iz njihove plemenite in rdeče krvi vzrastlo to, kar je bilo za prednike le diven sen: zora bratske Velike Jugoslavije, v kateri bodo zbrani vsi bratje v en narod. Ta nada in ta sigurnost sta jim ogrevala srca in ko so ležali mrtvi, zadeti od neprijatelj-ske kroglje, so bile njihove oči vedre in ustne so izražale najlepši na- in z vsem svojim časopisnim aparatom, ravno s svojim glasnim krikom opozorila ves svet na zločinsko igro Italije ter s tem kričanjem dosegla, da so pričeli vsi narodi gledati delo Italije v pravi luči. Prepričani smo, da bi bilo to kričanje še mnogo glasnejše, ko bi se v Avstriji dogodil mednarodni škandal, kot se je v Ljubljani, prepričani pa smo tudi- da bi se težko našel en časopis, ki bi se upal pisati na način kot je storil ,to »Narodni dnevnik«. »Narodni dnevnik« se spodtika nad psovkami, ki padajo ali naj bi padale na račun Italije oziroma njenega predstavnika, o čegar delovanju smo poročali. V teh poročilih je bila samo ena psovka — če je bila to psovka za njega kot Italijan? -in to je »špijon«. Ker pa smo gospodu generalnemu konzulu z dokumenti dokazali špijonažo, smo bili tudi upravičeni označiti ga s to »psovko« in tudi nikdar v bodoče za tako delo ne bomo iskali drugega izraza, pa najsi bo prizadeti plemenite ali plebejske krvi. »Narodni dnevnik« ve prav dobro. da naša razkritja niso bila priobčena tisti dan, ko smo prejeli dokumente, iz česar sledi, da njih ob-javljenje ni bilo nepremišljeno ali v želji ustvariti senzacijo, temveč smo zasledovali pri tem popolnoma določen cilj. za katerega se nam je zdel ta čas najbolj primeren. Ne moremo pa zato, če ne odgovarja čas gospodi okrog »Narodnega dnevnika« in matici radikalije v Beogradu. Tudi ne čutimo prav nobene dolžnosti vprašati za mnenje radikalno partijo, kot si to mogoče želi »Narodni dnevnik«. S tem pa, da smo brezobzirno ravnali po svoji vesti in prepričanju ter si povečali nenaklonjenost radikalne gospode, smo ravnali dovolj v skladu z dostojanstvom moža že iz razloga, ker se v polni meri zavedamo sredstev, ki jih uporabljajo radikalni vladinovci proti onim, ki delajo proti njihovim interesom. Prikrita namigavanja, da je vse naše delo posvečeno osebnim interesolm, nas ne razburjajo prav nič in so nam popolnoma razumljiva, ker vemo. da je treba pri belem dnevu z lučjo iskati v radikalnih vrstah moža, ki ima razumevanje za idealizem. Da je radikalna gospoda v Beogradu slepa in gluha za vse zločine, ki jih vrši Italija po svojih oficijel-nih in neoficijelnih zastopnikh nad našim narodom v Primorju, smo imeli priliko občutiti že neštetokrat. Popolnoma neverjetno pa se nam je zdelo tako stališče pri slovenskih radikalih, pri katerih bi človek pričakoval vsaj nekoliko večje razumevanje za brate onostran meje. Če danes trdi »Narodni dnevnik«, da je mogoče pogledati na naše odnošaje s pacifističnega stališča, je doprinesel s tem dokaz, da se politika slovenskih radikalov tudi v tem oziru popolnoma krije s politiko velesrbskih državnih krmilarjev. ki baš v teh dneh pripravljajo nettunske konvencije. »Narodni dnevnik« nam očita, da ne znamo vršiti delo neznanega vojaka. To trdi Ust, v katerega zlivajo svojo politično modrost slovenski radikalni prvaki. Vprašamo »Narodni dnevnik«, kako si on zamišlja de!o neznanega vojaka? Ali sta po Jijegovem mnenju vršila tako delo pred nedavnim časom dva ugledna slovenska radikalna prvaka, ko sta intervenirala na pristojnem mestu za človeka, ki je bil od sreskega poglavarja izgnan kot državi nevarni element, kateremu je bila dokazana stalna veza z italijanskim konzulom in za katerega je — da je imflda deteljica tri peresa — zastavil ves svoi vpliv tudi g. generalni konzul niar-chese Gavotti sam. AH si predstavlja »Narodni dnevnik« delo neznanega vojaka na ta način, da se preskrbi takim elementom izkaznico ra-dikalske partije« ki razveljavlja odloke političnih občasti. Med listinami g. gen. konzula se nahaja lastnoročna opazka k konfl-dentskemu poročilu: »Podatke sem prejel od uglednega slovenskega radikala.« Ali ie po mnenju »Narodnega dnevnika« to, delo neznanega vojaka?! Pri svoiih razkritjih smo se dosledno izogibali vsakemu poročilu, ki bi se moglo v naši javnosti izrabljati v strankarsko politične svrhe. Ker pa je »Narodni dnevnik« kot akreditiran zagovornik evangelija radikalske partije smatral za svojo dolžnost vzeti v zaščito predstavnika države, ki dnevno vrši ono stran meje nad našim narodom najbrutal-nejše zločine, kateremu se je dokazala špijonaža, ter pri tej' priliki udariti po nas, smo prisiljeni staviti mu to vprašanje. Odgovor na to vprašanje pa bo razjasnilo tudi »Narodnemu dnevniku«1, zakaj konča vsaka naša afera z Italijo negativno, ‘zakaj so interesi našega naroda v zasedenem ozemlju zastopani tako, da je potreba ljudi, ki bodo znali uničiti plevel doma in bo njih nastop v zunanjem svetu v skladu z dostojanstvom moža. sne pojme o narodnam ponosu, imel pa je zadOsti brezobzirnosti, da svoje goste izpostavi neprijetnemu dotiku človeka, ki je sama njegova prikazen koncentrirano izzivanje, ne glede na ostudno njegovo nedavno razkrinkano delovanje. Morali "bomo odslej »Primorje« ocenjevati s tega novega vidika in ne bo naša krivda, ako bomo morali svojo neugodno oceno razširiti s »Primorjancev« na — Primorce. V našem listu smo zadnjič objavili protest dalmatinskih akademikov, ki ga neki drugi list ni prinesel iz edinega razloga, ker protestujoči zastopniki niso bili imenoma podpisani za skupino, v koje imenu sp podnesli svoj protest. Uvažujemo ozire do zakona o štainpi in popolnoma razumemo odklonitev. Mi pa nismo imeli povoda odkloniti protestne izjave dalmatinskih akademikov, ker smo v srečnem položaju, da vsak čas lahko dokumentarično dokažemo vse obsodbe vredno de- Spomnite se, da mnogi, ki danes na ves glas kriče, niso ničesar storili za vašo svobodo in da so se borili v vrstah vaših neprijateljev. Poslušajte glas vaših mrtvih bratov, ki so padli, ker so preveč ljubili svobodo. Ta glas nam šepeta ono, kar je vrezano v skale nad malim grob-ljem v lepi dolini Mogleni: »Glejte ono. kar smo hoteli izvršiti. Naše mišice so bile preslabe In podlegli smo pri tem poizkusu. Na vas je, da dokončate veličastno zgradbo, ki smo jo mi pričeli zidati!« Da prijatelji iz vse Kraljevine Jugoslavije, katero so ustvarili moji drugovi z bojišč, na vas je, da dovršite hišo vaše mlade, a vendar že tako stare Domovine. Temelji in zidovi so sigurni, ker jih sestavljajo najboljši sinove vaše zemlje. Streha pa, ki jo morate še postaviti se imenuje: Sk>ga, Strpijlvost in Bratstvo ■vseh Jugoslovenov. Poravnajte naročnino! Začnimo z vprašanjem: Bi bilo mogoče, da elitni sporni klub v Ino-mostu, kojega člani so po večini iz zasedene Južne Tirolske in ki nosi ime »Brenner«, povabi na svojo reprezentativno zabavo inomoškega konzula? Kdor pozna Nemce, bo dal samo en odgovor: Nikoli nikjer na svetu ne bi nemški iredentisti vabili na svojo zabavo zastopnika tiste države, ki sistematično, brutalno! ubija nemški živelj na Južnem Tirolskem! Elitni športni klub »Primorje« pa si je štel v častno dolžnost, da povabi na svojo zabavo italijanskega konzula markiza Gavottija ostenta-tivno v dnevih, ko so se proti žlahtnemu gospodu iznesle obdolžitve, ki nepobitno dokazujejo1 konspirativno špijonsko delovanje imenovanega gospoda zoper našo državo in zoper naš narod. Primorci hočejo očividno rehabilitirati za »svojega« konzula in mu omogočiti daljši obstanek v Ljubljani. Gospod markiz bo gotovo smeh. ker so izpolnili svojo dolžnost do domovine ... Vsem nam, ki smo preživeli to borbo, je bilo toplo pri srcu, ker smo delili ideale in nade z mrtvimi dru-govi, kojih mali leseni križi trhlene pozabljeni od današnje generacije, pod snegom in dežjem vzdolž jugo-slovenske Golgote od pričetka naše prestolice in do skrajnih mej jugo'-slovenske Macedonije. Toda danes nam je hladno, ko vidimo, da se naše sanje niso izpolnile in ko se bojimo', da je bila zastonj smrt naših drugov. Bratje so sicer res službeno združeni v eno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. v kateri pa ne vladajo svoboda, enakost in bratstvo. Egoizem Je kot gnusen račun materializma uničil glas krvi. Tujec sem za vas, a vendar boril sem se za vašo svobodo in za vaše edinstvo. Dopustite mi torej, da vas imenujem svoje prijatelje in vam zakličem: Prijatelji, ne pozabite na svoje mrtve, ki leže po ravninah Mačve, po pustih vrhovih Macedonije, v sinjih globinah morja in pod snegom »Primorje". 0 poslal svojim »vikšim« na ogled povabilo elitnega društva »Primorje«, navedel bo, kaki odlični Slovenci so se obenem ž njim udeležili zabave in poudaril: nihče se ni škandalizi-ral, vsem je bilo všeč, da sede v družbi tako otmenega in aristokratskega diplomata. Žalostno spričevalo za narodno zavednost odbora »Primorja«, žalostno spričevalo za naše občinstvo, ki je brez protesta ostavilo to sramoto. Govori se, da imajo »Primor-jani« s svojo pretirano uljudnostjo in pozornostjo do italijanskega konzula skrito in pobožno željo', da jim bo markiz milostno izdal vizum, ki ga je doslej odrekal. V interesu teh par vizumov, je »Primorje« napravilo ta sramotni korak in postavilo poštene obiskovalce zabave v neprijetni položaj, da sede morda pri isti mizi s človekom, kojega špijonsko delovanje proti nam je nad vsak dvom dokazano! Odbor »Primorja« ima zelo lak- albanskih gora. Padli so za vas, da bi vi postali srečni in da bi bila vaša zemlja končno svobodna. Tudi drugi so še, katerih duše pričakujejo, d,a njihova žrtev ne bo zastonj. To so vsj oni, ki so se žrtvovali za najsvetejše ideale in so poginili za svobodno Jugoslavijo pod turškim in avstro-ogrskim mečem. Vi ste en narod. Vi ste bratje, toda kot v vsaki družini Ima vsak od teh bratov svojo lastno irafividu-alnost. Spoštuite jo vsi, v kolikor to spoštovanje ni škodljivo skupni Domovini. Zavedajte se. da so vse razlike med vami umetne. Nastale so po volji ljudi, ki so imeli interes na tem. da vas vidijo razcepljene. Prijatelji, bratje mojih drugov s fronte! Verujte mi vi, ki vam ni bilo dano, da se veselite in trpite z nami na fronti, da oni heroji s solunske fronte, ki so šli v smrt za svobodo, niso poznali razlike med Srbi. Hrvati in Slovenci in so pevaje šfi v smrt zanje — za JugosCovene. Zakaj poslušate danes one, ki zastopajo interese, ki niso interesi vaše Nacije? lovanje gospoda, ki ga »Primorje« smatra kljub vsemu vrednega, da stopi v pošteno' narodno jugosloven-ska družbo. Protest dalmatinskih akademikov jasno govori, da nismo mi edini. ki obsojamo korak »Primorja«, marveč, da se je na zabavi sami dobilo obiskovalcev, ki jim netaktnost odbora ni bila po godu, ki so bili žaljeni v svojem narodnem čustvu in so občutili odpor proti odličnemu gostu, dajočemu čuden sijaj baš elitnemu slovenskemu športnemu društvu »Primorju«. Čast vrli dalmatinski mladini, ki se je vzdržala protestov in obraču- na na licu mesta in ki bi bil edino umesten odgovor na netaktno ponašanje odbora, ako bi g. marki Ga-vatti ne bil obenem nedotakljivi zastopnik z mednarodnim značajem svojega posla, dasi ga opravlja v svrhe, ki mu jemljejo nedotakljivost. Čast mladini, ki je s formalnim javnim protestom razbila domnevo »Primorja« in g. Gavottija. da je ljubljansko občinstvo tako nezavedno, da se mu lahko brez odpora vsili v družbo človeka, kojega nečedni posel pod krinko diplomatske nedotakljivosti mora zrevoltirati vsakega poštenega in zavednega Jugoslovana! Radičevo predavanje. Dne 27. februarja t. 1. je predaval v Unionski dvorani Sftepan Radič. Dvorana je bila natrpana, kajti' vsa javnost se je zanimala tako za predmet predavanja kakor tudi za osebo predavatelja. * Predvsem1 ;se mora ugotoviti, da je Stjepan Radič dober govornik, ki razvija veliko sugestivno moč in zna pritegniti pozornost svojih poslušalcev, čeprav govori zelo mirno, mestoma skoraj neslišno. Razven tega je izboren pozer, ki se s poslušalci pravzaprav intimno razgovarja, tako da se zabriše vtis javnega zborovanja oziroma javnega predavanja. Ker zna spretno izrabljati razne dobre in slabe »šlagerje«, mine njegovo predavanje hitro *in ,zgube poslušalci čut za dolgotrajnost predavanja. Razven tega je treba Radiču priznati, da je uprav neverjetno nači-tan. Mož je kolosalen teoretik, ki ima vsled dobrega spomina natrpane v svojih možganih uprav neverjetne! množine raznihi statističnih podatkov. Vidi se mu na prvi pogled. da je eden izmed onih redkih ljudskih govornikov, ki zna prodati svojo učenost, in sicer v taki obliki, da mu sledi lahko inteligent in ne-inteligent. da potegne za seboj poslušalce in drži njih napetost do konca predavanja. Ne sme se pa pozabiti, da bi moral Radič o priliki svojega nastopa v Ljubljani predavati znanstveno, govoriti o zunanje-političnem položaju naše države iri povedati misli, ki jih ima tozadevno on kot voditelj ene največjih naših političnih strank. V tem oziru je odrekel. Predvsem ni mogel zatajiti svoje politične žilice in kakor so bile njegove opazke glede Cincarije, klerikalizma, Glavnjače, korupcije v radikalni partiji itd. upravičene in žgoče, pa vendar niso spadale v okvir tega predavanja, ki je vsled teh opazk zgubilo strogo znanstven značaj. Govoril je zelo obširno o amerikanizmu, poveličeval Fordov sistem in razvijal gospodarske teorije, ki so gotovo lepe, pa so za nas vsaj danes popolnoma utopistične in nerealne. V stvari sami je postavil Radič dve tezi, in sicer: Rusija ne bo dopustila, da bi Italija okupirala še kak nov del slovenskega in hrvatskega ozemlja, bodočnost naše države pa leži v srednje evropski federaciji z Nemčijo na čelu. Kakor sta obe misli lepi in za nas ugodni, sta pa vendar tako fantastični, da bi jih resen politik pri resnem, znanstvenem predavanju vsaj v obliki, ki jo je rabil Radič, ne smel izreči. Sovjetska Rusija je gotovo velesila, !ki bo evolucijonarnim potom zavzela ono stališče v koncertu svetovnih sil, katero ji pripada z ozirom na njen obseg, na število njenega prebivalstva in na naravno bogastvo njene zemlje. Toda ta Rusija ima danes sama s seboj toliko opravka, da se absolutno ne more vmešavati v tako malenkostne spore, kot je naš spor z Italijo. Za Rusijo je v današnjih razmerah pač egalno, če teče naša meja par kilometrov bolj zahodno ali vzhodno, Rusija oziroma njen današnji režim gotovo ni slovanski in ne bo niti hotel niti mogel iz čuta slovanske skupnosti izzvati večji konflikt. Idejo glede pridruženja Nemčiji pozdravlja danes vsak, tudi najboljši nacionalist. Iz te ideje pa še nikakor ne sledi ideja federacije z odpravo vseh carinskih mej. G. Radič je izjavil, da bo ideja federacije z odpravo carinskih mej med državami Srednje Evrope uresničena vsaj v 5 letih. Naj nam oprosti g. predavatelj. če smatramo to idejo le kot pobožno željo, ki se pa v našem lastnem interesu niti uresničiti ne sme. Odprava carinskih mej napram Nemčiji, zlasti napram Veliki Nemčiji bi značila gospodarski pogin naše države. Vsa naša industrija bi bila trenutno ubita, Nemci bi nas preplavili s svojo sijajno organizirano industrijo, prodajali bi nam svoje fa-brikate za drag denar, od nas pa bi hoteli imeti živila poceni. Teh par opazk naj zadošča, kajti izčrpen odgovor bi zahteval enourno predavanje. Slovenski Ljudski Stranki! Že dalj časa opažamo, da piše glavno glasilo SLS o Orjunaših. o orjunaških koalicijah itd. in to vedno tedaj, kadar hoče potolažiti svoje nezadovoljne somišljenike in jim natresti peska v oči. Vedno še trdi, da obstoja zveza med Orjuno in SDS, vedno še agitira proti SDS s trditvijo, da je SDS Orjuno ustanovila in da je Orjuna še danes zgolj ekspozitura te politične partije. »Slo- venec« je moral vsled naše tiskovne tožbe že enkrat preklicati to svojo trditev, ker smo bili, smo in bomo vedno samostojni in smatramo za žaljenje naše časti in našega ponosa, če se nam očita odvisnost od katerekoli onih partij, ki so za nas vsled svojega delovanja vse več ali manj nesprejemljive. Kljub temu pa goni SLS svojo staro pesem dalje, seveda je sedaj vsaj napram Orjuni to- Parlament. igra v 9999 dejanjih. Za podeželski oder napisal po časopisnih vesteh Matic. I. dejanje. (V ospredju desno in levo klopi, v ozadju na nekoliko dvignenem prostoru zelena miza. Med dviganjem zastora vstopajo iz desne in leve potlanc! in zasedajo svoja mesta. Okrog zelene mize sedejo ministri in predsednik parlamenta. Predsednikov zvonec oznanja pričetek seje, ko hite zamudniki preko klopi na svoja mesta. Poslanci se živahno pomenkujejo. Predsednik vstane). Predsednik: Otvarjam današnjo skupščino. Prva točka dnevnega reda je interpelacija g. poslanca Mihe o Glavnjači. Poslanec Miha, se dviga med živahnim ploskanjlerrc tevegajikVila,, desnica molči): Gospoda! V naši pre-stolici imamo policijske zapore, ki predstavljajo največlli škanidal kul- liko previdna, da noče priti v nevarnost nove tiskovne tožbe. Politika SLS je danes zločinska in bo rodila za njene inicijatorje in zastopnike še strašne sadove. Žal, posledice te politike bo nosila vsa Slovenija. Ta konstatacija ni napravljena z naše strani iz partizanskih vidikov, zato, ker je SDS v ■opoziciji, ‘SLS 'pa na Vladi. Kam, nacionalistom, je popolnoma egalno, kdo izmed naših politikov sedi na ministrskem stolčku, to pa iz enostavnega razloga, ker ne zahtevamo od nikogar nikake pomoči in podpore. Če bo zastopnik Slovencev v vladi postopal pošteno, čuval interese naroda in nastopal nacionalno, bomo njegovo delo hvalili, pa naj pripada eni ali drugi stranki, grajali pa bomo njegovo delo, če bo nastopal zgolj kot partizan in to tudi tedaj, če bo delal to zastopnik SDS. Politično vodstvo SLS se gerira kot edino upravičeni zastopnik slovenskega naroda. V besedah je to vodstvo vsemogočno, njegovi programi so bombastični in polni najidealnejših fraz. Toda zbirka teh programov, zbirka onih »šlagerjev«, s katerimi je šla SLS v dosedanje volitve, kaže vse vratolomne skoke, ki so jih narodni voditelji napravili v kratki dobi 10 let. Iz najbolj zagrizenih Avstrijcev so postali dekla-raši v mejah Avstro-Ogrske monarhije. torej trialisti. Ko je Avstrija že propadala, so se povzpeli do misli na samostojno Jugoslavijo in bili na to nekaj časa najbolj navdušeni Jugosloveni in pristaši dinastije Ka-ragjorgjevičev. Vse to je minulo, ko je prišla SLS vsled kratkovidnosti in nesposobnosti svojega vodstva v opozicijo. Takrat se je porodila ideja avtonomije in federacije, takrat se je začela povdarjati ideja republike. In tekom zadnjih let se vloga SLS neprestano menja: Kadar je v vladi, je do skrajnosti centralistična, monarhistična itd., v opoziciji pa kriči o boju za slovensko avtonomijo, republiko itd. Ali je kriva Orjuna, da je SLS postopala do danes tako nesistematično in nelogično? Ali smo Orju-naši vcepili vodstvu SLS v glavo vse one nesrečne ideje, za katere je plačal slovenski del države že težke milijarde? Ali smo nacionalisti zakrivili. da se je pojavila SLS na po-zornici vedno takrat, kadar je bilo treba rešiti najbolj koruptne srbijan-ske partije? Nas gotovo ne zadene nikaka ki vida, kajti boli nas, ko vidimo, da se vodi naša politika iz ozkih lokalnih in osebnih vidikoiv, boli nas, ko vidimo vso to strašno revščino naroda, ki so jo povzročili le njegovi v svobodnih volitvah izbrani prvoboritelji. In če danes tudi že masa počasi spregleduje, če se široki krogi volilcev upirajo svojemu vodstvu, če drve za tem vodstvom le še v večjih krajih zbrani afaristi in avanturisti, ali je treba vsled tega zlivati gnojnico na nacionalno organizacijo, ki se ne vmešava v dnevno politiko? Vajeni smo napadov in klevet, saj so zlivali preko nas že dovolj gnojnice, pa smo ostali kljub temu čisti. Najmanj pa nas tangira kričanje političnih partij, ker stojima na stališču, da je mnogo boljše, če nas partije napadajo, ker z nami niso zadovoljne. kot pa če bi nas hvalile. Če bi nas hvalila le ena partija, bi bilo to dokaz, da nismo na poti čistega in brezkompromisnega nacionalizma, da nismo nad- in izven-strankarskih, kar je prvi pogoj za naš obstoj in za naše delovanje. Kljub teinu pa smatramo za nacionalno dolžnost vsake, nam še tako nenaklonjene partije, da nas pusti v miru delati tiho ono delo, ki pripravila pot za bodočnost, to delo se vrši brez najmanjših stikov s katerokoli partijo in nima zato prav nobena partija pravice in povoda vmešavati naš pokret in naše delo v. ogabnosti dnevne politike. V pričakovanju rešitve! V pričakovanju zopetnega zasedanja narodne skupščine smo vsi iskreni Jugosloveni kljub neštetim razočaranjem v preteklosti in kljub dobremu poznavanju ednici, ki tvorijo vladno večino vendarle upali, da se reši vsaj par vprašanj, na katere čakata narod in država že toliko časa zastonj. Ta optimizem je bil sicer neopravičljiv, toda rodila ga je skrb za dobro naroda in države. Že potek krize ie dokazal, da igrajo pri reševanju sestave nove vlade veliko ulogo drugi momenti kot so ob taki priliki običajni, ter odločujejo o usodi nadaljnjega parlamentarnega dela gotove sile, ki ne pripuste nobene druge rešitve problema, kot so si ga sami začrtali. Ta zakulisna borba ima gotovo ozadje, v katerega javnost nima upogleda iri^ga mogoče v resnici opravičujejo višji interesi. Vendar pa rešitev krize sama ne odgovarja velikim zahtevam, ki jih danes stavi narod v svoje predstavnike, kar se je dovolj jasno pokazalo takoj v začetku dela nove vlade. Čim so se raznesle v novinah strahovite obtožbe proti upravi beo-gradskega zapora takozvane Glav-njače, bi bila dolžnost parlamenta, da postopa v pogledu raz ja šn jen: a misterijoznosti Glavnjače popolnoma solidarno. To dolžnost imajo vsi poslanci napram celemu narodu, ka- terega dostojanstvo se je sramotilo dnevno po vseh novinah in ob vsaki priliki na najnizkotnejši ina^ta:, to dolžnost pa so imeli tudi napram ugledu države na zunaj, ki je vsled nam nenaklonjenega tiska v inozemstvu bila ponižana v očeh celega civiliziranega sveta na stopnjo cen-tralno-afriške zemlje divjakov. V tem pogledu je bila solidarnost cele skupščine tako potrebna, kot je bil trenotek popolne solidarnosti napram napadom fašistovske Italije. Odgovor pa, ki ga je podal gosp. notranji minister, nikakor ni mogel zadovoljiti onih, ki so pričakovali pojasnjenia te sramotne afere. Pripuščamo možnost, da je mnogo časopisnih poročil po razmerah v beo- gradskih zaporih plod bujne fanta-cije časopisnih poročevalcev, možno je, da se je izrabljala Glavnjača v strankarske svrhe ter se pri tem napravilo iz muhe slona, !>«- »Prej pa ne grema dam!« (Zastor pade!) Opomba! Ostala dejanja (9998) so popolnoma enaka prvemu. Vsak večer se igra samo eno dejanje, in |.icer tako dolgo, dokler kupujejo Judje vstopnice. Električno brušenje britvic in rezil Besednik in drug LJUBLJANA, Prešernova ul. 5. borci toliko let, ko so jo izvohali naših štatutih. Je to točka o uporabi fizične sile. Kadarkoli so prejeli za svoja obrekovanja zaslužene batine, so polnili predale svojih listov z izlivi svetega ogorčenja nad takim barbarstvom. Danes pa so isti rnožie zavihali rokave, »aufbiksali« 'v parlamentu in razkazovali predstavnikom tujih držav žilavo roko slovenske korenine. Ker vemo, da se take zmage v Beogradu zalivajo pozno v noč, ne dvomimo, da je proti jutru donela po beogradskih ulicah ona prelepa pesmica: »Kranjski fantje to smo mi.« ODMEVI NAPADA V SELCAH. Dne 20. preteklega meseca izvršeni napad na*miličnike v Selcah je vzbudil veliko zanimanje ne samo pri nas, temveč tudi v inozemstvu. Tako na primer so 'skoraj vse večje nemške novine obširno poročale o tem atentatu. Svoja poročila so1 posneli na;'brže iz italijanskih časopisov, vendar !pa se niso pustili speljati na led v celoti ter pridevajo svoje komentarje, opozarjajoč pri tem javnost na nasilno postopanje italijanskih oblasti s slovansko manjšino, ki sliči popolnoma onemu na Južnem Tirolskem. Tako je postopa-ife fašistovskih oblasti rodilo baš obratni uspeh ; kot so ga hoteli doseči s tem, da s svojimi odredbami vsaj na zunaj zatro vsak znak življenja druge narodnosti v današnjih mejah' Italije. AVSTRIJSKO - ITALIJANSKI KONFLIKT. Dr. Seiplov govor v avstrijskem parlamentu je razburil vso fašistov-sko javnost do naCvišje mere. Ves fašistovski tisk se zaganja ob predstavnika Avstrije, ki se je 'drznil povedati v brk italijanskemu nasilnežu resnico o postopanju fašistovskih oblasti z južnimi Tirolci. Oblika dr. Seiplovega'govora je bila popolnoma umerjena in težko bi se še našel poleg italijanskih mogotcev, ki bi našel po njegovih besedah krvavo žalitev italijanskega naroda.'kot to kriče danes vsi fašistovski listi. V svojih napadih ne poznajo fašisti nobene mere ter iznašajo proti dr. Seiplu 'in Avstriji očitke, ki se jih poslužuje le človek, ki nima pojma o možatosti in ponosu. Tako na primer so vse fašistovske novine polne predbacivanj"■ o veliki pomoči italijanskega naroda Avstriji ob času, ko je le ta umirala od gladu. Ti očitki, za košček kruha, ki ''ga je Italija nudila Avstriji v njenih najtežjih časih, pa so; poleg tega brez vsake podlage, ker 1 Italija ni napravila tega človekoljubnega čina iz kake sentimentalne mehkosrčnosti ali iz ljubezni do bližnjega, temveč iz preračunanosti in v dobri veri, da se bo izposojen denar bogato obre-stcval v eni ali drugi obliki. Za nas je ta narnovejši konflikt med Avstrijo in Italijo tem večjega pomena, ker bo gotovo privedel do popolnega prekinjenja vseh tesnih vezi, ki so jih imeli še pred kratkim v Avstriji precej močno zastopani italofili z Italijo. S tem pa je ušla on. Mussoliniju, iz rok težka riba, katere si‘je bil popolnoma svest v svojih mrežah. Značilen pa je ta konflikt tudi za'naše državne voditelje, ki imajo priliko naučiti se, kako more Judi slabotna država čuvati svoje državne in narodne interese. GORAZD: KJE STE? Mnogo vas je bilo tedaj, ko ste stali mrki in stasiti v svojih črnih kalpakih. Danes pa vas je malo... Razredčene so vaše vrste, kot da se je kuga razpasla med vami in vam vzela življenje, moč. imetje in vse ono vzvišeno, kar ste čutili in po čemur ste hrepeneli. Kje ste danes vsi oni, ki ste prisegali na prapor Nacije? Ali vas je požrla zemlja? Mar vas je prestrašil en sam sunek, en sam val. ki je pridrvel in vas pokopal pod seboj? Kaj niste bili tedaj, ko ste se zavezali dati življenje za domovino, pripravljeni tudi na žrtve? Kje ste? Zaman se vprašujem. Odšli ste. ko ste se navžili tega kar ste hoteli. Odšli ste, ko je bilo treba z vsemi močmi delati za blagor in spas domovine. Mimo vas je šel jek bratov v Primorju. Mimo vas je šel naguban. zavit in žalosten obraz matere Domovine. Za vse ste ostali neobčutljivi kot kameni ob cesti. Odšli ste in ste za Judeževe srebrnike prodali lastne brate Ali vas ne pečejo, ali vas ne žgejo v diani, ko jih preštevate, an vas ne bodejo v oči, ko jih gledate. Ali nič ne pomislite, da lepi na teh denarjih kri vaših bratov, ki vpije do neba? Odšli ste in ste nas prodali kakor Judeži...! Mi pa, ki ste nas izdali, še živimo. Še živimo, dihamo in čvrsti smo kot še nikdar. Le malo nas je ostalo, niti polovica in niti toliko ne. Le nekaj izbranih. Samo nas ni podrl val, samo nas ni vrgel ob tla njegov sunek, ki je pokončal vse ostalo. Veseli smo tega, ker je odšel prah, ker ie veter odnesel pleve in ker je ostalo jedro čisto in zdravo, da že klije in poganja! Pojdite in služite si denar z bratsko krvjo, mi pa bomo vendar ostali. Ostali bomo na braniku Nacije...! L. Mikuš Mestni trg štev. 15. TVORNICA DEŽNIKOV. Zaloga sprehajalnih palic. Tuinl glasi. Še proti učiteljstvu. V uradnem listu od 23. pr. m. je izšel uka^-za-kon od 26. januarja t. L, st. 199, s katerim se daje pravica naučnemu ministru. da odslovi iz službe učitelje, ako bi »se izkazalo potrebno v interesu službe«. Tozadevne odredbe se izdajajo po zasliševanju komisije prve instance, odnosno podeštata, ako gre za učitelja v avtonomnih mestih. Z ukazom od 19. januarja pa se uvajajo posebne službene diplome za šolska vodstva in učitelje, ki se bodo izkazali z uspešnim delom za organizacijo ballil ali dopolavora. V zadnjem času je začel izdajati »Popolo di Trieste« enkrat na teden posebno stran namenjeno, ballilam. Prve tedne je izhajal celo na istem listu ponedeljčne izdaje, ki je prinašala druge »literarne« prispevke z ilustracijami, o katerih se čudimo, da jih državni p.ravdnik ni zaplenil kot nemoralne. Tak list pa so dajali v roke šolski mladini. Sedaj pa agitirajo na vse prete-ge, da se otroci naročijo, če ne na »Popolo« sploh, vsaj na četrtkovo številko, ki prinaša dokaj plitvo, neumno in nacionalno silno nestrpno prilogo. Sežanski paša Grazzioii je začel vendar le kazati pravo barvo. Vsem je še v spominu, kako je zagnal v svet vest, da so se kraška prosvetna društva prostovoljno .razšla, da se tako umaknejo ustanovam dopolavora. ; Današnji »Popolo di Trieste« pa je objavil članek, kjec se je prvič Grazzioli sam podpisal in ki docela Po zaključku br. Šibenske Orjune i odobrenju br. Generalnog Sekretara održače se slet Orjuna Severne Dalmacije u Šibeniku u nedelju 27. maja ove god., na koji ee doči i Delegacije Orjuna iz cele zemlje. Spremajmo se vsi za slet! Obrazujmo sletske blagajne i prikupljajmo povac za put. Ne govorite o visokih cenah! Oglejte sl 11 Izloib tvrdke damska kombineža $ čipkami Din 34 -d. spalne srajce Din 59'- d. tricot hlače Din 36- domače halje Din 98' d. pyjama Din 128 d volneni pullover Din 169- izpodbija vse prejšnje trditve o spontanosti tega početja. Članek je seveda kljub temu farizejsko sestavljen, toda iz njega izhaja dovo'lj jasno. kako prostovoljen je bil razpust omenjenih društev. Radi tega naj sledijo tu glavni odstavki: »Pri propagandi za dopo'lavoro in pri infiltraciji smo od vsega začetka naleteli na oviro, ki so jo tvorila brezštevilna slovanska društva, ki so bila umetno ustvarjena v vsakem središču in ki so' držala ljudstvo pod raznimi pretvezami prosvetnega, glasbenega in dragega značaja zasužnjeno, a ne morda lastnim interesom in tudi ne interesom domovine, temveč male čete politikantov, ki so ga izrabljale v svoje osebne namene in svoje proti-državne svrhe. Dva načina rešitve sta bila možna: ali absorbirati slovanska društva v dopolavoro in jih odtrgati od svojih federacij v Trstu in Gorici, kar bi se lahko zgodilo in celo morda po nasvetu samih slovanskih voditeljev, ali izvabiti potom elementov, ki so že zdavno videli na fašistovskih organizacijah in ki so ostali v društvu po fašistovskem nalogu, da kontrolirajo delovanje društev, prostovoljni irazpust, da bi se potem zopet konstituirala primerno očiščena in z fašistovskimi voditelji kot oddelki dopolavora. Sklenili smo1, da se podamo na drugo pot. ki je dala večjo verjetnost uspeha. Obstoječa društva so že predolgo let obstojala in so bila preveč prežeta slovanskega nacionalnega lin protiitalijanskega duha. In ako bi se tudi primerno preuredila, bi ostalo vedno na dnu nekaj tistega, ki je tvorilo njih svrho in namene, kateremu so služila. Radi tega je bila potrebna kiirurgična operacija, ki je bila izvršena brez pardona. Rekonstrukcija se je že pričela z ustanovitvijo odseka dopolavora v Koprivi. Predvojna in povoina Italija na-pram slovenski Benečiji. Da je pred vojno italijanska oblast preganjala širjenje slovenske knjige in časopisja v slovenski Benečiji, da je strogo čuvala nad vsakim pofcretom slovenske duhovščine ter da sploh ni dovoljevala nikakega gibanja za narodno probujo' in gojitve narodne zavesti med 50.000 slovenskimi Benečani, je pač še v žalostnem spominu vsem Slovencem. In vendar je sedanje postopanje italijanskih oblasti s slovensko in hrvatsko' manjšino v Primorju neprimerno hujše kot postopanje pred vojno s slovenskimi Benečani. Kje bi namreč bilo mogoče v sedanjih razmerah tiskati n. pr. samo slovensko etiketo za steklenice, kot jo ie smel leta 1907. neki Vuga Jože iz Venasa pri Št. Petru ob Nadiži? Njegovi reklamni listki so namreč glasili: »Precfelke itlianske Slovenje Sliwovitza pravih sliw Mo'dro je nuzat — dobro storj Previg jo nuzat — slabo stori.« Po vojni pa postopajo tudi s slovenskimi Benečani neprimerno hujše kot pred vojno1. Zlasti premeščeni videmski škof Rossi se je žalostno proslavil s preganjanjem slovenskega jezika. Nekaj bogoslovcev je morale/ n. pr. zapustiti bogoslov-nico v Vidmu in se preseliti v gori-ško radi čitanja slovenskih knjig. Dalje je nastalo več sporov v okolici St. Petra, ker so hoteli upeljati italijansko' pridigo v cerkev. Ljudstvo se je uprlo in posebno nasproti bivšim bojevnikom; v svetovni vojni so morale oblasti popustiti. O priliki zadnjih volitev v rimski parlament so se vršile hišne preiskave po vseh onih vaseh, kjer so našteli oddane naslove za lipovo vejico. — Ljudstvo je precej preplašeno, demoralizirano? in se mnogo bolj boji oblasti in njihovega strahovanja kot pa v Primorju. Toda vkljub vsemu temu stalno narašča meti njimi narodna zavest. Nova okrožnica šolskega skrbnika za Julijsko Krajino. Šolski skrbnik je skrbel za to, da je vsak učitelj prejel potom ravnateljstva, kateremu je podrejen, okrožnico na-učnega ministra Fegeleja, o dolžnosti vsakega učitelja, da sodeluje pri mladinskih organizacijah ballil in predstražnikov. Šolski skrbnik je s svoje strani dal okrožnici še sledeče: »Nj. ekscelenca naučni minister je z okrožnico št. 6. od 27. decembra 1927 objavljeno v uradnem listu št. 2 od 10. januarja t. 1. toplo priporočal vsem šdlskim funkcionarjem, da se držijo navodil nacionalne vlade glede mladinske vzgoje in glede ustanov, ki so v to svrho ustanovljene (predstraža. ballile. male in mlade italijanke). Izročam, Vam prepis te okrožnice, da vsak d njej premišljuje in se po njej ravna v šoli in v mladinskih organizacijah. Kot Italijani imamo dolžnost, da podpiramo delovanje nacionalne vlade, kgt vzgojitelji imamo dolžnost, da vzgojimo fašistovske državljane, kot učitelji na meji domovine imamo Odgovornost, da sprejemamo s ponosom in navdušenjem nalogo, da pripravimo generacijo, ki bo pffpolnoma vdana Italiji, vzgojena v zavesti njene moči in v veri v njeno velikost. Že v drugih okrožnicha sem priporočal, da se zavzamete za mladinske organizacije.. Dalje sem Vas poživljal v to na sestankih, Ri sem jih sklical in ki jih sklicujem za učitelje raznih deloV Julijske Krajine. Beseda njegove Eksc. ministra bo našla torej dobro pripravljena tla in bo brez dvoma uslišana. Jaz bonn čuval, da bo rodila najboljši sad in da dosežejtf naše mladinske ongani-zacije tisto Številno in kvalitetno moč, ki jo hoče Vodja in Nacija..,« Zastava v gnoju. V noči na 31 januarja so vtaknili v Dolnji Tribuši nekateri italijansko zastavo1 v gnojišče. Oblasti so zaprle več oseb. - Izdasjarije istovetnlc v smislu čl. 3. Goriška kvestura te dni pregleduje in zaznamuje po vseh krajih osebe, ki naj bi bile na podlagi informacij politično nevarne. V Ajdovščini sta se marali radi tega opremiti dve osebi z izkaznicami v smislu čl. 3. postave o javni varnosti ter odtisniti prste za policijske arhive, v Vipavi prav tako pet, v Gorici pa polagoma dobivajo take izkaznice vsi oni Slovenci, ki so vodili kako slovensko organizacijo ali pa sploh tam delovali. Hudo zadene to postopanje posebno trgovce in obrtnike, ker so na ta način ovirani pri izvrševanju svojega poklica in tudi v nevarnosti za svoje obrtnice. Izgleda, da bo dobilo te prisilne istovetnice par sto naših ljudi na Goriškem. Med temi osebami na Goriškem, od katerih so zahtevali prisilno identitetno izkaznico1 s prstnim odtisom, je tudi pesnik in trgovec izpod Drage Fran Žgur. kateri je imel kakor znano pred letom dni odgovarjati pred ajdovskim sodiščem radi tega, ker je prišlo o'b njegovi 60-let-nici nekaj prijateljev k njemu in so zapeli v njegovem stanovanju nekaj slovenskih pesmi, in še to z dovoljenjem karabinjerskega brigadirja, kar pa ni oviralo, da je ravno isti brigadir vložil oVadbo in tožbo. Obtožen je bil tudi, da je razpečaval mladinsko knjigo »Prve korake«. Tedaj je bil oproščen, toda državni pravdnik je vložil utok Jn pred kratkim bi se morala vršiti razprava pred goriškim sddiščem, iz neafia-nih razlogov pa je bila prenesena. Sedaj so zopet pričeli pritiskati na Zgurja, predvsem iradi tep, ker je v zadnjem času objavil nekaj priložnostnih pesmi v »Edinosti«. PREDLOG ZA NOVO PANOGO V OLIMPIJSKI BORBI. Gospod urednik! Poznam Vas in Vašega lista neumorno stremljenje za povzdigo in proslavo našega narodnega imena na vseh po^ih človeškega udejstvovanja in zategadelj se obračam sedaj na Vas, da objavite kje na zadnji strani sledeče vrstice. Seda} se je vršila v dežju in med pihanjem toplega ^uga zimska olimpijada v St. Moritzu, pri kateri so nastopili tudi častno naši fantje in odnesli 23. mesto pri 40 km dirkanju po ledu in snežnici. Ob tej priliki smo morali zopet z žalostjo konsta-tirati, da bo trajalo še dolgo prej ko se bomo pririli med one, ki ne re-flektirajo na mesta od 20 naprej in da še dolgo ni upati, da bi dosegli na tem polju to, kar je naš Štukelj ali Stane na telovadnem orodju. Poznavalci smuškega športa (pravijo, da je pripisovati to našemu mlademu razvoju smuškega športa, ki nima Rižev dan. Italijanska vlada se na vse pretege vnema za to, da reši iz hude krize riževo produkcijo, radi slabih gmdtnih uspehov, ki so jih imeli v preteklem letu. Predvsem gre za to, da prisilijo ljudi v to, da rabijo kolikor mogoče veliko riža, da ne bi 'bili producentje prisiljeni ustaviti produkcijo. V svdj voz so sedaj priklenili vse zdravnike, kateri bodo morali 19. t. m- pridigati po vsej Italiji o izredni redilnosti riža in vseh njegovih dobrotah. Tega dne bode; morale tudi vse restavracije in gostilne po vsej državi imeti za glavno jeki rižot. Gostilničarji in krčmarji, ki bi se ne držali tega ukaza, se bodo smatrali za pro-trdržavne. SLOVENCI SE NE SME.IO IZPOVEDOVATI V SVOJEM JEZIKU. Pod naslovom »Manevri slovenskih psov« poroča »Popolo di Tri-este« iz Šmarij pri Kopru, kjer je sedaj podeštat in politični tajnik pro-slulv Nino de Petris iz Kopra: »V nedeto je duhovnik v Gažonu prečital vernikom v cerkvi pisma škofijskega ordinarijata, s katerim se opozarjajo, da si sme vernik za spoved sam in prostovoljno izbrati spovednika. Isti (namreč duhovnik) ali po njem pooblaščena oseba se ne sme ovirati pri izvrševanju svoje naloge, zlasti ne, ako gre za umirajočega.« Sedaj pa sledi neverjetni komentar »Popola«: »Potrebno je. da postavimo zadevo v pravo luč. Ta manever, dasi zelo dvoumen in prikrit, je vendarle preveč jasen. Želimo vedeti, kdaj, od koga in kje je bila zabranjena vernikom izbira lastnih spovednikov.« Končuje pa z besedami: »To je udarec z levo roko s strani cerkvenega slovanstva, ki ga skuša s pomočjo krajevnih emisarjev izvršiti proti famoznemu konkordatu lanskega leta.« S tem ite »Popolo« sam jasno povedal, kdo je tisti, ki hoče zabraniti slovanskim vernikom, kajti za te gre, da si izberejo po svoji volji spovednika. Fašisti so res v omenjenem konkordatu dosegli, da mora trža-ško-koperski škof odstraniti iz svoje škofije celo vrsto slovanskih duhovnikov, da jih mora nadomestiti z italijanskimi. S tem niso fašisti samo dosegli, da se vrši služba božja v dotičnih krajih izključno v italijanskem jeziku, kajti italijanski duhovnik ne sme s svojimi slovanskimi K A H * G . \ S / 'm* R o Za moške obleke — velika izbira ugodne cene R. HIKLAUC „Pltl ŠKOFU" Ljubljana! Llngarjava ul. stoletnih tradicij, kakor oni pri severnih narodih, kjer shodi dete z dilcami na nogah in umre človek na dilcah. kakor nekoč divji surovo meso jahajoči Huni na konjih. Na moje ugovore, da se vozijo naši Bločani že tudi od pamtiveka po dilcah k maši in v oštarijo, pa so mi izvedenci enoglasno odgovorili, da ni pri tem o kakem tradicionalnem v kri in mozeg vzrastlem treningu niti govora, ker v Sloveniji ni potreba voziti 40 km, da človek najde gostilno, ki je v vsaki hiši: kakor cerkev na vsakem hribčku. Kar se tiče skakanja pa, da se tudi zadovoljujejo Bio-čani s kratkimi distancami in da jim 70-meterski skoki niti v sanjah ne pridejo na misel. Gospod urednik, to so dejstva težka, kakor misijonskega patra pokora pred volitvami in pereča, kakor večne jugoslovenske vladne krize. Tem dejstvom je treba v interesu nacije in dobrega imena našega troimenega pod varstvom že- gnanega pendreka stoječega naroda priti v okorn. In zato predlagam jaz spodaj podpisani, da se osnuje takoj poseben, komite strokovnjakov, ki bo poskrbel zato, da pride v red olimpijskih tekmovanj tudi točka, pri kateri bomo uprti tudi mi na tradi-cionelne izkušnje in bogati človeški material za izbero tekmovalcev. Kot najprimernejša točka prihajajoča v ta namen v poštev bi si dovolil predlagati olimpijsko tekmovanje v pitju. Predpogoji za najboljše plasiranje naše vrste leže na dlani in so celo slepcu vidni. Stoletna tradicija, podedovana sposobnost in neusahljiv človeški materijah Gospod urednik! Samo pomislite, kako bi to divno izgledalo, če bi izdal ta komite manifest sledeče oblike: Rodoljubi! Napočil je čas, da se dvignete kakor en mož izza vaših miz. v! vsi, ki ste od Figabirta pa do Unionske- ga kevdra reševali in branili prava slovenskega ljudstva in da pokažete pred vrhovno svetovno rihto, kako zna z? blagor domovine pijoči Sloveniji zvesti sin, prazniti Štefane. Rodoljubi! Naša ura je prišla! Naj ga ne bo med Vami enega, ki ne bi v interesu milega naroda ne nastopil v izlivni tekmi za SHS vrste na tekmi mednarodnih pivcev. Rodoljubi! Mize so pogrnjene, sodi nastavljeni, kozarčki štrihani. Domovina upira v Vas oči in pričakuje veikih popivanj. Odbor. In kak bi bil odziv. Pred mojimi očmi vstaja cela Slovenija kakor en. mož in proti temu gibanju bi bile celo enodušne volitve slovenskega ljudstva pod prapori narodno radikalne SLS, kakor suho podružniško žegnanje proti tehantskemu prošče-rnju. In kakor je nastopil leta 1914. nemški narod v orožju, tako bi nastopilo sedaj slovensko ljudstvo kot en mož z litrom. Udeležba iz vseh slojev bi bila stoodstotna in morda bi se naposled zavoljo ljube sloge pridružil celo blagi Kalare s svojimi suhači. In rezultati. Pomislite gospod samo na kandidate iz Vam poznanih krogov. Kje ga je najti v širnem belem svetu moža, ki bi se drznil postaviti z litrom po robu Florjančku iz Polja, silnemu Mordaksu. dobrodušnemu Golobčku, mrkemu Janezu Kovačeviču. Mihi Komiti, Pavlu Lesaču> grajščaku in dioskuroma z Mirne. Rečem Vam^ da ga ni in naše barve bi pri svetovni tekmi gotovo, zmagale ter postavile rekord, kateremu se bi divil svet od tečaja do tečaja. I Končno pa bi bilo s tem združen : tudi po starem latinskem izreku | »Utile cum dulce!« prijetno z inte- ! resi vedno prazne državne blagajne in dvigom cen vina, katerega se ne bi branili niti v Gadovi peči, niti na Jeruzalemski gori. Janez Trpin. verniki govoriti slovenski, tudi ako pozna njih jezik, kakor priča naravnost grozen slučaj župnika Don Luxa in njegov proces proti »Popolu di Trieste«. Fašisti so hoteli s tem doseči, da bi slovenski verniki niti tedaj, ko govorijo s svojim Bogom le po duhovniku pred štirimi očmi v spovednici rabili svo£ jezik. In da je temu res tako, priča isti »Popolo« od istega dne, kajti nekaj vrstic više poroča iz Šmarij pri Kopru, da je tamošnji župnik Cerar po neki zaupnici spravil nekatere vernike iz Gažona do tega, da so se izpovedali v slovenspem jeziku. Radi tega se seveda »Popolo« zaganja na najsu-rovejši način proti omenjenemu župniku in spravlja naljgorostašnejše zločine nad njega, ki jih je že izvršil: da prejema večji del verskih listov iz Ljubljane, neutrudljivo snuje slovanske cerkvene zbore, da je v Šmarjah ustanovil Marijino družbo, za katero naroča iz Ljubljane »Bogoljuba«, da je ustanovil sekcijo Jezusovih sinov, bržkone proti ballilski centuriji, da si je prizadel, da so ter-cijalke neke frakcije naročile nekemu akademskemu kiparju iz Ljubljane kip Srca Jezusovega, ki kvari seveda cerkev v Šmarijah. Članek končuje z željo, »da bi prišel kmalu dan, ko se lahko odrešijo teh nevarnih harpij, ki zastrupljajo socialno Življenje v našem obmejnem ozemlju« Tudi spremembe priimka. Ta nik fašistovske organizacije za tržaško pokrajino ing. Giuseppe Cobol je smatral tudi za potrebno, da spremeni svoj priimek. Odslej se bo pisal Cobolli. Enako spremembo je zahteval tudi njegov oče prof. Nocolo Cobol iz Kopra, ki si je stekel v predvojni dobi največje zasluge v raznarodovalnem delu »Lege Nacio-nale«. Tudi tržaški podeštat Arch se 'je dal prekrstiti v Artchi... Komentarja ni treba. Omenimo naj samo še, da je dal sam Mussolini izraz svojemu dopadenju nad ispremem-bami priimkov. Med tem pa se že oglašata »Pic-colo« in: »Popojla«; ini se zavzemata za to, naj se priimki ne spreminjajo samo s takimi italijanskimi končnicami, ki le slabo prikrivajo slovanski izvor priimka, temveč naj se dovoli popolno spremembo priimka, tako, da bi bil še zadnji spomin na slovanski izvofr odstranjen. Tudi temu je pritrdil sam Mussolini, posebno radi tega, ker gre tudi za izraz proste volje in lastnega prepričanja ... Ne vemo sicer, kaj porečejo k temu razni občinski in državni uradniki, ki so bili prisiljeni k temu koraku, ali oni miličniki s Krasa, o katerih je poročal »Popolo«. da so spontano zahtevali spremembo priimka. Ne vemo tudi, čemu je treba tako velik aparat in vseh tistih emisarjev in priganjačev na deželi... 0» JEZERU TITICACA.* Ob jezeru Titicaca pred hotelom Atahualpa ob duhteči črni kavi govorita dva gospoda. Zreta jezera gladino drzne gorske velikane — na Sorato in Klimam’ in kadita cigarete. » # I Prvi general je slavni don Porchero de la Nona iz dežele. Gvatemalske ob atlantskem oceanu. Drugi pa je Nanonero pesnik slavne Nicarague in oba želita priti na vrhunec Acpncague Kordiljer snežno kraljico tam nad divnim Valparaisom. Zdajci puhne don Porchero cigarete d'im v oblake in iz ust njegovih mastnih Priporoča se VINSKA KLET T. MENCINGER Sv« Patra cesta itev. 43. krajše ali daljše, vsem onim, ki si nameravajo postaviti lastno hišico za stanovanje. Frfl.ll Šuštar, lesna industrija Ljubljana, Dolenjska cesta 12. TELEFON ŠTEV. 2424. zliže ta-le se beseda: »Ni je lepšega na svetu kot je ženska, Per los Dios! Ljubil bom to slastno bitje, dokler se kak ud mi gane.« A sloviti Nanonero si natoči sladke pulkve ** in i'z čaše ga kristalne zvrne z elegantno kretnjo v globino svojih črev. »Ženska bitje je nestalno a caramba! močno drago, jaz pa ljubim le opojnost, ki preveč ne enervira mi ne živcev niti mošnje. Glejte, ta izborni pulkve vreden mi je tisoč žensk!« Pristopila Peruanka. vitka deklica iz Cuzca in postavila je čašo preopojnega je pulkve Nanoneru tja pred nos, a na to je s kretnjo sladko šinila v naročje krhko don Porchera dela Nona, osvojilca žen. Pulkve pil je Nanonero, dokler ni na tla telebnil trd1 z ledenimi očmi. Tudi krhki don Porchero' se preveč je enerviral pri prelepi Peruanki; obležavši v naslanjaču ni zamigal več. Čaka danes Kordiljera še zastonj na don Porchera tudi pesnik Nicarague ni prispel do Aconcague. Obležala sta kot žrtve jarke zemlje peruanske njunih sokov, njunih žensk pred hotelom Atahualpa ob jezeru Titicaca. 1 DADIO- aknmDlatorske baterije IIlil [n 11“ MARIBOR 1 A V T O primadomatizdelek! „lfnl UH ing. J. & F. Domicelj. I II l Upi" GUMI NOGAVICE za bolne noge in krčne žile, kolenska varovala vedno v zalogi pri tvrdki G. BESEDNIK IN DRUG LJUBLJANA, Preiernova ulica štev. 5. KRANJSKE KLOBASE zajamčeno prvovrstne kakovosti nudi tvrdka Evald Popovič Ljubljana. THE REX Co. Ljubljana* Gradiiče 10. Tmlmloit 32-68. Zahtevajte brezplatno predvajanje in ponudbe I MALINOVEC zajamčeno pristne, izborne kakovosti, Izdelan samo Iz pravih gorskih mailn, kakor tudi neoslajen malinov sok (Succus), prodaja v vsaki mnoilnl po zmernih cenah tvornlca „AUCO“ I družba z o. s. LJUBLJANA, Kollzej. Najboljše in naj cenej še si nabavite vsa moška, fantovska in dečja oblačila v detajlni trgovini konfekcijske industrije JOSIP IVANČIČ Ljubljana, Dunajska cesta Sft.7. Naj večja zaloga češkega in angleškega sukna. * V zapuščini umrlega slavnega venezolanskega pesnika don Gabriele Levacottolos se je našla sledeča prelepa romanca, ki jo Po prijaznosti našega kakduškega izvesti-telja priobčimo postnemu čitatelj-stvu — v pouk in razvedrilo1. ** Pulkve je opojna pijača, ki jo domači Indijanci od davnine pijejo in prenesejo. je najmodernejie urejena ter liušnje tu tUUrnlSki dela M najpripr* stej&ega do nsjmodernejlega. - Tiska šeltke, mladinske, leposlovne la znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali jeibanmem tlskn. — BroSure v malih in tndi najrečjlh nakladal. Časopise, revije, mlad. liste. ilastrlr. latalooiT. milu ii i. Bitov. Lattna Ivanitta tahkih nezkn. Šolski zrezki za osnovne is srednje Sole Risanke, dnevniki in beležnice. Za konzorcij lista »Orjune« odgovarja Rado Prosenc. Tisk Ufiteljske tiskarne: zanjo odgovarja Flrance štrukelj. Ureja in odgovarja Miroslav Matelič.