Ilustrirani slovenec
Leto III        Tedenska priloga „S/ovenca'* z dne 16, okt 1927, štev. 235    Štev. 42
Naša slovenska mesta: Laško
ki je bilo letos povzdignjeno iz trga v mesto
342
Cuaovlk Ptnlcova
vladni svetnik, predstojnik okrajnega glavarstva v Laškem.
Msgr. dr. Franc Krulfc
nadžupnik in dekan v Laškem.
Ur. Fran RoS
odvetnik, ki županuje v Laškem že izza prevrata.
nollna Savtnfe in Eašlco
Pogled s stolpa cerkvice Marija-gradec.
Kolodvor v CaSUem,
Pogled na Eašlco
od tamošnje pivovarne, zgorav na levo >Stari grad*.'
1>ogled[ na Cašlco s Si<irega grada
v ozadju pokopališče, na hribčku cerkvica sv, Krištofa.
343
Grb mesta Lašlco
izvirajoč še iz XII. stoletja.'
CaSlco v Sesinafsiem stolGtpu
CašUo v SGdeMnnajstGm stoletju.
Ž.upna in delccml/slca cerlcei»^
v jCašJkem; nekateri deli so ohranjeni še it, XnL stoletja, drugi so bili dozidani pozneje v raznih dobahi ;
SplaVilTjl na Savinji pri CaŠtcem^ s splavi prepeljavajo les; na vodi ostanejo časih po par tednov in zato
vozijo s seboj tudi potrebni živež. — Na levi sliki je videti v ozadju cerkev sv. Mihaela.

344
Mesto Laško in njega   zgodovinske znamenitosti
KcmonUc /Inton t,uia
nekdanji laški dekan in znani narodni buditelj; umrl leta 1884.
Pogled na CašUo od severne s/ronl
Spredaj v sredioi Cerkev in župnišče^
CaSRa graščina, v kateri so nastanjeni vsi tamoSnji uradi. Graščina ie last češkega grofa Vettra pl. Lilieja.
Na desni: Pogled z dvoriSča &a
graisJce ^<liillcei.
Pogled na župnlšče v CaSRem, neUoč samostan
„templerfev*\
Na levi:
"Partija iSi mesta (staro kužno znamenje)^
i
345
SlovensUa šola v Eašlcem
Do prevrata je obstojala tudi nemška šola, kjer so pa sedaj učiteljska stanovanja.
Ignaclf OroLen
slavni kronist, ki je bil rojen r Es^ gkem leta 1819.
Uasveiline Starega gradu nad Cašlcem,
Na levi:
I^ortal laŠUe graščine, v kateri so nastanjeni aradi.
I I
2H>gIed v mestni muaef, ki vsebuje bogato zbirko rimskili izkopnin in stariH listin; muzej je nastanjen v nekdanji nemški šolL
Na desni:
Varata ix mesta.
346
Martin OfsierSels
(1833—1925), edini slovenski žapan v Laškem pred vojno.
Gradič ,^aJcobr* pri jCaiSIcem.
LfndevU PoioCnfle
okrajni Šolski nadzoiniL V Laškem.
Starodavna cerlcvica Marifa-gradec
Cerkvica je oddaljena četrt ure od Laškega.
Freslca „Smri nevice Marige"
iz leta 1521. v cerkvici Marija-gradec; ondotne freske, važni omei-* 1 nostnn zgodovinski spomenik, so bile pred kratkim raziskoaei  ^
Si€irodavno Icužno jnomen/e;!
pod Sv. Mihaelom; spodaj pogled na LaSko, \ Na levi: Velfld oUcvr v laški žnpni cerkvJ«:
Na desni: RomcursUa cericev sv. Mihaela I pri Laškem; spodaj laške toplice.
347
Ur. Ft. Jerlna
živinozdravnik v Laškem, izredno priljubljen v vsem okraju.
CašUa promenada na ob€iU Savtnfe.
Hf&ael BrasinOs.
načelnik Slovenske ljudsko stranke za laški okraj.
Oa.boT ffranllnice In posofllnlce v CašUem
ki so jo osnovali zavedni kmetje leta 1899. Spredaj sede od leve na desno: g. Verbovšek, M. Topole (marijagraški župan), J. Krajnc, načelnik J. Lončarič (šcntjcruejski župnik), I. Sajtel, A. Rebozel, in M. Deželak (oblastni poslanec). 1
nramailčnl odsefc I
laške Marijine družbe in Izobraževainesa društva, ki uprizarja"' pod vodstvom gdč. Malči Kuiitarove v nadžupnijski dvorani dra-J: matične predstave, I
Združeni pevslct abor v EaSRem
ki je priredil letošnje poletje pod vodstvom gospi. Kuntare lepo uspel|; cerkveni koncert v laški župni cerkvi.
Pogled na radio-iermalno Icopa-lišče v Eašlcem. ^
F. M€trSlC
okrajni glavar v Laškem.
Dr. A. Perncut
sodni svetnik in vodja okr. sodišča v Laškem.
2>r. Ji. Cede
okrajni sanitetni referent v Laškem.
JE. PlesJcovIC
davčni upravitelj v Laškem.
Jnr Klsllnger
šolski vodja '•    v Laškem.
Nekaj podatkov o laškem.
Dne 17. julija 192? }e kralj Aleksander I. podpisal dekret, s katerim se proglaša trg Laško za mesto. Mesto Laško, ki leži ob levem bregu Savinje in ob železniški progi Zidani most—Celje, šteje približno 1250 prebivalcev In ii'> hiš. V mestu je sedež okrajnega glavarstva, okraj-Jiega sodišča, davčnega urada, ? razredne šole, oddelka finančne kontrole, orožniške postaje, okrajnega zastopa in treh občin, t. j. mesta Lašlto, županstva občine Marija-gradec in občine Sv. Krištof. V mestu so nastanjeni trije odvetniki, dva zdravnika, en živinozrtrnvnik in notar. — Laško je bila nekdaj rimska naselbina. V i. stoletju po Kr. r. so se naselili tod Slovenci, ki pa so prišli kmalu pod tuje gospostvo. Polagoma, toda z vztrajnostjo so napredovali naši predniki in tako ohranili skozi ves srednji vek do današnjega dne vso okolico slovensko. Le pred kakimi dobrimi 50 leti je tedanji trg Laško moral kloniti vsled političnega pritiska in gospodarskih razmer, ter se (do 1.19tS.) udinjati oblastni nemški premoči. — Pri vstopu v mesto stoji grajsko poslopje, lidej-komis čeških grolov Vetter pl. Lilie, sezidana L 1675., kakor je razvidno z letnice na pročelju. V njem je nastanjena večina uradov. Na malo vzvišenem prostoru sredi mestu stoji starinska in umetniško važna nadžupna ter dekanijska cerkev. Prvotna cerkev, oziroma kapelica je bila zgrajena že menda v 9. stoletju, kar kažejo vsi obrisi notranjščine pri vhodu skozi glavni portai. Vsled prirastlca prebivalstva so morali cerkev opeto-vnno razširjati skoro na vsakih 200 let. V cerkvi sami je polno umetniških zanimivosti. Oltar T desni kapelici, krasea barok, slikarije na lesu; vse to in umetniške slike ter Ireske, so rariteta med našimi starimi umetniškimi ostanki. Zidava cerkve sama daje zgradbi izredno umetniško vrednost in je morda ena izmsd naj-
lepših te vrste v Sloveniji. Značilno je zidano tudi 2up-nišče, ki izvira Iz prve polovice srednjega veka. Prostorno dvorišče, v sredi velik vodnjak, ob straneh pa v kvadratnem j>brisu okrog in okrog lepe arkade z močnimi stebri. V mestu samem stojita dva spomenika; po ljudski tradiciji »iiužna znamenja«. — Pri tej priliki moram omeniti še Valentiničev muzej, ki jc nastanjen v bivši »Nemški šoli« in ima polno zanimivosti umetniških vrednosti, žal da se ga tujci kakor tudi domačini vse premalo poslužujejo. — Za mestom se vzdiguje majhen griček »Stari grad<L, nekdaj last Celjskih grofov. Od tu je lep razgled po vsej okolici in je to priljubljena izleina točka domačinov in letoviščarjev. Za tem gričkom se vzdiguje 585 m visoki »Hura«, poln krasne in raznolične flore; izletna točka zlasti v zimskem času za zagrebške turiste. — Na nasprotni strani mesta se dviga hrib Sv. Mihaela s prekrasno dvostolouo cerkvijo, posvečeno istemu svetniku. V podnožju tega hriba leži ob desnem bregu Savinje priznano »Radio-termalno kopališče in zdravilišče Laško«, z vodo 58.5*' C stalne toplote. Toplice so stare že nad 70 let in so slovele radi učinkovitosti vode v bivši Avstriji daleč na okrog. Odkar se je pa ugotovilo, da je voda vrelca močno radioaktivna, se poslužujejo tega zdravilišča zlasti revmatični bolniki. Zdravilišče je zadovoljivo urejeno. V neposredni bližini teče mimo zdravilišča Savinja, čista in vabljiva, ter nudi kopalcem prijeten užitek, ker dosega njena toplota v letnem času do 290 C. Južno od mesta leži ob Savinji kakih 15 minut oddaljen majhen griček s prijazno cerkvijo »Marija-gradec«, v kateri so se odkrile pred kratkim po zaslugi konzervatorja g. dr. Steleta in tukajšnjega dekana g. msgr. dr. Kruljca prekrasne freske iz 1.1521. V mestu je več kulturnih in gospodarskih društev, izmed katerih pa dvoje najstarejših, to sta »čitalnica« (1869) in »Bralno društvo« (1892) žal ne obstoja več. Obe bele-
žita T svojih zapisnikih jako bogato ra častno zgodovino podrobnega kulturnega in narodnoprobudnega dela. Med ustanovitelji prvega najdemo imena: Orožen, Els-bacher, Žnidaršič, Flis, Ripšl i. dr.. Bralnemu društvu pa je bil prvi načelnik agilni narodni delavec kaplan Leopold Skuhersky. — V neposredni bližini mesta stoje poslopja bivše Delniške pivovarne v Laškem, sedaj last »Uniona«. Od marca tega leta se v teh prostorih pivo več ne vari, in želeti je, da pride v te prostore kaka nova indiistrij^i. V mestu samem pa imamo tvornico »Kamenit«, ki izdeluje umetni strešni škrilj. Pol ure hoda v smeri proti Celju stoji ogromen transformator »Falske eiektrarne«, ki vodi napeljavo tu mimo v Hrastnik in dalje v Trbovlje. Približno dobre pol ure od Laškega leži v severozahodni smeri tudi premogovnik »Huda jama«, last Trboveljske premogokopne družbe, z dnevno kapaciteto 70 vagonov, južnovzhodno od mesta leži še premogovnik »Drobnidol«, ki daje menda najboljši premog v Jugoslaviji, dosega namreč po trditvi podjetja do 7000 kalorij. — železniška proga nam nudi vse prilike za ugodno zvezo s Celjem, z Mariborom, Ljubljano in Zagrebom. Razdalje in cene so skoro na vse tri strani enake, iz česar se najlepše vidi, da ležita Laško in Celje uprav v osrčju Slovenije. Mimo Laškega pelje tudi okrajna cesta Celje—Zidani most, ki je vsled svoje lege, negovanega stanja in izpeljave tik ob Savinji (čez Rimske toplice) priljubljena izletna točka za celjske in zagrebške avtomobi liste. — Kot letovišče nudi Laško tujcu vse, kar si želi: lepi sprehodi ob Savinji, mule ture na Hum in druge hribe v soseščini, prireditve koncertov v hotelih in zdravilišču, dobra postrežba v hotelih »Tadina«, »Savinja«, »Henke« in »Terma«, lepe zgradbe in snažna stanovanja — vse to daje krajli obeležje malega a ličnega mesteca, kateremu želimo za bodočnost polnega razcvita in najlepSega nrospeha.
Hadlo-termalno UopališčG
« LašUo »
sloveče po uradno ktsnstatirani visoko radio-aktivni, naravno topli vodi (38'5o C), ki ozdravlja reumo, ishias, neuralgijo, ženske bolezni, nevrozo živčevja in srca, posp. presnovo snovi ter je najboljši lek proti pojav, staranja, arterioskleroze, tabes dorsualis, myelitis.
Solnčne Ropell in kopeli v bistri Savinji 100 sob. Elektr. luč. Senčnat park.  Tenis.   Lepi sprehodi. Oskrba v zdraviliškem domu
po zmernih cenah, Oivorfeno indi poximit Izven gl. sezone znižane cene..
Ustanovljeno 1864.
An&. Blsbac^er
Lašlco
Trgovina z manufakturo, s špecerijo, z železnino, s steklom, kolonialnim in z drobnim blagom ter z deželnimi pridelki.
Komisijske zaloge:
Vacnnm Oil Company d. d. v Zagreba in Prvega mestnega mlina v Celju.
Monopolska veleprodaja soli za laški okraj.
Nabavna in prodajalna xadruga
v LašlL.em
trgovina z mešanim blagom.
V tem poslopju je tudi sedež okrajnega zastopa ter posojilnice, katere last je ta hiša,
U lokalu, v katerem ni našega Usta, tudi ni mesta ^a našega človeka -^ato brezpogojno z>aOte-vajte »Slovenca« povsod!
Jos. OsoUn   \ CaSUo \
Trgovina z mešanim blagom, s poljedelskimi stroji in z železnino. — Eksport lesa, hrastovih in bukovih pragov ter oglja, sena in slame. Podružnica; fimarjeta pri Rim. toplicah.
eotel
„Savinta
Sobe za tnjce. Lep senčnat vrt. Prvovrstna postrežba.
Imejiteljica hotela: Petrina Trop.
Hoiel
Tadina
v CaSRem
EJ*asne sobe za injcé. Izborna postrežba. Zmerne cene.
Lastniki
Ivan Tadin€L.
Hotel ,j^enKe** Cašlco
(pri kolodvoru)
Senčnat vrt. — Izvrstna kuhnja. — Izbome pijače. Sobe za tujce vedno na razpolago.
TJsIc JugosJov€tnsUe jflslcorne v EftEbljajal