Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 7. decembra 1921. dSasilo iusi©slwan§te Kmetske Evesa Izhaja vsako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu je 10 Din. na leto. Za inozemstvo 20 Din. Poiamezne Številke sc prodajajo po 50 par. Spisi ln dopisi se poiiljajo: Uredništvu „D o m ol j ub a", Ljub-ljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Upravništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Katoliško časopisje je klicar katoličanov. Brez njega ni mogoče katoliškega ljudstva zbirati, združevati, klicati h skupnemu boju; brez mogočnega tiska ostanemo razkropljeni in osamljeni in bomo osamljeni poraženi Katoliško časopisje je zvest čuvar na obzidju Jugoslavije; narodu oznanja odkod se bliža sovražnik, s kakšnim orožjem, s kakšnimi načrti, opozarja ljudstvo na resnost sedanjega trenutka. Katoliško časopisje je pridigar resnice, misijonar, ki poučuje na cesti, t gostilni, doma in na pota. Poučuje, osrčuje, opominja in svari. Katoliško časopisje je zagovornik pravice. Odločen sovražnik vsake krivice in korupcije; prijatelj vseh zatiranih in preganjanih. Katoliško časopisje je nikdar trudni bojevnik, ki se neustrašeno bori zoper moči laži in teme, pobija njihove navidezne dokaze, brani in ščiti vero, poštenje, resnico in pravico, domovino. Brez tega bojevnika je katoliško ljudstvo, njegove dobrodelne, verske, socialne, prosvetne, gospodarske ustanove brez varstva, na nemilost izročeno sovražnim napadom. Polom v Belgradu. Dosedanjo vlado so sestavljale štiri stranke: demokrati (= liberalci), radikali, muslimani (Turki) in slovenski samostojneži. Za rezervo so bili vedno pripravljeni socialni demokrati. Demokrati in radikali so si od nekdaj tf hudem nasprotstvu, ne toliko po svojem programu, zakaj obe stranki sta za centralizem, obe sta svobodomiselni, demokratska še precej bolj kot radikalna, obe Imata celo kopo ljudi, ki jim je država samo molzna krava in vplivna mesta samo lepa prilika, da napolnijo lastne žepe. Nasprotni sta si, ker se borita obe za prvenstvo med ljudstvom, zakaj pri zadnjih volitvah sta izšli obe enako močni (radikali W, demokrati 91 poslancev). Ker sta obe stranki hoteli centralizem, ln se brez ene ali druge centralistična Ustava ne bi mogla sprejeti, sta se morali videz pobotati in sestaviti ylado, katere glavni namen je bil izpeljati centralistično ustavo. Ker pa tudi obe stranki nista bili dovolj močni za večino, ki je bila za ustavo potrebna (211 glasov), sta morali pridobiti še druge stranke za to. Toda druge stranke so bile vse za avtonomijo. Kaj storiti? Zgodba je znana. Ponujali so poslancem Ljudske stranke ne mogoče ugodnosti, če glasujejo za ustavo, a ti so rekli: svojega ljudstva ne prodamo za nobeno ceno in naše prepričanje ni štancunska roba. Povabili so zemljoradnike. Tudi ti so odklonili, ne zato ker ne marajo centralizma, pač pa zato, ker je nova ustava premalo socialna in preveč kapitalistična. S komunisti itak ni bilo računati, Hrvatje v veliki večini sploh v zbornico niso prišli, ostali so samo še muslimani, samostojneži in socialisti. Muslimani so bili prvotno za avtonomijo. Toda ker so ti j>osIanci večinoma veleposestniki, so izjavili, da glasujejo tudi za centralizem, če se ne izpelje agrarna reforma in če se jim za že odvzeta posestva plača 1200 milijonov kron. Pašič jim je dal roko — muslimani so bili kupljeni. Pašič je povabil tudi slovenske samo-stojneže. Ti so od nekdaj imeli edin program: iti v vlado in jesti iz vladnih jasli. Pašič jim je obljubil razne ugodnosti (»Narod« iz Sarajeva je govoril tudi o precejšnji vsoti denarja, ki so ga samostojneži prejeli, a je »Kmetijski list« to zanikal. Olovek naj verjame, komur hoče!) in samostojna avtonomija je splavala po vodi, večina je bila stvorjena, centralizem, ki nas vsak dan bolj tepe, sprejet. Vsaka neumnost se pa na svetu kruto maščuje in tako se je še malokatera kot se je centralizem že dosedaj. Belgrad je vse odločeval, in sicer slabo odločeval, ker ne pozna razmer po državi in ima skrajno slabe uradnike. Posledice so bile grozne: davek vedno višji, draginja vsak dan hujša, valuta teden za tednom nižja, trgovina vedno bolj mrtva, izvoz je padel na najmanjšo mero, uvoz se je dvignil, neumne in skrajno škodljive odredbe brez ozira na različne razmere v različnih pokrajinah države, samovoljna vojska v Albaniji, neprlrebna mobilizacija, vedno manjša delavnost parlamenta, vsak dan bolj smrdljive zgodbe, ki so prinesle posameznim milijone na račun države, uredništvo se nastavlja ne po strokovnem znanju, temveč po strankarstvu, v katoliške šole se uvaja brezverska vzgoja, naš ugled v zunanjih državah je padel na ničlo, nasprotstvo med Hrvati in Slovenci na eni strani ter Srbi na drugi strani je prišlo do viška, na vrsti je razdelitev države v upravno oblasti, ki bodo prinesle milijard-ne stroške in milijardno zmedo v upravi itd. Radikali, ki so nekoliko resnejši kot demokrati, so uvideli, da hiti državni voz v prepad. Demokratom je to vse eno, ker jim je le zato, da bogate na državni račun, tudi če pri tem država propade. Med radikali je posebno bil stari Protič, ki je vedno nujneje opozarjal, da ie zadnji čas, da so politični voz odločno zaobrne v drugo smer, sicer zletimo v propad — zlasti je treba najprej odstraniti demokratskega ministra Pribičeviea, ki je največ kriv vsega zla, dalje finančnega ministra dr. Kumanudija, ki je nesposoben ter na vsak način dobiti stik s Hrvati in Slovenci, četudi to stane izpremembo centralistične ustave, sploh pa da je najboljše, če se prekine vsaka zveza z demokrati (liberalci), ker li so največja nesreča za državo. Protič jo vedno bolj zmagoval v -adi-kalnem klubu in končno je prišlo do preloma — kljub temu, da je stari Pašic flikal do konca. Najprvo so se dogovorili radikali z demokrati tako, da ostaneta obedve stranki v vladi, toda nesposobni ministri, zlasti Pribičevič in Kumanudi se morata odstraniti. Ko se je pa demokratski klub sestal k seji, je pač odstranil dr. Kukovca, na katerega mesto je postavil dr. Žerjava, toda Pribičevič in Kumanudi sta — ostala-Dalje so demokrati zahtveali, da reši sedanja vlada še celo množico zakonov in končno šele volivni zakon, na kar naj se vrše volitve. Ce bi državni zbor tudi nadalje tako delal kot dosedaj, bi tako lahko čakali še pet let na volitve. To pa ravno hočejo demokrati. Zakaj kakor se poroča iz vseh krajev države, so demokrati izgubili toliko pristašev, da morejo prihodnjič upati kvečjemu na 30 poslancev. Ko so demokrati 3voj sklep sporočili radikalom, so bili ti naravnost divji. In konec je bil, da je ministrski predsednik stopil h kralju ter mu podal odstop. Demokrati so bili silno presenečeni in pi estrašeni. Zakaj posledica tega more c ran 630 uiti trojna: nova vlada brez demokratov, nova vlada z demokrati, ki pa morajo prepustiti vsa najvplivnejša mesta (posebno notranje ministrstvo) radikalom, ali pa nove volitve. Vse trojno pa je za demokrate grozno, zakaj v vsakem slučaju izgubijo Bvoj vpliv na uradništvo, žendarmerijo in policijo. To pa je bilo, kar je držalo demokratsko stranko pri življenju. Radikali seveda bi najrajši sestavili novo vlado brez demokratov. Zato je PaŠič zasnubil naj-prvo pri zemljoradnikih, ki pa izjavljajo, da ne gredo v vlado, ki ne bi rešila agrar-nega vprašanja in v kateri bi sedeli izda-jice muslimani in samostojni kmetje. Pašič je nadalje poslal pismo dr. Korošcu, naj pride k njemu. Ker se mu je javilo, da je ravnokar odšel iz Belgrada, je prosil, naj ga telefonično pokličejo v Belgrad. Obenem pa je poslal svojega tajnika v Jugoslovanski * klub s prošnjo, naj ee čimprej javita pri njem poslanca Ljudske stranke dr. Simrak ali dr. Dulibič. Toda oba sta odgovorila, da nimata pri Pašieu nič iskati. Zakaj, naši poslanci ne gredo v vlado, katera ne sprejme kot prvo točko svojega programa izpremembo centralistične ustave. Kmalu na to so prišli k Pašiču samostojneži (minister Pucelj), ki so izjavili, da gredo v vsako vlado. Umevno, njihov edini program je, biti v vladi in se dobro imeti pri vladnih jaslih. Isto so izjavili muslimani. Kako se bo zadeva razvila, bomo poročali prihodnjič. Pfaifitč&ini 30. nov. se je prvikrat sestal novi odbor Jugoslovanske Kmetske zv»:e. Na lej prvi seji je i odbor jamo dokazal, kako popolno se zaveda svoje velike naloge in dolžnosti in kako birlro preboja sedanji položaj slovenskega kmetovalca. Na tej seji si novi odbor ni določil samo določnega programa za delovanje v bodoči • 'ovnem letu, ampak je postavil določi: mernice in utrl pot delovanju naših kmečkih organizacij za vso bližnjo bodočnost. To dejstvo nas navdaja z veseljem, da * popolnim zaupanjem la*i! o z^cmo v načelstvo naše kmetske organizacije. Uver-Jeni smo, da so dobili na zadnjem občnem kboru vodstvo Jugoslovanske Kmetske »vezo v roke naši najboljši možje. Se,-o jc otvoril ob 10. tiri dopoldne podp.erbednik župan Pogorele, ki je takoj !» uvodu poudarjal, da ie največja in najnujnejša naloga JKZ, da stori v tem letu hi bližnji bodočnosti vse potrebno za gospodarsko osamosvojitev in zboljšanje gmotnega položaja kme* kega stanu. Rešiti je treba brez števila velikih in težkih gospodarskih vprašanj ravno letos, ko so Vsi kmetovalci in živinorejci občutno prizadeti vsled velike suše. Pričakovali smo, da bc vlada storila v tem oziru svojo dol ž nost i:i na ta ali oni način kmetu pomagala h velike stiske. JKZ kakor tudi posamezne okrajne kmetske zveze so poslale mini |lr8tvu za poljedelstvo prošnje in re.-:olu cije, zr popust pri davkih, za denarno pomoč vsem prizadetim, za preskrbo s pre-potrebnimi krmili itd. Toda na žf^ost moramo konštatirati, da se sedanji poljedelski minister, četudi je Slovenec, le premalo briga za življenske potrebe slovenskega kmeta. Torej nam ne preostaja drugega kakor samopomoč potom krepke in solidne zadružne organizacije. Po nekaterih formalnostih je nato seja prešla na "lavno točko dnevnega reda. Po temeljitem poročilu g. živinozdrav-nika Cerneta, ki je na kratko opisal sedanje bedno stanje kmeta, ki je letos prisiljen vsled pomanjkanja krme prodajati svojo živino po minimalnih cenah raznim prekupcem in verižnikom, ki eluž:.;o velikanske dobičke, je g. živinozdravnik podal obširen načrt o si..otrenem vnovče-vanju živine potom naših nabavnih in prodajnih zadrug in kmet"skih društev, i pa posamezna zadruga ni zmožna skrbeti za ves nakup in prodajo in pri tem konkurirati z velikimi izvoznimi tvrdkami, zato naj se ustanovi pod okriljem Gospodarske zveze, kot matice naših zadrug, poseben oddelek, ki bo imel nalogo vso živino, ki jo imajo zadružniki n?mrodnf, čini rt!!»f" 1 vnovčiti. Naloga Kmetske zveze pa ni .samo skrbeti za smotreno in dobro vnovčevanje živine, skrbeti moramo tudi za umno rejo živine. Zato naj se takoj vzpostavijo živinorejske zadruge, ki smo jih imeli že pred vojsko in kjer jih takrat še ni bilo, naj se ustanove nove. Tretje, kar moramo v najkrajšem času izpeljati, pa je zavarovan e živine. Zadnji dve nalogi naj bi prevzela Zadružna zveza. Debate o tem predmetu so se udeležili skoro vsi odborniki in vsi brez izjeme so poudarjali nujnost vseh teh vprašanj in podafali praktične nasvete za izvedbo. Končno so se sprejeli sledeči predlogi: 1. Gospodarska zveza naj tekom enega tedna skliče posvet strokovnjakov in zadružnikov ter zastopnikov Zadružne zveze in Zadružne Gospodarske banke, ki naj napra- vijo točen načrt za vnovčevanje in zavur^. vanje živine ter vzpostavitev živinorejskih zadrug. 2. Načelstvo JKZ naj vloži na mi. nistrstvo za poljedelstvo ponovno prošnjo za znižano prevozne tarife za prevoz neng in slame in dobavo carine prosto živinska soli. 3. O izvršitvi teh sklepov naj načelnik poroča pri prihodnji seji JKZ. K vprašanju živinoreje je milo »Jedil še obširen referat g. inštruktorja Pevca, ki ga v celoti prinese prihodnja številk« »Domoljuba«. Nato je sledilo organizacijsko poročil« in je načelstvo sklenilo pozvati vse po-družnice in okrajne KZ, ki tega še niso storile, da vsaj do novega leta skličejo občne zbore in pobero članarino. Nadaljo se naroči tajništvu, da preskrbi strokovnjake, ki bodo gotove dneve na razpolago, da bo-do dajali članom K. Z. pojasnila v davčnih in pravnih vprašanjih. Pri slučajnostih se je sklenil ponovni najostrejši protest proti uvedbi sokol !:« vzgoje v šolo. Sklenilo se je vsak posnire-zen tozadeven shtč.oj, ki hi se pojavil, p.if strožje zasledovati in ukreniti potom kr-ščanrlrh staršev vse, da se vsaki taki po. izkusi že v kali zatro. Posamezni odborniki so nato poročuli o škandalozna i postopanju nekaterih okrajnih glavarstev o priliki *poizkusnc>< mobilizacije. Sklene se, da se vsi ti slučaji objavijo in predlože Jugoslovanskemu klubu. Ob pozni popoldanski uri se je seja za-kljin"a. Katoličani smo poklicani, da dvigne« mo našo tako izkošano domovino iz močvirja, v katero jo je pahnil svobodomiselni kapitalizem. Zato se pripravljajmo za težko in veliko delo; zdmžujmo se, izobra« zujmo se, versko in nravno se poglobi rrnv bodimo edini, bodimo požrtvovalni. V lOC00«20CC JOGCt&aOOOOOOO&titicOf:OCOO'JOIZMQOO<»OOOOOaGOfeK] CK**JOCUC 0OOOCC«, V Uspeh JKZ gSede prijave vina v kleteh. Vinogradnikom je še dobro v spominu velikansko razburjenje, ki jo je povzročila nova trošarinska naredba finančnega ministra, v kateri se jc kazen za neprijavo pridelka kruto zvišala. Kdor vina nc bi prijavil, ali ga ne bi pravočasno prijavil, se mo naloži pet- do desetkratna trošarina (700—1400 kron za hi), zapleni se mu vse vino in pomilostitve ni. Razburjenje je bilo toliko, da je na Dolenjskem prišlo do prelivanja krvi. Splošno ogorčenje pa je nastalo zoper samostojne-že, ker je ^kmetski minister Pucelj, ki je prvi poklican, da brani kmetske koristi, to naredbo tudi podpisal. Jugoslovanska kmetska zveza je po svojem poslancu Sušniku takoj vložila na finančno ministrstvo odločen ugovor, v katerem je dokazala, da je omenjena odredb* samo šikaniranje kmetov-vinogradnikov. Koncem ugovora pravi: »Zato ni o m m v imenu Jugoslovanske kmetske zveze, «1 kateri jo organizirana velika večina slovenskih poljedelcev in vinogradnikov, u»J-odločneje protestirati proti nedemokratična in krivični naredbi in proti nepotrebnem« šikaniranju našega ljudstva. V imena praj vice in v interesa ieda i» mira v držav* prosim ministra, da omenjeno Baredb« takoj ukine.« Finančni minister je uvidel neumest-nost te krute odredbe ter je na ponovni pritisk poslancev Kmetske zveze izdat 20. oktobra in poameje še 17. novembra! odlok finančni upravi v Ljubljani* da a« zgoraj ilhanevanj načia kaznovanja ne l** wSujB, mesto tega pa naj ee kaznujejo listi, ki so naznanjeni radi prestopka, samo 8 kaznijo o kršitvi reda (10—400 kron) in da naj se čas prijave ne vzame tako strogo, pač pa naj se na vinogradnike s poukom vpliva, da naznanijo svoj pridelek. (Prijava za prodano vino pa je še vedno tako stroga kot preje. Op. ured.). S tem je bil dosežen prvi uspeh Jugoslovanske kmetske zveze. Končni uspeh je pa ta, da je sedaj predložil finančni minister zakonodajnemu odboru zakonski predlog, po katerem bo vsaka naznanitev in pregledovanje po kleteh vinogradnikov sploh odpravljeno. V zakonodajnem odboru se je posebno za-vsemal za ta predlog naš poslanec dr. Du-libic, kateremu se je pridružil tudi samostojni poslanec Drofenik, da tako popravi to. liar je podpisal samostojni minister Pttcelj. Seveda toliko časa, dokler ne dobi finančna uprava tozadevnih navodil in izvršilnih naredb, toliko časa velja še odlok od 20. oktobra ozir. 17. novembra. 35eto naj vinogradniki še naprej pravilno prijavljajo, dokler se fa drugi in končni uspeli naših poslancev uradno ne dozna in izvrši. Ilndo je osramotil svoje poslance in ministra Puclja »Kmetijski list«, ko poroča o tej zadevi. Ivled drugimi piše tole: »Zato jo bila ena i/med glavnih zahtev naših poslancev, katere so z vso odločnostjo postavili v mcsecu juniju t. 1. ta, da so mora v 48 urah sprejel« in izdati na-redba, (ia je vinogradnik oproščen trošarine za vse vino, ki ga porabi doma, in sieer brez razlike, ali porabi vino za družino ali za delavce in če pri tem porabi tudi ves svoj pridelek. Za vino pa, ki ga »dproda, plača trošarino šele kupec. Ta naredba se je morala raztegniti tudi na viaogradnike-jostilničarje. Zahtevo naših poslancev je vlada sprejela in tudi v resnici izdala v določenem roku zahtevi odgovarjajočo naredbo, feiko da smo bili mi uverjeni, da je s tem zadeva rešena.« Kaj je tisto, kar so priborili meseca Junija samostojni poslanci, takrat ko so postavljali kupno ceno za to, da glasujejo za centralizem? Iskali smo v »Službenih novinoh« tozadevne naredbe, ki jo omenja »Kmetijski list« in smo jo našli v številki od 11. junija in sicer prav naredbo t> trošarini, ki je pozneje, ko je vlada izdala tudi izvršilni pravilnik k tej naredbi, povzročila toliko razburjenja. Samostojneži so bili uverjeni, da so odpravili prijavo vinogradniških pridelkov — pa ne samo, da je niso odpravili, temveč poslabšali so jo s tem, da se je naložila za prestopke zgoraj omenjena kruta kazen. »Kmetijski list« se sedaj jezi na finančno oblast, češ, da ni izvrševala tistega, kar so samostojneži dosegli meseca junija. O, finačna oblast je prav natančno izvrševala, kar so samostojneži dosegli in ravno odtod tako razburjenje meseca oktobra: Ko bi samostojneži takrat nič ne dosegli, bi ostalo pri stari naredbi od 17. septembra 1920. Tako pa so k tej stan na-fedbi pridejali še kruto kazen in zvišano Irofiarino. Najbolj smešno pa je, da so bili samostojni poslanci uverjeni, kakor zatr- juje »Kmetijski list«, da so dosegli olajšavo za kmeta, v resnici so pa dosegli in minister Pucelj je podpisal še strožjo odredbo, ki je povzročila po Dolenjski tak nemir. Kakor se vidi, so bili samostojni poslanci s svojim ministrom vred tako nevedni in nepoučeni v tem vprašanju, da so sprejeli nekaj za uspeh, kar je bila slovenskemu vinogradniku naravnost vrv za vrat. »Kmetijski list« pa opozarjamo, naj nikar pred celim svetom na ta način ne odkriva nesposobnosti in nevednosti svojih poslancev in svojega ministra. Kadi pa priznamo samostojnežem, da so imeli dobro voljo; a dobra volja ne zadostuje, treba je tudi nekaj — pameti in brihtnosti. Kmetje-vinogradniki pa so lahko hvaležni Kmetski zvezi, da je s takim uspehom nastopila njihove koristi in »uspeh« samostojnežev preprečila v veliko korist našega vinogradnika. Ma čem foolefoafo naše zadruge. Vsi čutimo, da pri mnogih naših za-drugan m nekaj v redu, da neka} manjka, da je nekaj bolnega. Kakor pride bolezen nad druge organizme, tako je prišla tudi na zadruge. Razvila se je pa ta bolezen kakor mnogo drugih bolezni v času vojne, kc so bila tla za razvoj bolezni gotovo najugodnejša. Čutimo zlasti, da pri naših zadrugah manjka nekaj, kar je bilo pred vojno in kar je v primeroma kratki dobi pred vojno naše zadružništvo tako povzdignilo, ga razširilo in poglobilo, to je požrtvoval-| nost. Največja bolezen našega zadružništva po vojni pa je pomanjkanje požrtvovalnosti. Kar je vlaga za rastlino, to je požrtvovalnost zu zadruge. Suša ne da možnosti razvoja mladi razvijajoči se rasllini Ln še ono, kar se je v borbi s sušo razvilo, polagoma shira in propade. Podobno je tudi z zadrugami, ako primanjkuje požrtvovalnosti. Pri pomanjkanju požrtvovalnosti neha nadaljnji razvoj zadruge, zadruga nekaj časa takorekoč ostane na isti višini, na mrtvi točki, potem pa se začne hiranje ali razvoj v obratni smeri. In ako opazujemo nepristransko, bomo pri marsikateri naših zadrug ugotovili to bolezen. Druga bolezen, ki se je vgnezdii'a tn bujnejše razpasla pri naših zadrugah kakor prva, to je dobičkaželjnost. Kar je plevel za rodno žilno polje, to je dobičkaželjnost za zdravega zadružnega duha. In čim boljša so tla in čem ugodnejše vremenske razmere, tem ugodnejše se razvija plevel in tako polagoma potopi in preraste žito. Tudi dobičkaželjnost, ki se je zasejala v nezdravih .vojnih razmerah med naše zadružništvo kot posledica vojne špekulacije, je našla po vojni pri občem pomanjkanju blaga in pri silnem skakanju cen najugodnejša tla in je pri mnogih naših zadrugah izpodrinila in potopila zdravega zadružnega duha. To je druga bolezen naših zadrug, kateri je zapadla že marsikatera zadruga kot žrtev, marsikatera pa je še na vrsti, da izhira. Zadružništvo je krščansko delo, ie vdejstvovanje krščanske ljubezni do bližnjega na gospodarskem polju. Ni dovolj samo veselje do dela. Veselje do dela ima tudi kapitalist in vendar ne dela zadružno, ne dela socialno, ker dela samo to-k čemer ga vodi njegova dobičkaželjnost, ji zadružništvu je zato poleg i eselja do de a potrebna tudi gotova mera požrtvo« va.nosti, nekaj samozatajevanja in samo-premagovanja. Dočim je sebičnost ko« samoohrana, kot element boja za obstanek človeškemu organizmu prirojen, j« takorekoč eden iz močnih življenskih nagonov, se je k požtrvovalnosti treba vzg> liti, je za požrtvovalnost potreba precei-šnega napora, ker je treba premagati pd tem v gotovi meri silen življenski nagon samoohrane. To silo, da premagamo naravni nagon in se povspemo od čisto živalskih načinov življenja do udejstvovanja duševnega življenja, to silo najdemo v evangeliju. Zato smemo trditi, da ni pra, ve^a zadružništva brez požrtvovalnosti ni pravega zadružništva brez krščanskih načel. Danes posebno vlada mamonov duK Ljudje so se udinjali mamonovi službi ii io goreče izvršujejo. Gonja za denr.ijen je temvečja, čimbolj denar zgublja vred nost, ker vlečejo v visokih vsotah izražeri dobički. Sorazmerno s tem raste tudi sli po uživanju, po razkošju, po nečimer-nosti. Vsporedno z največjo bedo gr« uživanje in največja razkošnost. Mnogi bo ugovarjal in trdil, da stvar z našimi zadrugami ni tako slaba, da ima« mo še vedno skoro isto število zadrug in se vzporedno s tem, da nekatere likvidirajo, ustanavljajo nove. Bodimo odkriti in ne pokrivajmo si zla, ki ga moramo opaziti, sicer bo prepozno. Marsikje ni tako kot bi moralo biti. So zadruge in to neredke, ki nosijo dobiček par osebam, par članom na.' čelstva, vsem drugim članom pa nič. So možje, ki zadružno firmo zlorabljajo, ki pod zadružno firmo uganjajo svoje osebn« špekulacije. So možje, ki si na račun zadruge delajo mastne dobičke, zadrugi pa mogoče vržejo suho kost. So možje, ki sklepajo kupčije in šele pozneje se odločijo, ali je kupčija za zadrugo, ali za njih' osebo po tem, kako kaže dobiček. Ako kupčija obeta velik dobiček, je to njihova privatna kupčija; kadar pa bi imel dobiček biti malenkosten ali kadar preti celo zgu-ba, je ta kupčija od njih bila sklenjena v imenu zadruge in za zadrugo. Taka kupčija je za zadrugo mnogokrat suha kost, nad katero se zadruga zadavi. Velik del trgovcev je zadrugam nenaklonjen, da ne rečemo, naravnost sovražen. To je razumljivo, kajti zadruge so jim nadležne, ker one navadno pobijajo cene in tako onemogočujejo visoke dobičke; poleg tega pa trgovci vedo, da jim zadruge odvzamejo precejšen del njihovih odjemalcev. Kljub temu pa lahko rečemo, da trgovci zadrugam niso nevarni. Oni so odkriti nasprotniki in pred odkritimi nasprotniki se je lahko varovati. Nevarni zadrugam so njih lažiprijatelji, ki se hlinijo za požrtvovalne zadrugarje, pa so v resnici dobička-željni špekulanti, požrešni volkovi v ovčji obleki. In skoro bi rekli o takih lahko prosili: »Varuj me, o Gospod, mojih prijate- 3" J j«v, pred svojimi sovražniki sc boni bra-pil«. Dejstvo pa je, da po večini taki laži-jadrugarji skušajo svoje postopanje upravičiti in ga postaviti v tako luč, kakor da je pošteno in samoobsebi umevnp. Izgovarjajo se, da drugi ne delajo in sc ne brigajo sa zadrugo, zato pač nimajo pravice na kake ugodnosti in tudi ne pravice zahtevati od njih poštenosti in požrtvovalnosti. In »ko drugi ne delajo, zakaj pa bi potem delali zastonj. Na ta izgovor iim odgovarjamo, da nora pri zadrugi delati tisti, ki je sposoben io se razume in ki ga jc občni zbor »avno vsled teh lastnosti postavil na za-npno mesto v načelstvo. In ako tak član noče več izvrševati zaupne naloge, ki mu Jo je poveril občni zbor, ali pa da je zanj naloga pretežka, potem mora ali pritegniti Se dnige k delu, da se delo razdeli, ali pa mora nalogo, poverjeno mu od občnega zbora, položiti v roke onemu, ki mu jo je poveril. V nobenem slučaju pa nc more opravičiti svojega sebičnega postopanja z izgovorom, da sc drugi ne brigajo in sc radi tega on tudi ne bo zastonj mučil. Ako pa 2e na vsak način hoče imeti za delo na- frado, potem more primerno nagrado za-tevah ali od strani načelstva in nadzorstva, ali pa od občnega zbora. Ne more pa biti sam sodnik v svoji zadevi in sam določevati nepristransko. Odkrito pa bodi rečeno, da mnogokrat taki možje naravnost hočejo sami delati in da jim je celo prav ljubo, da se drugI držijo v strani, in ako bi jim bili drugi pošteni člani na potu fa) bi se preveč mešali v zadružne zadeve, bi jih taiki r oštenjakoviči celo odganjali, aafo da mc.jjo sami neovirano paševati pri zadrugi po svoji glavi in za svoj žep. Niso to, zadrugarji, pridgarske besede, niti ni črnogledi, pretirani pesimizem, ža-tibog je to danes gola resnica, katero potrjuje tudi dejstvo, da zadružništvo v splošnem nazaduje. Nazadovanje zadružništva B« kaže prvič v tem, da mnoge zadruge likvidirajo, dasi so ravno danes najbolj ugodne prilike za njih delovanje in bi bile z ozirom na razmere te zadruge danes bolj potrebne, kakor so bile pred vojno. Kot primer navajamo živinorejske zadruge. Ker ne nosijo dobička, ki bi se dal z rokami takoj zgrabiti, ampak je njih delovanje za povzdigo živinoreje opaziti šele v daljši dobi, zato je tukaj prenehala »zadružna požrtvovalnost« in so omahnile delavne roke. Tudi nekatere kmetijske nabavne ia prodajne zadruge likvidirajo, ne zato, ker so mogoče odveč, aH ne dajejo tistih uspehov, kateri so se pričakovali, ampak zato, ker so nekaterim na potu in bi tisti dobiček hoteli nekateri za svoj žep. Zato zadrugo odstranijo ter ustanovijo trgovsko družbo katerekoli vrste. Da zadružništvo danes nazaduje, dokazuje drugič dejstvo, da mnoge zadruge spijo, da sploh ne izpolnjujejo naložene jim naloge. Od še obstoječih 24 mlekarskih zadrug v bivši Kranjski jih deluje samo 7, torej niti tretjina. In vendar bi raVno mlekar-«tvo danes moglo biti in tudi je v nekaterih krajih najbolj dobičkanosno za kmetovalca, veliko bolj kot reja in pitanje živine. Zato sc je ravno tudi na tem polju oži- vila privatna podjetnost in deloma izkorišča prejšnje zadružne mlekarne in njih naprave, deloma pa ustanavlja nove. Zadružništvo je bilo ono, ki je mlekarstvo pri -.rganiziralo in ga povzdignilo do te c, sedaj pa sadove uživa privatni podjetnik. Nc računam še mrtvih milijonov, ki jih predstuvjajo mlekarne in stroji v krajih, kjer mlekarske zadruge še spijo. Kot tretji dokaz nazadovanja zadružništva pa navajamo dejstvo, da mnoge delujoče zadruge ne delujejo v korist zadru-garjev, ampak v korist ene ali več oseb načelstva, ki jim je zadruga korito. O vzrokih te bolezni smo govorili žc zgoraj. Zato ie pri takem položaju razumljivo, da postanejo ostaK zadrugarji brezbrižni in hladni; saj nimajo več nobenega interesa na za-drugi. Iz vsega tega vidimo, da zadružništvo propada, da hira na pomanjkanju požrtvovalnosti, na brezbrižnosti večine zadrugar-jev in na dobičkaželjnosti par oseb, ki so si iz zadruge napravile svoje korito. Ma-monov duh, to jc duh časa in ta je okuži! zadružne delavce. Tu je treba pomoči, preden bolezen uniči korenine. Pomanjkanje požrtvovalnosti in splošna brezbrižnost se morata izlcči: Ena kakor druga sta ozdravljivi. Mamonov duh je pri onem, katerega je obsedel, neozdravljiv. Tu je treba operacije. Tako okužene ude je treba odrezati, pa naj bo to še tako težko in še tako nevarno. Boljše jc napraviti to pravočasno, nego da zadruga na tem pogine in bolezen okuži še druge ude. Za ono pa, kar s tem zgubimo, moramo poiskati nadomestilo. Pritegniti moramo in izvežbati požrtvovalne, zdrave delavce iz vrst mladine, iz vrst mladih kulturnih organizacij. Kakor vsaka organizacija, tako se mora tudi zadružna organizacija obnavljati in osveževati. Sprejemati mora v sc vedno nove čvrste sile in izločevati mora ono, kar je slabega, nezdravega, nc-godnega. Najlepša prilika za tako obnavljanje so občni zbori, ko se polaga račun o delavnosti ali nedelavnosti, o požrtvovalnosti ali sebičnosti; tedaj je pač sveta naloga občnega zbora, to je celokupnosti članov zadruge, da izločijo negodne dclavce in da zaupajo vodilna mesta v zadrugi sposobnim delavcem, požrtvovalnim možem. Naj bo torej klic za vse občne zbore, ki sc imajo vršiti v bodočem letu: »Obnovitev in osvežitev!« Gospodarska ehvestJSr?. DENAR. IZPLAČILO BONOV. Svoj čas — bilo je ob podpisovanju državnega posojila — je sklenil ministrski svet, da se bodo boni začeli takoj izplačevati in da se bodo izplačevali do meseca marca. Tozadevno poročilo so dobili celo župni uradi, da ljudi opozore. Toda tisti, ki ni dobil nikakega odloka, jc finančna oblast v Ljubljani in zato ta nc more izplačevati bonov, kakor sc nam poroča! — Zdi se nam, da je to vendar malo preveč drzno igranje z ljud- stvom. Povejte ljudem naravnost, kaj mi. slite, da ne bo imelo nepotrebnih potev, stroškov in zamude časa. Vrednost tujutja denarja. 28. nov. 2. dec. 5. dcc, Denar K v it v • lt v ameriški dolar 501 - 272 - 272 ~ avstrijska krona — 5 -- — 1 Češkoslovaška krona — — 2 96 — _ angleški funt _ — — — — —. francoski frank 20 20 — — _._ ilnl junaka tiru 11 70 11 65 11 40 bolgarski lev 1 fcO — — 1 carski lubel - 27 - Ii5 - 26 grškn drahma — — — — nemška marka 1 10 1 50 1 «ftt romunski lej 1 90 1 92 2 — Sv carski frunk S4 — — — — poljska marka — — -- — — mažarska krona g Skrb za valuto. I)a bi našo valuto v. Žvici ščitili, vzdržuje nase finančno ministrstvo zvezo z Bankvereinom v Curihu. čuvarji naše valute v Curihu so tvrdko bratje Mihajlovici, konzorcij N. Petrovič; Schuhmacher in Žid Poper. Vsi so v trgovski zvezi z Bankvereinom in imajo interes, da naša dinarska valuta, osobito v časih nakupovanja, nc stoji visoko. To jc dobro znano v finančnem ministrstvu, a so kljub temu nič ne ukrene v varstvo naše valuto v Švici. Nasprotno, imenovane firme, ki so v zvezi z Bankvereinom, uživajo očito pio-tekcijo pred našimi domačimi trgovci v finančnem in železniškem ministrstvu. Zakaj? g Vzroki padanju naše valute, finančni minister dr. Ktimanudi je v soji demokratskega kluba izrekel porazno ©h-sodbo o 'sedanji vladi. Govoril je o vzr«<-kih padanja naše valute in rekel med drugim: 3Glavni vzroki padanja naše vfr lute ro: neobičajni visoki uvoz, zavlačeva« nje plačil v inozemstvu od strani trgovcev, veliko povpraševanje po tujih valutah, silno nizka mera izvoza, nezadostnost železniškega prometa, politična nestalnost, mobilizacija in ofenziva v Albaniji in slednjič verižništvo s tujimi valutami. Nekatero banke, kakor je dokazano, so iztihofapile velikanske množice zlata. Na našo finaak no politiko pa zelo vpliva tudi armada. Našo vojsko moramo zelo znižati in taka prihraniti velikanske izdatke za vojaštvo. Vsak vojak stane državo okoli 10.(100 dinarjev. Treba je temeljito organizirati tu* di uradništvo in preosnovati upravo.« Ko smo vso to vzroke žo mi navajali in opozarjali vlado, naj kaj ukrene v tem oziru, so nas napadali kot protidržavno hujskače. Že dve leti mi pojemo, da jo treba število vojaštva znižati in da je —» kar je ravnotako nujno — treba pregled*« ti. če gredo vsi vojaški stroški res za armado, a so nas nagnali s klerikalnimi broz-domovinci. Kakšno hujskanje je bilo protf nam, ko smo rekli, da je mobilizacija nepotrebna in da je bila tudi ofenziva v Albaniji prenagljena, danes, ko je prepozna in ko so že izdalo stotine milijonov, je sam g. finančni minister istega mnenja. g Drag drobiž. Vladni finančniki so lani naročili v Krupovi tovarni v Bcftt-dorfu pri Dunaju kovan drobiž po 5, 1® in 25 par. Po dogovoru sc ima drobiž pla* čati v švicarskih frankih. Spričo visoke valute tega denarja bo morala naša država drobiž dražje plačati, nego bo znašala njegova vrednost. g Naš vojni dolg v Ameriki znaša 51 milijonov, 153 tisoč, 160 dolarjev ali 3500 milijonov dinarjev. Lepi denarci! g Papirnatega denarja na Češkoslovaškem je bilo v prometu koncem olrtobra za 1120 milijonov českoslov. kron, dočim ga je sedaj v prometu lo še za 811 milijonov kron. CEN K. g Ljubljanski trg. Goveje meso 1 kg 20—24 K. Telečjega mesa primanjkuje; cena 1 kg 24—27 K. Enako primanjkuje prašičjega mesa. Slanine in masti je na trgu dovolj, nakup slaboten. Slanina L vrste 1 kg 75 K, mast se razprodaja 1 kg •82—85 K. Glede jajc izgleda, da je zavladalo stalno pomanjkanje. Mleko se plačuje po 8 K liter, množina je nezadostna. Kruh bel 1 kg 18 K 80 v., črn 1 kg 15 kron, žeinljc 4 y<> deke 1 K. Sadni trg je radostno založen. Jabolka 1 kg 12—18 kron, hruške 1 kg 20—24 K, orehi 1 kg 32 K. Moka št. 0 1 kg 20 K, kaša 13 K, ješprenj 18 K, olrobi 6 K 50 vin., koruzna moka 12 K, ječmen 11 K, oves 9 K, nova •koruza 10 IC 50 v., ajda 9 K, fižol 1 kg 43—14 K. Glede zelenjave je trg krit. Solata endivija 2—4 K glava, po velikosti; motovileč 1 kg 20 K, zeljnate glave 1 kg ■3 K, čebula 1 kg 15 K, krompir 1 kg 4.50 kron, kisla repa in kislo zelje 1 kg 12 K. — fepeccrija: Kava 1 kg 94—144 K po kakovosti, sladkor v kockuh 1 kg 56 K, ■ w sipi 52 K, olje 1 liter 92—96 K. g Mariborski trg'. Na zadnjem semnju so bile nastopne cene za 1 kg žive teže: Debeli voli 14—22 K, poldebeli 12—14 K, plemnski 9—11 K, biki za klanje 10—12 K, debele klavne krave 12—15 K, plemenske krave 8—12 K, molzne krave 10—16 K, fcreje prave 10—16 K, mlada živina 10—14 kron, teleta 12—14. K, krave za klobasar-je 7—8 K, plemenske svinje 26—30 K, napol pitane svinje 1 kg mrtve teže 34—36 kron, mladi prašiči 4 tedne stari komad SO—120 K, 5—6 tednov 240—260 K, 6—8 tednov 350—480 K, 4—6 mesecev 640 do »60 K, 8—10 mesecev 1300—1600 K, eno !eto 2800—3000 K, poldrugo leto 3000 do 3600 K za komad. Ovce in koze komad 450—500 K. — Cene mesu za 1 kg: Vo-lovsko I. vrste 24 K, II. vrste 22 K, meso inkov, krav in telic 16 K, telečje meso I. vrste 20 K, II. vrste 18 K, svinjsko sveže meso 32 K. g Tržne cene. Vukovar (Slavonija). Pšenica 1.280 do 1.300 K, rž 1.130 do ».160 K, ječmen 960 do 1000 K, oves 780 do 800 K, fižol 1.050 do 1.100 K, bob 800 tfo 830 K, suho meso 6.000 K, mast 6.400 kron. slanina 6.400 K za 100 kg. — Novi Sad, Na trgu z žitom ni nobenih znatnih sprememb, razen pri koruzi, ki je v ceni sselo poskočila. V Vojvodini je ponudba pšenice tako majhna, da morajo pšenico /za mletev uvažati iz Srbije. Naša pšenica in moka je zopet nad svetovno ceno, ;salto ni iz inozemstva nobenega povpraševanja, Tudi prodaja moke doma ni zadovoljiva. Po ječmenu boljše kakovosti je večje povpraševanje, dočim se za slabše vrste noben ne zmeni Koruzo nroda- jajo pačasi, ker cene niso izravnane. V bački stane 100 kg koruze postavljene na postajo 930 do 945 K, dočim stane v Banatu 880 do 900 K. Cene so sledeče: pšenica 1.325 do 1.350 K, rž 1.050 K, ječmen 950 do 980 K, stara koruza 1.030 do 1.050 K, nova 930 do 940 K, moka št. 0 1850 do 1.900 K, inekinje okoli 600 K za 100 kilogramov. g Cene v Sarajevu. Pšenica 13 do 14 K, ječmen 10.50 do U K, ©ves 8 do 8.20 K, koruza 11.50 do 12 K, proso 9 do 9.50 K, krompir 5 K, seno 4.40 K, slama 3 K, jabolka & do 10 K, pšenična moka 0 18 K, pa kuhanje 17.50 K, maslo 120 do 130 K, topljen loj 56 do 60 K za 1 kg. g Cene vina. Marsikdo se vprašuje, kako je vendar mogoče, da cene vinu vedno bolj rasejo kljub letošnji dobri letini. Letošnje leto na spomlad so pričele cene vinu padati. Nekaj časa so se še držale na doseženi višini povprečno 20 K za srednje dobro vino, potem pa so cene začele padati in meseca avgusta, septembra se je isto blago kupovalo po 15 do 16 K, Vinska trgovina je pričakovala, da bodo cene moštu pod 15 K, posebno ker ni nobenega izvoza in so pričakovali srednjo trgatev. Toda prišlo je drugače! Cene novemu vinu so že v začetku trgatve prekosile cene starih vin in nakup novega blaga se je začel s približno ccuo 19 do 20 za liter izpod stiskalnice. V poznejših tednih so nakupovalne cene dosegle 21 do 24 K, za boljše izbrano blago celo 26 do 30 K in še čez. Da pa čisto, pretočeno vino ne bo padlo pod gori omenjene cene je skoraj gotovo. Za naraščanje cen pridejo trije glavni vzroki v po-štev in sicer: 1) Padanje vrednosti našega denarja. 2. Naraščanje domače uporabe. Pri nas se vedno bolj pije. 3. Ker imajo vinogradniki rajši dobro blago kot pa malovreden denar. g Cene hmelja. Na hmeljskem trgu v Žatcu (Češkoslovaška) ni bilo po tujem hmelju nobenega povpraševanja. Za domači hmelj srednje in slabše kakovosti so ponujali 5200—5700 čsl. K za 50 kg, za prvovrstni hmelj pa do 6300 čsl. K. Kupčija s hmeljem je bila neznatna. -V Nemčiji cene hmelju stalno naraščajo in stane 50 kg že 15.000 mark. Na Francoskem hmelja zelo primanjkuje. g Cene prešičem na Dunaju so sledeče: mastni prešiči 1020—1080 K, mladi prešiči 730—770 K za 1 kg žive teže. Cene so navedene v nemško-avstrijskih kronah. PROMET. g Železnica Murska Sobota—Dolnja Lendava. Te dni so pričeli meriti inženirji ozemlje za železnico Murska Sobota—Dolnja Lendava. g Podpore v znesku 10 milijonov dinarjev je dovolila naša vlada jugoslovanskim parobrodarskim društvom. g »Brodar« novo narodno brodarsko podjetje na zadružnem temelju je ustanovila »Zveza jugoslovanskih mornarjev s sedežem na Sušaku pri Reki. Namen te zadruge je v glavnem povzdiga brodarstva ne ribarstva na morju in rekah ter nabavlja v ta namen potreben materijal, Deleži so no 10 dinarjev, g Železniški materijal, lu se je ob polomu nahajal na našem ozemlju, pripade po sklepu portoroške konference v celot? nam. g Novo poštne znamke s kraljevo sli-' ko pridejo v promet s 1. januarjem 1922. g Za 300 odstotkov so v Avstriji podražili železniške, poštne in brzojavne pristojbine. g Primanjkljaj italijanskih železnic s« je od 1. 1918./19. do 1920./21. povišal od 8 na 1000 milijonov lir. g Ruska boljševiška vlada je naročila na Angleškem pri tvrdki Vickers 1500 lo-komotiv in 10 parnikov. PODJETJA. g Za visoko ženske pete se je ustano< vila tovarna med Zidanim mostom in Rimskimi toplicami. Tako poroča neki ljubljanski dnevnik. g Nove banke r Ljubljani. V Ljubljani ustanavljajo »Jugoslovansko kreditno banko:: z začetno delniško glavnico 4 milijone kron. — »Jugoslovanski kreditni zavoda, ki je bil doslej zadruga, se z novim letom spremeni v delniško društvo. g Belgrajsko zavarovalno društvo »Suni ad i ja« je otvorilo glavno zastopstvo za Slovenijo v Ljubljani. g Čisti dobiček drž. rudnikov znaša V I. 1920/21 96 milijonov, 834 tisoč, 889 K. RAZNO. g Vinogradniki zadržujejo blago, komur ni skrajna sila za denar, ne proda vina. Na trgu je malo blaga, čeravno tudi povpraševanje ni veliko. Vsak gostilničar in trgovec kupi vino samo za sproti. Vinogradniki in kupci živijo samo za sproti nogradniki in kupci živijo takorekoč iz roke v usta. Vse čaka! g Letošnji vinski pridelek v Sloveniji se računa na 700 tisoč hektolitrov, kar bi bilo vredno po povprečni cenitvi 500 milijonov dinarjev. g Naš lesni trg. Visoka vrednost češkoslovaškega denarja skoro onemogočuje izvoz češkoslovaškega lesa v države z slabšo vrednostjo denarja, ker je nemški, avstrijski in naš les cenejši. Nizka vrednost našega denarja nam omogocuje uspešno tekmovati s češkoslovaškim lesom, ki je na svetovnih trgih naš najnevarnejši tekmec. To je povod, da je naš izvoz oživeL V Italijo se izvaža bukov stavbni les, dočim je od strani Francije in Anglije veliko povpraševanje po finem hrastovem stavbnem lesu. V Nemčijo je izvoz vsled padca marke popolnoma prenehal. V trgovini t mehkim lesom tekmujeta z nami Nemčija in Avstrija. Italija zelo veliko povprašuj« po našem lesu za kurjavo in plača za vagon, postavljen na postajo 1000 lir, dočim se pri nas plača za vagon, postavljen na odpošiljalno postajo 5 do 6 tisoč kron. Tako so pričele pri nas tik pred zimo rasti cene in opaža se že pomanjkanje drv. Vsled tega se pojavljajo glasovi, naj se izvoz omeji z visokimi carinami. g Razno semenje ponujajo razni trgovci na vse pretege kot najboljše. Ljudje verjamejo raznim vpijočim reklamam, kupujejo semena, toda končno ali že prepozno se prepričajo, da so nasedli. Zato nam je dolžnost oDomniti naše ljudi, da naši trgov« 51 ....ciijom ne pridelujejo sami semen litpak jih kupujejo in s kolikor mogoče velikim dobičkom prodajajo. Pri nas na Slovenskem doslej še nimamo podjetja, ki bi se bavilo s pridelovanjem najboljših semen in z njih izboljševanjem, katera bi naši poljedelci lahko po pametni ceni dobili. Nasprotno pa imajo v Nemčiji na kupe zasebnih in državnih vzgojevališč semen in kdor hoče kupiti res dobro seme, 6i ga mora naročiti za drage denarce v Nemčiji. Zato ni čudno, če gre iz naše po-ledelske države v Nemčijo na leto na milijone denarja za semena. Na Hrvatskem oziroma v Slavoniji so imeli par takih vzgojevališč, ki so veliko koristila domačim kmetom, toda danes propadajo. Minister za poljedelstvo in vode Pucelj je samo minister za vodo in razno govejo živino, toda za poljedelstvo nima zmisla. Kako nuj-tio potrebno bi bilo pri nas na Slovenskem vsaj eno veliko in vzorno vzgojevališče semen, da bi tako postali neodvisni od tujuie in raznih trgovcev s semeni. Ta stvar bi bila posebno zdaj lahko izvedliva, ko imamo na razpolago več vzornih veleposestev in jih ima država pod sekvestrom. Toda minister za vode se ne zgane! V celi naši državi nimamo niti ene velike vzorne drevesnice kot je n. pr. Klenertova v Gradcu itd. Kako lahko bi jo država uredila na kakem veleposestvu. g Stroški za mobilizacijo znašajo do sedaj že 350 miijonov kron. Te milijone nameravajo pokriti iz tekočih dohodkov. g Koliko stane našo državo zveza narodov? Naša država mora dati letno zvezi narodov tri šestnajstine celega zvezinega proračuna, to je 20 milijonov, 874 tisoč, 948 frankov v zlatu. Z ozirom na današnjo nizko vrednost dinarja moramo plačati letno približno 950 milijonov dinarjev. g Dohodki od pristojbin (taks) za oktober so znašali v celi državi 25 milijonov, 447 tisoč, 994 dinarjev. g Težka vola. Na predzadnjem mariborskem semnju je prodal veleposestnik dr. Smiderer par volov, ki sta tehtala 1809 kg po 22 K, torej za 40.898 K. g Obrtne nadaljevalne šole v Ljubljani so pričele s poukom 1. decembra t. 1. g Čebelarsko podružnico ea Ljutomer tn okolico so ustanovili 4. t. m. g Državno gospodarstvo. V Kragujev-eu potrebuje država primerno poštno poslopje. V svrho je zelo pripravna zgradba tamošnjega hotela >Takovo«. Hotel je bil tadi na prodaj, a kupila ga ni država, ampak dva Belgrajčana, in sicer za 185.000 dinarjev. Od teh dveh kupuje sedaj poštno ministrstvo zgradbo za 660.000 dinarjev. Znati se mora. g Občinsko sodišče v Ljubljani je v •voji seji dne 28. novembra t. 1. sklenilo z ozirom na padec nakupne cene prašičem, določiti sledeče maksimalne cene: 1. Slanina kranjskih prašičev po 4 cm debeline brez kože za kg 55 kron; trebušna slanina brez kože za kg 50 kron. — 2. Hrvatskih prašičev slanina prve vrste brez kože in nad 8 cm debeline za kg 76 kron; za 4 do 8 cm debelo slanino brez kože za kg 70 K. Ta cenik stopi v veljavo z dnem 8. decembra 1921. g Kave porabimo v naši državi okoli 200 tisoč bal (bala je 50 kg ali 10 milijonov kilogramov na leto. g Sprejem slovenskih mladeniiev v srbsko kmetijske šolo. Kmetijsko ministrstvo odda 6 prostih mest ssa obisk kmetijskih Sol v K r a i j e v u , Bukovo in v Šapcu, ki so namenjena sinovom slovenskih staršev. Prosilci imajo nosiU le s!roško potovanja, doŽim prevzame ministrstvo vse druge stroške oskrbovanja in šolanja. Prošnje za sprejem v srbske kmetijske Sole, ki pričnejo s 1. marcem 1922 in trajajo po dve leti, naj se z običajnimi dokazili predlože zadnji čas do 15. jan. 1922 pokrajinski upravi, joddelku za kmetijstvo v Ljubljani. Pogoji za sprejem so: starost 14 do 18 let, dovr-Sitev najmanj ljudske šole, telesno zdravje in dobro vedenje. Tudi se morajo starši zavezati, da ostanejo učenci po dovršeni šoli na domačem posestvu. Bodi pripominjano, da se v Bukovo sprejemajo le učenci iz vinorodnih krajev, v Kraljevo in Sape pa uienei iz živinorejskih in poljedelskih krajev. Opozarjamo na to ugodnost brezplačnega Šolanja vse naše gospodarje, ki imajo ukaželjne sinove, ker se nudi s tem lepa prilika, da se pouče v naprednem kmetijstvu in spoznavajo obenem tudi razmere po novih delih naše skupne države, kar more služiti le v prilog našemu skupnemu gospodarskemu življenju. | Razgled po svetu BOJ ZA VERSKO ŠOIA) v Nemčiji sc vedno bolj nagiba na stran staršev, ki hočejo versko šolo. Celo brezversko društvo učiteljev, ki sc je dosedaj borilo za brezversko šolo, bo iipremenilo svoje stališče v prilog verskim šolani. To pa radi glasovanja, ki ga je društvo priredilo med svojimi člani. Za versko šolo je glasovalo povprečno 90 %, 2% za brezversko, drugi za nekako mešanico. Ž ozirom na Uk ogromen porei pristašev brezversko šolo je drnštvo prisiljeno izjaviti sc z» versko šolo. — Ce primerjamo Nemčijo i našimi sokolskimi učitelji, vidimo, da tako omejenega in suženjska ljudstva ni, kot je slovensko svobodomiselno učiteljsko. NEMCI SE OBOROŽUJEJO. Na Nemškem nekje so našli veliko množico artiljerije. Tako poročajo listi. Ni pa izkl/učeno, da taka poročila Francozi nalašč spuščajo v svet, da bi s tem dokazali na razorožitveni konferenci v Vašingtonu potrebnost mnogoštevilne francoske armade. BELGIJSKI KATOLIČANI so pri državnozborskih volitvah, ki so se vršile prejšnji mesce, dobili 135.557 glasov več kot pri volitvah I. 1919; število poslancev se je povečalo ta 9 in bo štela stranka katoličanov 82 poslancev. Korannisti so popolnoma pogoreli, liberalci so izgubili 1 poslanca in jih štejejo sedaj 33, socialisti so izgnbiji 4 poslance; sedaj jih imajo 66. AVSTRIJA. Avstrija stoji pred popolnim finančnim polomom, Draginja pritiska, da ni več rešitve. V znak skrajne nezadovoljnosti so stopili komunistični delavci v štrajk, ki se je razvil v velikanske demonstracije. Množica je plenila trgovine, napadla razkošno oblečene dame, opustošila hotel Bristol, kjer se shajajo verižniki, napadala Žide in bogatine. Nekega Žida so hoteli ljudje obesiti — že jc imel vrv krog vratu, pa ga je vojaštvo rešilo. Bilo je mnogo ljudi in tudi policajev ranjenih. RUSIJA. Boji med upornimi Ukrajinci ln boljševiki se še vedno nadaljujejo. Ukrajinci še vedno zmagujejo. Sedaj se bore zji glavno mesto Kijev. Zelo nspešno zdravilo zoper obilico papirnatega denarja ina ruska vlada. Izdala je novo bankovce in jih zamenjuje a starim v razmerju 1 : 10. — Lakota Še vedno neusmiljeno divjo. — Bivši general Wranglove armade je poslal vsem 'VVranglovceni, ki eo raztreseni po vsej Evropi, poziv, naj sc vrnejo v Rusijo in pokore sovjetski oblasti. Mi Slovenci ielimo, da bi ta poftiT imel Čim y©6 uspehov. RAZOROŽITVENA KONFERENCA v Vašingtonu nc bo najbrže imela nobenih usB(v hov. Zakaj državo no poln njo božjih zapoved?' druga preži na drugo in jo izpodrine, čo j<, t« more. čc jc to pravično ali nc in zato ni čudo, iln hoče biti vsaka do vratu oborožena. Kopar iti parju no zaupa, ln ker sa nc more zanašati m pošteno vest svojega tovariša, se mora zanišnK na lastno moč. Ko je bilo na konferenci sproten« vprašanje razorožitve na kopnem, sc je proti v'In Francija, češ: Nemiiju nas bo. kakor hitro ta mogla. Ob tej priliki je francoski ministrski oj-cd-' sednik Briand v finih besedah očital italijanski armadi, da je zauič in strahopetna. Vsled tca so vsi italijanski fašisti v ognju in si pobili francoskim poslaništvom po Italiji okna — (llčdu razorožitve na morju pa zahteva Anglija, da S8 druge državo tudi v istem ruzmerju razoroži 0 I;9t ona sama. Anglija hoče na vsak način obdržati popolno oblast na morjn, ker mora v pir tednifc lakote umreti, čo nc pripelje živeža n prckomdr-skih pokrajin, in ker mora držati napcic vajeti med svojimi velikanskimi deželami, ki si jih j« osvojila po vseh delih sveta Italija in Francija pa se zopet braniti zmanjšati svoje vojno brodor. je, ker sc bojita druga druge, Italia pa ima po. leg tega šo poseben strah pred Jugoslavijo. Sirom domovme. Ž i 1 3 GROSUPELJSKI POPOTNIK. Tako sem bil nekaj razigrane volje, da bcib si na tihem zapel svojo staro pesem; »Oj dol costiei — prot' nov mu mcstici. .« No, pa vam kafc takoj povem zakaj. Ko sem šel dali od Ruea, prid« kakih pet mož za menoj. Po njih pogovoru sna. zvedel, da gredo na konferenco ccrkv. stavbenega odbora, ki jo je pa sklical g. iv. Žitnik, ne pa oi-bor. Konferenca sa jc vršila v nedeljo, dne 2». nor. v Gasilnem domu. No, čc jc pa tako — si mislim — bom pa šc jaz šel ninlo pogledat, kako bo šla. ta stvar naprej. Ko stopim notri — z dovoljenjem' g. Žitnika — je bilo žc prcccj ljudi zbrano. Tfdaj vstano g. župan ter prebere razloge po dopisu g, Žitnika, kar 60 tiče o zadevah farovža, mežnarijo in cerkvcncga petju. Najprej so jc ukrenilo vsn potrebno o mežnariji in cerkvenemu petju; le riu bi sc ti pogoji čim prej izpolnili. Nato jo »topi! na dnevni red farovž. G. Žitnik jc pojasnil vso zadevo gledo farovža ter jo vprašal, ali ima kdo kaj pametnega povedati ali predlagati.. K besedi sc jo oglasil g. Fr. Beltram, ki jc v kratkem ia jedniatem govoru pojasnil, du je pot do stavbe farovža — po njegovem mnenju — taka-le najbližja: Občinski odbor naj sklene v svoji seji, da sc en del stroškov naloži na hišni in zemljiški davek — v svoji soseski — drugi del sc pa naj naloži na nžitninski davek; to je, na alkoholi na žganje, pivo, vino, slivovko in drugo ter n-i so nazadnje tudi prispeva z radovoijnimi doncehi, to jo vse! Pa sc ta predlog ni obnescl, ima več zaslug g. Tišler z drugimi gostilničarji. Zdi se, kakor da sta g. Tišler in Rus samo zato prišla da sta branila svoje koristi ter ljudi hujskala ia strašila, da bi sc vse skup razbilo. Posebno ni lepo za Rusovega ta, ki tudi vinarja ni hotel podpisati za radovoljne prispevke, pa je stavbeni odbornik. Prostovoljni prispevki iz vse sosesko, raze* Rusovega ato, so sc toliko dvignili, da sc lahfre prične z zidavo farovža. IZ VELIKOVAŠKE OBČINE. Dolgo je na griču sv. Miklavža stokal mn1» ubiti ivoncc kakor v spominih na čase grozot i« razdejanja. Zadnji teden pa so so oglasili trli" zvonovi, čijib ubrani glasovi — as, c, d — so nas v nedeljo 25. nov. zvabili na griček k slovesnemu nstoličenju. Sknpua teža jeklenim zvonovom jO 1500 kg. Iskreno zahvalo izrekamo gosp. župiiUcu sv. Križa za lepo ecrkveno slovesnost, gosp. IpUču« nadučitelju pri sv. Trojici za posredovanje in govec pred cerkvijo, domačima ključarjema ter vsem darovalcem in darovalkam za bogate darove. — Suša jo tudi pri nas grozovito gospodarila. Vsi Jesenski pridelki so uničeni, .trava sc Je pouek*« popolnoma posušila. Upali smo, da sc bo davčna oblast zganila sama od sebe ter n»m »nižala davse, ker je ikoda splošna in prituefo cela dežela- Pa kaj Se! Kmet naj napravi vlogo, ki bo odgovarjala vsem predpisom, ta kar bi moral najeli poleg pisarja še najmanj pol tucata eenilnib mol — Kaj ne, čcinu na lahek in preprost način, ako s težavami in po ovinkih tudi grel V OSILNICI jo občinski odbor protestiral s 18 glasovi proti enemu in še z mnogimi drugimi podpisi proti odcepitvi občine od Slovenije. Mi smo Siovcnei in hočemo ostati Slovenci. V odcepitev od Slovenije bi mi privolili le, ako bi to sklenil postavni deželni zbor ta Slovenijo v Ljubljani v sporazumu s hrvaškim saborom v Zagrebu. — S tem sklepom so pogašeno lužico, ki so jih nekateri nažgali v nedeljo zvečer po Petrovem novi ustavi na čast! Prav občutno zadeti smo pri nas, ker ni letos zimskega zaslužka. Delo v šuniah skoro stoji, s havziranjem ni nič, doda tudinič, draginja pa vedno večja. Ali naj zajemo svoje grunte. Gradba kočevske železu.ce naj s« hitro začno že zato, da narod dobi zaslužka. PREVOJE. Naši vojni dobičkarji, ki so med vojno pridno sedeli za toplo pečjo iu bogato obloženo mizo ter šo pridnejže rckverlrali, pa deloma nič plačali, so iz-kuliali »Sokolsko »upa«. Za načelnika to »župe« »o postavili Slnnkota Gabcršck, kolarskega pomočnika iz Št Vida, ki jo za vodstvo Sokolov najsposobnejši. To je dokazal s tem, da je že večkrat >jedel ri-čet«. In fant je juko izobražen, zakaj ue bi vodil onib, ki so izobrazbe tako krvavo potrebni? Svojo izobrazbo jo dokazal pa šo posebno dno 27. novembra zvečer, ko je strelja! s samokresom po Prevojah vsevprek. Enkrat je ustrelil tudi v trgovini gosp. Požarja in le malo ie manjkalo, da ni zadel v njej stoječih oseb. Klical je: s Kaj je meni, če enega ustrelim!* Orožniki so inu odvzeli en revolver, drugega pa je »izgubil«, da bo še lahko kazal svojo junaško kulturo. Fant jc vabil drugo k Jžupi«, češ, da jim vsled tega nc bo tr''ba k vojakon1. To je govoril zapeljan po brezvestnih verižnikib, zdaj pa ko vidi, da mora i sam k vojakom, je ves iz sebe, da pošteni ljudjje šo življenja niso varni pred njiin. Res, krasen rod bodo vzgojili naši multimilijonarji! Stariši, odprite oči, če res ljubite sebe iu svojo »trokfi! PREVOJE. Naši »ptiči« sokoli sc hvalijo, da še nikdar niso i/pili toliko vina zastonj, kakor ga izpijejo zdaj, ko so padli v sokolsko »župot. Mi pa pravimo, da šo nikdar niso imeli orožniki toliko posla z nekaterimi mladeniči kot zdaj. To jo posledica sokolskih dobrot. O srečna domovina! IZ PODPLANINE. Cenjeno uredništvo »Domoljuba*! IMagovoli sprejeti par vrstic, katero ti pošilja bralka »Domoljuba«. Ta list je dober prijatelj v krščanskih hišah in vsak pameten človek ga bode rad prebiral, ker nam prinaša zanimivega čitanja in lepih dopisov. Za list »Domoljubi si vzamem priložnost in ga z vesel cm prebiram. Ali »Radikala« pa ue-marain brati, ko mi nenadoma pride čez prag. In druge liberalske liste tudi nočem brati, greni rajši drva skladat, če ravno je hud mraz! In kakor se nam nudijo protiverski časopisi, ali mi sc jim pa nedamo spraviti ped njih kožuh. In njihove želje se no bodo izpolnile. Sami jih študirao — in sami jih naj prebirajo. Jaz pa verna Slovenka sem in verna čem ostati — najljubše mi je »Domoljuba« brati. — Planin ka. PRESKA PRI MEDVODAH. Minulo nedeljo je proslavila župnija Preska na dostojen način 70 letnico rojstva svojega župnika č. g. svetnika J Brenceta. Prostorna dvorana Društvenega doma, katerega jc postavil č. g. slav-Ijencc s pomočjo svojih župijanov, jc bila do zadnjega kotička napolnjena. Na dovršen način jo ndjprcj pevski odsek izobraževalnega društva pod vodstvom g. F. Slahčta zapel dve 6laviiosti primerni pesmi. Gosp. naduči:clj A. Kržišnik je nato * svo.em slavnostnem govoru opisal velike zaslugo »lavljenčeve za našo župnijo in njegova dela na duhovnem, gospodarskem in organizatoričnem polju. Zrele može' v polni moški dobi smo videli brisali si sobe, ko je govornik v imenu celo župnijo čestital t. g. slavljcncu in so mu zahvalil ia vso njegovo požrtvovalnost, znak, da jc govoril vsem iz srca. Krepki naši Orli so ih'i kot dar hvaležnih župijanov izročili krasen kolih v modernem slogu, delo mojstra Kregarja, članice Marijine družbe pa še nekaj drugih lepih in praktičnih darov. Gdč. Anica Žagar je v prelepi deklama-ciji izrazila vso udanost in globoko hvaležnost, nakar mu jc gospa Mihaela Jenko prečitala in izročila nevest He duhovne darove Mar. družbe, napisane na umetniško izdelani diplomi. Ginljivo pa je bilo, ko so č. g. slavljenca obkrožili otročiči s šopki cvetlic in drugimi darovi. Niso hoteli zaostali sa odraslimi, tudi oni so se mu hoteli pokloniti in mu v krasno podavanih dcklamacijah vsaj nekoliko zadostiti za ves njegov trud in njegovo ljubezen do njih. Ko so se mu šo poklonili dolavci kot prvemu svojemu organizatorju, so jo č g. svetnik ves ganjen zahvaljeval vsem za podane dhkazo vdanosti in ljub ni. Ljudstvo ga je burno pozdravljalo. Dekleta so potem pod režijo gdč. učiteljice A. Marinko prav izborno igraie šaloigro »Pri gospodi«. Vsa slavnost jo pričala o veliki priljubljenosti č. g. svetnika in o spoštovanju, ki ga viiva pri vseh slojih svojo župnije, zupljani so pa podali dokaz, da vedo ceniti zasluge v delu osivelega svojega dušnega pastirja, obenem pa so s tem pokazali, da jo njegovo delo obrodilo obilen sad! Iz SEJA NAČELSTVA JUGOSLOVANSKE KMETSKE ZVEZE. 30. novembra se je vršila izredno važna seja Jugoslovanske Kmetske zveze. Načelstvo je napravilo dalekosežne sklepe glede nadaljnega razvoja našega zadružništva, posebno glede mlekarskega in živinorejskega zadružništva. 7. decembra se je vršil širši sestanek zadrugarjev in zastopnikov naših osrednjih zvez, na katerem so sklenili vse podrobnejše o izpeljavi storjenih sklepov. O seji poročamo na drugem mestu. O tem sestanku bomo tudi obširneje poročali. KOLEDAR JUGOSLOVANSKE KMETSKE ZVEZE. * Kakor že znano je izšel koledar Jugoslovanske Kmetske zveze, ki ima zelo bogato vsebino. Za vsakega kmeta je nujno potrebno, da si ga naroči. Po večini smo koledar že razposlali na naše organizacije, Če ga katera Kmetska zveza ni dobila, naj se obrne na tajništvo Jug. kmetske zveze v Ljubljani, da ga ji pošlje. Odbori okrajnih Kmetskih zvez imajo do'žnost, da nabirajo naročnike in skupaj naročite koledar. Naš cilj mora biti, da bo imel vsak član Kmetske zveze koledar. Vsebino koledarja prinašamo na drugem mestu. Vsem okrajnim Kmetskim zvezam. Kljub pozivu, nekatere okrajne Kmetske zveze za leto 1921. še niso priredile občnega zbora. V smislu pravil se mora vršiti vsako leto občni zbor. Nujno je pa tudi, da se občni zbori vršijo, da pregledate delo preteklega poslovnega leta in si izberete novo načelstvo. Pri onih Kmetskih zvezah, ki niso imele delavnih načel-siev si izberite nove delavne odbornike. Opozarjamo vse okrajne Kmetske zveze na zadnjo okrožnico m Vas pozivamo, da v smislu danih navodil preosnujete celotno organizacijo. Vse okrajne Kmetske zveze naj pošljejo takoj osrednjemu tajništvu Jugoslovanske Kmetske zveze poročilo o zadnji seji na občnem zboru. Okrajne Kmetske zveze naj naznanijo, kdaj se je vršil občni zbor obenem naj naznanijo tudi novo načelstvo. Vse okrajne. Kmetske zveze naj poskrbe, da bodo imele njihove podružnic« po posameznih občinah in župnijah, kjer s« to še ni izvršilo, v najkrajšem času občn« zbore. — Tajništvo Jugoslovanske Kmet-ske zveze. Okrajna Kmetska zveza v Dobrunjah. 10. no,'. _o J,*'vraii« ivja \>»r?'< .c .»merske i zc v Dobrunjah, v kateri so včlanjene Kmetske zveze iz Dobrunj, D. M. v Polju, Mosie in Podgoit ce. oejc so se udeležili vsi outiorniki raj.c-n načelnika Cerneta, ki je bil vsled bolezni zadržan, žu> pan Trkov, ki je vociil sejo, jc konstituiral odboi yi so bili izvoljeni enoglasno: za podnačelniki Trkov, za tajnika Cimerman Martin, Studenec 4 za blagajnika Karpe Franc, Moste 23. Sklene se, da vse podružnice pobirajo članarino zase. Moste s« včlanjene v podružnici Sostro. članarina je 1 dinar, za družinskega člana i>ol dinarja. Nato poročajo od. borniki iz posameznih občin, od nosno župani "o delovanju podružnic, odnosno o tem, če bi kazalo no-ve podružnice ustanoviti. Omeniti je treba, »ia j« podružnica Sostro prav živahno delovala, ob držav-nili in občinskih volitvah. Ugotovilo se je, da je ta podružnica res v polni meri vršija svojo nsico. Članov ima čez 200. O podružnici v D. M. v Poli« poroča njen načelnik Cimerhmn. Članov je iineia1 100. Priporočalo se je, naj tudi obrtniki, ki so posestniki, pristopijo k kmetski zvezi. Tudi podružnica v Lipoglavu dela dobro. To je v veliki med zasluga g. župnika Pečariča. Včlanjeni so skoraj vsi posestniki. Pri volitvah se jc ta župnija izborno držala. V fori Javor ni podružnice. Odbor sklene, da se mora čimpreje tudi tukaj postaviti p«, družnica. — Opomba uredništva. Drugim okrajnim Kmetskim zvezam naj bo za zgled Kmetska zveza v Dobrunjah, kako se živo zanima za organizacij«. Vsi naj pazijo, da uaj jo posnemajo. d Podružnica K. Z. D. M. v Polju je sklenila, da skliče občni zbor na nedelj« 18. decembra ob 8. uri zjutraj v društvenih prostorih z običajnim dnevnim redom, Politične. p Dobrote, ki so nam jih prinesli samostojneži. Glasom ustave se razdeli, kak« smo že večkrat poročali, v dve oblasti, vsaka svojim pokrajinskim namestnikom, vsaka z množico uradnikov, vsaka s svojimi obširnimi poslopji. Poleg tega pa člen 6. Ustave pravi, da se bo Slovenija poleg teg« še razdelila v sreske upravne oblasti za vsak sodni okraj. Sedanja okrajna glavarstva, 18 po številu, se torej odpravijo šti namesto njih pride 51 novih okrajnih glavarstev pod imenom: sreskih oblasti. Te-rej 51 okrajnih glavarjev, 51 uradniškSk kompanij, 51 državnih poslopij. — Ljudje božji, ali znate računati, koliko bo to stalo, i Slov. Narod i pravi, da več milijard. Slovenski samostojneži, ki so glasovali za centralizem, so kljub temu največji dobrotniki slovenskega kmeta. d Liberalni ljubljenec, polkovnik Va» sič, ki je svoj čas v Ljubljani oropal de-mobilizaeijsko skladišče in profitiral milijone denarja, jo je vendar enkrat izku* pil. Ko je namreč v Ljubljani vse pokradel, so ga poslali na Dunaj kupavat vojni material. Pri tem so prišli na sled ogromnim goljnfijam, ki jih je hotel izvesti r škodo države in sebi v korist. Sedaj so ga zaprli. Ko je svoj čas javno ropal ljub-1 ionsko demobilizacijsko skladišče, so na- 6a ji časopisi parkrat prinesli dokaze o nje- Sovih gol julijah — toda liberalci so ga ržali, dokler ni nabasal svojega žepa z milijoni — na nas račun. Takih milijonskih goljufij imajo liberalci celo množico na vesti — in taki ljudje vladajo I Zato ni čuda, da je tako. p »Radikal« se imenuje listič, ki preplavlja kočevski okraj in sicer enkrat v slovenskem, drugič v nemškem jeziku. Hoče biti glasilo radikalne stranke v Sloveniji. (Seveda, te stranke v Sloveniji še ni, razen če dva moža tvorita že stranko). Izdaja ga neki dr. Sajovic, ki je bil ob prevratu navdušen liberalec — JDSar, potem je postal prepričan samostojnež, danes pa Be priduša nad obema in vozi radikalno barko. Ce tudi v tej ne pride do poslani-skega mandata, bo postal zemljoradnik. Bazume se pa, da vedno in povsod dela in zabavlja za blagor ubogega ljudstva. Naše gospodinjo pa so vesele »Radikala^, ker imajo kaj za podkuriti. p Predrzni Mažari. Oborožene inažar-ske čete so vp-dle v Prekmurje in zahtevale, da se naše straže pomaknejo za 3 km nazaj. Seveda niso naletele na pravi naslov in so se zopet uiraknile. p Za žensko volivno pravico se je Krepko potegnil velik ženski shod, ki se ie vršil 27. nov. v Zagrebu. pPraračuna si vladne stranke ue upajo rešili, ker ne vedo najti ravnotežja med dohodki in stroški; zato so sklenile, da bodo zr. mesec januar gospodarili kar na račun (uvanajstine). p Iz jugoslovanskega Primorja. V Trstu so komunisti proglasili štrajk, ki pa se ni vzdržal. Delavci so se zopet vrnili na delo, ne da bi kaj dosegli p Shodi SLS. Poslanec Škulj je 29. in 30. priredil shode v Hželju ob Kulpi, pri . i, na Vrhu in Banjilolci. ^^mače novice. d Občinski odbori — pozor! Piše se nam: Občinski odbori boste v mesecu decembru delali proračune za leto 1922. Po 100.000 K in še več bodo nekatere občine imele primanjkljaja. Največ stroškov prov-zroča šola, po 50-—80 tisoč bodo nekatere občine plačale za šolske potrebščine. Naklade bodo ogromne. Nekatere občine bodo morale naložiti po 100—300% naklade. Vse občinske odbore opozorilo, da bodo naklade lahko zdatno znižali, ako nalože naklad na vino. Do 35 vinarjev lahko nalože na vsak liter. Ni veliko. Vsak pivec lahko plača te vinarje. Za občino bo pa le dobro, dobile bodo 10—30 tisoč ali še več kron, če je le nekoliko gostilne v občini. To bo velika razbremenitev za občine. Odbornild-gostilničarji ne bpdite temu nasprotni, Svetujemo, da zaokrožite 35 vin. na 1 K pa bo za vse prav. Prav vse občine bi morale naložiti naklado na vino. — Za pobiranje naklad ni nič težav. Vsak gostilničar plača pri županu, kadar kupi vino. Župan pa lahko dobi od finančnih oblasti izkaz, koliko je kdo dobil vina. Če kje sedaj niso naložili, lahko ob vsakem času to store. d Dr. Alojzij Kokalj, menda advokat, ae postavil v »Slov. Narodu« med drugim fe-le dve trditvi: 1. Pri nas uživa vsak dr-fi" žavljun neomejeno svobodo. 2. Našim državljanom se skoro brez izjemo godi jr.ko dobro. Ker dokazov zato ui navedel, zato naj dovoli, da jih navedemo mi. K prvi točki: vse ženske imajo volilno pravico, starši imajo prvo bosedo pri odločanju, kdo naj vzgaja njihove otroke in kakšna naj bo vzgoja, državni zbor edini sklepa državne postave in vlada je za vsako dejanje odgovorna ljudskim zastopnikom, Slovenci imamo svojo avtonomijo, svoj pokrajinski zbor, svoje finance in smo sami svoji gospodarji razen v potrebnih skupnih zadevah. K drugi točki: Kaplani in župniki v pokoju se kljub mesečni plači 700^-800 K valjajo v izobilju, delavci si zidajo palače, kmet si zakopava zaklade, ker jih ima v izobilju in si kupuje nove grunte. Slabo živita le še ljubljanski advokat in liberalni bankir, ki se potikata po zaduhlih in mrzlih vagonih ter dobesedno stradata. Skrajni ča3 je, da se naša svobodoljubna vlada že enkrat zavzeme za ta dva bedna stanova, ki živita v usmiljenje vzbujajočem stanju. Pozivi jemo dr. Žerjava, ki jo doslej že vel:ko storil v dobrobit ubogih bankirjev ir izm ožganih kapitalistov, da te še bolj energično zavzame za te preganjano trpine. Tudi advokat dr. Alojzij Kokalj brez dvoma lakoto tipi; zato naj dobi državno podporo, ki naj se v ta namon vzame invalidom, ki so itak presiti. d »Ljubljanska dijaška in ljudska kuhinja« daje letos hrano opoldne in zvečer (vselej po dve dobro pripravljeni in tečni jedi) okrog 80 dijakom iz srednjih in njim sorodnih šol ter dnevno 150—200 osebam iz revnejših ljudskih slojev. Dijaki plačujejo z ozirom na večjo ali manjšo ubožnost kakor tudi z ozirom na izpričevala mesečno po 120, 180, 240, 300, 360 K, drugi ljudje pa sproti po 6 K za kosilo in 6 kron za večerjo. Ker je članarina, ki jo po pravilih plačujejo društveni člani, le malenkostna (letno 4 K), moremo ob sedanji draginji živil ostati pri zgoraj navedenih ccnah le s pomočjo izdatnih podpor, j Zato prosimo prvič vse društvene člane, j kateri za letos še niso poravnali članarine, da nam jo pošljejo (po poštnih nakaznicah) in da malenkostni svoti po možnosti še kaj dodajo; drugič pa prosimo tudi druge prijatelje učeče se mladine ter ubožcev iz raznih ljudskih slojev, da nam ob prazniku sv. Nikolaja po svojih močeh pošljejo kaj Miklavževih darov, in sicer na naslov: »Dijaška in ljudska kuhinja v Ljub-ljani«. Dr. Ivan Svetina, t. č. načelnik. d Poziv k šest-tedenskim orožnim vajam. Vsi tisti, ki se ob mobilizaciji niso odzvali vpoklicu, bodo tekom decembra, januarja hi februarja pozvani na šest-te-denske orožne vaje. Največjo krivdo, da se fantje niso odzvali, nosi »Jutro«, kakor smo že ugotovili. Zato bo dobro, da gro tudi »Jutro« na orožne vaje recimo v Albanijo. Mogoče si s tem nekoliko ohladi prevročo centralistično kri. — županom naznanjamo, da vojaška oblast kliče k šesttedenskim orožnim vajam mnoge rezerviste, ki so se ob zadnji mobilizaciji odzvali. Fantje so se najbržje javili k oddelkom, h katerim niso bili pri-deijeni. Župani naj nemudoma dopošljejo vojaški komandi za one, ki so se zadnjič mobilizaciji odzvali, pa so sedaj zopet po-( zvani, potrdilo, da so ze zadostili svoji dolžnosti. Vojaška oblast bo brez dvoma i vpoštevala potrdila županstev, iantom bo : pa prihranila mnogo nepriiik. Vojaško ob-; last bi pa opozorili tudi na dejstvo, da je i »Jutrovoc poročilo o izvršeni demobiiiza-' ciji mnogo fantov zapeljalo, da so odšli iz j Ljubljano domov, no ua bi so bili javili. ! Za fante jo lo brez dvoma olajševalna oko-I listina. ii Invalidi pod i>0 odstotkov ne bodo : dobivali več dokiad, tako jo SKionil zako-' nodajni odbor, kot porouijo dnevniki. — Sklenjeno je daljo, ua bouo siromašni invalidi deležni vojna odškodnine in sicor od izkupička za živino iz Nemčije. Kapitalisti so svoj levji delež že dobin, čeprav niso ne siromasni ne invalidi. .Siromašni invalidi pa se niso dobili in sodeč po ! bridkih izkušnjah lutii no bodo kljub le-i pim sklepom. d hvooodoiniseina dijaško društvo \ Jati ran;: ima namen vršiti med ljudstvom : prosvetno delo in širiti napredno misel.« i V ta namen jo priredilo o. dec. v Narod-; nem doinu v Ljuoljani petje in ples. Vstop-: ni na 60 K. d Pokrajinski naniestuik Hribar jo zbolel. Bolezen mu je baje povzročil ui*. Žerjav, kateri mu jioizkuša potom svojih vsemogočnih in v sredstvih no preveč izbirčnih prijateljev v Belgrudu izpodnesti stolček in ho sam vsesti nanj. d Zagrizeni so\rt:žniki vsega, kar jc sploh v zvezi a krščansko mislijo, so Sokoli. Golo sv. Miklavž, veliki ljubljenec otrok, jim je na potu. In tla bi zabrisali v svojih otrocih tudi to rahlo vez na krščanstvo, so priredili v Ljubljuui namesto Miklavževega — Matjažev večer. To ju ena sličica iz sokolske vzgoje, ki jo vpeljana tudi po naših šolah. ti Nad pokvarjeno mladino loži Slov. Narode. V Mariboru tla se deklice stare od 12—16 let ponujajo iu prodajajo po ulicah. — Toda kaj to, v šoli se mora kljub temu obdržati in še . poglobi ti c brezvorska sokolska vzgoja in liberalni časopisi kljub temu lukho pišejo opolzke romane in priporočajo protiverske knjige. d Bivši steber samostojnežev Kurah iz Šenčurja je prestopil v srbsko zemljorad-niško stranko. Značaji pa taki! d Pobijanje draginje. Ljubljansko sodišče za pobijanje draginje nalaga velikanske denarne kazni in z zaporom raznim prekupčevalcem. Bankirski verižniki, ki so največji krivci draginje, bi po teh morah zaslužili vrv. Pa se jih nihče ne loti, ker stoje pod zaščito vladnih strank. Zato bo vsako drugo pobijanje draginje ostalo brezuspešno. d Jeza radi demobilizacijc. Tudi socialistični »Ljudski glas« silno peče, da je ravno klerikalni dr. Korošec dosegel takojšnjo demobilizacijo. Upamo, da je dr. Korošec še toliko pri zdravju, da bo tudi to socialistično zavist prenesel. d Premeteni komunisti. Komunisti, ki so v zaporu radi atentata na kralja, so si dopisovali s svojimi pristaši tako, da s« dobivali od njih knjige, v katerih so bile posamezne besedo podčrtane tako, da s® skupaj postavljene tvorile celo pisma «1 Nu pisma se ne smejo nalepljati nobene druge znamke razen poštne; v nasprotnem slučaju posta vrže pismo v koš. V ravnanje 1 d »Pondeljek«', glasilo ljubljanskih beznic, prejšnji pondeljek ni izšel. V Ljubljani je bil prejšnji pondeljek zelo čist zrak. d Popravljena goljufija. Pred letom dni so na štajerskem pri volitvah v ustavodajno skupščino napačno šteli glarove, tako da .so samostojni dobili enega preveč (Ivana Kirbiša), SLS pa enega premalo. Verifikacijski odsek je to šele sedaj ugotovil. Na Kirbiševo mesto pride kot poslance g. Skoberne (SLS). d Nova kužua bolezen se jo pojavila v Sarajevom. Na rokah, vratu ali čelu so pokažejo številne krvne podplutbe, ki zelo fiibe. Bolezen se vleče kakih 10 dni, potem pa sama po sebi premine. d Društvo esparantistov se je osnovalo v Ljubljani. Ecperanto je umetno narejen jezik, ki ga noben narod ne govori, ki pa naj bi radi silne preprostosti in lahkote postal mednarodni občevalni jezik. Espe-ranto je po drugih državah zelo razširjen. Imamo tudi že dobro slovensko esperant-«ko slovnico. d Velike Lašče. Dne 27. pr. m. jo bila (u volitev v krajni šolski svet. Izvoljeni so bili z veliko večino vsi štirje člani pristaši SLS. d Vse užigulice. ki so inozemskega Izvora, bo finančna uprava zaplenila, ker delajo konkurenco domačim izdelkom in je državni monopol oškodovan. d škrliitiukn razsaju med zagrebškimi otroci. d Največji zvon v Sloveniji je dobila župna cerkev v Hočah na štajerskem. Tehta 300 kg. d P. 11. Sattner, eden naših največjih skladateljev, je praznoval 28. nov. 701elni-co svojega rojstva. Njegove skladbe so posebno našim cerkvenim pevskim zborom najbolj priljubljene. Skromnemu patru voščimo še nadalje čilega zdravja in obilo leti d Ravnatelj I. del. konsumuega društva v Ljubljani jc postal g. Al. Kocmur. d Etbin Kristan se ja vrnil i/. Amerike v Ljubljano. Skrajni čas, zakaj socialna demokracija vedno bolj narazen leže, v kolikor je ni zlezlo pod okrilje dr. Žerjava in Jadranske banke d Kap je zadela gostilničarja pod Rožnikom, Josipa Čada. Bil ie takoj mrtev. d V Savlals pri Ljubljani jc umrla dno 30. novembra občespoštovana Komatarjcva mati gospa Jedert Čeron, pridna gospodinja blagega srca in dobrih rok, stara Cd let. d Požar je dne 3. dec. ponoči uničil veliko manufakturnega blaga v skladišču Balkan v Ljubljani. Škoda je pokrita z zavarovalnino. d Ponarejene IGOOlirskc bankovce so zadnje čase razpečavali po Notranjskem razni italijanski trgovci. d žužomberk: Bomo skušali nstreči, dani je težko dobiti poročevalca. Kar so tiče tujk, se jih »a vbc mogoče načine izogibljemo, za marsikatero tujko pa Slovenci sploh nimamo res točnega izraza. d J, R. iu drugi Iantje: Z novim letom začne poleg te povesti izhajati Se druga iz domačega življenja. Kar se tiče Ventnika Županske zveze, se "am zdi važno, da ga posebno fantje prebirate, ker sle tudi poklicani, da prej ali slej stopite v občinski odbor, kjer je treba marsikaj znati. In iz Vest- mka s« mnogo, mnogo lahko naučite, kar bosto pozneje nujno potrebovali ?Domoljub< pa nima namena, da hi sc s svojim čtivom samo zabaval, temveč jc v prvi vrati namenjen pouku. Kar pa še prostora ostane, f;a radi damo za zabavo in skrbeli bomo, da tudi ta del no bo dolgočasen. Sedanja povest je res nekoliko težka, n zelo poučna. d Zgubil se je v soboto, to je 3. dec. t 1., mlad, 0 niescccv star lovski pes rumen in belo Sekasl; sliši na ime >Lovček«. Nahajati se ima v Preddvorski občini, v vaseh pod Zaloško goro. Oddati ga jo proti nagradi pri županu v Krizah, oziroma v Sebenjab. d Ura. Kdor je izgubil na vlaku med Vidom pri Stični m Radobovo vasjo dne 28. novembra 1921 »večer žepno uro, naj se oglasi pri žup-liem uradu Primskovo pri Litiji. d Občinski in žepni urad > Sv Križu pri Kostanjevici razpisuje služb,) občinskega tajnika in organista. Pogoji: Pros.o stanovanje in plača po dogovoru. Ponudbe na občimki urad. lisam m (Dalie.l Otrok ima včasi srbečico na glavi, kjer se mu temce vse pokrije z nekakimi luskinami. Zvečer naj se detetu namaže glavica k vazelinom aji glicerinom, drugi dan pri kopeli pa naj se previdno izmije z milom. To nuj se ponavlja, dokler nc izginejo luskine in srbečica. Preprosti ljudje mislijo, da kopeli si-bč dete, a to ni res; nasprotno, kopeli krepijo in vplivajo na otročiče jako blagodejno. Dete postane čvrsto, gibčno, veselo. Kako se veseli vode vsakokrat, če je nanjo navajeno! Kako pljuska po vodi, kako vriska radostno! Voda ne sme biti ne prevroča ne premrzla. Kjer ni termometra, mati najbolje poskuša vodo,, če vanjo vtakne laket Na roko se ne smemo zanesti; kar se nam za roko ne zdi prevroče, speče nas v život. Mnoge matere se izgovarjajo, da nimajo časa, da bi otroka kopale, pa no vedo, da s tem ravno prihranijo mnogo, mnogo časa. Če je otrok snažen, da ni nikjer osmojen, bo nasičen spal nepretrgoma 3 do 4 ure in mati gre lahko po svojem delu. Ako pa se otrok ne kopa, je siten, joka, ne spi in mati mora bili neprestano za njim. Zato ne moreni dovolj priporočati: snago, snago in zopet snago. Po nekod držijo matere otroka tako dolgo na prsih, da zaspi, potem ga polože v posteljo. To ic brez-potrebno. Ko jo otrok- previt v snažno perilo in sit, položi ga v postelj če tudi še nc spi. Ako malo pojoka, nič ne de; mali ve, da je dete Rito in v suhih povojih, pu::ti naj ga in dete kmalu zaspi. Nepotrebno je, da se zagrnejo vsa okna, če otrok spi; dete spi v svetli sobi prav tako kakor v temni. Tudi ni treba hoditi po prstih in govoriti tiho; dete naj se navadi spati, če je tudi šum in ropot krog njega. Kako je ropotal šivalni stroj poleg spečega otroka, pa se ni prebudil! Grda razvada, ki se bridko maščuje, je zibati otroke. Če je otrok zdrav in sit, zaspi brez vsakega zibanja. Ako mu pa kaj ni všeč, ne pomaga vse zibanje nič, samo trenotno ga omami. Ko preneha guganje, zaveka zopet. Nekatere matere zibljejo otroka, ki joče, v naročji, naravnost mečejo ga skoraj do stropa pa zopet doli na rokah, da ubogemu detetu kar sape zmanjkuje.. In kako trpi pri tem ubogi njegov želod-cekl Čudo da z mlekom ne izbruhne če svojega slabega želodčka! Mati misli, da jd otrok utihnil, pa mu le tako silno gugaaie sapo jemlje; ko se neha, zajoka zopet. —» Soba, kjer otrok spi, naj se prezrači vsafc dan, tudi pozimi v mrazu. Ta čas se lahko prenese otrok v kuhinjo ali pa ostane tudi v sobi, samo pokriti ga je treba bolj nego jo bil prej, ko je bilo zaprto. V slabem zraku bo otrok bledičen, slaboten, nezdrav. Poleti noj bo dete po ves dan na prostem v svoji košarici, posteljci ali v Nekatere matere pestujejo svoje dete že v prvih mesecih, kar ni prav. Otrok se počuti in razvija nujbolje, ko leži in sicer: brez vzglavja. Polaga naj se otroka enkrat na levi drugikrat na desni bok, da mu bo* de glavica pravilna. Ako se otrok prezgodaj pestuje, se razvadi, da hoče biti vedno na rokah, kar mu je samo v kvar. Do še* stega meseca naj se ne jemlje dete v naročje za delj Časa. Toliko,- da se previje, napoji, pa >pet v posteljico. Otrok sam pove, kdaj je čas, da se nosi na rokah. Gla« vico začne namreč privzdigovati na svojem vzglavji; drži jo malo kvišku pa se zopet spušča. S šestim mesecem šele se otroK lahko pestuje in sicer samo v popoldnevih, ko ima mati več časa. Zjutraj Se ni treba« Ko se dete zjutraj zbudi, naj se okopa, nasiti in dene v posteljo, kjer zaspi za par ur, ker je utrujen od kipeli. še neko grdo razvado imajo premno-ge matere; razvado, s katero mučijo svojega otroka, da same ne vedo, kako. To je namreč tesno povečanje rok irt nog ubogega deteta. Prve tedne otrokovega življenja se otrok pač lahko povife, da ima tudi nožice povezane, ročice pa naj ima prosto že od prvega dne. Napačno mislijo nekatere matere, da otrok ne bo ravt no rastel, če ne bo tesno povezan. V mestih je na stotine in stotine prtw ravnih otrok, ki so bili tako srečni, da niso imeli nikoli povezanih rok in nog. Ko je dete mesec dni staro, naj se mu povojček povije le okoli životka in želodčka. Kako ljubko je dete, ko se zbudi, pa si ogleduje in poigrava z ročicami! Po celo uro se tako zabava sam s seboj. Nasprotno pa kaj preostaja onemu povezanemu revčetu drugega nego jok, ko se zbudi? Saj se ne more ganiti na nobeno stran. Ko bi hotele matere poslušati, bi kmalu videle, kako je to za otroka bolje. (Dalje.) cx)oooocxxMxx?888oocoooooe doi;re vere ih mo|e V eui, da sem z nje-j$a pomočjo pre/>ovoril našega trata, ki |e ujet moža, učenca v vseh rečeh, ki imajo opraviti s preteklostjo, da se ie ude.ežil tega podjetja, in po niem poglavarja Orme a, ki stoji pred teboj, in njegovega služabnika, vo- ^""Vzela ga je in ko ga ie pazno ogledala, ga je pokazala nekaterim duhovnom, ki so ga spoznali za pravega. »Dasi sem se s strahom in dvomom lofta od njega, je sveti prstan svo emu namenu uo-bro siui-i.,« je dejala; »in zahvaljujem se ti, zdravnik, da si ga varno vrnil mojemu ljudstvu in meni.« Nato si ga je nateknila nazaj na prst, s katerega ga ie bila snela, ko mi ga je pied Teiiko meseci dala. S tem se e ta zadeva končala. Nato je neki častnik zaklical; »Valda Nagasta govori!« na kar je vsakdo ponovil: »Valda Nagasta govoril« in obmolkni. Tedaj je začela Makeda nagovor na nas s svojim mehkim in ljubkim glasom. »Tujci iz zapadne dežele z imenom An-glija,- je dejala«, »izvolite me poslušati. Naše razmerje do Fungov — ki nas obdaja o in nas hočejo uničiti — poznate. Veste, da sem v naši skrajni stiski porabila prihod enega izmed vas pred letom dni in ga prosila, naj gre v svojo deželo in tam dooi ognjenih jnovi in ljudi, ki jih razumejo, da ž njimi razdenejo velikega starodavnega lunšlrega inalika. Zakai to ljudstvo izjavlja, da če sc njih malik razjrne, bodo zameniii zemljo, kjer prebivajo, z drngo, ker tako veli niih stara prerokba. • Oprosti, o Hči kraljeva,« jo je Orme prekinil, -'oda spomni se, da je še le oni dan deial Barung, funški su'tan, da bi v tem slučaju Ej-\. Domatfai ubogi stvarci. Bog ii oo-magai: edini biser v rilcu vseh teh nališoa-, sai so čutili, da so bili skun zapostav'ieni in vs.ik posebei. Ob takem odločenem trenutku ie. I<-t navadno. princ Jozva prevzel vodstvo. Vstal s sedeža. pokleknil — ne brez težave — nred tron in reke! ->0 Hči kralieva, zakai nas s tnkimi bc sor'ami snravliaš v zadra^o? Ali nima Boga Salomovega. da te veruje?« »Borf vrruie te, ki sc sami varujeio«. ie Makeda ihtela. »In ali nimrš veliko pogumnih častnikov?« »Kai so častniki brez voiske?« »In ali nimaš mene, sv.MC*a strica, svoie-rfa ženina, svoierfa liubimci*? in položil ie roko. kier ie menil, da nai bi bilo nietfovo srce in strmel vanio s r.vniimi vrteč;mi se ribjimi o^mi. »Če bi ne bilo vmešavanje teh neiever-nikov. ki se zdi. da v.-inie staviš toli!Ia tako zabijem ta žebelj s srčno željo, naj raste, cvete in zori 1« Fno ali drugo. Kro;ač: »Torej gospod: Za drugikrat vas vprašam, ali ho5e'e plačati račun; da ali ne?< — Dolžnik: »No, potem pa rajši nel< Dohodninski davek. Mlad, dobro leto poročen posestnik napove svoje dohodke za osebno dohodninski davek, dobi pa svojo napoved nazaj s pripombo: »Pogrešamo premoženje Vaše žone.< Mož odpiSe: »Jaz tudi.« Dobesedno. Trgovec: »Za tako nizko ceno pa obleke rea ne prodam. Rajši io podarim.: — Kupec: »Prosim, pa mi jo podarite.«__ Dobra žena in mati ir.;a doma vedno nekaj steklenic lekarn. Feller-ja prijetno dišečega »Elsa-fluidac. Dobro služi za drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za usta, kožo in glavo. Je mnogo močnejši, izdatnejši in delujoči KO' Franc, žganje. 8 dvojn. stekl. ali 1 špecij. stekleu. 7. zamotom in poštnino pošlje za 48 K: Eugcn Fellor. Stubica donia. Elsatrg 16, Hrvatsko. kaučuk-peie da čevlje. Zahtevajk" povicd iam^j VarCna gospodinja rabi edino le GflZELfl MILO ki je najboljše in najceneje. — najboljše sredstvo proti izoadanju las in brade * • razpošilja | BAL9H in RCS9KA, Maribor | O Steklen. EO K, poštnino se zaračuna posebej. ® »»♦»♦»»»»♦»»♦♦»»♦♦♦.»m...... I ■ Kupnjemo po najvišjih dnevnih eenal<: 1 žtcatole K 36'- j Najboljša hrana za dojenčke! Zefo ojafcujofo sredstvo r.% bolne na želodcu, rekenva-lescente In osobfto za pre- \ malo hranjene ter v obče j slabe osebe vsake s*arostU DOBI SE POVSOD. Tovarna kemUkih predmetov tiran« H5ALUBRA" D. D. ZAGRET. BoSkovltev« ul. 23. telefon 7-91 r nemira: NOVA GRAOlSKA 5 Franc S male :: Ljubljana Mestni trg št. 24. rtpfplinil cpmo vsu dr"«e pri.ielko pla-UGICIJIIU aCIIIC {uje najbolje SEVER » KOMP., Ljubljana, VVnlfova ulica 12. Zahtevajte naSe tržno porodilo, ki sc vam bo ob vsaki pre- juembi cen brezplačno doposlalo. 4220 rtMnitnt rOTREBSOnf Prvovrstne PFAFF šivalne sinje » Šivilje, krojače in Čevljarje z večletno garancijo ter posamezne dele, Igle, olje itd. za vsakovrstne •talne stroja priporoča Igu. V o k, Ljubljana, - ' Hlica M. 7. kož, obraza, vratu, rok, kakrr tudi lepa rast lan so morejo samo skozi razumno neRO lepote doseči. Tisočera prlpoznanja so dospela od vatli de^cl sveta za lekarnarja Feller: »ELSA« :. J,IJM"0 T&IBČNO M LO najbolje blago, najfinejšo „milo lepote"; 4 kosi z zamotom in poStuino U8 Kr. »ELSA« OBRAZNA PO. MADA odstrani vako nečist st kože, solnčno pef?e, zaiedmce, nabore itd., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zarnotcRi m poštnino 52 Kr. •Ef-SA« TANOCHIftA POMADA ZA RAST LAS kreni kož" glave, prepiečuje izpadamo, lomljenje in ceptev lns, zaptetuje prbut, prei ano osivelost itd.; 2 porcelanasta lončka z zsrnotom ln | oštniuo 52 Kr. PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12kosov od jednegn predmeta dob jo popust v naravi. KAZNI)! Llliinn mleko IS K : Brkoma« S K ; nujflnojii Hvi'»-|iui]t>r I)r. Klugora v velikih originalnih »katuliali .V) K nH|lineiiti Herca sobni pruSek v pstot Bkatljah 80 K: pn,t©r in jonpo v vrečicah 5 K; eobni j i-niIc v Skatljnh 7 K; v vročicah II K; Ha> hel dii<-va m porilo B K; Hchnmi ooo za las« 5 K ; rumenilo 12 listkov 24 K; na tinoiii parfem p7 40 in 0« K; lloor.a voda v.a a«o 5$ K j Za to razuu predmeta so rarnot in poštnina po-ceboi računa. EUGEft V. lekarnar Slubica donfa, Elsa trg 16, Krojaško. Trto predivo vsako množino, kupuj« po najviSji dnevui ceni. Ponudbe na tvrdko IVAS N. ADAMIČ, Ljubljana, Sv. Petra cesta St 81. 4444 Priporočam od lastnega Izdelka iz najbolt trpežne konoonine, vreče za stiskani« medu In voska, tka I o sa Oženje pij, niča (kouan e), r,urSo za pogon strojev, struna ia {rev in m.ež* za usniar%. - V delo vzamem vsako množino preaiva ta izdel*> van e vsakovrstni ga vrvarskega bU,ga. R. ŠINKOVEC starejši, flftAftt. K. Pečenko Ljubljane, Sv. Petra (. 13 (vogal Kolodvor. uL| Usn|e ter potrebščine. Cene konkurenčne, postrežba solidna. sfefiSce-Ščurki in Vsa jjolaztn mora poginiti ako porabliafe moji najbolje preizkus, in sploino hvaljena sredstva kot proti poljskim in hišnim miiim 16 K, za podgane 20 K, za ščurke, posebne močne vrste 26 K, posebno močna tinktura za stcnice 15 K, uničevalec molje* 10 in 20 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ijudeb 10 K, mazilo za uši pri živini 10 K, prašek za uši v obleki in periltt 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju in na zelen jadi unič. rasti.) 10 in 20 K, prašek proti mravlja. 10 in 20 K. Preprodajalcem popust, Pošilja po povzetju Zavod za eksport: M. JONKER, Pelrinjska ul. 3, ZAGREB 1, HANUFAKTURNI ODDELEK Gospodarske Zveze Ljubljana, Dunajska cesta 23 na dvorišča Oglejte si veliko zalogo raznovrstnega mannfaktnrnega blaga; veliko ©03 izbiro čevljev in vsakovrstnega usnja na debelo in drobno. Porot, prstani Donble verUHce Stenske ure Bncilhe 2e"ne nr< Uhani njatsrejia trgmina ar.zlatRlBa tn I tr.knilii p. ČUDEN | LJUBLJANA 22, Prešernova 1 Zahtevajte ponudbe I Domačo semensko deteljo Denarja ni, draginja je velika, zaslužek pa majhen. Ako ho-iate i matim trudom — doma v svojem kraju ■ prodajo aekega tule tka CWT- gotovo do 100 kron na dan zaslužiti, ■i poiliite v pismu svoj natančni naslov in znamka u odgovor. - JOSIP BATIC, Litija. 4184 IV. JAX IN SIN Gosposvetska cesta t, LJUBLJANA Šicaln! strop in strnil za pletenje. taborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Llncu. — Ustanovljena 1. 1867. — Došlo je ravnokar večje število strojev za vsako obrt. Vezenje pouCnje brezplačno. Pisalni stroji ..ADLF.R". Ceniki zastonj in franko. Koles« Iz prvih tovarn: Dfirkopp, Stgria, Waffenrad. -H ■ Cosulich-Line l m (prej Austro-Amcrlkano) Trst - Amerika prevaža potnike v New-York redno 3 krat J v južno Ameriko po 1 krat mesečno. Pojas- ■ nila in prodaja voznih listov. * Simon Kmetec glavni zastcDnik za Slovenijo. — Ljubljana, ■ Kolodvorska ulica 26. Jabolčne in hruševe divjake za razaaditev v drevesnico, enoletne, jamčeno no-okuione od krvavih in llstulh ušic, vzgojene iz pristnih lesnikovih pešk. Na razpolago Se za spomladansko razpošiljanje: I. izbor 50—80 cm visoki, llK) komadov 250 K, II. iibor 30 —50 cm visoki, 100 komadov 200 K. Hruške 25% višjo, pri odjemu nad 1000 komadov 10 popusta. — Prvo slovensko privatno drevesnicar-sko podjetje: Drevcsnira Ivan Dolinšek, Št. llj-Velenjo. — Vsled pomanjkanja sadnega semena grozi drugo leto občutno pomanjkanje sadnih divjakov in dokaj višje cene. 4359 Pohištvo in tapetniška delavnica spalne in jedilne sobe, pisarniške oprave, fotelje, klubske garniture, modroce, kuhinjske oprave! železne postelje, veliko in otroške, vsake vrste po nizki dnovni ceni priporočata BRATA SEVliR Ljubljana, (Kolizej), Gosposvetska c. 13,' 3: Lepo črno BRINJE ^ oddaja po li/on Iplopin Ljubljana, Kmon-nizki eeni I'«"' UCIdblll, gka eegU gtey g Tvrdka F. & I. GORIČilR „Pri Ivanki" LJubliana, Sv. Petra cesta St. 29 priporoča veliko izbiro rnznega blaga za moške ln ženske obleke: sukno (kamgarn), volnene (tibet), Seviote v vseh barvali, žamet, svilo, hlafovino, razne biirbente m (lanele, bele, rujave in pisano kotenine posebno dobre vrste, cvilh za blazine, blago za rjube in namizne prte, zimske spodnjo jopce, srajce in bluče, otroške oblokce <ž-»bce); dalje fine velike rute (ogrinjalke), volnene plete, žametaste, volnene in svilene robce in šerpe v na novejSih vzorcih, izgotovlieue cefirasta In bele moške srajce, ženske srajce, modrčke, bluzo, predpasnike po nainovelSem kroju, moške ovratnike, kravate, vezenine (Slingarija) nogavico in drugo. Blago dobro, cene iiizke. da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja Iz Amerike po našem posredovanju potom kr. poštno-čekovnega urada. Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je bil izplačan. Rndi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanju pri nas ter po poŠtah, Vas to prosimot. Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat sc dobe liudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, čeS, bo raje Se poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogekret dolgo traja, predno se odloči poslati zopet kaki denar. Konečno se obračamo še na one rojake ln rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesccev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pojll ati denar potom nase banke, Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo naSe geslo. FBANH mKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. J ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. v Ljubljani posluje začasno v prostorih Zadružne zveze, Dunajska c. 38|I. PodruSnlc«: SOMBOR, MARtBOR, DJASCOVO, SPLIT, SARAJEtoO, ŠiBEKIK. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombar-dira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji Pooblaščeni prodajalec srečk Državne Razredne Loterije. Izplačuje svojim klijentom vsak znesek brez odpovedi o gofooini. Izdaja konzorcij »Domoljuba«. I1 Odgovorni urednik Anton Suinik v Ljubljani, iTiika JogoalovaMfca tfckM**