PoStnfna pht&un ▼ RotovtnL Leto XVI., štev. 84 Ljubljana, sreda £0. aprila 1935 Cena i Din upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica — Telefon St_ 3122, 3123, 3124. 3125, 8126. Inseratm oddeieK: Ljubljana Selen-burgova Ul. 3. — Tel. 3492, Z492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. _ Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga člslo 78.180, VVien St 105.24L Naročnina znaša mesečno D1A 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št 2440. Celje, Stro8smayerjeva ulica štev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. NEODLOČNOST VELIKE BRITANIJE Angleška vlada še vedno okleva in se ne more odločiti za solidaren nastop s Francijo in Italijo proti Nemčiji Kriza in politika v Švici Nemir in nervoznost, karakteristična znaka povojne dobe, se ne ustavljata pred nobenimi mejami. Tudi države, ki po vojni nisobile prizadete, se ne morejo ubraniti njenim gmotnim in moralnim posledicam. Najlepši primer za to je Švica, ki si je sredi med bojnim viharjem znala ohraniti svojo ekonomsko in politično idilo, danes pa je polna borb raznih idej in struj, katerih glavni del sicer nima izvora na domačih tleh, vendar posega vedno globlje v javno življenje in ograža stare, preizkušene temelje. Tradicionalna švicarska demokracija, ki je skozi stoletja veljala kot nedotakljiva v svojih osnovah, je izpostavljena napadom z desne in leve ter se mora izčrpa-vari v vsilieni defenzivi. Do sedaj protidemokratska ofenziva ni uspela, vendar se za bližnjo dobo pripravljajo važne odločitve, izzvane od novih — desničarskih in levičarskih radikalnih front. Pred durmi so namreč razna ljudska glasovanja, kakor jih dopušča švicarska ustava, ki bodo imela odločati, ali bo ostal ohranjen obstoječi državni red, ali pa bo postavljen na glavo. Predigra k tem odločilnim bitkam je bilo februarsko ljudsko glasovanje o brambni reformi. Zmagala je takrat sicer demokratska vlada, toda pičla večina, ki jo je dosegel njen predlog, ni prava garancija, da bi se tudi bodoči poskusi razbili ob treznosti in državljanski zrelosti švicarskega ljudstva. Že pri tem glasovanju se je pokazalo, da vplivi s severa in juga vendarle opasno izpodje-dajo demokratske temelje, razodeli so pa tudi globoko nezadovoljnost, ki so jo gospodarske nevšečnosti zanesle celo v najbolj konservativno kmetsko prebivalstvo. Na dnevnem redu je zdaj borba za u-slavo. Predlog na totalno ustavno revizijo je dozorel za splošno ljudsko glasovanje, ki se bo vršilo v najbližjem času. Vendar celotna revizija po vsej priliki radikalnim elementom ne bo izpolnila pričakovanj, ker so mnenja giede posameznih točk cepljena in je težko verjeti, da bi uspelo, nasprotujoče si ekstreme spraviti pod eno streho. Do ukinjenja sedaj veljavne stoletne ustave je torej še dolga pot, katere konca danes še nikdo ne more prerokovati. Bolj kočljiva pa je iniciativna zahteva. ki gre za dopolnitvijo ustave z novim členom, ki vsebuje važne gospodarske in socialne novote. To je tako zvana iniciativa za pobijanje krize, ki oO jo po-krenili skrajni levičarji. Akcija sicer jadra pod nedolžno zastavo gospodarskih reform, v svojem bistvu pa ne pomeni nič manj kakor prvo etapo novega gospodarskega in socialnega reda. Švica je ena od onih redkih držav, v kateri si je znal marksistični socializem ohraniti svoje postojanke. Toda s tem položajem se švicarski socialisti ne zadovoljujejo, marveč segajo v svoji borbenosti po državni oblasti. Znali so zbrati za svoj iniciativni predlog 330.000 pristašev in razvijajo že zdaj živahno propagando, od katere si obetajo popoln uspeh. Kajti znali so spretno izkoristiti rastoče nerazpoloženje, ki ga ne samo v delavskih, nego tudi v meščanskih in kmetskih krogih povzroča gospodarska in socialna tesnoba. Varstvo mezd in cen, zasiguranje zadostnih minimalnih dohodkov, načrtna zaposlitev delovnih sil, razdolženje in gospodarska podpora iz javnih sredstev, pa tudi državna organizacija in kontrola denarstva — vse to so popularna gesla, ki utegnejo pridobiti mnogo plebiscitnih glasov, ki jih ne bodo ovirali pomisleki, da se z istim predlogom ukinja svobodna trgovina in obrt, in da bi bila posledica reform težka obremenitev državnih financ. Socialistični voditelji tudi niti preveč ne skrivajo svojega pravega namena, po katerem jim gre pri njih iniciativi v prvi vrsti za vprašanje politične moči. Zaradi tega pa je pričakovati ostre in brezobzirne borbe, ker so tudi zagovorniki obstoječega reda odločeni za skrajno obrambo. Zvezna vlada je predlog za pobijanje krize v celoti odklonila, ne da bi, kakor je običajno, stavila svoj proti predlog. Tudi v zveznem parlamentu, ki se bo bavil z zadevo te dni, ni pričakovati bistveno drugačnega stališča. Kajti vlada je z obilnim številčnim materialom dokazala pred vsem, da bi pomenilo sprejetje predloga zvišanje državnih izdatkov za milijarde frankov, katerim ne bi stali nasproti niti približno odgovarjajoči dohodki. Bolj kakor državna blagajna pa bi bili prizadeti gospodarski krogi, ker Di se za malo Švico, ekonomsko tesno povezano z zunanjim svetom, uvedel gospodarski red, ki ga nikjer drugod ne poznajo in ne prizna-vajo. V resnici pa je iz vseh političnih diskusij in polemik jasno razvidno, da v plebiscitu za pobijanje krize ne gre toliko za gospodarske reforme in za pomoč žrtvam ekonomskih in socialnih posledic vojne, kakor pa za merjenje sil in v zadnjih konsekvencah za juriš na demokratske ustavne temelje. Značilno za politične razmere v Švici je dejstvo, da se v tej točki vedno najdejo frontaši z desne in leve, ki so sicer med seboj v London, 9. aprila, k. Ministrski svet je na svoji včerajšnji seji proučil sedanji položaj v Evropi in zavzel stališče naoram vsem morebitnim dogodkom v bližnji bodočnosti. Poleg tega je določil člane delegacije, ki se bodo skupno z Macdonaldom udeležili konference v Stresi. Pozno popoldne se je vlada znova sestala in je razpravljala o izjavah, ki jih namerava zunanji minister sir John Simon podati v spodnji zbornici in o nalogah Velike Britanije na konferenci v Stresi. >Daily Teltgraph« poudarja, da je večina angleških ministrov mnenja, da varnosti v Evropi, zlasti pa v vzhodni Evropi, ni mogoče zavaiovati z regionalnimi sporazumi. Vrniti se je treba k varnostnemu načrtu, ki računa z Evropo kot z enotno in nedeljivo celoto. Določbe o nedotakljivosti mej bi koristile samo, ako bi sporazum določil tudi jasne sankcije v smislu pakta o Društvu narodov. Glede avstrijskega vprašanja so v Londonu mnenja, da bodo skušali v Stresi skleniti sporazum na podlagi določb rimskega in londonskega protokola. Sporazum bodo po vsej priliki podpisali že v Stresi. Angleška vlada ne soglaša s predlogom, naj bi države, zbrane na konferenci v Stresi, podale skupno izjavo, da hočejo varovati mir v vseh predelih Evrope, češ da bi bila taka izjava izven okvira Društva narodov in bi kazala, kakor da se tiče neke določene države. »Times« poroča, da na včerajšnji seji ministrskega sveta niso sklepali samo o poročilu angleških ministrov o svojih obiskih v tujih prestolnicah, temveč tudi o vsebini izjave, ki naj jo da zunanji minister Simon na seji spodnje zbornice. V Stresi zbrani državniki bodo samo nadaljevali dosedanje razgovore, ki so jih imeli v posameznih evropskih prestolnicah. Tudi >News Chronicle« poroča, da ministrski svet na svoji seji ni sprejel nobenega končnega sklepa. Večina ministrov je za podpiranje Društva narodov in proti sistemu blokov. »Morningposk smatra, da se bodo morale posamezne države odločiti za sistem blokov ali za sistem Društva narodov. »Dailv Herald« se boji, da v Stresi še ne bo končnega sporazuma. Simon o položaju v Evropi London, 9. aprila. AA. Govoreč v spodnji zbornici o evropskem političnem položaju, je Simon izjavil, da je britanska vlada poslala svoje zastopnike na obisk v evropske prestolnice, da dožene stališče drugih vlad. O sestanku v Stresi ne more dati nikake politične izjave, pač pa lahko samo do neke meje obrazloži stališče d ruši h držav. Glede vzhodnega pakta je jasno izjavil g. Hitler, da Nemčija ne misli pristati nanj, če se ;>od tem razume tudi vzajemna pomoč. Razen tega Nemčija tudi ne misli podpisati pogodbe o vzajemni pomoči med njo in Rusijo. Nemčija je nasprotno izjavila. d'a je naklonjena paktu o nenapadanju med državami, ki so zainte 'esirane v vprašanjih vzhodne Evrope, z določbo o posvetovanju, če pride do napada. Simon je poudaril, da Nemčija ne kaže prav nič volje, da bi v sedanjih razanerah omogočila Litvi pristop k paktu o nena-padanju. Zavzema stališče, da so ostale velesile - pogodbenice dolžne obvezati se, da ne bodo podpirale napadalca, če bi prišlo do sovražnosti med dvema državama, ki sta med seboj vezani s paktom o nenapadanju in posvetovanju. Evropa boleha na bolezni leta 1914 London. 9. aprila. AA. Podpredsednik angleške vlade Baldvvin je imel snoči govor, v katerem je dejal, da so narodi krenili na nevarna pota, ki lahko provzroče vojno Nisem pesimist, toda v gotovih trenutkih se mi zdi, kakor da živim v umobolnici. Satiriki 20. stoletja bi lahko napisali o današnji dobi, da je svetovna vojna izpodkopala posamezne ustavne ustroje in da so njihovo ozdravljenje preprečevale visoke temperature nad normalo, tako da je pogosto nastala nevarnost, in da so pri tej priliki bolniki izjavljali, da bolehajo zaradi poškodb iz leta 1914. Za te bolezni so sestavili svojeas zdravila v Parizu in Locarnu. Toda bolniki še vedno niso zdravi. Vsi se upirajo nasvetom, ki so jih dobili od versajskih zdravnikov. Vsi odklanjajo veliko operacijo razorožitve. Eni smatrajo, da je edino zdravilo proti oborožitvi še večja oborožitev. Drugi smatrajo, da je ta bolezen posledica domišljije. Bolezni teh bolnikov so se razširile tudi na gospodarstvo in ustvarile tu gospodarske nacionalizme. Ponekod so poizkusili zdravilo diktature. V splošnem je sodobnost za mir, hkratu pa se pripravi ia na vojno. Največ nas zanima Evropa. Nemčija je odbila dosedanje predloge in se sama oborožila. Nisem še izgubil upanja, da bo mogoče omejiti oboroževanje. Naklonjen bom Nemčiji, dokler bo iskreno govorila. Če pa bo Nemčija ali katerakoli druga država odklonila razgovore o teh resnih stvareh, tedaj bom vedel, da je položaj mnogo težji, kakor smo mislili. Velika Britanija si ne želi vojne. Če pa bi bilo treba obsoditi napadalca, bo Velika Britaniia z vso ostalo Evropo storila svojo dolžnost Prepričan sem pa, da je zadnje sredstvo za ohranitev miru v kolektivni varnosti v okviru Društva narodov. *---------------------~----1 ■ nepremostljivem nasprotju. Zato je baš to glasovanje vredno posebnega zanimanja, ki mu ga že danes posveča vsa politična javnost. Snovanje protinemškega bloka Pariz, 9. aprila, g. Dogodek dneva je danes članek Henrva Bdrengerja v »Agence Economique et Finansierec, v katerem razčlenjuje naloge konference v Stresi in pravi, da mora Stresa postati več kot sentimentalen spomladanski razgovor. Mussoli-ni je že namignil, da je treba na izvajanja Nemčije odgovoriti s konkretnimi in skupnimi ukrepi treh zapadnih velesil v Evropi. Anglija se mora zavedati, da je z nemško nevarnostjo prav tako neposredno prizadeta kakor Francija ali Italija. Spričo te nevarnosti naravno ne more biti nobenega govora o razorožitvi. Kar je potrebno dano« in kar more edino še rešiti mir. je odkrita antanta vseh držav, ki jih ogroža Nemčija, od Londona preko Pariza, Rima. Dunaja in Prage tja do Moskve. Evropa pred odločitvijo Pariz, 9. aprila w. V »Pariš Soiru« piše Jules Sauervvein v zvezi s konferenco v Stresi med drugim naslednje: Delo za ohranitev in trajno organiziranje evropskega miru se bo dalo izvesti samo v dveh etapah. Najprej je treba ustvariti takšne politične in vojaške pogoje, da Nemčija kljub svoji moči ne bo mogla misliti na to, da bi se spuščala v vojne za-pletljaje. Za dosego prve etape pa ne zadostuje samo solidarno sodelovanje Francije, Anglije in Italije. Tudi Avstrija in Mala antanta z Rusijo v ozadju morata sodelovati pri organiziranju varnosti, ki je za nju vitalnega pomena. Razen tega bo Beograd, 9. aprila. AA. Pravosodni minister je sestavil komisijo za izdelavo zakonskega predloga o pobijanju zlorab v javni službi. V njej so dr. Peric, dr. Tomaž Ivanovic, dr. Radoslav Jovanovič, redni profesorji beograjske univerze, dr. Stanko Frank, redni profesor zagrebške univerze, dr. Milan Kugler, sodnik Stola sedmorice v Zagrebu in Atanasije Markovič, sodni inšpektor pravosodnega ministrstva. Komisija je že dobila gl-avna navodila, Rim, 9. aprila k. V Massani je vrhovni poveljniik vzhodmo-afriške vojske general •de Bon« sprejel te dmi korespondenta pariškega lista »Pariš Scnir« in mu podal daljišo izjavo o efektivni siili vojske, ki se zbira v Somaliji in Eritreji, o njenih nalogah, o položaju v abesinskiih obmejnih pokrajinah in stičnih zadevah. Po razigo-voru mu je dal na razpolago tudii svoj avtomobil, da si je v spremstvu nekega italijanskega častnika lahko ogledal posamezna javna dela, ki se sedaj z vso naglico gradijo po vsej Somaliji in da je proučil položaj v obmejnem ozemlju. General de Bono je poudaril, da razpolaga italijanska vojska v vzhodmo Afrika le s tolikim številom letal, koliikor jdh je potrebnih za najnujnejše izvidniške in zasledovalne svrhe; pač pa je prišlo iz Italije toliko več oficirjev, ki morajo prevzeti vodstvo vel/ikrih oddelkov domačinov- Veliko pozornost je zbudila de Bo nova izjava, da bo imela italijanska vojaška eks.pediaija proti Abesincem, če bo "do nje sploh prišlo, velike clvillzatorične naloge. Gre bolj za vprašanje tlačanstva, kakor za suženjsiki problem. Abesinci s svojtimi sužnji ne postopajo tako zelo ne socialno, pač pa je njih gospodstvo na«1 obmejnimi neabesinskimd plemeni absolutno nedopustno. S svojimi tlačani, je df jal de Bono, ravnajo Abesnnci naravnost nečloveško. In v takih strašnih razme rah živijo milijoni ljudi. Ce bo Italiji pripadla naloga, da reši etiopska plemena abe6inskega tlačanstva, bo italijanska vojska storila svojo kulturno dolžnost. Za sedaj se zbirajo ital' jansiki polki v vzhcdni Afriki zgolj zaradi obrambe obeh kolonij, ker nri mogočo dopustiti, da bi roparska plemena iz sedne dežele rušila mir in morila Iju^ ter uničevala njih imetje na italijans-kem ozemlju. V fašističnih krogih je bila ta izjava sprejeta vsekakor z velikim zadovoll stvom, ker jim bo s tem omogočeno ra» vitn med ljudstvom še večjo propaganda za italijanske namene v vzhodni Afriki Med tem so se v Neaplju poslednji oddelki »gavinanske« divizije vkrcali na parnike »Abbazta«. »Gange«. »Arabia« in »Leonardo da Vinci« za pot v vzhodmo Afriko. Parnik »Abbazria« je odipluJ fo snoči. Poveljniku diivlaije generalu Ma- treba uporabiti vsa sredstva, da se varnostna organizacija spravi v sistem, v katerega bosta slej ali prej lahko vstopili tudi Nemčija in Poljska. Evropa je danes pred dilemo, da se politično in gospodarsko reorganizira, ali pa se mora. če se ta poizkus ne posreči, pripraviti za potres, ki bo v tem primeru v nekaj letih ali morda v nekaj mesecih neizogiben. Važnost Macdonaldove odločitve Rim. 9. aprila, č. Italijanski tisk pozdravlja z navdušenj* m sklep angleške vlade, da pride v šlreso tudi Macdonald. Njegova prisotnost bo dala konferenci nedvomno še večji pomen, ker bodo lahko na njej svobodno sklepali o posameznih mednarodnih vprašanjih. Obenem domnevajo, da bo morda angleška delegacija glede na prisotnost ministrskega predsednika vendarle pripravljena prevzeti za Veliko Britanijo neke obveznosti za zaščito evropskega miru. Mussolinijevi načrti Pariz, 9. aprila, g. >Petit Parisien« poroča, da bosta Italija in Francija, če v Stresi ne bo prišlo do zadovoljive pogodbe v vseh okoliščinah, sklenili regionalne pogodbe z državami, ki imajo z njima enake interese. Enako stališče zastopajo tudi države Male ant>ante. »Tempsc piše, da hoče Mussolini predvsem spraviti pod streho pogodbo o Avstriji m bo porabil priliko v Stresi za izvedbo te namere. V zvezi s tem hoče Mussolini razčistiti tudi vprašanje oborožitve Avstrije, ki bi po njegovem mnenju potem lahko oborožena mnogo bolj uspešno branila svojo neodvisnost po katerih se bo morala ravnati pri izdelavi načrta. Namen zakona o pobijanju zlorab v javni službi je, da se čim uspešneje prepreči korupcija in krivci čim ostrejše kaznujejo. To se bo doseglo z določbami, ki bodo omogočile lažje odkritje korupcije in bolj nagel postopek pri zasledovanju takšnih kazenskih del. Zakonski načrt odreja tudi možnosti preiskave za ugotovitev imetja ali dohodkov in njihovega izvora. ravigni in njegovemu štabu je italijanski prestolonaslednik Uimberto prireMii nosJo-valni banket. Nova abesinska nota v Ženevi Ženeva, 9. aprila, k. Abesinski delegat pri Društvu narodov je izročil generalnemu tajniku novo noto abesinske vlade, ki pravi med drugim. Abesinska vlada je mnenja, da je smatrati transport več tisoč egiptskih delavcev, kjer bodo gradili ceste in druge naprave, kakor je to poročal pariški »Temps« 2. aprila, kot del italijanskih vojaških priprav v vzhodnih afriških kolonijah, ki jih je abesinska vlada navedla v svoji noti z dne "28. marca. Ta vojaška javna dela bi mogla še bolj poostriti sedanji spor med obema državama. Zaradi tega poziva abesinska vlada generalnega tajnika Društva narodov, naj svet na svojem izrednem zasedanju, ki je napovedano za 15. aprila, razpravlja o položaju Abesinije. Generalni tajnik Avenol je odgovoril, da je na novo abesinsko noto takoj obvestil vse člane sveta Društva narodov, opozarja pa, da se lahko svet na svojih izrednih zasedanjih bavi le z vprašanji, ki so rezervirana za takšn3 zasedanja. Za aprilsko zasedanje abesinsko vprašanje ni bilo postavljeno na dnevni red. pač pa .bodo lahko člani sveta pred pričetkom zasedanja odločali, ali naj se o abesinskem vprašan in vendarle sproži meritorna razprava. Goringova poroka Berlin, 9. aprila d. Pruski ministrski predsednik Herman Goring se bo jutri poročil z gledališko igralko Emmy Soneman-novo. Poroki bosta prisostvovala kot priči kancelar Hitler in minister Kerrl. «Državni sovražnik št. 1« pride na električni stol New York, 9. aprila AA. Iz Hantsvila v Texasu poročajo, da bodo smrtno kazen nad Ravmondom Hamiltonom, državnim sovražnikom št 1, izvršili 5. maja. Prijeli so ga šele pred par dnevi. Na smrt ga je sodišče obsodilo že pred meseci. Teda4 pa je pobegnil iz kaznilnic®. Italija za energičen nastop velesil Rim, 9. aprila. AA. »Lavoro fascista« piše, da bi morali voditelji angleške politike sedaj upoštevati stvari, ki stalno ogražajo mir v Evropi. Suha stvarnost nalaga trojici zapadnih evropskih držav, da brez dvoličnosti določijo, kakšna naj bo njihova skupna akcija napram morebitnostim, ki bi ogražale evropski mir. Italija se je vedno zavzemala za ravnopravnost Nemčije, vendar mora tudi Nemčija dokazati svojo lojalnost glede jamstev. Če Nemčija teh jamstev ne bo hotela prevzeti, jo je treba k temu prisiliti z efektivno solidarnostjo vseh treh zapadnih evropskih držav. Na kaj pristaja Nemčija London, 9. aprila, č. »Temps< je dodal k vesti, da potujeta v Streso Macdonald in Simon, kratko poročilo, v smislu katerega je Nemčija pripravljena priključiti se kolektivnemu sistemu organizacije miru v Evropi. Nemške koncesije so naslednje: 1. Nemčija je pripravljena skleniti letalsko konvencijo za vzhodno Evropo. 2. Nemčija je pripravljena sprejeti kolektivno omejitev oboroževanja in pristati na mednarodno kontrolo orožja in vojaških efektivov. 3. Pripravljena je skleniti pakte o nenapadanju z vsemi sosednimi državami, razen i Litvo. 4. Končno je pripravljena skleniti nenapadalne pakte v vzhodni Evropi za zaščito proti morebitnim napadalcem. Amerika bo samo opazovala Washington. 9. aprila. AA. Zunanji minister Hull je izjavil na konferenci z novinarji, da vlada še ni določila svojih opazovalcev za konferenco v Stresi. Ameriški poslaniki v Parizu, Londonu, Berlinu in Rimu dobe po vsej priliki nalog, naj poročajo svojemu zunanjemu ministrstvu o poteku pogajanj v Stresi. Muzej kneza Pavla v Beogradu Beograd, 9. aprila, p. Prosvetni minister g. Stevan čirič je na osnovi čL (A, finančnega zakona podpisal uredbo, s katero se združita Zgodovinsko-umetniški muzej in Muze i sodobne umetnosti v Beogradu v skupno ustanovo pod imenom Muzej kneza Pavla. Povečanje francoski, vojne mornarice London, 9. aprila. AA. Pomorski urednik »Dailv Telegrapha« trdi, da je francoska vlada že obvestila vlade drugih glavnih pomorskih držav, da bo morala v doglednem času odpovedati določbo wa-shingtonskega pomorskega dogovora, ki določa proporčni ključ za število linijskih ladij največjega tipa Francije, Velike Britanije, Zedinjenih držav in Japonske. Če se všteje velika linijska ladja, ki se še gradi, sestoji najmodernejši del francoske vojne mornarice danes iz dveh linijskih ladij, vsake po 35.000 ton, treh oklopnih križark po 26.500 ton, treh linijskih ladij po 23.000 ton in treh linijskih ladij po 22.500 ton in štirih križark po 18.000 ton tipa »Danton«, ki bodo modernizirane. Strahovit ciklon na Filipinih Newyork, 9. aprila. AA. Po poročilu iz Manile je divjal nad Filipinskim otočjem tajfun. Na tisoče rodbin je brez krova. V Buronganu je vihar razdejal vse strehe brez izjeme. Število žrtev, ki jih ie zahteval ciklon, presega 60. Tudi na polotoku Jukatan je včeraj divjal strahovit vihar. Vse brzojavne in telefonske zveze so razdejane. Vihar je prevrnil neki potniški vlak. Tri osebe so se ubile, 20 jih je ranjenih. Poflsko-bolgarsko kulturno sodelovanje Varšava, 9. aprila d. Semkaj je prisipel bolgarski prosvetni minister general Ra-dev, da podpiše poljsko-bolgarstoi dogovor o kulturnem sodelovanju. Smrtne obsodbe španskih revolucionarjev potrjene Madrid, 9. aprila AA. Vrhovno sodišče je potrdilo pet simrtnih obsodib proti voditeljem jesenskih nemirov y A&turi^L Slovo francoskega poslanika od novinariev Beograd, 9. aprila p. Francoski poslanik g. Naggyar, ki je premeščen v Prago, priredi 13. t. m. poslovilni banket za novinarje. Povabil je zastopnike vsega jugoslovenskega tiska. Novinski ataše rumunskega poslaništva premeščen .beograd, 9 aprila p. V kratkem zapusti po večletnem delovanju jugoslovensko prestolnico novinski ataše rumunskega poslaništva g. Raul Anastasiu, ki je imenovan za pomočnika šefa rumunskega Centralnega presbiroja v Bukarešti. Dosedanji šef Centralnega presbiroja Filati je imenovan za poslanika v Ankari, za šefa Centralnega presbiroja pa dosedanji pomočnik gosp. Drago. Beograjski novinarji prirede svojemu odličnemu romunskemu tovarišu 30. t. m. v Novinarskem domu poslovilni večer. Direktor kakanjskega rudnika podal ostavko Beograd, 9. aprila p. Minister za šume in rude je sprejel ostavko, ki jo je podal ravnatelj državnega rudnika v Kakanj*1. to ženjer Jovan Taušanovič Zakon proti korupciji Pravosodno ministrstvo je imenovalo posebno komisijo za sestavo zakonskega načrta o pobijanju zlorab v javni službi Italija hoče civilizirati Abesinljo General de Bono je našel nov razlog za italijansko vojaško ekspedicijo proti Abesincem — Poslednji oddelki »gavinanske" divizije na poti v vzhodno Afriko Henleinova opasnost na češkoslovaškem Mogočen razmah Sudetendeutsche HeimatsSront, za katero pa se skriva nemški narodni socializem To so kaj ugodna tla za Henleinov po-kret, ki je znal pod videzom telovadnih organizacij privabiti pod svoje prapore vse, kar čuti nacionalistično, t. j. nekdanje Ve-lenemce in današnje simpatizerje kljukastega križa, kojih števila zaradi bližin* nemške meje, ki olajšuje propagando, in zaradi znane šovinistične usmerjenosti sn-detskih Nemcev, ni baš majhno. Češkoslovaška javnost je bila dolgo v negotovosti, kam naj uvrsti Henleinovo gibanje. K tej negotovosti je največ doprinašal vodja sam, ki nikoli ni skoparil z izjavami o svoji ljubezni do države in do demokracije. Ni pa ga oviralo, da ne bi vzporedno s temi lojalnimi izjavami hvalil na vse načine tudi načelo fiihrerstva in nemške narodne in rasne discipline ter je tako v svoj po-kret postopoma vnašal vse bistvene elemente miselnosti kljukastega križa. Zore shod ▼ Koprivčevi gostilni, popoldne pa v Izlakah, ki se ga je udeležilo le nekaj oseb. Praga, 7. aprila Cehoslovaki se z vso pravico lahko ponašajo, da predstavlja njihova država v osrčju Evrope nekak otok demokracije, kjer se politično življenje razvija v miru, tako da vladajočim ni treba posegati za ostrejšimi merami pri obrambi državnega reda. Dasi je Češkoslovaška glede na svojo nedavno obnovo zelo mlada država, vendar urejuje svoje življenje uspešneje in smotreneje nego marsikaka druga država z neprimerno daljšo neprekinjeno tradicijo. Od obnove češkoslovaške države stoji ob krmilu ista v pogledu svetovnega in gospodarskega nazora dokaj pestra koalicija, ki jo veže samo skrb za državno celoto in prizadevanje po utrditvi mlade države. V %rrn oziru so lahko češkoslovaške stranke za vzgled parlamentarnim skupinam v drugih državah, kjer vidimo, da je strankarska strast potisnila v ozadje narodni in državni interes ter napravila politično življenje za torišče jalovega osebnega in ab-straktno-načelnega boja. Kar se tiče zunanje politike, se mora takisto priznati, da uživa Češkoslovaška v mednarodnem življenju ugled, ki daleč presega njen teritorialni obseg in število prebivalstva. Glavni napori praških politikov in državnikov so posvečeni obrambi države pred zunanjimi sovražniki, ki 6trežejo po življenju mladi čsl. državnosti in ne opuščajo nobene prilike, ki obeta količkaj izgledov za uspešen napad. Tudi v teh bojih je Češkoslovaška doslej vedno pokazala izreden pogum in diplomatsko spretnost, da jc obrezuspešila vsakršno poseganje po svojem ozemlju. Nadmočen sovražnik, kakor je nemški narodni socializem, pa H> oklepa trdno od treh strani in dasi ji v zu-nanje-političnem oziru ne more do živega, vendar predstavlja njegova propaganda zaradi narodnostnega sestava prebivalstva veliko opasnost za republiko našega zaveznika. Medtem ko se Praga uspešno bori proti sovražnostim na zunanje-političnepi polju, je nasprotna propaganda vendar našla možnosti in načina, 'da se skrivaj vtihotapi na ozemlje čsl. republike, zaseje svoje seme med nemškim delom čsl. prebivalstva ter vnese v mirno čsl. politično življenje kal negotovosti in razdora. Gibanie ShLF (Sudetendeutsche Heimatsfront), ki so ga spočetka vse stranke omalovaževale, se je v teku zadnjega leta tako močno razmahnilo, da je postalo resna ooasnost za dosedanje strankarsko ravnotežje, zlasti med nemškim prebivalstvom. Vodja tega pokreta je Konrad Henlein, zasebni uradnik in še pred dobrim letom docela neznana politična veličina, ki pa je v svojem delovanju pokazal veliko mero politične spretnosti in taktike, Odlikuje ga predvsem vztrajnost, s katero si je v kratkem času pridobil množice pristašev in jih povezal v trdno organizacijo, ne da bi bil pri tem postavil kakršenkoli pozitivni aH nt»-gativni program. Reči se mora cclo, da se skrbno ogiblje vsake izjave, ki bi vsebovala ideoio.ške smernice. Henlein sam, kakor tudi njegovi sodelavci, izrabljajo v velikem obsegu predvsem gospodarsko krizo, ki je v nemškem pretežno industrijskem delu sudetskih pokrajin nedvomno hujSa nego v čeških okrajih. 2e lani je namreč čsl. uradna statistika ugotovila, da je v nemškem delu Češke okoli 9 odst. nezaposlenih, medtem ko brezposelnost v čeških okrožjih ni niti polovico tako močna. Razen tega so nekateri delavci steklarske m tekstilne industrije brez dela že polnih pet let, so pa tudi občino, ki štejejo do 70 odst. brezposelnih Razvoj v to smer je dosegel tak obseg, da je danes nedvomno jasno, da je Henleinov pokret, če že ne v svojih težnjah, čisto gotovo pa po svojih posledicah proti-državen in protidemokratski. Henlein ogra-ža v prvi vrsti nemške stranke, ki stoje na stališču sodelovanja s češkimi strankami v prid naroda in države. To so predvsem nemški socialisti in »Bund der Landwirte« (Kmetska zveza), ki mu načeluje aktivni minister Spina. Kmetska zveza je v tej nevarnosti hotela skleniti s Henleinom kompromis za prihodnje volitve, toda njegove zahteve so bile tako pretirane, da Spina ni mogel pristati na nameravano vezavo svoje in Henleinove liste pri prihodnjih volitvah. Vodja Kmetske zveze je razločno čutil, kakšen bi bil daljni razvoj: Henlein bi pogoltnil Spinov Bund, kakor je Hitler v Nemčiji pogoltnil Hugenbergove pomožne čete, da za njimd in za njih voditeljem ni ostalo niti najmanjšega sledu. Vodja sudetsko-nemške domovinske fronte je pripojil v svoje vrste tudi mnogo nemških socialistov, ki bi pri prihodnjih volitvah izgubili v njegovo korist vsaj kakih osem mandatov. Spinovemu Bundu pa bi prizadel še hujši udarec. Nekoliko pozno je začela vlada pomiš-Ijati, ali ne bi kazalo razpustiti Henleino-vih organizacij, ki so medtem že pokazale odločno protidržavno ost in bi v ugodnem primeru lahko odkrito razvile prapor s kljukastim križem. Pogajanja 8 Spino so ojačila sudetsko fronto, dasi so se razbila in taktika pogajanj se je izkazala za neumestno; to toliko bolj, ker se krščanski socialci nočejo spustiti v boj s Henleinom, nadejajoč se, da bodo poželi njegovo delo, ako bo državna oblast razpustila sudetsko fronto. Edini resni nasprotnik so Henleinu nemški socialisti, ki so tudi vdani čsl. državi. Toda pokret sudetske fronte se širi v glavnem po kmetih in ograža Kmet-sko zvezo, ki sodeluje v vladni koaliciji. Prodrl je tudi že globoko na Moravsko in Šlezijo ter dobil vse znake pokreta nemških narodnih množic. * Poleg socialistov je med čsL Nemci gotovo mnogo izrazitih pristašev republike in lojalnih državljanov, ki hočejo sodelovanja s Čehi. Toda, zastrašeni zaradi nasilne propagande nasprotnikov, so negotovi v borbi proti pangermanskemu mitu, ki se širi preko meja Nemčije med nemški živelj v drugih državah. Saj Henleinovi agitatorji govore, da bodo prihodnje volitve imele značaj plebiscita in odkrito namigujejo na Posaarje. V tem položaju praška vlada ne bo mogla več oklevati, marveč bo morala s podvojeno silo udariti po Henleinu, ko je zamudila priliko, da bi v kali zatrla njegov za prevratom težeči pokret. Volilno gibanje Čez deset dni poteče rok za vlaganje | državnih kandidatnih list. Doslej še ni bila vložena nobena, čeprav delajo vsi nosilci list s polno paro, da izpolnijo težke tehnične formalnosti zakona o volitvah narodnih poslancev. Vsekakor je gotovo, da bo kot prvi vložil svojo listo predsednik vlade g. Boško Jevtič, čegar lista je z malimi izjemami v nekaterih srezih že defi-nitivno zaključena. Kakor smo že poročali, znaša število volilnih upravičencev za volitve 5. maja v vsej državi 3,829.274, ki bodo volili skupno 368 poslancev. Po zakonu o volitvah narodnih poslancev odpade na večinsko listo od tega 221 poslancev. Dravska banovina voli 39 poslancev in sicer v volilnem okrožju Maribor 15, v volilnem okrožju Ljubljana pa 14 poslancev. Večinska lista bo dobila v mariborskem volilnem okrožju najmanj 9, v ljubljanskem pi 8 poslancev. Vseh volilcev je v dravski banovin! 308.213 rn sicer v mariborskem okrožju 171.299, v ljubljanskem pa 136.914. V dravski banovini odpade po en poslanec na 39.500 prebivalcev, v savski na 36.000, v vrbaski na 41.500, v primorski na 37.600, v drinski na 38.400, v zetski na 28.000, v dunavski na 45.900, v moravski na 35.000, v vardarski na 35.000, v Beogradu z Ze-munom in Pančevom pa na 57.800 prebivalcev. Manifestacfjsko zborovanje v Banjaluki V Banjaluki bo v nedeljo 14. t. m. veliko banovinsko manifestacijsko zborovanje za listo g. Jevtiča, na katero bodo povabljeni ministri inž. Vujič, dr. Kojič, dr Auer in Avdo Hasanbegovič. Kandidature v Splitu in Sarajevu Po razgovorih, ki jih je imel senator dr. Grga Angjelinovič po svojem povratku iz Beograda, je sedaj postavljena tudi defi-nitivna lista kandidatov za mesto Split na listi predsednika Jevtiča. Za splitski mandat se bosta potegovala inž. Ivo Šakič in predsednik sreske organizacije JNS dr. Vlada Matošič. Senator dr. Angjelinovič kandidira v srezu Splitu okolica. V Sarajevu, kjer je bil doslej poslanec bivši predsednik vlade dr. Milan Srskid, bosta kandidirala na listi g. Jevtiča dr. Jusuf Tanovič in dr. Stevan Cičič. V srezu Saraievo okolica kandidira upokojeni sodnik Rade Starovid Hodžerove kandidature v naši banovini V nedeljo je bil v restavraciji Štrukelj ▼ Ljubljani sestanek delegatov Jugoslovenske narodne stranke za dravsko banovino, ki ga je vodu njen podpredsednik, odvetnik dr. Ivo Potokar. Na sestanku je bila odobrena kandidatna lista stranke za dravsko banovino. Po sklepu strankinega vodstva ne bo v nobenem srezu paralelnih kandidatov. Stranka bo pričela zopet izdajati svoje glasilo »Edinost« za Slovenijo, ki bo izhajalo po potrebi tudi večkrat na teden. Na listi Hodžerove stranke kandidirajo med drugimi v dravski banovini: V Ljubljani odvetnik dr. Ivo Potokar in vladni svetnik v p. dr. Fran Vidic. oba iz Kamnika, namestnika sta Franc Demšar in Franc Gržina. oba iz Šiške. V srezu Ljubljana okolica kandidirata Anton SrakaT, posestnik v Tomačevem in Franc Jenko, sedlar v Medvodah. V celjskem srezu kandidira bivši pristaš SLS, odvetnik dr. Ogrizek, ki ie obenem kandidat tudi za šiharski srez, dočim je v laškem srezu kandidatov namestnik. V krškem srezu kandidira tajnik stranke za dravsko banovino, odvetniški koncipient Drago Kornhauser v črnomaljskem srezu književnik Radivoj Peterlin Pe-truška, v srezih Maribor levi breg in Ptuj pa mariborski odvetnik dr. Fran Irgolič. G. Lojze Smolej (Borovški), zasebnik iz Kranjske gore, nam javlja glede na razne zlonamerne vesti, ki krožijo v zadnjem času med bojevniškimi vrstami v radovljiškem srezu, da ne misli kandidirati niti na Hodžerovi niti na Ljotičevi listi in da ne bo dal pristanka sploh na nobeno kandidatno listo. Buren volilni shod V soboto je imel g. dr. Vinko Zore, ki kandidira v litijskem srezu na opozicijski listi g. Ljotiča, ob 4. pop. pred rudniško restavracijo shod, ki ga je otvoril bojevnik g. Drago Kovač. Komaj je pričel govoriti dr. Zore, je navzoče občinstvo zagnalo strašen krik; posebno glasne so bile ženske in bojevniki, ki so nastopili proti struji, ki agitira za Zorca. HrušS je bil tolik, da je vladni zastopnik zborovanje prekinil, nakar se je nadaljeval shod t rudniških prostorih. Tudi tu ni mogel govornik razviti svojega programa; le poudarjal je, da se bo rudarjem dobro godilo, če bo izvoljen. Proti g. dr. Zorcu je nastopil g. Čobal. Shod je bil po 20 minutah zaključen. V nedeljo ob 9. je imel dr. PROIZVOD: »UNION«. ZAGREB Ban dr. Puc županom „Vsi spadamo v skupno fronto, pa naj se ta imenuje nacionalna, gospodarska ali kakorkoli" Gestapo na delu Pariz, 7. aprila Delovanje nemške tajne policijc, tako zvane Gestapo, (Geheime Staatspolizei) začenja postajati vsem sosedom Nemčije vedno bolj neprijetno. Gestapo je danes v Nemčiji država v državi, ona ne spada pod noben nadzor, ni podrejena notranjemu ministru, temveč neposredno »črnemu« Himmlerju, poveljniku SS oddelkov, ki ga nazivajo črnega, ker ga je vedno videti le v črni uniformi. Njena roka je tako dolga, da je težko uiti onemu, po katerem je segla. O. tem svedoči primer dr. Bella, ki so ga našli lepega jutra ustreljenega v sobi nekega tirolskega hotela, primer inž Formisa pri Pragi in sedaj primer novinarja Jacoba. ki so ga agenti Gestapa ugrabili na švicarskem ozemlju in odvedli s seboj v Nemčijo. Istočasno poročajo iz Londona o skrivnostni smrti dveh nemških izseljenk, katerih ena je bila bivša socialistična poslanka v nemškem državnem zboru Ena VVurm. Obe so našli zastrupljeni, toda vsi znaki kažejo, da nista šli prostovoljno v smrt, temveč sta bili umorjeni, kar posebno še potrjuje dejstvo, da je bilo pri eni od obeh pred dnevi vlomlieno in odnešeni važni spisi. Scotland Yard. ki zadevo preiskuje, je prepričan, da gre za umor zloglasne nemške Feme, katere skrivnostno delovanje razburja zadnje mesece mnogo evropskih držav. Primer novinarja Jacoba grozi postati celo mednarodni škandal. Švica je namreč odločno nastopila za zaščito svojih pravic, med katere gotovo spada v prvi vrsti nedotakljivost njenega ozemlja. Zahtevala je po svojem poslaniku v Berlinu od nemške vlade, naj nemške oblasti Jacoba takoj izpuste in izroče oblastim v Baslu, da postopajo one proti njemu, ako je zagrešil kako kaznivo dejanje. Nemška vlada je na švicarsko noto odgovorila, da ne gre za nobeno ugrabitev, češ da je Jacob prostovoljno stopil na nemško ozemlje. Sicer je res, da so ga tja izvabili agenti nemške tajne policije, toda to ne predstavlja kršitve integritete švicarskega ozemlja. Nemške navedbe niso točne, ker imajo Švicarske oblasti izjavo in priznanje nemškega agenta provokaterja dr. Weseman-na, ki se je pri zasliševanju v večurnem govoru javno hvalil, da je izvršil svoje dejanje »za veličino tretjega rajha«. Približal se je Jacobu, ki je izgubil nemško državljanstvo in imel Nansenov potni list, češ, da mu bo namesto tega preskrbel ponarejen potni list. Po več mesecih se mu je res posrečilo pridobiti zaupanje sicer zelo nezaupljivega Jacoba. Ko mu je to uspelo, ga je povabil v Baslu v avto, češ, da ga bo odpeljal v neko samotno gostilno, kjer izdelujejo ponarejene potne liste. Avto je drvel z blazno brzino. Pri Petit-Huningueju, švicarski obmejni carinarnici, je hotela straža sicer ustaviti voz, toda avto je z brzino 100 km zdrčal na nemško ozemlje, ne meneč se za pozive. V vasici Weii v Nemčiji je dal nato svetlobni signal vozniku znak, da je vse pripravljeno. Pristopila sta dva nemška policijska uradnika, ki sta Jacoba sprejela in odvedla.^ Švica grozi sedaj, da bo v primeru, če Nemčija ne ugodi njeni zahtevi, odpovedala pogodbo iz 1. 1921. z Nemčijo, ki določa razsodišče za vse juridične spore med obema državama, in zahevala odločitev mednarodnega sodišča v Haagu. Nemčija, ki se s samovoljno uvedbo splošne vojaške dolžnosti ni bala vreči rokavice v lice Evrope, se oholo posmehuje švicarski zahtevi, češ Švica naj ne pozabi, da tretji rajh ni weimarska Nemčija. Nova Nemčija se načelno ne ukloni nobeni zahtevi inozemstva, kaj še, da bi izročila Jacoba, ki ga smatra za največjega škodljivca novega režima. Izročila ga bo tajnemu ljudskemu sodišču v Berlinu, kjer so pred tedni^ sodili tudi baronici von Berg in von Natz-meren in ki pozna za veleizdajo le eno kazen — odsekanje glave. Zmernejši elementi ▼ Nemčiji, ki niso prijatelji metod tajne policije, skušajo sicer doseči, da bi se Ujena absolutna moč omejila vsaj v toliko, da bi bila Gestapo podrejena notranjemu ministrstvu, vendar ni skoro nobenih izgledov, da bi uspeli, ker je vsem terorističnim režimom iz strahu pred presenečen« taka ustanova neobhodno potrebna. Preiskava, ki se vrši v zadevi Jacob v Švici in Franciji, je pokazala, da sta obe državi prepredeni z mrežo nemških agentov in vohunov, katerim ne uide niti nij-manjša podrobnost Preiskava je tudi pokazala, da je vsak Nemec, od najvišjega dostojanstvenika do zadnjega delavca, ki pride danes iz rajha, sumljiv. Kakor poroča »Matin«, je namreč drugi udeleženec pri Jacobovi ugrabitvi, kapitan Manz, isti Manz, ki ga je Hitler letos poslal kot svojega posebnega pooblaščenca v Pariz, da naveže tamkaj z bivšimi bojevniki stike v svrho sodelovanja in zbližanja obeh držav. Taka razkritja morajo pri današnjem stanju duhov in sedanjem razpoloženju napram Nemčiji vzbuditi seveda v Franciji največje nezaupanje do vsega, kar se godi in pride preko Rena. Iz prometne službe Beograd, 9. aprila AA. Premeščen je za svetnika v 5. skupini h kurilnici v Ljubljani L inž. Stanislav Rogič, višji tajnik strojnega oddelka sarajevske delavnic« Naraščanje hranilnih vlog Beograd, 9. aprila AA. Po statističnih podatkih zveze bank .ie znašalo stanje hranilnih vlog ob koncu marca t. 1. 9.911 milijonov Din, za 124 milijonov Din več kakor v isti dobi lanskega leta Maribor, 9. aprila. AA. Ban dr. Dinko Puc je davi sprejemal na sreskem načelstvu razne deputacije, predvsem župane srezov Maribor desni in levi breg. V imenu županov ga je pozdravil občinski predsednik iz Slovenski Bistrice g. dr. Pučnik, ki je izrazil željo, naj bi g. ban z isto ljubeznijo, ki jo je posvetil razvoju Ljubljane, delal tudi za napredek naše banovine m mu nato obrazložil glavne potrebe obeh srezov, zlasti nujnost izpopolnitve cestnega omrežja na Pohorju. G. ban je v svojem odgovoru poudarjal, da oblastvo popolnoma razume potrebe prebivalstva. Župani morajo imeti pred očmi interese vseh občanov brez razlike in je zato njihova dolžnost, da pazijo pri svojem delu na to. da odstranijo obstoječa nasprotja. Prihaja kot glasnik sloge. Gledati moramo na to, kaj nas združuje. Skuo-ni interes nas vseh je, da rešimo slovensko in jugoslovensko gospodarstvo in za to je potrebno skupno delo. Kakor smo ob smrti kralja Aleksandra pokazali enodušje v svoji žalosti, tako pokažimo enodušje tudi v našem delu. Vsi, ki smo plakali ob smrti Viteškega kralja, spadamo v skupno fronto, pa naj se ta imenuje nacionalna, gospodarska ali kakorkoli. Z izrazi neomajne zvestobe kralju in domovini je g. ban zaključil svoj govor, ki so ga prisotni župani sprejeli s spontanim in navdušenim odobravanjem. G. ban je nato sprejel posamezne župana ki so mu obrazložili zahteve in potre- Italijanski poslanik na OpIencL Beograd, 9. aprila, p. Danes se je poklonil na grobu kralja Aleksandra Uedinitelja na Oplencu novi italijanski poslanik na našem dvoru grof Viola de Camp' Al-to s svojo soprogo. Položil je na grob krasen venec z italijansko trikoloro. Zadušnica za kralja Aleksandra v Skoplju Skoplje, 9. aprila AA. Ob 9. dopoldne je bila v katoliški cerkva zadušnica za pokojnega kraija Aleksandra I. Uedinitelja in molitve za Nj. Vel. kralja Petra II. Cerkev je bila nabito polna in je moralo mnogo ljudi ostati zunaj. Pred cerkvijo je bila postavljena častna četa z godbo. Izmed uradnih osebnosti so se udesležili žalne svečanosti pomočnik bana Krasojevič z vsemi načelniki in več uradniki, poveljnik tretje armade, armijeki general Voji-elav Nikolajevič z generali in častniškim zborom, župan Josip Mihajlovič in šefi vseh stkopeljekih uradov ter mnogo meščanstva. Cerkvene obrede je opravil škof dnr. Ivan Franjo Gnidovec ob asistenci konzultorja msgr. Kordina in višjega vojaškega duhovnika Hajla. škof dr. Gnidovec je imel pri goden govor, v katerem je poudarjal vrline pokojnega kralja Aleksandra kot kristjana in vladarja. Na koncu je želel, da na temelju vere ln morale ohranimo in utrdimo našto državno celoto in da bi naš mladi kralj Peter 41. hodil po poti svojega plemenitega in modrega očeta. Po nalogu škofa Eto imeli zadušralee za kralja Aleksandra in molitve za kralja Petra IL, v vseii katoliških cerkvah škofije. Žalna svečanost v Bukarešti Bukarešta, 9. aprila. AA. Danes je romunski kralj Karol priredil v eerkvi Dom-nice Balas žalno svečanost ▼ spomin poaoj-nega jugoslovenskega kralja Aleksandra I. Žalni svečanosti so razen kralja Karola prisostvovali prestolonaslednik Mihael, vojvoda Alba Julija, kraljica - mati Marija, kraljica Elizabeta, člani vlade, člani diplomatskega zbora, zastopniki vojaških in civilnih oblasti in mnogo prebivalstva. Čast je izkazala četa lovskega gardnega polka kralja Aleksandra. Med parastosom je godba zaigrala jugoslovensko himno. Po službi božji je kralj Karol izrazil sožalje jugosloven-skemu poslaniku Čolak - Antiču. Podpore za žrtve katastrofe v Kaknju Sarajevo, 9. aprila n. Banovinski odbor za zbiranje ptri&pevkov, ki se uporabljajo kot podpore za družine, ki so bile posredno prizadete po lanski Btrašni katastrofi v rudniku Kaknju, je imel danes pod vodstvom načelnika banske uprave daljšo se-Jp. Ugotovili so, da je odibor prejel dosioj 2,650.000 Din v gotovini. 0 Turk od mladih let v prvi vrsti na-p adne fronte. Pred vojno je bil ob boku d". Ivanu Tavčarju. Njegovo dolgoletno aiitatorsko delo za Narodno napredno stranko je vsem starejšim Slovencem v dobrem spominu. V najhujših časih vojne ni ponosni Josip Turk pred nikomur klečeplazil: ponosno zravnan je pričakoval zarjo svobode. V Jugoslaviji je v taboru JDS in današnje JNS stal vedno na svojem mestu kot cel mož, čestokrat ne šte-deč truda in gmotnih žrtev. Dolgo vrsto let je bil podpredsednik JDS za ljubljansko oblast. Pred vojno je v deželnem zboru deloval polnih devet let. Tragični septembrski dogodki so povzročili hudo obstrukcijo proti baronu Sch\varzu. Takrat je Josip Turk dvignil svojo besedo proti valptom slovenskega rodu. Bičal je in žgal, da so nasprotniki divjali od besnosti, med užaljenim narodom pa je njegova beseda bodrila k samozavesti in odporu. Za šentpe-trski okraj je pomagal ustanoviti napredno politično društvo, ki mu je častni predsednik. Danes vodi šentpetrsko krajevno organizacijo JNS. Njegov vpliv za domači okraj je očiten, njegova beseda v občinskem svetu je ustvarila tam doli mnogo dobrega. On je sodeloval pri razširjenju vodovoda, elektrarne in klavnice. Po njegovi zaslugi je zrasla velika stanovanjska na Jegličevi cesti. K preurejenemu trgu Taboru se danes stekajo lepe ceste in" ulice, prenovljene, razširjene, tlakovane. kolikor se je to le dalo urediti. Prav tako ie "pniegova zasluga, da je ves šentpetrski del z mestom zvezan S tramvajem. Da se je Josip Turk tudi kot obrtnik in podjetnik zavedal dolžnosti stanovske vzajemnosti, je odveč poudarjati. Širil je med tovariši narodno zavest, spodbujal k strokovnemu izpopolnjevanju in organiziranju. Po pravici ga je obrtniško društvo v Ljubljani že davno imenovalo za častnega predsednika. Treba je samo pogledati zapisnike občinskih sej ali odsekov, pa se razvidi, kako in kolikokrat se je Josip Turk pobrigal za obrtnike. Kar je dobrega in koristnega v našem društvenem in družabnem življenju, vse je pritegnilo naklonjenost in ljubezen Josipa Turka. CMD, Rdeči križ, lovsko društvo, potem pa še različna gospodarska društva — vsepovsod je njegovo sodelovanje zaznamovano z lepimi sledovi. Ljubezen do naroda, požrtvovalnost zanj in za pleme-pita dela v njegov napredek, zlata vredna zvestoba prijateljem, tovarišem in vsem, ki so poštenega pri jateljstva vredni in potrebni, — to so najlepše črte jubilantovega značaja. Ljubeč oče, ki lahko v vzorno vzgojenem potomstvu zre srečno nadaljevanje svojega dela, organizator, vodja in dobrotnik, čigar trud in požrtvovalnost vidno rodita častne uspehe, mož krepkega kova. ki je v srečnih časih vedno imel odprto roko za druge in ki v nesreči nikdar ni omahnil niti za ped — tak mož izmed nas lahko mirno in vedro zre v bodočnost, ki naj mu prinese še mnogo zdravja in zadovoljstva! Našemu dragemu jubilantu, v katerem tudi novinarji že dolgo cenimo svojega dobrega, vedno uslužnega prijatelja, naj bo sedemdeait-letnica lep in pomemben mejnik, ob katerem se s spoštovanjem ustavimo, odkoder pa pot vodi dalje, samo še dalje... Starosta in bcat Josip Taik: Zdravo! Tuvo ter Beethovnove variacije na H&ndDov tema, v drugem delu pa vrsto krajših prisrčnih skladb, ki mu bodo dale dovolj prilike, de pokaže svoj lepi ton in občutke svoje mojstrske Igre. Obisk koncerta najtopleje priporočamo, saj so ko«- j certf soHstov-čelistov v naSem mestu zelo i redkii. Pri klavirju spremlja umetnika dr j Arminski te Zagreba. Vstopnice se dobe j ves d«n v Matični knjigami, od pol 20. ! dalje pa r veži Filharmonije. u— Za Trboveljske slavčke so napisali razni jugoslovenski komponisti preko 600 najrazličnejših zborov. Iz te bogate za- Jutri sex appeal JE AN HARL „NA VEČER ELITNI KINO MATICA H v filmu 0B 8," kladnlce je povzel pevovodja alavčkov g. Avgust šudigoj nekatere najznačilnejše ter jih povezal v prosti spored, k1 ga bo izvajal s svojimi izvrstno tevežbanlml mlasnova- ne ter so morda le hotele odvrniti od nas obširen krog naših obiskovalcev in prijateljev. Dosedanje obiskovalce naših tenis igrišč vabimo, da nas posetijo tudi v letošnji sezoni ter pripeljejo seboj vsaj po enega novega igralca. Prijave se sprejemajo na igrišču. Službene objave LNP Ljubljanski nogometni podsavez se je preselil iz nebotičnika na lyrševo cesto št. 36, pritličje, levo. Službeno iz LNP. Nocojšnja seja poslovnega odbora bo v novem lokalu ob 19. Pred sejo istotam sestanek zastopnikov ljubljanskih drugorazrednih klubov. Po seji poslovnega odbora naj ae sestanejo v tajništvu gg. Malovrh, Dorčec in Buljevič (Seja u. o. S. aprila) Navzoči: dr. Kosti, Kuret, Kralj, Runtlfi, Novak, Logar, Jugovec, Kačar, Skalar, Malovrh, Slamič, Dorčec, Buljevič, Rot. Opozarjajo se vsi klubi, da morajo vse dopise na predsedstvo LNP vložiti vsaj 24 ur prej v tajništvu. — Na predlog poslovnega odbora se opozarjata Radovljica in Svoboda - Tržič, da morata nastopati v prvenstvenih tekmah, ker se bo sicer oba kluba predložilo v črtanje. — Na občni zbor Jadrana 13. aprila se delegira kot zastopnik LNP g Dorčec. — Poziva se OO Maribor, da službeno javi novi naslov okrožnega odbora. Kot odbornika v okrožni odbor Maribor se imenujeta gg. Perin Hinko in Kožaj Josip. Potrjuje se konstituiranje okrožnega odbora Trbovlje: predsednik g. Klenovšek, podpredsednik g. Kuhar, tajnik g. Bostič, blagajnik g. Hvala, kapetan g. Drolc, revizorja gg. Dolanc in Miklavčič. Poziva se bivši blagajnik OO Trbovlje g. Dolinar, da preda blagajniške posle novemu blagajniku. Obenem se pozivata oba revizorja, da pred predajo blagajne pregledata in ugotovita stanje blagajne. Došli dopisi: JNS 114, Dobrna 24, Zalog 44, Radovljica 14, Hermes od 3. aprila, Maribor 08, Korotan - Lj. 19, Amater 24, Ilirija od 24. marca in 26 februarja (dospel 3. aprila), ki se ga dostavi JNS; prav-tako se dostavi savezu dopis Reke 118. Ostali dopisi se rešijo pismeno. Novi odbori in naslovi klubov: Mars, predsednik g. Zaje Franc, tajnik g. Strah Janko, naslov J. Strah, Mesarska 1; Žalec, predsednik g. Marout Ivan, tajnik g. Steiner Adolf; Krški SK predsednik g. Bratkovič Franc, tajnik g. Istenič Alfred; Bratstvo, predsednik g. Lojze Božič, tajnik g. črinkovic Josip, naslov Ruardov trg št. l; Hrastnik, predsednik g. Hudi Ignac, tajnik g. Drolc Franc; čakovečki SK, predsednik g. dr. Franetovič Jerko, tajnik g. dr. žigič. Poziva se Ilirija, da v roku petih dni izvede poziv kazenskega odbora LNP z dne 20. marca L 1. št 1972-34. — J. Runtič, tajnik I. SK Grafika. Drevi trening rezervnega moštva, katerega naj se udeleže vsi sigurno. V četrtek ob 17.50 uri se vrši trening-tekma s I. moštvom Primorja, zato naj igralci I. moštva drevi ne trenirajo. JASO. Drevi ob 18. bo sestanek na tehniki (soba št. 82). Razdelile se bodo nagrade tekmovalcem v slalomu in smuku. Tekmovalci Dolenc, Omersa, Marinko, Heim, Mušič, Dečman, Palme naj se sigurno udeleže sestanka ali pošljejo svoje zastopnike. III. veliki propagandni table-tenis turnir ŽSK bo 13. in 14. t. m. v salonu restavracije »Keršič«, Celovška cesta 46. Turnir bo po množini igralcev eden največjih v državi. Kljub vsem zaprekam, ki so nastale v zadnjih dneh, se bo turnir vršil v polnem obsegu. Državni prvak ZKD kraljice Marije ter YMCA iz Zagreba in ISSK Maribor so prijavili po dve moštvi. Pričakujemo še prijave iz Beograda, Sombora in klubov iz dravske banovine. Pričetek turnirja v soboto ob 15. ter v nedeljo ob 8. XV. redni občni zbor SK Jadrana bo n t. m. ob 19.30 v prostorih g. M. Sokli-ča, Pred konjušnico. V primeru nesklepčnosti bo zbor pol ure kasneje ob vsaki udeležbi z istim dnevnim redom. Članstvo se opozarja, da je zadnji rok za plačanje čla narine do 12. t. m. do 20. — V petek 12. t. m. bo ob 19. obvezen članski sestanek celokupnega članstva pri g. M. Sokliču. Pred konjušnico. Članstvo, ki še ni poravnalo članarine, se prosi, da to stori na tem sestanku, drugače, ne bo imelo glasovalne pravice na občnem zboru Padec članstva OUZD v marcu nasproti lanskemu marcu Po podatkih Okrožnega urada mi varovanje delavcev v Ljubljani je bilo v marcu pri uradu zavarovano povprečno (v oklepajih izpremeuibe nasproti marcu L 1934.) 43.870 Članov (— 391) in 30.148 članic (+ 303), skupno 74.018 (— 88). Bolnikov je bilo 1383 ( + 206) in bolnic 1034 (+ 185), skupno 2417 (+ 391)- Odstotek bolnikov je znašal 3.15 % ( + 0.49 °/o) in bolnic 3.43 «/• (-H 0.50 -ork 4358.98 — 4395.30, Pariz 289.60 — 291.03. Praga 183.42 — 1S4.52, Trst 363.84 — 366.93 Avstrijski šiling v privatnem kliringru 8.60 — 8 70. Zagreb. Amsterdam 2962.88 — 2977.48, Berlin 1756.08 — 1769.96. Bruselj 744.64 do 749.70, London 211.93—213.99, Milan 363.84 do 366.93. Newvork kabel 4380.98—4417.30, ček 4358.98 — 4396.30. Pariz 2S9.60-201.03, Praga 183.42 — 184.52. furih. Beograd 7 (»2 Pariz 20.38. London 14.92, Nevvork 309.1250, Bruselj 52.40, Milan 25.65, Madrid 42.2150. Amsterdam 208.50, Berlin 134.40. Dunaj 58.10, Stockholm 76 95, Oslo 74.96. Kobenhavn 66.60. Praga 12.9150, Varšava 58.25, Atene 2.90, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaji v priv klirineu.) Beograd —, London 25.92, Milan 44.45, Newvork 535.58, Pariz 35.44, Praga 22.25, Curih 173.24, 100 S v zlatu 128 S pa p. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 372 — 375, 7®'» investicijsko 78 — 79.50. 8°/« Blair 79—SO, 7% Blair 68 — 69. 7% posojilo Drž. hipo-tekarne banke 70.50 — 72. 4°/o agrarne 47 do 48, 6°/o begluške 65 — 66. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda za kaso 374 — 376, za april - maj - junij-julij - avgust 374 _ 375, 7% investicijsko 78.50—79.50, 4°/o agrarne 45 den., 7°/e Blair 68.50 _ 69, 8°/« Blair 76 — 79, 7°/o posojilo Drž. hipotekarne banke 70.50 — 73, 6°/» begluške 65 — 65.75; delnice: Narodna banka 5200 — 5400. Priv. agrarna banka (brez kupona) 234 — 236, Trbovlje 120 — 125. Še-čerana Osijek 135 — 155. Beograd. Vojna škoda 374.50 — 375 (375, 374.50), 7®/« investicijsko 78.50 — 80, 4®/® agrarne 47.50 — 48.50 (48), 6®/o begluške 65.75 — 6 (66, 65.50), 8«/o Blair 76.50 -78 (77.25), 7•/• Blair (68.50), Narodna banka (5300), Priv. agrarna banka (brez kupona) 234 — 235 (236, 234). Dunaj. Državne železnice 22.15, Trboveljska 12.30, Alpine-Montan. 10.48. Blagovna tržišča 2IT0. -I- Chicago. (9. t m.) Začetni tečaji: pšenica: za maj 95, za julij 92.3750, za september 92.25; koruza: za maj 86.25, za julij b0. + Winnipeg (9. t. m.) Začetni tečaji: pšenica: za maj 87.50, za julij 87.75, za september 88.75. + Ljubljanska borza (9. t m.) Tendenca za žito stalna. — Nudi se (vse franko nakladalna postaja): pšenica: baška, 78 kg, po 126 _ 128; banatska, 78 kg težka po 124 — 126; oves: slavonski 98—100; koruza: baška po 68 — 70; banatska po 64—66. maka: baška in banatska >0« po 200 — 220. baška >2« po 180 — 200; baška »5< pa po 160 — 180: otrobi: baški debeli 95 — 100. + Novosadska blagovna borza (9. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet slab. Pšenica: baška potiska 126 _ 128; slavon- ska 128 — 130; sremska in baška 121—123; banatska 120 — 123. — Oves: baški, sremski in slavonski 86 — 88. — Ječmen: baški in sremski. 65-66 kg 125 — 130; jari, 67'68 kg 135 _ 140 - Koruza: baška in sremska 67 — 68; banatska 64 — 65. _ Moka: baška in banatska »0g< in »0gg< 187.50—210; >2« 167.50—190; >5« 147.50 do 170; *6< 130 — 142 50; ,7< 105 do 110; >8« 75 — 78. _ Fižol: haški in sremski beli, brez vreč, 2®/o 130 — 135u — Otrobi: baški in sremski v jutastih vrečah 78 — 80; banatski v jutastih vrečah 76 - 78. + Somhorska blagovna borza (9. t m.) Tendenca neizpremenjena. Promet 45 vagonov. Pšenica: baška, sremska, gornjebaška in banatska 120 — 122; baška in banatska potiska 126 — 128; slavonska 125 — 128. — Koruza: baška in sremska promptna 66 do 68; baška in sremska za april - maj 67 do 69; sremska bela. ladja 70 — 71. — Moka: *0g« in »Oggc 190 — 210; >2c 170 — 190; >5« 150 _ 170; >6< 135 — 150; 57« 105 do 115; »8« 75 — 85. -I- Budimpeštanska terminska borza (9. t. m.) Tendenca stalna. Promet živahnejši. Pšenica: za maj 15.43 — 15.45. za iunij 15.49 — 15 50 Koruza: za maj 11.38 do 11.39, za julij 11.26 _ 11.27. LES. + Ljubljanska borza (9. t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključena sta bila dva vagona renieljnov. BOMBAŽ. 4- Liverpooi (8. t m.). Tendenca stalna Zaključni tečaj za maj 6.21 (včeraj 6.13). -f Newyork (8. t. m.). Tendenca dobro vzdržna. Zaključna tečaja: za loko 11.40, za maj 11.09 (10.97—10.99). SfCPERTOAB DRAMA Začetek ob 20 Sreda, 10.: Beneški trgovec. Sreda. Četrtek. 11.: Malomeščani. Premiera. Red C in poletni abonma. OPERA. Začetek ob 20. Sreda. 10.: Francesca da Rimini. A. Četrtek, 11.: Zdaj vam eno zaigram. Četrtek. MARIBOK^RO HLEDALISCE. Začetek ob 20 Sreda, 10.: Vijolica z Montmartra. C. Gostovanje Erike Druzovičeve. Četrtek, 11.: Vijolica z Montmartra. B. Gostovanje Erike Druzovičeve. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15 Sobota. 13.: Lepa pustolovščina. Premiera. Nedelja, 14.: Lepa pustolovščina. Sreda, 10. aprila. LJUBLJANA 12: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Plošče no željah. — 18.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj). _ 19: Sokolsko predavanje. — 19.20: Čas. jedilni list, program za četrtek. — 19.30: Nacionalna ura. — 20: Prenos iz ljubljanske opere, v odmoru čas in poročila. Iz žlvlfenla na dežel! SLOVENJ GRADEC. V petek se pripelje gospod ban z osebnim vlakom ob 15.48 službeno v Slovenjgradec. Po prihodu namerava gospod ban v prostorih sreskega načelstva sprejemati predstavnike krajevnih, državnih, civilnih in vojaških obla-stev: dalje deputacije, predstavnike nacionalnih. kulturnih in prosvetnih društev, zavodov in zasebne stranke. POGOVOR V mktfMm u VIM čisti vse temeljito in brzo ter je tako izdaten! v* • cisti prizanesljivo! Tehnika mori živali Usodne posledice motorizirane plovbe — Strupeno olje za stroje — Smrti posvečeni galebi in ribe — Skrivnostna bolezen alg Dve mednarodni komisiji preiskujeta ta čas učinke moderne motorizirane plovbe na življenje v morju in njiju izsledki so kaj nepričakovani, še pred kratkim si niso mogli razložiti, od kod razne skrivnostne bolezni in množestvena umiranja med morsko favno in floro, ki ne prizadevajo hudo samo obstoj teh bitij, temveč tudi ribarstvo in druge gospodarske stroke, ki se preživljajo z morjem. Sedaj pa so odkrili krivca, ki ljudje zanj T splošnem niso vedeli. Ta krivec je olje, B katerim mažejo stroje modernih ladij, oziroma strupeni ostanki tega olja. Malokateri mornarji ali potniki so vedeli, kakšna tragedija se dogaja n. pr. z galebi, ki se spuščajo, nič hudega sluteč. vmavričasto oljno sled, ki ostaja za plovečimi ladjami. Ko ee hočejo ptice spet dvigniti — ne morejo več, oljni ostanki modernih ladijskih strojev so jim zlepili krila, da ne morejo leteti, in jih razjedajo. Ptice ostajajo na slepečem oljnem valu, da na njem poginejo, ali pa jih toki in vetrovi priženejo na obalo, kjer jih čaka ista usoda, kajti ptica, ki ne more leteti, se ne more niti hraniti in je zapisana smrti. Na sto tisoče ptic pogine tako vsako leto, ne da bi ljudje o tem kaj vedeli. Toda motor na olje ima še hujše posledice. Prav tako kakor ptice umirajo od težkih in strupenih oljnih ostankov, ki padajo polagoma na dno, tudi Vtihotapljeni izseljenci V Ameriki jih prodajajo kakor sužnje Poveljnik ameriške obrežne mornarice RihaTd Burke objavlja senzacionalna razkritja o metodah ameriških tihotapcev, ki vtihotapljajo na ameriško ozemlje izseljence iz tujih dežel. Na nabrežju New Yer-»eya se poslužujejo tihotapci posebno brutalnih metod. Kadar opazi takšna tihotapska ladja, da •o zasledovalci v bližini, da njen poveljnik ukaz, naj primejo izseljence, jih zvežejo in omamijo z udarci po glavi, nato jim obte-žijo noge s svincem in jih vržejo v morje, kjer utonejo brez pomoči. Burke pravi, da je bil sam priča takšnemu prizoru, ko je nekoč iz aeroplana zasledoval tihotapsko ladjo. Opazoval je parnik z daljnogledom. Na ladji je mrgolelo kitajskih izseljencev, ki niso mogli priti po zakoniti poti v Zedinje-ne države. Pa tudi, kadar se tihotapski ladji posreči izkrcati vtihotapljene osebe na kopno, niso izseljenci varni svojega življenja. Tihotapci trgu je jo z njimi kakor s sužnji m jih prodajajo delodajalcem za sramoten denar. Tudi to je eden izmed vzrokov, ki je napotil ameriško vlado, da je posvetila zatiranju tihotapske obrti na svojem ozemlju največjo pozornost. Paradoksi naših dni 600 sočutnih pisem in 100 tisoč Din denarja Nedavno so londonski listi objavili kratko vest, da je bila pozvana neka gospa Hutchinsonova na sodišče, ker je zatajila svojega psa. Pred sodnikom je izjavila, da zaradi siro-manšosti ne more plačati pasjega davka. To izjavo so registrirali listi in to je zadostovalo, da je prejela Hutchinsonova v kratkem 600 sočutnih pisem ter na 100.000 dinarjev naše veljave denarnih prispevkov. Poleg tega so plačali usmiljeni ljudje pri policiji namestu nje pasji davek za naslednjih 30 let. Neka ženska iz Brightona je obljubila, da bo pošiljala psičku vsak dan pasji kolač, in sicer vse leto. Slednjič je imenoval neka londonski klub psička za svojega častnega člana ter se je zavezal, da bo do konca Jacko-vega (psičkovega) življenja plačevad vse dajatve, ki bi jih morala poravnati njegova lastnica. Smrt madžarskega po* narejevalca frankov V Budimpešti je te dni sklenil življenje ▼ 62. letu svoje dobe bivši policijski minister madžarske vlade Emerik Nadossv. Pobrala ga je pljučnica. Nadossv je bil eden izmed trojice, ki se je pred leti »proslavila« s ponerejeval-sko afero francoskih frankov. Njegova so-trudnika sta bila princ \Vindischgratz in škof Zadravec. Letos je ravno deset let, odkar so afero odkrili in razkrinkali krivce. Nadossv je moral v ječo. Priznal je, da je vedel za kaznjive mahinacije in podpiral kriminalne tipe. Sodišče ga je obsodilo na štiri leta robije, v zaporu pa je sedel samo tri leta, ostanek kazni so mu odpustili. Poslej je živel samotarsko zasebno življenje. Prošlo soboto se ga je lotila hri-pa. Naročil je zdravnika, ko pa je ta prišel v stanovanje, je našel moža že mrtvega. Odgodena usmrtitev V Lvovu bi bili morali te dni usmrtiti nekega Gabrijela Čehuro, katerega pomilostitev je zavrnil predsednik poljske republike. Kratko pred določeno justifikacijo pa je Čehura dobil živčni napad. Uradni zdravniki so ugotovili hudo srčno bolezen, zaradi česar je predsednik sodišča odločil, da se mora usmrtitev obsojenega preložiti na nedoločen čas. Inzulin preprečuje nosečnost Prof. Vogt iz Ttibingena poroča, da je odkril novo lastnost inzulina; preprečuje baje spočetje. Svoje poskuse je delal z morskimi prašički, ki jim je to snov injiciral, in je opazil, da samice, ki jih je s tem obravnaval, niso postale noseče. Potrebne pa so bile velike množine inzulina, in to je vplivalo na živali škodljivo. Zato jim ga je dajal namestu v injekcijah v jed m je ugotovil, da živali v tej obliki inzulin prenesejo tudi v velikih dozah. Sedaj hoče prof. Vogt svoje poskuse nadaljevati tudi na ljudeh. Hamilton prijet Iz Dallasa v Texasu poročajo, da so prijeli sedanjega ameriškega sovražnika države št. 1 Raymonda Hamiltona, zloglasnega bančnega vlomilca, ki je strašil Sirom Amerike zadnja leta in izvrševal najdrznejše vlome. Iskali so ga v šestih državah potem ko je bil pred dvema letoma obsojen na 260 let ječe. Lani je pobegnil iz zapora na ta način, da je usmrtil jetniškega paznika. Letos v februarju je izvršil svoj zadnji dosedanji roparski čin: vdrl je v arzenal v Beaumontu, uplenil 8 pušk in več tisoč nabojev ter izginil brez sledu. Zdaj je zopet pod ključem in pride kmalu pred sodišče. Krst velike ladje ribji roji, ki zaidejo v takšen otrovan pas. Danes sf lahko že bolje pojasnimo skrivnost, zakaj so mnoge točke, ki so še pred nedavnim slovele po svojem ribjem bogastvu, mahoma ostale brez rib, s čimer nastaja premnogim ribičem ogromna škoda. Uničil jih je mavričasti strup, ki prehaja v morje v čedalje večji množini v isti meri, kakor se širi motorizirana plovba. A ne samo direktno, tudi inciirektno učinkuje ta strup. Pod njegovim vplivom odmira tudi morsko rastlinje, posebno alge in druge rastline, ki rabijo neštevilnim ribjim vrstam za hrano in drst. V zadnjih letih so se na mnogih krajih, posebno v Vzhodnem morju, čudili od kod skrivnostna »bolezen al g«. Danes vemo, da bi se lahko z večjo upravičenostjo imenovala »oljna bolezen«. Odpomoč proti temu zlu seveda ni izvedljiva na ta način, da bi prepovedali pro-met z motornimi ladjami in z oljem. Je pa neprimerno lažja in učinkovitejša na ta način, da bi se vse ladje, ki olje uporabljajo, zlepa ali zgrda prisilile zbirati svoje oljne ostanke do naslednjih pristanišč v posebnih posodah aH pa se opremiti z aparaturami, ki bi olju uničile njegove škodljive lastnosti, preden bi prišlo v morje. In ta predlog menita obe komisiji postaviti mednarodnemu strokovnemu in odločilnemu svetu. Ni dvoma, da bosta uspeli. Grock piše opereto Ogromen hlod V nekem državnem gozdu v Ameriki so podrli drevo, katerega hlod je bil toiOtSen po obsegu tn teži, da so ga morali naložiti na posebno železniško vorflo Novo nemško orožje Neviden, za letala neprodoren zid in drugi izumi Priljubljeni švicarski komik Grock, ld Je že s svojimi varietejskimi nastopi pokazal izredno nadarjenost za glasbo, piše opereto, v kateri obravnava življenje in pustolovščine nekega francoskega diplomata Londonski >Sunday Cbranicie« poroča, da je uspelo nemškim inženjer jem zgraditi v zadnjem času petorico strašnih morilnih orodij: izstrelek s silovito probojnotstjo, rotativno strojnico, stratosferno raketo v morilne svrhe, napravo, ki oddaja tako Evane žarke Z ln nov tip lahke strojnice. Izstrelek, ki ga je izumil inženjer Ger-lach, se imenuje Halgar-Ultra in je sposoben prehiti brez nadaljnjega 15 cm debele oklope. Rotativno strojnico, ki Je baje holadskega Izvora, izdeluje Knepp. Ima pet bobnov, lz katerih se sproži po 1000 strelov na minuto, če se kakšen boben preveč segreje, se lahko z enostavnim prijemom nadomesti z enim izmed estaKh bobnov. Najstrašnejše orožje Je videti stratosferna raketa, ki ee da nabiti po izjavi nemškega polkovnika Hemmelbacha z eksplozivnim materialom, strupenimi plini in bakterijami. Seže baje 300 km daleč. Skrivnostni žarki z bo baje sposobni zadržati sovražna letata« da ne morejo preko neke črte. S temi žsup-ki nameravajo Nemci zgraditi neviden ta za letala neprodoren zid pred vsem napram Franciji. Nova lahka strojnica, ki jo je izumil inženjer Stsuge, telita komaj 9 kg in jo lahko nosi en sam mož. V minuti odda 900 strelov. Sedaj pa gradijo nemški iTiienJerfl Se novo težko strojnico, ki bo sposobna oddati baje do 14.000 strelov na minuto! Morfij jo je poguMi Nesrečna smrt mlade bolgarske plesalke na Dunafu Xor£ka vojvodinja je te dni kumovala splovitvi novega angleškega prekomornika »Strathmore« Otok pijancev Vlada Novega Južnega Walesa v Avstraliji si je omislila za notorične pijance in ljubitelje mamil posebno krotilno metodo: dva otoka ob severnem Novem Ze-landu jim je namenila kot poboljševalnico. Moški morajo tu izvrševati lažja poljedelska dela, ženske pa kuhati in šivati. Nadzorno službo vrši Armada spasa. Ker ne pride niti kaplja pijače ali prašek mamila do internirancev, se morajo teh reči po sili odvaditi. Internacija traja leto dni, nato pride vsak še pod petletno strogo nadzorstvo. Ce zapade znova svoji strasti, ga pošljejo enostavno spet na otok Te dni so našli na Dunaju v šestem okraja mrtvo bolgarsko plesalko Sonjo Nesto-rovo-Georgijevo, ki je živela zadnjih deset let s presledki v avstrijski prestolnici ter ae uSla plesa pri znani plesalki Greti Boden-wieserjevi. ki jo je tako izšolala v tej stroki, da je delovala nekaj časa kot soloplesalka na odra Narodnega gledališča v Sofiji. V Bolgariji je veljala Nestorova-Georgijeva za utemdjiteljico moderne plesne umetnosti, površni občudovalci plesa so jo v pretirani hvaH celo imenovali bolgarsko Pavlovo. 2e lani v novembru so se razširile vesti, da je Sonja Nestorova-Georgijeva izginila na Semmeringu. Malo prej so jo videli na nekem koncertu. Potem se je odpeljala iz mesta, živčno izčrpana in duševno strta. Svojemu možu je ostavlla pismo z obvestilom, da gre v prostovoljno smrt. Iskali so jo brez uspeha, nekaj dni po izginotju pa 9e je vrnila sama od sebe domov. Pod zdravniškem nadzorstvom in ob skrbni negi sestre, ki se je pripeljala nalašč zaradi nje iz Sofije, si je toliko opomogla, da je veljala za ozdravljeno. Toda izbol^anje, ki je nastopilo tedaj, je bilo zgolj prehodnega značaja. Pred kakšnimi Štirinajstimi dnevi je začutil ple-Railrin mož v stanovanju smrad po Moderne Salome Angleške kiparke z glavami, ld so jih napravile Nov nuiožestveni morilec >fa vesti ima dvanajst življenj V Wutzetzu pri Neuruppinu v Nemčiji •o te dni prijeli 65 letnega popotnega urar-ja Adolfa Seefeldta. Mož ni imel stalnega bivališča, hodil je iz kraja v kraj, kjer je dobil delo, ga je opravil, potem pa šel zopet naprej. Ponekod pa so kmalu po njegovem odhodu opazili, da je izginil ta ali oni mladoleten deček. Policija dolgo ni mogla priti na sled skrivnostnemu ugrabitelju dečkov, slednjič pa se je zločinec vlovil v past. Ko se je Seefeldt nedavno mudil v \Vittenber-geju, je namreč izginil osemletni učenec Thomas. Urarja so kratko pred izginotjem videli v dečkovi družbi. Prijeli so ga ter ga vprašali, kam je spravil žrtev, a dedec je tajil krivdo in trdil, da ne ve ničesar. Tudi glede ostalih zločinov, ki mu jih očitajo, pravi, da nima nobene zveze z njimi. Nasproti Seefeldtovim trditvam pa imajo oblasti zbrane dokaze, da ima urar na vesti dvanajst dečkov. Dne 16. aprila 1933 so našli v hiši, kjer je bival, umorjenega učenca Gnicka, tri mesece pozneje, 26. julija, so odkrili na nekem žitnem polju pri Potsdamu že napol raz-palo truplo učenca Metzdorfa, 18. novem- bra so našli v gozdu pri Lodvrigslusta truplo učenca Fessdorfa, ki so ga starši pogrešali že štirinajst dni. Pol leta pozneje je bilo oblastem javljeno izginotje učenca Pretoriusa iz Rostocka. Našli so ga šele 4. junija 1934. V Liibecku so odkrili lani 15. februarja mrtvega učenca Koma. Nadalje dolže Seefeldta umora učencev Giintherja in Thieckeja iz Oranienburga, Wischnowskega iz Brandenburga ter dečkov Dilla in Eipla. Trupli zadnjih dveh so našli 17. oktobra 1934 blizu Neuruppina v nekem gozdu. Sumijo pa, da ima Seefeldt na vesti tudi življenje učencev Neumanna in Zimmermanna iz Schwerina in Wismar-ja. Zadnja urarjeva žrtev je, kakor povedano, učenec Thomas, ki je pokazala policiji sled za storilcem. Seefeldt taji krivdo pri teh zločinih, toda po drugi strani ga obremenjuje toliko dejstev, da se ne bo mogel izmakniti pravici. Dedec je znan pokvarjenec, ki ga težijo zločini proti nravnosti že iz mlajših let, poleg tega pa je dokazano, da je skušal ugrabiti še nekaj dTugih mladoletnikov, ki so le po srečnem naključju odnesli življenje. svetilnem plinu. Imel je ženo na sumu, da je hotela zopet izvršiti samomor. Ko jo je vprašal, odkod smrad v stanovanju, mu je Sonja priznala, da si je hotela vzeti življenje Vendar pa je izjavila, da kdor je enkrat poizkusil način takšnega konca, nikoli več ne odpre petelina za plin. Ko se je konec proslega tedna Nestorov vrnil domov, je zopet vohal, da je stanovanje polno smradu. V ril sltrt-nji je odprl vrata spalnice. Plesalka je ležala na postelji mrtva, ključi svetilnega pB-na so bili odprti. Bilo je jasno, da je žena izvršila samomor. Herakfit Ne štorov, po poklicu sklada-teij, je takoj pozval reševalno društvo, toda zdravnik ni mogel obuditi samomorilke v življenje. Bilo je prepozno. Nestorova-Georgijeva je trpela na močni potlačenosti v zadnjem letu dni. odkar £ je •mrrf oče. Živčno pa jo je razkrojil morfij. Zapadla je popolnoma njegovemu pogub-nemu vplivu, ki jo je naposled prhredd v smrt. Švedski meceni Lansko leto so na Švedskem volila v dobrodelne in kulturne svrhe dosegla pra-vi rekord. L. 1932. »o zasebniki darovali v te namene 12 milijonov šv. kron. L 1933. nekaj čez 10 milijonov, lani pa preko 16 ki pol milijona. Največji darovani znesek iS milijona kron je pripadel švedskemu Redečemu križu, naslednji v znesku enega imft-jona pa Armadi spasa. Večji del da-rovarah vsot nikakor ni pripadel štokholmskim ustanovam, samo v Helsingborgu je bilo n. pr. za 2 mDijona voli, univerza v Up-saM pa je prejela wč nego milijon kron. ANEKDOTA Stendhal prtpovecfcrje v svoji razpravi o ljubezni o nekem ljubimcu, ki je presenetil svojo prijateljico v zelo kočljivem položaju. Napravil Ji je strašno sceno, toda ženska je vse tajna, čeprav je bila stvar Jasna. Ko ni nehal besneti, ga je začudeno prekinila; »Kaj? Ti verjameš temu, kar vkM, boij nego temu, kar ti jaz povem?« VSAK DAN ENA »Koliko let je tvojemu mlajšemu bratcu?« »Paglavec je tri leta mlajši od mene.« »In kol'ko si star ti?« »Jaz se:n pet in dvajset let mlajSi od matere, ona pa ne dovoli, da jaz govorim o Ujeni sta' osti.« rili pregled ,,Književni sever" Pol zaglavjem 1925—1935 je izšla mar-čeva številka »Književnega severa«, ki izhaja v Subotici. V uvodnem članku piše urednik B. Kneževič, kako se j« ob naši severni meji v Vojvodini razvijala ta revija »za književnost, znanost in kulturo«. Da more »Književni sever« slaviti svojo desetletnico, je gotvovo zasluga njegovega neutrudljivega urednika B. Kne-ževiča, sedaj direktorja v Senti. Pred 10 leti je bil Kneževič še profesor v Subotici in je moral pogosto iskati pomoči pri prijateljih, da je plačal tiskovne stroške za svoj list. Toda ni obupal. Zbral .je okoli sebe lepo število sotrudnikov in naročnikov. Trgovski kraji, kakor je Su-botica — niso posebno primerni za kulturne revije. Vojvodina najrajši sprejema vse naravnost iz Beograda. Zato je moral -Književni sever« premagati ne eno krizo. Mnogi so ga že pozdravili ob rojstvu s prerokbami o zgodnji smrti — a danes slavi lOletnico. Opravil je med tem lep kos dela. Vojvodina ima tudi svoje kulturne zadeve. Srbi, Bunjevci, šokci in vmes švabi in Madžari — to je Vojvodina. Nekoč je imel Novi Sad vodstvo v srbski književnosti, nosil je ponosno ime »srbske Atene«. danes je vse pritegnil nase Beograd. In vendar take pokrajinske revije niso brez pomena, dasi ostanejo rade neopaže-ne. Ker tudi njih gmotna stran ni vedno najbolj ugodna, je izdajanje takih revij pogosto nehvaležen posel. In vendar bi jih želeli čim več, ali vsaj za vsako pokrajino eno dobro — a med vsemi čim več zvez, da bi vsak čitatelj iz njih vedel, kaj prinašajo druge važnega. Tega razgleda in pregleda nam manjka Dnevno časopisje ga more le deloma vršiti. Zato bi bilo primerno. če bi imele naše glavne revije stalne preglede drugih revij. Kakor vse te vrste revije, prinaša tudi »Književni sever« leposlovje, prozo in pesmi, članke in kritike in ekuša vzdrževati zveze z vsemi našimi pokrajinami. Izmed Slovencev je sodeloval dr. Ivan Lah s članki »Center in periferija« in »Pregled slovenske proze«. V prvem članku razpravlja pisatelj o centrifugalnih tn centripetalnih kulturnih silah v današnji Jugoslaviji. Centripetalne rastejo in vplivajo na periferijo (n. pr. na macedonsko, vojvodinsko, dalmatinsko), ki jo počasi absorbira, kakor je prevladala štoikavščina nad kajkavščino. Slovenski del, ki ae je osamosvojil, stoji izven tega vpliva. Pravilno naziranje glede centra in periferije je nam potrebno zaradi raznih unifikacij-skih načrtov, ki ae pojavljajo v imenu narodnega edinstva. čim silnejše kulturno središče in kulturna sredstva (kino, radio), tem močnejši vpliv na periferijo, a periferija mora ohraniti svoj regionalizem. — Drugi članek je bil pisan za zbirko »Naša narodna proza«, ki je izSla v letošnjem letu, Poseibno vrednost imajo Specijalne Številke »Književnega severa«, ki obdelujejo kako važno vprašanje. V njih je zbral urednik toliko gradiva, da preko njih ne bo gomel noben znanstvenik. Take številke, ki tvorijo vsaka zase debel zvezek, so; 1. Almanah ob desetletnici naše narodne tragedije (1915—25). 2. Vojvodina in Srbija. 3. O Bunjevcih. 4. šumadija in šumadincL 5. Sodobna Bosna ln Hercegovina 6. Naša narodna poezija 7. Ob desetletnici osvobojenja in uedi-njenja (1918—28). 8. Iz velike epohe (1903—18). 9. Predvojna omladtna. 10. Misli o ustvarjanju Jugoslavije. 11. Naša narodna proza. Tudi posamezne tehtnejše razprave so izšle v ponatisfku in se dobe pri uredništvu. »Književni sever« je potemtakem močan kulturni steber naše periferije in priča o sposobnosti in delavnosti urednika in sotrudnikov, ki so v 10 letih položili že lepo vrsto kamnov, na katere bodo gradile bodoče generacije, želja uredništva je, da informira svoje čitatelje tudi o slovenskih literarnih razmerah — a to mu je mogoče le toliko, kolikor mu pri tem mi sami pomagamo. Pravilno informiranje o naših težnjah in smereh je v takih revijah za nas največje važnosti. iL Mariborska »Brazda" razstavila Celje, v aprilu. Kdor si je ogledal razstavo mariborskih umetnikov v Celju, je doživel ta-le notranji vtisk: Mnogo volje, mnogo iskanja, toda malo notranje zbranosti in moči. Le v najboljših delih se čuti, da je umetnik živel duhovni lik in ga obvladal, vtisnil vanj svojo bol in hrepenenje, svoja razočaranja in vero v samega sebe. Vsak umetnik je problem zase, vsaka njegova slika posebna študija, nastala pod neposrednim vtiskom življenja; zato so najlepše in najjačje one slike ki' so preproste in iskrene in duhovno umetniku najbližje. Mnogo je slik, ki so preobtežene z grobim ekspresionizmom, statične in mrtve, ki nam ne govore in ne žive iz sebe. Skrb in mehanično delo sta potlačila v njih prvotno hrepenenje in življenjski lik; niso dozorele do tiste stopnje ustvarjajočega duha, kjer je duh zavladal materiji in ji vtisnil žig svoje človeškosti. tičen in borben, kakor so drugi, ki niso Se našli prve poti. Prof. Kos je še najbolj enoten in usmerjen od vseh. Njemu se življenje kaže v močnih barvah. Svojo snov črpa iz neposredne okolice, teži za dramatiko, je privezan za zemljo in mu manjka solnčnega razmaha. Prof. J i r a k je najbolj impulzen, neenoten in nemiren. V njem je veliko iskanja in talenta, le škoda, da ni bolj notranje zbran in dosleden. Nima sreče, ko hoče biti teatralen in posplošen. Tudi grafika je lepa, posebno tam, kier ni literarna, temveč pristna in življenjska. L. B. Popravi; V včerajšnjem članku »Štirje liriki« je tiskarski škrat v odstavku o Ivi Ko-zarčaninu izpustil stavek: »Nekaj rousseau-jevskega vejo iz njegovih verzov, glej n. pr. ...« Izpustitev tega stavka je zakrivila^ smiselno nasprotje med citatom in prejšnjim stavkom. materin in ji vu»uu ------------- Nov zvezek »Življenja in sveta«. Pravkar Preveč ie literarnih problemov in premalo , izišla 16. številka našega priljubljenega te originalnega izliva življenjske sile. Lik in denskecm ohzomika ririnaša na naslovn barve'niso" poduhovljene, temveč slone hladne druga ob drugi v empirični naivnosti in ohlapnosti. Med njimi so pa tudi liki, ki priklenejo našo pozornost in nas postavijo v življenje, n^ioi ci nmrip in ribiče Alberta birka: 0'ei si morje in ribice Alberta opazil boš. kako globoko delujejo nanj pri-rodne sile razklenjenih voda, kako tesno je spojen ribič z borbo in blodnjami na morju, kako žilavo in vztrajno se upira pnrodm nujnosti. V teh slikah je Sirk globok m močan. je trmoglav in veljaven, je lirik in epik, je navezan z vsemi svojimi močmi na morje, ob katerem je zrasel in s katerim je sanjal svojo mladost. Lahko trdim, da so to najlepše in najoriginalnejše slike te razstave. Pozornost vzbuja tudi mladi umetnik M u-šič Mlad je še in življenjsko neizkušen, njegova dela so prve krepke poteze brez notranjega lika. toda njegove »Roze« kažejo dinamičen in konstruktiven umetniški talent Prof G v a j c je priljubljen, ker so njegove slike tako neposredno doživete in tako iskreno podane, da se človeku zdi kakor bi imel pred seboj odlomek poezije iz žive narave. Je miren in poetičen, ni prcblema- denskega obzornika prinaša na naslovni strani dovtipno ilustracijo Hinka S m r e-k a r j a »April«. Nadaljuje se razprava pri-marija dr. Mirka Cerniča »Stebri mo- derne kirurgije«. Avtor navaja v glavnem zanimive spomine berlinskega kirurga in pisatelja Schleicha, pisca knjige Solnčna preteklost«, ki je iznašel nov način povzročanja brezbolečnosti. Takisto se nadaljuje potopis Fr. Slovnika »Med Goajira-Indi-janci«. Pisatelj Rudolf Kresal je prispeval povest »Mlejnikovo spoznanje«, ki se bo ie nadaljevala. Nadaljuje se znameniti spis Essad - bega »Zarota zoper svet«, dr. Anton D e b e 1 j a k pa vodi čitatelje dalje po sinji Adriji in še po literaturi, jezikoslovju itd. Končuje se poročilo prof. K o š t i a i a o Blumenbachovi knjigi, ki obravnava tudi slovensko življenje pred sto leti. Marsikaj zanimvega najdeš v raznih rubrikah in v krajših člankih, ki izpopolnjujejo številko obenem 8 številnimi ilustracijami. Razstava jugoslovenske knjige v Pragi je bila dne 7. t. m. zaključena. Lepo urejena razstava je v knjigoljubskem mestu, kakor je Praga, vzbujala veliko pozornost in moralno olajšala nadaljnje delo za poglobitev češkoslovaško - jugoslovenske vzajemnosti, saj je marsikoga prepričala, da imamo tudi Jugosloveni upoštevanja vredno knjižno kulturo. O razstavi so dokaj pisali praški listi in opozarjali na njene zanimivosti. Velikega pomena je bila zlasti kot nekaka revija vzajemnih prevodov; obenem z bibliografskim pregledom, ki je izšel ob tej priliki in o katerem je »Jutro« obširneje po, ročalo, je prikazala dosedanje delo in vzpodbudno pozivala k nadaljnji izmenjavi literarnih dobrin. Ponovno gre hvala vsem, ki so si pridobili zaslug za to novo manifestacijo naše vzajemnosti. Ob tej priliki bi samo izrazili željo, da bi Ceškoslov.-jugoslov. lige in Jugoslov. - češkoslov. lige organizirale reprezentativno razstavo češke in slovaške knjige, ki bi obiskala vse tri naše kulturne centre: Beograd, Zagreb in Ljubljana Mislimo, da ne bi bilo težko nresničiti te zamisli, če bi šlo predvsem za dober izbor sodobne knjige in bibliofil-skih izdaj. Taka razstava bi utegnila razširiti novo zanimanje za češki jezik in češko knjigo, stroški za njo pa ne bi bili tako visoki, da bi jih sedanje razmere ne dopuščale. (—o). Balet Fr. Lhntke r Londona. Veliko baletno skladbo rektorja zagrebške glasbene akademije Frana Lhotke >D j a v o u selu«, ki jo je z ogromnim uspehom uprizorilo gledališče v Curihu ob sodelovanju Pie in Pina Mlakar, nameravajo igrati v Con-vent Gardonu v Londonu. Curiško gledališče je bilo povabljeno za sodelovanje na jubilejnih slavnostih angleškega kralja. Za svečani londonski nastop si je izvolilo to jugoslovensko noviteto, ki bo tako še bolj prodrla v tuji svet, Česar se moramo samo veseliti. Praga in slovanska vzajemnost. Tretji zvezek praškega »Slov. pfehleda« prinaša na uvodnem mestu besedilo govora, ki ga je imel predsednik Slovanskega instituta prof. dr. M. Murko ob otvoritvi razstave ruskega slikarstva. Govoreč o slovanskih študijah, je naš odlični rojak tako-le označil pomen Prage za slovansko vzajemnost: »Praga je bila že v štiridesetih letih minulega stoletja za mnoge Slovane »slovanska Me-ka«; svojo nalogo je uspešno in častno izvršila s slovanskim kongresom L 1848., ohranila je pa tudi pod Avstrijo stalno svojo privlačnost za Slovane, ter je zlasti po prevratu mnogo storila, da bi postala važno slovansko kulturno središče. S svojo lego v osrčju Evrope je poklicana, biti posredovalka med zapadnim in slovanskim kulturnim svetom. Ni mi treba poudarjati, kakšen moralen in celo gmoten dobiček bi bila imela, če bi popotniki z evropskega zapada in iz Amerike, da niti ne govorim o slovanskih, imeli v Pragi priložnost, videti tu osredo-točeno umetnost vseh slovanskih narodov, tudi najoddaljenejših na vzhodu in jugovzhodu, kamor sicer tako zlahka ne pridejo. Največjo korist pa bi utegnili imeti od hrama slovanske umetnosti v Pragi sami Slovani. Tu je novo polje za slovansko vzajemnost, kakor jo je določil Jan Kollar: »Vzajemnost je skupno sprejemanje, skupno dajanje drug drugemu in skupno uporabljanje.« Kakor nekoč češkoslovaška slavisti ka, bi utegnil tudi ta vzgled Prage blagodejno vplivati na ostala slovanska in druga kulturna središča, opozarjajoč jih, da je tieba vendar že upoštevati tudi likovno umetnost raznih slovanskih narodov. Zares, to je velika naloga, dostojna slovanske Prage, naloga, ki bi koristila tudi češkoslovaškemu narodu, vsemu slovanstvu in celo človeštvu. Ne ustrašimo se torej raznih nič kaj razveseljivih pojavov v slovanskem svetu, marveč delajmo za njegovo boljšo bodočnost.« Jugoslovenska likovna razstava v Plznji. V Pragi živeča jugoslovenska likovna umetnika kipar Trpimir Ivančevič in slikar Viktor Jags sta razstavila svoje umetnine v Plznji. ZAHVALA Za premnoge izraze iskrenega sočutja, katere smo prejeli ob bridki izgubi naše dobre mame, gospe Frančiške Ameršek izrekamo tem potom vsem najiskrenejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Jenšterlu in vsem sosedam za skrb in lajšanje trpljenja pri-likom njene bolezni, častiti duhovščini, vsem darovalcem prekrasnih vencev, vrli gasilski četi, pevskemu društvu »Zarja« in vsem, ki so blago pokojnico spremili k večnemu počitku. Trbovlje, dne 9. aprila 193? 3576 Žalujoči ostali. Tudi za 1. 1935 je vsak »Jutrov« naročnik zavarovan za primer smrtne nezgode pri »Jugoslaviji« zavarovalni družbi v Ljubljani Pogoj: točno plačevanje naročnine 1 Interes antno brošuro o uspešnem zdravljenju žolčnih kamnov in žolčnih bolezni pošlje brezplačno Gl. zastopstvo za Salvat-ča; lekarna Sv. Ivana, Zagreb, Kaptol 17. 4f epše ure življenja preživi človek, kadar čita napete romane, ko pošlje svoje misli v čudovit svet fantazije in se tako popolnoma odtrga od vsakdanjih skrbi. Romani iz »Jutrove« knjižnice so zato najbolj učinkovito sredstvo za odmor duha, njegovo pomladitev in splošno pomiritev. Vse skrbi, ki nas tarejo često le zaradi naše črnogledosti na življenje, se ob interesantnih dogodkih, zaplet Ijajih in razvozljajih v teh romanih razblinijo v nič. Močni in borbeni se spoprimemo zopet z ne-prilikarni vsakdanjega življenja. (Privošči si }ih tsa&do! Tek. štev Naslov knjige Broš. Vez. 1 Blagajna vel. vojvode..............Din 8.— Din 14.— 2 Lucifer ...............» 8.— » 14.— 3 Tigrovi zobje.............» 8.— » 14.— 4 Pater Kajetan.............» 8.— » 14.— 5 Zvestoba do groba ...........» 8.— » 14.— 6 Onkraj pragozda ............» 8.— » 14.— 7 Misterija . . . . ...........» 8.— » 14.— 8 Razpad carstva............» 8.— » 14.— 9 Roman treh src ............» 8.— » 14.— 10 Rdeča megla.............» 8.— » 14.— 11 Hektorjev meč .............» 8.— » 14.— 12 Papežinja Fausta............» 15.— » 20.— 13 Lov na ženo ..•.*...•.... » 10.— » 15.— 14 Ugrabljeni milijoni...........» 15.— > 20.— 15 Milijonar brez denarja ......•••• » 8.— » 14. 16 Železna cesta.............» 15.— » 20.— 17 Rdeča kokarda ............» 15— » 20.— 18 Zlati panter..............» 10.— » 15.— 19 Seržant Diavolo . , . .........» > 20.— 20 Belfegor ..............» 15— » 20.— 21 Možje ....••»•••......> 15.— > 20. 22 Gusar v oblakih............> 15.— » 20.— 23 V krempljih inkvizicije.......... > 25.— » 32.— 24 Do Ohrida hi Bitolja . .......• . > 6.— 25 Gostilne v stari Ljubljani . • • » • . . . . » 6.—_ Vseh 25 knjig ,•«•■•••••».» Din 258.— Din 390.— Poštnina znaša: za 1 knjigo Din 2.—, za 2 knjigi 3.—, za 3 knjige 4.—, za 4 knjige 6.—. Od 5 knjig do 9 knjig Din 8.—, za 10 knjig 10.—. za 25 knjig 20.-. PRI ODJEMU VSEH KNJIG SE PO 10% POPUSTA. Knjige naročite pri upravniStvu „Jutra" v Ljubljani. Ne glede na to, na kateri datum pada Vaš rojstni dan, ne bodo uspehi, ki jih dosežete v tekočem ali prihodnjem letu, odvisni od zvezd, marveč le od Vas. Vsaka žena lahko sedaj vrne svoji koži mladost, če je koža tudi že vela in raztegnjena, razorana od gub ali postarana zaradi ohlapnosti ličnih mišic. Po posebnem načinu dunajskega vseučiliškega profesorja dr. Stejskala se je posrečilo ekstrahirati iz mladih živali važno pomlajajočo sestavino, imenovano Biocel. On je sedaj vsebovan izključno v kremi Tokalon rožnate barve Če se uporablja ponoči, redi in pomlajuje kožo ko Vi spite. Ohlapno kožno tkivo dobi spet mladostno čvrsti-no. Zjutraj uporabljajte kremo Tokalon bele barve (ni mastna). Ta krema zožuje razširjene znoj niče, odstranjuje zajedalce in druge nedostatke polti, kožo pa osvežuje, steza ter jo napravi belo. Napravite ta enostavni nov poizkus pomladitve, pa Vam bo čarobna izpre-memba Vašega lica prinesla sijajno bodočnost, uspeh in srečo. t Br«« poetimega otrre&tiU. žalostnih src naznanjamo, da nas je ob pol 1. zjutraj ▼ 84. letu svoje starosti, previdena s tolažili sv. vere, zapustila za vedno naša ljubljena sestra, teta in svakinja, gospodična Alojzija Gregorič K večnemu počitku spremimo drago pokojnico v četrtek 11. t. m. ob 14.30 iz hiše žalosti na mestno pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v petek 12. t. m. ob 7. uri zjutraj v cerkvi častitih oo. frančiškanov. " Novo mesto, dne 9. aprila 1935. žalti*?€l ostali. B. L. Stevenson: 3 Prigode francoskega ujetnika na Angleškem Bogme, ali ni bilo od sile neverjetno, da bi bil berač, preprost .vojak, ujetnik v smešni rumeni obleki, zbudil zanimanje takega ljubkega dekleta? A jaz nisem hotel obupati, čeprav sem videl, da je treba igrati to igro zvito in na skrivaj. Bil sem moški, vkljub temu pa obsojen v nedejavnost in za nogo priklenjen v ječo. Sam nisem mogel hoditi k njej; ob vsakem njenem obisku sem jo moral iznova začarati, da bi se še vrnila k meni. Zadnjikrat se mi je bilo posrečilo — in po tem razgovoru se mi je zdelo nemogoče, da se ne bi vrnila; zato sem si jadrno pripravil načrt. 2e nekaj dni sem se ukvarjal z rezbarijo, ki ni predstavljala ničesar manjšega kakor škotski grb — plezajočega leva. Dokončanju tega dela sem posvečal vso moč, kolikor sem je imel, in ko nazadnje ni bilo več česa pridejati, sem vrezal v podstavek tole posvetilo: _ >Lepi Flori hvaležni ujetnik A. de St. Y. de K.< Ko sem rezljal te črke, sem polagal vanje vse svoje srce. Delo, ki je bilo porojeno tolikšne vneme, ni moglo pustiti ogledovalke ravnodušne; hotel sem, da bi ji vsaj začetnice razodele plemenitost mojega rodu. Zdelo se mi je bolje, da to samo namignem, zakaj čutil sem, da je baš skrivnost moj veliki zaklad: nasprotstvo med mojim položajem in mojim vedenjem, razlika med mojo govorico ia mojo obleko. Ko Je balo to storjeno, mi ni ostalo drugega kakor čakati in upati — a mojemu značaju ni nič bolj tujega: v ljubezenskih rečeh sem zmerom za napad, takisto kakor na vojni. Ti dnevi pričakovanja so bili zame prave vice. In res sem jo ljubil na koncu tega časa še dokaj bolj vroče kakor prej, zakaj kakor kruh, tako nastaja tudi ljubezen iz neprestanega gnetenja. Minevali so dnevi in tedni; računati se nisem upal, a nazadnje je vendar že prišla, in spremljal jo je deček blizu njenih let, ki sem v njem takoj zaslutil brata. Vstal sem in se molče priklonil. >To je moj brat, master Ronald Gilchrist,« je dejala. »Pripovedovala sem mu o vašem trpljenju. Smilite se mu, da nikoli tega.« >To je več, kakor morem pričakovati,« sem odvrnil, >a taka plemenitost je pri ljudeh spoštovanega stanu naravna. Če bi se vaš brat in jaz srečala na bojišču, bi gledala drug drugega kakor tigra; ko me pa vidi tukaj razoroženega in brez moči, pozablja svoje sovraštvo.« Kakor sem na tihem pričakoval, je mladi človek pri teh mojih besedah od radosti do ušes zardel. »Oh, draga gospodična,« sem dodal, »premnogo vaših rojakov gineva v moji domovini, takisto kakor tukaj jaz. Bog daj, da bi se tudi tam našla kaka francoska dama in izkazala ubožcem neprecenljivo tolažbo svojega sočutja. Dovolite mi, naj si domišljam, da sem vsaj poizkusil vrniti vaše darove, in sprejmite ujetniku na ljubo to malenkost.« S temi besedami sem ji podal svojega leva. Vzela ga je, ga nekam zmedeno pogledala in, ko je opazila posvetilo, presenečeno vzkliknila in vprašala^ »Kako ste neki mogli zvedeti moje ime?« »Kadar je ime tako primerno, ga ni težko uganiti,« sem z globokim priklonom odvrnil. »A tu ni prav nič govora o čarovniji Tisti dan, ko sem našel vašo rutico, vas je neka gospa poklicala po imenu; hitro sem si ga zapomnil in zapisal v srce.« »Lev je zelo, zelo lep,« je rekla, »in zmerom bom ponosna na ta napis. — Pojdiva, Ronald, čas je, da greva.« Priklonila se mi je, kakor dama sebi enakemu, in — na to bi se bil zaklel _ z žarečimi lici odšla. Presrečen sem bil: moja nedolžna vojna zvijača 6e je bila obnesla. Sprejela je bila moj dar, ne da bi le pomislila na plačilo, in vedel sem, da bo težko mirno spala, dokler mi ga ne povrne. Fant je pa gledal kakor bedak in zardel ob mojem poklonu. Mimo tega sem seveda spoznal, da me je precej sumljivo gledal, a vendar je kazal ta deček toli moško dostojnost, da se mi je nehote prikupil. Za njeno domislico, da ga je pripeljala s seboj in mi ga predstavila, je kar nisem mogel prehvaliti. Ta misel se mi ni zdela samo lepa, ampak tudi pametna in nežnejša od nežnosti same. Tako jasna je bila, kakor da bi z besedami govorila: »Ne poznam vas in vas tudi ne smem poznati. A tale je moj brat: njega spoznajte. To je pot, ki jo morate hoditi, da pridke do mene« Razdrte škarje S temi mislimi sem se še ukvarjal, ko je zapel zvonec hi opomnil obiskovalce, da je čas odhoda. Komaj je bil naš mali semenj zaprt, smo dobili večerne porcije, ki smo jih smeli použiti na kateremkoli kraju svojega bivališča. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, bi iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din IZ.—. Dopisi ta ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2__davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa E3n 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« ¥>2-. m * odgovor, priložite 11III 3*" v znamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ah pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tlčo^a se malih oglasov, je naslavljati na s Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Ako so se Ti razpasli molji v oblekah in omarah — SO POTVOBBS: FLITA PROTI NJIM BREZ UČINKA. Slaba in nezanesljiva sredstva ne uničujejo moljev in njihovih požrešnih ličink. Takšna neučinkovita sredstva ne morejo preprečiti, da molji ne bi razjedli Tvoje obleke. Nastale škode torej niso povzročili samo molji, ampak slaba sredstva, ki »i jih kupoval proti njim. — Zato uporabljaj zaradi zanesljivosti m učinkovitosti vedno le FLIT. — FLFT ugonobi vsak mrčes in gotovo pokonča njegovo zalego. — FLIT ne pušča madežev. Zahtevaj izrečno FUT v rumeni konvi s sliko vojaka in črnim pasom. Za pravo pristnost vsebine jamči samo originalno zaprta k on vsa. »FLIT X«(TICINI ZIC. ^ NE IZDAJAJ DENARJA ZA POTVORBE! f ZE Mi KA IZLETE POPOTNO KOMBIHACIJO: MALO KORITO l RAZPIS ILCEIR, MfTMTTmm Kovaškega pomočnika samostojnega izdelovalca teki; in lopat sprejme takoj Og. Fincinger. Sklendrovc, Zagorje ob Savi. 6042-1 Tkajnega mojstra z dolgoletno prakso t bombaža in lana, sposobnega popolnoma samostojnega tehničnega vodstva tkalnice (30 stolov) sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Samostojen tkalec«. «577-1 G. Th. Rotman: Brata Smuka Po cesti je namreč mahoma pridrevil avtomobil, ki ga Izidor in kmet v svoji vnemi nista opazila. Rrrr! je potegnil avtomobil vso vrv s seboj. Izidor in kmet •ta oba telebnila po tleh. In Peter, ki je 2 močjo obupa držal za vrv, Je nekaj trenutkov plaval za samovozom kakor papirnat zmaj. Korespondentinjo samostojno, perfektno v hrvaškem in nemškem jeziku, stenotipistinjo, išče industrijsko podjetje. — Ponudbe z referencami in zahtevami pod »Tekstil« na oglasni oddelek »Jutra«. 6064-1 Krojaškega pomočnika sprejme takoj Vlado Groc-nik, krojaštvo, Slape 26, p. D. M. t Polju. 6030-1 Za izdelovanje foto-amaterskih del v mestu izven Ljubljane sprejmem žensko moč. — CimprejSnje ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Foto 3310«. 6968-1 Zaslužek Beseda 1 Din, davek 2 Din, za Šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na dom. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Jutra«. 6955-3 Službe išče Beseda 50 par«, davek 2 Oin, ta Šifro ali dajanje naslova S Din. Naimanjši tnesek 12 Din. Dekle ki im preprosto kuhati, Zeli službo — najraje pri stranki brez otrok. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 6SM7-2 5000 Din kavcije položim tistemu, ki mi da kakršnokoli stalno službo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 0969-2 Pekovski pomočnik išče službo ▼ mestu aH na deželi. Ponudbe na oglas, odd-el ek »Jutra« pod šifro »Rad delam«. 6856-S Vrtnar samostojen, z 30letno prakso, Cehoslovak, ižče stalno službo za takoj. — Vokal, Karlova«, Biječka 41. <818-8 Beseda t Dh), davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Oln Vsako množino lesa smrekovega in jelkovega, brez vej ali z drobnimi lesnimi ozkimi letnicami, 7 do 9 m dolgega in 40 mm Širokega, suhega ali par-jenega, k n p i m. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Les«. 0892-16 Prodam Beseda t Din, davek 2 Din, ta Šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjil znesek 17 Din. Nizke vrtnice krasne barve, 10 komadov za 60 Din. visoke 1 komad po 15 Din — kakor tudi orjaške jagode 100 komadov sa 30 Din razpošilja po povzetju vrtnarstvo Ivan Jemeo. Maribor. 107-« Pozor, trgovci! Ve« tri ciklov proda Škafar Peter, Ljubljana, Borštnikov trg. 6893-6 Športne suknjiče prima & 98 Din, pumparce, modne hlače itd. kupite zelo ugodno pri Pnskerju, Ljubljana, Sv. Petra e. 14 31-6 Dolarje, srebrne brone, zlatnike prodam. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »(Najvišja cena«. 6946-6 Avto, thoto Beseda 1 Din, davek 2 Din, sa Šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. »Ford« avto športne tipe, brezhiben — zelo ugodno naprodaj. Naslov v vtea poslovalnicah »Jutra«. 635S-10 Avto Daimler šeeteedeieo. r zek> dobrem stanja, % prvovrstnim Btro-j«, Spolno naprodaj. Po-Slibe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Daimler«. 6583-10 Avto Amilkar v najboljftem stanju »godne prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 0946-UO Motor na nafto dobro ohranjen, kupim. —— Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Motor — Ljubljana«. G9M-.10 Beseda I Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Do 130.000 Din posojila iščem proti primernim obrestim in vknjižbi na prvo mesto. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prvo mesto« 6326-16 Do 150.000 Išče najboljše brez konkurence vpeljano Industrijsko podjetje za nove Izdelke ln sicer za dobo 2 let. Najboljše Jamstvo zagotovljeno. — Ponudniku se za ta čas event. tudi zagotovi zaupna služba. — Dopise DOd »Uspeh 1935« na podružnico »Jutra« — Maribor. 6860-16 Vložnice vseh bank nakup, prodaja tn zaloga, vseb vrst posojil« kulantno (n zanesljive »Financler«, Zagreb, .lica 9 Telefon interurb. 44-09. Naročila i dežele se izvršujejo takoj. 138-16 Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgov-sko-obrtnih poslih. — Strokovne knjigovodske revizije sestava in aprobacija bilanc Preskrba kreditov nasveti glede hranilnih vlog In plasiranje Istih. Vsi posli kmečke zaščite Edina koncesijonirana komercijalna pisarna: Lojze Zaje LJubljana, Gledališka nI. 7. Telefon 38-18. «838-16 V najem Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši metek 17 Din. Mehanično delavnico v polnem obratu in s obrtno pravico oddam pod zelo ugodnimi pogoji v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko »Kolo«. 0908-17 Gostilno ali trgovino vzame v najem ali na račun vdova brez irtrok. — Eventuelno prevzame vodstvo ali pristopi kot dru-žabnica. Ponudbe na ogl. oddel. »Jutra« pod »Trgovka — goetilničarka«. 6075-17 Edino pek&rijo v Industrijskem kraju — kompletno, zelo a g o d n o prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljivemu prvemu«. 6968-17 Gostilno dobro idočo, po možnosti v Mariboru vzamem v najem. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Gostilna«. 6970-17 Seseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hišo v Poljčanah 15 minut od iolodvora — obstojno iz 5 sob, kuhinje, predsobe, gospodar, poslopja, vrt, nekaj sadja, oddam takoj v najem za Din 390 mesečno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« poii »Prav redka prilika«. esoevao Rentabilno posestvo 160 oralov, v srednji višini, s hišo, gospodarskimi poslopji, žago In mlinom ugodno prodam za 500.000 Din. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Letovišče«. 6091-30 Tovarna z galanterijskim blagom v Zagrebu, z močno proizvodnjo in prodajo vsak dan zahtevanih konfekcijskih konzuinnih predmetov. Izpopolnjena strojno - tehn. oprema z električnim obratom. Na zagrebškem trgu, po vsej državi, zlasti v Sloveniji dobro vpeljana Visok zaslužek zajamčeno dokazan. Naprodaj i vso opremo, veliko zalogo ku-rentnega blaga za 485.000 Din. Mesečna najemnina tvorniškega objekta 1600 Din. Poslovnica Zagreb, Ilica 1)41 6940-20 Veliko gostilničar-sko trgovsko hišo (eoonadstropno s mansar-do) nova stavba, na naj-prometnejši zagrebški ulici z velikimi gostilniško-trg. prostori, poletno teraso, sobami za potnike in tujce, krasnim velikim stanovanjem .veliko pivnico, poletnim vrtom, veliko garažo, gospodarskimi poslopji, prodamo zaradi smrti lastnika zelo poceni za Din 490.000. Poslovnica Pavle-kovič, 7Hica št. 144 6941-90 Pritlična hišica v lepi solnčnl legi, z električno razsvetljavo bi vodovodom, 30 minut od železniške postaje Otoče, z 2 sobama, event. tudi s kuhinjo in vrtom se odda z vso opremo v naiem. — Ogled pri ge. Fister". Ljubno 87. Gorenjsko. 0965-30 Novo hišo z vrtom pripravno za upokojenca ali obrtnika, proda Ivanka Ptružnik, Olševk št. 37 — Kranj. 6994-30 Lično hišo pripravno za obrtnika ali trgovca, ugodno prodam v ljubljanski okolici. — Ponudbe pod »Hiša« na ogl. oddelek »Jutra«. 6958-20 Zemljišče v Sp. šišld c ca 15.000 m5 ugodno naprodaj. Vodovod in elektrika v bližini. V poštev pridejo knjižice Mestne hranilnice. . ojasnila daje Miškec, Ljubljana VII — Medvedova 38. telefon mm -20 h Ti Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Dvosob. stanovanje oddam s 1. majem v Mo itafa Pr»lnvičeva št. 9/1. 9716-3! Dvosob. stanovanj* oddam s 1. majem v Vr-hovčevl ulici 18 — dvorišče. 0946-31 Večje stanovanje parketirano in solnčno, oddam v Novem mestu. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 60O4J1 Dvosob. stanovanje podpritlično — oddam v Ljubljani, Detelova ul. 4 (desno is Linhartove ul.) 6961-31 Štirisob. stanovanje Bolnčno, parketirano, z ali brez kopalnice, v I. nadstropju, na Cesti 29. oktobra (Rimski) štev. 23 — poleg banske palače oddam. 6953-31 Dvosob. stanovanje veliko ln šolnino oddam za 400 Din. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6898-31 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo čisto in solnčno, s posebnim vhodom, v L nadstr. oddam boljšemu gospodu takoj ali s 35. aprilom. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6935-33 Sostanovalko sprejme samostojna gospa v zračno in snažno sobo v neposredni bližini gorenjskega kolodvora — Fran-kopanska ulica štev. 26/11. 0026-33 Vrednote Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Srebrne krone staro zlato in srebro k n p s j e rafinerija dragih kovin v Ljubljani, Ilirska ulica Stev. 36 — vhod iz Vidovdanske ceste (pri gostilni Možina). 70 U, Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Damski frizerji! Predno se odločite za nakup aparata za trajno ko dranje, vprašajte za ceno. To velja zlasti za najnovejši aparat brez priklopa na elektr. tok Zahtevajte prospekte. Lud. 11 e r $ 1 č, zastopstvo vseh vodilnih tovarn te stroke v Nemčiji. — Cesta 29. oktobra 13 (Rimska cesta). 6957-30 Zobni atelje kompleten, skoraj nov. poceni naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »V centru«. 6952-30 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za Šifro ali dajanie naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Telefon 2059 Suha drva, premog, J/C karbopakete 9 * dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva al. št. 5 Špecerijsko delikatesno trgovino s trafiko, stalnimi odjemalci, iz borno idočo, na najbolj prometni točki Ilice v zagrebškem centru, pred hišo trg z živežnimi potrebščinami, tramvajsko postajališče, naprodaj zaradi smrti lastnika. Nujne ponudbe na Vujaklija Zagreb, Vlaška 46-a. 3573 Beseda 2 Din, davek 2 Din za šilro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 20 Din. Simpatična gospodična prosi starejšega gospoda denarne pomoti. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Udana prijateljica«. 6960-34 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aJI dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Čevljarski stroj mak- in rabljeno kolo poceni prodam. Oboje oa ogled pri tvrdki Ivan Jax in sin, Ljubljana, Gosposvetska eesta štev. 2. 0962-29 Beseda 1 Din, davek 2 Dio, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Celi orehi po 4.73 od 5 kg naprej tpri večjem odjemu znaten popust) naprodaj v Prečni ulici 6, nasproti ljudskega kopališča. 69CB-33 Domačo šunko prvovrstno, po 16—47 Din kg, pri večjem odjemu po I>in 15 kg dobite pri K. Štruklju v ii ostali. Zaloška cesta 9 (pri LjiiMianH 0971-38 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Občinski urad v katerom je prijavljen Ivan Pahič, zidar, se naproša, da javi brzojavno naslov podružnici ».Jutra« v Mariboru. Stroški se povrnejo. 6&J9-3& Med E2sest©ai2 ln deželo posreduje Jutrov mali oglasnik s klobučevino, rabljen, bi kupil. Ponudbe poslati na Poljokan, Beograd, Grobljan-ska 10. 3547 PRIDITE 1 !N OGLEJTE S I i M Moške obleke * R Din damski plašči s « s ■ • • • • w otroške obleke * , s s • • • 70.—- Hubertus plašči za dame . . . 99 25©.— Hubertus plašči za moške . , > 99 ANT. Mestni trg 26 LJUBLJANA Stritarjeva 1—3 Na dan 1. maja 1935 godine u 11 časova održače se u tntei>-danturi Komande žandarmerije u Beogradu, Svetosavska ulica br. 14, prva pismena — ofertalna licitacija za izgradnji! sanatorifuma za lečeaje grudo bolno obolelih žandansia, zgrade za leka-re, zgrade za osoblfe, zgrade za perionicu i kanalizacije. Izgradnja sanatorijuma sa navedenim zgradama i kanalizacija izvršiče se na mestu zv. »OZREN« kod Soko Banje. Ukupna predračunska suma za zgrade i kanalizaciju iznosi 7,832.552.09 dinara. Uslovi, plan i predračun mogu se videti u intendanturi Komande žandarmerije u Beogradu svakog radnog dana od 10 do 12 časova. 3561 VSEM DOBRIM LJUDEM, KI SO ČUSTVOVALI Z NAMI, GLOBOKA, PRISRČNA ZAHVALA. BLED-WTEN-BKAUNAU-KEMPTEN, dne 8. aprila 1935. Tekla Bruckner-Kleinmayr. Franc, Kari, Hermina Bruckner. 3575 Ureluie Davorin RavUen. ~ Izdaja za konzorcii »Jutra« Adott Ribnikar. — ga Narodno tiskarno d, d, kot ttekarnarja Franc Jfizeršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, — Vsi v Ljubljani