KOPER, PETEK 3. FEBRUARJA 1956
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
LETO V. ST. 6
izhaja vsak petek. Posamezna št. 10 din. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Celoletna naročnina 500, polletna 250, četrtletna pa 130 din Za inozemstvo letno 1000 din ali 3 in pol dolarja. Tek. rač. pri Kom. banki v Kopru 65-KBI-Z-18L
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Ivan Renko. Izdaja časopisno zalozmsko podjetje »Slovenski Jadran« v Kopru. Uredništvo in uprava v Kopru, Santorjeva ulica a«, telefon štev. 170. Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru. Rokopisov ne vračamo,
V torek je bilo v Kopru zasedanje okrajne skupščine Zavoda za socialno zavarovanje. Delegati iz Kopra, Postojne, Sežane in Ilirske Bistrice so v glavnem razpravljali o predračunu za leto 1956 ter o čim smotrnejšem trošenju javnih sredstev za socialno-zdrav-stvene namene. Direktor okrajnega zavoda Bogomil Bitežnik je v svojem poročilu glede tega med drugim dejal, da je omejitev socialnih dajatev eden izmed ukrepov, ki bo neposredno vplival na dvig življenjske ravni tistih državljanov, ki se preživljajo zgolj iz zaslužka iz delovnega razmerja. Nedvomno bo to tudi znatno vplivalo na dvig delovne storilnosti. Bistvena skrb socialnega zavarovanja pa je, da čimprej vrača proizvodnji obolele deavce in da jim na drugi strani zagotavlja ma-teralno preskrbo v primerih, ko so proti svoji volji izločeni iz delovnega procesa.
Nove spremembe in dopolnitve v uredbi o otroških dokladah so povzročile med zavarovanci mnogo komentarjev. Doslej • sicer še niso predložili vsi upravičenci potrebne dokumente in je težko reči, koliko je zavarovancev, ki nimajo pravice do otroških doklad. Republiški zavod za socialno •zavarovanje predvideva v predračunu za leto 1956 znižanje sklada za otroške doldade od sedanjih 8,120 milijonov dinarjev na 7.610 milijonov dinarjev, t. j. za 6,25 odstotkov. V našem okraju bo potemtakem sklad za otroške dodatke v tekočem letu manjši za 26,628.009 dinarjev.
Drugi prav tako pomemben ukrep v tem smislu je vsekakor tudi uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o določanju in prevedbi pokojnin in invalidnin. Ta uredba predpisuje, da se uživalcem pokojnine ukine varstveni dodatek, če imajo temeljno dohodnino od kmetijstva letno nad 50, odnosno od samostojnega dela davku zavezane dohodke v znesku nad 250 dinarjev mesečno na družinskega člana. V našem okraju prejema varstveni dodatek 1230 oseb. Kolikim uživalcem bo ta dodatek ukinjen, še ni mogoče ugo-
toviti, ker prizadeti koristniki še niso predložili tozadevnih davčnih potrdil. Toda če v tem pogledu primerjamo predračun republiškega zavoda, lahko ugotovimo, da bo znesek tega znižanja v enem letu dosegel okrog 6 milijonov dinarjev. Ugoden vpliv na naš na-daljni gospodarski razvoj bodo imeli še drugi predpisi, med njimi zlasti predpisi o oskrbnini in drugih pravicah delavcev in uslužbencev, ki niso v delovnem razmerju. Le-ti zmanjšujejo pravice delavcev in uslužbencev, ki imajo postranske dohodke, medtem ko povečujejo pravice onih, ki takih dohodkov nimajo.
Ko so zatem razpravljali o letošnjem proračunu so delegati socialnega zavarovanja ugotovili, da je v okraju nad 26 tisoč zavarovancev, ki bodo prispevali v tekočem letu 424 milijonov dinarjev za zdravstveno zavarovanje. Zavod bo imel približno toliko tudi izdatkov, 11 milijonov pa bo ostalo za kritje režijskih in drugih stroškov. Za ostale sklade pa bo skrbel republiški zavod, ker je n. • pr. za kritje pokojninskega zavarovanja in otroških doklad umest-nejša širša rizična skupnost. Višina prispevka še ni določena, bo pa objavljena skupno z družbenim planom za tekoče leto. V zvezi s tem je pričakovati, da bo razlika glede višine prispevka med bivšim koprskim, sežanskim in postojnskim okrajem odpravljena.
Na osnovi predloga Republiškega zavoda so delegati prav tako soglašali, da se v tekočem letu poveča prispevek za posredovanje dela od 0,18°/o plačnega sklada na 0,40 °/o.
Kot je Iz vsega tega razvidno, zlasti pa od povečane stopnje za zdravstveno varstvo (od sedanjih 10,72% na 12% plačnega sklada) bo lahko koprski Zavod za socialno zavarovanje kril v tekočem letu vse izdatke za zdravstveno varstvo. Glede na to bo tudi smotrnejše prišla do izraza posebna prispevna stopnja. Namen te posebne stopnje je v tem, da tembolj obremenjuje tista podjetja, ki bolj izkoriščajo socialno zavarova-
Ohrenimo tovarištvo iz M iiortie
Eno leto in pol se člani Zveze borcev mesta Koper niso zbrali na občnem zboru. To je dokaj dolga doba v času, ko imajo prav bivši borci pred seboj tako odgovorne naloge v družbenem življenju, No, v petek se je v mali dvorani gledališča zbralo nad 250 bivših borcev in aktivistov. Tovariš Avgust Primožič je v imenu odbora dal precej obširno in nič manj kritično poročilo o delu organizacije v preteklem letu. Odbor se je trudil, da bi v • okviru možnosti reševal vsa tekoča vprašanja. Premalo pa je bilo občutiti sodelovanje članov. Se članarino za lansko leto je poravnala komaj dobra polovica članov.
Dobra je bila razprava o poročilu, Številni člani so iznesli razne nepravilnosti, ki se dogajajo v podjetjih in obratih. Tovariš Kosmač je med drugim poudaril, da morajo bivši borci bolj kontrolirati delo posameznih ljudi po podjetjih in
nje kot običajno. S tem bo zagotovljena večja skrb za zdravstveno stanje zaposlenih ljudi, odstotek bolnikov bo manjši in tudi družba bo imela od vsega tega večjo korist. Posebna skrb bo posvečena higiensko-tehnični zaščiti dela. V to svrho bo letos zavod zbral nad 12 milijonov dinarjev (3% od prispevka za zdravstveno zavarovanje)" in s tem poostril kontrolo nad obolenji, ki jih bo treba posebej proučevati.
/. Delegati so na koncu potrdili mnenje, da bo z novoustanovljeni-ni zdravstvenimi -domovi, ki jih bodo upravljali lastni upravni odbori, v precejšnji meri zadoščeno prizadevanju za dvig zdravstvene ravni zavarovancev. Za izvedbo te zamisli pa jamči med drugim tudi dejstvo, da je prešla celotna preventivna zdravstvena služba na občinske ljudske odbore. Podružnice zavoda v Sežani, Postojni in predvideni podružnici v Kopru in Ilirski Bistrici pa bodo morale imeti najtesnejše stike z zdravstvenimi zavodi. Le tako si lahko zdravstvena služba zagotovi uspeh.
Razen številnih delegatov, ki so se oglasili v diskusiji na vsa ta vprašanja, je skupščino socialnega zavarovanja pozdravil tudi ljudski poslanec Anton Ukmar. V zvezi z bližajočimi se volitvami v organe te važne socialno-zdravstvene ustanove je poudaril, da je potrebno čim širše sodelovanje vseh ljudi tudi na tem področju.	B.
J POJAV
ki vnašajo, nered v gospodarstvo
Iz razgovora tovariša Franca Leskoška z urednikom Tanjuga
obratih in da morajo borci nenehno vzgajati sami sebe, da bodo lahko boljše opravljali svoje delo. Tov, Jože Markučič iz podjetja »Vino« je poudaril, da je povezava med nekdanjimi borci oslabela. Tudi ni več opaziti tistega živega in borbenega duha, kot so ga borci imeli prej. Za to je več upravičenih vzrokov, med temi tudi zapostavljanje. Tovariš Caharija je omenil, da ima mestna občina celo vrsto svetov in komisij, v katerih pa je le malo borcev. Eden je v razpravi poudaril, da se nekako preveč pozablja na besedo tovariš, in da na mesto te silijo druge, z malomeščansko miselnostjo prepojene besede. Zelo ostro so nekateri borci nastopili proti pojavom težkega gospodarskega kriminala.
Po sprejetju nekaterih sklepov so izvolili nov 9-članski upravni odbor in 27 članov za občinsko konferenco.
Pred nekaj dnevi je imiel član Zvez r.ega izvršnega sveta Franc Leš}covšek z urednikom Tanjuga daljši raz-govor o nekaterih škodljivih pojavih v našem blagovnem prometu. Tovariš Leskovjek je takoj v začetku razgovora poudcfil, da srečujemo povsod v w.-,ših kolektivih med delovnimi ljudmi veliko volje, da bi izpopolnili to kar upravljajo ter odstranili razne Jjo-manjkljivosti. V našem gospodarstvu smo dosegli velike uspehe. Prav tius pehi pa tudi zahtevajo od nas, da se ostro borimo proti vsem tistim pojavom, ki vnašijo nered in zmedo v naše gospodarstvo.
Tovariš Leskovšek je nato naštel več takšnih pojavov in jih ilustriral s konkretnimi primeri. Ostro je grajal posamezna podje ja, ki naročajo v tovarnah razno blaga in plačujejo po več tednov naprej ter tako nezakonito kreditirajo prodajalca. To r.i le nedovoljeno, ampak tudi podraiuje blago. In končno je potrošnik tisti, ki plačuje obresii. Tudi pri razdeljevanju so napake. Blago navadno dobi tisti, ki preje naroči in plača. To pa še ne po-
Prebivalci Ilirske Bistrice, Topol-ca, Topole in Jasen so v torek zjutraj ob 3.25 uri preživeli nekaj sekund hudega strahu. Zaslišali so zamolklo bobnenje pod zemljo, nato pa so se hiše zamajale in stresle, kakor da bi jih kdo rešetal. V stenah stanovanj so nastale razpoke, s stropov je začel padati omet, s polic in omar pa posoda. Skratka: »Bilo je nekaj groznega,« kakor so nam številni ljudje dobesedno povedali, ko smo jih v dopoldanskih urah obiskali na stanovanju.
Posledice močnega zibajočega potresnega sunka, ki je po pripovedovanju ljudi trajal skoro sedem sekund, so precej hude. Nekaj družin so morali izseliti, ker je potres zidovje in zunanje stene tako razmajal, da niso več primerne za stanovanja in bi nadaljnje bivanje predstavljalo resno nevarnost za ljudi. Taka je nizka in nad 350 let stara hiša Ivana Ogrizka v Levstikovi ulici . št. 2. Tej družini je potresni sunek tako poškodoval hišo, da so v stenah nastale več centimetrov široke- razpoke. Posoda iz omar in polic je popadala na tla.
V Bazoviški ulici št. 34 je majhno pritlično enodružinsko hišo tako razmajalo, da se bo morala družina izseliti. Obe končni zunanji steni •sta dobili velike razpoke in razen tega še odstopili v gornjem delu za nekaj centimetrov. Potresni sunek je bil tu tako močan, da so se omare odmaknile precej daleč od zida, posoda pa je popadala na tla. Notranje stene imajo večje razpoke. Hiša je last Josipine Barblš.
Se huje je pretreslo pred trtmi
leti zgrajeno večjo stanovanjsko hišo last bratov Antona in Marka Ni-koletič v Bazoviški ulici št. 41. Obe zunanji končni steni sta dobili vzbokline navzven. Na eni notranjih sten stanovanja je nastala 12 cm široka razpoka, manjših razpok pa je več. Z betonskega balkona nad glavnim vhodom so popadali ograjni stebrički. Brata sta trdo delala in štedila več let, včasih celo pri prepotrebni hrani zase in za družino, da sta si lahko zgradila skromno stanovanje, potres pa jima je v nekaj sekundah tako poškodoval novo hišo, da sta danes znova brez strehe.
V ulici Staneta Rozmana so v hiši, last Ivana Derenčina, popokale stene, da so se pokazale 2 cm široke razpoke. Zelo poškodovan je hotel »Zmaga« v gornjih nadstropjih, kjer so stene dobile široke razpoke. Niti ena soba v obeh nadstropjih ni ostala nepoškodovana. Tudi poslopje osnovne šole v Ilirski Bistrici je hudo poškodovano. V Trnovem je nekaj sob tako poškodovanih, da niso več primerne za bivanje. Najbolj so potres občutile stare hiše in nove slabo in na hitro zgrajene stavbe. Nove stanovanjske hiše' med Trnovim in kolodvorom ne kažejo nobenih vidnih znakov poškodb.
Od okoliških vasi so najbolj prizadete: Topole, Koseze in Jasen. V Topolcu je potres odtrgal s streh 6 dimnikov, na neki stari hiši pa je zrušil del zunanjega zidu z oknom vred. V vseh nadstropnih stanovanjih so odstonili stropi in je padel (Nadaljevanje na 4. strani)
meni, da bo šlo blago res tja, kjer je najbolj potrebno.
Nadalje so podjetja, ki nočejo dajati blaga interesentom iz druge republike in podobno, med:em imamo na drugi strani pojave, da podjetja iz Slovenije kupujejo n. pr. les v Bosni, bosanska podjetja pa v Sloveniji. Podobno je tudi z gradbenim materialom. Naravno, da prevozni stroški hudo obremenjujejo to blago in povi ujejo cene.
Naše triiiče je slabo oskrbovano in ni enakomernega pritoka blaga. Zlasti to velja za uvoženo, kolonialno blaco. Včasih je vsega preveč, nato pa spet ničesar. Zato tudi cene skačejo in ni prave ustaljenosti. Se vedno naletimo tudi na jx)jave prikrite vezane trgovb ne, ko posamezna podjeija silijo
potrošnike, da morajo kupovati blago, Tci na ne potrebujejo in podobno. Nekatera podjetja pa so šla celo tako daleč, da zadržujejo razno blago a skladiščih in ustvarjajo videz pomanjkanja, samo zato, da bi cena blaga narasla in s tem seveda tudi njihov dobiček.
To počenjajo socializmu tuji ljudje, je dejal tovariš Leskovšek. Ljudje ki so se sprli s socialistično moralo in iščejo -y tak~_ni.i manipulacijah lastni »gospodarski račun t. Posledice pa občutita tako posameznik kot skupnost, saj vsi ti in še mnogi drugi podobni pojavi ustvarjajo zmedo na trgu in vnašajo nered a naše gospodarstvo.
Prav zato je treba zaostril borbo državniv kontrolnih organov proti poslovni nemorali. Organi družbenega upravljanja pa naj o-bračunajo i tistimi posamezniki, k i sku.lajo vnesti v našo trgovino m blagovni jpromet špekulaiivne nazore, in naj jih odstranijo iz našega gospodarstva, če je to potrebno.
Ssdma seja 0L0 Kopei
. V petek s.a se v Kopru sjstala na svoji Vil. redni seji ooa zoora okrajnega ljudskega oduora. Seji je predsedoval podpredsednik■ Franc Klobučar.
Po potrditvi dopolrii.ve besedila Okrajne ga staiuta, so ' odborni ;i sprejeli tudi nekaj ustreznih odlokov in odločb. Ob irnejj pa so v nadaljevanju razpravljali o stanju v Tovarni steklene galanterije v Hrpe jah in odobrili poroštveno izjavo za dopolnilne in obratne kredite s pogojem, d" ob inski ljudski o^bor Nrpelje postavi v podjetje prisVvo upravo.
Po kovčavi razpravi, in sklepanju o gpspodarskc-prnvnih zadevah so vs'arovi'i . študijsko knjižnico v Kopru, poJrdi!t srremem'io pravil Gledali'čn Slo^e^skega Fr'mo-ja in sklepaH a predlnnih komisije za, volitve in imenovnnja.
Pod-olrro poro"i'o o seji j<? ob-javljeno v naši prilogi ur. Vestnik.
Vprašanje Srednjega Vzhoda bo v središču razgovorov med predsednikom ZDA Eisenho\verjem in britanskim premierom Edenom v Wa-shingtonu. Tako meni večina tujih opazovalcev, ki pa tudi ne skriva svojega prepričanja, da so razlike v glediščih o posameznih problemih med obema državama dokaj velike. Eden bo moral predvsem rešiti vprašanje Saudske Arabije, ki je ameriški varovanec na Srednjem Vzhodu, Tej državi očitajo Angleži, da z dolarji petrolejskth koncesij in letalskega poveljstva ZDA na njenem ozemlju ščuva proti njim Arabce v Jordaniji, Siriji in drugod. Sicer pa je vprašanje petroleja sploh osrednja stvar, kadar govorimo o nesoglasjih med velesilami glede Srednjega Vzhoda, Letna proizvodnja petroleja na tem področju znaša približno milijon ton petroleja in prinaša ogromne dobičke posameznim družbam. Razumljivo je, da je med njimi močna konkurenca in boj za koncesije, zlasti kadar gre za novoodkrite bogate vrelce.. Politični opazovalci z zanimanjem pričakujejo, kakšno rešitev bosta našla vodilna državnika ZDA in Velike Britanije v tej komplicirani zadevi.
Svečano ustoličenjc novega brazilskega predsednika Kubičlca in podpredsednika Goularta je bilo 31. januarja v Rio de Janeiru. Prisegla sta pred plenumom obeli zbornic, nato pa so prebrali razglas, s katerim so potrdili izvolitev Kubička in Goularta za dobo petih let. Ogromna množica prebivalstva glavnega mesta Brazilije je novega predsednika burno pozdravila, Svečanosti so se udeležili predstavniki 59. držav, med njimi tudi Jugoslavije. Palačo, kjer so bile svečanosti, so obkrožili tanki, močno pa so zastražili tudi stanovanje bivšega predsednika republike Cafe Filha.
Na tiskovni konferenci je predsednik Kubičekmed drugim poudaril, da namerava njegova vlada podvojiti proizvodnjo jekla, potro-jiti pridelek žita, pošestoriti proizvodnjo aluminija in za milijon kilo-vatnih ur zvišati proizvodnjo električne energije.
Zaradi ribiških ladij je nastal resen incident med Sovjetsko zvezo in Norveško. Norveške oblasti so namreč v začetku tedna zajele 13 sovjetskih ribiških ladij, ki so lovile v norveških teritorialnih vodah blizu Aalesunda. Sovjetski poveljniki ladij so sicer zanikali, da bi lovili v norveških vodah, čeprav so jih zajeli komaj en in pol kilometra
oddaljene od obale. Norveška vlada je v zvezi s tem ostro protestirala pri sovjetski vladi, norveški minister za ribolov pa je izjavil, da ta incident »nima para« in da je kršitev norveških teritorialnih voda zelo resna stvar.
Kitajski zunanji minister Cu En
Laj je te dni ponovil predlog za konferenco o Daljnem Vzhodu. Udeležile naj bi se je vse azijske države, na njej pa bi med drugim tudi sprejeli sklep o združitvi Koreje. Cu En Laj je predlagal tudi nov sestanek ženevsko konference, da bi zagotovili popolno izvedbo ženevskih sporazumov o Vietnamu. Glede ženevskih ameriško-kitajslcih
razgovorov pa je poudaril, da Kitajska ne more pristati na brezkončno podaljševanje teh razgovorov, ki preprečujejo sleherno rešitev vprašanja napetosti na področju Formoze.
Eiscnho\vcrjcv odgovor na Bulga-ninovo poslanico je še vedno predmet komentarjev vsega svetovnega tiska. Medtem ko večina zahodnih časopisov odobrava Eisenhovverjevo zavrnitev sovjetskega predloga O prijateljski pogodbi med ZDA in ZSSR, se sovjetski časopisi zaenkrat še vzdržujejo komentarjev. Eisen-howerjev odgovor so sprejeli z zadovoljstvom predvsem v Veliki Britaniji, kjer so videli v predlogu o dvostranski pogodbi ZDA — ZSSR jasno protibritansko ost. Seveda pa komentatorji poudarjajo, da je bil Eisenliowerjev odgovor zelo vljuden in da pušča odprta vrata za razgovore o vrsti vprašanj, katerih rešitev bi prispevala k nadaljnji pomiritvi položaja v svetu.
Zveza tržaških industrij cev je sporočila te dni sindikalnim organizacijam, da je ravnateljstvo ladjedelnice »San Giusto« na zahtevo tovarniškega odbora sklenilo, da odloži za mesec dni nameravane odpuste.
Občinski svetovalec dr. Dekleva je na seji tržaškega občinskega sveta v torek ponovno postavJ vprašanje glede odstranitve slovenskih tabel s šolskih poslopij. Omenil je primer slovenske šol« na Proseku, odkoder so sneli slovenski napis. Nato je poudaril, da ima to vprašanje na Tržaškem poseben pomen, saj odkriva nekatere principe in razkriva obstoj davno preživele miselnosti. Tržaški Slovenci pa na vsak način ostro obsojajo odstranjevanje dvojezičnih napisov ' in se sklicujejo na peti člen Posebnega statuta, ki pravi, da morajo biti v volilnih področjih, kjer je najmanj ena četrtina prebivalstva slovenske narodnosti, vsi napisi na javnih uradih — torej tudi na šolskih poslopjih — dvojezični.
*
V tržaških pomorskih krogih menijo, da namerava norveška pomorska družba »Concordia' Lines« ustanoviti redno pomorsko progo med Trstom in Perzijskim zalivom. V ta namen bodo izvedli v prihodnjih mesecih poizkusno vožnjo z 8 tisoč tonsko ladjo. Od rezultatov te vožnje bo odvisna dokončna ustanovitev proge. Vest ponovno potrjuje zanimanje tujih brodarskih družb za tržaško pristanišče. Možnosti ustanovitve novih pomorskih zvez so, saj tržaško
pristanišče nima dovolj domačega ladjevja,
*
Te dni je generalni vladni komisar cir. Paiamara sprejel člane vodstva Delavske zveze in sindikatov, Opozoril so dr. Palamaro na razna nerešena vprašanja tržaških delavcev. Vladni komisar je obljubil, da bo ta vprašanja proučil.
V nedeljo je bila v Borštu pri Trstu premiera Anzengruoerjeve petdejanke »Siaba vest«, ki jo je uprizorila dramska skupina iz Brega. Številni gledalci so delo toplo sprejeli in igralce nagradili z zasluženim priznanjem.
Zemljiški posestniki iz Nabre-žine se pritožujejo, da se nadaljuje kraja drv po gmajni in menijo, da počenjajo to tudi takšni ljudje, ki niso v gospodarski stiski. Hkrati si tudi privoščijo posebno zabavo: lov na koristne ptice. Eno in drugo je pojav skrajno slabe vzgoje. Občina bi morala temu posvetiti večjo pozornost in poskrbeti, da ne bodo takšni ljudje popolnoma opustošili okoliški svet.
*
V preteklih dneh so doslej še neorganizirani tržaški pekovski in gradbeni delavci izvolili na svojih sestankih delegata za ustanovno skupščino. Prav tako so izvolili delegate poštni uslužbenci in uslužbenci hotelov ter menz. Pripravljajo pa tudi volitve za sindikat gradbene stroke v okviru Delavske zveze.
Obisk angleškega premiera v ameriški prestolnici bo najbrž najvažnejši dogodek tega tedna. Vsaj ob prihodu Edna v Washington je kazalo tako. Morda se bo težišče svetovne politike še preneslo drugam. Toda anglo-ame-rlški razgovori vzbujajo največjo pozornost.
Daleč so že časi, ko je angleška mornarica gospodovala na morju, ko je Amerika s svojo dolarsko diplom.i-cijo postavljala in odstavljala re~.me na zahodni polobli. Daleč pa so tucii žc časi, ko jc Velika Britanija z eno samo bojno iadjo v Perzijskem zalivu, z eno samo demonstracijo na morju dosegla, kar jc liotela. To velja tudi za Ameriko.
Se leta 1833 je Amerika z enim samim eskadronom prisilila Japonsko na kolena. Leta 1917 je Amerika s svojo intervencijo popolnoma zaokre-nila lok vojne. Leta 1945 je nekaj časa kazalo, da bo anglosaška civilizacija triumfirala na tem svetu in da se bo stari Cliurchmov sen le uresničil.
Toda v teh zadnjih letili jc prišlo do tako globokih sprememb kakor morda v vseli zadnjih no letih ne. Francija je zdrknila na položaj drugorazredne sile, Anglija pa je morala de-iinitivno priznati, da jo je Amerika prehitela. Dolgo ,jc trajala ta borba.
Že stare statistike izpred prve svetovne vojne so ugotovile, da je Amerika pred Anglijo v proizvodnji jekla, nafte itd. Po drugi svetovni vojni pa je ameriška diplomacija prevzela tudi vodstvo zahodnega sveta. In odtlej romajo angleški državniki v Ameriko, v Belo hišo, uradno rezidenco ameriških predsednikov.
To prakso je uvedel najprej Churchill, sedaj, po njegovem umiku, pa jc prišel na vrsto Eden, nj ;j.ov naslednik. Morda bo le držalo, da gre v Washington!! za družinski sestanek, za običajno izmenjavo misli. Nobenih posebni sklepov ne moremo najbrž pričakovati, saj še za dnevni red tega sestanka ne vemo.
To je družinski sestanek stare in nove Anglije, ene s te strani Atlantika, druge z druge strani. Sestanek dveh starih demokracij, ki čutita, kako dozorevajo vse naokrog nove, mlade sile. Nove sile, nove države, ki si cer sedaj še premagujejo svoie porodne bolečine in porodne krče, \ en-dar pa že terjajo svoj prostor na tem svetu. V Aziji se jc pričel najprej ta proces. Odtod pa se je že razširil na Srednji vzhod in vso Afriko.
Nove energije se torej sproščajo vse naokrog. Ni deset let, ko smo govorili še o ubogih Kitajcih, o nesrečnih Indijcih, indonezijski romantiki (za tujca je že obstajala!), o zaspanih Arabcih, brezdomni židovski inteligenci. Zdaj pa imajo Kitajci največjo državo na svetu, Indijci najboljšo demokracijo v Aziji itd.
Ni čuda, če se angloameriška diplomacija v tem svetu več ne znajde in
Poujadova „Unija" in zahodna Evropa
Ne bi mogli točno reči, kaj j s danes politično zanimivejše: napri-čakov&li voli v ni uspeh Poujadove Urije zn zaš lito trgovcev .in obrtnikov v Franciji, preplah, ki ga je izzval ta usp h v deželi klasične buržuazne parlamentarne demokracije, ali pa živ odmev pri vsej evropski, pa tu,:Yi pri večjem delu svetovne javnesvi. Ce žeiimo analizirati in orenjevat: te m"jnov:jše politične pojave v Franciji in zapodili Evropi, jih ne moremo jemati ¡posamično, saj so med seboj tesno povezani. vs-Pc zase in na svoj način pa :ima tudi svoj lasten poili.ič-tui. in družbeni pomen,
Poujade ni g'eda na politično vsebino njegovega gibanja nič novega. Oeiprav doslej nima nebega izdelanega programa, Poujade s svojimi konfuzno iznešenimi .zahtevami v mogočnem — če ne celo že preveč — sipomiinja na tiste začetne, politično ne dovolj jasne izjave Mussolinija iin Hitlerja, vendar pa kaze njegov volivni uapeh na to, da se del francoskih državljanov vsekakor na zaveda, komu politično pettnaga. Prav ta pojav pa (zahteva svoje pojosnio,
Francija je imela že tilk pred vojno priložnost., da je na svojih teh videla nekatera fašiin'ilčna gibanja in da j a po vojni zlahka obraTumr-la z nekaterimi nedemokratičnimi' pojavi in težnjami, V ostrfem po drugi wetc<vni vojmii v državah tz'i- ■
hodne Evropa mi manjkalo poskusov, da bi obnovili -gibanja, ki so bila podobna fašizmu ali nacizmu. Spomnimo se samo na povojne .pojave ikivalurtkvizma v Italiji in podobnih gibanj v Zahodni Nemčiji in Veliki Britaniji. Pri tem je zanimivo, da vsa ta p ofa5! 131.ičma gibanja niso mogla dolgo trajati. Kva .unikvizem aLi »gibanje navadnega človek-;« je na primer, čeprav je imat pomembno število poslanikih mest v parlamentu in na sto'iisooe arganizrirairfih pristašev, hitro ugasnil, tako da ni ostalo po nj^m nitii .sledu v italijanskem po-Ltičnem življenju.
Lahko na .razne načine pojasnjujemo ta hit.ir propad povojiniih pro-iaš.isi.ii&riih giibanij v državah zahodne evropa. Pri vsem tjm .pa je bistveno, da morajo ta pojasnila izhajati iz dejistv.a, da so bile izkušnje s fašizmom in nanjamom iz predvojnega in vojnega časa še preveč sveže, da bi se mogla po-jiiiična javnost katerakoli dVžave Zahodne Evrope zlahka oprijeli parol takšnih obnov jenih gib:mj. Ni brez pomena, če se spomnimo tudi na to, da je za takšna povojna gibanja manjkala tudi nekakšna ¡ne-komprorntirana družbe na osnova, k fcršna .se je .pred vojno lahko našla v delu tako imenovan ga »s ei-njega is'oja« ali dircfone buržuaaije 'ta d-eklaaira.nega pro'et2iriata.
Da: bi v Franciji vsaj v neki meri
uspel,ima poujadizem boljše pogoje, kako.- podobna povojna gibanja v Italiji, Zahodni Nemčiji ali Britaniji. Začasni uspeh Poujadovega gibanja lahko pojasnimo s tem, da je ta osredotočil svojo akiliv.nost v glavnem proti plačevanju davkov. Od prvega dre je takšna dejavnost našla p'cdna tla v francoskem srednjem sloju, med malimi -trgovci, obrtniki in .malim'' industrijalci, ki v tipično francoskih pogojih tndo-vr.-iino branijo svoj obstoj pred na-vrlom v e'e kapitala, Ta družbeni sloj ima danes v Flranciji večjo moč, (kakor v ikai'erikoli dr-rogi zahodnoevropski dtržavi. V F.ranoiji p-ide n. pr. na vsakih 7 odraslih Francozov po en obrtnik ali trgovec
Francoski srednji sloj, ki se ne more pomiiišti z .neizbežnostmi gospodarskega in družbenega razvoja sodobne družbe, išče edino rešitev v tem, da bi se zavaroval pred ve-lekapitalom tako, da bi bil napram državi osvobojen obveznosti, ,t. j-davkov. To nesodobno in praktično neizvedljivo zahtevo je Poujade E.p. etno izkoristil. S pomočjo raznih ostankov desničarskih grupacij, kakor so Petalnovi koAa.boiracioni-sti, degolovoi ali predvojni don:-jevci, je Poujade iz te protidavčins zaihteve napravil povt!čno gibanje, ki naj bi danes štelo okoli osemsto tlVsoi organizliranh p-iipadnikov. Z obilnimi denarnimi sredstvi se
je temu gibanju posrečilo pritegniti na minulih parlamentarnih volitvah več kot 10% volivcev na svojo strm. Tako je, na siplosno presenečenje, poslalo v Bur.bcinsko palačo 51 poslancev.
Poujadova Unija za zaščito .trgovcev in obrnikov ne skriva svoje težnje, da bi se razširila ne samo v francoske severno-afi-iške oblasti, temveč tudi to, da bi vplivala na naslajanje in razvoj podobnih gi-bainj v Zahodni Evropi, p-edv-sem v Italiji in Zahodni Nemčiji. V Italiji .se je že našla takšna skupina fašisov in kva.lunkvisi'ov, ki se je polit ično soiid.arizir la s Poujado-v'm gibanjem, boreč se »za reformo davkov in socialnega zavarovanja«, v tem ko se j.e v Zahodni N'"im*>:jl ,pnni)vo pojavil bi v 'i nacist Otto Strasse.r — in napovedal .us< anov;tev nov? ipoWičn.e stranke, kii bo zahtevala »ukinitev vseh davkov«.
Takšna gibanja so v Italiji in Zahodni! Nemčiji že preveč kompromitirana, da bi se bilo bati kakega .njihovega resnega uspeha. Poujadizem v mejah Francija pa bi ilahko pomeniti zaradi tamkajšnjih posebnih pojavov ne le resno težavo za o.bs'oječo parlamentarno demokracijo, morveč tudi zelo stvarno nevfvvost g.Vde motenj v odnosih družbenih sil. Toda slede na dcredn.nio r°ak"i.:o na Potnadove vo'1'ne uspehe v Fran"ijl že spoznavajo t>tvo in dirugo revarnost. Vsrm B~ujadov'im mnr-.bi1nim podjetjem se že pripravlja resen odpor.
(JUGOPRES)
2o so ti sestanki z njunega stališča nujni. Tokrat je »slučajno« angleški premier v Ameriki s polno aktovko vprašanj. Vendar pa se bodo razgovori z ameriškimi državniki vrteli največ okrog vprašanja bodočih atomskih poskusov in okrog Srednjega vzhoda. Nemški listi sicer zadnje čase stalno opozarjajo na to, da Eden in Elsenhower ne smeta pozabiti na nemško vprašanje. Aprila bosta namreč prišla v London Bulganln in Hru-Sčcv in ob tej priložnosti bo nemško vprašanje gotovo v ospredju — vsaj tako pišejo nemški listi.
Nobenih senzacionalnih sklepov ne smerno pričakovati, kakor smo že zapisali na začetku. V Washingtonu bodo baje poskušali samo vskladiti ameriške in angleške poglede na ta ali oni problem. Kakšnih skupnih akcij torej ne bo. Za skupne akcije so potrebne dolge priprave, za te pa sedaj ni več časa, saj se v Ameriki že pripravljajo na predsedniške volitve. Pozornost Američanov je torej obrnjena trenutno bolj na notranje kot pa na zunanje, mednarodne probleme.
Zanimivo pa je, da je skušala sovjetska diplomacija prav v zadnjem trenutku speljati vso to konferenco na svoj tir, Bulganln je namreč ponudil Ameriki poseben pakt o prija-, teljstvu, Ponudil, čeprav je vedel, da ga sedanja republikanska vlada ne bo sprejela.
Ali je hotel s tem to konferenco speljati na svoj tir, ali pa je hotel vzeti angloameriški diplomaciji iniciativo iz rok. Kdo ve.	M. O.
I) totUdb vi&taU
NEW YORK — Na sedežu OZN so sporočili, da bo predsednik komisije za razorožitev v februarju jugoslovanski delegat dr. Jože Brilej.
LONDON — Britanski minister za kolonije Lannox-Boyd je izjavil v parlamentu, da namerava Velika Britanija ovirati »protibritanslce« oddaje radijske postaje Atene, namenjene Cipru. Britanski laburistični poslanci pa so se temu uprli in zahtevali, naj spodnji dom obsodi ta sklep. Na Cipru so britanske čete In policija zopet razgnale demonstrante. Demonstracije so organizirali dijaki gimnazije.
PARIZ — V francoski prestolnici so sprejeli Cu En Lajev predlog za sklicanje nove konferenco o Indokini s precejšnjo pozornostjo. Uradni krogi se zaradi notranje krize omejujejo na izjavo, da je Francija pripravljena sprejeti vsako pobudo, ki »iskreno teži k izvajanju sklepov ženevske konference o Indokini«. Francoski konservativni krogi pa so mišljenja, da je pekinški predlog le poskus sejanja razdora med zahodnimi silamL Odnosi Francijo z južnim Vietnamom so zadnje čase zelo kritični in Francozi pričakujejo, da bo nova vlada začela odločno reševati to težko vprašanje.
LONDON — Velika Britanija namerava prihodnje leto povzročiti poskusno eksplozijo svoje vodikove bombe nekje v južnem Pacifiku. Bomba bo najmočnejšega tipa, kar jih je doslej znanih. Britanija' hoče s tem preveriti laboratorijske poskuse, dognati vojaški učinek bombe in se uvrstiti v Isto vrsto s Sovjetsko zvezo in ZDA.
OSLO — Norveške oblasti v Ale-sundu so zaplenile dve sovjetski ladji, ki sta bili na lovu v norveških vodah. Norveški ribiči so poslali sovjetski vladi pritožbo zaradi čedalje bolj pogostega lova sovjetskih ladij v norveških vodah. Iz Bergena poročajo, da so opazili kakih 70 sovjetskih ribiških ladij na Severnem morju, kjer love norveški ribiči.
HANOJ — Več kot 30.000 ljudi jc protestiralo proti " sklepu južnoviet-namske vlade, da se 4. marca izvedejo volitve v Južnem Vietnamu. Številni govorniki so poudarili, da predsednik južnovietnamske vlade Ngo Din Diem razpisuje volitve na ukaz Američanov in pomeni to kršitev ženevskega sporazuma, ki določa združitev obeli delov Vietnama s svobodnimi volitvami v vsej deželi.
VARŠAVA — podpredsednik kitajske republike maršal Cu De jc pred dnevi prispel v Varšavo na uradni obisk. Njega in njogevo spremstvo so sprejeli člani poljske vlade ter velika množica Ijndi.
Seveda je največ odvisno od samih Krkavčanov kako bodo ures-aiiili zamisli, ki so jim trenutno najbolj pri srcu. V vasi bi namreč radi uredili vodnjak, napajališče za ..živino in pralnico. Kazalo bi popraviti cesto v dolino, a v naseljih bi radi imeli elektriko. Prav tako se potegujejo za avtobusno progo in telefonsko zvezo. Vse to in še mnogo drugega so sprožili preteklo soboto na zboru volivcev. Ob tej priložnosti jih je obiskal tudi predsednik občinskega ljudskega odbora Miro Jelerčič. Seznanil jih je z mnogimi stvarmi, ki so jim bile doslej tuje, tako da so naposled le soglašali, da vsega hkrati ni mogoče. Zato se bodo letos aajprej zavzeli za vodnjak. Voda je najbolj boleča rana v Krkavčah. Izvirek nad vasjo bo treba urediti tako, da bo odgovarjal zdravstvenim in higienskim potrebam, da ne bo več voda izpostavljena nesnagi. To bo v tem letu ena izmed glavnih nalog vseh vašča-nov.
Kar se tiče popravila krajevnih cest, ni ta stvar samo občinskega ljudskega odbora. Včasih — in to zelo dobro vedo tudi Krkavčani, so popravljali vaške ceste kmetje sami. V dneh, ko ni bilo nujnih del na polju ,so z »roboto« popravili ceste in vodnjake. Zakaj danes ni več v Krkavčih »robot« in čakajo da bo občina namestila cestarja? Vprašanje zase je gradnja nove ceste po dolini Dragonje, ki naj bi povezala kmetijsko posestvo na Briču z obmorskimi mesti. Prav je, da se Krkavčani potegujejo zanjo, saj bo tudi njim samim v korist. O tem že razpravljajo strokovnjaki in gospodarski račun bo pokazal, če se v to cesto splača investirati.
Na zboru volivcev so se Krkavčani pogovorili tudi glede vaške trgovine. Pravijo, da hoče kmetijska zadruga ukiniti svojo poslovalnico v njihovi vasi. Temu se upravičeno upirajo in imajo prav. Trgovina mora ostati v vasi, saj je v Krkavčah in okoliških naseljih nad 130 družin.' Ce pa sedanji poslovodja ne mara delati v Krkavčah, naj zadruga poskrbi za drugega. Krkavčani so tudi mnenja, da bi jim morala prav zadruga nuditi več pomoči glede pospeševanja kmetijske proizvodnje,' ne pa da jim ukine še to borno trgovino, ki jo imajo. Koliko dragocenega časa bi potem izgubili, če bi morali hoditi v trgovino na križišče Puče— Koštabona, kot si to. nekateri zamišljajo Mar so zato člani zadruge, da jim ta samo odkupuje pridelke? Zakaj so Krkavče vedno zadnje, ko gre na primer za tako potrebna sredstva za obdelovanje zemlje in podobno? Ne bi bilo napak, da na ta vprašanja odgovori Krkavčanom šmarska kmetijska zadruga.
Kot skoro po vseh istrskih vaseh, so si tudi v Krkavčah zgradili pred leti lep kulturni dom. V njem imajo gostilno in prav čedno
dvorano za prireditev. Gostilna še kar dobro dela, zlasti ob nedeljah, medtem ko jim služi dvorana samo za sestanke, le od časa do časa tudi mladina zapleše. Ko smo čakali na zbor volivcev, je pristopil k nam odbornik vaškega odbora in s prizvokom ponosa dejal: »Lepa je ta gostilna, dobro dela. Škoda, da je premajhna. Potrebno bi jo bilo povečati.« Menda je mislil povečanje na račun dvorane, ki je kar pi-ecej velika. Torej naj bi postala stavba, ki je stala toliko de-
narja in naporov naposled le gostilna!
Včasih je bila tudi mladinska organizacija v Krkavčah bolj delavna kot danes. Mladina je prirejala prireditve, imeli so celo folklorno skupino, niso pa imeli dvorane. Komaj so čakali, da bo kulturni dom dograjen! Danes stoji ta dom zgolj zaradi gostilne. Mladina kvartopi-ri, lepa dvorana z odrom vred pa počiva in v njej se pasejo pajki. Čemu torej zadružni dom v Krkavčah?	G. B.
Povečala bo proizvodnjo za 50°t)
Lokevsko polje je lepo, toda koliko žuljev in znoja so morali iztisniti naši pradedje, prej kot so ga napravili rodovitnega. Največji del zemljišč so kraški pašniki, zelo malo pa je travnikov. Njiv imamo v Lokvi okrog 70 ha, košenic okrog 200 ha, pašnikov pa okrog 650 ha. Upravičeno bi tudi mi lahko uporabljali holandski pregovor, ki pravi: Poglejte naše polje, a vedite, da smo ga sami ustvarili.
Polovico njivskih površin poseje-mo z žitom, četrtino s krompirjem in drugo četrtino s krmskimi rastlinami za živino in prašiče. Ze od nekdaj nam dajeta glavni dohodek živinoreja in mlekarstvo, Zadnje čase je zelo zaslovela naša rodovniška živina. Lahko smelo zapišem — kar je Lipica za konje, to je Lokev za živinorejo. Lokavci že od nekdaj stremijo za čistokrvno plemensko živino in za dvig njene mlečnosti, Sedaj imamo pod molzno kontrolo 94 krav s povprečno mlečnostjo 2800 litrov mleka letno. To je za kraške razmere zelo dober uspeh. Precej milijonov so dobri živinorejci dobili za rodovniško živino od kupcev, ki prihajajo iz Štajerske, Srbije, Bosne in Makedonije.
Po okoliških vaseh večkrat slišim pritožbe, zakaj tudi k njim ne pridejo kupci, saj imajo isto pasmo živine. Kaj, je temu vzrok, saj so v prejšnjih časih zahajali tudi tja? Povedal bom zakaj.
V Divači je imelo podjetje »Export—Import« pred leti v najemu več hlevov za živino, ki jo je dobavljalo iz notranjosti države. Tako so v te hleve prišli tudi biki, ki so že doslužili svojo vlogo plemenja-kov. Razmestili so jih v hlev /■laven plemenilne postaje. Vso živino so dali v oskrbo bikorejcu. Zadruga je imela samo enega bika, kar ni bilo dovolj za vse krave, ki s 5 jih prignali živinorejci. Tako se je nekajkrat zgodilo, da so spustili tiste lisaste bike h kravam sivorjave pasme. Nekaj takih krav so potem živinorejci prodali na Štajersko kot čistokrvne. Ko so krave povrgle lisasta teleta, je bila blamaža na vrhuncu, Še danes to kvarno vpliva, ker kupci hočejo videti rodovnik in ne gledajo samo na dlako, marveč tudi na mlečnost in tolščobo. Mi-
Gradbena podjetja pozor!
Kmetijska zadruga z o. j. obrat Kamnolom Ankaran-Skofije - Škofije
Vam takoj dobavi naslednje vrste obdelanega in neobdelanega gradbenega kamna:
OBDELAN KAMEN
200 m3 gladko obdelanega kamna (bloki za gradnjo) 1000 m3 robnega polfino obdelanega kamna (robniki za cestne odnosno ulične pločnike)
NEOBDELAN KAMEN
200 m3 navadnega in izbranega kamna za gradnjo Več m3 odpadkov, pridobljenih od obdelave kamna za betonsko uporabo in tlakovanje cest, železnic itd.
Naročila sprejema za naslednje vrste gradbenega obdelanega kamna:
a)	Kamnite plošče za tlakovanje trgov, ulic itd. v zaželeni
dimenziji in debelini z grobo, polfino in finejšo obdelavo
b)	Kamniti obdelani bloki za gradnjo pomolov v velikosti
po želji
c)	Kompletna stopnišča za pomole (sestavljena iz štirih
blokov v velikosti po želji)
d)	Kamniti robniki za okna in vrata (dimenzije po želji)
z grobo in gladko obdelavo
e)	Kamnite stopnice (velikost po naročilu) z grobo, polfino
in finejšo obdelavo.
Vsa pojasnila ter cene posameznih vrst kamna dobite na upravi obrata © Dobavni rok po dogovoru.
slim, da je to dovolj zgovoren dokaz, da bo treba tudi po drugih vaseh uvesti rodovnik in molzno kontrolo. Teh_vasi pa ni malo.
Ce sem že načel vprašanje živinoreje, bom nekaj povedal še o članstvu v zadrugi. V Divači je 27 gospodarstev, članov KZ pa je samo šest, v Ležečah je 14 gospodarstev, članov KZ 2, v Brežcu je 11 gospodarstev, člani KZ samo trije. V sledečih vaseh pa ni nobenega člana zadruge: v Betoniji je 5 gospodarstev, v Škocjanu 8 gospodarstev, v Matavunu 14 gospodarstev, v Naklem 20 gospodarstev, v Danah 16 gospodarstev in v Paredu 5 gospo-
Pretekli teden je Svet za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora v Kopru odobril 35 milijonov din kredita za obnovo pekama« sRUDAd pri Izoli. V zvezi s to odobritvijo je kolektiv opakitrne želel, da bi objavili nekaj podatkov o začetku in nadaljnjih možnostih razvoja opekarne.
Op ilcanna je prešla v ilast delavcev lfta 1947. Proizvodnja opekarne •je bila bolj slaba in tudi kvaliteta ni bila najboljša. Ležišča dobre gline so bila do kraja izčrpana. Ostala je samo še glina, ki je vsebovala apnenec. Taka glina pa za izdelavo opetke nii dobra, ker se apnenec pri žganju opeke spremeni v apno. Na vlagi in cležj.u se apno razpust)!, v opeki ali strešnika pa nastanejo luknje.
Da bi zadovoljivo reli<'i to nelah-ko vprašanje, so se odločili za zgraditev manjše poljske opekarne »Pri Bandelju« in manjše poljske peči. Kmalu se je iakaz^o, da gina vsebuje opeki škodljive snovi, ter da je pregloboko v zemlji.. Kaj sedaj? V neposredna bližini prejšnje opekarne pri Izoli je dovolj laporja, zato se je porodila zamisel, da bi ta lapor začeli uporabljati kot osnovno surovino za izdelavo opeke. Zamisel so uresniči'! leta 1953. Na-
U so nove istroje, suši

"V
: :	i,»' V" < K'
V Ki:

M
Opekarna RUDA v Izoli
drugo za ifcas* ao ¿iiTe.itiraia 37 lijonov dmairjev.
Kmalu »o se pokazale nove toaa-ve. Obstoječa peč je začela fcaz&i» znake »izčrpanosti« in starosti. Hi ne samo peč! Potrebe ¡so narekovale popolno obnovo prevozov, na<-ravnih in .umetnih 3ušil'nic, sanitat>-oih naprav, Itd. Zato je podjetje Izdelalo tri načrte: enega za peč, prevoze, sušilnico in tiiijkrdni.es, drugega za sanitarne naprave ¿Si menzo, tretjega pa za stanovanj». Ko so bili načrta .potrjeni, podjetje ,ni moglo začeti z delti, ker ai imelo sredstev. Sredstva so bila sicer zagotovljena za konec 1955 let-fra ali pa prioritetno za 1956 leto.
Prav v tem času jc nastal preobrat v odnosu do investicij, za Swu-tere je kriterij postal mnogo s.tirož-ji. Delavski svet je skupno z vodstvom opeikame razpravljal o tem vprašanju Bil je mnenj'3, da sa kiij.ub ostrejšemu kurzu predvidene investicije upravičene. To je p» dolgi razpravi ugotovil tudi gospodarski svet OLO in odobril potrebna siredstva.
Z odobritvijo zneska 25 miliijio-tnav k že odobrenim 9 milijonom se je zaključila .precej ostra razprava za obnovo opekarne. Odobreni znesek bodo porabiti v prvem polletju za porušenje peči, stavbe do rmdslrapja, sušilnice in za gradnjo nove peči in .suš^irmee. Za drago polletje bodo defciM še 33 tm;li-jionov, kar bodo .porabili za obnovo notirarujega transporta, betonskih stez, vakuumratistkalnioe in gradnjo aušiilnlc.
Deilavcj tega, .kolektiva so se drugi dan po odobritvi .investicij dali na delo, saj se zavedajo, da pomeni vsak mesec zakasnitve 3 milijone din »troškov samo pri prevona op^ke Iz drugih krajev.
Opekarna je do sedaj proizvajala 4 milijone enot opeke, ko bo obnovljena, ibo proizvajala do 6 milijonov •enot letno. Opeka pa bo tudi cenejša kot prej. Do sedaj je opcikairna izdelovala 16 vrst opeke in strešnikov ter direnažne cev.i ud x-agra.'jmike. V načrtu pa ima izdelovanje .take opeke, ki bo zamenjala dosedanje lesene strešne konstrukcije. To bo velika pridobitev posebno za tiste kmaje, fci morajo uvažati les lz velike daljave, kar silno podraži gradnjo stanovanj.
darstev. Na območju KZ Lokev je 245 gospodarstev, od teh je 139 ali 58 odstotkov članov KZ, Mislim, da te številke dovolj jasno kažejo stanje zadruge.
Upravni odbor zadruge je na seji sprejel sklep, da je treba organizirati sestanek kmetov v Divači in v Matavunu. Na sestanku bi živinorejcem pojasnili pomen in potrebo uvedbe rodovnika in mlečne kontrole. Članom zadruge bodo mlečno kontrolo opravljali brezplačno, nečlani pa naj bi prispevali 1200 din letno od krave. Če bodo živinorejci soglašali, bodo mlečno kontrolo uvedli po vseh vaseh. Mlečne kontrolorje bosta plačevali Okrajna zadružna zveza in Kmetijska zbornica.
Odbor je nadalje razpravljal še o nujnosti zgraditve boljših napaja-lišč, ki bi zamenjala sedanje »kale«, ki so neprimerni in nehigienični. Potrebni materil in strokovno delovno silo naj bi prispeval Občinski ali Okrajni ljudski odbor, ostala dela pa naj bi ljudje sami opravili. Posebna strokovna komisija naj bi določila gradnjo napajališč.
Za poskusno setev bo odbor naročil 400 kg pšenice in 1000 kilogramov krompirja, Jabolka in hruške pri nas ne uspevajo, dobro pa rodijo češplje. Kmetijska zadruga bo iz drevesnice v Odolini pri Materiji'nabavila 150 cepljenih sadik in dala vsakemu članu po štiri brezplačno, Kdor bi hotel-saditi več, jih bo lahko dobil po 40 din komad.
Kraševec
Zmrznil! j s
V ponedeljek zgodaj zjutraj so našli na cesti pri vasi I-Irastje na Pivki zmrznjeno truplo Andreja Prel-ea, 53 let starega železničarja, doma iz Kala na Pivki. Poleg njega je bilo tudi njegovo dvokolo. Imenovani se je vračal z dela. Domnevajo, da je padel s kolesa in tam obležal in zaradi mraza (10 stopinj pod ničlo) zmrznil.	Ština
V ponedeljek je Občinski odbor SŽDL v Postojni sklical politične delavce na sestanek, da se pogovorijo o pripravah za volitve v vaške odbore SZDL. Uvodoma je sekretar občinskega komiteja ZK Zdravlco Smrekar nakazal nekaj najvažnejših gospodarskih in političnih problemov, o katerih je treba razpravljati tako z odbori SZDL kakor tudi s samimi člani. •
Po krajši razpravi so sklenili, da bodo do 15. februarja tega leta sklicali sestanke vseh vaških odborov SZDL in z njimi obravnavali razne vaške probleme. Prav tako je bilo sklenjeno, da se še do volitev uredijo razna organizacijska vprašanja, tako pobiranje članarine kakor tudi evidenca članstva in podobno. Za vsako vas je bil določen po en politični delavec, ki bo pomagal vaškim odborom pri izvedbi priprav in samih volitev. Volitve bodo istega dne na vsem področju postojnske občine.	Ština
Most med Šmarjami in Štanjelom je bil porušen med narodnoosvobodilno borbo. V času bivše cone B
so anglo-ameriške okupacijske čete v bližini porušenega mostu postavile zasilen železni most, ki je pa samo za pešce.
Gospodarski in prometni razlogi ter povezava Krasa z Vipavsko dolino na tem delu zahtevajo, da se porušeni most čimprej obnovi. Iz Ajdovščine je sedaj ves promet usmerjen preko Vipave in Zgornje Branice. Ta cesta pa je veliko daljša, kar vpliva na cene prevoza. Prizadeti so tudi kmetje s Krasa, ki imajo zemljo tostran hudournika in se morajo posluževati edinega prehoda, Spravljanje pridelkov s polja je zelo težavno, ker je treba prevažati čez prod hudournika. Zasilni most je skoro odnesla narasla voda, tako da so morali pešci kakor akrobati loviti ravnotežje na preostalih traverzah.
Omenil bi še, da bi tisti denar, ki ga je doslej prispevala oblast za popravljanje tega mostu, pokril polovico stroškov gradnje novega mostu. Most je na meji med dvema okrajema, koprskim in goriškim. Zato bi bilo prav, če bi se za to zadevo pozanimala oba okrajna ljudska odbora.	Ka
DA! TUDI LETOS KAKOR LANI IN KAKOR PRIHODNJE LETO POZIVA


naše prašičerej ce in klavnice, da ne zavržejo niti ene kože, marveč skrbno oderejo vse zaklane prašiče. KOTEKS jim bo plačal za I. kožo od prašiča slovenske pasme din 200 za kilogram
Te dni je imelo Turistično društvo Postojna sejo, na kateri so med drugim razpravljali o perečem problemu ureditve eamping prostora, o katerem je govora že nekaj let. Camping prostor v Postojni je nuj-*o potreben glede na to, da je vsako leto več domačih in tujih gostov, ki povprašujejo, kje bi lahko taborili. O tem vprašanju sta že razpravljala občinski odbor in turistično društvo, vendar do danes še ni prišlo do ureditve tega prostora. Sedaj imamo v glavnem pripravljene načrte, izvedena je bila tudi zamenjava zemljišč. Določili so, da je najbolj primeren prostor v neposredni bližini Postojnske jame, kjer je na razpolago voda in druge ugodnosti, ki jih tak prostor zahteva. Sklenjeno je bilo, da v kolikor v letošnjem letu ne bo dovolj denarja na razpolago, bodo prostor, ki je namenjen za taborjenje, uredili vsaj toliko, da bo taborjenje vsaj za prvo silo omogočeno, Uredili bodo stranišča, napeljavo za pitno vodo itd. Vsekakor je treba z ureditvijo eamping prostora pohiteti,da se ne bo ponovila napaka prejšnjega leta in bo vse skupaj ostalo le pri obljubah.
Vsa leta po osvoboditvi, in še posebno sedaj, ko v Postojnsko jamo prihaja vedno več inozemskih obiskovalcev, se čuti potreba po ureditvi še ene primerne trgovine za prodajanje raznih spominkov. O tem je uprava jame že razpravljala in dala izdelati načrt za izdelavo lesenega kioska. Prav tako bodo v neposredni bližini jame mestne trgovine uredile prostor za prodajo sadja, ker se je dogajalo, da so razni priložnostni prodajalci sadja na zelo nekulturen način ponujali blago tujcem. Pa tudi glede higiene bi lahko marsikaj pripomnili.
Zelo lep vtis naredijo na obiskovalca lepe gredice vzdolž ulic in lepo cvetje na oknih hiš. Marsikateri tujec in domačin je z občudovanjem obstal pred lepo stavbo pošte in ogledoval lepo cvetoče nageljne na balkonih stavbe. Vsak si je mislil,, da to nežno cvetje goji.
V	nedeljo so imeli idrijski gasilci svoj občni zbor, ki so' se ga udeležili tudi predsednik občine tovariš Lado Božič, okrajni gasilski poveljnik tovariš Rudi Rusija, referent PLZ iz Gorice in poročnik Pavlin za notranjo upravo.
Lani so imeli gasilci skupno 19 vaj, sodelovali so pri gašenju požara v električni delavnici in pri iskanju pogrešanega upokojenca, ki so ga našli mrtvega v vodi.
Društvo šteje 31 članov in članic ter 15 pionirjev-gasilcev. Eno članico so poslali v podčastniško šolo v Medvode, kjer je napravila izpit z odličnim uspehom. Solo je obiskoval tudi mladinec Slavko Brus, ki je opravil izpit za podčastnika s prav dobrim uspehom. Pionirji pa so se udeležili desetarskega tečaja. Društvo ima sedaj tri mlade podčastnike in 6 pionirskih desetarjev. Društvo si je nabavilo tudi gasilski avtomobil.
V	razpravi so člani omenili, da je potrebna večja disciplina pri vajah. Poudarili so tudi enotnost in tovarištvo, katerega se nekateri niso vedno držali.
Idrijski gasilci bodo pomagali pri ustanovitvi gasilskega društva na "fojskem, v Doleh in Zavratcu, že ustanovljenim pa bodo nudili vso pomoč. Gasilski dom je nujno potreben popravila, pionirji pa bi radi imeli za proslavo 66-letnice obstoja društva nove uniforme, ki so jim bile obljubljene že lani.
Društvo je lani sprejelo od Občinskega ljudskega odbora Id;v;a
180.000 dinarjev dotacije.
♦
Dramska družina »Svobode« je v nedeljo gostovala v Zireh s Tima-jerjevo dramo »Mladost pred sodiščem«. To je do sedaj že šesti uspešni nastop. Družina je gostovala v
Logatcu, Spodnji Idriji, Hotedršici. *
Mladina prvega rajona je v soboto prir- ,:la Veseli večer s šaljivimi točkami, petjem in godbo. Občinstvo je veliko rudniško dvorano napolnilo do zadnjega kotička. Nastopajoči so bli zadovoljni, ker jih je publika za vsako točko nagradila s ploskanjem.	P. D,
kaka skrbna ženska roka, medtem pa je cvetlice negoval sam upravnik pošte Ivan Gorečan, kateremu gre v tem pogledu vse priznanje. No in prav to je dalo Turističnemu društvu idojo, da bi v letošnji spomladi razpisalo nagradno tekmovanje za okrasitev obcestnih hiš z lončnicami. V ta namen je predvidenih nad 25.000 din za nagrade.
Na seji društva so govorili tudi o potrebi, da dobi društvo svoj prostor, kjer bi imelo urejen sedež.
Da bi članom društva nudili nekaj ugodnosti pri letnih taborjenjih, so sklenili, da bo društvo nabavilo šotore, katere bo posojevalo svojim članom. Posebno skrb bodo posvetili vldjučevanju mladine in širjenju turistične miselnosti med prebivalstvom mesta s prirejanjem raznih predavanj in predvajanjem primernih filmov.
Predsednik sveta za turizem pri občini Postojna je ob tej priložnosti podelil značke Turistične zveze LRS najzaslužnejšim članom Turističnega društva, ki so v lanskoletnem tekmovanju veliko prispevali k doseženim uspehom društva. Srebrno značko sta prejela predsednik druš-stva Avgust Stepančič in dr. Roman Savnilc, medtem ko so prejeli bronaste tajnik društva Janko Sever st., blagajnik društva-gospodar Alfonz Simčič in znani jamar in vnet turistični delavec prof. France Habe.	»Ština«
Dela za brezalkoholno restavracijo v Postojni dobro potekajo
Nekaj let se že govori v Postojni, da je nujno potrebna otroška restavracija, kjer bi točili brezalkoholne pijače. Končno pa se je zadeva premaknila z mrtve točke. Gostinsko podjetje »Jclovca« iz Postojne je odstopilo gostinski lokal »Pri pošti« kmetijski zadrugi, ki se je obvezala, da preuredi ta lokal za restavracijo brezalkoholnih pijač. Dela sedaj potekajo v redu in upamo, da bodo ob prihodu pomladi tudi naši najmlajši imeli končno le svojo težko pričakovano restavracijo	Stina
Kmetijsko posestro ¥ Kortah
Preteklo nedeljo je KUD »Ivan Turšič-Istok« uprizorilo na Rakeku Jurčičevega »Domna«. Igro je reži-ral učitelj Ivan Vidrih.
Dramatska skupina KUD Rakek se je resno prijela dela, kar je tudi dokazala s to predstavo. Občinstvo je do zadnjega kotička napolnilo dvorano in dalo vse priznanje gral-cern. V glavnih vlogah so igrali: Vinko Ileršič vlogo Domna, Zdrav-ko Čuk vlogo Jureca, Janez Stržaj — Sova, Mirko Vidrih Hrha, Anko je igrala Marija Richly, Meto Danica Vrabec itd.
S to igro nameravajo gostovati tudi v vasi Babno polje. Ština
Za letošnji občni zbor TVD Partizan v Ilirski Bistrici je bilo .veliko zanimanje, saj se je zbralo nad 250 članov. Osnovna točka razgovorov so bile velike težave, s katerimi se bije društvo že vse od ustanovitve. Predvsem je potrebno omeniti, da člani društva telovadijo v gimnazijski telovadnici, ki pa ima komaj 60 kvadratnih metrov površine, razen tega pa tudi zelo pomanjklijvo opremo. Edini rekviziti so španska lestev, koza in 3 blazine. Če upoštevamo, da društvo nima niti lastne pisarne in garderobe, potem je res čudno, da se sploh more postaviti s kakršnimikoli uspehi.
Toda kljub vsemu so lani uspehe dosegli. Organizirali so redno telovadbo, ki se je udeležuje 120 . telovadcev, uspoobili pet vaditeljev, organizirali pomladanski kros, prvomajsko fizkultumo parado, telovadni nastop ob občinskem prazniku, športni program ob mladinskem festivalu, plavalno šolo s 70 udeleženci itd. Najbolj pohvalno pa je to, da je društvo razširilo svoje delovanje tudi izven mesta in vključilo v svoje vrste večje število kmečkih mladincev in mladink. V okviru društva so zelo aktivni zlasti od-bojkarji, ki tekmujejo v okviru občine. Samo lani so na področju Ilirske Bistrice zgradili sedem novih igrišč za odbojko.
Mislimo, da je vsa dosedanja prizadevnost društva vredna, da se mu priskoči na pomoč tudi s finančnimi sredstvi. Brez primernih rekvizitov in prostorov res ne bo šlo, zlasti ker se vrste članov širijo. Upajmo, da bodo odgovorni občinski in okrajni forumi letos pokazali le nekoliko več razumevanja za potrebe telesno-■ vzgojnega dela na področju Ilirske Bistrice.
HRPELJF
Pretekli teden je bilo v Hrpeljah prvo predavanje Ljudske univerze. Tovariš profesor Martin Munih je predaval o Švedski, njeni legi, pri-rodnih lepotah, industriji in gospodarstvu. Predavanje je spremljalo predvajanje skioptičnih slik. Ljudje želijo še več podobnih predavanj tudi iz naše domovine.
Vaški mladinski aktiv je imel svojo prvo konferenco, kjer je mladina izbrala svoje vodstvo in sprejela nekaj nalog za bodoče. Med temi, da bo ustanovila planinsko in strelsko društvo ter dramski krožek, ki je že začel z delom. Člani krožka se učijo Nušičevo komedijo »Narodni poslanec«.
Take mladinske konference so bile tudi na Rjavčah in v Podgorju.
Vodstvi obeh mladinskih aktivov sta sprejeli sklep, da bosta mladince vključili v kmetijski, dramatski . in druge krožke.
Bnjo
PISMO UREDNIŠ1U
Tovariš urednik!
V soboto, dne 28. januarja 1956 je na avtobusni postaji Kozina čakalo več ljudi na avtobus, ki vozi na progi Koper — Knežak. Okrog 15 ure je avtobus priiel in pri vratih je nastala gneča, kajii vsakdo je hote! čimpreje na avtobus. Smevod-nik je tudi nekajkrat opozori', ljudi na red, toda nič ni pomagalo, ljudje so sa vseeno gnetli. Končno pa je avtobus odpeljal in pustil na postaji skomj vse ljudi, ki so čakali; mea npmi polovico starejših, čeprav so bila v avtobusu prosta še vsa stojišča in nekaj sedežev.
Ali je takšno ravnanje z ljudmi pravilno? Ali je prav, da odpelje avtobus in pusti ljudi na cesti, čc-pri() še prostor v avtobusu?
Mislim, da ni in tako so mislili vsi prizadeti, ki so se naravnost zgražali nad takšnim ravnanjem sprevodnika.
Sprevodnik je dodeljen avtobusu tudi zato, da napravi red; toda tega v.i znal, temveč zaprl vata in dal znak za odhod. Zato uživa pri ljudeh tudi temu primeren ugled.
Butinar Jože
Tri leta je odkar se je med kmeti v Kortah rodila zamisel, da bi »Pod Koritnico« in »Veliko njivo« preorali »štrike« slabega, z grmičevjem obraslega pašnika. Kmetijska zadruga je to dobro zamisel podprla, zato so se kmetje lahko sporazumeli glede lastništva. Danes s ponosom spremljajo razvoj tega kmetijskega posestva, na katerem bodo že letos pobirali prve pridelke.
To posestvo sestavlata dva kompleksa, ki merita skupno 17 ha površine. Do seda so nasadili 30.000 tr| in 830 oljčnih dreves. Letos in prihodnje leto bodo nasadili še 40 tisoč trt in 1200 oljčnih dreves.
Letos bo prvič rodilo prvih deset tisoč petsto trt. Računajo, da bodo dobili 50 hI vina na hektar. Na vinogradniških terasah pa bodo dobili še druge pridelke.
Kot povsod drugod, imajo tudi tu precejšnje težave. Če ne bi pomagala kmetijska zadruga iz Izole, bi res zelo težko šli naprej. Nekateri so bili mnenja, da bi se posestvo osamosvojilo. Za tak korak je danes še veliko prezgodaj. Ko so delali predračun za žico za nove vinograde, so računali na ceno 180 din za kg. Prvo tono so dobili po 320 din kg, danes pa imajo najnižje ponudbe po 620 din kg. Težave imajo tudi, ker na posestvo še ne pelje nobena dobra cesta. Še dobro, da jim za sedaj ni treba dova-žati gnoja, ker bodo uporabljali zeleno gnojenje. To pa je le začasna rešitev, ker bodo morali misliti tudi na gnojenje s hlevskim gnojem. Čimprej bodo morali zgraditi tudi poslopje za shranjevanje orodja in strojev. -
Na posestvu dela 17 delavcev. Ker še nimajo stroiev, so vsa dela odvisna od njihovih rok. Čeorav jim deževno vreme stalno nagaja, najdejo taka dela, ki bi jih drugače ne imeli časa opraviti.
B. G
m
Z določenim delom članarine, ki jo plačujejo člani sindikata, razpolaga osnovna sindikalna organizacija in sicer med drugim za izdatke v kulturne namene. Tako se je znašla sindikalna podružnica »Splošne trgovske« in »Trgovinske zbornice za okraj Koper« ob občnem zboru konec leta 1955 pred vprašanjem: kako ta denar naložiti najbolj koristno.
Po kratki razpravi so člani podružnice sklenili, porabiti večji del tega denarja za nakup 2 globusov za dve najbolj potrebni osnovni šoli v okraju. Na priporočilo tajništva za prosveto in kulturo OLO Koper so sklenili, da podarijo globusa kot zelo važen učni pripomoček šolama v Pregari in Gradini.
Globusa, ki sta stala 8,487 dinarjev, je podružnica že izročila tajništvu za prosveto, da jih da navedenima šolama. Reči moramo, da
Po kratki in mučili bolezni je umrl član našega kolektiva
strugar
Vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu.
Sindikalna podružnica podjetja LAMA Dekani
gre imenovani sindikalni podružnici, oziroma njenim članom za to dejanje priznanje in da je vredno posnemanja.	fr.
Razpis strelskega tekmovanja v Kopru
Strelska družina v Kopru je razpisala ligaško strelko tekmovanje od 8. do 12, februarja. 1956. Tekmovanje bo vsak dan od 16. do 19. ure v Strelskem domu v Kopru (Ulica Stare pošte). Možnosti udeležbe imajo vse sindikalne podružnice ali kolektivi, sestavljeni iz treh najboljših strelcev. Prijavnina je 300 din za ekipo, denar pa bodo organizatorji porabili za kritje stroškov, za nagrade in za diplome. Zadnji rok prijave je 3, februar,
Zlata poroka v Koprivi
Te dni praznujeta v Koprivi na Krasu zlato poroko Ivan in Silvestra Pire. Jubilanta sta bila vedno zavedna Slovcnca. Na njuni hiši je v času borbe zaplapolala ena prvih slovenskih zastav na Primorskem.
Jubilant je bi! do leta 1918 žu-. pan, takoj po osvoboditvi leta 1945 pa predsednik OLO Sežana.
Zakonca sta v NOE izgubila najstarejšega sina Mirka, ki so ga fašisti nekaj dni pred osvoboditvijo
iisssilSs
na zverinski način ubili v Dorn-bergu.
Ivan Pire je med najnaprednejšimi kmeti na Krasu. S svojimi izkušnjami in nasveti bogati primorske živinorejce, ki so na tem področju dosegli prav lepe uspehe.
Zavednima slavl.ieneema želimo še veliko lepih, zdravih let. Ivanu Pircu posebej še dosti uspehov pri njegovem delu!
___^ — -■ , ___ ... ______
(Nadaljevanje s 1. strani) omet na tla. Manj so potres občutili v vaseh Podstenje, Merče, Pod-stenjak, Zarečje, Dobropolje, Hari-je in druge.
Delavec s Prema je pripovedoval, da je pes čuvaj nekaj minut pred potresom začel presunljivo zavijati in lajati, živina v hlevih pa tuliti. V Ilirski Bistrici so ljudje zbežali na prosto kar v spodnjih oblekah, ker so bili prepričani, da se bo sunek ponovil. K sreči se ni. Ob ponovnem sunku bi se bilo prav gotovo zrušilo precej hiš.
Občinski ljudski odbor II. Bistrica je že navsezgodaj zjutraj razposlal
n" "coh »acph iri n" moehi nn^pbne
komisije, ki so pregledale škodo. Tudi gasilci so s svojim gasilskim avtom v polni opremi obvozili vasi, da bi v primeru potrebe pomagali reševati imovino in življenja.
Iz Kopra je že v jutranjih urah prišel podpredsednik OLO tovariš Franc Klobučar, ki si je v spremstvu nekaterih članov občinskega odbora ogledal najbolj poškodovana poslopja in dal potrebna navodila za ugotavljanja dejanske škode. Ta škoda bo pri precejšnjem številu poslopij večja, kakor izgleda no. prvi pogled. Ljudje sami pravijo, da precej hiš na zunaj izgleda tako kot pretepeni človek, ki se mn udarci na koži malo poznajo, notranje poškodbe pa so tako resne.
Posebna komisija, ki so jo sestavljali člani občinskega ljudskega odbora Ilirska Bistrica, gradbeni strokovnjaki i.i inženir Stok od OLO iz Kopra, j a ugotovila, da je bilo 75 odstotkov zgradb poškodovanih, od teh 25 odstotkov težje.
V" Kopru so bili te dni sodelavci Triglav-filma iz Ljub'ja"e. Končujejo adaptacijo s-enarija za nov, celovečerni umetniški fi'm, ki ga bodo začeli snemati spomladi. Scenarist je naš znani pisatelj IVAN RIBIC, režiser pa FRANCE STIGLIC. Pri adap'aciji scenarija sodelujeta še dramaturg Tr:glav-filma prof. VLADIMIR KOCH in dramski re iser FRANCE JAMN1K.
V okoH :i Kopra so si tovariši iz Ljubljane ogledali tudi reren, ki bi bil mogoče primeren za snemanje eksterierov. Obiskali smo jih v ho'.elu Triglav in radevolje so nam. odgovorili 7ia nekaj vprašanj. Njihovi odgovori in mnenje ter načrti Triglav-filma za letos prav gotovo zanimajo tudi naše bi t Ice.
Iz kratkih beležk po naših časopisih smo že zvedeli, da pripravljate nov slovenski film. Po lanskoletni »suši« je to vsekakor razveseljivo dejstvo za ljubitelje in zagovornike slovenske kinematografije. Tudi to nam je znano, tovariš Ribič, da ste vi scenarist novega filma, ki se bo imenoval »DOLINA MIRU«. Seveda bi nas zanimala vsebina, misel, ki ste jo hoteli izpričati skozi film in kako daleč so že priprave za snemanje.
Da, »Dolina miru« naj bi se imenoval, povzroča pa cele hribe nemira. Kako sem prišel na idejo za ta sccnarij? Že dolgo jo kuham v sebi. Prvotno sem napisal »Dolino miru« na francosko-nemške prilike. Mislil pa sem vedno na film.
Moja zgodba je preprosta. Skušal sem načeti vprašanje otrok v vojni nasploh, okolje pa sem prenesel na jugoslovansko-nemško mejo, pač v prilike, ki jih najbolje poznam. To je zgodba o mali Nemki Lotti in o slovenskem dečku Marku. Ob bombnem napadu zavezniškega letalstva na obmejno mestece sta oba izgubila starše. Strah ju je vojnih grozot, bežita in iščeta zavetišča. Deklica pozna pravljico o »dolini miru«, pravljičnem in varnem kotičku sredi vojne vihre. Za Marka pa je ta pravljica istovestna s tistim, kar ve o svojem stricu in o njegovi kmetiji. Na svoji poti srečata otroka še ameriškega padalca-črnca, ki prav tako išče uresničitev svojih iluzij. Ko vsi trije pridejo končno v zeleno dolino, nastane tu fronta in njihova velika Iluzija ostane res samo iluzija. Misel, ki me je vodila pri oblikovanju te zgodbe, je moje osebno prepričanje, da miru ne more ustvariti želja sama, čeprav jo izražajo najupravičnej-£i — otroci. Mir lahko dosežemo samo z dejanji, z dobro voljo odraslih ljudi.
Priprave za snemanje? O tem bi vam več povedal režiser, tovariš Stiglic.
Ker je že snemanje vaša zadeva, tovariš režiser, bi nam obenem povedali o zasedbi vlog, kdo bodo glavni igralci, ste odkrili kak nov talent in podobne stvari okrog realizacije. Ali bomo res film gledali že letošnjo jesen?
Vaša vprašanja nekoliko prehitevajo dogodke. Adaptirali smo scenarij, zdaj je pred menoj snemalna knjiga, teren moram izbrati do konca februarja. Glavna dejanja se dogajajo spomladi, zato smo si ogledali tudi okolico Kopra, kjer bi lahko posneli ckstericrc že zgodaj. Zaenkrat se še nismo odločili. Snemati pa moramo pričeti v. aprilu. Računamo, da ga bomo
posneli v dveh mesecih, kar je povprečna snemalna doba takega filma. Vendar je pri nas težava v tem, da sta glavna junaka otroka in zato se bo verjetno kaj zavleklo. Vsekakor pa računamo, da se bomo z »Dolino miru« udeležili poleti Puljskega filmskega festivala.
Seveda vas zdaj zanimata nosilca glavnih vlog — .otroka. Razpisali smo natečaj za vlogo dekletca, ki mora biti staro 5 do G let in mora znati slovensko in nemško. Dobili smo približno 100 ponudb, od teh smo izbrali 10, ki jih bomo poklicali k poskusnemu snemanju v Ljubljano. Fanta bomo šele zdaj pričeli iskati. Ameriškega padalca — črnca, bomo morali verjetno iskati izven naših meja. To so glavne vloge, ostale so manjše; igrali jih bodo naši igralci. Produ-ccnt je Triglav-film, brez kopro-dukcije.
V članku o koprskem arhivu v prejšnji številki se nam je vrinila ¡neljuba pomota, ki jo s tem popravljamo. Stavek »Lsta 1944 je italijanska komisija za vaist/o kulturnih spomenikov odp:i'ja!a v notranjost dežele stari koprski arhiv s .skoraj vsemi Olstinami od leta 184G in ;e neka'e e pomnmbnej- e knjige« tu se moral pravilno glasiti takole: »Tako je J.ata 1941 italijanska k'imi!.ija za varstvo kulfurnih spomenikov prevzela {in odpeljala v notranjost de žile stari koprski, arhiv s skoroj vsemi listinami od leta 1380 pa do le1 a 184G in še cake pomembnejše knjige.«
Snemalna ekipa še ni določena, lahko pa vam zaupam, da nam je že znan skladatelj, ki bo pisal glasbo: Marijan Kozina.
Okrog scenarijev je bilo že veliko razpravljanja. Pravijo, da je scenarij prvi pogoj za nastanek dobrega filma. Kritike tudi skrbi, kaj je vzrok pomanjkanja scenarijev s sodobnimi temami. Zanimajo nas vaše dosedanje izkušnje na filmskem področju in seveda načrti za bodočnost, ki so tesno povezani z našim filmom. V ta namen boste menda tudi potovali v Italijo, tov. Ribič.
To je bila pa kar lepa vrsta vprašanj, ki terjajo daljši odgovor.
»Dolina miru« ni moj prvi scenarij, vendar prvi, ki bo zaenkrat realiziran. Druge hrani Triglav-film v arhivu. Toda brez ozira na arhiv snujem dalje. Pripravljam scenarij za filin z naslovom »Ne joči, Peter« in imam filmski osnutek o muslimanski ženi in njeni problematiki; skica ima naslov »Fcrcclža«. Do jeseni moram pripraviti za Triglav-film sccnarij za celovečerni film'o psu —• »liala«. Scenarij bo po kratkem romanu, ki sera ga napisal za Prešernovo družbo. Na programu je za prihodnje leto.
Pravite, da nekatere ljudi skrbi pomanikanje scenarijev. No, da, po mojem delajo preveč razlike med literaturo in literaturo, in žal, pisanja scenarijev zdaj še nimajo za literarno delo. Res pa je, da zahteva scenarij prav tako svoj način oblikovanja kot roman ali novela in da smo se tega lotili pri nas šele zdaj.
Na pot v Italijo se res odpravljam, vendar jo odlagam, ker mc
si jo želim napisati. Vendar se bojim, da ne bi bil pogumnejši ou tistih, ki bi jo sprejeli. Ro,, po pravici povedana, komedije se bojim. Od avtorja zahteva veliko spretnosti, videl pa sem že toliko slabih komedij, da ne bi hotel Se sam prispevati nove.
Dramatika? Odnos je prav tak kot do filmske komedije. Tudi drame se bojim, ker sem videl na Slovenskem že toliko slabih. Toda priznati moram, da sem se drame lc lotil. Ce ne prej, bo gotovo končana prihodnje leto, ko se mislim udeležiti tudi tretjega natečaja slovenske Drame.
S poezijo se. ne ukvarjam, čeprav sem sicer zajel skoraj vse panoge. Zdi se mi bolje, tla se udejstvuje avtor na več toriščih, kot na nobenem, Pri tem ne mislim na trenutno stanje in mnenje o scenarijih pri nas. To je stvar razpravljanja in razpravic. Odgovarjam s tem, da delam.
Hvala vam, tovariš Ribič, vas smo menda že kar pošteno utrudili. Tovariš režiser pa kar posluša in se noče mešati v vaše kompetence. Morda pa bi nam le kaj povedal o svojih dosedanjih režijah in izkušnjah?
Odgovoril bi vam na kratko. To je moj peti celovečerni film, več pa sem režiral dokumentarnih in kulturnih fihnov. Sem iz tistih vrst naših filmskih dclavcev, ki so sc po vojni pogumno lotili dela: imeli smo veliko dobre volje in eno kamero. Cas nam ni dopuščal, da bi študirali doma ali v tujini. Zdaj je to že toliko urejeno, da gredo lahko nekateri tovariši na študij, m<vl nas pa tudi prihaiajo mladi ljudje, ki uo končali našo Akademijo.
SEJA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV OKRAJA KOPER
si so na
še
delo vedno na to prisili. Ali da povem z vašo domačo primero: odlagam iz meseca v mesec, kot koprski gostinci gostoljubnost. Zdaj sem dokončno sklenil, da odpotujem 1. junija. Sicer to ne bo potovanje, ampak Študij. Ostati nameravam v italijanskem filmskem mestu eno leto, prisostvovati režijam in snemanjem, obiskovati predavanja.
V zvezi s svojimi načrti pa vam povem še nekaj, kar vas bo verjetno posebno zanimalo. Že štiri leta se vrtim v mislih okrog Pirana In kar mori me zgodba o piranskih gusarjih. O tem sem že govo-ril z ljudmi, ki odločajo o filmski produkciji. Vedno naletimo na veliko ovir: finančna zmogljivost in stroški. Vendar te misli ne bom opustil. Vsaj pobudo bom dal, morda jo bo kdo drug realiziral.
V naštevanju načrtov ste se, tovariš Ribič, dotaknili le filmskih tem. Zanimalo pa bi nas, ker vas že poznamo kot pisatelja, kako je še z drugimi literarnimi panogami. Kakšen je n pr. vaš odnos do slovenske dramatike, do komedije, poezije itd.
Najprej nekaj zelo osebnega: občutek imam, da veliko delam in da res ne zapravljam časa. Obenem pa se ne morem znebiti občutka, da sem napravil malo. Če se še za hip pomudimo pri filmu. Mnenja sem, da je družbena funkcija filma, da začne s komedijo. Že dolgo
sredstvo za izobraževanje
Prizor iz prvega slovenskega celovečernega umetniškega filma »Na svoji zemlji«, ki ga je režiral France Stiglic. Scenarij zanj je napisal naš znani pisatelj Ciril Kosmač
V sejni dvorani okrajnega komiteja ZKS v Kopru je bila pretekli teden seja sveta Svobod in prosvetnih društev okraja Koper in komisij za izobraževanje, za dramatiko in za glasbo. Razen članov sveta in komisij so se seje udeležili še predsednik sveta Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije tovariš Ivan Regent, sekretar okrajnega komiteja ZKS tov, Albert Jakopič in sekretar okrajnega odbora SZDL tov. Martin Greli.
Glavna tema sestanka je bilo izobraževanje, pomen tečajev in predavanj, o čemer je bilo že govora pri zadnjem sestanku. Predsednik koprskega Sveta tov. Vilhar je tudi opozoril na pomanjkljivosti nekaterih sklepov zadnjega občnega zbora, kar bo treba zdaj popraviti in dopolniti.
Vsi prisotni so z odobravanjem sprejeli besede tov. Regenta, ko je obljubil vso pomoč republiškega sveta tako v gmotni pomoči kakor v svetovanju. »Našega človeka moramo naučiti praktično in zgodovinsko gledati na pojave, ki se dogajajo okoli njega, to je marksistično gledati. Ne smemo zanemariti izobraževanja ljudi, ki so že zapustili šolske klopi. Predavanja pa moramo znati napraviti zanimiva, poiskati predavatelje tudi med domačimi ljudmi, predvsem pa jim govoriti o tistem, kar jih zanima. Ml smo za kvaliteto in za kvantiteto. Vendar pri tečajih ni važna množičnost, prav tako imamo lahko manjše in večje pevske zbore, dramske skupine itd. Skrbeti moramo, da bodo imeli naši učitelji pravilen odnos do prosvete in do ljudi, obenem pa moramo tudi mi imeti pravilen odnos do učitelja, ki je na vasi navadno steber našega dela,« je dejal med drugim tovariš Regent.
Zaradi težav, o katerih so govorili na seji zastopniki Svobod in prosvetnih društev našega okraja, je tovariš Regent rekel, naj jih skušajo sami premagati, vendar pa bodo tudi pri republiškem svetu vedno naleteli na polno razumevanje in dobili bodo tudi pomoč.
Tovariš Kajtimir je opozoril svet, da bi moral imeti bolj določen pro-
O načrtih ne bi govoril. Delal bi rad in seveda — uspel.
O »Dolini miru,« o dosedanjih uspehih, udejstvovanju in načrtih tovariša scenarista in režiserja smo dobili kar izčrpne odgovore. Ker pa je navzoč tudi dramaturg Triglav-filma, tovariš Koch, bi Izkoristili to prilžnost, da nam pove, vsaj na kratko, o letošnjih načrtih našega slovenskega filmskega pedjetja.
Razen »Doline miru« nemarava posneti Triglav-film letos še en celovečerni film. Začasni naslov »Dalmatinska legenda«. Scenarij mora še odobriti filmski svet, napisala sta ga Igor Pretnar in Ivan Zmavec po ideji Toma Prezlja. Režiral ga bo Igor Pretnar.
V načrtu imamo, da bi posneli jeseni še en film, vendar nista pripravljena nc snov in ne sccnarij. Osnutkov je več. Mogoče bo omni-bus. Razen tega imamo na programu še okrog deset dokumentarnih filmov..
Za koprodukcijo se dogovarjamo z Angleži za film po romanu Jule-sa Vernea »Otroka kapitana Gran-ta«. Za snemanje tega filma imamo pri nas neverjetno ugodnost za snemanje ckslrerierov. Na majhnem področju so pri nas možni posnetki morja, gozdov, puščave, skal, močvirja itd, Celo črnce imamo blizu Ulein.ia. Tudi s francoskimi produccnti se dogovarjamo za koprodukcijski film, vendar ni še nič dokončnega.
Vsekakor upam, da bo letos bolj obilna žetev kot lani, in zaenkrat jc naša glavna skrb DOLINA MIRU.
S tem je bil zaključen krog naših vprašanj, kajti spet smo se znašli v nemirnih vodah okrog »Doline miru«.
gram z ozirom na prosvetno vzgoj» mladih delavcev. Naši ljudje si t splošnem želijo prosvete in oblik tovrstnega udejstvovanja, omogoči« jim moramo le, da bodo dvignili svojo kulturo.
Za lažje in uspešnejše poslovanje in delo naše prosvete so zastopniki Svobod in prosvetnih društev izvalili ožji sekretariat okrajnega sveta zveze Svobod in prosvetnih dru-štev, ki bi imel pismene stike z drugimi, bolj oddaljenimi člani. Težišče dela mora itak biti na občinah in na samih društvih, V sekretariatu sveta so tudi zastopniki komisij, ld odgoyarjajo za posamozno panoge prosvetnega udejstvovanja.
Sekretariat sestavljajo tile tovariši: Srečko Vilhar (predsednik), Jernej Humar (tajnik), Narda Zatt-nek (za komisijo za izobraževanje), Oskar Venturini (za dramatsko komisijo), Ivan Silič (za komisijo za pevske zbore), Vladimir Lovec (za glasbeno komisijo) in Totelj (za izobraževalno komisijo).
Končno smo videli na i - naših deskah tudi ljubljansko Dramo
Ta Ueden je v Piranu in o Kopm gostovala ljubljanska Drama z Ma,-chiavellijevo komedijo v petih dajanjih MANDRAGOLA. Delo je poslovenil CIRIL KOSMAČ, verze in prelog napisal JANEZ MENABT režiral FRANCE JAMNIK, sce-m izdelal inž. arh. NIKO MATU L, glasto napisal DANE SKERL. Igrali so: Callimnca BORIS KRALJ, Sira DRAGO MAKUC, Messer Nf-cio STANE POTOKAR, Ligurii JURIJ SOUCEK, Sostrato MARIJA NABLOCICA, Patra Timotea MAKS FURIJAN, Lucrezio MAJDA POTO-KARJEVA in Žensko VIDA LEVSTIKOVA.
Zli sloves, ki ga uživa avtor Man-dragole Niccolo Machiavelli zaradi svojih del in spisov, zlasti kot avtov »Vladarja«, je vseskozi krivičen. MachiaveLli ni bil avtor m zagovornik teorije, da »smoter posvečuje sredstvo« in ni oče političnega nasVja, zvijače, laži in prevare, marveč je bil le kronist svofeo* časa, zapisovalec zakonov, ki se vladali v takratnem, političnem in javnem življenju. Tudi sam je bil žrtev tega sistema. Prav tako Machiavelli registrira družbeno moralo svojega časa. Njegov odnos da tega pa je odnos dokumentarista, osebno neprizadetega ustvarjalca, ki pa s svojim delom terja obsodbo miselnosti in moralne izprijenosti.
Štiri sto pet in trideset Vet pc nastanku je priš'a Mandragola tudi na slovenski oder. Imenovali so j• »enfant terrible«« evropske dramatike in vse uprizoritve so pomenile ali velik uspeh ali pa gledališki škandal. Prva uprizoritev je bil* leta 1520 v papeški rezidenci, ■» zadnjih le'ih pa jo je uprizorile Vi'larovo TNP v Parizu, pri nas pa v Banja Luki in na Rijeki.
Najbolj pogosti argumenti proti Mdvdragoli so bili, da preveč prostodušno obravnava ljubezenske odnose, skrajno ostro sodi o morali listih, ki jo pridigajo in zahtevaj* od rlrunih in n° nazadnje moralna Cetikatnost problema, ki ga del* samo obravnava. Toda pri ugovorih se najdejn seveda tudi zagovorniki. In i: vravijo. da je Mandragola prva realistična komedija evropske renesance, da ptimeni prelom v po-pl^vi brezkrvnih del, da dobi gledalec v Mandragoli plastično podobo resničnega renesančnega človeka ter da so problemi, ki jih obravnava, zgodovinsko resnični. Res je sicer, da Mandragola ni velika literarna umetnina, je pa plastičen in zvr.st dokument časa. ATi>"a miselnost m življenjsko občutje ne ustreza dannfnji s'opnH kulturnega in civilizacijskega razvoja tri če ti pri uprizoritvi zanemarili da-rošnie merili razvitega okusa tu takta, bi kmalu zdrkriili v neokus-nosi.
(Konsu; na 9. strani)
Iz spominov aktivista NOB
Med reko Idrijco in njenim pritokom -juirovko leži visoka planota. Ce giedas nanjo z vrna ivoj-ce ali Porezna, je kot dolga, pravokotna poheasta ravan. I\a skrajnem severnem delu se končuje s strminami, ki na vzhodni strani sko-ro navpično padajo v Munhovo kotlino.- Z grebena se spušča strma steza do Idrijce, ki prav tam naredi oster ovinek in zavije od severa proti jugu. Viseča brv čez Idrijco končuje stezo in jo poveže ■/-. giavno cesto Idrija—Most na Soči in z železniško postajo Grahovo v Baški grapi. Na zahodni strani pelje iz vasi lepa, toda precej strma cesta do Stopnika. V gornjem delu vasi pa začenja lepa avtomobilska cesta, ki se vije mimo senožeti in skozi gozdove. V Še-breljskum vrhu doseže višino 1000 metrov nad morjem, Od tu se v širokih ovinkih spušča na Oblakov vrh. i. Oblakovega vrha pa lahko greš i- ■ Kanom ¡.i i v Idrijo, po Ho-tpnjski do.mi v Spodnjo Tribušo ali skozi gozd na Vojsko. ' Desno in levo od planote so zgu-bančeni grebeni, ki strmo rasejo iz grap; Cufrov grič, Brlažmški grič, Krniški greben, Kolovrat in Utrski vrh, ki se končuje s Plešarskim grebenom. Na zahodni strani je Sent-višlcogorska planota z grebeni na Lipniku, Tilnikom, Buckovo grapo in prijazno sončno planotico Polico pri Bukovem.
Ta skrotovičeni in zgubančeni Košček Tolminske deželice je bil med narodnoosvobodilno borbo prizorišče važnih dogodkov. Pri kmetu Ruparju na Utrskem vrhu je bil od jeseni 1943. do poletja 1944 leta sedež Pokrajinskega odbora OF za Slovensko Primorje. V tesni grapi pri bajtarju Vrenskarju pa je bila prva tiskarna, ki se je kasneje preselila v Studenec pod Gugaice, kjer je dobila ime »Slovenija.« V Lošku so se večkrat ustavljali najvišji politični in vojaški voditelji osvobodilnega gibanja na Primorskem. Za Bržnica-mi je bilo središče raznih šol in tečaje -, v Peklu pod Rupo pa je bila partizanska bolnica.
Glas o Osvobodilni fronti in partizanih se je tod zelo razširil v zimi 19Ž2-1943. Prve mesece 1943 leta so partizane spoznali skoro vsi prebivalci vseh treh vasi planote, Stopnika, Jageršč, Krnic, Reke, Oblakovega vrha in drugih.
Samotni kmetiji . ..
Tu se začenjajo spomini, ki jih čas šn dogodki ne bodo nikoli zabrisali. Dve veliki kmetiji, Dolinarjeva in Močnikova pod Šebreljsltim vrhom. Podobni sta vsem takim kmetijam, ki jih je veliko po Sloveniji. V času italijanske okupacije sta se gospodarja zatekla po pomoč v obširne gozdove, da sta se rešila pred požrešnostjo okupatorjevih davkov. Po strmih pobočjih Idrijske doline je bilo vsako leto več tistih rjavih zaplat med zelenimi gozdovi. Sekira in žaga sta vedno glasneje peli svojo pogrebno pesem. Velike žage »V Sjavniei,« »V Obla-zu« in »Pri Gorejncu« so delale noč in dan. Lesni trgovci in nameščenci, ki so rasli kot gobe po dežju, so
si veselo meti roke. »Zaslužili« so ogromne vsote na račun naših gozdov. Prava sreča, da so partizani preprečili uničevalno delo. Druga za drugo so izginjale furlanske oglarske družine, trgovci z usnja-timi jopiči pa so bih vse bolj redki.
Dolinar in Močnik sta imela veliki posestvi s hišo, hlevom, kozolcem, kmetijo in še »pajštvo« — (sadno sušilnico). Redila sta od 10 do 15 glav živine, ki so jo pasli domači otroci. Močnik je imel tudi lep sadovnjak, ki je skoro vsako leto dobro obrodil.
Prvi partizanski logor
Nad precej strmo in razsežno Močnikovo senožetjo je gost smrekov gozd. Na eni strani sega skoro do Dolinarjeve domačije, na drugi
Prvi »Zdravo« partizanov
Nekaj dni nato smo priredili tudi prvi miting.
Tako so ljudje tega kraja spoznali tiste partizane, o katerih so slišali, da se nenadoma prikažejo tam kjer jih okupatorji najmanj pričakujejo, napadejo in nato izginejo v gozdnem listju brez sledu. Uspeh je bil povsem zadovoljiv. Osvobodilno gibanje se je potem še hitreje širilo po vaseh, Le stari župnik-domačin tega ni mogel slišati. Prizadejal si je vse, da bi ljudi odvrnil od OF. Uporabljal je za to spovednico , in prižnico in je mar-sikakemu poštnenemu vaščanu vcepil dvom v pravičnost naše borbe. Ob požigu vasi v juniju 1944 je ta župnik zbežal pod zaščito SS-ovcev v domobransko postojanko v Idriji. .
Družina kmeta Ruparja na Utrskem vrhu
pa prehaja v pravi gozd, ki pokri-	Logor v Dolinarskem Kovku so
va vso vzhodno reber Kovka in	okupatorji večkrat iskali, toda vsa-
sega do Zavrha,	kokrat zaman, Ta kraj je terenski odbor OF iz-
bral v zimi 1942-1943 za prvi partizanski logor na krniško-šebrelj-skem področju. Zaga »V Sjavniei«
Prva žrtev
Pomoč partizanov in odobravanje programa ' Osvobodilne fronte so
je dala potrebne deske, ostalo pa	ljudje tega kraja plačali z velikimi
so napravili terenci. Logor je bil	žrtvami. Ze fašistična vojska je
na taki točki, da se ni bilo treba	prizadejala ogromno škodo s svo-
bati presenečenja ali nenadnih na-	jjmi »rastrellamenti« in ropanjem,
padov okupatorja, Bil je nekako zbi-	Tak »rastrellamento« smo terenci
rališče novih in novih prostovolj-	doživeli dne 19. marca 1943 na sek-
cev, ki so prihajali v spremstvu	torju Jagaršče—Krnice. Takrat je
partizanskih potrol iz vseh strani	padla prva žrtev, mladi gospodar
Cerkljanske. Precejšnje število bor-	»Na Rupi« Jože Kacin. Tisto noč
cev je prav iz tega logor j a odšlo v	smo imeli terenci važen sestanek,
Šercerjevo brigado.	ki ga je vodil Stucin Jaka-Cvetko.
Iz tega logorja smo neke zimske	V komaj štiri km oddaljenem
noči odšli v Sebrelje po dva mla-	Cerknem je bilo takrat nad 2000
da fanta, Kantovega Dominika in	okupatorjeve vojske: fasistov, kve-
Zgujnškega Janka, ki sta se bila	sturinov, karabinjerjev, financarjev
prva v tem kraju odločila za od-	in vojakov. Jože me je po konca-
hod k partizanom. Tema se je pridružilo še nekaj drugih fantov iz vasi in okolice.
Istega večera so partizani počastili spomin umrlega somišljenika Ozebkovega Jakoba, ki je ležal na mrtvaškem odru.
nem sestanku spremil nekaj sto metrov od doma proti Stržnici. Z nama je šel velik pes-volčjak, ki Jožeta ni nikoli pustil samega. Dobri in zvesti čuvaj ni niti slutil, da bo tako kmalu izgubil gospodarja. Na ovinku sva si krepko stisnila roki s pozdravom: »Smrt fašizmu — svoboda narodu!« Iz doline pod hišo sem se še enkrat ozrl nazaj. Jože je s psom stal na grebenu in še enkrat dvignil stisnjeno pest k sencu v pozdrav.
Nekaj minut za tem so zaregljale strojnice in zapokale puške. Ali je bilo izdajstvo, da so obkolili prav tisti kraj, ali pa je bilo to slučajno, nismo mogli kasneje nikoli razčistiti.
Dve uri potem Jože ni bil več med živimi. Obležal je prestreljen na gostem vresju, ko je bežal, da bi našel primerno kritje Mrtvega nisem več videl, ker ni bilo varno It zaradi sovražnega vojaštva. Mogo-<5	®e bolje iako. Neizbrisno
nosim v spominu živega — takega |j| kot je bil ob pozdravu na grebe-II nu — s stisnjeno desnico ob sencu m — osvetljenega od prvih žarkov lip vzhajajočega sonca. Po gozdovih IHMif in zametih se je svetlikalo in utrlnjalo na milijone ledenih kristalov snežnega ivja ...
Pogled na Dolinarski Kovk. Puščica kaže mesto, kjer je bil prvi logor. v sprejemnici svoje hiše je imel Kmetija v ospredju je »Pri Možgonu«, zadaj »Pri Močniku«	Jože na steni velik barvni portret.
pesnika Prešerna. Ko so po končanem »rastrellamentu« pridrli vo-jaki in kvesturini v hišo, si niso upali uničiti to podobe. Mogoče jim je Proširen s svojimi odločnimi potezami in jasnimi očmi vzbujal strah, ali pa spoštovanje. Jože je domači pevski zbor naučil mnogo Prešernovih pesmi. Drugi nadaljujejo danes njegovo delo. Prešernova podoba pa še vedno visi prav na tistem mestu.
Dobro leto kasneje je nacifaši-stični okupator pridrl na to mirno planoto z vso uničujočo silo. Zgorelo je sedem vasi z vsem kar so celi rodovi z žulji in trpljenjem spravili skupaj. Tudi samotni kmetiji »Pri Močniku« in »V Dolini« nista ušii SS-ovskim baklam. Doli-narja in sina Jakoba so odpeljali v Nemčijo, doma pa so pustili staro mater z otroki. Doma? Saj doma ni bilo več. Bilo je le golo in ožgano zidovje. Sin Jakob se po osvoboditvi ni več vrnil domov. Podlegel je strahotnemu pomanjkanju in mučenju. Tudi mladi gospodar »Pri Močniku« je postal žrtev bor-be.
Novo življenje
Stari Dolinar postopoma obnavlja požgani dom. Ko ga včasih obide upravičena jeza, ker mora na stara leta še bolj garati kot je garal v svojih fantovskih letih, jezno udriha po nakovalu v kovačnici. Ko sem ga zadnjič obiskal, sem imel vtis, da je še vedno nekdanji Dolinar. Le lasje so mu osiveli in hrbet ni več tako raven. Mož je trdna kmečka korenina, ki je ne
čega kozolca, ki s<o ga spolCma zažgali
izrujejo še tako močni viharji. Vnuki počasi doraščajo in mu bodo vsaj ti kmalu prevzeli najtežja dela, da se bo mož malo oddahnil.
Mlado smrečje je že zaraslo prostor, kjer je bil pred trinajstimi leti partizanski logor. Spomin se tako rad vrača v tisti kraj. kjer sem spoznal prve partizanske komandante: Slovenka, Srnjaka, Čamberlana, Vitka in druge. Prva dva partizana tega kraja, Hantov
Dominik in Zgujnški Janko sta ostala zvesta takratni odločitvi. Oba sta'še vedno v službi ljudstva. Dominik je v Beogradu kapetan v Ttovi telesni gardi, Janko pa v Ljudski milici nekje na Vipavskem.
Vas na planoti počasi vstaja iz ruševin. Ob glavni cesti so ljudje postavili spomenik — lep gospodarski dom.
P. A. Ogarev
Lani v maju sem se po dolgem času prvič srečala z domovino. Nekega dne so mi pristaniški uradniki omenili: »Veste, jutri pride k nam v ¡\iassauo neka jugoslovanska ladja.« Niso pa znali izgovoriti imena. Seveda Aem sla naslednji dan kljub veliki vročini ^ pristanišče in res zagledam, kako se neka ladja približuje obali. Kinalu razloiim tadi ime: »Gorenjska« — Jugoslaviji!
Bila je to prva jugoslovanska ladja v našem pristanišču — prva slovenska lovoma ladja. »Ce se ladja imenuje Gorenjska«, sem pomislila, »bo gotovo kak rojak, Slovenec na nje j.« Mornarji so bili vsi na palu-L-i in ko ¿g ladja pristala, sem jih ogovorila.
Seveda so bili naši fantje. Kako so se samo začudili! Od kje da sem se vzela, da tako po domače govorim. Povedala sem jim, da nas je več Slovencev v Mcssaui. In bilo ni vjJra-šanj in odgovorov ne konca ne kraja. Povabili so me tudi na ladjo — tako sem. prvič stopila na jugoslovanska tla.
Spoznala sem tudi komandanta, ki je iz Splita, iv prvega oficirja, doma iz St.anje'a. Pokrzali so mi ladjo in me jnvabili v salon. Zvečer pa smo se našli i1 moji kavarni. Pripovedovali so nam o Jugoslav'ji in se nam čudili, kako lahko živimo tal-o da'eč od domovi't)3. Vsi navdušeni so govorili o dyn.aci zemlji. Da, Jugoslavija je lahko ponosna ni svoje sinove.
Spoznala sem. nato še dva Junoslo-vana, strokovnjaka, ki sta prišla v
Etiopijo. Ustavila sta se pri nas nekaj dni. Od njih sem. prvič slišala partizansko pesem, ki sta jo zapela prav od. srca. Čutili smo, da sta nam. prinesla, nekaj, da smo se res počutili svoji med svojimi.
Najsrečnejši pa smo bili 24. decembra, ko smo lahko pozdravili velikega voditelja nove Jugoslavije maršala Tita. Ze 22. decembra je vse mrgolelo ljudi po ulicah Mas-saue. Množica je občudovala Ju-gos^vanske mornarje v lepih belih uniformah in jih pozdravljala. Va(em so se prikupili ti mladi fantje. Bila sem v bolnici, pa sem jo zapu-stila, da sem se lahko udeležila velikega slavja.
Massaua in Asmara sta bili praznično odeti. Prav tako tudi bližnja
PRI NAŠIH RIBIČIH
Dva visoka dimnika, dve veliki tovarni, polkrožni zaliv, osamljen svetilnik na skalnatem obrežju, skupina temnih cipres, na morju pa jata kričečih galebov. To je Izola, če jo gledaš od daleč. Ko pa prideš bliže se pokaže tudi mesto s svojimi lepimi vilami in drevoredi. Tri četrtine mesta obkroža morje. Vinogradi segajo na zapadni strani prav do obale. Zemljo zadržuje nizek kamnit zid, ker bi jo sicer počasi odplavili valovi, ko se morje razjezi.
Nekoliko severovzhodno od vasi Unca se dviga hrib Kolobar, še više nad njim pa Stari Grad ali kc.it ga domačini imenujejo — Zajčji grič. V naslednjih vrsticah ce komu na kratko ustavili cto tem, (kakšna je bila vloga teh dveh gi.i-čev v ipretefolositi.
Ce prideš po cesti, ki vodi iz Planine na Rakek preko Unca, se ti pogled nehote ustavi na telh dveh gričih, zlasti' še na Starem Gradu
Najdbe ma Kolobarju so bila pa-poln-cma sučajne. Ze pred lati so opaž!'.'! kmetje, ki so pasli tam živino, na katerih mestih kameni-te plošče- Prepričani so bi'i, d - mota t<i'i 'o nekaj posebnesa, Začeli ■so kopali in kma'\u nalete'! na g. o-fcove. Na žrdcat je večina predmetov prop-id'a, le nekaj jih je pri-š'o v Notranjski muzej. Sei'e lansko jesen pa je muzej organiziral nekajdnevno sondiranje na Ko-
najmrž iz obdobja mlajše železne d.o:e v Sloveniji.
Grobišču, .naravno, pripada še nase'bina, ki je .morala biti v našem prlmenu na Starem gosdu. Prebivalci te naselbine pa so pokopavali svoje mrtve pod gracV.ščfm, ozi-iroma na .niiižje ležečem Kolobarju, iliá .je bolj oddaljen od gradišča ika.j tudi v predzgedovini so rnr pokopavali čim d'je o.d svoj h biva-Jišč. Kako je bilo urejeno to gro-'bššše je danes .že -težko reči. Tre- fS'vS' toa bi bilo daljših sistematičnih raz skov-anj, ki bi nam nudila bolj po palme padsilke.
Kljub tem skromnim vid mo, da lahko d.i na tam področju M nam todo iizp
Ijenosti Notranjske v .predzigodovi-ni.
I
• j - -.'i
br-
izóla
V Hruševju pri Postojni živi upokojena učiteljica Štefanija Kna felc, hčerka pokojnega Josipa Pečarja, poveljnika posadke financarjev na samotnem otoku Portobhsu. Kot upokojenec je rad pripovedo-vi l razburljive dogodke iz svojega dolgoletnega službovanja. Njegova hčerka je med drugim zapisala t-udi. naslednji dogodek, ko se je posadka vso noč borila sredi razburkanihvalov za svoje življenje.
Plitva glinasta posoda najdev
in pomisliš — tu so mora-'i nekdaj prebivati ljudje. I,n res je tako. Se danes so na vrhu razvaline. Ostanki močnega zidovja pričajo o mogočnosti nekdanjih gospodarjev Ha-ishsrgieirjeiv, ki so si postavili ta grad že v 12. stoletju. Njim pa je sledila še cela vrsta drugih gospodarjev (Celjski grofje, Habsburža-.ni itd,), dakler grad ni prišel v last girofa Wiindischgraetza.
Hrib sam pa ni bil obljuden le v sirednijem veku. Ze v predzgodo-vinii je bilo t>u gradišče. Prav tako, kot v sirednjem veku, so naši predniki tudi v predzgodovini iskali vzvišena mesta, kjer so si po-stavli svoja bivališča. T?ko so bili varni pred sovražnikom. Pogostcma pa so jih še umetno utrdili, če niso bi1 a že po naravi dovolj zaščitena. Da je bilo tu res gradišče, so nam v zadnjem času potrdile najdbe .grobov na rui/že ležečem hribu Kolobarju, pa tudi predzgodovinske črepinje na Steircm gradu.
a v predzgodovmskem gradu
lobarju In na Starem gradu, da bi ■ugotovil za (kakšne grobove v resnici gre.
Grobovi, ki so jiiih odlkapali kmetje, so inrli obliko majhne g.robne j?.m% V n.Tih so bPe žare z 0'gamd-•mi kostmi. riko'li pa so bili v ne>a-leiih grobovih razni poljski pridelki. ki so .seveda že p-op dli. Vseka jem'1 pa je h!1a pokrila s k^meni-to ploščo. Nrk"j grobov je bilo na hribu KoV^toarju. nkaj pa že pod Stp-rim gradim, kje- sn na ".'d kosti, razt ps.°n-= cikaM plVke skode'e (glej sliko), v kalenii je bilo imajhno glinasto V'"rten-e od sl-atev. V g.ro-bu je bila tudi nekaj bronastih in že'emih pr-dmetov, m-d katerimi so še najbolj ohranjeni ostanka velik* fibule očalatke .in pa obesek v otlUni nrj' rena trikoitmrika. S;cer pa so pr~d.ma'i močno defoi mira-rii. Iz ega sk'ep3m">, da so svoje mvtve s 'žiivil z vsem n kitom la nato zakopali vse skupaj na i-stam m:e u S de} po p edm-tih, ;e grob
Na otoku Portobus je bila edina et.rvba stražarraica financarjev, ki je štela deset dobro obkroženih mož. Pove'jmik posadke je bi! Peiar, dober in odločen vojak.
Otok ssrm ni bil puščava; bil je potlačen pravemu vrnlu. Ed^na ženska na otoku je bila žena poveljnika Pečarja, ki je vodila gospodinjstvo. Brnela je lepo oskrbovan vrt, ma dvorišču pa polno kokoši in zajcev. Posadka se je preživljala z ri-lbE.mi, ositriigaimi in kar je še drugega nudilo morje.
Bližal se je Pust. Prebivalci oto-čiča so se dogovorili, da bodo ta dan praiznovabi z ma.lo pojedino. Na imizi morajo brli kroHi in »fancelni«, .kot je navada pri Sidverucih. Pove'j-miik Pečar je poskrbel pa sodiek dobrega vina, žena pa za vse ostalo, Na pustni dan se je zbrala vsa posadka. D--n je bi'1 miran in jasen, marje {.'sto kot zrcalo. Pili so, jedli in se zabava'!. Kdo bi ob takem raTip-laženju .mogal misliti ma kaj hudega?
In vendar . . . Poveljniku posadke je nneka notranja «lutnja gre-
nila veselje. Posadka je opazila to zaskrbljenost. Naj pripoveduje sam:
»Ko se je oglasila hainmciniika in se je veselo raz-poioženje še stopnjevalo, se ,mi je zdelo, kot da ha,imenika poje mrtvaško pesem. Vzel sem .daljnogled, obhodil ves otok in o-pazoval na vse struni. Ob sončnem .zahodu sem na južnem obzorju epa-<ziil majhno temno liso. Nevihtni oblak. Odhitel sem v or.ožannko in pogledal na barometer. Resnično! Živo srebro .se je naglo krčilo, Iiit.ro sem odšel v stražarnico in isporočiil novico. Treba je bilo poskrbeti za varnost- opreme in lad!j. Odhiteli smo .na obrežje, da pritrdimo ladje in čolne. V stražarnlci emo izpraznili vse spodnje prostore, opremo pa znesli v nad.sbropje. Po-•zapnli smo kokoši in zaj:e ter okna in vrata v pritličju. Z nadstropja smo vvdei1«, kako se je morj.e naglo dvigalo. Valovi so že napadali o-ibre^tj.e. Nae"(krai' so čmnd oblak/i zagrnili oitočič v temo . . ,
Takrat se je začelo. Nevihta je iznhrumela z vso uničujočo si'o. O--tok se je stresal od divjanja valov.
:-Zdo'o se je, da ga bodo zdaj, zdaj •strele razklale na dvoje. V pritličju so valovi kmalu ra/.bili vrata in okna. Dcaegadd so višino nadstiopja. Mokra smrt je .stegovalia po nas svoje mrzle .roke. Bili smo kot mala igračka sredi raadivjanega morja, ki nss bo zdaj, zdaj pogoltnilo.
Zena ;e najinega dveletnega otroka z irjuho privezala k sebi, da bi ga valovi, v primeru, da nas dosežejo tudi v nadstropju, ne odtrgali cd nje in odplavatM.
V takem divjanju nismo .mogli ¡pričakovali nobene pomoči. Čakali smo .le trenutka, da se bo>do tla pod nami zamajala in nas bodo valovi za vedno zagrnili. Tako smo se botrili vso dolgo noč, ki je ni hotelo biti konca.
Jutranja za.rja nam je naznanila rešitev. Vihar se je polagoma umirjal, valovi pa so še vodno besneli čez otok. Ko se je zdanilo, so se temni oblaki razkropili. Nastal je jesen in čist dain. Stražar,nlca je še vedno .s'ala globoko v morju. Bilo je nevarno, da se bo pogreznila. Od-da.'j smo nekaj strelov, da bi opozorili na nevarnost. Kmalu s.mo v ods-ovor zaslišali strel, ki je naznanjal. da so nas slišali, ;.n da prihaja p"mo5. Ko smo v daljavi zagledali l'adjo, smo od veselja zapeli
Bili smo rešeni . . ,
S, Knafelc.
Kako utriplje danes življenje v tem majhnem obmorskem mestecu! Zamolklo odmeva šum iz tovarn, obratov in pristanišč, V pristanišču čisti in gloda morsko dno velik plavajoči bager-stroj. Njegovo delo je uvod v povečan morski promet, ki ga predvidevajo v bližnji prihodnosti. Na glavnih ulicah je živahno vrvenje. Pohajačev tu ne srečaš. Mesto ima izrazit indu-strijsko-ribiško-kmečki značaj. Razen dveh tovarn za predelavo rib, obratujeta tu še »Mehanotehna« in »Mala oprema.« Prva gradi izven mesta veliko moderno poslopje, druga pa je v tesni povezavi z novo tvarno radio elektro-nnehanike v Šmarjah. Tako zbližuje mesto z vasjo. Tu ima svoj sedež podjetje »Gradbenik,« ki se je razvilo iz skromne Tehnične baze v močno gradbeno podjetje. Svoj sedež ima v Izoli tudi kmetijska zadruga, ki iz leta v leto dosega večje uspehe.
Je sonce utonilo v megleno obzorje ...
Če obiščeš Izolo, ne zamudi priložnosti in poglej malo pred ribarnico. Tam boš prav gotovo videl velik zaprt avtomobil z napisom »Riba« — Izola, To je danes naše najpomembnejše ribiško podjetje, Svoj sedež ima na severnem delu mesta pod bolnico. Se pravi: pisarne, ker je pravi »sedež« ribiške flote v pristanišču.
Podjetje »Riba« zaposluje 200 ljudi, od teh je 150 ribičev. V poslovnih uradih »Ribe« smo izvedeli, da je to podjetje danes eno največjih ribiških podjetij v Jugoslaviji. Trenutno ima 17 ribiških ladij, ki so vse dobro opremljene. Dve ladji pa sta v gradnji. Vsaka ladja ima veliko mrežo plavarico, in 11 mož posadke, ker je lov s to mrežo precej naporen.
Naši ribiči so dokazali, da je lov na plavo ribo tudi v zimskem času uspešen. Stari kapitani so se držali tradicionalne ribiške navade, da so pri lovu s plavarico vrgli mrežo in čakali na istem mestu tudi vso noč. Če so kaj ujeli je bilo prav, če pa niso, so se vrnili prazni v pristanišče. Naši ribiči pa so prelomili to tradicionalno navado. Ko vržejo mrežo, čakajo eno uro. Ce slabo kaže, dvignejo mrežo in odplujejo drugam. Ta način lova se jim je do sedaj dobro obnesel. Nikoli se niso vrnili prazni niti v zimskem času, ko po mnenju starih ribičev ni ulova. V prvih treh tednih januarja so ulovili 8 vagonov rib.
Lani so ujeli 1.200 ton-rib in presegli državno povprečje ulova na eno ladjo za sto odstotkov. Državno povprečje na ladjo je 3 do 4 vagone na leto, naši ribiči pa so dosegli 8 vagonov na ladjo s plavarico. Posadka ladje »Partizanka« je ulovila rekordno množino 15 vagonov rib. V eni sami noči je ulovila 2 vagona rib, V pristanišče se je vrnila tako naložena, da je voda segala do roba ladje,
Ob našem obisku se je v pristanišču zibalo osem ladij z lepimi imeni: »Ovčica,« »Alga,« »Ondina,* »Sirena,« »Lastavica,« »Školjka,« »Obotnica« in »Golobica«. Druge ladje so v drugih pristaniščih vzdolž obale od Izole do Lošinja in Kvarnerskega kanala,
naselja. Povsod so stali slavoloki, hiše okrašene z zelenilom palm in mandarinov. Kar tekmovali so, kdo bo lepše okrasil svojo ulico in postavil večji slavolok.
24. decembra zjutraj je prrišel težko pričakovani trenutek. Maršal Ti'.o je v spremstvu etiopskega cesarja irrispel k nam. Pozdravljali smo ga z navdušenimi vzkliki: Tito, Tito, vso pot do kraljevske palače.
Toda šele popoldne sem ilmela srečo, da s|em lahko od blizu videla Maršala. Sel je proti pristanišču in prisrčno odzdravljal mnoiici, ki se je zbrala vzdo7ž ulice. To je bil velik dogodek za nas vse, saj nam Tito vsem daje upanje v lepšo bodočnost.
Roza Zvanut, Massaua
Ko je hotel vedeti, ali ima kdo še kako vprašanje, sem dvignil roko in vprašal, ali je moja naloga v tem, da bom vlačil ladje, ki bi jih sovražnik onesposobil za vožnjo. Komander Pip je dvignil svoje nevidne obrvi in vprašal: »Vlačil?«, vprašal pa je .z glasom, ob katerem bi bil pred petindvajsetimi leti zardel do ušes. Toda nisem se dal oplašiti in sem ponovil: »Da, vlačil, saj vendar veste, z vrvjo.« Pipov obraz je postal zdaj tih in prazen, da je bilo videti, ko da še nikdar v življenju ni imel nobene misli v glavi. Nato je dejal v zatohli tišini pazljivo poslušajo-čega razreda: »Kakor se mi zdi, ste poveljnik na vlačilcu?«. Ko sem potrdil, je pokimal in rekel: »Tako, tako.« Potem se je obrnil, vzel iz skodele košček krede in nadaljeval: »Treba bo vsak posamezni primer pač pregledati, toda v splošnem pri konvojih vlačilsko delo ni predvideno. Odločitev o tem si pridržuje poveljnik vaše ladje.«
Utvara iz mojih otroških let je bila tako močna, da sem mnogo bolj trmasto vztrajal na svoji pravici kakor pa v normalnih okoliščinah. »Zato ravno vprašam,« sem dejal, »slučajno sem jaz poveljnik svoje ladje.«
Nato je izgovoril komander tiste besede, ki naj bi popolnoma izpremenile moje življenje in življenje mojega moštva. »Oprostite, prosim,« je dejal, »to je najbrž nesporazum. Nadomestil vas bo mornariški častnik,«
Za hip sem obsedel z odprtimi usti. Nato sem vprašal: »To pomeni, da me bodo razrešili poveljstva nad ladjo?« Dejal sem to mirno, a kolena so se mi tresla.
V razredu je zavladala mrtvaška tišina. »Reševalne ladje dobe na krov častnika za zveze,« je rekel, »ki bo izdajal potrebna povelja, tičoča se voženj v spremstvih.« Nato je potegnil na' tabli črto s kredo in pristavil: »Gospodje, zdajle vam bom zarisal pot.«
Vse drugo sem preslišal, ker nisem več poslušal. Morda so bile temu krive male šolske klopi, morda napetost, nakopičena v dveh letih vojne, a še nikdar nisem doživel takšnega mučnega ponižanja. Zdel sefn v mali šolski klopi tesno poleg nekega ribiškega kapitana, ki je zaudarjal po ribah. Pričel sem se tresti od besa in nisem vedel, nad kom naj se znesem. Seveda sem začel pri komanderju: imelo me je, da bi vstal in mu zavil vrat. Toda čez nekaj hipov sem sprevidel, da bi bilo otročje, in sem svoje sovraštvo prenesel na neznanega častnika, ki naj bi prevzel poveljstvo nad mojo ladjo.
Moj bes je bil razumljiv. Dve leti sem vozil na Western Approaches, izgubil ladjo, mnogo prijateljev in
JAN DE HARTOG:
(Odlomek iz romana MORJA ŠIROKA CESTA.
Izdala Cankarjeva založba v Ljubljani 1955)
dekle, ki sem jo zelo ljubil. Pri trčenju s podmornico sem pogubil trideset ljudi in v tem času sem spal samo, če sem požiral kroglice. Samo misel, da sem opravil težko nalogo, me je pri tem podpirala. In zdaj pride naenkrat nališpan bedak in mi kratko malo pove, da sem svojo nalogo skazil in da nisem več sposoben, da poveljujem svoji ladji; očitno je pričakoval, da bom mirno obsedel in poslušal njegovo čvekanje, potem ko mi je spodmaknil edino oporo, ki sem jo imel. Morda je bila to njegova netaktnost, morda ga je razdražilo naše režanje, ko smo slišali njegovo ime, a naj bo že karkoli, ne vem, da bi mi kdaj koli kak človek z malo besedami prizadel toliko hudega.
Premagal sem se in mirno obsedel na mestu vse dotlej, dokler smo bili skupaj, ne da bi ustrelil kakega kozla. Ko pa smo se razhajali, so se mi šibile noge in ostra zmrzal v belem somraku zunaj mi je stopila v glavo kot močna pijača. Navzlic temu pa se mi je posrečilo, da sem se docela normalno vrnil na svojo ladjo, da, mogel sem celo povsem normalno reči svojemu krmarju: »Na tej vožnji nam poveljuje neki angleški mornariški častnik«. Rekel sem to mimogrede, vtem ko sem si v sobi za zemljevide slačil plašč. Njegov molk pa me je prisilil, da sem se ozrl vanj. Sedel je na klop z odprtimi usti in me gledal z velikimi, nevernimi očmi:
»Kaj?« je vprašal.
»Tega mi ni treba ponavljati,«e sem odvrnil in odšel v svojo kabino, ne da bi zaprl vrata.
A v kabini nisem bil niti minuto, ko je že potrkalo na vrata. Razklopil sem umivalnik, spustil vodo, vzel milo in zaklical, obrnjen s hrbtom proti vratom: »Naprej!« Slišal sem, kako so se vrata odprla, in glas, ki je rekel: »Kakšen nesmisel je to?« Bil je glas mojega prvega strojnika. »Je mar res, kar je rekel? Mar dobimo angleškega kapitana?«
»Ne, ne,« sem odgovoril tjavdan,« samo častnika za zveze, ki bo izdajal povelja, tičoča se vožnje v spremstvu.« Odgovor je bil slišati pameten in pomirjevalen, toda niso bile važne besede, ampak čustvo, ki se je skrivalo v njih.
Prvi strojnik je dal duška svojemu odporu s celo vrsto kletvic, ki so postale v teku let na naši ladji občevalni jezik. Nato je dejal: »Ne vem, kaj ti o tem misliš, a eno ti povem: Hudič naj me vzame, če bom to dopustil. Pa ne samo jaz, temveč mi vsi. Zaboga, to gre pa že predaleč! Prvega Angleža, ki stopi na našo ladjo in nam poizkusi namesto tebe izdajati povelja, pograbim s temile lastnimi rokami za vrat, da, s temile rokami!«
V zrcalu sem videl njegove velike roke, ki jih je molel proti meni, da bi dal svojim besedam več poudarka. V svoji povsem umljivi zvestobi so surovo in hkrati ganljivo učinkovale. Začutil sem v očeh nekaj vročega, ne samo iz hvaležnosti in prijateljstva, temveč, ker sem slutil, da vzbuja v meni lastno sovraštvo do neznanega angleškega častnika.
»Hvala ti, Jaap«, sem rekel, vtem ko sem si umival roke, »lepo je od tebe in znam to ceniti. A ta primer moramo trezno presoditi. Doslej smo samostojno reševali svoje naloge, Brž ko smo zapustili \vestportsko pristanišče, smo bil prepuščeni sami sebi in smo morali sami odločati, kaj nam je storiti. Zdaj pa plovemo v spremstvu, in to je nekaj drugega, Samo po sebi se razume, da ,,.« A ni mi pustil dalje — in gotovo bi se raztogotil, ko bi me ne bil prekinil. Začel je jecljati od jeze in je še dalje pleteničil,
(Konec na 9, strani)
Gospodinjska strokovnjakinja svetuje, kako naj ravnamo
s svojo obleko
Začeti moramo žo pri nakupu blaga
Nabava obleke in obutve bo le tedaj posreiena, če bomo blago dobro poznali, g» anali ceniti in upoštevali lastnosti materiala. N. pr. volna Je elastična, se ne mečka, vsrkava vlago, je zračna, topla, odporna proti kislinam, občutljiva za lužnl-no ln toploto. »Oplcmenjcvanjc« blaga lahko pozitivno ali negativno vpliva na njegovo uporabnost, kar mnogokrat zavede kupca do napačne izbire. Torej je racionalno za prodajalca, ne pa za kupca. Apreti-rano blago jc na vides močno. Zelo gost, lep in visok puh, ki ga dosežejo s kosmatenjem, je sumljiv (flanela, semiš). Barvanje in tiskanje mnogokrat pokrivata umazanost blaga. Zaradi lepote, mode in ker se tako blago ne zamaže tako hitro, je na tržišču zaželjeno. Impregnacijo proti dežju, mečkanju, moljem, obstojnosti in spolstenju podražijo blago. Vendar jo najdražje kvalitetno blago obenem najcenejše, ker ima vse zaželene lastnosti, lepo in dolgo ga nosimo.
Za lažji, hitrejši in pravilnejši nakup ter za množične kontrolo nad proizvajalci, bi morali tudi v naši industriji uvesti kvalitetne oznake, ki bi bile v prodajalni vedno na vpogled.
Vsebina etikete:
a)	sestavina surovin (pri mešanicah v °/o,
b)	važnejše lastnosti (apretura, marceriziranje, smojenjc),
o) navodila za ravnanje (pranje, sušenje, likanje),
č) kvalitetna oznaka (prima, sekunda, škart),
<!) možnost popravljanja (lepljenje, varjenje),
c)	učinek na zdravje.
•
Važno je ravnanje z obleko
Obleko si bomo kupili po potrebi In letnem času primerno (delo, šport, zabava). Kroj naj bo okusen In praktičen. Mnogo denarja in čiščenja si bomo prihranili, če bomo obleko pravilno nosili, čistili in shranjevali. Naslanjanje na umazane robove, posedanje po travi in deblih, vožnje s kolesom, vse to puhti mnogokrat neprijetne sledove. Obleko poškoduje tudi dež in napačno obešanje.
Brisače očuvamo, če se dobro umijemo, namizno perilo, če ne postavljamo nanj neobrisanih vaz, skled, krožnikov in s previdnim zajemanjem hrane.
uimo precej uepotrebnil gibov in časa. Pomislimo, da bi se morali pri 50 kosili perila obrniti petdesetkrat namesto enkrat. Za obešanje perila napnimo vrvi vzporedno in tako blizu druge k drugi, da lahko obešamo perilo z istega mesta na obe vrvi hkrati. Za pripevčke imamo vrečice, ki jih z obešalnikom za obleko obesimo na vrv. Vrečico pritiskamo po vrvi pred seboj. Za obešanje je zelo prikladen star otroški voziček, v katerem vozimo perilo s seboj, da se nam ni treba za vsak kos perila pripogibati prav do tal in ga vzdignili do višine vrvi. Povprečno tehta kos perila četrt kilograma, prišteti moramo še težo
i'-IT"':.
S .VL ■ Si
•S&ik, '" "
cr i
zgornjega dela telesa (povprečno 50 kg). Torej 50 kosov perila, ki ga obešamo s ¿al na vrv, krat 50, 25 kg. Cc imamo škaf r.a vozičku, vzdignemo le 8,25 kg (težo rok in perila) krat 50 kosov perila —• torej lo 412,50 kg. Številke nam nazorno kažejo. kako jc mogoče z malenkostno izpopolnitvijo zmanjšati telesni napor pri delu.
•
Tudi likanje si lahko olajšamo
Delo olajšava pravilna nabava blaga, ki se ne mečka in se rado lika. Delovna obleka, ki sc stalno rabi, naj Ima okusen in praktičen kroj, brez volančltov, odprtih in zaprtih gub, robčkov, pentelj itd. Cc poberemo še vlažno perilo in likamo takoj, si prihranimo čas za vlaženje. Perilo likamo sede, ga pregledamo in obrnemo na tisto stran, kjer bomo likali, pripravimo likalno mizico (pravilna delovna višina), ali likalno desko, vključimo likalnik in ne pozabimo, da se mora likati sede. Več toka porabimo, če perilo zlagamo hkrati in likalnik odlagamo na žični podstavek. Boljša je opeka, ker nc oddaja toliko toplote.
Francka Kraševec
Drzne trditve angleške zdravnice dr. Helene Spurway
Stari pregovor pravi, da plača mati rojstvo svojega otroka z enim zobom. V tem je nekaj resnice, če mati namreč ne pazi na svojo prehrano. Otrok črpa iz materinega telesa vse, kar potrebuje za rast in razvoj in se pri tem seveda ne ozira na to, ali bo pozneje materi sam' primanjkovalo te snovi ali ne.
Prav zaradi tega mora vsaka bodoča mati skrbeti v času nosečnosti, da bo v njeni prehrani čim več take prehrane, ki vsebuje kalcijeve soli. Na prvem mestu moramo tu omeniti mleko in vitamine. Največ vitaminov je v limonah in pomarančah. Ce pa bodoča mati ne more uživati tega dragocenega, toda žal tudi dragega sadeža v za-
itfed mnogimi modeli večernih oblek vam bo gotova ugajala ta preprosta, tesno oprijeta obleka iz črnega tafta, ki jo poživlja svojevrsten ovratnik iz belega organdi-ja. Kombinacije barv so lahko tudi drugačne (temnomodra — bela, temnordeča — peščena, črna — svetlorumena, itd.).
Bela flanela ne potemni, če jo pe-remo kos za kosom s pralnim milom in če raztopimo v vodi malo boraksa. Splakujemo pa jo vedno v topli vodi. V zadnjo vodo vržemo malo soli, dobro zmencamo, stegnemo in obesimo v senco. Tako ostane flanela bela in se ne krči.
Oltipljeno limono lahko ohranite še nekaj dni, če jo zakopljete v sol.
Potico, lil se je prijela posode, v kateri ste jo pekle, boste z lahkoto odstranile, če boste posodo takoj zavile v mokro krpo.
Pri pranju varčujmo s časom in trudom
Precej druogccnega časa si prihranimo, če si pripravimo za vsako vrsto umazanega perila posebno vrečico ali pa mrežo. Zaznamujemo jih a napisi in namestimo na zračnem prostoru na stenskem obešalniku. Vsak kos umazanega perila spravimo sproti v vrečico, ne da bi nas to kaj zamudilo. Preden perilo namočimo, ga preberemo, skrtačimo žepe, pregledamo, obrnemo in pripravimo tako, da je umazani del na zunanji strani.
Najbolje je, če namočimo vsako perilo posebej (pisano, belo). V večjem gospodinjstvu je pametno, če ločimo namizno, posteljno, životno, pisano in volneno perilo, brisače, robce, nogavice, ovratnike in druge drobnarije, otroško perilo, poškropljeno perilo in kuhinjske krpe. Zlasti kmečka in poklicna gospodinja naj ne čakata, da se naberejo cele grmade umazanega. perila. Perilo namočimo v deževnici ali v s pralnimi sredstvi v omehčani votli.
Potem si pripravimo delovno višino, na kateri ovijamo, namilimo, ^mencamo in izplakujemo. škaf ali banja mora stati na podstavku ali Sc bolje na premakljivem stolčku, da se ne sklanjamo po nepotrebnem. S stolčkom vozimo perilo od bazena do bazena in k pralnemu kotlu. Za splakovanje uporabljamo zvonec. Skuhano perilo splaknemo najprej v topli vodi. Cista, preprosta kljuka, ki se pritrdi na rob če-bra, drži perilo na enem koncu in zelo olajša ožemanje.
Posamezne kose perila namilimo najprej po eni strani, jih poklada-nio drugega vrh drugega, vse hkrati obrnemo in jih namilimo potem ic po drugi strani. Tako si prihra-

ZDRAVNIŠKI KOTIČEK
Nekaj o nosnih" funkcij ah in nosnih obolenjih
Nos delimo na zunanji, vidni del in na nosni duplini z njunimi sestavnimi deli. Zunanji del pa ni samo dopolnilo našega obraza, ampak predvsem ščiti zgornje dihalne poti pred škodljivimi vsiljivci, obenem pa vsmerja zrak, ki pride skozi nozdrvi, tako da mora skozi obe nadstropji nosne votline.
Nosno votlino deli vmesna pregrada v dva dela. Če je ta pregrada zverižena ali ima izrastke, je to lahko prirojena napaka ali pa posledica kakega obolenja v nosu. Vsekakor pa taka nepravilnost otežkoča dihanje in pospešuje kronične infekcije v nosu. Ce je primer težji, je potrebna operacija,
Na zunanjih zidovih nosne votline so nosne školjke, ki segrejejo, ovlažijo in prečistijo zrak, ki ga vdihavamo. Zadaj je nosna votlina zvezana z zgornjim delom žrela in tu je tudi tretji mandelj. Če se ta mandelj zveča t, j, če zboli, skoraj popolnoma zapre nosno votlino in onemogoča ali vsaj otežkoča dihanje. Nad njim so še zadnji konci vohalnega živca. Na zunanji strani je še odprtina proti sinusom, kar nani pojasnjuje lahek prehod kroničnih infekcij na sinuse.
Vsa nosna votlina jc obložena z rožnato sluznico, ki je dobro prepojena s krvjo. Zato so krvavitve iz nosa tako pogoste, prav zato pa se tudi hitro segreje zrak, ki gre skozi nos. V nosni sluznici se končajo številni živci, razen
vohalnega. To ugotovimo po mnogih refleksih in lahki razdražlji-vosti nosne sluznice.
Obolenja v nosu lahko ogražajo njegove osnovne funkcije, to je otežujejo dihanje. Motnje v prehodnosti nosne votline od navadnega nahoda pa do raznih anomalij ali tumorjev se vedno odražajo na vseh nosnih funkcijah. Pri otrocih je vzrok težkega dihanja skozi nos navadno tretji mandelj, ki povzroča tudi kronične bronhitise in razne katarje bronhitisa, astmatičnih napadov in raznih pljučnih infekcij. Pogosto je tudi nos sam izvor infekcij, kot so razne influenčne infekcije, vnetje rebrne mrene, akutni bron-htis, vnetje sinusov, nalezljivi meningitis in druga obolenja', ki imajo svoj neposredni izvor v nosu. Obolenja, ki imajo svoje žarišče v zgornjem koncu nosne votline, navadno razen teh infek-jokih posledic uničijo še voh, delno ali popolnoma. Razen tega obo-nja nosu in drugih organov ter votlin, ki so z njimi v zvezi, posebno pri otrocih, lahko obolijo se prebavni organi, kar se kaže od slabega apetita do raznih vnetij, kroničnega katarja in prebavnih motenj. Poškodbe nosu, posebno če so združene z zlomom nosne kosti, onemogočajo normalno dihanje in jih moramo zelo skrbno zdraviti. Zdravljenje vseh nepravilnosti ali resnejših nosnih obolenj sodi v kompetenco zdravnika, .specialista za nos, grlo in ušesa.
Med angleškimi znanstveniki — zdravniki in biologi se jc začela pred dobrim mesecem dni ostra razprava, ki jo je povzročila zdravnica dr. Helena Spurway s svojo razpravo o partenogenezi, to je o spočetju brez sodelovanja moškega in brez umetne oploditve.
Ta pojav — partenogenezo — pogosto srečamo v živalskem svetu, zlasti med živalmi nižjih vrst. V ameriških rekah živi celo neka vrsta rib, lcl se razmnožujejo s sarao-oplojcvanjem. Toda doslej niso bili znani primeri partenogeneze pri višje razvitih bitjih ali ljudeh. Tudi pri omenjenih ribah ne gre za čisto partenogenezo. Tc ribe so namreč neke vrste ilvospolniki, ki se sami oplojulejo. Partenoeeneza pa pomeni spočetje brez kakršnekoli oploditve.
DVA TISOČ ANGLEŽINJ PODriRA SI'UR\VAYEVO Nič ni torej čudnega, če je trdi-
dostni meri, naj gre po nasvet k zdravniku, da ji bo zapisal tiste vitamine, ki jih potrebuje njen organizem v času nosečnosti.
Važno je tudi, da je vsaka bodoča mati pod stalnim nadzorstvom zobnega zdravnika, ker je ravno v času nosečnosti največ nevarnosti, da zobje obolijo in začnejo razpadati. Če je zobozdravniška pomoč pravočasna, bo žena lahko očuvala zdrave zobe.
V
, Marsikdo zaskrbljeno ogleduje glavnik, če je v njem polno izpadlih las. Vendar je to do gotove meje naravno.
Največ izpadajo lasje spomladi. Vsak las izpade po nekem določenem času, ali z drugimi besedami, tudi lasje imajo svojo življenjsko dobo, potem pa odmro. Starost lasu je približno štiri do šest let. Po tem času las izpade in napravi prostor novemu. Na srečo pa se ne zgodi, da bi se vsi lasje obnovili istočasno, kot na primer pri kurah, ki letajo malone gole okrog, dokler jim ne zraste novo perje.
Lasje se obnavljajo sicer stalno, vendar nekaj las istočasno. Na dan jih izpade približno 25 do 50. Torej nobenih skrbi, če jih bomo dnevno izčesali samo toliko. Če pa bo izpadanje las še večje od tega maksimalnega števila, potem bo bolj pametno stopiti k zdravniku za kožne bolezni, ki bo ugotovil, zakaj nam lasje tako zelo izpadajo. Vzrok je navadno kako kožno obolenje.
PEČENA KASA Z JABOLKI Pol kg kaše, poldrug liter mleka, 5 dkg surovega masla, ščep soli, 10 dkg sladkorja, 1 kg Jabolk, cimct, 1 vanilijin sladkor.
Dobro oprano kašo denemo v vrelo mleko, ki mu dodamo surovo maslo, sol in sladkor. Vse skupaj vlijemo v pomazan pekač in postavimo v pečico, da se kaša zgosti. Nato Jo potresemo z narlbaniinl jabolki, ki smo jih prej zmešali s sladkorjem, cimetom In va-nilijinim sladkorjem. Vse skupaj po-kapamo z raztopljenim surovini maslom bi pečemo 5e pol ure.
tcv angleške zdravnice, da je par-tenogeneza možna tudi pri ljudeh, zelo razburila duhove. Znanstveniki so zgrabili za orožje — nekateri so za, drugi proti. Tako eni kakor drugi pa iščejo dokaze in argumente. V razpravo so posegli tudi znanstveniki iz drugih evropskih dežel, ljudstvo pa z zanimanjem pričakuje izid tega boja.
Dr. Spurwaycva je v svoji razpravi, ki jo je objavilo ugledno angleško znanstveno glasilo »The Lan-cct«, napisala tudi to, da so primeri partenogeneze pri ljudeh celo precej pogosti. Po njenem naj bi bil spočet in rojen brez očeta samo v Angliji na vsaka štiri leta cn otrok. Če je torej tako, ne bi smelo manjkati prič, ki bi lahko potrdile njena odkritja.
Tega mnenja je bil najbrž tudi angleški tednik »Sunday Pictorial«, ko jc pozval vse angleške žene, ki menijo, da so spočele brez sodelovanja moškega, naj sporočijo listn svoje naslove in pripravljenost, da se podvržejo strogi znanstveni preiskavi. Poziv je presegel vse pričakovanje: doslej sc je javilo nad dva tisoč žena, ki so pripravljene potrditi, kar trdi dr. Spurwaycva in se podvreči vsem pregledom, ki jih od njih zahtevajo.
SPOR BODO REŠILI KIRURGI
Po vsem tem prihajamo do najvažnejšega vprašanja: ali današnja znanost lahko dokončno potrdi, oziroma ovrže partenogenezo pri ljudeh? Oglasili so sc kirurgi in odgovorili pozitivno. Z njimi sc strinjajo tudi drugi znanstveniki. Postopek pa je celo mnogo bolj enostaven, kakor bi po vsem tem pričakovali: presaditev kožnega tkiva z matere na otroka in narobe.
Znano je namreč, da se kožno tkivo človeka ne »prime« na drugi osebi, razen pri dvojčkih, ki imata popolnoma enako tkivo. V primeru, da teorija o partenogenezi drži, bi bila takšna presaditev možna tudi z matere na otroka in narobe. Če se bo posrečilo, bo to dokaz, da ima Spurwaycva prav, če pa nc, imajo prav nasprotniki partenogeneze. To bo pokazala bližnja prihodnost.
Pripravimo mesno pašteto
Pol kg svinjskega in pol kg telečjega mesa zrežemo na koščke, posollnio in pustimo, da se praži na masti ali na maslu. Takoj mu dodamo pol kg zrezanega česna ln pol kg na tenko zrezanega korenja. Vse to dušlmo, dokler se ne zmehča. Nato meso zmeljemo, česen pa pregnetemo ln prcccdšmo. Nato vse pomešamo in damo nazaj v posodo, kjer sc je prej pražilo, dodamo dva do tri jajca, nekaj zrnc tolčenega popra, nekaj lovo-rovili listov in šest žlic belega vina. Vse skupaj dobro premešamo.
Tako pripravljena pašteta je uporabna takoj, če pa 'jo hočemo imeti za dalj časa, jo damo v posodo, lcl smo jo prej obložili s koščki narezane slanine. Posodo pokrijemo s papirjem, jo zavežemo z vrvico in kuhamo dve url v pari.
V pari pa jo kuhamo takole: v večjo posodo nalijemo vodo, ki naj zavre. V to posodo postavimo lonec s pašteto, nakar damo obe posodi v vročo pečico.
m
$ V •"
\ 1 ^
/t» llÄf' "
Pri izbiri kroja za številne večerne prireditve in plese vam bod • pomagali tudi naši triie modeli. Upoštevajte le to, da je podali'-: život primeren za vitke osebe
NAS I SO SE DOBIiO ODREZALI
Novinarji iz skccaj vseh evropskih držav, kjer -je razvit lepi šport na beii poljanah, so se že dvakrat p m?:tU na smučeh. Lani je b:!o I. m d na rodno smučarsko prvenstvo pokVjoniih novinaTj v v Fran iji, etos je bilo v Svi i, p i-hodnje leto pa bo v naši dn-žovi. Jugos'ovanska novinarska rctprezen-t;an/:-a se je udieieičla z dokaj dobrim uspehom o':e'i tekmovanj, luni je osvoj.Va četi: to, 1 tos pa p-to m i:'.o. Lahko bi se odrezala bolje, če ne bi ti'Jo zrdnija le'.a v Sloveniji t'iko m~i'o snega.
Ki fmo reknj d-j pred !o'oš-nj m teV,mov:ir,jem pripravljali na komaj pobrlj-náh klancih v Kr-.nj-skii so - n. ?mo ¿mdi še meV<c no»?, n ve'ífco volj-2. Pod vodstvom (i e-tie-ja Jr.n?za Coa smo vztr.?ijno t'.r,či'ii spr^! ob vzpnnj-či. ki j»am Sn je dež iíi^'í mehčal. Sn« je k'fp"el. a v~i7„¡L; ,<-.n» napr°j t»r se r. vrč\m nM manjv.m uspehom izo-gib-,:T: o<:o'jcii-h ku-lj v iin Puž.
20. j.T-mrjn pmo jv'5'ii z delno ut"ujTi!mi nognnv v St. Croix na švKa-slc-frmcoik/; meji, Tcjnr smo ■s KtiT'hom elr.d-i'i tanko .p'.?vt s~e-ea, po .kat'i ie-n .so ,b~mo nnr li opušča'.! ¡-'n čimbolj čn^no z's'o-pati jusns'ovansVe sm,.i,č"čn novinarja. Oc'eda"'! smi si p-oyó. Vi iso io kr-prV f tonami s.-,e<v. Ha po pa'or'li Icnmenie .in ■'irnva. N-'fl'vVij ca dne 6" n-« je kakih 80 o<4»vii"*en.'-ih novinarjev iz evropskih držav in ZDA ?vyšs-''n po d-^'g-im lin s'¡r-mr,m smu.*iš5u fkozi te't'no ši-ro'-nih vT?t;". 7.a n o;i v v°l°sWo-■mu. ki j-- bila do'.ea 2 ki'ome'ra z vií'inrkn rst7,';iko fc^iVi'.'i 500 metrov, smo j-^.H'H p^vp-einn d~i-re t-ii minut^. Sli je h;ti°o ti n-.jvčkrat ne brez paderv. Na oilj je prišla večii-
Mučno razpoloženje
(Nadaljevanje s 7. strani)
taj vse bo Angležu storil. Bila je kaj z:m~'.ann operacija! Ko sem nu velel, naj neha in se spametuje, je razgrajajoč zapustil kabino in je s tako silo treščil vrata za seboj, da je padel moj kozarec za umivanje v školjko umivalnika in se razbil.
Pobral sem črepinje iz milnice, jih položil na časopis, ki sem ga previdno zmečkal v kepo in vrgel vse skupaj skozi okroglo lino v umazano vodo revkjaviškega zaliva. Zunaj je pričelo snežiti. Komaj sem lino zopet zaprl, sem zaslišal glasove v sobi za zemljevide in brž nato je zopet potrkalo na vrata. Tokrat so vstopili štirje: krmar, oba strojnika in Draad, radiotelefirafist. Naj jih strela.ubije, če to dopustijo. Prvega Angleža, ki bi poizkusil prevzeti poveljstvo na ladji, bodo skopih, razčetverili, mu iztrgali čreva in nasolili s kožo in kostmi. So že na poti k tistemu admiralskemu usranetu, ki poveljuje tistemu usr . .. konvoju, in mu bodo povedali, da bodo prvega, ki bi poizkušal prevzeti poveljstvo nad mojo ladjo, skopili.. . zadavili in tako dalje. Učinek name je bil tak, kakor ga ima po transfuziji krvi težak ranjenec, ko pa so se pričeli ponavljati, sem jih prekinil. Dejal sem, da sem njihovega tuljenja že sit in da tega blaznega načrta ne bom podpiral. Ko so hoteli pričeti zopet od kraja, sem povzdignil glas in rekel, da sem še vedno poveljnik na ladji, in da jim zdaj ukazujem, naj izginejo ko blisk, če nočejo slikati, kaj sodim o njih in o njihovih prismojenih budalostih. Kaj za vraga mislijo, da smo tu za zabavo? Da se preganjajo po morju kot otročaji? Vojna je, in kdor nima toliko moči, da bo potlačil svoj ponos, če gre za to, da prepeljemo šestintrideset ladij po najnevarnejši poti ladijskih spremljav, ta nujno spada v blaznico.
Ugovarjali so dokaj spravljivo. Prvi strojnik je zagodel še nekaj psovk, ki so se iskrile od tovarištva, naposled pa so se izmuznili in me pustili v moji udobni in prijetni kabini. A v želodcu se mi je vzbudil neki poseben občutek, ko sem videl v zrcalu svoj obraz.
Novinarsko smučarsko Murale v Švici
na tekmova'rev, n kateri pa so mora!; pa najkrajši poti v bolnico ali v 'pa=)'el:o z z'o m', j enimi ali zvitimi okončinami.
22. januarja pn smo se spet- pomerili v dal mu. Tudi tu je .hita pro-ea ze'o zahtevna. Poškodb sicer mi b'!o, ipaj pa proč-,j d'skva!ifieira-nih, k:r so spust.ili vra/.ca. Med njmi na žalost tudi naš najboljši Ukmovalcic M:iran Cifke bah.
Istca dne zvrčer so po uradnem b*rkrtu ctSjaviiM r°zull: te ob~\h <ek-mov.anj. Me-1 a V,p: m' so bi'a najbolj'.! Francozi, za pj'.mi Avstrija!, n;.t> Svi""rjj. Nemci d n konč.nn Ju-p'f?'.ovani, ki pa smo ipustšV za seboj Ital'An,el.°že, Amerikam-e in še tri drune države. Potem pa ?o or,j'ni:z-i'orii razd"'i';i na.gra^e rnjbo'jšim posameznikom. Pr"v7n-pr->v iso p-^jemaM .p-akliina d"\rila velike vrcVirvs'-; ¡7 rok dveh francoskih ffiSmikih isr"lk, Anne Ver-non in Dany Carrel, ki sta se s št-vi',n.imi dmsr.mi flmskimi zvezdniki udpW.i'i'' un^ega bm-ke'a. Prvo	fi'ims.ko kame-
ro ie rtobii' Francoz Louis Da'mas, ■Jugrslovanš pa smo dab;li nagrade
za 18., 22. in 23. mesto, kajti nagrad je bilo za tekmovalce obeh spo'ov nrd 30.
Organizatorji II. novinarskega smučarskega prvenstva so pripravili razen športnih tuli več družabnih pn'ipr d.itev, tafeo na primer »Granel bal intornational de la prfisrie«, kirr s-n irazrn 'ekniovalrev in vrste f i'.ruskih zvezd.nkov sodelovali ns-ketteni d.ip'om t?ki pred-st".vr.ik' in druge osebnosti. Z av-tribus-m co nas pe'.ja'i v dve veVki .Imdiwt'-.ij'.ki podj tji, ki'tr smo bili p:i!ča h:t emu tempu dela v izred-■ro rr.7iv.iti sv'canski industrij.'] pre-cizre .mrh-™ke. Kot posebnost pa je bi'a veterin v t.:p'č.nii švicarski gos'ilni na p^d?že'ju,
L- h ko bi vam še povedal, da so vse naše prireditve spremljali številni reporterji casop'isov, radijsk'h p-iMa.j, te'evizije in filma, ki so sp etro obračaji svoja o:-odja. Ni 50 tul'; brez roklrme za podje'ja, k; iso dala prispevek p-ii o-ganiz ciji tega mednarodnega prvenstva. Bilo je še več drugih zanimivosti, o krt'.riih pa bom spregovorili kdaj kasneje.	Bogdan Tome
[lončno smo videli na naših deskah tudi ljubljansko Dramo
r-	____. jm
(Nadaljevanje s 5. strani)
Prav zaradi te dclikalnosti je Mandragola preizkusni kamen tako za režiserja kot za igralce. Ljubljansko uprizoritev so naši kritiki sprejeli zelo ugodno in pohv.ilno. Pravijo, da je bila ta uprizoiitev variacija rc iserja Jamnika na temo Mandragole, izrazit eks_'<?riment v smeri srdo' ne up izoritve zgodi-vinskih del. S črtanjem in dodajanjem režiser ni posegel v strukturo umetnice, uveljavi! pa je svoje znanje, drznost in sposobnost. Nemalo so k V?mti uspehu prispevali tudi igralci, ki so z odli'no ig o ponovno potrdil• s'oves naše osrednje umetniške drrmske ustanove.
Za gostovanje v Knr.ru (bi'a je trideseta predstava Mandrarole) se jc članom, ljublianske Drame zalivali' tov. Ve^turini Oskar v imenu kolektiva GSP Kopru ¡~> Sveta za kulturo in rrosvpto OLO. V ime^u občinskega Ijudskp^a odborx je drare goste pozdravil še tov. Jože Jerala.
P i! ¥ N S §€ S10WEW0JÄ
pripravlja obisk sledečih mednarodnih velesejmov:
OBVESTILO
Redni letni občni zbor TVD PARTIZAN Koper bo v sredo 8, februarja 193G ob 1G.30 uri v mali dvorani gledališča v Kopru. Člani in prijatelji vabljeni!
Odbor
MARCA 1956 trodnevni avtobusni izlet na DUNAJ preko CELOVCA in GOSPE SVETE, združen s podrobnimi ogledi mesta — vse za 7400 din.
Prijave sprejemamo do 20. II, 195G.
Preko TRSTA in BENETK v VERONO na trodnevni avtobusni izlet z ogledi navedenih mest — za 8900 dinarjev.
Prijavite se do 15. II. 1956.
Razen tega bomo obiskali še sledeče mednarodne velesejme:
ZAGREB v mesecu aprilu, PA-DOVO preko TRSTA in BENETK od 30. V. do 13. VI., GRAZ v začetku maja in druge.
Pripravljamo še večje število potovanj- po EVROPI in sicer:
Izlet v MÜNCHEN od 25. do 28. II. za 7950 dinarjev. Prijave sprejemamo do G. II. 1956.
Na izletu »SPOZNAJTE ITALIJO IN RIM« si bodo ljubitelji antične kulture lahko ogledali znamenitosti mest TRSTA, BENETK, FIRENC, PISE, LIVORNA in RIMA. Cena izleta 12.350 dinarjev. Prijave do 15. III. 1956.
Razen tega boste z nami lahko potovali v PARIZ, v času prvomajskih praznikov pa s posebno ladjo na otoka LOSlNJ in RAB. Organizirali bomo tudi krožno potovanje po Slovenski Koroški z ogledom CELOVCA in BELJAKA ter VRBSKEGA in OSOJSKEGA JEZERA!
NASE PRESENEČENJE ZA VAS!
Takoj se prijavite za obisk nc-oficiclnc nncomctnc tekme za naslov evropskega prvaka med Madžarsko in Jugoslavijo, ki bo 29. aprila letos v BUDIMPEŠTI. Na prijetnem potovanju z udobnimi PUTNIKOVIMI turističnimi avtobusi boste snoznali lepote BLATNEGA JEZERA in značilnosti BUDIMPEŠTE ponoči in podnevi. Istočasno boste imeli zadoščenje, da boste kot zavedni rodoljubi
ODLOČBA
o razpisu volitev samoupravnih organov Okrajnega 7.avoda za socialno zavarovanje Koper.
Komisija Okrajnega ljudskega odbora Koper za volitve samoupravnih organov Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Koper je na podlagi drugega odstavka 8. člena Odloka o volitvah samoupravnih organov za socialno zavarovanje (Uradni list FLRJ št. 55-597/)
odločila: Volitve .samoupravnih organov Okrajnega zavoda za socialno zavarovanja Koper bodo v torek 21. februarja 195G.
Okrajna komisija za volitve samoupravnih organov OZSZ Koper
podprli našo nogometno reprezentanco v najtežji prestižni tekmi.
Reklamna cena za Koper samo 7400 dinarjev. Prijave za izletnike iz Kopra, Izole, Pirana in I-Irpelj sprejema tudi Okrajna športna zveza v Kopru, Kardeljevo nabrežje 1.
Za vse informacije se obrnite na najbližjo poslovalnico PUTNI-KA SLOVENIJA oziroma sporočite svoj naslov PUTNIKU SLOVENIJA v Ljubljano, ki Vam bo brezplačno poslal podrobne programe.
Na potovanjih s PUTNIKOM boste spoznali lepoto in zanimivosti naše domovine in tujih dežela!
PUTNIK SLOVENIJA Vam odpira pogled v svet in Vam bo pri vseh potovanjih najboljši vodnik in svetovalec!
PLANINSKO DRUŠTVO V KOPRU
vabi vse svoje člane in prijatelje na REDNI LETNI OBČNI ZBOR, ki bo v soboto 4, februarja ob 1G.30 uri v sejni dvorani Občinskega ljudskega odbora v Kopru.	Odbor
Uprava rudnika črnega premoga
TIMAV, Vrcmski Britof razpisuje mesto samostojnega
RAČUNOVODJE
Plača po tarifnem pravilniku. Družinsko stanovanje na razpolago. Pogoji: samostojnost v računovodskih poslih 7. najmanj triletno prakso. Ponudbe pošljite na upravo rudnika.
Je bil monter Drejče iz Izole hud name, da nisem posegel tudi nekoliko nazaj in ugotovil, zakaj je do prekinitve električnega toka sploh prišlo. Ugotavlja tudi, da bi bili tisti v Portorožu, ki so poslali avto pome, da bi videl, kako lepo je sedeti v temi v kavarni, bolje storili, če bi bili dali ta avto na razpolago njemu, ker bi bil tako poprej našel napako in jo odpravil. Kar preberite sami, kako se upravičeno hu-duje:
»Sprašuješ se, kako bi bilo, če bi jo moral peš primahati v Portorož. Da ti bo jasno tudi ozadje tega dogodka, ti povem še tole: Tega dne je sin posestnika iz Strunjana sekal akacije ob električnem daljnovodu 27 KV Izola—Portorož. O tem seveda ni nikogar obvestil, kar je takoj imelo svoje posledice. Iz-podsekano drevo se je nagnilo, naslonilo na daljnovodne žice in povzročilo kratek stik ter s tem izpad v transformatorski postaji v Izoli — točno ob pol petih popoldne. Monterji so uspeli zelo hitro najti napako in jo tudi popraviti, čeprav so bili pri delu zaradi dežja popolnoma premočeni. Ta čas so bili v kavarni v Portorožu sicer v temi, prav gotovo pa suhi in na toplem.
Ponovno je bil tok priklopljen ob sedmih in četrt zvečer. Do tedaj so bili v temi Piran, Portorož, Lucija, Sečovlje in vsi drugi kraji, ki jih z elektriko napaja razdelilna trans-
formatorska postaja v Portorožu. Kar pa zadeva prevoz monterja iz Strunjana v Portorož, pa menim, da ti, Barba Vane, še sam ne veš, kako dobro delo si napravil, ko si me pobral na cesti, ker bi drugače res moral peš v Portorož. Kdaj bi potem zasijala luč, si pa lahko sam misliš. Čudi me le, da so tam iz Portoroža poslali avto pote v Koper, namesto da bi se rajši na pravem mestu pozanimali, zakaj ni luči in dali avto na razpolago monterju. To je obenem tudi prav primerno opozorilo pristojnemu, da je našo službo kaj težko opravljati brez vozila, ki je za hitro in uspešno odstranjevanje defektov nujno potrebno. Vidiš, dragi Vane, o tem bi moral ti kaj napisati!«
Poučil me je še, kako je z »dnevno« razsvetljavo po cestah, ker mora goreti, kadar preizkušajo žarnice javne razsvetljave, ki jih zamenjujejo samo podnevi, nato pa se je še spravil nadme, da bi moral, ko že pišem o omejitvi električne energije, zapisati tudi kaj o tistih grešnih kozlih, ki so prav v tistih dneh kurili električne peči. Vsemu seveda ne morem kaj in se zato tudi Drejčetu lepo priporočam še za na-daljne sodelovanje .. .
V Postojni sta se srečala dva vneta obiskovalca kino in drugih predstav:
»Greš zvečer v kino?«
NEDELJA 5. II.: 8 00 Kmetijska ura; H.oo Zabavna glasba; 14.15 Poročila; 1-1.23 Glasba po željah; 19.30 Melodije, ki Jih radi poslušate; 23.15 Plesna glasba.
PONEDELJEK C, II.: 7.30 Od Jadrana do Triglava; 13.30 Poje komorni zbor lz Trsta p. v. Ubalda Vrabca; 13.45 Od melodije do melodije; 14.15 Poročila; 14.30 Glasbena medigra; ID.30 Večer v alpah (vesele alpske poskoč-nice); 23.10 Plesna glasba.
TOREK 7. II.: 7.30 Od Jadrana do Triglava; 13.30 Kari Muclocker: Odlomki Iz operete «Dijak prosjah«, solisti: Vilma Bukovčeva, Zlata Gajper-šičeva. Sonja Drakslerjeva, Drago Čuden, Gašper Dermota in Božo Grošelj. Komorni zbor in orkester Slovenske filharmonije, dirigira Jako* Cipcl; 13.55 Zabavna in lahka glasba; 14.15 Poročila; 14.30 Glasbena medigra; 10.30 Priljubljene melodije z orkestrom Mantovani; 19,45 Primorski vest-nik; 23.15 Plesna glasba.
SREDA 8. II.: 7.30 od Jadrana do Triglava; 13.30 Od melodije do melodije, vmes ob 13.45 glasbena kronika; 14.15 Poročila; 14.30 Glasbena medigra; 19.30 Spomin v tričetrtlnskem taktu; 19.45 Primorski vestnik; 23.15 Plesna glasba.
ČETRTEK 9. II.: 7.30 od Jadrana do Triglava; 13.30 Poje mladinski zbor lz Idrije p. v. Mitje ZnidorSlča; 13.45 Od melodije do melodije; 14.15 Poročila; 14.30 Glasbena medigra; 19 30 Melodije iz znanih filmov; 19.45 Primorski vestnik; 23.15 Plesna glasba.
PETEK 10. II.: 7.30 Od Jadrana do Triglava; 13.30 Zabavna glasba; 13.45 Mali koncert priljubljenih orkestralnih in solističnih motivov; 14.15 Poročila; 14.30 Glasbena medigra; 19.30 Zabavna glasba; 19.45 Primorski vestnik; 23.15 Plesna glasba.
PREKLIC
Zahvaljujem se zasebnima tožilcema Zadev Zofiji in Panič Milen-ku za odstop od zasebne tožbe in nadaljnjega kazenskega pregona ter obžalujem vse, kar sem storil napram njima, ker je bilo to, kar sem govoril o njima, neresnično, obenem njima obljubljam, da z moje strani v bodoče ne bom dal nobenega povoda za prepir.
Deponte Franccsco Koper, Zarottijeva št. 12.
»Nak, danes pa ne! Je zvečer koncert domačega kulturno umetniškega društva, pa se že spodobi, da grem tja!«
»Kaj boš v Kulturnem domu! Pojdi rajši v kino, petja in veselja ter drugih užitkov pa si lahko nabereš v Kulturnem domu jutri, ko tukaj gostujejo s šaljivim in pevskim programom člani Radia Beograd ...!«
»To imaš pa tudi prav! Torej ob osmih pred kinom!«
In pravijo, da postojnski Kudovci zaradi takih Postojnčanov nikakor ne morejo na zeleno vejo. Ce je še tak nesmisel in še tako slabo, poglavitno je, da je od drugje, pa je že boljše, kot morejo to napraviti domačini, ki za svoje kvalitetno nastopanje žanjejo priznanje — le drugod. Ce jih »Rokovnjači« ne zbližajo s postojnsko publiko, potem res ne vem še jaz ne, česa naj se še lotijo ...
Imajo na pivškem moderno kmetijsko posestvo: nekaj let so se ukvarjali s selekcijo živine, ki naj bi bila za vzgled celo šolarjem iz kmetijske stroke, nazadnje pa so jo morali dati v zakol — ker je bila slabo hranjena . . . Posestvo leži sicer no pobočju hribčka, pravijo pa mu kljub temu Ravne.
Svoje čase so izvedli dobro zamisel obrtniki na Pivki. V davčno komisijo so namreč vrinili svojega predstavnika, ki si je nato kmalu opomogel. V enem letu si je nabral kar tri milijone dinarjev »fonda za prosto razpolaganje«, medtem ko ga je imelo najmočnejše Industrijsko podjetje — tovarna Javor — komaj polovico te vsote. Se preden pa so lahko vsi obrtniki prišli na vrsto v tej komisiji, pa so se na pravem mestu »zbrlhtali« ...
Lepo Vas do prihodnjič pozdravlja
Vaš Vane
Izdelki iz plastičnih mas so vsestransko uporabni. Na sliki vidimo zdravnika, ki »obvezuje« rano na nogi, tako da brizga nanjo posebno pripravljeno utekočinjeno snov. Ta tekočina se takoj s trdi in zaščiti rano. Prednost nove obveze je že v tem, da je prozorna. Tako lahko zdravnik vsak čas pogleda rano, ne da bi moral odstraniti obvezo, in vidi kaJco se celi.
Mi v naših krajih poznamo od kač strupenjač samo modrasa in gada. Njihov pik je dovolj strupen, da je lahko življenjsko nevaren tudi za ljudi, posebno če ni pri roki zdravniške pomoči. So pa na svetu še mnogo bolj strupene kače, katerih pik pomeni neizogibno smrt za vsako živo bitje.
Ne glede na to, da so nekatere kače bolj in druge manj strupene, se njihov strup bistveno razlikuje tudi po svojem delovanju. Pik nekaterih kač povzroči razkrajanje rdečih krvnih telesc. V tem primeru nastopi smrt šele po več urah. Strup drugih kač pa deluje na živčni sistem. Živci omrtvijo in ker ne morejo več opravljati svoje funkcije, nastopi paraliza, človek preneha tudi dihati in se zaduši. Te vrste strup deluje mnogo hitreje.
Strupene kače pa tudi ne napar dajo vse na isti način. Modras, gad in še mnoge druge strupenjače usekajo svojo žrtev, z zobmi, v katerih je strup, ki se zlije v rano. So pa tudi kače, na primer kobra »črno-vratka«, ki lahko brizgne svoj smrtonosni strup več kot 5 metrov daleč. Pri tem meri svoji žrtvi v oči in navadno zadene s presenetljivo točnostjo. Posledica je začasna, lah-
ko pa tudi trajna oslepitev. Ce pa strup pade tudi na najmanjšo rano, je smrt v večini primerov neizogibna. V primerjavi s temi kačami sta naš modras in gad res že kar nedolžni živalci.
SLABA REKLAMA
Neka ameriška tovarna je izdelala posebno močno okensko steklo, ki naj bi varovalo prostore pred vlomilci. Seveda v Ameriki, kjer so vlomi na dnevnem redu, ni manjkalo odjemalcev in tovarni je šla kupčija v klasje. Vlomilci pa so jo zagodli tovarni in izumitelju: vlomili so v tovarniške prostore, ki so bili »zavarovani« s »protivlomil-skim« steklom in odnesli vse, do česar so prišli. Gmotno škodo bo tovarna še nekako prebolela, večje vprašanje pa je, kdo bo še kupoval varnostno steklo, ki se je obneslo tako slabo.
LJUDOŽERSTVO SE NI IZKORENINJENO
V	Indiji še vedno delujejo razne verske sekte, ki svojim malikom darujejo človeške žrtve. Vendar je število njihovih pripadnikov vedno manjše in tudi vlada se močno hori proti njim. Nedavno so prijavili policiji, da je izginil neki petletni deček. Policija je dolgo islsala zaman. Končno je odkrila, da so dečka odpeljali pripadniki verske sekte, ki veruje, da se lahko ohranijo »zlih duhov«, če se hranijo z mesom otrok. Policija je našla nad 20 teh »svetnikov«, kako primitivno živijo sredi ostankov svojih žrtev.
V FRANCIJI 3 MILIJONE PIJANCEV
V	Parizu so spet začeli veliKo protialkoholno kampanjo. Vsa javna prometna sredstva so prelep-Ijena s plakati, ki pozivajo Francoze, naj bolj »zmerno pijejo«, naj zmanjšajo svoj obrok alkohola na en liter vina na dan in naj opustijo uživanje aperitivov in likerjev. Statistike namreč kažejo, da okrog dva milijona Francozov spije dnevno nad 2 in pol litra vina. Vsak povprečen Francoz izda S,St>/0 vseh izdatkov za alkoholne pijače, 3,8o/0 za gospodinjske potrebe in 4 odstotke za zdravljenje. Plakati pravijo, da je bilo leta 1918 v Franciji približno 1 milijon pijancev, leta 1939 1,700.000, danes pa tri milijone.
Mladinski kriminal je med najvležjimi družbenimi vprašanji v ZDA. Dečki, ki so komaj zapustili šolske klopi se organizirajo v roparske banie kot »pravi gangsterji«. Med temi tolpami prihaja pogosto tudi do sporcv, ki jih navadno razčistijo z orožjem. Pred kratkim sta se v Los Ange^esu spoprijeH dve takšni tolpi. Prišlo je do prave bitke, najprej med njimi, nato pa še s policijo, ki je posegla vmes. Štiridesetim policistom se je komaj posrečilo ugna'i mlade »nadobudneže«. Po končani bitki je ohl^alo na »bojnem polju« štirinajst mrtvih in ranjenih, med katerimi dva p.lijsta.
ČUDNA EKSPEDICIJA
Na ve'iki ameriški petrolejski ladji »Salem Martima« je izbruhnil požar. S polnim tovorom se je ladja vžgali in eksplodirala. Pri tem je izgubilo življenje 16 ljudi. Ladja te že v plamenih, potopila.
Kakor mnoge druge koristne reči, so tudi dežnik izumili že stari Kitajci. Od takrat je minulo okrog 4 tisoč let. Zanimivo je, da, je dežnik izumila ženska in da je bil dolgo časa izključno le del ženske garderobe. Moški se mu niso mogli nikakor privaditi; gledali so nanj kot na nekaj nepotrebnega in neumnega.
Vendar si je dežnik povsod utiral pot. Poznali so ga stari Grki ter Egipčani in drugi kulturnejši narodi. V srednjem veku pa so ga pričeli uporabljati v Franciji in Italiji, nato pa še v drugih evropskih deželah. Nazadnje so ga »sprejeli« v Ameriki. Tja ga je prinesel neki Francoz, ki bi bil to kmalu drago plačal. Ko je namreč v nekem manjšem ameriškem mestu stopil s poštne kočije in odprl dežnik, je nekaj žensk od strahu omedlelo, konji so se splašili in prišlo je do .prave zmešnjave. Meščani so hoteli tujca kamenjati in kdo ve kaj bi se bilo zgodilo, da ni posegla vmes policija.
V .začetku januarja ise je'odpravila v Saha/ro nova eA^peduo.j a. Tokrat so čl.ini eikspedicije tri mlada Jiran>cos.ia dokLeri-a. Odpotovale ¿o iz Paiiza in francosiu iisu poročajo, da so 'preipctovaje že lep kos gpotii in ito po najibo;j m .dostopnih piedelih -pustinja. Saheuska ženska eknpedicija bo trajala priitaliično tri /mesece.
Oianiiice ekspedicij-e so: mlada Pariianka, ki je nekak vodja in obenem mehanik Ln šofer. Druga je (mlada televizijska rirnlka, k,i je ciremala v Casablanci in bo to cd potovanjem snemala na 16. bilitme-
nAli ste res vi naročili to kolo?«
tirskem itraku doživljanje etape<ii-cije, pokrajino, živalstvo in razna iriem-nJiH ki jiih bodo na. potovanj« Eretčnla. Tretji č1an je pariška kozmetičarka, ki bo na tem potovanju cdpnsvlja'la posie zapisnikarja. Ek-špedicija je v vsakem pogledu dobro opremljena.
ATOMSKA CENTRALA
V New yorku so objavili vest, da bo čez tri leta začela obratovati atomska centrala. Največje mesto na svetu bo torej dobilo vso električno energijo iz atomske električne centrale. Centralo bodo zgradili na bregu reke Hudson. Njena moč bo 250.000 kilovatov in bo dobavljala električno energijo 500.009 hišam in industrijskim obratom. Atomska centrala bo letno potrošila 10 ton torija in 250 kg urana.
Toda neka dobrotljivost do samega sebe se je blestela kot svetleča se pika v temnini njegovih razmišljanj. On ni bil hudoben in po žilah se mu je pretakala plemenita očetova kri: Njegov resnični zločin je bil egoizem, njegova krhka volja, ga je bila pognala na krivo pot. Pravi krivec je bila Nelletta, ki je bila v svoji perverznosti vir slabega. O, da je ne bi nikdar srečal na svoji poti! Da bi ne bil zagledal po vrnitvi iz daljnih dežel njenih modrih oči, ki so mu govorile: »Vzemi me, bogata sem! Sen mojega življenja se je ostvaril, -samo ti mi še manjkaš!«
Nelletta je bila demon-skušnjavec. Zaradi nje je strmoglavil v temo; egoizem ter nečloveški pohlep, ki sta se skrivala pod masko lažne ljubezni, sta ga privedla do blaznega zločinskega dejanja. Tista ženska je zavrgla sad svojega telesa zaradi pohlepa po zlatu in on, ubogi suženj, je izvršil okrutno dejanje, ubil je lastno bitje.
Kakšna sramota v njegovem življenju! Tista stara legenda o Sanchi, ki je v objezerskih vaseh prehajala od očeta do sina, se mu je vračala v spomin, zakaj on je bil pastir iz tiste pripovedi. Kot mlad je božal kačo, nato jo je hranil, ji nudil toploto svojega telesa. In ko se jc vrnil iz vojne, ves začuden, da je tako zrasla in postala tako lepa, ga jc kača omamila in ga vklenila v svoje zavoje. Zdaj pa ga v usodnem objemu duši.
Ne, ne bo se več vrnil .med ljudi. Kako bi še mogel živeti med njimi? Saj bi ob vsakem pogledu na človeka zagledal oteklo glavico, iznakaženo in spačeno, z globokimi, temnimi udrtinami za oči... Ob misli na Nelletto so se njegove oči skalile in v njem se je zbudil nagon ubijalca: ubiti žensko, tisto žensko, ki mu je bila sedaj le ncspravljiva sovraž-
nica. Toda zakaj bi se moral omadeževati še z novim zločinom?
Tu, v tišini samotne lagune, daleč od neprijetnih pogledov se je bolje počutil in tu je kanil ostati.
Nato ga jc napadel velik strah. Ob tisti uri so gotovo vsi vedeli tisto, kar se je bilo zgodilo groznega, zakaj čeprav je bil ded obdržal skrivnost zase, je lovec gotovo odkril vse. Iskali bodo, preiskovali, prišli bodo stražniki iz Ruzafe...
On pa je čutil, da ne bo mogel tajiti, da ga bodo izdale njegove oči, da bo moral izpovedati ... in tedaj bo njegov oče, tisti pošteni delavec, umrl od bolečine in sramote ...
Pa četudi bi se skušal braniti z lažjo, Če bi mu tudi uspelo, da bi se rešil, kakšnega pomena bi bilo vse to zanj?...
Pasti potem zopet Nelletti v roke, da bi ga plazilec še enkrat zajel v svoje zavoje? Ne, ne! Vsega mora biti konec! On je nevredni poganjek in zato mora biti odrezan!
Zdaj ni več jokal. Z močno voljo je obvladoval ponižanega duha.
Na ladjinem nosu je ležala Canamclova puška, Tonet jo jc pogledal in v očeh mu je zablisnil ironičen izraz. Kdovc, kako veliko veselje bi navdalo gostilničarja, če bi bil tisti hip tam prisoten! Prvikrat v življenju se je parazit, ki se je odebelil za njegovimi rameni, odločal, da bo uporabil eno izmed mnogih stvari, ki mu jih je bil ukradel, v dobre namene.
Neobčutljivo, mehanično si je sezul čevelj z cnc noge in ga zalučal daleč proč. Napolnil je obe puškini cevi, si odpel jopic in srajco ter naslonil razkrite prsi na ustje orožja.
Noga se je prav počasi dvigala ob kopitu do petelina.,. Zamolkla detonacija je vznemirila tihi mir makije in od vseh
strani so vzfrfotale preplašene ptice.
*
Mračilo se je, ko se jo Paloma vračal v Palmar, potem ko je bil spremil lovca do Salera.
Lovec se je zaklel, da se nikoli več ne vrjne v tiste kraje, ki jih je hotel čimprej zapustiti. Sele dvakrat je bil tam, pa jc žc bil priča dvem nesrečam. Slednja mu bo gotovo prinesla nesrečo! Ne, tisto jezerc je skrivalo pregrozna izne-nadenja.
Mirnemu družinskemu očetu, ki je bil vajen tihega življenja ob svojem ognjišču, je še vedno lebdel pred očmi tisti grozni in odvratni zavoj.
Toda staremu čolnarju je svetoval, naj o tem povsem molči. Niti besede! Onadva nista ničesar videla. Tudi vnuku bosta morala to zabičati, ki je nedvomno ves preplašen zbežal. Jezero bo za vselej skrilo predmet zločina in neumno bi bilo govoriti, kajti sicer bi jim roka pravice pripravila nemalo skrbi. Pošteni ljudje se morajo na vsak način izogniti še tako nedolžnemu stiku s Pravico.
In ubogi gospod, ki jc stal žc na suhem, ni hotel stopiti na svoj voz, preden ni iz Paloma izvlekel najstrožje prisege, da bo o vsem molčal.
Ko je ob sončnem zahodu čolnar pristal v vasi, je privezal svoja čolna nasproti Canamclovi gostilni.
Nelletta je izza pulta z očmi iskala Toneta.
Starcu je bilo jasno.
—	Nikar ga ne čakaj — je Z3mrmral hripavo. Nikoli vefi ga ne bo.
Nato jc s čudnim glasom vprašal, kako se počuti in zakaj jc tako bleda.
Ob Palomovih vprašanjih je Nelletto spreletel srh po cc-Icm telesu, uganila je, da starec ve za njSno skrivnost.
—	Pa... Tončt? — ja zaskrbljeno vprašala.
Starec je odgovarjal z odsotnim pogledom, kakor je ne sme gledati, če hoče ostati miren.
Da, Tonet se ne bo vrnil več. Odšel jc bil daleč, zelo daleč, v kraj, od koder sc nihče ne vrne. To je najboljše, kar je mogel storiti... Zdaj je vse v redu in nihče ne b® vedel...
—	Toda vi? ... Vi? ... je šepetala žena s prosečica glasom in se tresla od strahu v bojazni, da bi čolnar odkril skrivnost.
Ne... on no bo črhnil. Potrkal se Je na prsi. Mrzil je vnuka, pa tudi njemu jc bilo do molka. Gre za dobre ime Palomov, ki ni smelo pasti v blato po krivdi nekega potepuha in njegove prilcžnice..ko je toliko ctoletij uživalo
spoštovanje.
—	Le Joči, vlafiuga, le! — je neizprosno govoril starec.