297. Številka.
f Urinimi. * soboto. 29. decembra 1906.
nm. leto.
[Jti
fekata mak daa aveotr, mtmit «aaaija ti praaiufca, m f«Ui po poitl Hw h ■vslro-ogrsu« Mala h m >•(• M 1, h r« m i u hm iiu 8 i M k, m aa mm iKMk, Za Ljubij.no • pcittjmajm aa mmm aa U t, w p«! tota II t, u fiatrt lata 8 K, m m mm I K.   Kur Ml aaai paaj, plafia «a in lata 4 K, u jmI Uto 11 K, aa Mrt lata i ■ §0 k, aa aa araaaa 1 K W k. - Za tuj« dažala tal*« vai, kaUkar aaaia paitnina. — Ha
tataeaana rpašfljatva aara&hit aa aa nta, - Za omenila aa atoftaja »i patartrtapat pattt-vnta pa 18 h, da aa aaoaalla tlaka aakrat, pa 10 a, U m takrat ta pa 8 k, aa aa tlaka trikrat ali ratkrat. — Dapin aaj m tirale fraakaratl. H m M vrafiaja — U radništvo ka uarevnJatvc }a t Eaaflarft allaak it i, ta alaar araaaJitra v I. oadatr., apravotitra pa v pritUaja. -   Upravalltva aaj m hlagavali)« paitUatl aaraeataa, rafclamMija, aanantla, t j. adminirtratim
§re*al*hra tetofm it ML
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik
»mM Itevllke po 10 Iv
ii
Upraraištra telefon it Si.
Volitve na obzorju.
Samo še mesec dni — in razpu-ščen bo sedanji državni zbor, ker bo potekla zakonodajna doba, za katero je bil izvoljen. Čim sprejme zakonski načrt, ki določa numerus clausus za gosposko zbornico, je končana njegova naloga Kar bo morda še dalje oklenil, je v primeri z volilno reformo vse le omejenega, če ne že malenkostnega pomena.
Z novim volilnim redom pridejo do veljave mase. Višja omika, večja posest, osebni ugled, vse tiste okol-ščine, ki so doslej močno vplivale na volitve, pridejo sedaj ob veljavo. Odločevala bo samo masa, in učenjak svetovnega pomena ne bo veljal nič več, kakor čistilec kanalov.
Z novim volilnim redom se začne novo življenje v celi državi in tudi pri nas na Slovenskem, začne se pa tudi novo življenje za posamične stranke.
Za sedaj je čisto gotovo, da se premene tudi razmere za narodno-na-predno stranko.
Klerikalci bodo sedaj želi, kar so sadili z izdajstvom koroških, štajerskih in primorskih Slovencev. Prodali so slovenstvo za — skledo ieče, kajti kar pridobe svoji stranki, ni v nobeni primeri s tem, kar so škodovali slovenskemu narodu.
Oškodovali so klerikalci ne samo narod v celoti, nego tudi njegov srednji stan na Kranjskem. Brez dvoma je, da si pridobe klerikalci veliko večino vseh kranjskih mandatov, morda vse razen ljubljanskega in da postanejo voditelji kranjske politike.
Temu se ni čuditi. Sicer je resnica, ki je nihče ne ovrže, da je namreč ogromna večina slovenskega prebivalstva na Kranjskem politično indiferentna, da nima svojega političnega prepričanja in je vse prej kakor klerikalna, ali resnica je tudi, da bo ta masa volila večinoma klerikalno, ker imajo klerikalci nedosežno organizacijo v svoji duhovščini, ker se da ljudstvo z zlorabo  vere in cerkve in
s terorizmom, duševnim, socialnim in materialnim, še vedno strahovati in se bo tudi dalo, dokler ne bo na višji stopnji omike.
Iz tega izhaja, da bo morala na-rodno-napredna stranka v prihodnje osredotočiti svoje delo na deželni zbor in na kulturno delo, s katerim se sčasoma gotovo premene razmere, ker zmaguje luč vedno nad temo.
Toda vzlic temu je tudi treba, da se pripravi narodno - napredna stranka na prihodnje državnozborske volitve, kajti z vsakim mandatom, ki ga dobi, bo mogla paralizovati strankarska stremljenja klerikalcev in bo mogla izvrševati strogo kontrolo nad početjem klerikalnih poslancev. Že to pa je neprecenljive vrednosti, ne glede na dejstvo, da so klerikalci kot agrarci veliki in nevarni nasprotniki meščanstva, trgovstva in obrtništva in da bi znali pri vsaki priliki meščanstvu storiti veliko škodo, če bi ne bilo nikogar, ki bi se jim ustavljal in se zavzemal sa koristi tega meščanstva.
Novi volilni red predrugaČi — kakor smo že rekli — vse strankarske formacije. Male frakcije bodo izginile ne samo iz parlamenta, nego sploh iz javnega življenja. Valovi mas bodo prepluli male frakoije, tiste em-brijonalne klike, ki mislijo, da £e tudi kaj štejejo, če se prav po srakoper-sko Šopirijo in vpijejo. Malim strankam izginejo tla izpod nog in potopiti se bodo morale v velikih strankah.
Tudi pri nas se bo ta proces izvršil, ker se mora izvršiti, skoro bi rekli vsled naravnega zakona. Dokler ni Kranjska industrijalizirana, dotlej bodeta mogli obstajati in veljati samo dve stranki: napredna in klerikalna.
To so uvideli že vsi drugi narodi. Čehi, dasi razcepljeni na nebroj stranČic, poskušajo doseči soglasje med seboj. Še bolj se v tem oziru trudijo Nemci. Minister Prade in poslanca Locker in Chiari so prav zadnje dni s slovesnim glasom oznanjali, da je moč in veljava nemštva v parlamentu in obenem tudi vsa prihod-njost  nemškega naroda odvisna od
tega, da se združijo in zedinijo vse nemške frakcije, ki stoje na stališču svobodomiselnosti. In vse kaže, da se to tudi doseže. Stranke se bodo združile, ne iz ljubezni med seboj, nego pod pritiskom političnega življenja.
Tudi pri nas se bo to zgodilo, prav gotovo, ker vsako nasprotovanje pomeni uničevanje tistih principov, ki pri vseh nesoglasjih vendarle združujejo vse svobodomiselne elemente. Zgodilo se bo to pod pritiskom razmer, ki zahtevajo zbliževanje svobodnih elementov. Ako se v takih razmerah snujejo nove frakcije, kakor hočejo to poskusiti dr. Ravnihar, dr. Stoje in dr. Robida prav sedaj, tik pred začetkom volilnega gibanja, ima tak poskus na sebi značaj naivnosti.
Nove volitve se bodo vršile že Čez dobra dva meseca. Čas je, da se nanje pripravijo svobodomiselni narodnjaki.
Narodno založba.
(Nova kniževna organizacija.) V.
Naravoslovje je temelj svetovnega naziranja ali tudi ta znanstvena panoga je pri nas v povojih, dasi so Erjavec, Cilenšek in Grošelj spisali nekaj lepih stvari. Tudi v tem oziru bo treba mnogo storiti, da se spopolni občna omika in razširi obzorje in vzbudi ter poglobi med narodom ljubezen do narave. Človeku se kar milo stori, če vidi kako bogato in krasno popularno literaturo te stroke imajo drugi narodi na pr. Nemci. „Weltall und Menschheitu ali Viljema Bolscheja čudovite monografije ali Helmholtzova predavanja ali Snvderjevo delo „Das Weltbild der modernen Naturvvissen-schaftu, to so dela velikanskega pomena in če se „Narodni založbi" posreči, spraviti na dan nekaj podobnih del, četudi v majšem obsegu, bo to neprecenljive važnosti.
Sedanji Čas je doba največjih političnih in socijalnih prevratov, a slovenskega naroda izumi k a je tudi v
teh ozirih skrajno pomanjkljiva. Imamo socijalne demokrate in krščanske socijaliste, toda vsi najbolj navdušeni pristaši teh struj nimajo niti pojma o socijologiji, o nacijo-nalui ekonomiji in o političnih znanostih. Dr. Krek je pač spisal knjigo o socijalizmu, a ta ni druzega nego ponesrečeno delo diletanta, ki ima dobro voljo in in je mnogo Si tal, a ničesar prebavil.
„Narodna založba" namerava tem strokam posvečevati posebno pozornost, ker je politična, ekonomična in socijalna izobrazba slovenskega ljudstva gotovo silne važnosti in morda odločilnega pomena za vso prihod-njost slovenstva. Ta svoj namen hoče „Narodna založba" doseči najprej s tem, da obelodani dobre poljudne monografije o najvažnejših vprašanjih nacijonalne ekonomije in so-cijologije ter da obelodani poljudne monografije o različnih političnih znanostih. Za sedaj ima obljubljeno eno tako delo: Razvoj demokratične misli od rimskih časov do naših dni.
To so na kratko povedane poglavitne| točke literarnega programa „Narodne založbe" za bližnjo prihodnjost. S tem seveda še ni rečeno, da se bo „Narodna založba" omejevala samo na uresničenje tega svojega programa, nego bo, ako se ji ponudi prilika, izdala tudi druga po-pularnoznanstvena dela, zlasti o etiki in poleg tega tudi praktična dela, ki znajo biti na korist trgovcem, obrtnikom in drugim stanovom.
„Narodna založba" je, kakor smo že povedali, osnovana na zadružni podlagi. Delež znaša 25 kron. Kdor želi vzeti kak delež, naj se oglasi pri prvem odboru, ki je ustanovil zadrego in jo vpelje v življenje.
Prvi odbor je sestavljen tako-le: Predsednik dr. Ivan Tavčar, državni poslanec, dež. odbornik in advokat; podpredsednik Ivan Plan-tan, državni poslanec in c. kr. notar; blagajnik dr. Viktor Muni k, tajnik trgovske in obrtne zbornice; tajnik  M. Malovrh,   urednik; od-
bornik dr. Gregor Žerjav, c. kr. avskultant; pregledovalca računov Anton Dermota, odvetniški kandidat in urednik „Naših Zapiskov" ter Rasto PustoslemŠek, urednik.
Volja je dobra — uspeh je odvisen od podpore občinstva.
Pismo iz Kruatshe.
V Zagrebu, 28. decembra. O razkolu v „StarČevićevi stranki prava" sem Vam že poročal. Da se ublaži vtisk tega razkola, se frankov-ski listi trudijo, da bi javnosti natve-zili, kakor da bi bil razkol nastal v koaliciji.
Toda vsled novih razmer se je v zadnjem času razbila samo volilna koalicija med napredno stranko in hrvatsko stranko pravo. Že ko so naprednjaki o binkoŠtih stopili v javnost s svojim skoz in skoz protikle-rikalnim programom, je stranka prava z ozirom na mnogobrojne svoje reakcionarne elemente sklenila, da ne more več vezati svojih pristašev, da bi glasovali za naprednjake. In Če bi stranka prava mogla, bi klerikalcem na ljubo postavila protikandidata predsedniku napredne stranke drju. Lorkoviću v Valpovu. Sedaj so naprednjaki v garČinskem okraju postavili na svojo roko kandidata drja. Heimerla proti klerikalcu No vose lu in so združili na svojega kandidata vkljub klerikalnemu terorizmu SI glasov.
Volilna koalicija je bila naravno sklenjena pred 3. majem proti madja-ronom.
Sedaj, ko so madjaroni premagani, se je ta koalicija preživela, ker bi bile stranke preveč vezane, zlasti napredna, ki je še mlada stranka in mora zato še osvajati pozicije starih.
Toda s tem še ni v nevarnosti saborska koalicija. Tu so merodajni veliki interesi, ki vežejo vse stranke v en bloR, zunaj sabora se pa lahko vodi naj ostrejša strankarska borba.
A
LISTEK.
Hovoletnlco.
„Jupiter tiho, pojdi k Veneri!"
Ta zapoved je veljala velikemu psu, ki je nekako nezaupno pogledal svojega gospodarja profesorja Miklavca in takoj zlezel pod mizo h kosmati Veneri.
Profesor Miklavc pa je listal se nekaj Časa po mali, elegantno opremljeni knjižici, a jo zalučil naenkrat na etažero in jel nemirno stopati po elegantni, z vsem modernim konfor-tom okrašeni sobi. A zopet je poprijel ono malo knjižico, jo meril z nekako kritičnim pogledom in jel čitati polglasno —
oa, ki Je pravi oče tvoj
šel je po svetu Bog ve kam,
tebe in mene ga je sram.
— „Matilda, ubožica! Prav tebi veljajo te besede!" je zamrmral Čutoma in položil knjižico nekam svečano k drugim, potem pa sedel v baržnnasti naslonjač in mislil dolgo — dolgo . . .
Profesor Ivan Miklavc je po paragrafih treznega mišljenja že davno prekoračil ono s cvetkami, a često tudi s trnjem potrošeno mejo, čez kojo skoči mož v jarem zakonske sladkosti, saj njegova glava že ni več poganjala las in brada mu je bila redka, snežnobela. A profesor Miklavc ni bil oženjen. Zakaj da si ni v tem kratkem življenju, v katerem živi človek, izvolil lepe ženke, ki naj bi mu bila v večno veselje in slast, o tem so često razmotrivale ženske, stanujoče v isti hiši kakor on. A kadar je nanesla govorica med zvedavimi polovičaricami na njega, je vedno stara Ana, služkinja Miklavca, pritisnila kazalec na čelo in tiho za-šepetala: „Malo je udarjen!"
A temu ni bilo tako. Profesor Miklavc je bil jako nervozen in je res včasih pridirjal kakor splašena zver s kako palico ali kar mu je že prišlo v roke nad služkinjo v kuhinjo, ako je storila kak ropot in ga tako motila pri njegovih študijah, a drugače je bila njegova pamet jasna kot pomladno jutro. Bil je že v pokoju in edina želja mu je bila le mir in tihota.   Po cele ure je sedel ves za-
mišljen, a ne v take misli kakor danes. Klub svoji starosti se je Miklavc Še vedno rad spominjal onih blaženih trenotkov, ki jih je preživel mladenič, posebno ob božičnih praznikih, ko je prihajal kot dijak iz mestnih šol v rodno domačo vas. Tudi pozneje, ko je bil že v službi, je obiskal včasih svoj dom, na katerem pa je že gospodaril starejši brat, a to le redko in kmalu je popolnoma pozabil, kje mu je rodna gruda.
— V isti hiši, kjer je stanoval Miklavc kot petintridesetletni mož, je bivala tudi mlada učiteljica Matilda. On sicer ni bil eden onih, ki bi vztre-petal ob vsakem ženskem pogledu, a po dolgi hrabri vojni pade tudi Port-Artur. Matilda mu je postajala od dne do dne bolj simpatična in nekega večera, ko sta sedela skupaj v hladnem mračnem vrtu in so peli okrog zaljubljeni slavčki, sta se objela in poljubila. Ona ga je ljubila kakor ljubi le malokatera. Bila mu je udana in se veselila, da jo popelje pred oltar. Tako se je udala lepim, pre-lestnim sanjam, mu podarila srce in — nedolžnost. . .
A to je trajalo le dva meseca,
ker Ivan Miklavc je bil na lastno prošnjo prestavljen v drugo mesto, a kmalu po njegovem odhodu je dobila Matilda pismo s kratko vsebino.
Draga Matilda!
Odkritosrčno ti povem, da nisem čutil do tebe mnogo ljubezni — bila si mi duhteča rožica, katero sem odtrgal. Oprosti, da te ne morem več ljubiti — jaz sem čudak.
Ostani zdrava        t. M.
— Bilo je nekaj mesecev pozneje in Matilda je porodila deklico. Ivana ni iskala več, tužno in udano je prenašala udarce brezsrčne usode. Hčerko Slavico je oddala v vzgojo znani obitelji, plačevala in skrbela za njo, kolikor ji je dopuščala skromna plača. A ko je izpolnila že šestnajsto leto, ji je mati Matilda nenadoma umrla in deklica je morala za kruhom. Stopila v trgovino kot prodajalka in tako je živela že štiri leta po materini smrti, ne da bi kdaj poznala svojega očeta. Kar ji nekoč izroči neznana ženska zamazano pismo, v katerem je stalo sledeče: Dragica moja!
Oseba, ki ti izroča to pismo, je bila edina prijateljica tvoje matere
in njej sem naročila ob svoji smrti, naj ti odda to pismo, ko dopolniš dvajseto leto. Zakaj tako si morda misliš!? Slušaj! V dvajsetem letu si in skoro gotovo ti čuti srce kal ljubezni. Glej tako sem ljubila nekdaj jaz — ljubila pošteno, a bila zavržena kot vlačnga. Ivan Miklavc, profesor v I., je tvoj oče, a ne stopi nikdar pred njega — on je krut. Ljubim ga še vedno in iz ljubezni do njega prosim te, Slavica, ne vznemirjaj ga na stare dni. Slušaj prošnjo svoje te ljubeče — nesrečne matere
Matilde. Po preteku enega leta pa je dobila Slavica boljšo službo v istem mestu, kjer je bival profesor Miklavc. Izvedela je kmalu kje stanuje, a nadlegovala ga ni nikdar, niti poznala. Živela je zadovoljno, a usoda je hotela, da je postala nesrečna, kot njena mati — bila je noseča in za službo nesposobna. Iz prihranjenega denarja, katerega je bilo pa le malo, si je najela stanovanje in se hranila. A pošel je ta denar prekmalo. Že je čutila, da v malo dneh porodi in bila je brez stanovanja, brez hrane — a vse-naokrog veseli božični prazniki. Pri
Deželni zbori.
Praga, 2S. decembra. K prvi seji sta prišla tudi ministra P rade in P a c a k. — Vsi nemški poslanci so interpelirali deželni odbor, zakaj se je neka služba v najdenišnici oddala Čehu, Mladocehi pa so interpelirali namestnika zsradi protežiranja namških višjih uradnikov pri namest-ništvu. Nadalje so interpelirali zaradi imenovanja Častnih meščanov v Bu-djejovicah ter zahtevali, naj se sedanji občinski zastop razpusti. Po seji je šla deputacija radikalnih in agrarnih poslancev k deželnemu maršalu, naj bi imel deželni zbor Še tudi v ponedeljek sejo, ker bi vse stranke rade poslale govornike v proračunsko debato. Maršal je obljubil, da prošnji »streže, ako se želji pridružijo še druge stranke. — Načelniki vseh nemških strank so so zvečer posvetovali zaradi združitve v deželnem zboru.
Brno, 28. decembra. Deželni zbor kaže že na zunaj klerikalno lice izza novih volitev. Razen dveh škofov sede v zbornici trije kanoniki in štirje drugi duhovniki. V*eh pet čeških soc. demokratov je prišlo z rdečimi nageljni. Namestnik in novi deželni glavar sta pozdravila deželni zbor najprej v češkem jeziku. Mladocehi so nujno predlagali, naj se dajo draginj ske doklade deželnim uradnikom in učiteljem. Posl. dr. Fischer je predlagal, naj se uvede za deželni zbor splošna in enaka volilna pravica.
Minister — nemškonacijo-nalni politik.
Dunaj, 28. decembra. Minister P rade je izdal poziv na vse nemške ^svobodomiselne" stranke, naj se združijo. V pozivu pravi, da je za vlado šele sedaj napočil hudi čas, a nemške svobodomiselne stranke niso pripravljene. Preveč se dela politika na lastno pest, nihče se noče podvreči, vsakdo hoče svoja posebna stremljenja staviti pred skupne cilje. Bila pa bi napaka, ki bi se nikoli ne dala popraviti, ako bi bili Nemci v parlamentu splošne in direktne volilne pravice ravno tako razdeljeni v Šest klubov, kakor so bili v dosedanjem parlamentu. Ako se ne združijo svobodomiselne nemške skupine, prehiteli jih bodo konservativni Nemci, krščanski socijalci in klerikalci, in tako se lahko zgodi, da pridejo svobodomiselni Nemci med mednarodne socijalne demokrate in mednarodne klerikalce, ki jih bodo zmleli: svobodomiselni Nemci zgube na ta način ugled, vpliv in moč v parlamentu in v državi. — Ko bi kateri slovanski minister nastopil s takšno politično organizacijo, kako bi padlo po njem nemško časopisje!
Za svobodno kolportažo.
Inomost, 28. decembra. Ker ni upanja, da bi parlament v zadnjem svojem zasedanju mogel dognati spremembo tiskovnega zakona, namerava posl. dr. Erler vložiti v seji 9. t. m. nujni predlog, naj se prepoved glede proste kolpor-taže odpravi.
Maloruska organizacija.
Lvov, 28. decembra. Včeraj je imela stranka mladih Malorusov shod, ki so se ga udeležili odposlanci 30 političnih okrajev vzhodne Galicije, i Shod je bil zaupen ter je sklenil koncentracijo vseh mladih Malorusov za predstojeČe volitve.
Program ogrsko-hrvaškega državnega zbora.
Budimpešta, 28. decembra. Pred novim letom zboruje ministrski svet, ki bo določil program za bodoče državnozborsko zasedanje. Mesec januar še izpolni debata o proračunu. V februarju pride na vrsto rekrutna predloga, ki se bo gladko dognala, ker ne zahteva zvišanja števila rekrutov. Zvišanje rekrutov je namreč v zvezi s topovi, ki še niso gotovi. Tudi nagodba z Avstrijo še ne bo tako kmalu zrela za razpravo. Tozadevne komisije se zberejo zopet Šele v drugi polovici meseca januarja. Ker te dve zadevi ne pridete pred spomladjo v parlamentu na vrsto, je pričakovati, da bo parlament zboroval do konca zasedanja povsem mirno.
Madžari in Japonci.
Budapešta, 28. decembra. Japonski trgovinski minister je poslal ministru Kossuthu brzojavno čestitko za novo leto. Kossuth se je zahvalil v imenu celokupne ogrske vlade. (Mongolska kri seje začela zbliževati.)
Dogodki na Ruskem.
Petrograd, 28. decembra. Italijanski vojaški ataše je odposlal na kolodvor težak zaboj uradnih spisov. Transport je spremljal poseben zaupnik. Med potoma je stopil spremljevalec z voza, takrat pa je voznik pognal konja ter v diru zbežal z vozom. Vse poizvedovanje je ostalo brezuspešno. Dogodek je provzroČil v diplomatskih krogih veliko vznemirjenje.
Varšava, 28. decembra. So-cialno-revolucijonarna stranka je sklenila, da razvije za časa volitev v dumo zopet svoje teroristično delovanje, češ, da je to edino bojno sredstvo proti vladi.
Reforma vojaškega kazenskega zakonika na Francoskem.
Pariz, 28. decembra. Ministrski svet je sprejel zakonski načrt, s katerim se odpravijo vojna sodišča. Smrtna kazen se v mirnih časih sploh odpravi. O hudodelstvih in prestopkih, ki jih zakrivijo vojaki, bodo sodila civilna sodišča. O disciplinarnih stvareh razsoja edino le stotnik za svojo kompanijo. Proti njegovi sodbi se sme obsojeni pritožiti na polkovni administracijski svet. Kazenske stotnije se odpravijo, a nado-meste s korekcijskimi oddelki pri vsakem polku.
Anglija in Turčija.
Carigrad, 28. decembra. Vali iz Basoraha je  sporočil   v Carigrad,
neki prijateljici je bila teden dni, a danes na dan Silvestra jo je odslovila tudi ta. Skoro ves dan je pretičala v cerkvi, kjer je bilo vsaj nekoliko topleje kot zunaj, kjer je drvila burja snežinke v velikih kolobarjih, čutila je, da porodi še nocoj, Čutila stra-homa, kje bode dobila kotiček brez denarja — ljudje so brezsrčni. Glad jo je nadlegoval, ker že prej-šnji dan ni použila ničesar, a pred njega — očeta, se ni upala stopiti.
V cerkvi se je jelo mračiti. Temne, dolge sence oltarskih svetnikov in svetnic so pošastno rasle ob bledi svetlobi po prostrani cerkvi, ki je bila malone prazna.
Stopila je na ulico. Veselih obrazov, polnih zadovoljstva so hiteli ljudje križem, se smejali, a njo je pogledal marsikdo smehoma. Oči so ji bile rosne in ko se je spomnila svoje nesrečne matere, ji je pripolzela debela solza po bledem, mrzlem liou. Veliki, rdeči lepaki so vabili na veselice, da veselo in skupno zadovolj-niki staro leto in slovesno pozdravijo novo, a ona nima niti kupčka slame, kjer bi legla utrujena in porodila.
Kam, kam!? ...
Morda on — oče vendar ni tako trdosrčen, da bi ne sprejel samo za eno noč svoje hčerke — svojega nesrečnega otroka!
Ta edina rešilna misel se je je polastila popolnoma in jo tudi premagala.
Plahih, onemoglih korakov se je napotila k njemu, ki ga ni poznala, k njemu, ki jo je poklical v to tožno življenje.
*
Pod mizo, obloženo z mnogimi knjigami, bileti in zvezki, sta se zdaj-pazdaj na tihem sporekla suhi Jupiter in kosmata Venera in v svoji jezi tudi zagodrnala, a danes jima je bil profesor Miklavc milostljiv. Nič ju ni opominjal, sedel je mirno in zamišljeno zrl v tla. Kratka Prešernova pesem ga je preselila v duhu nazaj v ona leta, med one spomine, ki so bili zakrinkani s težko meglo davne preteklosti. Vzbujal se mu je v srcu Čut usmiljenja, čut kesanja nad njo, ki jo je storil nekdaj tako nesrečno. Rad bi popravil, kar je zakrivil nekdaj, a znal ni, kje je umrle Matilde hčer. Rad bi videl vsaj enkrat njo, ki j«
da sta dve angleški vojni ladji zavzeli turški otok Nedjah (v perzijskem zalivu blizu arabskega nabrežja) s tem, da sta razobesili na tem in na manjšem sosednjem otoku angleško zastavo. Vali je prosil za navodila.
Konflikti v Maroku.
Madrid, 28. decembra. Španski vojni minister je z ozirom na zmešnjave v Maroku pomnožil garnizije v Centi in Melili.
Maroški vojni minister Gebbas je prišel s 3000 vojaki pred Tanger ter se utaboril. Ker je v bližini uta-borjen tudi vodja vstašev Raizuli, bati se je z vsakim dnem spopada.
V vseh mošejah so preči tali sultanovo pismo, s katerim se vzame Raizulu naslov paše.
Staroloike uolltue.
Tisti čas je prišlo povelje od cesarja Augusta, naj se popiše ves svet. Tisoč devetsto in šest let pozneje je izšlo podobno povelje od vseh župnikov, kaplanov in drugih farških podrepnikov v Starološki občini, da namreč morajo iti vsi v nekrvavi boj za sveto vero — ali prav povedano, za veliko bero — da bi na vsak način štrli v prah nevarni liberalizem. In res, prihajali so vsi, od vseh strani: hromi, kruljavi, gluhi, bolni, mršavi, pijani, trezni in učenjaški analfabeti. Z visoke Križne gore in Planice so se podali v nižino pod junaškim poveljstvom tudi po noči neutrudljivega kavalirja kaplana Ferjančiča v bridki boj v Staro loko Ta bojna falarga, ki se je zavalila v dolino kot hudournik, je dobila pomoč od nižje biva-jočih somišljenikov iz Pevna in okolice ; upapolni zmage so jo mahali na krvavo bojišče. Kavno od nasprotne strani, od jugoizhoda sta prignala podpoveljnika iz Rateč in Sore v boj od dolgega pohoda že vse izmučene in sestradane, vendar pa za sveto stvar še vedno vnete junake. — Kako pride ^Gorenjec" do tega, da jih imenuje sestradane hrvaške buše, ne razumemo, saj so bili le katoliško misleče — pardon — misleči busniki. Z vzhodnim vetrom so jo prilomastili sem čez razorani Kamnitnik v neposredni bližini bojišča kočujoči mame« luki, od tam, kjer je sv. Duha mačka snedla in farizejski pijančki iz šuške srenje. Vse te navdušene bojne čete je vzprejel na licu bojišča sam prebrisani harambaša škofjeloški. Pravijo, da sliši na ime prav malega ptička, kar morebiti popolnoma ne odgovarja njegovi obsežnosti; očividci pravijo, da mu je zadnja agitacija napravila nekaj škode na lastnem pohištvu — trebuhu. Od severoizho la so jo pri-rezali od Boga pozabljeni nesrečneži, „nevarna gadja zalega" od nasprotnikov imenovani. Ti Žabničani s svojimi zavezniki so bili pa tudi res nesrečni, ker jim ni načeloval njih priljubljeni pivski vodja župnik Čik. Ta jih je pa na nehvaležen način pustil na cedilu, čeprav so mu že tolikokrat izkazali velike usluge s tem, da so od hude pokore onemoglega reveža spremljali domov iz krčme. V njih spremstvu mož ni nikdar izgubil klobuka, le zapomnite si dobro to. Ko so torej Žabničani z zavezniki prispeli na bojno polje in videli, v kako velikem številu se je vrag zbral, so se spustili v boj, seve brez upa zmage. Nasprotnikom je bil boj tem lažji, ker so ti deloma sami zavrgli svoje orožje, — voliti namreč niso hoteli — in se jim vdali na milost in nemi-
rojena iz njegove krvi; in ako je ubožna — o kako rad bi jo storil srečnejšo, kakor je bila ona, ki ga je vendar tako ljubila. Srce mu je postalo mehko, zavedel se je, da je ravnal brezsrčno tiransko in zahr.^pe-nel je z očetovsko željo po edini, v kateri se pretaka njegova kri. Spomnil se je vseh tistih večerov, ko mu je sedela v naročju udana — vsa njegova, a kaj je storil on! ? . . .
„0 hčerka, daj da te vidim, saj te ljubim in storim te srečno — dovolj imam!"
A glasovi zamolkli, hripavi so se razgubili v sobi, odgovora niso našli. ..
Ko mu je služkinja prinesla večerjo, je jezno zamahnil z roko, naj odnese nazaj. Začudeno ga je pogledala, a ker je vedela, da pri njem ni ugovora, je vsa nezadovoljna odšla. Miklavo pa se je zleknil po di-vanu in si prižgal dišečo cigaro.
Ni de dolgo ležal, kar začuje, da nekdo trka. Jupiter in Venera sta takoj 'razdražena zalajala, a se na Mi-klavčev mkaz hitro tiho odstranila t kot.
„Naprej!"
lost. In nad svojimi se ne bojujoči mi nasprotniki so praznovali slavno zmago. Na volilno bojno polje se je prikazalo več preslavnih junakov, ki se morajo na vsak način izročiti zgodovini, da jih bodo poznali pozni rodovi. Trebušnega harambaše adju-tant je bil trebušni kaplan kavalir Ferjančič; v Štabu so bili pa že od prej slavni borilci za sveto stvar, žabniski, seteški in sorski dušni pastirji in beropobiratelji. Na za vse, po dnevi in po noči podjetnega adju-tanta so letale neprestano spodbujajoče pšice, kako je bilo n. pr. tedaj, ko so popokali klini pod veliko težo visečemu med nebom in zemljo in je prišel s svojim blagoslovljenim telesom v neljubo dotiko z materjo zemljo in kaj se je zgodilo z bogokletno lestvo; kakor so svedoki poročali, je hlapec polomljene kline že popravil in iestva je zopet pripravljena za nova vrtoglava podjetja.
Kot dober kristjan se pa kaplan tega že spokorjenega greha ni prav nič sramoval. V štabu so bili že v bojih osiveli vojniki, kakor slavni župnik Čik — s klobukom — največji prijatelj svojega žabniŠkega naroda. Zgodovina bo poročala potomcem, da je opravljal trojno službo in sicer mesto pastirske, duhovske in kraljevske, kar si on v svoji skromnosti domišljuje, službo klerikalnega agitatorja, komedijanta in liberalnega pijanca. Opazujmo ga v prvi službi. V cerkvi in spovednici ni navdušil le sebe in svojih faranov za sveto stvar, temveč tudi svoje duhovne sobrate pri kozarcu vina. V svoji navdušenosti je sklenil pri štabnem posvetovanju, da bo kazal prosto glavo so-vragu, ne pa proste prsi kot stari junaki. Na svojem prvem povratku od posvetovanja je kot disciplinarni častnik takoj zgubil klobuk, da bi ostal zvest svojemu sklepu. Pa glej ga vraga! Poštenjak ga je našel, izročil mežnarju in ta ga je vrnil v veliko žalost njemu nazaj; zato so pa bile tudi vse zabavljice, če ima g. čik še klobuk, tako neumestne, da se je moral kar sramovati. — Čik — komedijant. Zgodilo se je že večkrat, da se je mož zgodaj zjutraj hudoval nad abstinenco, ki hoče uničiti božjo kapljico — njegovo dušno in telesno hrano. nPer moj duš, če ima kdo kaj korajže, naj pa pride sem" je rohnel sredi gostilne, kazaje pesti svojim vinskim tovarišem. — v_ik — liberalni pijanec. Dandanes čivkajo že vrabci na strehi, da je tisti liberalec, ki gre mesto k maši v gostilno. Pa naj toraj kdo reče, da naš župnik ni liberalec, ko lani on ni niti na sveti večer, niti na sveti dan maševal, pač pa se je obhajal obilno z vinom v gostilni. Grdo je od ŽabniČanov, da ne posnemajo svojega župnika niti v tem. Radi teh lastnosti je on tudi tako prirastel na srce svojih faranov, da se silno boje, da bi ga jim škof ne vzel. V krščanski ljubezni ga spremljajo ob tihih luninih večerih iz gostilne domov, da bi se mu kaj ne pripetilo in, da bi dolgi tercijalski jeziki^ ne zvedeli, kake vrste liberalec je. Če je treba, ga skrijejo tudi v seno, da bi se ne pohujŠaii nedolžni. Ja, pa da ne pozabimo, kar je g. Čik v rožcah sam izjavil — in tedaj vsakdo resnico govori — namreč, da je socijalni demokrat; torej še hujši framason, kot žabniški liberalci.
Druga slavno znana oseba je zloglasni intrigator Brajc, ki je ube-žal . . . slabemu sorskemu zraku za malo časa. Sicer on nima prav nič bušnikov v ti občini, je vendar ne-videč bruno v lastnem očesu prišel ruvat pezdir iz očesa svojega brata. Da bi pa ne zaostal v gorečnosti za svojimi tovariši, je pricapljal seve tudi
Počasi, prav polagoma se odpro vrata in bleda, mlada ženska se pojavi na pragu.
„Kaj hočete!?"
Senoren in brezsrčen je bil ta glas in zašibilo se je koleno mladi devi — v hipu je klečala pred njim.
„Usmiliti se, — oče!"
Ob postelji, kjer je ležala Slavica, je stal zdravnik, služkinja in babica, a pri mizi je slonel Miklavc in s solznimi očmi zrl v trpečo hčer.
Ko je prišel trenotek, da porodi, je zbežal kakor plaha srna ves trepetajoč v sosedno sobo tiho jeolaje:
„Da bi se izteklo dobro, o kako bi bil srečen!"
Ko je udarilo v zvoniku kapucinskega samostana dvanajst in zbežalo staro leto v bežečo preteklost, je planil zopet nazaj v sobo in se takoj veselja zgrudil v blazine in poljubil bolečin rešeno hčer, a pogled mu je vsplul tja med snežnobele plenice, kjer se je že hotela jokati v pravkar došli svet — novoletnioa.
Josip Premk.
rateški župnik. Vsemu štabu je pa delal zgago starološki dekas s tem, ker se je izrazil, da se tukaj ne gre za vero in je vsakemu svobodno voliti, kogar hoče. To se vidi, da stari duhovniki dandanes nimajo več prave vere.
Istotako kot so se izkazali voditelji, so se tudi njih podaniki, seve po svoje. Bili so večinoma analfabeti, pa to nič ne de, saj Bog ne bo nobenega vprašal, Če zna pisati in brati, samo, da po veri voli, pa bo vsak zveličan, Če je Še tak grešnik. Da je bila njih nadarjenost ia inteligenca res grozno velika, sledi že iz tega, da so se jih sramovali lastni voditelji. — Pred komisijo je bil poklican od vsemogočnega adjntanta star mož. V roki je držal kos papirja. Staremu človeku seve malo pogled opeša in on je obračal, da bi bulje videl, list na vse strani, na desno in levo, na prav in narobe, citati pa lw ni mogel. „Vražja smola", je vzkliknil drže list narobe, „da se danes tako slabo vidi, da kar nič ne morem citati". Kar se zasliši iz množice hudomušna opazka: „Oča, vi ste pa res zelo učeni, vi znate kar narobe čitati !a — Drug prizor: Adjutant citira pred komisijo starega gluhega reveža. Ko se srečno privije do mize, ga vpraša eden odbornikov: „Katere volite?" On nato: „Kaj pa je?" Adjutant ga vpraša glasneje : Oče, volitve so, ali bote volili ? On: „0 volu pa bom!" Adjutant Ferjančič: ^Katere pa volite? On nato zopet: „0 to pa, volil pa bom!" Nato ga še glasneje vpraša: „Katere bodete volili?a On odgovori: „Saj jih vi veste, saj ste jih že dostikrat povedali, jaz jih ne vem". In še več podobnega. Omeni naj se le to še, da klerikalci ne poznajo več telesnih del usmiljenja. Na volišče so spravili starega bolnega reveža in se potem niso nič več zmenili zanj, tako da so ga nazaj domov morali spraviti liberalci. Tako so torej volili na katoliški podlagi sami katoliški, prepričani, zavedni, verni, zabiti možje, ki so izvolili katoliške prepričane, zavedne, verne in zabite odbornike v drugem in tretjem razredu Le v prvem razredu so zmagali krivo-verni liberalci, ki bodo pač trn v peti našega blagoslovljenega fanta Ferjančiča, ki je tudi v odboru Med njimi je bil enoglasno (1) izvoljen župnik Čik, ki je bil kar presenečen. Da je bilo za likof dosti jeruša in druge pijače, ni potreba omeniti.
Dnevne vesti«
V Ljubljani, 29 decembra.
— Slovenski odvetniki in nemško Časopisje. Zadnje zborovanje zveze slovenskih odvetnikov Nemcem ne da miru. Vsi spodnje-štajerski nemški in nemškutarski listi se zaletavajo v posamezne ndeležence tega zborovanja s tisto divjo bes-nostjo, ki je lastna le nemškemu narodu, kadar vidi, da se mu le količkaj križajo njegovi okupacijski nameni. rNaša nemška sodišča so poslovanj ena ali se nam vsaj hočejo poslovaniti" kriče in lažejo o silnih krivicah, ki se jim baje gode že okoli 20 let. Ako tuintam kak slovenski sodnik govori s slovensko stranko slovenski, je v nevarnosti nemška posest, je v nevarnosti vse nemštvo. Nemci hočejo v krajih, kjer staau-jemo Slovenci v tako ogromni večini, kot n. pr. na Spodnjem Štajerskem, imeti samo nemško uradovanje, vkljub temu pa kriče pri vsaki priliki, kaki pravičneži da so. Iz tega se zopet izprevidi tista nemška nenasitnost in požrešnost, ki nam j« požrla že toliko naše lasti, izprevidi se pa tudi nemški barbarizem, ki ne privošči svojemu sodeželanu niti trohic* n a j opravičen ejših pravio, dasi se mora Nemcu v tujini, kjer je t manjšini, dovoliti vse, Česar si poželi. Slava nemški pravičnosti!
— „Slovenec" in sokolstvo.
^Slovenec" je svoje čase, ni še dolgo od tega, neprestano napadal naša sokolska društva, jih označeval kot bistveni del svobodomiselne organizacije in proglašal sokolsko idejo kot skrajno škodljivo, ker ima baje svoj izvor v framazonstvu. Spominjamo pri tem samo na ljute napade zlasti na Jeseniškega Sokola, čigar dlani so se še do zadnjih dni v „Slovenoevih* predalih sramotili na najpodlejši način. Na Jesenicah so celo nameravali ustanoviti konkurenčno klerikalno društvo „Sokolu", ki bi naj nosilo ime „Orel". Tudi v Ljubljani jo pred kratkim osnoval g. Podlesnik novo
WkW Dalje ▼ prilogi*
1. Priloga „Slovenskenn Narodu" it. 297, Odo 29 decrntbra 1906.
telovadno društvo na klerikalni podlagi. Človek bi torej mislil, da so klerikalci, predvsem pa wSlovenec", neizprosni in načelni sovražniki so-kolstva, zlasti ker klerikalno glasilo doslej ni imelo niti ene dobre besede o naših sokolskih društvih, kamoli da bi priobčevalo simpatično pisaua poročila o njihovih prireditvah. Tudi dandanes se menda še gode Čudeži ! Tčerajšnji „Slovenec" je namreč priobčil obširno poročilo o občnem zboru „Postojskega Sokola" ter s tem prevrgel svojo dosedanjo taktiko preziranja in omalovaževanja „Sokola". Ali je .Slovenec" kar preko noči postal iz Savla Pavel V Morda relu iz prepričanja? Stari klerikalni lisjak, pa prepričanje, smešno ! Morda so se pa sokolska društva Čudežnim potom spremenila iz preje zloglasnih „fra-maaonskih" v verna katoliška društva? Kaj še! „Slovenec" je le uvi-del, da se sokolstvo pri nas ne da uničiti niti z napadi, niti z obreko-kovanjem in sramotenjem; prepričal seje, da so ti njegovi dosedanji napadi samo popularizirali sokolsko idejo in jo pomagali širiti med narodom, zato je sedaj spremenil taktiko in obruil plašč. Sedaj se klerikalni poštenjako-viČ hlini sokolstvu kot iskren prijatelj, da bi ga s sladkimi besedami zvabil na svojo stran, ker se mu navzlic vsemu trudu ni posrečilo, gaskolom ubiti! Na sokolstvu je, ako se posreči ta klerikalni manever!
— „Kdo dela gimnazijske direktorje'1? V Kranju se bahata Cof in Koblar, da sta že vse storila, da postane v Kranju klerikalec direktor. Naravnost se govori, da je ta srečni mož, za katerega dela Štab S H S. v Kranju, profesor Jarc. Ver-standen, Herr Schops!
— Klerikalna obrekljivost Obsojena. Danes dopoldne se je vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem kazenska razprava o tožbi župnika Berceta proti bivšemumedvodskem u županu Svoljsaku. p o domače Smovcu, njegovi ženi Mariji in Jožefu Čarmanu izSenice zaradi razžaljen j a časti. Iz tožbe posnemamo, da je Smovc 14. oktobra t. 1. s Šmarne gore grede pravil proti Jožefa Čarmanu, da je imel župnik Berce opraviti z neko žensko, česar posledice niso izostale, da pa so otroka naprtili nekemu mladeniču, ki je vpisan za njegovega očeta. Tudi Smovčeva žena je pravila isto dvema ženskama. Jože Čarman je potem pravil okrog, kar je zvedel od Smovca. Pri današnji razpravi, ki jo je vodil sodni tajnik g. Zotman, je Smovc kratkomalo tajil, da bi bil Čarmanu kaj govoril čez Berceta. Tudi Smov-eeva žena je vse tajila. Sodnikovemu pozivu, naj prosita za odpuščanje župnika Berceta, se je obtoženec odločno nprl, doČim je njegova žena prosila odpuščanja in obljubila plačati stroške, vsled česar je toži tel j odstopil od tožbe proti njej. Nato je Jože Čarman, ki je Smovčev bratranec, Kot priča zaprisežen potrdil, da mu je Smovc res tako pravil, kot je v obtožbi rečeno. Ko je zadnjič dobil priča kot obtoženec povabilo k razpravi in šel Smovnu to povedat, dejal je ta: „Zdaj bom pa še jaz kake sitnosti imel." Smovc taji vse, dasi mu priča v obraz ponovi svoje trditve, a se v hitrem medsebojnem govorjenju zagovori, da pravi, da mu je Čarman dejal, pokazavši mu sodno povabilo: -Kje si pa to slišal, kar si mi zadnjič pravil?" Zastopnik toži-fađjefj g. dr. Novak, je predlagal za kade žalitve strogo kazen, zlasti z o žiro m na trdovratno tajenje Smov-Čevo in ker je bil že lOkrat kaznovan, kar dokazuje, da je Smovo zakrknjen grešnik, ki mu še toliko kazni ne zaveže njegovega strupenega jezika. Sodnik je nato razglasil *odbo, da se Smovc obsodi na Štiri tedne ječe, poostrene s po-
štom, trdim ležiščem in tem-niao vsak teden. — Ker se je Ćarman zavezal plačati stroške, ki °dpadejo nanj in ker je obžaloval ^oje besede, je tudi glede njega bila ^**knjena tožba. — 8 to razsodbo J% škofovemu informatorju l|fT« pritisnjen pečat obrek-
ljiv t-a na čelo in čestitamo klerikalni stranki, da ima med svojimi stebri take izredne veljavne može. Tudi škof je lahko vesel svojega dragega prijatelja!
— Škof na plOSU. Klerikalno društvo „Prometna zveza" priredi 1*2 januarja v „Unionu" predpustno veselico s plesom. Da se ta slavnost poveča, Šel je odbor prosit Škofa Jegliča, da bi jo počastil s svojim posetom. Kakor smo izvedeli, je škof obljubil priti na to veselico. Udeležencem te prireditve se bo nudil prekrasen in nenavaden užitek, kajti da tudi škof zapleše kako poiko, za trdno pričakujemo in verujemo. Da poj de škof na predpustno veselico, na kateri se bodo vrteli moški in ženske skupaj v prešernem plesu, se nam ne vidi nič grešnega, saj je že marsikak starodavni svetnik plesal. Pričakujemo pa od škoia, da ne bo prepovedal plesa po deželi, kjer se ljudem odvzame maša, če se ob neprepovedanih Časih parkrat zavrte. Ako ples za ljubljanskega škofa ni greh, tudi za druge ljudi ne more biti. Seveda pa naposled ni izključeno, da bo Škof ples samo gledal in pasel svoje oči na katoliških plesalkah. Ako je škofu dovoljeno kaj takega, mora biti tudi vsakemu drugemu, pa naj katoliški duhovniki še toliko govore o pohujšanju in groze s peklenskim ognjem. Naj že bo torej kakor hoče, naj škof pleše ali samo gleda ples, dejstvo je, da se udeleži plesne veselice, kar je vsekakor znamenje časa!
— Mokronog in šentjanška
Železnica« Iz okolice nove proge šentjanške železnice smo naprošeni priobčiti naslednje vrste: Resolucija mokronoškega shoda radi zgradbe kolodvora tik Mokronoga nam sili nehote pero v roke. Pojasnjeno je sicer že bilo vsestransko v raznih listih, kaj je storiti Mokronogu, da dobi svoj kolodvor in povedano je tudi bilo, da mi temu nismo nasprotni, temveč da ga jim iz srca privoščimo, seve ne da bi se to zgodilo na rovaš ostali ogromni večini prebivalstva; toda vse to nič ne pomaga in Mokronočanje hočejo imeti brezobzirno svoj kolodvor ali pa naj se zgradba železnice sploh opusti. To je njih parola in nič jim niso mar splošne koristi, samo da bi veljala njih zahteva. Popolno nejasno nam je, Čemu vpitje in shodi, saj vendar lahko dobe kolodvor tik trga le — drugi jim ga ne bodo gradili iz lastnih sredstev. Le malo naj posežejo v žep tisti, ki ga najbolj žele, pa se jim ustreže. Nedeljska resolucija se nam zdi takisto neresna in naivna, kakor grožnja onega uglednega Mokronočana: „če ne bo kolodvora v Mokronogu, pa tudi ne bom ene reči na to železnico oddal, rajši vse v Trebnje zvozim." Premisliti je vendar, da se železnica ne gradi edino radi Mokronoga, temuč v prvi vrsti radi premogokopa, če bi ne bilo tega, bi se sploh nikdar ne gradila. Hvaležni moramo torej biti, da vsaj železnico dobimo in kolodvori v bližini nam bodo gotovo v veliko dobroto. Ostale občine imajo gotovo vsaj toliko pravice in zanimanja do nove proge kot Mokronog, a jim niti na misel ne pride zahtevati, da, če se jim ne ustreže, naj se zgradba opusti. Skušajmo na vse načine zastopati splošne koristi ljudstva ob novi progi, nikakor pa ne poedincev. Ne zavirajmo, temveč pospešujmo prepo-trebno stvar. Prepričani smo sicer, da se merodajni faktorji ne bodo mogli ozirati na vsako posamezno zahtevo in željo, vendar naj bodo te vrstice v pojasnilo, da ne soglašamo okoličani z mokronoško resolucijo. Želja naša je: Pospešite zgradbo kolikor hitro mogoče, ozirajte se vobče na željo ljudstva, a želja posameznikov naj dela ne ovira oziroma razdira.
— Štajerski  deželni zbor.
Posl. Vošnjak je interpeliral zaradi ustanovitve slovenske kmetijeke Sole v Št. Jurj a ob južni železnici. Posl. Bo bič je predlagal, naj se vse ljudske šole premestijo iz III. v II. plačilni razred. Isti poslanec je interpeliral zaradi imenovanja d i striktnega zdravnika v Vojniku. Posl. Vošnjak je nterpeliral zaradi prometnih ovir na
južni železnici. Potem je deželni odbor sprejel polletni proračunski provizorij. Za deželnega odbornika je bil izvoljen posl. Einspin-ner. Nato je namestnik zasedanje odgodil.
— Narodna stranka za Štajersko se pridno organizuje. V nedeljo 28. t. m. se je ustanovil v Žalcu okrajni odbor za občine Žalec, Petrovce, Veliko Pirešico, Gotov-lje, Griže in Sv. Peter. Zborovanja Hta se udeležila iz Celja dr. Kuko-vec in dr. Božič. Za predsednika okrajnega odbora je bil izvoljen žalski župan g. Josip Sirca. V gor n j e-gradskem okraju se je že tudi ustanovil strankin okrajni odbor, v katerega so bili izvoljeni gg. notar Avgust Drukar, nadučitelj Kocbek, učitelj Š i j a n e c , veleposestnik M. Z i dar n in razni drugi ug!edni možje v okraju. V Rušah je priredila „narodna stranka" 2b\ t. m. javen shod, katerega so vodili gospodje Viktor Glaser, Al. Glaserin Fran Pahernik. Na shodu sta govorila dr. Kukovec in dr. Božič iz Celja. Za Vuhred, Marenberg in Kapljo v arveškem c kraju se ustanovi poseben odbor. Tudi v Rajhen-burgu se je že osnoval strankin pododbor, za čigar načelnika je bil izvoljen vrli narodni kmet Anton Kune j iz Stolovnika.
— „Zadružna zveza" v Celju je strogo gospodarska organizacija, ki nima s politiko čisto nič opraviti. Ker je ta organizacija docela nepolitična in v gospodarskem oziru za Spodnje Štajersko, kjer je tudi njen sedež, največje važnosti, bi bilo pričakovati, da bi našla „Zadružna zvezaa v vseh štajerskih slojih brez razlike političnega mišljenja najkrepkejšo oporo. Temu pa ni tako. Gospodom okrog „Slovenskega Gospodarja"* je namreč celjska „Zadružna zveza" hud trn v peti samo zbog tega, ker sede v njenem načelstvu možje, ki nečejo slepo trobiti v ŠusteršiČev klerikalni rog in plesati po piščalki, na katero godejo osrečevatelji slovenskega ljudstva a la dr. Krek. Zato napada „Slovenski Gospodar" celjsko „Zadružno zvezo" neprestano — seveda brez vsakega vzroka — ter skuša prisiliti, da bi razne štajerske in koroške zadruge zapustile celjsko „Zvezo" in se zatekle v ljubljansko klerikalno. Kak strupen sovražnik nepolitične celjske „Zadružne zveze" je „Slovenski Gospodar", kaže zlasti dejstvo, daje ta list celo odklonil plačani inserat te „Z v eze", dočim r a d e-volje prinaša inserate raznih nemških in židovskih tvrd k. Ta neverjetna strankarska strast bi bila sama na sebi smešna, ako bi ne bila v narodnem oziru tako žalostna. Raje Žida in najzagrizenejšega Nemca, kakor rojaka Slovenca, ki ima na sebi ta greh, da neČe trobiti v klerikalk.i rog, to je geslo zagrizenih naših klerikalcev na Kranjskem in na Štajerskem. Naši ljudje naj to uvažujejo in po tem uravnajo svoje postopanje in prepričani smo, da se bo ta njihova taktika na klerikalcih še hudo maščevala.
— Ali imamo vzrokov, z našimi poslanci biti zadovoljni? „Narodni List" piše: V Mariboru se je pred kratkim pripetil slučaj, da seje polkovni zdravnik dr. Svaton pri preiskavi ustreljenega dragonca Berne-kerja tako „zmotil", da ni opazil rane na glavi, ki jo je predrla krogla iz revolverja. Poslanci treh različnih klubov so se zavzeli za slučaj, ker je bil Berneker „nemške" narodnosti. Izposlovali so, da je bil dr. Svaton koj suspendiran, da teče proti njemu kazenska preiskava in g. Wastian je celo interveniral pri nančnem ministrstvu, da se dr. bvatonu odvzame doktorsko dostojanstvo. Tako postopajo nemški poslanci, če se gre za justično ali zdravniško „zmoto" v škodo Nemca. Zdaj pa vprašamo: Kaj so storili slovenski poslanci, združeni v ^Slovanski zvezi" v slučaju Franca Bratuša, ki je bil na vislice obsojen, ker je baje svojo še sedaj živečo hčer umoril in snedel? V tem slučaju se je dokazalo, da ptujski sodni zdravniki niso znali razločevati človeških kosti od živalskih kosti. Mislite, da se je kateri izmed teh slovenskih poslancev brigal toliko za
stvar, da bi zahteval, naj se vsaj za bodoče navedeni sodni zdravniki ne uporabljajo v sodni praksi? Kaj še? Ta dva zdravnika sta še sedaj izključno sodna zdravnika v Ptuju in našim c. kr. deželnim poslancem niti na misel ne pride, izvajati kake posledice iz Bratuševega in drugih sličnih slučajev; saj se ne upajo ministrom se zameriti; menda imajo drugih „zasebnih" poslov preveč. Tudi preiskovalni sodnik, ki je preiskavo proti zakoncema Bratuša vodil, ni dobil ukora, pač pa je kmalu potem — avansiral! Pri teb razmerah so pa „Slovenski Gospodar", „Naš dom" in ljubljanski „Slovenec" še hudi, če se tem c. kr. državnim poslancem „po-slanČevanje" oČita.a
— Štajersko u&iteljstvo in —
draginja. Iz Celja se nam piše: Obča, deloma že neznosna draginja tangira vse javne uslužbence. To dejstvo država kolikor toliko tudi upošteva ter je ali pa šele bode svojim uradnikom in služabnikom prejemke zvišala, odnosno jim dovolila draginj-ske doklade. To je aktuvalno, popolnoma prav in pravično! — Ljudsko uČiteljstvo štajersko izza zadnje regulacije plač ni doživelo nobenega zvišanja svojih prejemkov; in vendar so se od istih dob od leta do leta živ-ljenski pogoji poostrili ter so v zadnjem Času postali taki, da je hitra odpomoč nujna potreba. Dežela Štajerska bode morala kaj ukreniti, da svojemu učitelj-stvu materijalno pomore! V to svrho se je med organizovanim uči-teljstvom štajerske dežele tozadevno započela akcija — seve sporazumno tudi z vodstvom „Zveze slovensko-štajersk'h učiteljev in učiteljic"! — ki stremi po tem, da se štajerskemu ljudskemu učiteljstvu pribori 20od-stotna draginjska doklada ter se mu brez skrajšanja vračunajo vsa pod-učiteljska leta. Ob sebi se razume, da učiteljstvo vztraja pri že ponovno stavljeni zahtevi, da imajo njega plače biti take, kakor jih imajo državni uradniki 11. do 8. činovnega reda. — Naše deželne slovenske poslance pa s temi vrsticami nujno prosimo, da ob Času, ko se bode razpravljala ta življenska učiteljska zadeva v našem štajerskem deželnem zboru, krepko povzdignejo svoj glas v prilog u čiteljstvu!
— Koroški deželni zbor Posl. dr. Steinwenderje poročal o regulaciji učiteljskih plač. Učiteljske plače se razdele vpet razredov, in sicer L razred za nadučitelj e in učitelje 2000 K, za naduči-teljice in učiteljice 1600 K; II. razred 1800 K za učitelje in 1450 K za učiteljioe; III. razred 1G00 K za učitelje in 1300 K za učite jice; IV. razred 1400 K za učitelje in 1150 K za učiteljice; V. razred 1200 K za učitelje in 1000 K za učiteljice. Plače podučiteljev in podučitelji se določijo z 800 K. VI. razred pride 15%, v II. 15%, v III. 20%, v IV. 25% in v V. 25% vsega uČiteljstva. V debati je govoril posl. Grafenauer, ki jo rekel, da bo ta zakon kmalu zbudil pri učiteljstvu nezadovoljnost ter se mu zdi, da je zakon narejen le za bodoče volitve. — Posl. dr. Pupo vac je utemeljeval svoj predlog za volilno dolžnost. Predlog se je izročil juridično-politiČnemu odseku.
— Dr. Korošec — mož beseda?
Ko je dr. Korošec prijavil svojo kandidaturo, je zatrjeval, da bo v državnem zboru složno postopal z ostalimi slovenskimi štajerskimi poslanci, pred vsem pa z RobiČem. RobiČa je ta KorošČeva obljuba tako navdušila, da se je z vsemi silami zavzemal za kandidaturo urednika „Slovenskoga Gospodarja". Ko je pa nato dr. Korošec res bil izvoljen v državnem zboru, je takoj pozabil na svoje slovesno dane obljube in je jel hoditi svoja pota. To se je pokazalo zlasti v slučaju, ko je Robid predlagal, naj Šu-steršičeva „Slovenska zveza" izvaja posledice iz tega, ako se sprejme določba, da sme le dvotretjinska veČina izpremeniti novi volilni red. Dr. Korošec je namreč glasoval proti temu predlogu, dočim so vsi drugi slovenski štajerski poslanoi — RobiČ, Ploj in Vonšek — gla-
sovali za ta predlog. Tako je torej bilo „složno" postopanje dr. Korošca z ostalimi štajerskimi slovenskimi poslanci! Korošec sam se je nato tega svojega dejanja sramoval in se bal, da bi za ta njegov izdajalski čin izvedeli njegovi volilci. Zato se je v svojem glasilu „Slovenskom Gospodarju" naravnost zlagal in pisal, da je on — dr. Korošec — glasoval za Robičev predlog, izpustil pa je docela V o u 8 k a, kakor da bi ga niti pri seji ne bilo, samo da bi ga s tem očrnil pri njegovih volilci h. Tako postopa poštenjak Korošec, ki nosi ovratnik katoliškega duhovnika! Lep poslanec to, ki se ne sramuje javno lagati, da sebe reši iz zadrege in obenem očrni pred volilci svoje najbližje tovariše poslance!
— Latinsko petje pri Nunah pri polnočni maši je brezobzirna novotarija. O tem se nam piše : Doslej je bilo to petje vedno slovensko, zdaj je je pamoraia nadomestiti blažena latinščina. Slovenskemu občinstvu latinske božićnice peti je pac nesmisel in gola cerkvena trma. Petje, katerega se ne razume in ne čuti, je za pevce in ljudstvo — če je sicer tudi ubrano — breme. Tako petje ne povzdiguje pobožnosti. V sedanjem času se v kulturnih državah preudarja, v koliko bi kazalo omejiti, olajšati in skrčiti učenje mrtvih jezikov po višjih Šolah, pri tem pa forsira Rim mrtvo latinščino ter jo Asiljuje celo raz kor. Naj se upeljejo še latinske pridige. Mnogim bo ustreženo. Za nje bi trebalo malo priprave. Ena naučena bi služila leta in leta, kakor — kožuh.
— Čmovrška afera. Danes dopoldne se je vršila pred tukajšnjim deželnim sodiščem kazenska razprava proti Antoni ji Felc, Ivani Felo, Ivanu Homovcu, KatariniHo-movc, Mariji Skvarča inFran-Čiški Kavčič, vsem iz Črnega vrha, ker so bili obtoženi, da so dne 21. septb. t. 1. napadli' s poleni Vidma r j e v o trgovino v Črnem vrhu. Vidmar je bil Član načelstva črno-vrške mlekarske zadruge, ki je propadla. Napad se je izvršil okoli 9. ure zvečer. Vsled silnega vpitja babnio, ki so kričale, naj pride Vidmar ven, da mu pokažejo, so začeli leteti ljudje skupaj. K sreči so dospeli orožniki, ki so napravili red, ženske so se pa poskrile za njimi. Ker se o obtožen-kah ni dalo docela dognati hudodelstvo, so bile obsojene le zaradi prestopka poškodbe tuje lastnine Franca Kavčič in MarijaSkvarČavsaka na pet dni, Katarina Homovc pa na en teden zapora. Ostali obtoženci so bili oproščeni. Zlasti olajševalno je izpovedal za obtožene g. učitelj Silvester, kateremu so klerikalci glede te afere že vsakovrstna dejanja podtikali, da bi ga očrnili. Obsojenke so žrtve klerikalnega nujskanja. Ali bodo tisti, ki so neposredno povzročili kazen povrnili škodo? Ne verjamemo, ker pri klerikalcih to ni v navadi.
— Zvišanje poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin. Zvišanje stopi v veljavo s 16. januarjem 1907. Za pisma v lokalnem prometu bo treba 10 vin. znamke. Za brzojavne blankete bo treba plačevati 2 vin. Pristojbine za poslovne telefone izven Dunaja se določijo na letnih 120 do 400 K, za privatne potrebe pa od 115 do 200 K. Poštne nakaznice bodo veljale 3 vin., zalepke pa 11 vin.
— Imenovanje. Koncipist pri deželni vladi v Celovcu, dr. Josip Ferjančič, je imenovan za provizornoga komisarja.
— Imenovanje. Višji strojni komisar obratnega nadzorništva južne železnice v Trstu, g. inženir K o r n e 1 Riedl, ki službuje v Ljubljani, je imenovan za nadzornika.
— Pomaknitev v višji plačilni razred. Ravnatelj trgovske sekcije trgovske in navtične akademije v Trstu, eesarski svetnik Josip SelČič, je pomaknjen v VI. činovni razred.
— Iz justično Službo« Pisarniški oficijal Vincenoij Čuk v Labinu je imenovan za vodjo zemljiške knjige pri okrožnem sodišču v Gorici.
— Iz finančno sluibe. Davkarji so postali:   davčna  ofioijala Frane
šavuik   in   V&lantin f5w«»k
davčna kontrolorja Rudolf Cunja in Mihael Andrejčič. Carinski oficijali Božidar Dimnik, Ignac Stranjec, Mihael Bizjak in Josip Brešar so imenovani za carinske revidente v IX. Činovnem razredu. Davčni kontrolor Josip Sviligoj in davčna pristava Anton Jugo-vec ter Krnil KrasniČ so postali davčni oficijali. Davčna pristava Rudolf Bekar in Sil vi j Sosič sta imenovana za davčna kontrolorja v X. činovnem razredu. Komisarji finančne straže so postali višji respici-jenti finančne straže Anton Mavčič, Ivan BaniČ in Martin Lor-gar ter titulama višja respicijenta Simon Stiplošek in Marko VerbančiČ.
— Vojaške vesti. Bivši divizi-jonar v Ljubljani, podmaršal Rudolf pl. Chavanne, je postal pravi poveljnik 13. voja v Zagrebu. — Poveljnik 97. polka je postal polkovnik grof Stiirgkh.
— „Osa". Stev. S. Vsebina: Dober svet. — V novem goriškem muzeju. — Gospod Otrobar govori.
— Iz robstva v svobodo! — Kaj je greh? (Po pridigi gospoda Bisagarja.) -— Pomoč v pravem času. — Prazna brezmejnost. — Marconi in Tittoni.
— Politično gledališče. — r?^^u v slovo. — Za novo leto so prejeli . . . i. t. d. Podobe: Kolo rSlovenske Ljudske Stranke". — Poceni maškara. — Po novem letu neha ta tednik izhajati.
— Iz  pisarne slovenskega
gledališča« Nocoj se uprizori prvič na slovenskem odru Hauptmannova petdejanjska drama „Potopljeni zvon" (par). Henrika igra g. Ta-borskv, Rutico gospa Taborska, Magdo gca. N o s k o v a. župnika g. 33 ar j ak taro vi ć , Jagababo gospa Danilova, Povodnjaka g. Danilo. Čateža g. Nučič. — Za prihodnji torek popoldne se pripravlja Sbake--pearjev igrokaz .Beneški trgovec" (za lože: par), ki je dosegel pri prvih predstavah tako velik uspeh. V torek zvečer (nepar) pa se uprizori prvič na slovenskem odru slovita Molierejeva enodejaujska komedija „Giz davki" („Les Precieuses ridi-cules"). Za njo se poje Mascagnijeva „Cavalleria rusticana".
— Izreden občen zbor „Prc-Svete". Akademično ferijalno društvo „Prosveta" je imelo snoČi v restavraciji „Štrukelj" izreden občen zbor, kije bil jako dobro obiskan. Oblastveni zastopnik je bil gosp. komisar Robida. Predsednik iur. Rekar je otvarjajoč občni zbor pozdravil navzoče in naznanil, da je prišel na zborovanje tudi g. župan Hribar, ki je pa zaradi bolehnosti moral oditi. Govornik se je spominjal nato umrlega Jana Lega in Simona Gregorčiča, katerima je govoril kratko posmrtnico, ki so jo zborovalci poslušali stoje. Pozival je, naj člani „Prosvete" širijo Gregorčičeve poezije med narod. Nato je naznanil, da je ministrstvo notranjih zadev potrdilo izpremenjena pravila, po katerih more društvo odslej delovati po vsem slovenskem ozemlju in ne le po Kranjskem kakor doslej. Točko glede podpornikov in ustanovnikov je ministrstvo črtalo! Ustanovila se je že podravska podružnica ter celjski in dolenjski odsek, doćim se posavska podružnica ustanovi v kratkem. Akademično društvo „BodoČnost" na Štajerskem se pridruži „Prosveti" in postane njena podružnica. Društvo je od zadnjega občnega zbora ustanovilo knjižnice v Radom 1 ji, Veliki Loki in Kranjski gori. Knjižnica v Domžalah se je spopolnila, ona na Jesenicah pa ne uspeva, zato jo bo odvzeti in dati drugam. Zaradi javne ljudske knjižnice na Jesenicah je društvo interniralo. Obljubljeno zavzetje je izostalo. Na prirejenem sestanku za srednješolce je tovariš dr. Žerjav govoril o nalogah srednješolcev. Društvo ima zdaj nov poslovnik, ki sta ga sestavila govornik in tovariš iur. Lav-renčič. 19. septembra je bil sestanek zastopnikov „Presvete" s prvo-mestnikom „Družbe sv. Cirila in Metoda", kateremu se je podala pismena izjava glede udanostne brzojavke cesarju in zaradi sodelovanja dijaštva v odseku za narodni kolek. Dasi je pr-vomestnik izjavil, da bo dal čimprej pojasnilo, vendar tega še do danes ni storil. Vkljub nekakemu nasprotju z družbo jo „Prosveta" vendar podpira. Po njeni inicijativi so se izdale božične razglednice. Delo društva ter Akademije in Sokola je, da se ustanovi v Ljubljani javna ljudska knjižnica in Čitalnica. Gosp. županu gre iskrena zahvala za njegovo podpiranje in požrtvovalnost v tem oziru. Nato je iur. Fettich poročal o ustanovitvi podravske podružnice 16. dec. t. 1. Podružnica je namenjena za sodne okraje Maribor, Arvež, Ma-renberg in Slov. Gradec. Knjižnici sta ustanovljeni v Št. Ožboltu in pri Sv (Antonu  na Pohorju, v kratkem
se pa ustanovi knjižnica v Kaplji ter pri  Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Iur. Munda je poročal o ustanovitvi odseka v Celju. Odsek obsega sod. okraje Celje, Laško, Šoštanj, Konjice, Slov. Bistrico in Gor. grad. Prve knjižnice se ustanove v Vitan u, Škof ji vasi iu Gabrju. Sploh se bodo knjižnice ustanavljale pred vsem v celjski okolici. O poslovniku  je   poročal iur. Lav-renčič.     Poslovnik je   bil sprejet brez spremembe. Pri   vršečih  se nadomestnih volitvah je bil izvoljen za podpredsednika   iur.   Fettich, za knjižničarja pa iur. PleŠko; namestnika sta tovariša Minatti in Sa-j o v i c.   Pri   slučajnostih  je tovariš F e 11 i c h govoril o stališču „Prosvete" proti Ciril in Metodovi  družbi. Govornik je dejal: Zadnji čas zavzemamo proti družbi nekako opozicijonalno stališče.   Glede vdanostne brzojavke cesarju   smo  na  zadnji skupščini v Logatcu ostro nastopili in smo dobili tudi zagotovilo,   da   se ta brzojavka   ne   odpošlje.    Vkljub temu se   je    na    zvijačen    način odposlala.  Zato smo na sestanku 19. septembra precej ostro nastopili, Češ, da ne   m« remo  stopiti v zvezo s prvo-mestnikom, dokler ne da zadostnega pojasnila glede brzojavke. Kakor se iz postopanja družbe vidi, hoče še vedno klečeplaziti tam, kjer bi morala stati v najhujši opoziciji, ker opravlja delo, ki je delo vlade. Govornik je pozival društveni odbor, naj nastopa primerno Oistro proti družbi in naj za prihodnjo skupščino  pripravi   primerno število konkret'iik predlogov.   Pri   debati o tej točki je prvi  spregovoril tovariš dr. Žerjav, ki je izjavil, da je oster opozicijonalec proti sedanjemu sistema v družbi.   Ker je dijaštvo za družbo že precej storilo, jo sme tudi kritizirati.   Naloge družbe so zrasle preko giav odbora  in  prvomestnika Razmere so danes vse drugaČue kot pred 20   leti.   Družba  izvršuje prepočasi svoje  dolžnosti.   Do  60.000   K ima letnih d hodkov,   zavodi  pa,   ki jih vzdržuje, so v primeri s temi dohodki premalt-nKOstni. Glede narodnega kolka je bilo pričakovati, da se ga po primerni h g taciji   proda  tretje  leto za 8000 K, četrto pa za 10.000 K. Družba se  pa  za  agtacijo ni dosti brigala, ampak ga pošiljala šele na opetovane prošnje.   Namen pri ustanovitvi narodnega kolka je bil, da kakor hitro doseže njegov izkupiček 10.000 K na leto, se začne deliti med obče naci-jonalno važne namene, n  pr. podpiranje dijaštva itd.  Zato bi bilo zdaj umestno zahtevati, da se uprava kolka vzame družbi, ako se razmere ne zbolj-šajo, ali se pa ustanovi nov kolek. Uprava družbe je nedostatna. Štedi se pri izdatkih za pisarno, dasi se taki stroški stotero po vračajo. Podružnice spe, ker spi centrala. Odborniki ne poznajo terena, kjer   imajo šole. Druga napaka je kolebanje med klerikalnim in naprednim svetovnim na-ziranjem. V vseh družbinih zavodih so šolske sestre, ki so klerikalne, torej ne  nacijonalne.   Govornik priporoča za prihodnjo skupščino oster nastop. Pozival je tovariše, naj se pripravljajo na dan, ko se položi temelj radikalni refoimi družbe sv. Cirila in Metoda in  s  tem   slovenskega manjšiuskega dela sploh. Predsednik iur. Rekar je predlagal, naj se pred skupščino -kliče v Ljubljani shod narodno radikalnega dijaštva, ki naj se posvetuje glede nastopa na skupščini. Sprejeto. Sprejet je bil nasvet, da „Prosveta" na>vetuje vsem akademičnim društvom, naj bodo njih člani  člani  „Prosvete"  ali ene izmed njenih podružnic. Istotako na svet, naj se fVr. društvi  „A lrijau in „Korotanu ne razpustita, ampak delujeta s „Presveto". Resolucija, naj zahteva   „Prosveta"glede svojih podružnic na Štajerskem, da seji da pri glavnem zboru narodnega sve a za Spodnje Štajersko   primerno  zastopstvo, je bila sprejeta z velikim odobravanjem. „Prosveta"   pristopi kot član  k „Akademiji".  Tovariš iur. Munda je sprožil mis^l,  da naj narodno - radikalno dijaštvo    pozove vse slovenske po slance kranjskega dež zbora, da takoj v   piihodujem   zasedanju  dež. zbora dožeuo   v   smislu   moravskega dež. zbora takozvani lex Pere k. Ker so se čuli ra',ni  govori za in proti, se ni prišlo  v tem  oziru do nobenega sklepa.   Na   vprašanje   tovariša phd. Grošlja, kako „Prosveta" misli izvršiti dela ljudske knj žnice   v Ljubljani, katerih del odpade  tretjino na njo,   je   odgovoril    predsednik iur. \i e k a r, da je izvoljen poseben odsek iz 6 članov (2 od Prosvete, 2 od Akademije in 2 od Sokola). Stvarje v tiru in se bo dobro izvršila  Dr. Žerjav je   omenil,   da   bo   knjižnica imela prihodnje leto  7000 K podpore, od česar bo pa ostalo samo 100 K prebitka. Knjižnica in Čitalnica seotvorital. maja.   Ko je še tovariš Grošelj priporočal,  naj bi se iz nemške literature ne sprejemalo beletrističnih knjig, ker je slovenskih dovolj, ampak le   take, kakršnih slovenskih  ni,  ko je tovariš Fettich apeliral na Člane „Prosvete", da bi V smislu nekega sklepa daroval vsak o božiču   po  eno  knjigo   društvu, ki prevzame prihodnji mesec knjižnico
dijakov novomeške višje gimnazije in ko je še Grošelj želel, da bi se priredila predavanja o Gregorčiča, kar on rad prevzame, če društvo preskrbi potrebne slike, (se je z zadovoljstvom vzelo v vednost in se bo uvaževalo) se je predsednik zahvalil za udeležbo tovarišem in starješinom in zaključil zborovanje.
— Silvestrov večer. Kakor se nam poroča od tajništva tukajšnjega „Sokola", bo njegova prireditev na Silvestrov večer, ki je gotovo marsikomu znana še izza prejšnjih let in v najboljšem spominu, jako zabavna in raznoliČna. Odbor se je trudil, da je pridobil za sodelovanje na tem večeru same domaČe moči, moči, kojih imena sama že garantujejo užitek in zabavo.
V prvi vrsti nam je omeniti gospoda Anton Verovška, režiserja slov. drame, ki je radevolje prevzel nastop staro-znanega „Pavline". Ta v bo humoristično zasnovanem monologu obravnaval pripetljaj e in dogodljaje v Ljubljani, o njenem vnanjem in notranjem dru žabnem in sicernem razvoju in delovanju. S svojega vzvišenega stališča bo to ali ono grajal ali pa pohvalil, kakor bo že snov nanesla. Torej kratko: „Pavliha", komičen nastop, na novo naštudiran in opremljen. Najnovejše pevske točke, zbore in samospeve itd. bo prednašal ad hoc sestavljen pevski zbor, ki ga je iz prijaznosti sestavil g. Avgust Stanič ar Solo točki poje tenorist gosp. Franjo Rus. Pod vodstvom g. Štamoarja se uprizori tudi „Vinska pokušnja", komični solo Čveterospev, ki ima najboljši namen, pripraviti domači vinski kapljici do veljave. Nadalje se vrše pogajanja z impresarijem svetovno slovečega pevca, imitatorja različnih glasovnih leg itd. Kritike o tem pevcu v svetovnih časopisih a la /Times", „New York Herald" »Wordl Magazine" so polne hvale in slavo-spevov. Upanje je, da se pogajanja z njim ugodno dovršijo. Med temi točkami pa bo svirala slavna Ljubljanska društvena godba pod vodstvom gosp. kapeluika Poule različne koncertne, po dovršeni polnočni „Alegoriji" pa poskočne komade, da se da plesalkam in plesalcem prilika, pokazati svojo spretnost v plesu. Za točno postrežbo in naravno pijačo je tudi skrbljeno. Spored se začne vršiti točno ob 8 uri zvečer. Vstopnina za Člane „Sokola" in njih obitelj za osebo 40 vin., za nečlane 1 K.
— „Žensko telovadno društvo" v Ljubljani naznanja p. t. občinstvu, ki namerava prisostvovati javni telovadbi dne 1. januarja 1907, da se blagajna odpre ob polupetih popoldne, častito občinstvo se vljudno prosi, da pride k telovadbi pravočasno, ker je nastop točno ob določeni uri.
— Druiba sv. Cirila in Me-toda V Ljubljani naznanja, da je vso svojo zalogo božičnih in novoletnih razgledoio razposlala.
— Za ljubljanske mestne ubo^e je daroval g OroslavBer-
natovič, poslovodja angleškega skladišča oblek v Ljubljani, 20 kron kot novoletno darilo ter jih deponiral pri našem upravništvu. — Dalje je podaril tukajšnji hišni posestnik in trgovec g Peter Lassnik 50 kron v isti namen. Srčna hvala obema.
— Častno nagrado hrvatskega
pevskega društva „Kolo" v Zagrebu in „Glasbene Matice" v znesku 100 kron je hrvatska in sloveuska jurj soglasno    prisodila    Franu Ser.
V i 1 h a r j u, profesorju glasbe v Zagrebu za njegovo skladbo „N a O z 1 j u gradu". Kakor znano, jo hrvatsko pevsko društvo „Kolo" čisti dohodek koncerta, prirejenega v Ljubljani dne 11. novembra 1905. v zuesku 122 K 83 v prepustilo „Glasbeni Matici" v določitev svrhe, v katero naj se porabi „Glasbena Matica" je iz tega prebitka namenila častno nagrado v znesku 100 kron za najboljšo hrvatsko ali slovensko zborovo skladbo, ostalih 22 K 83 v pa je prepustila slovenski družbi sv. Cirila in Metoda. V««eh konkurenčnih skladb je došlo 14 Poleg odlikovane Vilharjeve skladbe so natiska vredne in se bodo od „Glasbene Matice" še posebej primerno nagradile nastopne skladbe, katerih kuverti s skladateljevimi imeni so se po odobritvi otvorili: a) „Idila", zložil Alojzij Sachs, b) „Zakaj me nečeš?" zložil Vladimir Stahuljak, c) „Slovenska zgodovina" zložil Stanko Premrl, č) „Tam na polju na zelenem", zložil Oskar De v. Z enako pohvalo se je jury izrekla tudi o Fr. S. Vilharjevi drugi skladbi „Od savskih brego v", a ker jo bode skladate j izvest.no v lastni zbirki izdal, je „Glasbena Matica" ne vzprej-me v svojo zbirko letnih muzikalij. Kuverti ostalih osem konkurenčnih skladb ostanejo neodprti. Skladbe se vrnejo onemu, ki pove „motto" dotične skladbe, ali pošlje „motto" in kak naslov, kam naj se skladba vrne. Po preteku dveh mesecev, to je koncem februvarija 1907, se neotvorjeni kuveiti sežgo. Odbor.
— Za ISlotaloo pevskega društva „Ljubljana11 prične odbor te-
kom prihodnjega tedna z razpošiljavo vabil. Ker bi se pri toliki množini razposlanih vabil neljuboma lahko izpustilo kako ime, se prosi, da se dotičniki, ki žele vabila, blagovolijo obrniti direktno na odbor, ki drage volje ustreže tozadevni zahtevi. Nadalje nam je pripomniti, da je program za veliki slavnostni koncert že določen in bo nudil vsled svoje srečne izbire tudi najbolj razvajenemu ušesu velik glasbeni užitek. V razveseljavo mladine je društveni odbor sklenil, da se bo vršil po končanem sporedu ples, ki ima trajati do jutra. Vse podrobnosti cele slavnosti objavimo tekom prihodnjega tedna.
— „Odbor 11. krajevne skupine društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Ljubljani ima dne 5. januarja 1907 ob 7. uri zvečer v gostilniških prostorih bratov Novakovič v Sodnijskih ulicah svoj izvanredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. posvetovanje radi pristopa k društvu „Naša zveza" z ozirom na dopis iste z dne 14 decembra 1906 ; 2. posvetovanje glede udeležbe kongresa vseh avstrijskih odvetniških in notarskih uradnikov na Dunaju o Veliki noči 1907 ; referat o teh točkah ima društveni tajnik, tovariš Josip Christof: 3 nasveti. Z ozirom na važnost tega občnega zbora se prosi obilne udeležbe.
— Odlikova domača obrt Tukajšnji steklar g. Avgust Agnola je bil na veliki splošni razstavi živil in pijač na Dunaju odlikovan s častno diplomo in veliko zlato kolajno za razstavljene stavbne in umetne steklarske predmete.
— Nečuvene razmere pri poštni ambulanci med Ljubljano in Trstom oziroma Červinjanom.
„Slovenski Narod", ki se odda v Ljubljani vsak večer na pošto, potrebuje včasih po cel dan, predno pride do svojega cilja. A ne samo to! Večkrat pa kar meni nič tebi nič i70stane! Taka usoda je doletela tudi božično številko „Slov. Naroda". Kje je iskati vzroka? Obrnil sem se na upravništvo omeujeuega lista, pa se mi je odgovorilo, da se list redno odpošilja. Vzrok more biti torej le brezmejna zanikarnost ambulančnih uslužbencev. Ne čudil bi se temu, da je poštna zveza med Ljubljano in Trstom oziroma červinjanom neugodna. Toda to se dogaja pri najugodnejši poštni zvezi. — Redno prihajajo listi v Červirjan z jutranjim brzovlakom, tako da jih naročniki že ob deveti uri čitaj o. Prašal sem naročnike italijanskih in nemških listov, ako se tudi tem listi tako neredno do pošiljal" o. A vsi so mi pritrdili, da dobivajo liste redno. — Če pomislim, da pride celo „socijaldemokratična" „Arbeiterzeitung" redno vsako jutro v Furlanijo, potem sem pač opravičeno ogorčen nad takim poslovanjem poštne ambulance. — Mogoče, da, zelo verjetno je pa tudi, da slovenski naslov kakega poštnega uslužbenca preveč v nos šegeče. — Toliko, da javnost izve, kake razmere vladajo pri poštah vkljub vednim pritožbam. Sicer bi pa opozoril tudi „naše" poslance, da se malo pobri-nejo za take „malenkostne stvari". Upam, da bi jim to ne povzročilo ravno znoja na čelu. kJ& so volilno reformo, ki je gotovo važnejša od gori omenjenih dejstev, takorekoč čez noč „pod streho spravili", bi trebalo tukaj samo migljaja.
Blaž Mozol.
— „SokOl" V Šiški ima jutri, v nedeljo, ob dveh popoldne v društveni telovadnici svoj občni zbor. Opozarjamo še enkrat, da se člani udeleže v največjem številu tega občnega zbora, ker sta na duevneui redu dva važna predloga, ki se tičeta uadaljuega uspešnega razvijanja društva, namreč glede izpremembe društvenih pravil in glede zvišanja čla-naiiue.
— Čitalnica v Šiški je imela na Štefanji dan svoj občni zb r. Iz tajnikovega poroČ la ne moremo veliko posneti, ker je „Čitalnica" to leto, kar se tiče veselic, delovala le prav malo D«»hodkov je imela „či-talnica v L 1906 K 1446*70, stroškov K 71188, torej preostanka K 734 88 Čitalnično premoženie znaša K 4900. — Čitalnična knjižnica šteje do 1500 knjig Letos se je pomnožila za 20 knjig Izposodilo se je kniig 1230. Članov ima „Čitalnica" 113. Občni zbor je izrekel zahvalo odboru, zlasti pa knjižuiČarju, gosp. Š k a r j o v c u, za njegovo uspešno in vestno delovanje. V novi o Ibor so bili izvoljeni poleg predsednika, g. Maurerja, in blagajnika, gosp. S u w e, še vsi stari odborniki, samo mesto odstopivšega tajnika, gospoda Karla J a v o r š k a je bil izvoljen g. Jan či gaj.
— Iz Turjaške lare se nam
piše: Turjaška liberalna organizacija želi naroduo napredni strauki srečno iu veselo novo leto, z nado, da se združijo v tem letu vsi narodnjaki na delo za zmago naprednega in narodnega mišljenja.
— Bralno društvo v Trebnjem
priredi na Silvestrov večer veselico s petjem, godbo, dramatično predstavo in plesom.
— Narodna čitalnica v Kostanjevici priredi za svoje član« in po njih vpeljane goste dne 31. t. m.. Silvestrov večer s plesom. Začetek točno ob osmih zvečer.
— Čitalnični občni zbor v Kostanjevici bo na praznik sv. Treh kraljev dne 6. prosinca 1907 vb Šestih popoldne.
— Prostovoljno gasilno društvo V Kostanjevici ima svoj redni občni  zbor jutri v nedeljo 30  t. m.
— Ivan Černe t. Dne 28 t. m.
ob eni uri popoldne je umrl v Kranja pravnik g. Ivan Černe. V najlepši dobi 25 let, na koncu ujego\'h študij, ga je ugrabila smrt — hitra jetika. Se pred štirinajstimi dnevi se je veselil zdrav in krepak v prijateljski družbi; bil je zvest in ljubezniv drug svojim prijateljem. Pokojnik je brd zaveden ter napreden Slovenec. Naj mu bo lahka zemljica! — Pogreb se vrši jutri v nedeljo, 30. t. m., popoln-dne med tretjo in četrto uro.
— Narodna čitalnica v Kra fu
priredi v. ponedeljek, dne 31. decembra Silvestrovo veselico, pri kateri se uprizori „K n a j s t a z a p o -ved". Po predstavi prosta zabava in nagovor predsednika za srečno novo leto ter ples.
— Društvi „Zabavni klub" in „Triglav" v Radovljici priredita v prostorih g. Rud. Kunstlja Silvestrov večer. Spored: 1.) Igra „Brat Sokol". 2 ) Novoletni pozdrav, ples in prosta zabava. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 50 v.
— Ravnateljstvo c. kr. državnih železnic v Trstu in visoka
Gorenjska. Iz visoke Gorenjske se nam piše. Omenjeno ravnateljstvo izdalo je objavo, da izostaneta počenši z novim letom na progi Jesenice-Trbiž 2 osobna vlaka in sicer št. 1720, ki odhaja iz Ljubljane ob 10 uri 23 minut po noči, in št. 172 L, ki < dhaja iz Trbiža ob 4 uri 10 minut zjutraj, ta dva vlaka vozila bodeta tedaj po novem letu le med Ljubljano in Jesenicami. Ta objava vzbudila je med ljudstvom zgoraj Jesenic splošno ogorčenje, in kako tudi ne, ko se hočejo kar na mah ti industrij al ni in trgovski kraji — biser kranjske dežele — tako zapostaviti. Nočni vlak št. 1720 imel je zvezo z vsemi zvečer v Ljubljano došlimi vlaki, in na Jesenicah zopet z vlaki iz Koroške tet od Trsta; naravno je tedaj, da je neobhoduo potreben. Nič manj važen pa ni vlak št. 1721, ki ima ravno tako na Jesenicah na vse proge zvezo; ta vlak ima pa še posebno velik pomen tudi radi tega, ker dohaja ravno ob pravem času v Ljubljano, kjer imamo največ opravila. Pa tudi iz Ljubljane imamo jako prikladne zveze na Dolenjsko ter na Kamnik. Tako bodene pa morali odslej, ako imamo v različnih uradih v Ljubljani opravka, že poprejšni dan doma odpotovati ter tam prenočiti. Krivice, katere se nam bodejo z opustitvijo teh dveh vlakov provzroČile, so v istini gorostastae, in smo prisiljeni, izreči ravnateljstva o. kr. državnih železnic v Trstu našo nezadovoljstvo nad takim zapostavljen jem naših krajev, kateri dado v osobnem osobito pa v tovornem prometu železnici toliko zaslužka. Poziv-Ijemo pa slavno ravnatelj-tvo, da to naredbo prekliče, iu pusti omenjena dva vlaka še v nadalje voziti do, ozir iz Trbiža. Poživljamo vse občine, kakor Dovje, Kranjska gora, Rateč*, Bela peč iu Trbiž, da slovesno protestirajo proti tej odločbi; nadalje pa tudi druge merodajne faktorje, v prvi vrsti vašega poslanca g. Pogačnika, da ukrenejo vse potrebno, da se ta — za naš gospodarski napredek taka škodljiva odredba prekliče. Tedaj nemudoma na delo!
—, »Postojnskega Sokola" XIII renni občni zbor se je vršil dne 7 decembra t. 1. v gostilniških prostorih br. Frana Ar ko v navzočnost 28 Članov. Brat starosta dr. Fran Piki je pozdravil zbrane Sokole,~ua kar je tajnik br. Fran Kuttin ml poročal o delovanju društva v niša tile ni letu. Društvo je imelo 106 rednih in 1 častnega člana. Odbor ji* ukrepal v 8 sejah. Dne 4 februarja je bila v veliki dvorani „Narodnoga hotela" običajna društvena maska-rada pod naslovom „Na planinah* Za sijajni uspeh te prireditve gre zahvala gospe županji Mariji Pike 1, br. Franu K r i ž e t u in bra tu Franu Paternostu. Društvo je priredilo 1 pešizlet z naraščajem udeležilo se korporativno slavnosti z zastavo „Ilirskega Sokola" v Ilirski Bistrici s 24 brati v kroju, sodelovalo pri odkritju Miroslav Vilnarje-vega spomenika, ob kateri priliki js brat starosta položil na spomenik krasen lavorov venec Dne 1.—3. kimavca se je udeležilo 14 bratov 1-bivatskega vsesokolskega izleta v Zagrebu v društveni opravi. Vrednost društvenega inventarja znai* 194 K 4 h.   Tajnikovo in orodarjovo
Dalje v prilogi.
2 Prinos ,,S'o>^«fceimi w»rodnM St 297, dne 29 decembra 1906
pororile  s« je sprejelo z odobravanjem.   Za  tein je poročal blagaJDik fcr. Dragetin   Vičič, daje imelo društvo   1174 K   34 h  dohodkov in 1002 K 70 h   stroškov, torej čistega ostanka 171 K 66 h. Br. Fran Di-trioh,   kot  pregledovalec računov izjavlja, da je račune pregledal in jih našel v najlepšem redu ter predlaga, da se izreče br. blagajniku in ostalemu odbom absolutorij.   Predlog je bil soglasno sorejet.   Načelnikov namestnik  br.   Janko  Prosenc je poročal o telovadbi v društvu. Nato so se vršilo volitve.   Na predlog br. Janka trošene a je bil br. D rago ti n Vičič s vsklikom izvoljen za starosto, enako na predlog istega brata br. Fran   Kuttiu  ml.  za podsta-rosto. Načelnikom je bil izvoljen br. Janko   Prosenc,  v   ostali odbor pa br. Rad o si a v  Smrdel j, Jan. Jaške,    Filip    Jager, Josip Rusjan, Fran Vilhar in Janko Jež;   pregledovalcem    računov pa Lovrenc      Kub išta, Franjo Kuttiu str. in Maks o Zeber. — Pri slučajnostih se je sprejel predlog br. Janka  Prosencn,   da se pri-red' v prihodnjem predpustu običajna maskarada.   Nato   je  zaključil brat starosta  ©beni  zbor. — V odborovi seji dne 11    decembra t. 1. konstituiral se je odbor naslednje: Starosta: br. Drago tin Vičič; podstarosta: br.   Fran   Kuttin   mL: načelnik br. .lanko Prosen: tajnik br. Ra-doslav   Smerdelj; blagajnik: br. Janko Jaške; orodjar (  br. Fran Vilhar; odborniki: br. J o s i p R u s-jan, br. Filip Jager in br. Jan. Jož.
— Vsled snežnih žametov oviran promet. Zadnje tri dni je napravila burja po okrajnih cestah v postojnskem in logaškem okraju tako visoke zamete, da imajo vozne pošte po cele ure zamude. Nič manj ni oviran promet na vseh železničnih progah od Ljubljane do Dunaja, Jesenic, Trsta in po dolenjski železnici.
— Ljudske šole po deželi v hribovitih krajih so malodane prazne, ker ne morejo otroci vsled snega do šolskih poslopij.
— Promet  tujcev  na Bledu.
Dne 16. t. m. je imelo društvo za povzdigo prometa tujcev za Gorenjsko na Bledu v dvorani Blejskega doma svoj občni zbor. Došlo je poleg odbora 30 udov in več vabljenih interesentov iz sosednih občin. Da je bila udeležba velika, zahvaliti se ima društvo v prvi vrsti zvezi za promet tujcev v Ljubljani, katero je zastopal tajnik g. dr. M a r n. O delovanju društva je poročal podnačelnik, blagajnik D. Repe pa o stanju blagajne. V novi edbor so biLi izvoljen : Jakob Peternel, Lerget Porer Beno, Pretnar Ivan, D. Repe, Oton Walfiing, Miha Černe in Anton Vovk z Grada. Po nasvetu odvetnika in župana v Radovljici g. dr. Vilfana naj prirede hotelirji in gostilničarji potovanja v tuje kraje, da se priuče, česa treba za industrijo tujskega prometa, se je sklenilo to celo važno zadevo odstopiti odbora v rešitev. Potem je poročal zvezni tajnik g. dr. Marn o delovanju zvoze za Kranjsko kateremu poročilu so vsi navzoči z napeto pozornostjo sledili. Ko bi ne bilo zveze bi dežela kranjska niti vinarja ne dobivala podpore za povzdigo tujskega prometa od c. kr. želez, ministrstva. Še tako je železniško ministrstvo dalo zvezam po K 2500. — Kranjska pa je dobila samo K 1100.
— I/ - edeli smo tudi, da se z lepimi prospekti glede prometa tujcev več doseže kakor pa z inseriranjem v tujih včasih v prav slabih časopisih. Zveza izda plakat s slikami Triglavskega pogorja, Ljubljane, Postojnske jame, Vintgarja in Bleda, izda se tudi kažipot za Kranjsko. Vse deželne zveze imajo centralno zvezo, katere vodstvo se pa menja po deželah, kjer so ustanovljene zveze, čez 3 ali 4 leta pride oentralno vodstvo na Kranjsko. Važnost deželne zveze se ne more preceniti in je obžalovati, da za to poklicane občine in institucije zanjo veliko premalo store oziroma ne pristopajo z zneski po 100 kron letnine, katere zneske hi zveza tako nujno potrebovala, posebno zaradi tega, ker dežela ni in tudi ne more dati podpore, zakaj; to je vsakomur znano. Povdarjalo se je tudi, da naj se ustanavljajo društva enaka našemu na Bledu tudi v okolici, kar bi bilo vsekakor važno in zelo nujno. Koliko tako društvo lahko v domačem delokrogu za povzdigo ptujskega prometa doseže, to je bilo vsem jasno, kateri so bili pri našem občnem zboru. Tudi se je želja izrekla, naj bi dežela kupila Blejski Grad, kateri je sedaj na prodaj. Pomen tega nakupa je velikanski. Ako bi Grad kak zagrizen naš nasprotnik kupil, je Bled takorekoč uničen, posebno ker je jezero last Gradu. O delovanju društva na Bledu aaj se omeni še sledeče: Društvo je letos pustilo napraviti eno oljnato sliko Bleda z okolico proti Karavankam. Ta podoba v velikosti 260 x 180 cm. je veljala K 1428 — ter je sedaj razstavljena v Švici (Zurich) v izložbi tvrdke   Photoglob Comp.  Tam bode
14 dni in potem se razstavi v drugem mestu na primernem kraju. Tudi reprodukcija te podobe se dela v velikosti 40—35 cm. po vzorcu sodeč bo prav lepa. Ta reprodukcija bo veljala K 1100 — in bode ena podoba stala približno 3 krone. Naše društvo pri tem ne bode veliko materijalnoga dobička imelo, toliko večji bode pa uspeh reklame v vsakem kraju, kjer bo ta podoba visela. Od te podobe napravilo se bode tudi devet tisoč razglednic, katere se bodo dale trgovcem za prodajo. Vso reprodukcijo napravi svetovno znana tvrdka Orell & Fiisoli v Curihu. Društvo izdalo bode letos tudi prospekt za Bled in okolico, katerega tujci vedno in vedno zahtevajo, da se orientirajo o zdra-višču, predno se odločijo za bivanje na Bledu ali v okolici. Potreba takega prospekta s cenami je tako važna, da se vsakemu društvu, katero se ustanovi, priporoča, da ga izda za vso okolico, kjer društvo misli delovati. Izdal se bode v slovenskem in nemškem jeziku, vsak jezik posebej s primernimi podobami Hleda in okolice. Kdor želi pojasnila v okolici Bled, kako se taka društva ustanavljajo, naj se obrne na naše društvo, katero je vedno s pravilnimi iztisi pripravljeno postreci, event. tudi k ustanovnemu zborovanju poslati zastopnika. Torej z združenimi močmi za napredek industrije tujskega prometa. — Društvo za povzdigo prometa na Gorenjskem s sedežem na Bledu.
— „Deutscnes Hana" v Celju. Glede na notico, zadevajočo „Deutsches Haus" v Celju v 289. številki z dne 18. decembra 1.1. v našem listu nam je opomniti, da oni, ki se je že pogajal za restavracijo v „Deutsches Hausa, ni bil iz Reke, marveč iz — Trsta.
— Varnost v Gabrjih pri Celju. Iz celjske okolice se nam piše: Gabrje pri oelju je kraj, ki se vsled več tamošnjih industrialnih podjetij kaj krepko razvija. Hiše rasejo liki gobe čez noč in prebivalstvo se dokaj namnožuje. Vrhu tega je še tu domobranska vojašnica. Kaj čudo, ako se v tem predkraju mesta, zlasti proti večeru, življenje kaj živahno razvija; kaj pravimo živahno — preživahno! Če pomislimo, koliko je v Gabrjih nastanjenega delavstva, a koliko pa tudi fakinaže in barabstva, potem je pač umevno, da poštenemu pasantu ob večernem času — kaj šele ponoči! — ni varno hoditi po Gabrjih. Kar brez povoda se te nabrali in napada. Zlasti hoditi mimo beznio, kjer se shajata vojaštvo in „civilna" publika in ki so prav tik glavne ceste, je naravnost za življenje opasno, osobito ob nedeljah in praznikih ter ob sobotah zvečer. A straže nikjer ali pa le malokdaj! — Zato pa bi bil že skrajni Čas, da naša okoliška občina oskrbi v Gabrjih definitivno stražnico — to je nujna potreba! Občina je dolžna skrbeti za varnost občinstva. Upamo, da se tej svoji dolžnosti tudi Čimpreje odzove!
— Novi nadučitelj „slovenski11 na okoliški ljudski soli v Brežicah« Iz Ptujskega polja se nam piše z dne 25. decembra t. 1.: Za Brežice, to „siidlichste Feste des Deutschtums in der griinen Mark" — kakor pravijo naši Tevtoni — imenovan je za tamošnjega nadučitelj a in šolskega vodjo na okol. mešani Ij. šoli dobro znani F. B r e n c e, doslej nadučitelj pri Sv. Vidu pri Ptuju. Ta mož je ob času, ko se je šlo za zadnja imenovanja okrajnih šolskih nadzornikov, tozadevno bil resen kandidat in tudi v vašem cenj. listu bilo je iz učiteljskih krogov brati prav odločnih protestov napram taki eventu-valiteti in kaj nečastni so bili ti glasovi za gosp. — Brenceta. Mislimo, da si jih je še v svesti! — Brence je bil na svojem zadnjem mestu vse prej, nego takten in pravičen šolski vodja! Vrhu tega pa je še prav nemčursko navdahnjen. Za zdaj ne rečemo več; pridržujemo si pa za slučaj potrebnosti raznega gradiva o njega „pedagoški" vrlini. — Opozorimo pa „Posavsko stražo", d a ima budno oko na novega vodjo slovenske šole v Brežicah. Vigilantibus jura!
— Nafti črni „slogaši" preglasujejo — boj! Iz slov. Štajerja se nam piše: Oni naši edino pravi zastopniki „pristnega slovenstva", ki so vedno pridigovali „sloga" ter vsakogar, ki ni bil njih misli, brezobzirno stigmatizirali kot ruŠitelja te „sloge" ter kot grobokopa slovenske narodnosti, — zdaj že kar odkrito oznanjajo boj v „Slovencu", češ, da ne priznavajo niti novi stranki, niti „prvakom" enakih glasov v „na-rodnem svetu"; kajti veČino naroda imajo le oni na svoji strani: ergo gre tudi le njim prvenstvo itd. — Zdaj pa vemo, pri čem smo . . . Sicer smo vedeli to že davnaj; a tako jasno v brk nam naši domišljavi nositelji naše narodne bodočnosti tega še niso povedali. Dobro! Alea iacta. Da se vidimo pri Filipih!
— Zdravniki v Maribora so
sklenili z ozirom na vladajočo draginjo,  zvišati z novim  letom hono-
rarno takso. Vsako ordinacijo bodo odslej računili 2 K, vsak poset pa najmanj 3 K. Za obiske ob času, določenem po stranki, bo treba plačati z dvakratno, za posete med polnočjo in 4. uro zjutraj pa s trikratno takso.
— V Badečah pri Zidanem moattt so dobili novega župnika iz Boš tanj a, odkoder so se ga ondotni farani le preradi znebili. Kakšnega človeka so dobili Radečani, spoznali so kmalu. Njive, ki so jih doslej v najemu ubogi farani, je vzel on v svojo uporabo, nato pa začel brezobzirno barantijo z masami, pogrebi in cerkvenimi sedeži, Kar je pa najgrše, je pa to. daje začel v spoved-niči naloženo pokoro prodajati po kroni. Ako pride k njemu kakšna ženska po kak listič ali svet, jo kratkomalo odpodi kot psa, cerkvene pevke pa, ki so preje dobile nekaj plačila za svoj truo, tolaži, naj pojejo zastonj Bogu v čas. Zakaj se pa on ne ravna po tem lepem nauku? Ali bi ne bilo dobro, da bi tudi on kaj storil za božjo čast in ne samo za svojo bisago ? Da se ta duhovnik čimpreje pobere iz Radeč, je srčna želja premnogih faranov, ki znajo sicer spoštovati pjave duhovnike, dočim so jim taki skrajno zoperni m nevšečni.
— Umrl {e v Gradcu privatni docent na vseučilišču dr. Rud. Quass (Kvas), sin prvega slovenskega predavatelja v slovenščini na graškem vseučilišču.
— Slovenska zmaga na Koroškem. Pri občinskih volitvah v Št. Petru pri Velikovcu, ki so bile dne 20. t. m., so zmagali zopet Slovenci, ki so šele pred 3 leti iztrgali to občino iz nemškutarskih rok. Zmagali so v III. in II. razredu, a tudi v I. razredu bi bili zmagali, ako bi se jim v zadnjem hipu ne bilo na zagoneten način izgubilo eno pooblastilo. Tako so pa imeli v I. razredu Slovenci in nemškutarji enako število glasov in odločiti je moral žreb. Ta je pa odločil za nemšku-tarje. V občinskem odboru je sedaj 8 Slovencev in 4 Nemci.
— Občinske volitve v Bo teku. so se končale, kakor smo že poročali, z zmago nemške stranke, ki je prodrlo s svojimi kandidati v I. in II. razredu, dočim je slovenska stranka zmagala v HI. razredu, in sicer s 106 glasovi proti 78. Omenimo, da je bila ta občina že sedaj v nemških rokah in da so Nemci to pot zmagali zadnjikrat. V drugem razredu je bilo namreč oddanih 20 slovenskih in 21 nemškutarskih glasov, da se je torej šlo samo za en glas. V resnici bi bili tudi Slovenci zmagali, ako bi jim nasprotniška volilna komisija ne uničila enega pooblastila in ako bi eden decela zanesljiv volilec ne zamudil volitve. Zamudil pa je volitev za to, ker je preje županstvo razglasilo, da bo volitev v H. razredu trajala eno uro, dočim jo je nato nemška volilna komisija zaključila že v Četrt ure, Čim je videla, da prihaja še en slovenski volilec. Faktično bi torej morala slovenska stranka zmagati. Sicer pa Še ni vseh dni večer. Slovenska stranka se je namreč pritožila proti zakonitosti volilnega postopanja in nadejati se je, da bo vlada, ako še pozna kaj pravice, volitve raz ve javila. Pri novih volitvah je pa Slovencem zagotovljena zmaga!
Priporočljiva bolnišnica je celovška. Pretekli teden je nekemu nadstrežaju padel njegov dveletni otrok v vrelo vodo in se tako opekel, da je vsled tega umrl. Ta nadstrežaj stanuje v bolnišnici. Ako bolnišnični nadstrežaji tako malo pazijo na svoje lastne otroke, potem se lahko sklepa, kako se pazi na tuje bolnike. Nemški listi so vso stvar zamolčali, ker je vendar sitno, da se zgodi tak slučaj v bolnici.
— Jaslice pri Slovanih- češki
pisatelj K. Prochazka zbira že delj časa snov za večjo studijo „0 jaslicah pri Slovanih" in prosi cenjene Čitatelje, da mu blagovolijo odgovoriti na zdolaj navedena vprašanja; za vsak odgovor, vsako izposoditev kakega predmeta in za vsak dar se vnaprej areno zahvaljuje. 1.) So ali so bile v vaši farni, samostanski, filialni cerkvi — ali v okolici — starodavne jaslice? Iz katere dobe so (po inventarju ali po vprašanju pri starih ljudeh)? Kdo jih je naredil, iz česa so (lesene, iz pločevine, voska, barvene itd.)? V kakem razmerju dolžine, širine in višine? Kako visoke so posamezne figure, kaj predstavljajo, koliko figur je sploh, ali se delajo ž njimi kake spremembe in kedaj ? So mehanične? 2.) So-li delali v vašem kraju jaslice — ali delajo jih mogoče še sedaj ? Morda hodijo po hišah z jaslicami (kdo?) in pojejo koledne pesmi (kako?) Kdo dela pri vas jaslice, kake ? Morda prodajajo pri vas na trgu figure (kje in za koliko ? Ali bi mogli dobiti nekatere, vsaj najznačilnejše in kake ? Kdo se je v tem delu odlikoval ? Morda je pri vas tovarna za igrače, ki izdeluje tudi jaslice? 3.) Morda so pri v starih časih kazali jaslice — in kje? ali morda dosedaj? Morda vam je bil ali vam
je znan trgovec ž igračami, prosjak z jaslioami? 4.) Ali bi morda mogli dobiti za dar, na ogled ali za malo ceno kje kake jaslice? ali vsaj nekoliko tipičnih figur in jih poslati pisatelju? Ali bi mogli kupiti pri vas prodajalcu nekoliko tipičnih figur in jih poslati za dar podpisanemu ali vsaj na ogled? Pravzaprav ne za-nj nego podpisani, jih odda potem, ko spiše monografijo, z navedenimi imeni dirovalcev jaslic ali figur v^eško slovanskemu narodopisnemu muzeju v Pragi. 5) Ali imate morda fotografije vaših starodavnih jaslio? Ali bi jih morda hoteli dati fotografirati amaterju in bi poslali fotografijo kot dar ali za izdelovlano ceno podpisanemu? 6.) Ali imate stare pole izdelkov za slovenske jaslice? Kaka imena imajo po izdelovateljih? 7.) Ali se mogoče kje rabijo mesto papirnatih jasličnih prtičev vezeni in iz tkanine? Ali bi jih bilo mogoče dobiti? Kdo, kdaj in kje izgotavlja papirnate prtiče? Ali bi moge» podpisani dobiti najtipičnejše bodisi kot dar ali pa na ogled ? 8 ) Kjer ni nič zgoraj navedenega, prosim vsaj da bi o tem podpisanega obvestili.
O. Vondr.Vček, Praga—Smi-chov 850.
— Velika tatvina. V vilo Va-
lerio v Skoskoli pri Trstu so vlomili neznani tatovi in odnesli perila in raznih drugih reči za 4000 K.
— Strassnoff okraden. Gosp. „ministerialnega svetnika" StrassnofTa v Zagrebu so okradli. Ko je šel po hodniku na sodišču, je dal 20 kron bližnjemu zidarju, ki je ondi nekaj popravljal, da bi mu kupil nekaj cigar in drugih drobnarij. Zidar je Šel, a se ni več vrnil. Strassnoff je prijavil stvar policiji.
— Kaplan — don Juan. V Lasi nju na Hrvatskem se je 22. t. m. prigodil interesanten slučaj, pri katerem je igral glavno vlogo tamošnji kaplan. Beležnik I. R. je namreč sredi trga oklofutal lasinjskega kaplana Štefana Mazura,in sicer radi tega, ker mu je zapeljal ženo. V pretepu je beležnik strgal kaplanu suknjo, a kaplan je kasneje na begu pred razsrjenim zakonskim možem izgubil še klobuk. I. R. je pobral klobuk in strgano kaplanovo suknjo ter oboje poslal s primerno osoljenim pismom ordinarijatu. Ta afera je vzbudila v vsem okraju silno nevoljo in ogorčenje proti celibatarskemu don Juanu. Ves dogodek pride pred sodišče, kjer se bodo razkrili še drugi škandali don Juana v duhovniški suknji.
— Telefonsko omrežje v Ljubljani ni padli sneg, kakor se je nam je sporočilo s poučene strani, skoro nič pokvaril. V vsem mestu se je pretrgala samo ena edina žica in telefon je z malimi izjemami povsodi redno funkcijoniral; le vsled stikov so bili mestoma telefonski razgovori za kratek Čas nemogoči.
— Zmeda v prometu. Letošnji sneg je promet tako zmešal, da take zmešnjave že od leta 1894. oziroma 1895. ni bilo. Vlaki ponekod skačejo s tira in prihajajo tako neredno, da ni nič zanesljivih ur za čas prihoda oziroma odhoda, ker imajo nekateri do šest ur zamude. Vrhničan je bil včeraj sploh izostal in je dospel prvi v Ljubljano šele zvečer, ko je prišel ponj do Drenovega griča pomožni stroj. — Električni vozovi so včeraj popoldne obtičali na progi, danes pa sploh niso šli iz remize. Po nekaterih ulicah se vozovi zagozde in morajo večkrat čakati drug na drugega, da se zvrste. Pota so še slaba, ker je sneg tako visok, da se za plugom zopet vsi pije nazaj. Z nekaterih streh že kidajo sneg, ker se je bati za strehe. Železnice in mestna občina sprejme delavcev in voznikov, kolikor jih pride. Ker delavcev primanjkuje, odmetavajo po ulicah danes sneg tudi vojaki in sicer so od 17. in od domobranskega polka. Ljubljana izgleda, kakor bi bila zabarikadirana in še ni upanja, da se zvedri.
— Uboge ptiOO. Kakor znano, je „Društvo za varstvo živali" po mestu in potih v tivolskem gozdu dalo napraviti lesene hišice, kjer potresajo piČo za ptiče. Sedaj, ko uboge živa-lice zmrzujejo, so jim usmiljena Človeška srca toliko olajšala bedo, da vsaj od gladu ne poginejo. Pojavil se je pa neki zlobnež, ki tudi to izkorišča. V navedenih hišicah so namreč našli zadnje dni limanice in mesto da bi se uboga žival nasitila, pa pride v kruto človeško roko. Kdor bi naletel kje na takega jastreba v Človeški podobi, naj ga brez pardona naznani policiji, katera bode temu nepridipravu tako veselje za vedno pregnala.
— Nesreča. Včeraj je v Trbovljah pritisnil pri delu zidarja Davida Kelenca iz Ptuja kamen za levo nogo in mu jo zlomil. Pripeljali so ga v tukajšnjo deželno bolnišnico.
— Izgubil je mesarski vajenec Ignacij KonŠek rjavo, platneno vrečico, v kateri je imel 182 K 42 vin. denarja.
— Služba pomožnega uradnika pri magistratu je že oddana in je prišla naša včerajšnja tozadevna notica le pomotoma v naš list.
— Silvestrov večer se vrši v
ponedeljek ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela „Union" in bode svirala c. kr. mornariška godba iz Pulja. Po koncertnem programu, ki je zelo bogat sledi plesna zabava.
— Strelski klub pri Mraku „Novi svet", opozarja tem potom na „Božično drevo" s šaljivimi dobitki, katero priredi danes zvečer.
— „Ljubljanska društvena
jodba" priredi jutri zvečer koncert v „Narodni kavarni" (Gosposke ulice). Začetek ob 9. uri. Vstop prost.
— Ljubljanski sekstet na lok
konoertuje danes zvečer ob 9. uri v „Nar o d ni kavarni" Vstop prost.
— Ljubljanski šramel kvartet
koncertuje danes in jutri zvečer v v vinski kleti hotela „Union". — Silvestrov večer v „M eščanski p i varni". — Dne 2. januarja v „Narodni kavarni" — Dne 3. januarja v Aurovi pivnici. — Na novega leta dan zajtrkovalni koncert v hotelu pri „Maliču".
— Optični zavod Fr. P. Zajec
v Ljubljani, na Starem trgu št. 26, je nanovo urejen ter opremljen z vsemi modernimi potrebščinami. Več v inseratu.
* Najnovejše   novice. — Nov
turški mornarični minister. Vsled punta med mornarji je imenovan admiral Hasan Rami, poveljnik dardanelskega brodovja na mesto Dželal Bega za mornarič-nega ministra.
— Hud škof. Sodišče v Nan-cyju je obsodilo škofa Turmaza v globo 50 frankov, ker se je dejansko lotil orožnika, ki ga je izganjal iz palače.
— Italijanska kraljica slikarica. Na prihodnji umetniški razstavi v Benetkah razstavi tudi kraljica Jelena več svojih akvarelov.
— G i r o n, nekdanji ljubimec bivše saksonske princezinje Lujize, se je poročil v Bruslju z J e a n o B r a m.
-- Samomor ruskega konzula. V Liverpoolu se je z mečem prebodel v srce ruski konzul pl. Gei-mann zaradi finančnih neprilik.
— Nenavadno mnogo sne ga so dobili tudi po Nemškem. V gorovju „Schwarzwald" je 20 vasi tako  zasneženih,   da je pretrgana ž
i njimi vsaka zveza.   Mraz je narasel na 30 stopinj.
— Tragično. Na svojem gradu pri Vratislavi je mladi graščak Se-verin baron Rothkirch po neprevidnosti ustrelil svojega najboljšega prijatelja pl. Heinz a. Vsled žalosti se je baron sam nato ustrelil.
— Pritožba slovaškega poslanca župnika .Jurige proti obsodbi na 2 leti ječe, je bila pri vrhovni instanci odbita.
— Štrajk poštnih uradnikov se je pričel v Belgradu.
— Senzačni proces Bon-martini-Murri se obnovi.
— Ogrski državni poslanec Udvary je poneveril posojilnici v Sobotki 70.000 K, neko rodbino je oškodoval za 1 milijon K, svojo ženo za 150000 K, posl. Sze-mera za 220 000 K. Sedaj ga išče zaman državno pravdništvo.
— Poneverbo 300.000 K pri mestni hranilnici v Budapešti je izvršil 241etni Viljem Vorliesl, sin dvorjanika pri nadvojvodu Frideriku v Požunu.
— Snežni plaz je podsul francosko vas L7 Hospitale.
* Mast papežu za novoletno darilo- Papež je sprejel v posebni avdijenci ravnatelja tovarne za „ku-nerol" iz Verone. Ravnatelj mu je izročil v amfori, ki je iz masivnega srebra z roko izdelana, rastlinske masti „Kumerol" kot novoletni dar. Seveda tovarnarju ni za papežev blagoslov, temveč le za reklamo.
* Angleška, ta dežela čajepiv-eev, porabi skoro ves cejlonski čaj, ki združuje obenem slastnost in izdatnost. Znamka Talanda, krepak cejlonski čaj, ugaja celo najbolj razvajenim ustom in ima tudi v Avstriji mnogo ljubilcev.
* Gambetta in njegovo stekleno Oko* Gambetta je zgubil pri opera-raciji desno oko ter je bil primoran nositi stekleno oko. Ko je prišel prvič s steklenim očesom v družbo —■ bilo je pri neki pojedini pri Lau-nerju — dogovorili so se njegovi prijatelji, da se bodo vedli kolikor mogoče nežno, kakor da sploh vedeli ne bi, da ima stekleno oko. Toda ko je Gambetta vstopil, se je pogledal najprej v ogledalo ter vprašal: No, kaj pa vi pravite k temu ? „Alije dobro?" — rKuj pa?" so vprašali prijatelji z dobrohotno hinavščino. — „Seveda moje oko." — To je pa res velikansko. Naravnost nemogoče je, kaj spoznati. Katero oko je pravzaprav, levo . ali desno? In tako so igrali prijatelji svoje vloge vse popoldne. Zvečer so se Šli po bule var du sprehajat. Gambetta, ki je hodil vedno hitro, je trčil ob debelo ženo, ki je nesla jer bas zelenjave na glavi. „Ali ne moreš paziti!" je zakričala babura. Gambetta se je opravičeval, a huda babura ga
je le premerila od nog do glave ter še bolj jezno zaklicala: n Naj rajši bi ti še drugo oko izbila."
* Dobro se je odrezal. Pred irskim sodnikom je stal Človek, ki bi naj pričal o nekem strelu. Sodnik: „Ali ste videli strel?n Priča: Ne, slišal sem ga samo!" „To ni zadosten dokaz!" zagrmel je sodnik, „vsediteae!" Priča se je obrnil in ko je kazal sodniku hrbet, zakrohotal se je na glas. Ta nesramnost je razjezila soduika, da je zagrozil priči, da ga bo dal zapreti. „Ali ste me videli smejati se?" vprašal je grešnik. nNe, toda slišal sem vas", odgovoril je osorno sodnik. „To ni noben zadosten dokaz", odvrnil je z največjo mirnostjo oni in pomenljivo pomežiknil sodniku. Vse se je na glas smejalo, sodnik je pa še osor neje gledal nego prej.
* Duhove je klicala na Dunaju Marija Nebilv. Nespametne ljudi je goljufala s to nvedo" in jim izvabljala marsikak denar iz žepa in to tem bolj. ker so se ljudje bali njene osvete, če bi je ne plačali, kolikor je zahtevala. Nekomu je obetala, da bo s svojim zaklinjanjem in poklioa-njern duhov prisilila sodišče, da ga oprosti vsake krivde, drugega je za 10 K hotela spremeniti v pohabljenca. Prodajala je sredstva proti nezvestobi ljubimcev, proti pijančevanju itd. Sodišče jo je obsodilo v dvameseČni zapor.
* Mož prisilil ženo k bigamiji. Nedavno so zaprli v Hvleu v Ameriki zakonski par Gray. Mlada, 25letna žena je namreč obdolžena bigamije, a njen mož sokrivde. Žena je pripovedovala pri sodišču, da se je pred petimi leti poročila z J. Jaegrom. Mož jo je vedno preganjal in tepel, a ona ga je vkljub temu ljubila. Nekega dne je prišel mož domov ter ji rekel, da ni žena zanj in da je dosegel ločitev zakona. Da pa ji ne bo treba lakote trpeti, naj vzame za moža Grrava. ki je hodil k njima na hrano. Žena se je začela jokati, a mož ji je hladno odgovoril, ako noče Graja, lahko odide kamor hoče ter umre gladu. V kraju popolnoma tuja se je morala pokoriti ukazu prvega moža, ki je priredil gostijo. Po poroki so zopet lepo skupaj živeli vsi trije pod eno streho, in sicer prav srečno. Gray ji je bil prav dober mož, da ga je začela ljubiti. Vsled tega pa je postal prvi mož ljubosumen ter jo je končno prijavil sodišču zaradi dvo-moštva.
* Novo delo Tolstojevo. Na
željo mnogih prijateljev uiše grof X»ev Tolstoj novo delo pod naslovom „Smisel ruske revolucije", kjer raz-motriva bistvo in pomen te revolucije. Vlada in revolucij o narj i nervozno pričakujejo tega dela.
* Gospodarska univerza. Madžarski časopisi poročajo, da namerava sedanja vlada ustanoviti gospodarsko vseučilišče s štirimi fakultetami, in sicer za živinozdravništvo, kmetijstvo, gozdarstvo in vinorejo s pravico do doktorata. Potem takem bodo dobili „vinske doktorje".
* Svetovna fotografska razstava se otvori v Draždanih maja 1910 in bo trajala do jeseni tega leta. Obsegala ne bo samo vse fotografske proizvode (slike umetniške in znanstvene vrednosti) in fotografske potrebščine, ampak tudi zgodovinski pregled fotografske umetnosti.
Književnost.
— Izvest ja muzejskega društva. Vsebina 5. in 6. sešitka: 1.) Dr. Josip Gruden: Suzana Gornje-grajska. Epizoda iz reformacijske dobe. 2) Dr. Fran Ilešič: Kranj s ko -slovenski prevod Parhamerjevega katekizma iz sredine 18. stoletja. 3.) Leopold Podlogar: Božja pot pri Sv. Frančišku nad Planino v Beli Krajini. 4.) Anton Aškerc: Slovenski akti iz mestnega arhiva ljubljanskega. (Francoska doba). 5.) Ivan Vrhovnik: Iz dnevnika Blaža Blaznika. Slovstvo: Viktor Steska: Fontes historici litur-giae glagolita - romanae a XIII. ad XIX. saeculum. Anton Koblar: Cerkveni spomeniki lavantinske škofije. I. Dekanija gornjegrajska. Anton Koblar: Slovenska bibliografija. Mali zapiski.
Telefonsko m uuujuuno
poročila
Dunaj 29 decembra. Mrrster notranjih del, Bienerth, Je bi dan-s v posebni avdij^rjet pri ce sarju Pri tej avdijenci se je šlo za to, kdaj naj bodo prihodnje državnozborske volitve Čuje se, dii bod) prej, nego se je mislilo, najbrž prvo nedeljo po Veliki noči ali pa 2 4. marca.
Dunaj 29. decembra D želni zbor nižjeavstrijski razpravlja danes o zakonu glede volilne dolžnosti. Posl. Kolisko je pred-
lagal, naj 96 razprava odloži, a je s svojim predlogom propadal.
Dunaj 29. decembra. Danes je bil nadvojvoda Fran Ferdinand v dolgi posebni in seveda velep^litičnl avdijenci pri cesarju.
Potrograd 29 decembra. V Harkovu je d »jak Nikolajev po naročilu revolucionarnega cdbora umoril svoj ga lastnega očeta, ki je služd policiji za vohuna
Petrograd 29 decembra. De ficit za letošnje leto bo ogromen. Vlada hoče zopet najeti eno milijardo frankov posojila
BeroHn 29 decembra. »Voli. Zetu gB trdi, da je sporazum-Ijenie med Avstrijo in Srbijo popolnoma izključeno.
Madrid 29. decembri. Vladi je ukazala, da se mora vse pomorsko vojaštvo pripraviti za vkrcanje.
London  29. decembra. Pri
pestajt E11 i o t se je zgodila ve lika nesreča. Brz^vlak se je zaletel v poštni vlak 16 oseb je mrtvih, 30 smrtnoranjenih.   Posl. Ličku sta bdi zdrobljeni obe negi
Poslano.*)
Odbor „Zadruge krojače v, klobučarjev, rokavicarjev, krznarjev in šivilj" trdi v svojem „Poslanema v Štev. 295 rSlov. Naroda", da jaz in oziroma tvrdka Kapamacsija & Bondy ne delujem samo s 140, ampak celo z 200 odstotki dobička. Omenjeni odbor je hotel v svojem rPoslanem" oslabiti moje v štev. 298 „Slovenca" objavljeno dejstvo, da se tvrdka Kapamacsija & Bondv pri prodaji zadovolji s prav neznatnim dobičkom.
Na povsem neresnične navedbe omenjenega odbora odgovarjam sledeče : 4709
Tvrdka Kapamacsija &■ Bondy ni nikdar delovala s 130 do 140 ali celo z 200 odstotki dobička, pač pa se prodaja večkrat — kar se zgodi v vsaki konfekcijski trgovini — v zgubo. Pribito dejstvo je, da tvrdka Kapamacsija & Bondy prodaja blago najceneje in ji ne more konkurirati nobena konfekcijska trgovina, kar bi bilo pri prodaji z 200 odstotki dobička izključeno. Ako bi tvrdka Kapamacsija & Bondy pri nizkih prodajalnih cenah zaslužila 200 odstotkov, potem zaslužijo druge tvrdke pri dražjih cenah še enkrat toliko.
^a dejstva dokazati pred sodiščem ni mogoče, ker dosedaj Še nimamo takega postavnega določila.
Oroslsv Barnatovič
poslovodia tvrdke Kapamacsija i Bondv
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno 18 toliko, kolikor določa z kon
Narodovo zdravilo. ianu se sme imeuu *at oofotfii utesujoče, mišice in živce krep čujoče, kot mazilo dobro znano „Moilovo francosko z;hije in sol", katero se splošno in aspeSno porablja pri trganja po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena ste k leni c1 K 1-90. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJ! Tuch-(auben 9. V zalogah po deželi jo izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznam van z varstveno znamko m podpisom.  2 bi— 18
FRANC JOZEFOVA
grenka voda.
Notica. Pri zdravljenju različnih ran se mora najbolj paziti na to, da se rana popolnoma zaceli le tedaj, kadar so odstranjeni iz nje vsi nezdravi deli. Kratko rečeno, potrebno je, da se obvaruje rana takoj v pri-četku vsake nesnažnosti in da se uporabijo hladeča, bolečine olajšujoča sredstva proti vnetju. Staro, dobro in zato posebno uspešno domače sredstvo je najboljše znano praško domače zdravilo iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvor. dobavitelja v Pragi, ki se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat. b
Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni
hranilni in pusoiilni kooaorciji Prvega splošnega uradniškega drufttva avstro-ogrske monarhije dajo nradnikora, Častnikom, učiteljem, duhovtiikom itd. osebni kredit pod pogoji, ki omogoču jejo dolžniku lahko vračanje in kakršnih pogojev, kakor je dokazano, drugi de narni viri enako ugodno ne morejo dovoliti. Žal da je več slučajev, da se ljudje, ki iščejo deoarja, poslužujejo posredovalcev na podlagi največkrat anonimnih oglasov, posredovalcev, ki si dajo pismeno zagotoiiti proviz'jo in honorar in zato pošljejo samo naslov kakega uradniškega društvenega kon-aorcija ali kakega drugega kreditnega drofitva. Tako si Človek, ki išče kre dita, napravlja stroške, preden sploh ve, kje bo dobil posojilo. Uradniki, častniki, itd. ravnajo torej sebi samim v korist, ako se obrnejo, kadar potrebu jejo   kredita,   zaupno na centralno
vodstvo Prvega uradniškega društva na Dunaju, L, Wlpplinger-strasse 25, kjer jim brezplačno povedo naslove druib, ki dajo posojila in dajo vsa pojasnila. 4M3 2
886 neobhodno potrebna zobna tiremi 4*|
<zdriuje looe ojafn, bede Sn zdravo
Zahtevajte
il as tro van cenik
podjetja za žarnice
„Ideal"
Hugo Pollak
, NUJ, VI. VaHM H.
Cena, lepa svetloba brez inštalacije in neva nosti, P raba l»/4kr. na aro 3911—9
Proti 2oi)ol)0!!i m goitolji mi
Izborno dolu)« aoar* tnana
antiseptična
Melueine ustna in zobna voda
ki utrdi dtfMii« in o««Htrt»?aJtijja Deprtjr-tno etapo tat um*. * stekleni      m si* »od o »t* 1 *».
BI gorodnemn gospoda 11. !.«*«,Miiku,
lekarnarja s Ljubljani. V asa izborna Melubine ustna in zobna »/oda ie najboljše sredstvo zoper aotabol« odstranjuje neprijetno sapo is ust in je aeprekosljiv pripomoček' proti gnjiiobi jod. zato jo vsakema najtopl^ie priporočam Obenem pa prosim, pošljite Se i steklenice Melus. ustne iu zobne vo e.
Dovolim, da to javno oznanite, £er je res hvaie vredno.
Leopold Gangi, mestni tajnik. Metlika, 24. aprila ltfjft.
Oaz. iekassa M&L Lettstek
i Ljubljani. Resiie^ ćfsfe it 1
lef novozgrajenem Pran Jo:5e»ovepr rcibft Rineta 48 51
Darila.
Dijaška kuhinja v Kranju je prejela v tekočem šolskem letu 1906. sledeče prispevke in darove: V. Majdič, namesto venca na krsto pok. Konšt. Štempiharja 10 K in K, Florian 4 K, od pike-ja A. S. 10 h in E Š. 10 h, za čaj v Podbrezjah 4. oktobra 1905 b K, durakisti pri P. Mavrju po A. SeliŠkarju 2 K, županstvo Skofja Loka 50 K, *irof. Peterlin vsoto 1 10 K, zavrnjeno na železnici (daroval dr. VV. Šmid), „Eins" v Podbrezjah 5 K in kibic 1 K, od vesele družbe pri Lectarju v Radovljici 5 K (izročil prof. Jane), pošta in advokatura na Fran-ckovi terasi v Podbrezjah 4 K, kaz. poravnava prof. Peterlin-Stuller (plača Stuller) 50 K, dr. W. Šmid pri Sv. Joštu 2 K, prof. Wester 1 K, zasačeni kvartopirci in zamujene obresti 3 K (prof. Peteri n), prof kolegij za oktober 9 K, omizje pri „Žoržua v Skofji Loki, povodom nekega nesporazum-Ijenja 4 60 K (dr. Anton Arko), isti 10 K, kot polletni donesek, inženir V. Polak v Tržiču zase 15 K, za brata Ferdinanda 10 K, katere je poslal sleduji iz Simpliciti v S. Anesti, J. Majdič letni prispevek 31 K, „Sperrsech-serl" (Bolča) 1 K, V. Požgaj, knjigovez v Kranju 3 K, L Batagelj, kontrolor v Ljubljani 10 K, profesor J. Wester v Ljubljeni 1 K, kranjski meščani za več mesecev 424 60 K, župnik V. Bernik na Homcu 10 K, sodnik Fr. Peterlin v Kranjski gori 10 K, H. Suttner v Ljubljani 10 K, I. Okornovec, zasebnik v Železnikih 4 10 K, I. Boncelj, trgovec ravno-tam 5 K, Anton Treven na Jesenicah 10 K, Anton Verbajs, župnik v Kamni gorici 10 K, L. Krištofič, vpok. župnik v Hrastju 3 K, višji inženir Fran Žužek v Ljubljani 10 K, kaz. poravnava I. Grajzar-Jakob Gorjanc 100 K (plačal po adj. A. SeliŠkarju slednji), dijaki za oktober 11050 K, nadučitelj Fran Luznar na Primskovem 10 K, občina Boh. Bistrica 15 K, A. Ciuha v Ljubljani 10 K („Lebeta, ki sta ga pustila 2 turista na Sv. Joštu, ker se jima je mudilo v Ljubljano), župniki: M. Poč v Komendi 2 K, S. Žužek v Vodicah 10 K, Fr. Bleivveis v Lešah 10 K, J. Oblak na^Bledu 3 K, J. Pfajfar v Javorju 10 K, K. Cik v Žabnici 3 K, županstvo Šenčur za 1906-1907 10 K, G. Fuchs v Kokri 30 K, kaz. por. Pave 10 K (po adj. SeliŠkarju), za kolofonijo pri seji 130 K, adj. Seliškar letni prispevek 24 K, po A. Logarju 5 K, neimenovan iz Šmartna 10 K, B. Bloudek 5 K, kot pristojbino za zvedeniško mnenje v pravdi cementne tovarne na Dovjem ca. L. Pristave (J. Rozman), profesorski kolegij za november 11 K, župan M. Barle iz Luž 138 kg krompirja 5 52 K, kaz. poravnava Pretnar-Longus v Tržiču 25 K (dr. Kušar), mesto venca na krsto ravnatelju Hubadu: profesor Fran Novak 10 K, dr. Jakob Žmavc 5 K, profesor dr. I. Trtnik in soproga 30 K, K. Florian 6 K, V. Paulus. administrator na Št. Urški gori 10 K, preostanek dijaškega venca na krsto ravnateljevo 32 K in prof. kolegija 5 K. dijak Vidic za zgubljeno večerjo 24 h, durakisti in kibici pri P. Mayr-ju 2 K, dr. K. Triller v Ljubljani 100 K (kaz. zadeva J. Plešec ca. J. Oman vsled slednjemu odpuščene kazni), omizje pri Puščavniku 8 K, volilo ranjke Marije Luznar v Kranju 20 K, županstvo Sv. Križ pri Tržiču 8 "K, od pike-ja E. S. 20 h, kaz. poravnava V. Remic iz Cerkljan 20 K (adj Seliškar), župnik J. Ramoveš v Poljanah 50 K, županstvo trga Železniki 5 K, B. ar' „kvitenga" 2 20 K (notar Šlamberger), dijaki za november 93 K, profesorski kolegij za december 8 K, meščani za november 53 60 K, za december 19 80 K, od komisije B B. 40 h, durakisti pri P. Mayr-ju 1 K, županstvo Stara loka 20 K, durakisti pri P. Mayr-ju 160 K, Fran Henig-man, župnik v Kropi 4 K, županstvo Mošnje 20 K, F Hlebš 2 K, kateri je nabral gospod Jakofčič, občina Koroška Bela 50 K, kaz.
poravnava Miklavčič-Gorjanc 5 K (po dr. Štempiharju). —
Ker so stroški za hrano še vedno ogromni, (do 22 decembra 1906. je bilo plačati za 4956 kosil in 4847 večerij 1868 02 K) se obrača odbor do vseh sedanjih podpornikov in prijateljev Dijaške kuhinje v Kranju, da delujejo najizdatneje za ta zavod ter se ga pri vsaki priliki spominjajo.
Upravništvu našega lista so postali':
Za drnibo sv Cirila In Metoda: Ga.
Hmeljeva v Radečah 628 K, nabrala v domači gostilni. — G. Janko Skerbinec, nadučitelj v Višnji gori 34 K, nabral pri zborovanju „CiriI-Metodovea družbe v Višnji gori s prisrčno željo, naj bi premožnejše podružnice daleč prekosile višnjegorsko — G. Slavko Flis v Skofji Loki 24 K, darovali škofjeloški rodoljubi in rodoljubkinje kot odkupnino, božičnih n inovoletnih voščil. — G. Franc Dolenc, trgovec v Ljubljani 20 K, mesto venca na grob nepozabnemu prijatelju F. S Holaseku, bivšemu trgovcu v Mariboru — G Jakob Tomec, mestni nadko-misar v Ljubljani, izroča 20 K mesto venca na krsto starega prijatelja Franca Pfeiferja c. kr rač nadsvetnika v p. Skupaj 10428 K. Srčna hvala! — Živeli!
Za „Učiteljski konvikt«: Gospića K Guštinova v Metliki 6 K, kot skupilo za razglednice, katere je naredil gospod učitelj M Tomšič. — Srčna hvala! — Vsoto smo izročili g. Dimniku.
Za mestne uboge: G. O. Bernatovič,
Eoslovodja   angleškega skladišča oblek v jubljani 20 K. Vsoto   izročimo mestnemu magistratu.
orzna poročila.
ljubljanska
.Kreditna bank« v Ljubljani".
Uradni kurzi čun. borze 29 decembra ;.m;.
4'/ 0
* .'o
It U
i i
* It o
•v/
4»L
Halofbani papirjt.
i'l°;t majska renta.  .  . . 4,2<70 srebrna renta   . . 4*/e avstr. kronska renta. .
4°/o    » , zlata   .    - • *•/• ogrska kronska renta .
4%     . ikia 4°/, posojilo dež. Kranjske »'/»•/• posojilo n:esta Spljet 4Vt°/o       » » Zadar
4»/t°/o bos.-herc. železniško posojilo 1902 .  . . 4#/, češka dež. banka k. e.
4l/s*/o zas*- Pi»»na gal. dež. hiDotečne banke . . pešt. kom.  k. o. z
10 pr......
4ot»/c zast.  pisma Innerst
hranilnice.....
zsst. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban. cbl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . ; ob!, češke ind. banke prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
4% prior, dolenjskih žel. . 3C * piior. juž. žel. kup. "/»Vi I*/«*/« avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od L H6U0V,   •  • • ,    cd t. 1864 .  .  . .
g    ti z ske......
_    zera. kred. L emisije 11.
„ ogrt-ke hip. banke . „    srbske a frs. 100 —
m turške......
Sasilika srečke . . . Kreditne »     .  • .
Ino moške ■     •  • •
Krakovske 9     •  • •
Ljubljanske 9 . . . Avstr. rdeč. križa 9 . . . Ogr. » mm • • • Rudolfove 9    .  . .
Salcburške m • • • Dunajske kom.  „    .  • .
Pulili—i
Južne železnice.....
bržavne železnice.  . . Avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke   . . Pgrske     „ •       - •
Živnostenske 9 . . Fremogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan . . • . Praške žel. ind. dr.   .  . .
Rima-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe češke sladkorne družbe .
C. kr. cekin......
20 franki.......
«0 marke .......
Sovereigat.......
Marke........
Laški baukevd . . • • • Rubiji
Dotarjl ....... e
Oenar I 99 10
10" 25| 99 Iv
117 15 9o 8S
in r,
98 60 100 60
99 30
99 80 99 50 99 tO
100-45
105-—
100 —
99 75 100-—
!00-
100 —
99 90 99-*0 313 6rj 10040
21^50 268-162 — 276-žb 287 5j 2f2 — 100 if290
2S-40 448
78
86
58 -
46 75
27-50
56
74 fcOJ-
176 -AP2 50 1^78 — 691 K) 838 76 243 -7f0 63 i 50 700 67226 285 6*0 — 146 —
11*34 1919 23 60 24-17-67 95 60 2 52 4-84
Blago
99 30
100 45 £9 35
U7 35 96 05 11485
99 m
101 50
100 30
10075 99 70 99 70
ICT45 106 —
101 —
100"-i>X>20
100 20 101--
100-
815-65
L0T4J
217 -270 — tr>4
286 25 297 50 261 — 110- -164 9
24 40 4B8 -
86
90 — *2 -48 76 29 50 60-82 — 610 —
177 — 693 — 788 692 50 839 75 244-758 — 634.60 715 67445 287 666 — 148 20
11-39 19-13
23 58
24 08 17 77 95*70
2-63 6-
žitne oene v Budimpešti,
Dne 29 aeeerabra 1906.
Tfereatn.
;Jfcenica za april   . . ; aa
, april       . . 9
voruza ,   maj 1907 . . „
Jves »pril   .   . . n
Zdržaa.
60 kg 60 .
60 „ 50 .
746 6 73 6 14 747
Spominjajte s« dijaške In ljudske kuhi nje pri Igrah In stavah,  pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričako-
vanih dobitkih.
mtmnmiim porodio.
					
a		1 K*.	1. r ** H i?	j	
& •o i	opntta-1 ranjs				
*8		7*42	-21	sl.jvseed j	MCg
*9.	7. ij.	723 9	-30	Sl. rr.mni j	•bta^aa
	3. pofi	724 9	-18	brttzretra« j	»aeg
fir-duia vd*raj«a)a t«Eapwiri'.ra 1 § . tter-aaie -26    — P»»o*vtr:» » m** 2» o
t
Vsem sorodnikom, prijatelje« in znancem naznanjamo žalostne vest, da je gospod
Franc Kočar
mesar in trgovec na Jeseaicah
danes ob štirih popoldne po dolgi mučni bolezni, prejemši sv zakramente za umirajoče, v 35. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predragega rajnega se bode v nedeljo ob štirih popoldne položilo k zadnjemu počitku na tukajšnje okrajno pokopališče.
Dragi rajnik bodi priporočen v blag spomin
Na Jesenicah, 28. decembra 1906.
'47-- Žalujoči ostali.
Vsem sorodnikom , prijateljem in znancem naznanjamo potrtim srcem pretužno vest, da je naš preljubljeni oče, oziroma tast in stari oče, gospod,
Fran Kscuer Pfešfer
c. kr. vladni računski nadsvetnik v p., vitez Franc Jožefovega reda
po dolgi mučni bolezni danes dopoldne ob 9. uri mirno zaspal v Gospodu.
Truplo predragega rajnika se prepelje v ponedeljek, dne 31. decembra ob treh popoldne iz hiše žalosti, Šubiceve ulice št. 5, na pokopališče pri Sv. Križu k zadnjemu počitku.
Sv maše zadušnice se bodo služile v frančiškanski cerkvi v sredo, due 2. januarja 1907 ob devetih zjutraj. 4723]
Blagega pokojnika priporočamo vsem znancem v časten spomin.
V Ljubljani, 29 decembra 1906.
Vera Tauses roj Pfeifer, hči; — Franjo Tauses, c. kr. finančni rač oficijal, zet; — Vanda, Vladimir, Ivo, Olga, vnuki.
Proti kataru
sapnih organov, kašlju, nahodu, hripa-vosii in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na
alkalična kislina
ki se rabi uspešno sama ali z gorkim mlekom pomešana.
Ima miloraztopljivi. osvežujoči in pomirjujoči učinek, posebno pospešuje razšli zenje ter je v takih slučajih poznata kot jako dobro zdravilo. 94—9
V Ljubljani se dobiva uri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vsen •ekarnah. večjih fidecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah
včeraj menti
Tužnim  trcem naznanjamo vsem  sorodnikom, prgateljeai ia aaaneem preZaloBtne vest, da je  n.tša iskreno   gubljena mari in stara mati, gospa
Josipina Pirnat
nadačiteljeva vdova
dne 28. t. m. po kratki in mučni bolezni, previđena a sv, zal«* sa umirajoče v starosti 71 let   mirno preminula.
Pogreb  drage  rajnke  ae  vrši v nedeljo dne 30. decembra  t. 1. eb 4. nri popoldme is hiSe iUosti v Kamntkn   št. II na pokopsltAie na Žalae.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v samostanski cerkvi ee. fraaćiškaaav v Kamniku. 4717 Priporočamo jo v blag spomin
V Kamniku, dne 29. decembra 1906. Franc   Pirnat,  c.   kr.   veterinarski   aniatent,   Alofzij   Pirnat, trgevaki
pot.n k. Lndovik Pirnat sinovi Angela Dornik, Marija Aiman, in-■ttna Pogiba, Peplca Adamič hčere Ivana Pirnat r j. Spreiner, mika Pirnat roi. ni. W«laa snehe. Franc Dornik, Franc Josip Adamič, Josip Pogiba zetje. Val vnuki.
Brez posebnega obvestila.
Mlad pisar
:nai   začetnik,   s   Čedno   pisavo, se
sprejme  v  notarsko pisarno v
Brežicah.   Ponudbe  pismeno   na pi
>anr«. 4719—1
Sprejme se
vzgojiteljica
vešča pravilno slovenskega, nemškega, iraceostkega ali angleškega jezika in isrraaja aa klavir.
Kje,   pove    upravništvo „Slov. Naroda". 47 IG
SiHliii
3beh del   jetikov zmožen, dober ma anfaktintt,   kot   samostojna   moč iu ačenea s   prmerno  Šolsko izbrazbo se sprejmeta pri tvrdili
Ludovik Srn le, Sevnica.
47i8—l
Za pletenje nogavic na stroje sprejme proti dobri
plači
več delavk
ki so v tem že izurjene tvrdka
M. Franzl, Privoz 10.
4720—1
Dražba so. Cirila In Metoda
v Ljubljani razpisuje celodnevno službo
p od t ijnika.
Ponudbe s spričevali naj se pošiljajo na družbenega prvomestoika g. mon*ignora Zupana do koncem tega neseca. 46.^2—2
Grandholel.Uaion'
Vinska kjet.
I>niit"s*  in jutri
originalni šrameljsti
kvartet.
šentpavel;sta pi<o. • Pl/en,ski praidroj
(72i Vstop prost.
LJUBLJANSKI
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETP.
LETNIK XXVI. (1906)
izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po eden pot oi mesec v zvezkih ter stoj-'as lete § K ao h.  pol leta 4 K So h, četrt
leta a R 30 b Za vse neavstrijske dežele 11 K 20 b na leto Posamezni zvezki se dobivajo po 80 b.
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani
Dva krojaška
vajena tudi konfekcije, so takoj sprejmeta, 4 702
Ponudbe na Vekoslav fteftek, Jesenice! Gorenjsko.
Rheuma (protin)
vkratkeni odat-a i, kdor si naroči izvrstno in prrizkudeno mazilo „Gychtolln" Velika steklenica K 2 50, mala steklenica K l 80. Samo po povzetju razpošilja J. Zelenka v Brnu,
Doinich 24 Posti izpričeval za ozdravljenje.
4681—1
Zastopnik
(Platzagent) za Ljuhljauo, za večjo vinsko trgovino se išče proti proviziji.
Ponndhe bla^nv« lijo se vposiljati pod Postni predal st. 76.    4707—1
ročne in za koz*$e
se dobe od 8 K naprej pri gospoda
Fr. Wlsjan, izdelovalec vozov v Ljubljani, Rimska cesta št 11.
4G.i9— 3
£Ma dol>ra
Miarcta pičli
sprejme takoj v trajno delo
Jan. Šooe
46sft— 3
črevljarski mojster v Skofji Loki.
z jamčevino, s sedežem v LjuMjani, išče pod prav ugodnimi pogoji zavarovalna zadruga.
Ponudbe pod „/L B. C. X906u na
upravn. „Slov. Nar-da". 4£85—3
ATENT
r p eskrbfje h in spravlja
v prid
inženir In pat. posrednik
J Knopfelmacher
Dunaj, II. Praterstrasse 37.
IV rton ?«*:**£.    368.1 12
»e 1.B let obstoječa
itai»taneJHa Ijublgansfoai
josreouvaiiiicb stanovanj in služei
G.FLUX
Gosposke ulice št 6 4679
Ž pestunji za tukaj in zunaj, Teč preprostih in boljših knharic tudi k ali s, osebama poleg sl>iire ali sonarire za Llnhiano n zunaj, oskrbnika na graščino, kOČijaža na deželo, zasebnega slugo za Ljubljano, prav dobra hiša, sruo en itonpod, letna služba Več v pisarni.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor.
fflehaniške pletilnice in trgovci s pletivom
kupujejo pletivo (pavolo ali volno) najugodnejše in najpripravnejše v
^PxT7"i t^cinici za pletivo
Broschke <c Co. Liberce na Češkem.
cl
.st onj.
4648-1
gospodje In gospodične!
V svoji lekarniški praksi, ki jo iz vranjem že veS nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadamo - KAPILOR st. 2. Povzroča da postanejo lasje dolgi in gosti, odstran,a prahaj in vsako kotno bolezon na glavi.
Naročila naj bi ni ga vsaka druž na  Imam pr^mno^o zahvalnic in uri-znalnic. Stane  poštnine prosto  na  vsako   pošto  lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K. Naroč* naj se samo od mene pod naslovom
4606 1 II
PETER JURISIC
lekarnar v Pakracu štev. 66 v Slavoniji.
4682—1
Čisto itlftvo
lirfplif živce povzroči redna raba Zdrav spanec
f
z
jabolčnika
Novina!    Precej ceneje!
JCaJflnejša In naj prijetnejša osvežilna plača na plešo »Ih.
JURI SCHiCHT, deln. dr.
Oddelek „iidelovalnlce za Cere«" Ustje na LabL
M stanouon] Ln
različne velikosti, se odda ;v novi bisi mrsko ulico 21 in Škofje ulico U,
S/. Petra predmestje takoj ali pa za februarjev termin. 469? 1
Rejenčko
SUKNA
15
Tvom i ske cene.
In modno blago za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno
v jfumpolcu
na Češkem. Vzorci franko.
Vsak dan sveže,
najfinejše
pustne krofe
4701- 1 priporoča
Rud. Kirbisch
slaščičar Ljubljana, Kongresni trg.
V zalogi imam letos
Iznedno lepe
s krasnim ozadjema
Koledarji so popolnoma brez napake. Firma in reklama vtisne se brezplačno.
Crne na zahtevo.
Velikanska izbira božičnih in novoletnih razglednic.
v Ljubljani.    43t7 14
N m
9
Globoko znižane cene
pri
.Veliki tovarni1
LJUBLJANA
Resljeva cesta 3 Sv. Petra cesla 37.
Priporoča
svojo veliko in svežo zalogo konfekcije za gospode in =   dečke. ,
Velikanska Izbira konfekcije za dame in deklice.
Velika zaloga kožuhov.ne za gospode.
A. LUKIĆ,
4202 18 poslov.
r
Izšel Je težko pričakovani
_ 4566—8
za
I
1
kmetovalca 1307.
Uredil dež. nadzornik J. Leg v ar t.
II. zelo popolnejši letnik z vsebino:
Kratek opis umne živinoreje; zlata pravila živinoreji, krmljenje goveje živine in prašičev.
Prašlčjereja, mlekarstvo, preiskovanje mleka, bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila. Sadjereja, naprava sadovnjaka. Vinoreja,  priprava   dobrega vina.
Kmet zakoni. Hmeljarstvo. Prerač. v kile, orale in hektarje. Koledar, sejmi in še mnogo drugega. Vezan ^je letos v posebno močno platno. Gena a posto B 1-80, in se naroča 'pri Iv. Bonaca v LJublJanL
Vsled prihranitve dragega povzetja se naj znesek naprej dopošlje.
I
I
s tremi sobami, kuhinjo in kopalnico vzamem na hrano in preskrbo. Plača se odda za februar termin pri A. Su-    po dogovora.  Naslov pove upravniStvo
ftnikn na Zaloški cestL
4688—a   „Slov Naroda4'.
465 J—1
Lepa hiša
cnonadstropna c gospodarskim poslopjem in zemljiščem, pol ure od mesta li< ijaka, v slovenskem kraju in zraven župnijsko cerkve, je zavoljo družinskih razmer na prodaj. V hifii je gostilna in prodajalniea. Vsa poslopja so zidana, z opeko kr a in v dohrem stanju. Kraj je le ■ in pnjeren. Janez Martine, posestnik pri Mariji na Žili, posta Beljak, Koroško.
Revmatiki in
astmatiki
dobe iz hvaležnosti radovoUno in brezplačno pojasnilo, kako je bilo mojemu ggočetu pomagano pri zgorajšnjih boleznih
f      Herman Baumgartl
2 Silbarbacb pri 6rasslltzu na Češkem, stev. 397.
4704-1
Telečje meso
ali goveje meso, vsak dan sveže, pošiljam koj po klanju košarico 8 5 kg za 2 gld. 80 kr. poštnine prosto; debelo zaklii)'» £03, tmažno oskubljeno za 3 gld. 60 u r W. Jagolnlzer, Pod woloczy ska
(Avstr.) Št. 19. 4677
Organizatorja
proti gotovi plači in dijetam ter povračila voznih troftkov išče generalni zastop banke „Slavile" v Ljubljani.
4/1J
»a dimnikarska pomočnika
in
4676—2
mizarski vajenec
se takol sprejmelo.
Poundbe  na   Vekoslav ŠeŠek,
Zg. Oamelinl nad Ljubljano.
Priden dedek
ali   deklica   se   sprejme v pouk
V trgovino-  Istotam se sprejme tudi
prodajalka.
Ponudbe pod „Trgovina 1907"
na upravn. „Slov. Naroda*. 47i3
se sprejmeta takoj pri
Ljnd. Strici ju v Ljubljani.
Gostilničarji
ki potrebujejo za predpastne veselice
godbe,
naj ne obrnejo pismeno ali osebno na gostilno „pri Buru" v Spodnji Šiški št 205. 46J6-1
Zaradi inventure 4667—2
se dobiva čudovito ceno moška, damska, deška in dekliška konfekcija
t togi. skladiščil oblek
O. BERNATOVIČ
u Ljubljani, Mestni trs 5.
Mlad, soliden
iHnit
trpisti
in prodajalka.
oba v trgovini z mešanim blagom dobro izurjeoa ia spretna prod»i»'ca, spTejme takoj tvrd*a M. Elsner, Litija. 47o6—1
Išče se
gospica
iz boljSe rodbine, ki bi imela veselje do fotografovanja. Priliko ima izobraziti se v tej stroki.
Vpraša naj se pri umetnem fotografskem zavodu Avg. Berthold, Ljubljana. 4673 2
Oee. kr. avstrijske
državne ieleznlce.
r
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. Odhod ta Ljubljane jui. ieL:
7*iO zlutraj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga.
7-17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje.
H-30 pre -p dn». Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc.
i-05 popoidnn Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje.
400 pop e. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Stajer. Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor.
7-08 ive6er Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje.
7 3S iveoer. Osebni vlak v smeri: Trbiž.
ic-23 ponoči Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo.
Dohod w LJubljano Jui. ieL:
7-09 zjutraj  Osebni vlak iz Trbiža. 8*44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja.
oktobra 1906. leta.
H 18 pred poldne. Osebni vlak iz Gorice c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Linca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor.
2*32 popolne Osebni vlak iz Straže-Toplice, Novega mesta, Kočevja.
4-3o popoldne. Osebni vlak iz Selctala, Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka, Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta c. kr. drž. ž.
8-3» ivtčer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja.
8-45 zvečer. Osebni vlak iz Prage, Linca, Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbiža, Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel.
11-34 ponoći. Osebni vlak iz Pontablja, Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. 1.
Odhod is LJubljane dri. kolodvori
7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 10 zvečer. Mešani vlak v Kamnik. 10 45 oonodi Mešani vlak v Kamnik. (Samo
v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Linbliano dri. kolodvori 649 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO 59 predpoidno   Mešani vlak iz Kamnika. 6 10 r veder. Mešani vlak iz Kamnika. 9*55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo
v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstn.
l[metni plesni učni zavod v JLjubljani. Naznanilo otvoritve plesne šole.
Podpisani oblastveno potrjeni lastni^ plesnega javoda na-3nanjam 5/av. občinstvu, da je plesne vaje vrše na jeljo vsaf^ dan doma ali v 3avodu.
Javna plesna vaja je vsa^o nedeljo in prasniti v hotelu „Jlirija" popoldne od treh do sedmih.
Upisuje 5C ja vse te tečaje v trgovini Otona Tischerja v Jonhalle. l/čnina stane mesečno jer nedeljski pou% ja gospode 4 Jf, ja dame 2 Jf.
S spoštovanjem
4«86—2 plesm učitelj.
1T6
15394^
22
I
50_trajcarj6f ■§
▼ sasakah. Za to dobite 3 veleflne hifrienicDe vporc«, 6 u ro<*» 90 kr., 18 vsorcev 1 gld. 70 kr., 26 ▼Borcev 3 gld 40 kr. poleg najnovejšega tlustrovanega cenovnlka in navodilo za m o rabo ftranronk h  in ameriških framaatib   prt- d m t to v, tuca t od 4o kr. naprej. V ialOQl SO VSO kurft-
lt mnogo novosti, icdelnje vsak g\>masti pn-dmet — Najcenejše in direktno se ku^i^le na
pismeno naročilo. Diskretna po&ujatev.
— H. AUER, zaloga tovarniških gumastih predmetov. ——
Dunaj, IX./6, Nusadorferstrasne 3—11. 3864-10
Okoli 150.000 konjskih sli Imamo v napravah
sesalnega plina
Vi*e oblenjn^ vellKo«tl do fi»0 IMI io ^fdno v dela" In Me dohltujo v/ 3119 — 18       prlnifrnrm roku.
r
našega sistema v prometu.
Zelo majhna poraba goriva. r*!a*i«-«>«»«e*|&l «*!»■-*».*
Langen & Wolf
tODorna za motorje
na Dunaju X., m
Laxenbargerstsrasse 3.
>njcrnr|ia vožnja v A meril* o.
S
h S
E. Kristan
oblastv. koncesijo-nirana potovalna = pisarna=
Ameriko
v £jnbljani9 kolodvorske ulice šlev. 41.
17ft7 34
9 1
9
"1"
\*ijenirj*rt vožnja v Ameriko.
I
T>FAFF0VI šivalni stroji
1 ^ im BC so najboljši ~« ^
so najboljSi
za rodouinsko rabo za Šivanje, krpanje in vezenje
ncprcl^e^ni za obrtne namene.
Šivalo naprej in nazal.     2276 28
yo0laota leflal!
Generalni zastopnik Franc Tschinkel
Ljubljana Kočevje Mestni trg štev. 9. v gradu.
CUNARD LINE
TRST.NEW.YORK
je^najpripravnojša, najcenejša in najooljža^pot Jz Ljubliane
O
3108—.07
ker tod ni dolgotrajne: in mučne vožnje po raznih [železnicah, nobenega presedovanja ne prenočevanja in sploh noben1 h postranskih stroškov med pntjo. Parnikiso prostorni, verni, zračni in snažni.            Vsakih 14 dni g    vozilo. Hrana in postrežba najboljša. _
Pojasnila  daje in vozne f liste' prodaja glavni zastopnik:
ANDREJ 0DLASEK, Ljubljana, Slomškove ulice 25.
pol« ar rfrkve Srca JrzoHOTrsja«
Kolodvorska restavracija.
U ponedeljek, 31. decembra 1906
SILU6STR0U uečeR
i
Začetek ob
8. uri zvef cr.
Vstopnina 60 vinarjev.
koncert
4713
vojaške —■— godbe.
Za mnogobrojen obisk se priporoma z vsem spoStovanjem
Josip Schrey,
restavrater.
A. KUNST t
♦ L|ut>l|»na ^
ŽldOTroke ullce^.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka aa dama, gospoda In otroka Ja vedno na Izbaro
Vsakršna naročila ss izvršujejo točno iu po nizki ceni. Vsa mere se shranjujejo in nsanamenojejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorec vpo-alati.
mW ffffffffmmmVVVVV
ElUlIlllllHlllllllllIlhiiiiiiiiHiiiiiiiiiui,!,,,
SSnSi lato 1845.
JOS. REICH
Edini zavod
za kemično čiščenje obleke ter zastorjev, barvarija in likanje sukna = nt*, par. =
Poljanski nasip —
Ozke ulice št. 4.
■raj
Sprejemališče
Šelenburgo/e ulice štev. 3. (
Postrežba točna. Solid, e cona.
- m 11 n i < 111111 f m 11111111111111111111111 ■ i iniiiii Miiiiiiiiiiiiiiiminiii.il
l
e5
Spredaj ravna oblika,
ne tiše^i nit želodec.
pri porota v r>«jve5|i izberi
Alojzi] persehe
v LJubljani Pred ftfcofijo *t. 21.
jiffi  t£L     ^^^^^^^^^^^^^^^^ 3Sf
m
m m m m m 1
*-m m
m m m m m m m
Pekarija
slaščičarna
in
kavarna
J. ZALAZNIK
Stari trg št. 21.
= JtKjalkc: =
Glavni trg 6 Sv. Petra cesta 26
P
m
Si
h m
s*
M
m m m
m
aw °* '** w $ * i * 1 *
Važno!  mm. Važno!
gospodinje, trgovca ia iiuonjsi.
Najboljša In najcanojia postrežba
m drogvo, kemikalijo, aollaća, cvetja,
korenina itd. tud po Knsippu, ustna voda In zobni prasak, ribjo olja, re-dilne In poslpalno moke za otroke, dišave, mile in sploh vse toaletne predmete, roto«;raflfne apurute in potrebščin«, klrurglčna obvezna vsako vrste, sredstva za desln-fekcljo, vosek In peste aa tle Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjsbs. — Zaloga s v si i K miner h ln tli vod In solij za kopal.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
posebrjr  priporočljivo:   grenka sol, dvo|ns sol, aolltar, enojsn, kolmoi, krmilno apno Itd. — Vnanja naročila ae izvršujejo točno in solidno.
-* Drogerija k- 52
Anton Kane
Ljubljana, Židovske ulice št 1.
Kupuj* po Bta\| vi i JI orni rasna
selieča (ro?e), cvetje, korenino, se-mtjLi, skorje itd. Ud
Iz proste roke, pod zelo ugodnimi pogoji obstoječa iz T sob, 2 kc hinj , 1 podstreSne sobe, lepo obokano kletjo, 2 bleva, 1 Sapa, nova drvarnic« a čedno novo uto, 1 aviojak in 1 soba za posle ter nekaj vrta. H ša je v zelo dobrem stanju, ter ima korporacijako pravico, od katere se dobiva leta« po 6 klafter drv in blode. Hiša stoji pri glavni cesti 2 m note od kolodvora it 400 korakov od farne cerkve. Zelo pripravna za kakega g. peozioaista kakor tudi za trgovino. H Ša ima zelo lep in prijazen razgled na vse atraai.
Na zeljo so proda tndi še posebej 1000Q klafter drugega vrta ▼ zelo dobrem stann ter zraven železnice. 44*9 i
NatanČnejfia  pojasnila kakor tndi ceno hiše daje g. Franjo Vidie tajnik in odbornik h okrajne hranilnico in posojilnice v Kamnlhn.
(I
ae zaslnii veliko denarja, ako ae z mojimi izvlečki (ekstrakti) izd* laje žganj« in likerji po mrzli poti. Kdor z mojimi izvlečki (ekstrakti) manipalira, mi jamčim za najboljši uspeh.
Kdor se te izvrstne tvrdke hoče udeležiti, naj pošlje svoj natančni naslov pod imen- m: »Prva tovarniška tvrdka 80.400" na anončno ekspedieija Edvard Braun, L)nuaj, 1., RoteLturmritrartse 9* 4462
II
i
Pristne ruske $aloše
»zvezdna znamka"
„PB0W0DN1K" Biga
[so najboljše.
■
Pristne le z znamko ZVEZDAi Tvornica jamči za stanovitnost —
Glavna zaloga pri
mm
Vaso Petričiču v LJubljani.
Edini kontrahent za Avstro-OgrsVo Herman Hirach na Dunaju.
Oznanilo.
P. n. gost lrnčarjem in trgovcem vljudno naznanjamo, da smo s i. prosincem 1907 izročili glavno zastopstvo za Kranjsko naše svetovne znane vinske kleti tvrd ki
4708-
Deghenghi & Comp.
Ljubljana, Kolizej.
Ravnateljstvo Brionskih otokov
Brioni.
Varat, znamka : Sidro.
Liminent. Capsici comp.
nadomestilo aa
aaoa-io
I
Pain-Expeller s sidrom
prizrano Izborno , bolečina tolažeče In odvajalno mazilo ob prehlajenju itd.; po 80 b«, K 1*40 in K 2*— se dobiva v vseh lekarnah Pri nafcapn tega aploano _ priljubljenega domačega zdravDa naj ae jemljejo le originalne steklenico v skatljicah a našo varstveno znamko „sidro" potem je vsakdo prepričan da je dobil orig. izdelek Dr. Richterjeva lekarna pri zlatom levu v Pragi. Elj&čina c. S nova.
Baapoiiljuij« ra&k dan.
MS
m <m
w Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki MSe?eronemskega Uojda"
Um M
s cesarskimi brzoparnikl „KAISER VVILHELM II.", „KRONPRiNZ
VVILHELM", „KAISER VVILHELM d. OROSSE".
Prekomorska volni« traja mamo S —6 dal
Natančen, zanesljiv poduk in veljavno vozne listke aa parnike gori navede- taspi nega parobrodnega društva kakor tudi listko za vse proge ameriških želez- JJr nic dobite w M^lvalalgameal edino io pri  ; »
EDVARDU TAVČARJU, KooHo Ilice št 351
nasproti oboezfiani gostilni „pri Stareai Tišlerjn4
Odliod lz IJubijane je vsak torek, Četrtek ln soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno ln brezplačno. — Postrežba poštena, reelna ln solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne državo kakor: Colorado. Mexikot Calrfor-nijo, Arizona, Utah, Wioming. Novada, Oregon in Washington nudi nase društvo posebno ugodno in izredno cćno črez Oaivoston.  Odhod na tej
progi iz Bremna enkrat mesečno. 3135—19 Ta se dobivajo pa tudi listki preko Baitimora in na vsa ostalo dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, Boenos-Aires, Colombo, SingaporevAvstralijoitd.
j
7
o&tne hranilnice štev. 49.086.
Telefon štev. 139
Glavna posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
j   pi^ivr'iiii:   j —~
m Kongresnem trsu st. 15, Souunnoua hlin v LJubljani
sprejema ln izplačuje hranilne vloge
iresnje do 1% \ od floe vložitve do line vzilige
brez odbitka rentnega davka. 282 50
Uradne nre od 8. —12. dopold&e in od 3. — 6. popoldne.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgale.
JA MAZE/4 SVOJ ČIZME SA
V*  cic dan ro vodi
-rf hodat* bez dasjmi
H
Lovci! Turisti!
- & ■
VpraSaite svoie tovariše o vspehu • nepremočljive masti za nanje •
"7
4412 7
Prospekte pr šilja
to^a zaloga za Kn» js l:
FR SZANTNER
liytiiiana.rselienl)urg. ul.'i
loborn t. pn. Kubnnvi u SlsKu na Hronžkcm
Laborat Eubanyi v Sisku.
Z V&stni Heves*xi»m »em jako zadovoljen, ker je to na|b« ljAe neprem«»čljivo mazilo za nsoje, kar jih poznam. Kamilo Morgan
lovski pisat« U (ča*«ni predu. ,kluba >o\ceva na Dunaiu).
Ustanovljeno 1862
Najstarejša tvornica
o,, icr. dvomi
Telefon 584.
peči in ognjišč
LF GEBURT
VII. Kaiserstrasse 71, na voglu Burggasse.
Zaloga ogniše, štedilnikov in strojnih
imaj
3051-19
vrste pe6i tudi   s trajnim gorenjem.
nrrni bfl za vsako porabo od navadne do U&"MoU najfinejše in najelegantnejše izpeljave, v vseh velikostih, črne ali bogato
emailirane.
Sušilnice, pllncue peči, kamini.
Specialni kata ogl gratis in franko.
Najkrajša   in   najcenejša pot
-v Ameriko
z modernimi velikimi brzonaro'ki iz Ljubljane čez Ant verpe n v New York
|e pruga
deča %uesda *
Na nafta pamikih FinI a n d, Rroonland, Vaderland, Zeeland <u Samland ki . skrtm-jejo vwak tedt-u ob sobot h r*-di o vožnjo med AntVTf rpnoni in No im Yorkom je nnažnoB , izborna brana, vljudna poatr žba in spalnice po novem urejene v kajite za ŽJ, 4 iu 6 oseb, za vnake^a pomika ennnmtnega pomena, ter traja vožtila 7 dni. Odbod iz LJubljane vsak tore popoldne. 6 i—52
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanadu v Severno Ameriko in je :a vožuj.i  izdatne cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopiiik
Fr&pc Oslone v Ljubljani, Kolodvorske ulice od«^
od jožnega kolodvora na levo pred zn no g< stilno ,.pri Starem TiŠlerju".
Prve vrste avstrijski izdelek! j
KlEinischEi Deriij m
napravljen iz francoskih vin.
urnarU
napravljen iz domačih vin.
Gi
4344
Dobiva se povsod
Najvičji zaloga anadnlb do najtiniilb
otroških vozičkov
In nevedne do nejflnejie
zime.
M. Pakič
w Ljubljani.
luuali oiračaikM n
yofli|3 i povzitit*.
r
J. KEBER
--- v  I .Jubl Jani =
na Starem trgu št. 9
priporoča
svojo tovarniško zalogo suknenega, platnenega in perilnega blaga, perla, kravat, modercev, vencev in šopkov za neveste ter
nagrobnih vencev po Izredno nizkih cenah.
Potrebščine za krojače in šivilje.
«.X>c K
G. CADEZ
▼ Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančave nanutaktume trgovine
priporoča 52
klobuke
fiepice, razno moško perilo,
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
XX
XXX XXX LXX> XXX
<x>
I <2>
— nrar -
trgovec z zlatnino in arebrnlno
na Mestnem trp št. 13
filijalka:
na Jtfestuem trgu St. 17
priporoča svojo veliko zalogo pret*ixlj-hUIIi ur iz prvih tovarn, hntlHIi, hm'iiif«(«lli, Mit limMli 111 iu ti r it a nlttHlo, liriIjantov, zlutiiltir in »*r*-1» ni i ■•(•-. Namizna opno:« Iz fellujMt*raru Mr«*hra\.
Lastna delavnica za popravila ln vsa nova dela.
Jv.Seunig |
'rgovec z usnjem ia drobno In debelo
v Ljubljani, Stari trg št. 7
•losedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurenca, brez isacega duha
or >maa|a*f'<fefaa» cenah
na drobno I  It«* po SO Ia, na debelo po a O ti.
Jfovo! Pt-tentireno Jfovo!
oepremi-cijivu mazilo
en poćrnanjt  ruja vih čevljev, uenia itd.
C O Cl 1¥ A C
44%-6
1E.
s CZUBA-DUAOZIER & C
francoska tvornica konjaka Promontor.     lh>l,Uw »** i101"011'
IbtMM IJon«   IN*-4.
Privatni plesni pouk
v dvorani hotela „pri galicu".
_5" tem si usojam javljati svojim cenjenim zaščitnikom, da je moj plesni tečaj ja dame in gospode Qj boljših rodovmj vsak ponedeljek in petek ob osmih $večer Poučujejo se novi in moderni plesovi po lahki in hitro priučljivi metodi, ffova* specialna metoda 3a boston (amer. valček)* — Posebne ure je dajo ob vsakem dnevnem času jq privatne jn družbe v dvorani somi in v privatnih hišah. — Prijave in vpisovanja vsak dan od 3—5 pop. v hotelu ,.pri Sl°nu"f soba 72. 45^5—2 2 odi. spoštovanjem GJl/UO ^OTfTSjfjf^ plesni učitelj.
Št. 15.
46&4 - 2
Vsled sklepa seje podpisanega karatorija od 15. decembra 1906, ac a tem razpisuje natečaj za
mesto dru$e§a učitelja »Delavske škole" (obrtniške učilnice)
v KasUa, začasno in z letno plačo 1800 K, izplaćliivo v mesečnih naprej plačljivih obrokih in z opazko, da ae bo ta plača a časom poviaala.
Prednost imajo prosilci, ki se izkažejo, da so izvršili kako obrtno alt njej sličuo šolo in ljudski učitelji, ki so vešči risanja in bi se v tem predmeta radi spopolmli.
Prošnje, obložene a Šolskimi izpričevali, nravnostnim izpričevalo« ia eventnaluimi dragimi prilogami, naj se podpisaoerna dostavijo najpozneje do 15. Januarja 1907 z dokazom poznanja hrvatskega ah kakega drugega sIj-vauiKi'f.ra   cika v govora in pisavi.
Nastop slazbe početkom dragega polletja, t. j. 1. febrnarja 1907.
Morebitna razjasnila daje na zahtevo podpisani.
Knrato ij »Delavske škole"
Kastav, 21. decembra 1906.
Predsednik Jelušič.
Prun kranjska tvornica klavirjev v LJubljani
Rimska cesta št 2. Hil&erjeve ulice št. 5.
piani so
nepf ekosl Ivi
Prepričajte ae osebno.
Klavirji, harmoniji, tndi aamoigralni, elektri&kL Prodaja ae tndi na obroke. Stare klavirje jemljem v zameno, najem tndi naposodo. Poprave, nglasevanja ae Izvršujejo točno in dobro- Solidne cene,
51etna garancija. 2i.«sy 68
Priporočam dobro napravljene modroce na peresih.
- zimnice, otomane i. t. d. -
VelesoIIdno delo!
Nizke cene!
Podnevi: divan. ^ Ponori s postelja.
Cena   od   BOO MdL   i»apre|. 42
Izumitelj patenta: „Postelja, preminjajoča se v divan".
Avstrijski patent št. 23.139. Ogrski patent štev. 33.004.
DRAGOTIN PUC
tapetniški In preprcgrarslr5 monter
Sodnijske ulice št. 1. LJUBLJANA SodnijsKe ulice št. 1.
Prenovljam  tudi Jako   solidno vse v to stroko  sp-dVoce  B^drlke.
Somatosc
(mesna beljakovina)
slost zbujajoče
J 81356 6
deluje
in
okrepčujoče
se more vsem, ki trpe duševno in telesno nabolje priporočati.
72
NJ
1354
W6
654921
Julija Štor
v Ir*rei£eruovili ulit-nli št. «5
Najvtfja zalaga moikib, damskih h otroških čevljar, čevljev za lawn-tennls In pristnih
gaisserskih 90 rs tih čevljev.
Elegantna
36 in 1665
jako skrbna izvršitev po vseh cenah
Naprodaj Jo
gostilna, pelmrija in prodajalna
mešanega blaea, posebno veliko ae proda v gostilni in prodajalni, tndi na debelo. Vpelje ae tndi kavarna v najkrajšem Času. So tudi lepi prostori za stano-vanja, kjer se labko vpelje norel, kar bi prav dobro neslo, tndi bi bil Še prostor za mesarijo ali kaj eaakega. Zaven je ne&ai gozdov in polja. 11 sa se proda ali da r&Čao, ne V najem, tudi prodam tako, da obdriim sam nekaj obrtov. Vsega pa ne morem obdržali, ker imam premalo delavnih oziroma zanesljivih moči. Hiša stoji v trgu Zg Bela (Obervellacb) Zg. Koroško kjer se gradi nova železnica (taroka Železnica), kjer bode v bližini postaja, torej dobra prihodnost vsestransko zagotovljeoa. Hisa ima tudi > se trške pravice. Kupna cena je 20.000 it Približno polovico bi bilo takoj plaćati, za drugo bi bili zelo ugodni plačilni pogoji. 4605—3
Več pove lastnik Peter Alešovec v Zgornji Beli (Obervellacb) Zg. Koroško.
I
G. Vatovca
2 minuli od juž. kolodvora]
Gostilna „A1 Trifolio" u Trstu
8» 9 11
Via BalvBdera 7
VAti
se slavnemu občinstvu za obisk posebno pa cenj. železniškim uslužbencem priporoča najtopleje. o o
Točijo ge ceno vgakovrstna o  o   o   o   o   o o
vina in piva prve vrste,
oooooo   Vsak Čas   o   o   o   o   o o topla* in mrzla Uiiliinj;i
O 11 O 11 O 11 O I
fi0aaaa0Oftott«oaaa«o»a«a«»ftaao«
Fr. čuden S
nrar In trjrovee s zlatnino in ■rfbrnlno   v LJubljani,
v Prešernovih ulicah.
Naznanjam si. občinstvu, da imam, kakor obče znano, najhojrat^jMO in največjo zalogo, vse v najnovejšem in najmodernejšem b!o£ti, a vkljnb tema po najnižji ceni, zlasti priporočam urf, Jutele, »trt* orni no in hril|an(f. Posebno iz lastnega prepričanja priporočam najfinejše in najza-nesli vej Še ure t zlate, srebrn«, JeklenAMte in nI I*, cl na ste, osobito „Union", „Mrhaff hauaeii-»lie", „C^laMhiitte", „Sehlld" in najfinejše budilke«
trafa aeaaloga*
e>llnder reni. ura
l^n«2er ura
o o
ari d.
H o
9f
802—4»
4.90. 4-5«
0 «
« «
O 0 0 0 0 0 0 0 «
0 0
Gene brez konkurence!
■ v
. IfflIC
§ Ljnbljaaa
Mestni trs St. 11
priporoča največjo
zalogo 3662—17
Gene brez konkurence!
ID
tniiT z
a ■
Zunanja naroČila ae izvršujejo hitro ta točno.
ti
vence in trakov*
priporoča
52
Benedikt, Ljubljana.
Odlikovan % častno diplomo In zlato ko-lajno na III, dunajski trn dni razstavi
v       pod pokrovit i      ces. in kr »4 V ifcoi ost] pra-,fi cvetje gospe ' m;dvou odmje
ladja l-js'ff.-H.
krojaška obrt
aoi.kotave uliee Jlev.3
i
se priporoča v izgotovljanje moSkih oblek kakor tndi vseh avatr. uniform
po najnovejšem krojn. Priznano solidno delo In zmerne cene
Printuo angleško blago je v največji izberi vedno v zalogi.
j'-...^^ as
Najbogatejšo zalogo in naj-raznovrstnejšo izbiro
ima
Alojzij Kraczmer
izdelovalec klavirjev ln sodno zapriseženi zvedeneo
Ljubljana Sv. Petra cesta št. 4.
Vedno bo v
zalogi pr*'Uranl pa brezhibni l4la%lrjl« Provza-meni ubiranje In poprav* ■Janje vnela  «i*ite»weo». ^Glavno zastopstvo dvornih  flrm Bojtfo-dorftVr na Dunaja, ttebriider *ftn*l   ra   Dunafu, ,%%*u-i FSrsterv Ltibatu, Th. Hlaun-borc v Lipslt«m.   Za vsak, pri meni kupljen klavir docela Jaaaaelan. — Najnižja Izpoaoje^alnlna. — Delna pluella.
JOSIP STUPIC;
Jermen ar In aeuJar
v LJubljani, Kolodvorski ulles IU*. 6.
Priporočam svojo zalogo na.irasiicnej&h
konjskih oppa^r
katere imam vedno v zalogi, kakor tnd* g vee drugo konjake potrebaAlno.
a» ■ Cene nisfee* ■ »
_I     SpeelaUtetat j_
turistovske srajce
belo in barvasto perilo iz angleškega cefirja, gole-nice, izbrani vzorci,
■v^ kravate
za vse raziične okuse, dalje specialitete švedskih
rokavic:
glape in iz pralnega usnja brezhibne priležnosti in najboljši izdelek priporoča
Alojzij Persche
u Ljubljeni -j »red Skcfijo |t. 21. r-
0. kr. pri v. tovarna m cement
Trboveljske premogokopn* družbe v Trbovljah
priporoča avoj pripossnano isjvrst-an I*n«»a4ian«l «eenten4 « vedno
iednakom&mi, vso od avstrijskega drofitvs infivnirjev in arhitektov določene pred-ipiae glede* tlakovati in odr*orsfc trdote «*»8t** nadft&rlljujoel dobroti, kakor
tndi svoto priznato J^Trstno nas-sa«*«.
JPriporoeila* lit sipracevtaln
rasnih arađof ln najeioviteJSth tvrdk ao na ranpolage.
Centralni urad: 3*49-1» Dunajf I«« Masiitnf ian»ti»r B»
r\oanCr;ar jc izjHo:
k red
J<adoljc:
Riiiib fti
Določila o rabi hrvatskega ia alo?.
jezika. — Sodne pnatoihiue.
Uredi dr. E. Volčič. Ceue E l'80f  p<>  p«**'«  K 1*85
sodni pravilni
z dne L avgusta 1895.
Uredil dr. E. Volčič.
Cena v platno vezani knjigi K 8 po poŠti K 8*55i
fiSaatftam/vaa lam naroča kaaftffai*ni
L. SCHWENTNER, Ljubljana, Prešernove al. 3.
64- n*
o
pod Davadno ceno prodajamo blago pripravno tnii
N
ta
«za novoletna darila o
klaulrjeu fn harmonijev ; ~
«5
_o
01 ISI
kakor
zastore, zagrinjala, preproge,  namizne prte, stenske slike, dekoracije i. t. d.
===== čudovito ceno =
otomane, rivane, garnitore, pohištvo in drugo sobno opravo ter tapetniško blago.
Prevzemamo popolno opremo stanovanj in naročila za tapet izdelke in dekoracije. Postrežba točna, blago solidno.
O CD
OD
S)
PUC * drug
- - - v £jubtjani, Sodnijske ulice. - - -
4402-7
Opomba: Nisem  več zastopnik r*r?e kranjnke nmamke '.adroge v S; Virln nad Ljubljana, pač pa vodim trgovsko tvrdso s pohištvom PuC in ĆTUS
Sodnijske ulice št. 1 v Ljubljani.
Vožnja i raja -dni 0 dr;
P«Tlllga poiovj^n ostane z najnovejšimi leta 1905 in 06 zgrajenimi veiiKans^m: parnt^
it Hal\ordo sedaj veliki parnih »6-12,O00ton3mi
Pojasnila daje zastopnic Jt^CUiTIO
Ijana JrJlodvonsHe-uliceštv.28
Odhod izjjubjjane vsar(i po n edeleK jo reK in četrteK v te d n u.
r*
©
6 B?l#at^ I laf V Liublianj
■ Otf wlr\ lovske ulice it7
pndkar
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih 62—52
ušk in samokresov
lastnega izdelka, kakor tndi belgijskih, snlskin in čeških strogo preizkušenih pušk, za katere
jamčim za dober strel. _
Posebno priporočam lahke
trocevke in puške Bock
s Krnppovimi cevmi za brez-dimni smodnik.
i
Priporočam tndi veliko za k)go vseh
lovskih potrebščin
po najnižjih cenah.
Popravila ln naročbe se livrinjalo točno In zanesljivo, i
fonAtrn i \r i   n a    ™ «1 >i» ...... I___i.__*   • w.   •      m . m
Caoovniki na zahtevanje zastonj in poštnine | prosto.
HY
LM
carstvo
gn. Faschmg-a vdo^a
■
Salon
u Moderoe km klobuke *
Henrik Kenda
v Ljubljani
Mestni trg stav. 17.
Damski klobuki
ia ziinSKo mm 1905/7,
Svoj bogato !lu9tro-vani cenovnih nakića-nih damskih klobukov za lato 1906 7 pošiljam gratis in franko. Poprave se izvrže hitro in kulantnd.
i
Octi kovsn a *?ato fccfajno v Parizu iSOA in z zlato kolajno in križcem v Londonu 1065
Ma
3&
i
<
1 ANTOM PRESKER, krojač
I Lj^tiijaBA, St. Petra cesta 16
I pripornoa 8vo]o veliko 3?.lo?o gotovih
I oblek za gospode in dečke, Jopic
I in piašdev za gospe, nepremočlji-% vih haveiokov itd. itd.
b     ObteK« po meri ae yo najiiovej&m
d sarareft ća oafn5ffi% eoctah l^vHbijejn
■ I 3
li
Sferi
9
0 # <N# # #
IHig. gumijevi ■ ™ predmeti ■
izvrstne kakovosti, orig. praški, diskretni izbori vzorcev, tucat St. 1 po K 2^0, št 2 K 3"ftOf št. 4 K 6'—, 3 velefini vsorci s cenovni k o m, zaprto ia franko, če se pošlje K 1*20 v pisem-II 3869—3 .-kiti znamkah.
M. RUNDBAKIN, Dnnai IX.
Lichtenstemstrasse 23.
Tovarna za stole
Fran Švigelj
na Bre$u, pošta Borovnica
izdeluje vsakovrstne stole od priprostih do naifiaejsih brez vsake konkurence.
GenU na zahteva »ja zastonj In fa k*.
3420 8
Kr ošn j ar ji- agenti
ae proti visoki proviziji ali stalni plači išče i o takoj za prodaianje patent, predmeta. Ponudbe pod ptA. s. 104" odpodiga Rafael * Wlttek Dnnai L Graben 28. 3616—13
dobe takof stalno delo pri
Matiju Baver
4649—2
mizar, Bribir, Hrvaško Primorje.
Mladenič
v najlepši dobi, lepe zunanjosti, posestnik, trgovec in obrtnik, imajoč veliko posestvo, trgovino in obrt v večji vasi blizu Trsta, se želi seznaniti z gospicn ali mlado vdovo z gotovino od 10 000 K naprej. 4500 —7
Ponudbe naj se pošiljajo pod Bodočnost 164" poste restaote, Trst.
Ako mogoče s snko. Za taiuo^t se jamči. Več se izve v npravmštvu
Pred ponareanem se hrani z vzorcem in znamko.
»Tulita kichaumanaa
deželnega lekarnar{a % Stoelternvl. 694-18
Mnogo let že izpričano dietetično sredstvo za pospeševanje prebavljanja. Odstranjuje takoj želodčno kislino. N«prekošno za uravnanje in ohranjenje dobrega prebavljanja.
Dobiva h« v vseh renom lekar- p«.« I elfotllino If l"7R   Razpošilja so po postnem pov£«tjo nab ttrstr.-odrske drUve UOlld I undllJIUO IV I  I Ji če se naročita najmanj 3 ćktttljici.
Glasna zaloga: deželna lekarna JULIJA SCHAUMANNA v Stockeravi.
Dobra kuharica
|G    IZŠla        Minka Vašl««vit       JO IZŠict
? založuišivn Lav. Sctatierja t Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 S 55 h.
Obaeza na 576 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najokinDejaih jedi domačo in tnje kuhe, ima 8 fino koloriranih tahel ju je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokov njaAkega stališča, literarna kritik* za adi h pega lahko umevnega jezika, tin* da "na zaradi njene l.-r-, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in končno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige
4443 o
O O
>
r"iBi<
Pri sv. Cirilu in Metodu Ljubljana, Lingarjeue ul. 1, nasproti loterije.
3Csr je še zimskega oblačilnega blaga v zalogi, ga bodem po znatno znižani ceni
odjprociol*
posebne ženinem in ncue^tam cjgodcn nol^up
oblačilnega blaga!! **e*i
Velika zaloga: kovtrov, posteljnega perila, blaga za moške in ženske obleke. Jta ti« soče sukn&mh, volnatih in barhentastih
ostankov
za prečudno nizke cene!
W~ a*i.B» m**-** m^ sm.   mm* 4ri96-2
tvrdka: Pri sv. Cirilu in Metodu.
■BBSeSSBaVaaVJaVSSSSSS111! CaaaaalaaMBaVaaaaaaVaaVanaaaaaaaaa^ naj
30°lol m~ Za 30°0 znižane cene! -m
CD
<
CD
o
CD
Ameriški ftevlli
pr i^toje brezhibno in so
nedosežno stanovitni
Austrijsko - ameriška
zalosa čreuljeu
■Bi  Ljubljana BJBJ
Prešernove ulice St. 50.
BSSjr  PvoalBa, paalto natančno na naslov I "SSJSJ
m
*AVGUsfREPfcl
4
62 ar
LJubljana,  Kolosijeke ulloo 16 |
iz rt«: ujo    prodaj n ln popravlja vsakovrstne
sode!
p« aaajnlajlaa eeaaataa.
ntti ostankov vBimo f zalogi.
Za Jesensko In zimsko sezono
ae prlporoOa trgovina s suknenim,
platnenim In manufakturnim blagom
HUGO IHL
Ljubljana, Špitalske ulice št. 4.
^7nrc) tiri rahtatanji ooštnlne urestr
N   - <&01    *******  Atfc- A*l iJB.'l
Tovarna ln prodaja oljnatih barv, flrneža ln lakov.
M   Blektrićnl obrat. **~
I
SMinot
liMI
Brata Ebarl
ista
1842,
i
i
E*rodajalna in komptoar:
Miklošičema cesta št. 6.
Delavnica:
Igriška ulico št. 8.
ršfffkarska no)stra o. kr. UrL hi o. kr. prt?. \»L žafaz.
Slikarja napisov.
Stavblnska In pohištvena pleskarja.
Velika izblrka dr. Sohoenfeld-ovih
barv v tubah za ak&d. slikarje.
Zaloari* čoplčev za pleskarje, slikarje In zidarje, štedllnega mazlls za hrastove pode, karbollneje itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najbolj&o iu neprecenljivo sredstvo se ukafija sobnih tel pod
imenom „S&psdol". Priporočava ae tadi al občinstvu za vse v naj me stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
I
I
I
i
i
n) aa aaa ejn ajjp trn um
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg 11
priporoča
klobuke,
cilindre, čepice itd.
= nsjnovrjae farona =
po nagni^H ceni.
ODtiČPi zavod
j S*. JP. Xa)ao, u
7093
Prua domača slovenska pivovarna g. auer-jevih dedičev
v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12
Ustanovljena leta 1854.
priporoča glavnemu občinstu in »poštovanim gostilničarjem svoje S/fT" izborno
4012 23
Številka tcleloaa 210.
marčno pivo v sodcih in steklenicah.
Dražba vodne naprave
na Duplici, 3 km od Kamnika, se vrsi pri okrajni sodniji v Kamniku odd H., dne 4. Januarja 1907 dopoldne ob 10. url.
Vodna bqoČ" a 175 P. S., 4 poslopja z voduo stavbo, prttiklino ter zemljifteem, vse skoro dogotovljeno, s cenilno vrednostjo K 56816 47; vadij znaša 20" 0 cenilne vrednosti ; najnižji ponndek K 28 404; površje 1 ha 37 a 87 m2.
Draiheni pogoji so na vpogled pri c. kr. okrajuem sodišču v Kamniku (konkarz Habat & Sax).
Pozor slovenski industijalci! 4«58-2
Cenjenim odjemalcem
drož in sladne moke
vljudno naznanjamo, da je do tudi po smrti gosp* Jvana Žagarja, peka v Ljubljani, taisto ravno tako Kot preje razpošiljalo ter se priporočamo še nadalje za mnogobrojni odjem in naklonjenost, ker je bo obrt v popolnem obsegu
nadaljevala.
Jvan Žagarja nasledniki
Dunajska cesta 9. 4S3)_3
l_I
N0Y0St
na polju industrije za šivalne stroie!
JAX
šivalni stroji
z okroglim čolnlčKom
Bundsctiiffctien-maschin)
št. 12 D
Pn umetni konstrukcij kolesja tegafnovega?sivalnega stroja" z"u pora bo pri-jemalca z obročkom z okroglim čolničkom se pojavlja najman še drgnenje vseh
gibajočih se delov in se stroj najmanje obrabi radi zelo natančne Smontate in vpo-rabe najboljšega materijala. Radi tega ima ta stroj največjo trpeinost, obenem pa dela brez vsakega šuma in vedno enakomeren, izredno lep vzoren šiv. Specielno za ta stroj z zamašnjakom z veliko izmenjavo hitrosti prirejeno železno stojalo je primerno za najhitrejše šivanje; velika cevka slovito-znanega nZentralbobbin*-šivaliKga stroja e še širša in kakor pri prvem, vsa zobčasta kolesa, ki bi se drgnila, nadomeščena z vrtečimi valčki in ročicami.     Posebno pripraven je 44yi—3
za krojače, jermenarje, čevljarje, izdelovanje goleme. — Kdor si hoče nabaviti najnovejše, izrabiti svojo obrt in delavno dobo na najracionelnejši način, naj si naročata stroj v naši4trgovini brezplačno na poizkušnjo, ne da bil s tem prisiljen za nakup.
Ivan J0X & Sin, Ljiljana, Dunajska c. 17.
Tovarna v uncu. Ustanovljena 1867.
Šivalni stroji enostavne in luxus opreme za vse panogo šivanja.
Zalitewajte   cenike   zastonj Sam franke.
„Pri zlatem čevlju"
Ljubljana
Stari trg št. 9
velika zaloga M
čevljev
domačega in tujega izdelka.
Trpežno biago. — Cene solidne.
Točna postrežba.
e
m
>
u •a
£
is
>
k
tO
I >0
-s iH ■H
o
k.
-c o
o
o
(o
a> > o
a
Ho
o II)
H
n
t
▼Ktj pred Tmako aeitDHKfl
ker m po tej lahko vsaka tudi ua;m»nj8* r»n* razvije v zelo hudo, .'?ko ozdravljivo rano. /a 40 let je iz kasalo mečilno Tlačno mašilo, tako tmeuoTuno pntNko domače mašilo kot zanesljivo »redrtvo ea obve/o To obvaruje raue, olajAnje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje aaoe ljenje.
4tff RAKposllJik *« vsak dan.
1 cela pusica 70 v, 1 [% pušice 50 v. Proti predplačilu 3 K 16 v po polti j<e poSiljajo 4 puiice, proti predplačilu 7 K 10 pusic poštnine prosto ua vsako postajo avstro-otrrake monarhije.
▼ni deli embalaže intaio zakonito de* poninau« Tartilveno mninke
I I
Glavna zaloga
B FRAGNER. c. kr. dvorni dobavitelj
Irkama
„prt frnem orlu4*
3352-8
Mala strana, ogel Nerudovo ulice 203 Zalege v lekarnah Avstro-O.rske. V LJubljani se dobiva pri go-
Mal
r
spodih lekarjih: C. Plccoll, U. pl. Trnk6czy. M. Mardetschla
:u<3
1
4642 2
v Ljubljani, na Starem trgu 13
priporoča svoj
kjer se točijo različna samo pristna vina.
Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih od 8. zjut. do 9. zvečer.
i Ljubljana, Prešernove ulice sten. 9
41*7 12
priporočate
= svojo največjo zalogo = oblek za gospode, dečke in ^otroke ter novosti kon-St»   fekcije za dame.
©
®
©
m
©
©
©
©
©
©
©
©
mmmmm*mm
Grand hotel „UNI0H".
Dne 31. decembra 1906
v veliki dvorani
SILVESTROV VEČER
c. in kr. mornariške godbe iz Pulja. DPo polrLOČI plesna za.Toa.-Tra. Začetek ob osmih zvečer.     #     iš      Vstopnina I krone.
Novega leta dan 1907
v veliki dvorani
4*6» 1
velik KONCERT
c. in kr. mornariške godbe iz Pulja.
Zćčotek ob osmih zvečer.     # 0     Vstopnina 30 krajcarjev.il
'®l®l^®i©i©o®i®i©i®i®i®ie
Optični zauod  fr. p. ZAJEC
LJUBLJANA
= Stari trg 26.
Priporoča svojo veliko zalogo razbili optičnih predmetov kakor:
razi. očala, ščipaice, dal-nosieđe, toplomere, zrako-mere, pouečalna stekla, olkoholometre, oremenske hišice, vase uofloraunosti, važe za vino, žganje Iti
Izdajatelj in odgovorni urednik: Eaato Pustoslemiek.
Zunanja naročila se izvršujejo z obratno pošto.
Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo eeno In dobro.
6Sala se napravljajo po zdravniškem predpisu,
Novi ilustrovani ceniki brezplačno in poštnine
prosto.
Obrnite se na domačo tvrdko ln postreglo se Vam bode z dobrim blagom.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne*