Slev. 82.
V LMani, v sreoo dne 9. aprila 1924. Posamezna steuiiha stane 1 '50 Din. LClfl LIL
Naročnina
za državo SHS:
«a mesec......Din 20
ca pol leta . . . . . .120 la celo leto .... . 240
za inozemstvo: mesečno.......Din SO
Sobotna izdaja: celoletno
v Jugoslaviji . v inozemstvu. . . .
. . Din 40 60
Cene Inseralomt
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1'50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 250, veliki po Din 3 - in 4 —, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6-—-.
Pri veEjem naročilu popust,
IiIk.Jh vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina pletena v coiovini.
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/П1. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniStva telefon 50. upravniitva 328.
Političen list za
narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserale) Sarajevo 7.563. Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24.797.
Prlsleparjena in izsiljena zmaga fašizma.
Gorica, 7. aprila 1924.
Volivna nedelja je bil za goriške Slovence časten dan. Bojevali so neenak boj z vladno stranko, ki je uporabljala kljub častni Mussolinijevi besedi vsa sredstva, da zagotovi svoji listi visoke številke. Fašizem se je zavedal, da je sekira, ki so jo kalili v svojem političnem ognju popolari in socialistične stranke, nastavljena k njegovim koreninam. S skrajnimi sredstvi si je vodja fašizma skušal priboriti ugledne italijanske državnike kot nosilce svojih list. Ta poizkus mu je tik pred odločilnimi dnevi izpodletel s smrtjo De Nave in odstopom De Nicole. V južni Italiji je faši-stovska stranka izgubljala tla, milici na prefekturi so bili izdani ukazi, ki so kazali, da se ne bodo volitve vršile svobodno. To so občutili Goričani že par tednov pred volitvami. Fašistovki krožki so vzrastli po vsej deželi. Slovenski plačanci so se vozarili okrog trgovcev in obrtnikov in jim grozili z izgubo obrtnega dovoljenja, če bodo glasovali za lipo. Vojne pohabljence so skušali zločinski tipi Bandljev, Peter-neljev, Cigojev i. dr. z barbarskim prete-njem odvrniti od njih narodne dolžnosti. Zgodilo se je celo, da je prosluli zdravnik Armando d' Ottone v zapadnih Brdih žugal popolnoma slepemu invalidu, da bo izgubil svojo borno podporo, če prizna, da je Slovenec. Solze so pritekle revežu, ko je epoznal, da mora svoj narodni ponos žr-stvovati vsemogočni volji italijanskega pri-tepenca. To je le eden izmed stotih podobnih slučajev.
Volivni shodi naših kandidatov so bili pravo tveganje življenja. Besednjak, Bi-težnik in Brajša so morali zapustiti svoje obitelji v Gorici, ker so bili v vedni nevarnosti. Ljudstvo je to vedelo in so se volivni shodi izpremenili v sijajne manifestacije zatirancev, ki hočejo živeti lastno življenje, Od zadnjih shodov je bil eden najznamenitejših v Idriji, kjer je Janko Kralj pred vsem svetom in vpričo oboroženih fašistov pritisnil odpadniku Peternelju sramotni žig. To je razburilo vso fašistovsko armado na Primorskem. Ko so se na vredvečer volitev pripeljali Besednjak, Bi-težnik in Kralj na Dobrovo v zapadnih Brdih, jim zastavi pot kordon fašistov s puškami pripravljenimi za strel. Na energično zahtevo slovenskih kandidatov so jim dovolili otvoriti shod, a vsakemu govorniku so med govorom nastavili puško na prsi. Kri je zastala Bricem v žilah, ker so videli, da ni pravice za nje, kljub temu, da je bil navzoč na shodu vladni zastopnik. Ko ni hotel slov. govornik govoriti v italijanščini, je bil shod končan. V tem so pa fašisti pretepli kakih 20 volivcev in odpeljali v kamijonih zastopnike slovenske liste v Gradiško. Vsi ti znaki so kazali, da ne bo nedelja mirno pretekla. In res; v Gorici so ponoči hodili fašisti grozit zastopnikom slovenske liste, naj ne pridejo k volivni dvorani.
S silo so odganjali slovenske člane volivnih komisij na sedež fašija. Intervencija naših voditeljev pri varnostni straži je bila brezuspešna in pokazala popolno nemoč varnostnih oblasti napram fašistom. Pri skrutiniju so se mogle na ta način goditi največje goljufije. To kažejo rezultati. Največjo nesramnost pa je zagrešila vlada sama, ker je dala v zadnjem trenutku pretiskati državne glasovnice z lipovo vejico navzdol obrnjeno. To jc bil očiten namen premotiti slovanske volivce. Toda vsi ti poskusi so se jim zdeli še premalo; celo nedeljo popoldan so prihajali vplivnejši možje in fantje iz Brd v Gorico skriti se pred fašistovskimi nasilstvi. Celo nad ženami in dekleti so se znašali. Našega agitatorja iz Podgore so tako razme-sarili, da je obležal polmrtev na mestu; a to še ni bilo dovolj. Karabinerji so ga še zaprli in le na zdravnikovo zahtevo so ga prepeljali v bolnico. Bivšega deželnega uradnika Gorkiča so ob 1. uri zjutraj odpeljali fašisti kljub jokanju malih otroči-čev. Višek uivjaštva so pa dosegli italijanski kulturonosci s tem, da so pretepli v Biljani 13letnega fantiča, ker ni hotel lepiti njihovih plakatov. To so le nekatere
žrtve, ki jih imajo na vesti slovenski izdajalci. Kljub takemu terorju so naši možje in fantje šli na volišče z zavestjo, da morajo pokazati svojim zatiralcem svoj neupogljivi značaj. So se pa tudi dogajali slučaji, da je ravno razumništvo ponekod v volivnem boju odreklo; da, še cclo
Trst, 8. aprila, (Izv.) Po uradnih podatkih so prejeli:
V	Trstu: Slovani 2577 glasov, fašisti 17.566, unilarci 706. popolari 531, republikanci 3610, demokrati 443, komunisti 4648, maksimalisti 679 glasov.
V	Istri, in sicer okraj: P a z i n : Slovani 530, fašisti 7498, unitarci 11, popolari 69, republikanci 133, demokrati 99, komunisti 219, maksimalisti 53; Mali Lošinj in k varne rs ki otoki: Slovani 101 glas, fašisti 4139, unit. 5, popolari 12, republik. 27, komunisti 7, maksimalisti 3; V o 1 o s k o - O p a t i j a : Slovani 3729, fašisti 1963, unit. 37, popolari 24, republikanci 50, demokrati 18, komunisti 343, maksimalisti 45; Koper; Slovani 1482, fašisti 10.829, unit. 75, popolari 673, republikanci 364, demokrati 28, komunisti 1324, maksimalisti 183; Poreč: Slovani 215, fašisti 11.248, unit. 15,
Rim, 8. aprila. (Izv.) Končni volivni rezultati so sledeči:
Umbrija: Za fašiste je glasovalo 92.974 (73%). Manjšina dobi 10 mandatov, in sicer 3 narodne manjšine, 2 popolari, 1 republikanec, 1 komunist, 2 maksimali-sta in 1 socialni demokrat.
Sardinija: Oddanih glasov 136.505. Za fašiste 84.477 (61%). Manjšina dobi štiri mandate, in sicer 2 »sardinci«, ustavna opozicija 1, popolari 1.
Marke: Oddanih glasov 202.231. Za fašiste 128,783 (68%). Manjšine dobe pet mandatov, in sicer popolari 1, republikanci 1, socialni demokratje 1 in komunisti 1.
Abbruzi: Oddanih glasov 270.540. Za fašiste 233,046 (86%), Manjšina dobi 7 mandatov; unitaristi 5, socialisti 1, ustavna opozicija 1.
Julijska Benečija: Oddanih glasov 269.175. Za fašiste 163.560 (56%). Manjšina dobi 8 mandatov; narodne manjšine 2, komunisti 2, popolari 2, socialisti 1, republikanci 1,
Ligurija: Oddanih glasov 234.944. Za fašiste 123.351 (62%). Manjšina dobi 6 mandatov: socialisti 2, popolari 2, liberalci 1 in komunisti 1.
Campagna: Oddanih glasov 610.345. Za fašiste 447.987 (73%). Manjšina dobi 16 mandatov: ustavna opozicija 4, libcralci 3, socialni demokratje 1, popolari 2, demokratje 1, komunisti 1, socialisti 2 in neodvisni 2.
Emilija: Oddanih glasov 668.806. Za fašiste 457.883 (71%). Manjšina dobi 14 mandatov: socialni demokratje 3, popolari 4, republikanci 2, komunisti 2, socialisti 3.
Natančni podatki manjkajo še iz štirih provinc.
Belgrad, 8. aprila. (Izv.) Pašič šc nadalje intrigira proti Radiću z novimi izjavami. Njemu je v tem poslu priskočil na pomoč dr. Ninčič, ki na podlagi poročil naših poslaništev v Londonu, v Rimu, na i Dunaju in v Budimpešti podpira intrige in odkriva protidržavno delovanje Radiča. Govori se o važnih dokumentih, ki povsem jasno dokazujejo, da je njegova akcija baje v resnici protidržavna. Dosedaj te intrige niso imele vidnih uspehov, kajti krona še nadalje stoji na stališču, da se mora izvršiti verifikacija Radičevih mandatov tudi v skupščini. To bi seveda značiJo takojšen padec vlade, ki jc danes o tem vprašanju na svoji seji zopet razpravljala, Po izjavi ministrov je prevladalo mišljenje, da sc seja narodne skupščine nc skliče, temveč, da se poda demisija. Vladni krogi računajo, da bi se s tem krona
umaknilo v Jugoslavijo (kjer je širilo ten-denciozne vesti, mesto da bi bilo vršilo svojo dolžnost. Op. ured.). Goriško ljudstvo je v nedeljo odneslo z volišč važno spoznanje, da se fašizem ruši, ker se skuša kljub vsem plaščem lepih besed z naj-merodajnejših mest vzdržati z nasiljem!
popolari 202, republikanci 1321, demokrati 18, komunisti 403, maksimalisti 61; Pul j (mesto in okraj): Slovani 1163, fašisti 15.600, unit. 41, popolari 61, republikanci 348, demokrati 36, komunisti 609, maksimalisti 34. Vsega skupaj so prejeli v Istri: Slovani 6220, fašisti 51.577, unit. 184, popolari 1041, republik. 2243, demokrati 199, komunisti 2905, maksimalisti 379 glasov.
V	Furlanski pokrajini: Slovani 16 tisoč 525, fašisti 85.555, popolari 19,855, demokrati 5238, unitarci 12.034, komunisti 10.371, maksimalisti 3628, republikanci 2815 glasov.
V	celem julijskem volivnem okrožju so prejeli: Slovani 29.078, fašisti 173 tisoč 563, unilarci 13.114, popolari 22.000, republikanci 9744, demokrati 5707, komunisti 20.648, maksimalisti 5061 glasov.
Rim, 8. aprila. (Izv.) Volivni rezultati so znani iz 11 volivnih okrožij. Po teh rezultatih je izvoljenih 231 fašistov, 13 zastopnikov narod, manjšine, 25, popolarov, 19 socialnih demokratov, 16 maksimali-stov, 12 komunistov, 1 fašistovski disident,
2	zastopnika narodnostnih manjšin, 6 republikancev, 2 «sardista«, 8 zastopnikov ustavne opozicije, 3 socialisti in 2 neodvisna.
Rim, 8. (Izv.) Agenzia Štefani poroča: Doznaj je znan izid iz 13 volivnih okrožij od 15, v katere je razdeljena Italija. Število vseh oddanih glasov znaša 6,199.625, to je 64 odstotkov vseh volivnih upravičencev. Število veljavnih glasov znaša 5 milijonov 915.460. Od teh je dobila oficielna fašistovska lista 3,590.324, fašistovska manjšinska lista pa 351.179. Od 144 mandatov, ki jih dobi opozicija, odpade 19 na fašistovsko manjšinsko listo, 11 na liberalce, 8 na ustavno opozicijo, 1 na demokrate,
3	na demosocialiste, 1 na fašisiovske disi-dente, 33 na popolare, 7 na republikance, 2 na sardinsko stranko, 21 na socialiste, 19 na maksimaliste, 15 na komuniste in 4 na narodne manjšine. 11 liberalnih kandidatov se jo priključilo fašistovski stranki.
NAPAD NA NEMŠKEGA POSLANCA.
Bolkan, 8, aprila (Izv.) V soboto je bivši nemški poslanec dr. Kent-Nicolussi odstranil s poslopja »Tyrolil« plakat, v katerem so fašisti napadali nemškega kandidata, češ, da je med vojno kot guverner v Vidmu pokradel več umetnin. Nato so fašisti dr. KcntNicolussija in spremljajočega ga bivšega bolcanskega župana Perathonerja napadli in ju tako pretepli, da sta zadobila težke telesne poškodbe.
spravila v položaj, da odneha od svojega stališča glede verifikacije in da bi kralja prisilila, da izroči volivni mandat radikalom. To stališče podpirajo skoro vsi ra-; dikali, ker mislijo, da se ta načrt posreči in v tem slučaju ne bi bili več vezani na Pribičeviča, ki bi ga v volivno vlado ne vzeli. Kajti jasno je iz tega, da nobena režitev iz sedanje krize ne more biti in ne bo ugodna za Pribičeviča. Po seji vlado r-e jc govorilo, da jc žc jutri pričakovati demisije vlade.
CDPOR PRI RADIKALSKIH VOLIVCIH PROTI PRIBIČEVIČU.
Belgrad, 8. aprila, (Izv.) Tekom današnjega dne so prispeli v Belgrad vsi radikalni poslanci, ki so se večinoma nahajali v svojih volivnih okrožjih. Glasom njihovih poročil je ljudstvo posebno v
Srbiji odločno proti Pribičeviču in pri« staši zahtevajo, da se Pribičevič odstrani iz koalicije in da naj radikali izvedejo bolj
?opularno rešitev sedanje težke krize, udi v poslaniških krogih vse bolj prevladuje mišljenje, da je koalicija s Pribi-čevičem velika napaka, ki jo je čimprej popraviti ali s tem, da vlada poda derni-sijo in ostane v opoziciji ali pa naj se najde snorazum z opozicijo brez Pribičeviča. Nekateri poslanci so danes izjavili, da bodo zahtevali sklicanje klubovc seje in stavili zahtevo, da sc koalicija s Pribi-čevičem takoj prekine. To slrujo podpira Ljuba Jovanovič, ki še vedno ni izgubil nade, da sc mu posreči kaka nova kombinacija.
Avdfence pri kralju,
DR. KOROŠEC.
Belgrad, 8. aprila. (Izv,) Na osebno povabilo je bil danes popoldne v avdienci pri kralju načelnik Jugoslov. kluba dr. A. Korošec, Dr. Anton Korošec je ostal pri kralju od 4. do pol 6. ure in je kralju obrazložil svoje poglede na sedanjo koalicijo,
DR. HRASNICA.
Belgrad, 8. aprila. (Izv.) Od 6. do pol 7. ure je bil na dvoru v avdienci pri kralju načelnik Jugosl. muslimanskega kluba dr. H r a s n i c a.
OBE AVDIENCI SENZACIJA DNEVA.
Belgrad, 8. aprila. (Izv.) Avdienci dr. Antona Korošca in dr. H r a s n i c e sta scnzacija današnjega dneva in so vsi politični krogi razpravljali o tem dogodku, ki mu pripisujejo prav posebno važnost. Različni komentarji o teh avdiencah so pa zgolj kombinacije.
LJUBA JOVANOVIČ.
Belgrad, 8. aprila. (Izv.) Danes do« poldne je bil v avdicnci pri kralju predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič. Po njegovi avdienci sc je govorilo, da bo seja sklicana v petek in da je Ljuba Jovanovič prcklical svojo demi-sijo ter da bo jutri zopet prevzel posle predsednika narodne skupščine.
ZAHTEVE SLOVENSKIH USKOKOV.
Belgrad, 8. aprila. (Izv.) Dr. Gregoi* Žerjav je danes prispel v Belgrad in takoj obiskal Pribičeviča ter mu predložil materialne in osebne zahteve slovenskih samostojnih demokratov, ki med drugim zahtevajo rchabililacijo Adolfa Ribnikarja, Vilka Baltiča in Skabernela. Zdi se, da se je dr. Gregor Žerjav s svojim prihodom malo zakasnil.
DALMATINCI PROTI DR. GRISOGONU.
Split, 8. aprila. (Izv.) Med dalmatinskimi demokrati je razcep v parlamentarnem demokratskem klubu povzročil veliko konsternacijo. Večina je na strani Davidoviča in obsoja dr. Grisogona, da je šel s Pribičevičem. Včeraj se je sestal oblastni odbor demokratske stranke in zavzel stališče proti dr. Grisogonu. Dokler se položaj v demokratski stranki ne razčisti, glavno glasilo »Život« ne bo izhajal.
PLENARNA SEJA BUNJEVSKO-ŠO-KAČKE STRANKE.
Subotica, 8. aprila, (Izv.) Bunjcvaško-šokačka stranka je imela včeraj plenarno sejo. Sklenjeno je, da sc v vprašanju agi-< tacije HRSS odpošlje v Zagreb odposlanec, da s predsedstvom HRSS razčisti od-, nošaje med obema strankama. Bunjevai ško-sokačka stranka stoji na stališču, da je vsaka agitacija v Vojvodini med Bu-njevci odveč, ker se vsi priznajo za Hrvate.
ODLIKOVANJA ČLANOV FINANČNEGA ODBORA.
Belgrad, 8. aprila. (Izv.) Nekateri list? so javili, da bodo člani finančnega odbora na predlog finančnega ministra odlikovani. To vest je treba popraviti v toliko, da srt vsi opozicionalni člani finančnega odbora to odlikovanje odklonili iz načelnih razlogov.
POVODEN.! NA HRVATSKEM.
Zagreb, 8. aprila. (Izv.) Radi nepre* stanega deževja je Sava zopet zelo narasla
KONČNI USPEHI V JULIJSKI BENEČIJI.
CELOTNI REZULTAT VOLITEV.
RadMi za demlsijo Pašičeve vlade.
PAŠIČEV RAČUN, DA PO DEMISIJI. IZSILI VOLIV. VLADO BREZ PRIBIČEVIČA
in prestopila bregove. Med mnogimi vasmi se vrši promet le s čolni. Med Lekenikom— Siskom in Lendavo so vsi kraji in polja poplavljeni.
čedni romunski zavezniki.
Belgrad, 8. aprila. (Izv.) Ob priliki evakuacije Modeša in Bardanja so romunske oblasti glasom vesti belgrajskih listov tamošnje prebivalstvo oropale do golega in počenjale stvari, ki jih niti za svetovne vojne niso izvršile sovražne čete. Naša vlada namerja vsled tega postopanja energične korake pri zavezniški vladi v Bukareštu in bo zahtevala primerno odškodnino. Dotlej pa naše oblasti ne bodo evakuirale Žombolja.
NAPETOST MED RUSIJO IN ROMUNIJO.
Moskva, 8. aprila. (Izv.) Litvinov, ki fe sedaj zastopnik sovjetskega komisarja za zunanje zadeve, je rekel z ozirom na razbita pogajanja med Rusijo in Romunijo na Dunaju, da sovjet. republike še vedno smatrajo Besarabijo kot bistven del sovjetskega ozemlja. Litvinov je Romunijo svaril, naj se ne zanaša preveč na potrditev priključitve Besarabije k Romuniji v francoskem parlamentu.
Belgrad, 8. aprila. (Izv.) Razmerje Tned Rusijo in Romunijo radi Besarabije zavzema vse bolj široko območje. Kakor se misli v diplomatičnih krogih, bi znalo priti do oboroženih konfliktov. Francoska vlada se za ta slučaj pripravlja in je vsem državam male antante in Poljski poslala cirku-lamo noto, v kateri zahteva, da se to države odločijo za vstop v blok proti Rusiji in z oboroženo silo pomagajo Romuniji. Posebne zahteve in nade se stavljajo na Jugoslavijo.
SOCIALNI ZAKONI NA FRANCOSKEM.
Pariz, 8. aprila. (Izv.) Zbornica je sprejela pokojninski zakon soglasno. V veljavo pa bo stopil novi zakon šele v novem zasedanju, ko bo zbornica dovolila potrebno kritje.
Pariz, 8. aprila. (Izvirno.) Zbornica jc sprejela s 550 glasovi predlog o socialnem zavarovanju. Zavarovanju so podvrženi vsi, ki imajo manj kot 10.000 frankov letnih dohodkov. Zakon stopi v veljavo čez 1 leto,
VOLIVNA REFORMA NA FRANCOSKEM.
Pzriz, 8. aprila. (Izv.) Vlada je izjavila, da ne odklanja predloga, po katerem bi se poslanci volili za dobo 6 let, ena tretjina mandatov pa bi se obnovila vsaki 2 leti.
NOVI REPARACUSKI PREDLOGI.
Pariz, 8. aprila. (Izv.) Komisija, ki je pod Dawesovim vodstvom izdelala nove reparacijske predloge, bo svoje poročilo izročila jutri reparacijski komisiji.
PREVAŽANJE ZLATA.
Pariz, 8. aprila. (Izv.) Listi poročajo, da so danes odpeljali 12 ton zlata iz kleti francoske državne banke v London.
GENERALNI KOMISAR ZA OGRSKO.
Ženeva, 8. aprila. (Izv.) Svet Zveze narodov je s privoljenjem Ogrske in male antante imenoval ameriškega finančnika John Smitsa za generalnega komisarja za Ogrsko.
STAVKA TISKARJEV V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 8. aprila. (Izv.) Zaradi gtrajka tiskarjev je mesto danes brez časopisov, Vlada je izdala list, v katerem objavlja najvažnejše vesti iz inozemstva.
PROTI INOZEMSKIM ŠOLAM V TURČIJI.
Carigrad, 8. aprila. (Izv.) Turške oblasti so zaprle vse francoske in italijanske redovniške šole, čeprav so privolile v to, da se odstranijo s šol vsi verski znaki, ?z-vzemši križ.
VLADNA KRIZA V TRANSVALU.
London, 8. aprila. (Izv.) «Daily News« poročajo iz Capstadta, da je general Gmuts dal ostavko kot ministrski predsednik. Nove volitve bedo meseca junija.
na
MUSSOLINI PRELOMIL ČASTNO BESEDO. — DRŽAVA VARA SLOVENSKE VOLIVCE.
Pri državnozborsldh volitvah dne 6. aprila 1924 si jo italijanska država pritisnila ne-izbrisJjiv žig barbarstva pred vsem svetom. V svet razbobnane Mussolinije besede o svobodnih volitvah so navdale primorske Slovane z nado, da si bodo mogli prosto izbrati može, ki bodo v rimskem parlamentu zaetopali njih nteresc, Toda že volivni shodi v zadnjem tednu so kazali, da bo nedeljska volitev v znamenju fašistovskih batin in samokresov. Po celi deželi so razposlali fašisti svoje miličnike, da ustrahujejo slovenske može in fante. Toda kljub temu so šli člani »Slovanskega volivnega odbora« med ljudstvo, da mu dvignejo pogura. Njih volivni shodi so bili pravcata bojišča, kjer so neusmiljeno gospodarili črnosrajčniki. Ko sta se vozila dr. Bi-težnik in Kralj na shode v idrijsko okolico so ju fašisti skušali preplašiti s tem, da so v temni noči zabarikadirali cesto s hlodi. Lc Šoferjevi spretnosti je zahvaliti, da ni avto zdrknil v globoki propad ob Idrijci. Varnostna oblastva so dala za osebno varnost na razpolago karabinjerje. Predno so ti vstopiii s slovenskimi kandidati v avto, jih obvesti delegat idrijskega fašija, naj ne tvegajo glave za »slovenske pse«. Šele na energično zahtevo naših kandidatov se je en karabinjer odločil, da jih spremlja. Vso svojo zločinsko naravo so pokazali itr-.lijanski privandranci s tem, da so v Idriji zgrabili slovenskega rudarja in mu z derezami za plezanje na telegrafske drogove rezali vrat. Ko je bil pogreb nesrečne žrtve, napadejo fašisti sprevod, ga razprše in le krsta' ostane sama sredi ceste v prahu. In tajnik idrijskega fašija je Dalmatinec Vlahovič, ki ima očeta v državni službi v Jugoslaviji! In te delikventne tipe je pripeljal odpadnik Pe-ternelj na naš shod v Idriji, ter jih z nabitimi puškami postavil v prvo vrsto pred govornika dr. Bitežnika in Kralja. V pazinščini so fašisti skupaj s slovenskimi Judeži odpeljali dr. Brajšo in urednika Kralja na sedež fašija in ju zaprli. Ko se je vračal dr. Besednjak z voliv-nega shoda v Mirnu domov, se je razpočila pred avtomobilom bomba. Ajdovski volivni shod je zaznamoval težko žrtev zidarja Štan-gerja, ki so ga fašisti smrtnonevarno ranili, ko je bežal pred divjaki. Dr. Gaberšku in dr. For-nazariču je med govorom grozil fašist z dolgim nožem kljub prisotnosti varnostne straže. Višek »Mus3o!inijeve svobode« pa se je pokazal na volivnem shodu v Dobrovem v soboto popoldne. Že dopoldne so prihajale v
Pojest. Spisala V. Križanovskaja-Ročester.
Zaprla so se vrata ječe z obsojencem, kateremu je sodišče pravkar sporočilo smrtno obsodbo in ob zori naslednjega dne bi se morala ta obsodba izvršiti.
Z mračno stoično mirnostjo je obsojenec poslušal sporočilo sodišča in prezirljivo je odklonil zadnjo tolažbo duhovnika in sv. obhajilo.
Sam je bil sedaj v globoki tišini, ki so Jo le redko motili koraki paznika, ki je stopal pred vrati. In glej, ta zunanji mir, ki ga je do tega trenutka čutil, je namah izginil, kakor zginejo lepe sanje. Prijel se je za glavo, se trepetajoč zgrudil na stol ter si zakril oči.
Obsojenec je bil krepak, dvaindvajset fet star mladenič, precej velik in veselega, skoro še otroškega obraza. Majhna kodra-va bradica in kostanjeve, skoro črne lase so še jasneje kazale voščeno bledost obraza in globoko udrte oči.
Strašna, mučna misel ga je obšla.
Vse je končano!... Vse! ... Čez nekoliko ur ga ne bo več... To telo, ki diha življenje in moč, ne gledć na to, da je sedaj onemoglo, bo postalo mrzla, mrtva kepa,.. Ono »nekaj«, kar trpi, trepeče, misli in dela njegovo osebnost različno od drugih, bo izginilo ... Pa kam? ... Ima li dušo? Mar, to — dihanje življenja, presta-nek materije kar ugasne, kakor ugasne sveča radi sunka vetra? ...
»In sedaj mu je smrt, ta strašna neznanka tako blizu!...«
Brez obotavljanja in strahu ji je druge tročal, ni ga vznemirjal njih smrtni boj; a
Gorico vesti a nasilstvih, ki jih uprizarja zdravnik D' Ottone nad zavednimi Brici. Ljudstvo je bilo čisto preplašeno, ko je zvedelo, da celo slovenski skrutinatorji, uradne osebe, niso varni. V soboto so drdrali kamijoni oboroženih fašistov po Brdih in iskali zastopnike slovanske liste. Kožlina Antona iz Zalibrega so s samokresi prisilili, da je šel iz hiše. Tu so ga pred očmi njegovih domačih do krvi pretepli. Namesto k volivni komisiji je moral vsled težkih notranjih poškodb v posteljo. Drugemu zastopniku Kožllnu Josipu so raztrgali fašisti dekret prizivcega sodišča v Trstu ,da je imenovan zastopnikom lipove vejice. Le z begom preko vinogradov je uš?l gotovi smrti, ker so za njim streljali s karabin-karai. Toroša Ivana in Markoviča Ivana iz Žlarenca sta napadla zdravnik D' Ottone in slovenski župan Juša (!) in ju pretepla ter ukazala celo vojakom, naj ju s puškinimi kopiti sujojo do kamijona, ki ju je odpeljal neznano kam, Bivšega župana Sfiligoja iz Bobrovega so fašisti zgrabili pri delu v vinogradu in ga pretepli z bikovkami ter skušali vreči na kamijon k drugim žrtvam. Isto so hoteli z njsgovim sinom Viljemom. Vendar pa se je zbudil enemu izmed kolovodij slovenskih fašistov čut sramu in ju je z velikim naporom rešil. Nato sta morala pobegniti iz domačega okraja. Zastopnik slovanske liste Sirk Franc jc bil odstranjen cd volivne komisije po fašistih, ki jih je vodil slovenski učitelj-odpadnik Sfiligoi. Žrtev so zvezano vrgli na kamijon in jo odpeljali. Predsednik volivne komisije, ki jc imel dolžnost skrbeti za esebno varnost članov volivne komisije, ni hotel vzeti tega krčenja postavnih določb uiti na zapisnik. Organ gradiške podprefekture Cavalotti je pa še celo sam pomagal pri divjanju. Ko so zvedeli za te fašistovske orgije v Gorici, se odločijo Besednjak, Bitcžnik Ln še nekaj naših vseučiliščni-kov, da gredo popoldne v Dobrovo, da vlijejo novega poguma teptanemu ljudstvu. Ko so briški možje in fantje to zvedeli, hočejo preko polj in skezi grmovje na shod. A glej, na cesti je kordon fašistovske milice, ki prežene s streli volivce in se zakadi med nje z gorja-čami. Kljub temu pričaka nad 200 mož svojega kandidata. Iz dna duše so prihajali klici, ko so videli s kako nadčloveško pogumnostjo se vozijo njih voditelji mimo kordona. Tu pa zastavi tajnik fašija pot in pozove delegate, da izstopijo,
Zapovs jim na kratko, da so bo shod vršil jx) fasistovskem načinu. Ko otvori Kralj shod, zaorijo »Živijo« klici; fašisti se sečno razburjati in nastavijo govorniku puško na prsi in groze govornikom na tak grozovit način. Po govoru kandidata Besednjaka zaključi Kralj shod, ker navzoči fašisti zahtevajo, naj se govori v italijanščini. Tedaj pa začno padali udarci po volilcih. Nad Biležnikom in Kraljem zavihti fašist puškino kopito. Priskoči sam tajnik fašja in odbije usodni udarec. Na Besednjaka pomeri druga zverina s puško in lo nastopu naših Bricev, ki so s solzami v očeh in šklepetanjem zob pristopili, ie pripisovati, da ni naš kandidat obležal. Takoj so ee peljali zastopniki Slovencev h gradiščan-skemu podprefektu protestirat. Na skrajni pritisk dr. Besednjaka, da bo zvedel ves italijanski parlament o njegovi brezbrižnosti, je obljubil, da bo poskrbel, da bodo volitve brez incidentov potekle. V noči od sobote na nedeljo pa razvijejo fašisti vso svojo silo, da preprečijo navzočnost slovenskih zastopnikov pri volilni komisiji. Franca Gorkiča, bivšega deželnega uradnika, so ponoči pregnali od žene in malih
otročitev ter ga med batinanjem odpeljali v Gorico. Dr. Medveščeku so prišli ob polnoči grozit, da ne bo ostal živ, če se drug! dan pokaže pri komisiji; istotako g. Prin-čiču, Mozetiču in ostalim slovanskim zastopnikom. Predsednik goriškega političnega društva g. Vuk je moral zbežati z doma in pustiti soprogo z osmimi otročiči pred zdivjanimi fašisti. G. Pelicon z Mir-na so jo moral skrivati, ker je avstrijskemu žandarju Cigoju ugovarjal na fašističnem shodu. Najtežji zločin pa se je zgodil pri soškem mostu, ko je 15 fašistov do nezavesti preteplo Alojzija Planiščeka, ko je lepil slovenske plakate. Vsega razmesarjenega so odpeljali šo na orožniško postajo in od tu šole v bolnico. Ko sta ga v nedeljo popcldno obiskala zastopnika slovanskega volivnega odbora, je bilo njegovo stanje skoraj brezupno. Ko je bila pogažena Mus-solinijeva boeecla, je še država osleparila evoje državljane-Slovane: V zadnjem trenutku 'je dala na glasovnicah obrniti slovanski znak in s tem -računala, da premoti slovanske volivce. To se je ludi ponekod posrečilo. Šelo v dopoldanskih lirah se je posrečilo zbegane volivce zopet pomiriti. Nečuven škandal se je pa pripetil, ko so aretirali v goriških volivnih sekcijah skoro vse slovenske zastopnike in jih odpeljali na goriški fašijo. Energična posredovanja dx. Besednjaka in dr. Podgornika so dosegla, da so jih izpustili. Ko so se hoteli vrniti, jim sporočo cd fašističnega poveljstva, naj se umaknejo, če jim je življenje drago. Tako so dosegli, da se je vršil skrutimj le ob navzočnosti fašističnih zastopnikov, ki so večino slovenskih glasovnic uničili. Celo take, kjer so bili volivni znaki dvakrat, mesto enkrat prečrtani. Ko slovenski zastopniki kljub vsem nasil-stvom vztrajajo na treh sekcijah, izjavi celo fašist, podžupan dr. Verziguassi, da bi jim bilo potreba postaviti spomenik za hrabrost. Izmed deveterih goriških volivnih sekcij je ie ena izvršila skratinij v redu. Med tem so pa neprestano prihajali možje in fantjo iz Brd, Krasa in Vipavske doline v Gorico poročat o nasilstvih. Akademika Simonittija in Šuc,a so fašisti prebatinali in ju prisilili, da sla se umaknila iz domače vasi, da onemogočijo njuno agitacijo. V nedeljo dopoldne je skupina osmih fašistov iskala na domu Besednjaka, Bitežnika in Brajšo ter grozila njihovim obiteljam. K sreči so že prej nekaj takega slutili in se umaknili drugam. Prebrskali so tudi »Narodno tiskamo« in iskali slovenske plakate, ker niso nič našli, so mirno odšli, sicej bi bila tiskarna v nevarnosti. Ko se je Goriška deloma oddahnila od hudega terorja, so začele prihajati vesti o mučeništvih V Istri, ki je doživljala ta dan druge Marezi-ge. Zapisnik nasilstev se množi od ure do ure in dokazuje, kake so bile volitve v Istri. Nad 15.000 volivcev so našteli na naših volivnih shodih; vsi navdušeni za lipov znak. Številke izkažajo 6220 slovanskih glasov. Nasilstva fašistov in države in dejstvo, da so v zadnjem dnevu prestavili sedeže volivnih komisij drugam, so izrodila to številko. Zmaga goriških Slovencev je pa sijajna, ker so se baš gnezda slovenskih odpadnikov zrušila: Cigojev pašalik Ri-hemberk, Peterneljev Kanal in Dobrova, kjer divja D'Ottone z zločinci iz Livorna, kažejo najmanjše številke za fašistovsko listo. Politika odpadništva je doživela po-loni, nasilstvo je še zmoglo upogniti hrbtenico naših mož, a zlomilo je ni!
. .i-fLi te
ta trenutek, ko je skrivnostna žena tudi po njem segla s svojo koščeno roko, ko je dahnil v njegovo lice njen leden dih, se ga je polastil nepopisen strah in pot ga je oblil.
Bridko je vzdibnll, vstal in začel hodili po ječi.
Preziral je zakone, ki so bili postavljeni za ohranitev ljudskega blagra, reda in varnosti, norčeval se je iz sodnije, pa zgrabila ga je roka pravice in gotovo ga bo zdrobilo težko kolo zakona ..,
Odpovedal se je vsemu, čemur se je prej klanjal; zanikal je Boga, zato ker mu ni dal dokaza za Svojo bitnost. Pa mu je mar satan, kateremu je nato prodal, potrdil svojo bitnost? Ali mu je dal vsaj eno izmed svojih satanskih nagrad za njegova »velika« dejanja; za uboje, rope, požige itd. Ne! Kakor pekel tako molči tudi nebo; okoli njega je vse nemo in on je osamljen v tem strašnem trenutku ...
S silo se mu je predočilo življenje zadnjih let, ki ga je napravilo zlobnega in ga privedlo v ječo. Spominjal se je zvitih tovarišev, ki so mu z ognjevitimi in ciničnimi besedami v korenini uničevali njegove prejšnje nazore.
Posebno jasno je videl »črno Esfir«, — mlado dijakinjo z žarečim pogledom.
Njena ljubkostrastna govorica je lila v njegovo dušo kot peneče vino in ga prepričala, da mora postati osvoboditelj naroda, prijatelj in zaščitnik brezpravnih in ponižanih, da mora postati maščevalec tiranskega sodišča in brezvestne vlade, ki povzroča gorje in bedo v državi. Te svoje cilje in velikanske načrte osvobojonja jc zjiala ona dobro oodkrepili z oniaiuljiviai
bleskom bodočnosti; zlata — v obilici, slava junaka, naslada ljubezni, mamljiva oblast in ona tajna mogočnost, pred katero bodo trepetali bolj, kot pred »vsem svetom«.
Vzljubil je to majhno in trdosrčno brezumnico, ki je komaj sanjala, kaj je kri in moritev. Dobro pa ga je znala opijaniti z ljubkostjo, navduševala ga jc, naj obožuje njen »bedni« narod, naj mu bo vdan in mu vzbujala sočutje do naroda. Pripravljen je bil storiti vse, da bi osvobodil ta »zatirani narod« in da bi mu priboril pravico; saj bo ona pri njem, ki mu je prisegla: zmagati ali umreti z njim ...
In ko omamljen in zaslepljen ni več čutil pod seboj tal, se je prodal temu »rablju, ki mu je vrgel za življenje košček zlata.«
Hitro so tekla ta leta, polna nemira in naključij.
Do skrajnosti jasno so oživeli v spominu obsojenca burni shodi ali tajna društva, v katerih sta on in ona igrala prve uloge; za tem se je spomnil drzne ekspe-dicije s celo tolpo pod njegovim načel-stvom, kateri se je posrečilo dobiti zlato »ekspropriacij«, spomnil se je ropanje cerkvi, moritve svečenikov in nedolžnih stražnikov, požigov imetja in končno »npo-teoze« — zasede revolucionarnega trinu-nala, ki je obsodil na smrt višjega uradnika, in ki mu je izročil po pravu »čast* izvesti to obsodbo.
Toda ne glede na svojo neizprosnost je zatrepetal pri tem svoiem poslednjem prestopku. Bog ve, čemu mu je vzplamtel spomin na mater in čemu se je živo pre-dočila ona bolest ia srambta, katero bo
občutila njegova mati, ko bo zvedela, da je njen sin to storil.
Okrog njega se je dvignil vihar. Kako, on — grozni maščevavec naroda, predrzni borivec za svobodo in za pravično pravo naroda, — on se odpove aktu višje pravice, odkloni dati svetu čudoviti vzgled »službe ideji«, zavrže »čast« osvoboditelja sveta od prezira vrednega zatiravca in podlega sužnja tiranije.
In Esfir je najbolj vihrala; zdaj mu je prigovarjala, zdaj mu grozila s svojim prezirom, zdaj ga na kolenih rotila, naj bo junak, katerega bodo proslavljala bodoča stoletja, žrtvuje za domovino nesrečni narod Izraelcev, ki je zasledoval »reakcionarni pojav s čisto življensko zlobnostjo. Udal se je in omenjena žrtev je padla ...
Mlad človek, katerega do tistega časa nikoli ni videl, je umiral pred njim, uničen, v mlakuži krvi; zamirajoč pogled žrtve se je ozrl na ubijavca in s pretresujočim glasom ga je vprašal:
»Čemu?«
Obsojencu re je zazdelo tedaj, da zopet sliši, tisti strašni, zamirajoči glas, in zatem, kakor, da bi ta poslednji vzdih njegove žrtve priklical še druge glasove.
Zazdelo se mu je, da so temne stena ječe oživele, zažarele v krvavo rdeči svi-tlobi in na tej krvavi podlagi so se valili oblaki dima iz požganih palač, slišal je krike strahu in obupa, vzdihi ranjencev so plavali v zraku, okoli pa so skakali in plesali na satanskem plesišču pijanci, pijani žganja in krvi; izza temnih vogalov so gledali nanj spačeni obrazi njegovih žrtev in stegovali so k Djerau roke. Čutil je, da so sc mu na glavi začeli ježiti lasje, (Dalie »ledij
štrajki.
(Od našega londonskega poročevalca.)
London, 5. aprila 1924.
Samo kratek pogled na povojno sla-tistiko industrijskih konfliktov v Angliji zadostuje za dokaz nenormalnega gospodarskega položaja v tej deželi. Stavke imajo v Angliji vedno gospodarsko ozadje. Ta-koimenovanih političnih delavskih bojev bomo v celi zgodovini britanskega delavskega pokreta našteli le malo. Angleški delavec ni bil nikdar utopist in ni nikdar sledil svojim kontinentalnim kolegom v nejasne socialistične teorije. »Mi hodimo korak za korakom proti domovom, ki stojijo na obzorju. Zame je en korale dovolj.« Tako je definiral Ramsay Mac Donald taktiko Labour stranke. »Mi ne bomo niti poskusili skočiti tja do socialističnih domov. Mi bomo šli tja stopoma!« Zavoljo tega trdimo lahko mirno, da so stavke v Angliji dober termometer narodnega gospodarstva.
Angleška industrija in trgovina ne delata več s polno paro. Cisti dobički, ki so pred vojno znašali 13 odstotkov in več, so po vojni padli pod 7 odstotkov, Nekatera podjetja dajejo 5 odstotkov, druga po enega in mnogo jih je zaspalo. Ta kriza je spravila ob delo in ob zaslužek poldrugi milijon delavstva ter ostalo industrijsko
Erebivalstvo postavila v nemogoč položaj, er ji ni mogoče delavskih plač prikrojiti zvišanemu življenjskemu minimumu, ki se je podražil za 85 odstotkov, ako primerjamo leta 1914 in 1923.
Da si zagotovi življenjski minimum, .je delavstvo moralo uporabiti stavko v večji meri, nego je bilo to potreba pred vojno in podjetniki na drugi strani so bili prisiljeni, da bolj pogosto odgovorijo s prisiljeno ustavitvijo dela (lack ont). Statistika konfliktov med 1919 in 1923 je naravnost grozovita:
L. 1919: Število konfliktov 1413, število prizadetih delavcev 2,688.000, število zgubljenih delavnikov 34,003.000. L. 1920: Število konfliktov 1715, število prizadetih delavcev 2,024.000, število zgubljenih delavnikov 27,111.000. L. 1921: Število konfliktov 763, število prizadetih delavcev 1,829.0000, število zgubljenih delavnikov 85,872.000. L. 1922: Števiio konfliktov 565, število prizadetih delavcev 555.000, število zgubljenih delavnikov 19,918.000. L. 1923: Število konfliktov 489, število prizadetih delavcev 358.000, število zgubljenih delavnikov 8,347.000. Skupno v 5 letih: Število konfliktov 5005, število prizadetih delavcev 7,352.000, število zgubljenih delavnikov 176,151.000.
V petih letih je torej v 5005 stavkah bilo prizadetih 7,352.000 delavcev, ki so vsega skupaj zgubili 176 milijonov dni ali 485.072 let. Vsak prizadeti delavec je povprečno stavkal 24 dni. Kakor da bi vse delazmožno prebivalstvo v Jugoslaviji stavkalo en cel mesec. Za Anglijo, ki živi edi-nole od industrije in od trgovine, so tako visoke zgube katastrofalne in bi v revnejših deželah pomenile pomanjkanje, oe ne lakoto.
Ako pogledamo na izid teh socialnih bojev, dobimo sledečo zanimivo statistiko:
L. 1919: Delavci zmagajo 178 krat, de-lodaj. zmagajo 170 krat, kompromisov je 409. L. 1920: Delavci zmagajo 266 krat, delodajalci zmagajo 317 krat, kompromisov je 507. L. 1921: Delavci zmagajo 103 krat, delodajalci zmag jo 199 krat, kompromisov je 225. L. 1922: Delavci zmagajo 72 krat, delodajalci zmagajo 157 krat, kompromisov je 179. V 4 letih: Delavci zmagajo 619 krat, delodajalci zmagajo 843 krat, kompromisov je 1420.
Od 5005 bojev v letih 1919—1923 jih Je 2663 iz mezdnih motivov, torej več kot polovica. Negospodarskih konfliktov, ki imajo za vzrok sindikalne teoretične principe, naštejemo med 5005 samo 102. Zopet dokaz za silno praktično mišljenje britanskega delavstva.
L. 1924 grozi biti v tem oziru najslabše. Statistika stavk še ni objavljena, a lahko se sodi, da je v prvih 3 mesecih bilo prizadetih že okoli 400.000 delavcev, ki so zgubili 5,000.000 delavnikov. Ako se vladi ne posreči poravnati dveh grozečih bojev, bo v 14 dneh začelo stavkati 1,200.000 rudarjev in pa po napovedanem lock ont prizadetih okroglo pol milijona pristaniških delavcev.
Treba je pripomniti, da delavski nemiri v 1. 1924 kažejo vidne znake revolucionarnega vpliva. Ni tako absurdna ona trditev, ki pravi, da so angleške strokovne organizacije prenapolnjene z ruskimi in nemškimi propagandisti. Labour stranka tega očitka do sedaj še ni oficielno zavrnila. Ako moskovska intemacionala še vedno upa v možnost svetovne proletarske revolucije, oziroma v možnost komunističnega pokreta v Angliji, je sedanji trenutek res najbolj ugoden za propagando. Na čelu britanske administracije stoji delavska vlada. Novi ministri predstavljajo takozvano delavsko aristokracijo, cvet stoletne vzgoje, ki so začeli kot težaki v rudnikih ali v tovarnah ter so polagoma splezali s pomočjo svojih organizacij do one. višine, od
koder kontrolirajo obširen del narodovega življenja. Organizacija jih je znala poiskati, dala njih talentom sredstva in priliko, da so se udejstvili ter si v vsakdanjem življenju in v ozkem stiku z realnim življenjem pridobili izobrazbo in praktično izkustvo, ki v več kot enem ožim nadomestu-jeta če ne nadkriljujeta akademično vzgojo bivših državnikov. Vojska je poslala v Trade-unioriizem in v Labour stranko mlade moči, ki niso imele časa se vživeti v tradicionelne in konzervativne metodo stranke. Ti mladi ne ukročeni duhovi, nou-veau-richcs v moralnem oziru, delajo celemu pokretu težave. Ni čuda, ako se moskovska intcrnacionala obrača na to stran, ve-doč da pod delavsko vlado lahko mirno delajo nered. Tako dolgo, kot vlada Labour, belcebub ne bo belcebuba preganjal in Labour vlada si ne bo upala nastopiti proti nediscipliniranim razgrajačem, ker bi pljuvala na svoje lastne volilce.
+ «Klerikalce ponudbe«. Včerajšnje «Jutro« se je znova zagrizlo v kost, ki jo gloda že nekaj dni, da se namreč SLS «ponuja vladi«. Te «ponudbe« so za «Ju-tro« predmet silnega ogorčenja, ki je včeraj doseglo svoj vrhunec v tem, da izraža SLS-i svoje «ogorčenje in zaničevanje« vsled «pogajanj dr. Korošca z vlado za hrbtom g. Davidoviča« in obsoja končno «ogabno dvojno igro SLS« s salonskim vzklikom: «Fej, dvorezni hinavci!« Da pri svojem «ogorčenju« »Jutro« ni pozabilo na «metode Alfonza Ligvorija«, na «sred-nji vek« in na «jezuitske šole«, na »politične komedijante, ki plešejo divje plese« in kar je še sličnih fines bilo najti v zaprašenih predalih ranjkega «Ponedeljka«, to je pri «Jutru« samoobsebi umevno. — Vse te psovke in insinuacije pobesnelega «Jutra« padajo nazai na slovenske demokrate, ker ti so dejansko vse to izvršili, kar podlikafo sedaj drugim iz nepotrebnega strahu, da bi mogla biti še katerakoli druga stranka tako nemoralna, kakor uskoški demokrati in izriniti Pribičeviča iz Pašićeve vlade. Bodite le brez strahu! Če bo šel Pribičevič, bo šel v kompaniji g. Pašiča. Ml smo že včeraj objavili ugotovitev v obliki izjave dr. Korošca in tudi sami ugotovili smešnost «Jutrovega« avtentičnega poročila. Vabil za vstop v vlado je bilo od lani ves čas dosti, kar smo mi že neštetokrat ugotovili. Če pa tem vabilom nikdar ni bilo tudi odziva, je pa temu vzrok dejstvo, da ima SLS in njen parlamentarni klub drugačna moralna načela kakor slovenski demokrati, ki so samo čakali, da pridejo — nc na vlado, marveč do vladnih k o r i t in so temu nemoralnemu svojemu hrepenenju takoj ugodili, kakor hitro jim je bila dana prva priložnost. In zdaj molzejo vlado, da se že očetje korupcije zgražajo. Zanimivo je poročilo zagrebškega «Jutarnjega lista« in «Morgena«, ki razkrivata, da je Pašič te dni uverjal krono, da se mu bo posrečilo debiti večino/ Dva dneva, ki jih je pridobil Pašič z odsotnostjo kraljevo, naj bi bil porabil Pašič za izvedbo svojega načrta, da bi kroni tako dokazal, da so njegovi naklepi izvršeni. Torej mala Pa-šičeva intrigica! Ljuba Jovanovič je tudi govoril z dr. Korošcem, toda brez uspeha, seveda, pravi to poročilo. «Kakor zatrjujejo, je Ljuba Jovanovič ponujal dr. Korošcu 4 ministrske sedeže in pa delitev interesnih sfer med Belgradom in Ljubljano, tako da bi imel dr. Korošec pri volitvah svobodne roke v Sloveniji, na Hrvatskem in v Dalmaciji, v ostalih delih države pa radikali. Za tak sporazum pa bi bil Pribičevič kot minister velika ovira. Zato so radikali izjavili, da so pripravljeni Pribičeviča odstraniti z vlade in vrzel izpopolniti s Slovenci, z džemijetoin in z Nemci. Ta kombinacija radikalov pa ni imela uspeha. — Našemu dopisniku je izjavil dr. Korošec: «M i nismo radikalov nikdar iskali in jih tudi sedaj ne iščemo. Položaj je danes tak, da ostajajo vse take kombinacije samo kombinacije.« — Vrste opozicije, pišeta nadalje omenjena lista, so danes trdne in načelniki opozicionalnih strank so prepričani, da bodo končno zmagali in iz države otresli režim, ki ga je radikalska vlada sistematično uvajala.«
+ Velik fiasko radikalov in Pribičevi-čevcev v Subotici. Iz Subotice nam poročajo: Za danes, 6. t. m., z velikim pompom napovedani nacionalni miting mesta Subotice se je končal z blamažo. Ker so prireditelji naročili godbo na pihala, kar je za Subotico senzacija, je godba res privabila nekaj radovednežev, ki so prišli že radi godbe. Pravih pristašev takoimenovanih državnih in nacionalnih strank je bilo največ dvesto! Cel manifestacijski obhod je bila le komedija, kajti sprevod je bil dolg največ par sto metrov. Slabo znamenje za radikale v Belgradu, ki so ta shod naročili in tudi (vsaj ialco se govori) pošteno plačali. Subo-tica pa je zopet dokazala, da je hrvatska in tako tudi opozieionalna. Upamo, da je bila iu lekcija za radikale luko dobra, da enakih komedij ne bodo več prirejali.
+ Hrvatska zajednica in I1RSS. Zagrebški listi poročajo, da je predsinočnjera
odpotoval iz Zagreba na Dunaj predsed- | nik Hrvatske zajednice dr. Lorkovič, da uredi skupaj z Radičem medsebojno razmerje med Hrvatsko zajednico in HRSS. Zajedničarji smatrajo, da se bo dal doseči sporazum, tako da bi že pri prihodnjih volitvah zajednica in HRSS nastopili s skupno kandidatsko listo.
Stopičc pri Novem mestu. Tukajšnja Km. zveza je imela zadnjo nedeljo svoj redni občni zbor. Ob tej priliki je govoril o političnem položaju odv. kandidat g. Lavrič. Enournemu poročilu so zborovalci pazljivo sledili. Končno pa izrekli na predlog načelnika g. Brulca soglasno zaupnico Jug. klubu. Sprejeta je bila tudi resolucija proti kolkovanju šolskih izpričeval na osnovnih šolali.
Iz Planine pri Rakeku. Kako spoštujejo Italijani svoj prijateljski sporazum z nami, naj pokažejo sledeči podatki: Dne '26. marca je pripeljalo na 3 ročnih vozičkih nekaj žensk in otrok iz Unca koruzo v mlin, kateri se nahaja kakih 10 minut čez provizorično mejo v Italiji. Do sedaj so Italijani skoro vedno puščali ljudi v mlin, to pot pa so pustili žene in otroke noter, da so koruzo semleli, potem pa vso skupaj zaplenili, otroke odpustili domov, ženo pa odgnali v zapor v hišo brez oprave in oken, kjer so bile v tem mrazu čez noč zaprte, drugi dan pa so jih odpeljali v Postojno, kjer jih imajo še sedaj. Enako se je zgodilo isti dan z nekim fantom iz Planine, ki jo šel z osličkom v Malne po žaganje. Osla in vprego so zaplenili, fanta pa odpeljali v Trst. Zaplenjeno blago in osla so za 200 lir prodali. Kdo bo tem revežem, ki so večinoma gozdni delavci, povrnil škodo, doma pa lačnim otrokom utešil glad? Zakaj niso Italijani že na potu v mlin svojih žrtev zavrnili, da bi peljali ljudje kakor že mnogokrat prej nezmleto žito nazaj domov. Taki in enaki dogodki so pri nas na dnevnem redu, ubogo ljudstvo pa nima od nikoder najmanjše zaslombe. — Navedemo še en slučaj, kako se Italijani iz našega ljudstva norčujejo. Neka ženska je šla 10. marca prosit italijanskega teneuteja za provizorično legitimacijo, katero je tenente tudi po dolgem mrmranju dal do 31. marca s sledečim osebnim popisom: nos — slovanski, usta — dolga, itd. Sploh bi se pa dalo o postopanju Italijanov napram ženskam, posebno mladim, marsikaj žalostnega povedati. Resnici na ljubo hodi povedano, da zgoraj omenjeni ljudje niso imeli seboj nikakih legitimacij, dasiravno so isti oddali pri naših oblasteh že pred Božičem prošnje in kolke za nje. Ne vemo, kje leži vzrok, da ne dobimo legitimacije, in kaj bo, ako ljudje, ki so večinoma vsi dvolastnikl in imajo vo-čino polja v Italiji, ne bgdo dobili o pravem času prepustnic, da bi obdelali svoja polja. Kako počasi se rešujejo pri nas prepustnice, se že iz tega razvidi, da je neka stranka oddala prošnjo za svojo prvo prepustnico že 30. avgusta 1923, drugo pa 17. novembra 1923 a do danes ni še nobena rešena, dasiravno se je po vseh predpisih ravnalo. Kam naj se ubogi ljudje obrnejo, da se jim toliko gorja, seka-ture in nepotrebne jeze olajša? Apeliramo na merodajne faktore za skorajšno odpomoč trpečemu ljudstvu.
Dnevne eiovice.
—	P. Kalist Medic f. Včeraj, 8. aprila, je umrl na Brezjah starosta slovensko frančiškanske province, duhovni svetnik p. Kalist Me-di č. Pokojni je bil rojen 24. aprila 1844 na Črnučah in bi tedaj ta mesec praznoval osemdesetletnico svojega rojstva. V mašnika je bil posvečen 15. septembra 18G7. Pogreb ho v četrtek ob 10 dopoldne. O zaslužnem možu bomo še izpregovorili. R. I. P.
—	Anton Skufca f. V nedeljo, dne 6. aprila je umrl v bolnici usmiljenih bratov v Grad-
| cu kaplan v pok.Anton S k u f c a. Dosegel je kljub svoji skoro stalni bolezni visoko starost 80 let. Rojen je bil 14. oktobra 1843 v Štangi, posvečen pa 1. avgusta 1868. Služboval je kot kaplan in beneficiat v Šmartnem pri Litiji, kot kaplan in administrator na Premu in do leta 1876 kot kaplan v Dragatušu. Za tem je bival ves čas — torej celih 48 let — v Gradcu. Pokopali so ga 8. aprila v Gradcu. R. I. P.
—	Prosvetni oddelek za Slovenijo je prejel, kakor smo se iniormirali, kredite za potrii-ne in prehrano veroučiteljev, dušnih pastirjev, učiteljev na ekskurendnih šolah, in učiteljic ženskih ročnih del, ki uče izven svojega bivališča, za čas od 1. januarja 1921 do 31. julija 1922. Da se morejo čimprej izplačati pripadajoči zneski, naj predlože prizadele učne osebe vsaj do 25. aprila 1924 sledeče podatke: 1. Tme, priimek in redno bivališče, 2. ime šole izven rednega bivališča, na katerih so učili, 3. razdalja od bivališča do šole pod 2. 4. število poti,
5.	ako je šola pod točko 2. oddaljena nad 5 km, ali se je pouk vršil tudi popoldne in ali je učna oseba obedovala izven svojega bivališča,
6.	kakovost poti (n. pr. strma, ravna, kamnita, gladka), 7. ali je že prejel kaj na račun pot-nine in obednine za navedeni čas. — Prijave naj se vlože enako kakor za nagrade.
—	Bogati Rarlicevci. Belgrajska »Politikam in »Vremec poročata, na je našla čistilka tramvajskih voz Savka Peričič v nekem vozu torbico, v kateri je bilo okoli 1,700.000 Din. V trenotku, ko je Savka torbico odpirala in se čudila debelemu zvežnju tisočakov, je pristopil k njej neki nezuan gospod, kateremu je izro-
čila najdeno torbo proti potrdilu. Na potrdilu je bil podpisan radićevski poslanec P. Radič. Na drugi strani potrdila pa je bila zabeležena vsota, 1,700.000 Din in spodaj 6,800.000 K. Na' vprašanje, če je res on izgubil tisto torbico, pa je P. Radič odgovoril časnikarjem, da lo ni mogoče, ker se on sploh ni peljal s tramvajem v Topčider, kjer je bila torbica najdena. Čudno pa končno ne bi bilo, če imajo Radičevci tako vsolo denarja pri sebi v Belgradu, ker doslej, kakor poročajo nekateri zagrebški listi, še niso dvignili svojih dnevnic.
—	Najlepši piruhi bodo letos težki osnov ni kamni po 1000 Din, ki jih potrebuje Stadion, da se zgradi. Kdor ne more plačati vse vsote naenkrat, naj jo vplačuje po obrokih po 200 ali po 100 Din. Pošilja se na Orlovsko pod-zvezo, Ljubljana, Ljudski dom.
—	Veliko moderno bolnišnico bo dobil Za« greb. Sedanjo bolnišnico, ki leži skoro sredi mesta, nameravajo prodati z vsemi zemljišči vred neki velebanki, z izkupičkom pa bi zgradili v bližini sedanjih klinik moderno bolnišnico s 450 posteljami in z vso moderno bolniško opremo. Zgradba bi veljala okoli 40 milijonov dinarjev.
—	Nnrožnikom »Katoliških misijonovc. Izšle jo 7. številka (april). Naznanjamo, do so nam nekatere dosedanje številke že pošle in zato novi naročniki, ki naročajo list za celo leto, to je od lanskega do letošnjega oktobra, dobijo samo tisto številke, ki jih imamo še v zalogi in kolikor nam jih' še morebiti od drugod vrnejo. Taka celoletna naročnina znaša 10 Din. Mogočo pa je naročiti list samo za prihodnjo polovico leta (april—oktober). Za to polovico leta znaša naročnina 6 Din. To sporočamo, da ne bodo morebiti dosedanji naročniki mislili, da bi jim bilo treba doplačati 6 Dinl Položnice smo priložili zadnji številki predvsem zato, da taki novi naročniki lahko poravnajo naročnino, aH pa zn morebitne darove za misijoue ali za podporo lisln »Katoliški misijonic. Prosimo, da na položnici sredi zgoraj označile ali je pošiljatev naročnina ali dar. — Uprava »Kat. misijonovc.
—	Volik cerkven vlom. V Erdeviku je bi« lo vlomljeno v tamkajšnjo župno cerkev. Tatovi so pokradli razne dragocenosti v vrednosti okrog 250.000 Din.
—	Ponesrečen krošnjer. Krošnjar s suho robo Janez Zaje ni dogel dobiti drugje prenočišča in je zlezel kar ua neki kozolec v Rudniku. Po noči je imel mož čudne sanje in je padel skozi odprtino s kozolca. Pri padcu se je težko poškodoval.
—	Itadi razpečavania ponarejenih 10 di* narskili bankovcev in 5 dinarskih taksenih mark so aretirali znanega zelo predrznega tihotapca Dobrovnika. Mož ima v družbi še več tovarišev, ki so po njegovi aretaciji pobegnili s ponarejenim denarjem preko meje na Dunaj ali v Trst. Dobrovnik nočo od svoje družbe nikogar izdati in trdi, da je izvrševal ta nevaren posel sam, ker ni nikomur zaupal.
—	Samomor ruskega begunca. V Cerknici se je predvčerajšnjim ustrelil s svojo službeno puško ruski begunec 30 letni Sergej Martinov, finančni pripravnik. Mož je bil v zadnjem času jako otožen in je vedno tožil po domu. Pred par dnevi je dobil poročilo o smrti svoje matere in družine v Rusiji. Pustil je listek, na katerem je sporočil, da se je sam' ustrelil, in zaključil z besedami: O mati, mali, o majka Rusija I — V bivši Rusiji je bil mož štabni ritmojster 14. huz.arskega polka.
—	Vandalizem. Na vrtu posestnika Ivana Robežnika na Viču je polomil neki delavec iz maščevanja 24 mladih sadnih dreves, ki so bili vredni preko 300 Din, in je pobegnil iz Ljubljane.
—	Ponesrečena clclavca. V Kočah pri Kočevju sta delala na občinski cesti 27 letni dninar Ivan Primož in 26 letni lovec Friderik Černe. Pri razstreljevanju skal iima je puhnil smodnik v obraz in imata oba težke poškodbe na očeh.
—	Pobegi. Ključavničar Ivan Curk, ki je bil zaposlen pri premogokopni družbi v Trbovljah, je neznano kam pobegnil ter se mtf je tako mudilo, da je pozabil plačati celo stanovanje in hrano za zadnji teden v znesku nad 300 Din. — Tzginil je neznano kam krošnjar Martin Rombo, doma iz Lipnice v radovljiškem okraju, ker je bil obsojen radi prestopka krošnjarskega patenta na 50 Din globe in 10 Din takse. Mož je nevaren tihotapec in prekupec saharina in ima tudi gotovo še več drugih nerodnosti na vesti. — Iz zaporov y Brežicah je pobegnil jako nevaren vlomilec 30 letni postopač Vinko Zeme. Pobegnil je bos in brez suknjiča v črnih hlačah s črnim klobukom in v plavi srajci. Ker je silno pretkan in predrzen, si bo znal kmalu pridobiti novo obleko. Navada njegova je, da poseča hiše na samotah, kjer ubije okno in zleze v stanovanje, odkoder odnese kolikor pač more ne-sti. — Iz državnega zavetišča v Mariboru je pobegnil nevaren vlačugar Rudolf Defomt, doma iz Sušaka.
—	Razne tatvino in vlomi. Delavcu Ivana Rurgarju v Koprivniku je ukradel njegov tovariš sostanovalec France Kavčič 180 Din vreden siv klobuk in 20 Din vreden žepni nož, tovarišu Francetu Štrukelj pa legitimacijo društva nočne straže v Ljubljani. Tat jo je pobrisal bržkone preko meje in ima gotovo še več drugih tatvin na vesti. — Posestniku Jerneju Slak v Dobravi je ukradel neznan vlomilec več parov čevljev, nekaj obleke in perila, več metrov platna in podloge za obleke in orlovsko surko in čepico ter skoro nov nahrbtnik, tako da ima mož blizu 2000 Din škode. — V: Šmartnem je bilo vlomljeno v trgovino Jožefa
Rašeta. Tatovi so odnesli čez 200 m raznega barhanta, cefirja, klota, flanele, belega in mo-lino rjavega platna, blaga za ženske kmetske obleke in za ženske bluze in so napravili s tem za preko 6000 Din škode.
— Nesreče. Ivanšek Terezija, dekla v javni bolnici v Krškem, si je pri padcu zlomila desno nogo. — Mravlje Ivana, poslovodkinja v trgovini A. Kobi v Podpeči si je pri padcu z voza zlomila desno nogo. Oddana je bila v bolnico.
Primorske тжв.
»NAPREDNJAKI« HOČEJO KOVATI KAPITAL IZ TRPLJENJA PRIMORCEV.
Komaj se je deloma zvedelo za potek tlr-Savnozborskih volitev v Primorju, so že začutili ljubljanski »napredni« dnevniki potrebo lopniti po voditeljih krščansko-socialue struje na Goriškem, češ da so prekršili pakt o volivuem sporazumu. Ker nočemo oskrunjati spomina na mučeništvo Slovencev in Hrvatov v Primorju ugotavljamo sledeče: Goriško politično društvo se je striktno držalo sklenjenega paleta in ni nobeden njegov eksponent kakorkoli agitiral za preferenčne gla-eove; tega pa ne moremo trditi o svobodomiselni struji, niti o njenih voditeljih samih. Za to bodo prišli na dan dokazi, ko bodo primorski bratje to sami smatrali za potrebno. Pribijemo pa dejstvo, da je vsa volivna kampanja na Goriškem in večji del v Istri slonela na ramah članov prosvetnih društev, ld jih je krščansko-socialna struja vzgojila; dalje: v Gorici 6ta se odtegnila dva gospoda, pripadnika svobodomiselne struje, svoji dolžnosti, kot zastopnika slovanske liste že v soboto, ko ju ni še nihče ogrožal. V nedeljo so se pa najprej umaknili nekateri odvetniki, dočim so trije delavci in en uradnik, pristaši »klerikalcev« vztrajali do konca na svojem mestu, čeprav so imeli doma ženo in otroke, omenjeni gospodje pa večinoma ne. V najbolj ogrožene občine so hodili »klerikalci« Besednjak, Bitežnik in Braj-ša, dočim je g. inž. Podgomik baje delal »kuro v grlu«. Ko so kmetje in delavci videli, kako se napredna inteligenca čuva, so tudi v resnici oddajali spontano svoje glasove možem, ki so
Gospodarstvo.
Valna davčna objava.
DAVČNI ADMINISTRACIJI V LJUBLJANI IN VSEM DAVČNIM OKRAJNIM OBLASTVOM V SLOVENIJI.
Finančni zakon za leto 1924/25 je spremenil dosedanje predpise o dohodnini le toliko, da se je takozvani eksistenčni minimum (§ 155. zak. o osebni dav.) zvišal na 5000 Din (20.000 K), dočim je vse drugo ostalo tako, kakor je bilo urejeno s finančnim zakonom za leto 1922/23 (Ur. L 105/324 ex 1922). Po znanih mi intencijah gospoda finančnega ministra, za katerih pravilno tolmačenje prevzamem osebno odgovornost, odrejam, da se v tem zmislu postopa tudi pri priredbi za leto 1923, in ponovno naročam, da naj se priprave za to odmero tako pospešijo, da bo mogoče v najkrajšem času sklicati komisije, vsekakor pa, da bo predpis brezpogojno izvršen do 15. maja tek. leta. To je finančna uprava dolžna davkoplačevalcem, predvsem pa tudi lastnemu ugledu. Upam, da bo zadostoval ta opomin. Izrecno pa pristavljam, da bom zahteval za vsako zakasnitev točno opravičbo, ki jo bom z vso rigoroznostjo presojal. Pričakujem običajni su-mar form. 18 (§ 48 rač. inetrukcije) najpozneje do 15. junija, statistične izkaze pa do 30. junija 1924
Da ne prekoračite teh terminov, je predvsem potrebno, da se z največjo skrbnostjo varujete stvarne in formalne malenkostnosti, kakor sem vam to priporočal že v svoji okrožnici dne 25. junija 1923, št. 2183/pr. Pri vseh priznanja vrednih napredkih, ki jih opažam pri poedinih oblastvih, sem pri obravnavanju prizivov vendar z obžalovanjem konstatiral, da druga baš v tem oziru še vedno nedopustno greše. Tako n. pr. sera ugotovil, da se glede poslopij za Čisto navadna tekoča popravila, ki o njih v spošnem nI mogoče dvomiti, niti da jih je gospodar faktično izvršil, niti da je moral po današnjih cenah približno plačati svoto, ki jo je ustavil v iasiju, ponekodi slejkoprej zahtevajo saldirani računi, ali da se pri takih postavkah, četudi so relativno prav neznatne, takoj začne vrtati, ali niso morda že neodbitne investicije itd. Ako s takimi stvarmi izgubljate čas, mi je razumljivo ne samo, da delo zastaja, marveč tudi, -da se davkoplačevalcev prijemlje ozljevoljenost. Cas je, da vsi, posebno pa oblostva z velikim številom davkoplačevalcev opustite te navade, ki so danes samo še razvade, ako individuelni razlogi, n. pr. notorična nezanesljivost zavezanca itd., ne zahtevajo kritičnejše presoje tudi teh podrobnih postavk. Dobivam ne redkokrat utis, da se dotični organ samo zato spušča v drobnjave, ker ne zna ali noče rešiti svoje težavnejše, a tem hvalevred-nejše naloge, da bi si na podlagi drugih zanesljivejših pripomočkov (železniških, trošarinskih izkazov itd.) ustvaril v celoti pravilno sliko gospodarsko moči cenzita.
Pri dobri volji in smotrenem poslovanju mora fciti sedaj stvar tem lažja, ker se je tudi zakonodaja vsaj toliko prilagodila spremenjenim razmeram, da je — kakor rečeno — eksistenčni minimum dvignila na 5000 Din. S tem se vam nudi možnost, da se otresete tistih malih in najmanjših cenzitov, ki res niso drugega nego balast, ki ga brez pravega financijalnega haska, ali z veliko potrato časa vlačimo e seboj. Zlasti velja to o večini naših zemljiških posestnikov, ki se po poklicu in izključno pečajo s kmetijo. V teoriji in praksi so se
pokazali, da so tudi v nevarnosti zrastli x ljudstvom in ne iščejo v zaledju gloriole »narodnih mučenikov«. Da so neki »liberalni« gospodje celo prišli čez nedeljo v Ljubljano, smo tudi opažih! Mi bi tega ne omenili, ako ne bi bili tukajšnji »napredni« dnevniki zlohotno potvarjali resnice.
Koroške novica
k Izid občinskih volitev. Nedelja je bila za naše koroške Slovence časten dim, ki je pokazal, da so koroški Slovenci najnižjo točko narodne depresije prekoračili in da drži sedaj njihova pot zopet navzgor. Vseh številk voliv-nega izida sicer še ni na razpolago, vendar je gotovo, da so Slovenci na splošno napredovali. Nemški listi sami priznavajo, da je bila volivna borba najbolj vroča v slovenskih krajih. Ponekod so šli Slovenci topot skupaj s socialnimi demokrati. Pregled slovenskih uspehov, oz. glasov je zato zaenkrat tem težji. Doslej so znani naslednji rezultati: Velikovec: Slovenci 1 mandat, meščanska enotna lista 13, soc. demokrati 5, nar. socialisti 3; Otok : Slovenci 76 glasov, m. enotna lista 165, soc. dem. 110; Rožek: Slovenci in soc. dem. skupaj 5 mandatov, deželna zveza 2, nar. soc. 3; Št. JakobvRožu: Slovenci 8 mandatov, soc. dem. 9, mešč. enotna lista 4, nar. soc. 1; Bistri c a v Rožu: Slovenci 166 glasov, soc. dem. 393, m. enotna lista 182; B o r o v 1 j e : Slovenci 193 glasov, soc. dem. 900, m. enotna lista 473; Šmarjetav Rožu: Slovenci 215 glasov, soc. dem. 270 glasov.
štajerske novice.
š Sv. Jernej pri Ločali. Pri tukajšnjem trgovcu g. Čoklu so v noči od četrtka na petek 4. t m. vdrli skozi okno neznani tatovi v trgovino in odnesli raznega manufakturnega blaga in drugih reči v skupni vrednosti okoli 50.000 Din. Sled vodi proti Zbelovem na vlak, ker so ua poti tje našli ljudje kos blaga za srajce in raztresen sladkor. V bližnjem gozdu so našli tudi deščice, na katerih je navadno blago navito. Orožniki stvar pridno zasledujejo. Pred nakupom ukradenega blaga se vsakogar svaril
že mnogokrat izrazili opravičeni dvomi, nli je dohodnina kot bisteno denarni davek v obče prikladna oblika davčne obremenitve za te primere, ker tu deloma še prevladuje naturalno gospodarstvo, in pravilno preračunanje dohodkov v denar ravno radi tega zahteva neprimerno veliko truda. Ti pomisleki so danes tembolj na mestu, ker je že zvišanje zemljarine, kakor jo je prinesel zakon o proračunskih dvanajstinah za julij—september 1923 (Ur. list 65/235 ex 1923), v precejšnji meri izenačilo nekdanje ugodnostno davčno stališče zemljiškega posestnika. Kolikor na celokupni donos ne vplivajo bližina večjih mest in industrijskih krajev, dobre komunikacije ali osebne razmere, ako n pr. zavezanec izvršuje še gostilniški ali kak drugi obrt in podobno — smatram torej za tehnično in stvarno edino umestno, da se pri presoji številčnih prodpogojev davčne dolžnosti te vrste cenzitov postopa z vso liberalnostjo (primerjaj okrožnico dne 15. maja 1922, št. A I—1188).
Zal pa naša zakonodaja radi kompliciranosti vprašanja v ostalem še ni mogla slediti gospodarskemu razvoju in nas s tem stavlja pred najtežjo priredbeno tehnično nalogo, ki si jo moremo misliti, namreč da kljub že davno obsoletni davčni meri ne uničimo davčne morale. Če je iz fasij razvidno, da zavezanec ni hotel prikrivati svojih razmer, marveč jih je lojalno in detajlirano pojasnil, je torej samo zahteva razuma davčne politike, da se njegove postavke po možnosti akceptirajo, ako je pa to po zakonu do cela izključeno, da se tako-zvani pomisleki po vsebini in obliki stilizirajo tako, da vplivajo kvarno na njegovo dobro voljo. Možnost, da nedostatke zakonodaje z razsodno prakso paralizirate ali pa jih z nerazsodnostjo le še povečate, je dana zlasti pri presoji dopustnih odbitkov in odpisov. Орсгхгјат še enkrat na opazke v drugem odstavku te okrožnice in priporočam skrajno obzirnost. Nedostopnost v vsakem oziru odobravam le tam, kjer se kopičijo dobički in se skušajo, dasi so dostikrat zasluženi z golo špekulacijo, odtegniti adekvatnemu prispevanju v javne namene. Ponavljam iz svoje okrožnice z dne 15. junija 1923, št. 2183/pr., da ni samo financijelni, ampak tudi socijalni postulat, da se davčna uprava takim nakanam z vso energijo upre. Ako bi te tendence v tej smeri proti pričakovanju tudi v komisijah našle oporo, je vaša dolžnost, za katere izpolnitev polagam posebno važnost, da se poslužite pravice priziva in me takoj obvestite, če bi 6e to pojavilo v večjem štilu, da morem gospodu finančnemu ministru, ki mu gre po § 281 zak. o oseb, dav. vrhovno vodstvo priredbe, staviti primerne predloge. V zvezi s tem pa vnovič svarim pred brezkritičnim izrabljanjem takozvanih vnanjih znakov (§ 214 1. c.), tembolj seveda pred slepo vero v nedokazane in dostikrat a priori nedokazljive, radi tega pa tudi čisto nerabne informacije, ki vam dohajajo ne vedno iz najboljših virov, pa tudi no iz najboljših namenov. Znani so slučaji, da marsikateri podjetnik samo radi tega še vzdržuje iz-vesten življenski standard, da si ohrani svoj kredit. Ako pa imate po vestni in objektivni presoji zadostne razloge, da smatrate informacije za resnično, se zanašam na takt, no gospodarsko, pa tudi politično prevdarnost svojih organov, da bodo pred vsem v lojalnem sporazumu s komisijami, ki so se stvarni in objektivni argumentaciji še vedno udale, znali zadeti pravo in pravično mejo.
Predpis dohodDine zn loto 1923 utegne vsled izpremenjenih valutnih razmer pri marsikaterem davčnem zavezancu izdatno prekašati predpis do-
hodnine za leto 1922, po katerem se Je dosedaj provizorno pobirala dohodnina. Da ne nastanejo pri prisilnem iztirjanju dohodnine za leto 1923 ne-prilike, če bi se taki poviški takoj iztlrjali, dovoljujem nekvarno olajšavam, katerih predpis na dohodnini se za lete 1923 napram letu 1922 zviša za 25 odstotkov ali več, da iztirjajo davčni uradi še neporavnani presežek v dveh obrokih, in sicer 15. avgusta in 15. novembra t. 1., o tem naj se davčni uradi obvestijo brez odloga.
Glede obvestitve davkoplačevalcev o predpisu, bodo sledila posebna navodila. Prepuščam slednjič prevdarku gospoda predstojnika, koliko bi se s priredbo za leto 1923 dale družiti tudi že priprave za priredbo 1924. Vsekakor želim, da se tudi to čimprej izvede, in si pridržujem primerne ukrepe, ako bi se oblastva sama ne ravnala po mojih intencijah.
Delegat: Dr. Šavnik e. r. • * *
g Lesni kartel. Po poročilih listov se namerava med večjimi lesnimi producenti ustanoviti kartel, ki bi imel namen predvsem regulirati cene lesu in lesnim produktom.
g Srbsko-italijanska banka. Iz Belgrada poročajo, da je trgovinski minister preklical dovoljenje za ustanovitev srbsko-italijanske banke.
g Produkcija olja v Dalmaciji. Lani je dosegla produkcija olja v celi Dalmaciji 23.786 hI.
g Produkcija riža v Južni Srbiji. Produkcija riža v južni Srbiji je sedaj po vojni večja kakor pred vojno. Tako je znašala celokupna prodidccija 1. 1912 1144 ton, 1914 930 ton, 1919 903 ton, 1920 1487 ton, 1921 1241 ton, 1922 2050 ton in leta 1923 2500 ton. Iz teh podatkov je razvidno, da produkcija riža napreduje.
g PoštnoČekovni promet v januarju. Januarja letos je znašal poštno-čekovni promet 2 milijardi 410 milijonov dinarjev. Vplačil se je izvršilo v znesku 1 milijarde 313 milijonov dinarjev, izplačil pa v znesku 1 milijarde 79 milijonov dinarjev.
g Poravnalno postopanje se je uvedlo o imovini Ivana Jakša, trgovca v Št Petru pri Zidanem mostu.
g Gospodarska razstava v Pragi. V dneh od 15. maja t. 1. priredi »Zemšdelskfi jednota československž« gospodarsko razstavo v Pragi v Kralovske Obore. Razstava, ki je ena izmed najbolj znanih te vrste v Evropi ter je obenem največji trg gospodarskih strojev, je razdeljena na sledeče skupine: 1. Splošno kmetijstvo (iznajdbe, instrukcije, literatura, statistika itd.), 2. Produkcija kmetijstva (žito, sladkorna pesa, vino, sadje, hmelj), 3. Lesna produkcija,
4.	Gojitev goveda in domačih živali vseh vrst,
5.	Kmetijska industrija (mlekarstvo, sladar-stvo, mlinarstvo, pivovarništvo, destilacija, sadne konserve itd.), 6. Gospodarski stroji (motorji, plugi, vse vrste mlatilnik, sejalnih strojev, končno nove iznajdbe te vrste), 7. Profe-sija in kmetijski izdelki v obrti in industriji, 8. Kmetijska udruženja, 9. Kmetijsko stavbeni-štvo. Poleg tega bode prirejena cela vrsta spe-cijalnih ekspozicij, tičočih se kmetijske stroke. Razstave, katere prireja »Zemšdelska jednota českoslovensM« poseča cela Evropa ter nudijo najpopolnejši pregled napredka in razvoja kmetijstva. Opozarjamo na to pomembno strokovno razstavo naše kmetijstvo ter ostale za-interesovane kroge.
g Naš izvoz v Češkoslovaško. Lani je znašal izvoz iz naše države v Češkoslovaško 621 milijonov Din. Glavni predmeti, katere je kupovala Češkoslovaška lani v naši državi so sledeči: razna živa živina 127 milijonov Din, živi prešiči 103 milijone Din, meso 89 milijonov Din, pšenična moka 41 milijonov Din, slive 16 milijonov Din, koruza 13 milijonov Din, pšenica 11 milijonov Din in razno 221 milijonov Din.
g Draginja. Po podatkih mednarodnega biroja dela o svetovni draginji, je razvidno, da je v zadnjih mesecih 1923 in začetnih 1924 zabeležen porast draginje v Avstriji, Belgiji, Franciji, Ogrsld, Indiji, Luksemburški, Norveški, Poljski, Rusiji, Švici in tudi pri nas v Jugoslaviji. Kar se tiče Anglije, Južne Afrike, Kanade, Združenih držav severne Amerike in Švedske je draginja ostala na neizpremenjeni višini, med tem ko je nasprotno draginja v Finski in Italiji padla. Tok cen je bil Nemčiji stabilnejši od decembra 1923 pa do sedaj. Ne samo da so se cene ustalile, ampak je tudi razmerje med cenami v veletrgovini in mali trgovini zopet postalo normalno.
g Poljska gradi novo pristanišče. Da bi se izognili Gdansku, je sklenila poljska vlada zgraditi pristanišče v Gnydiji. Gradbo 60 dobili francoski kapitalisti.
g Poljske železnice imajo dolžino 16.653 kilometrov in so prevozile leta 1922 140 milijonov potnikov in 40 milijonov ton blaga. Uslužbencev je bilo zaposlenih 164.000.
g Obtok bankovcev v Avstriji je znašal 31. t m- 7145 milijard avstrijskih kron.
g Obtok denarja v Rusiji. 11. marca se je razdelil obtok denarja v Rusiji sledeče: sovjetski papirnati denar 36 odstotkov vsega obtoka, fundirani bankovci 79.6 odstotkov, papirnati denar državne blagajne 10.1 odstotkov, srebrni denar 1.3 odstotkov. Realen obtok denarja je znašal navedenega dne 352 milijonov zlatih rubljev (papirnati denar preračunan na zlato vrednost).
g Obtok bankovcev na Ogrskem stalno narašča, in jc dosegel koncem preteklega meseca 1606 milijard ogrskih kron. Istočasno se Dovišujejo predujmi, ki jih daje nolni institut
ogrski državi, in so znašali 31. marca 824 milijard ogrskih kron.
BORZA.
Zagreb, a aprila 1924. Devize: Italija 8.5710
do 8.6010, London 350.50—353.50, Newyork 80.25 do 81.25, Pariz 4.6650—4.7150, Praga 2.4060 do 2.4350, Dunaj 0.1187-0.1157, Curih 14.1350 do 14.2330. Valute: dolar 79.50—80. — Jako slab pro-met.
Curih, 8. aprila 1924. Devize: Pešta 0.0086, Berlin 1.22, Italija 25.87, London 24.78, Newyork 572.25, Pariz 83.30, Praga 17, Dunaj 0.0081, Bu-karežt 3, Sofijn 4.15, Belgrad 7.10.
Po svetu.
—	Vprašanje razporoke na Angleškem.
Angleškemu senatu je bil predložen zakon o olajšanju razporoke. Proti predlogu so se dvignili odlični možje: predvsem vladni za* stopnik, potem pa canterburyjski nadškof in viseonte Darington — sami anglikanci. V ime-, nu katoličanov je govoril proti predlogu viseonte Fiz Alan. Zakonski načrt pcvjde v arhiv, in ga poslanski zbornici sploh ne predlože.
—	Premalo mrličev v znanstvene svrhe ima anatomični zavod medicinske fakultete na Dunaju. Da se temu nedostatku odporno-re, so nekateri predlagali, naj se prepuste aaatomičnemu zavodu trupla v dunajski mestni ubožnici in v jubilejni bolnišnici umrlih slaboumnih v znanstvene svrhe, ali pa trupla kaznjencev. Če pa bi se izkazali ti predlogi kot neizvedljivi, bi bila dunajska medicinska fakulteta prisiljena v prihodnjem šolskem letu medicinski študij za začetnike znatno omejiti. -
—	Dober lov. Približno pred enim mese« cem so poročali francoski listi, da je iz Pariza pobegnil bankir Simons, ki je poneveril 30 milijonov frankov. Policija dolgo ni mogla najti sledu za njim. Sedaj pa poročajo iz Bukarešte, da so francoski detektivi prijeli v neki elegantni bukareški kavarni ubeglega Simonsa, ki se je skrival v Bukareštu pod imenom Sid-ney. —
—	Vzorci emrzlih rib. Švedska tvrdka >Fryzerlena« v G6teborgu je izumila nov način konserviranja živih rib z ledom s ротоб-jo posebnega stroja. Na praškem pomladnem velesejmu bo kazala omenjena tvrdka občinstvu način takega konserviranja. Riba zmrzne v ledu, ki se naredi vpričo občinstva. Tako zmrzle ribe se lahko pošiljajo po pošti in železnici. Na naslovni postaji se napravi, da se led staja in ribe — ožive.
—	Ubežni bančni ravnatelj. Iz Prage po« ročajo o begu bivšega ravnatelja Deželne banke A. Rosenbauma, ki je napravil okoli 8 milijone čeških kron dolga in nato brez sledu izginil.
Ljubljanske novice.
lj Seja kluba občinskih svetnikov SLS se vrši nocoj ob 8. uri v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. Navzočnost vseh obvezna. — Predsednik.
lj Romunski kralj Ferdinand se je peljal včeraj dopoldne v spremstvu kraljice, ministrskega predsednika Bratianu in zunanjega ministra Duce skozi Ljubljano. Kralj se pelje na obisk predsednika Francoske republike Milleranda v Pariz. •
lj X. delavski večer je zelo zanimivo po« tekel. Akad. Aleš Stanovnik je predaval zelo temeljito o položaju delovnih stanov \ srednjem veku ter razložil organizacijo delavstva, nakar se je vršila debata.
lj Prihodnja seja ljubljanskega občinskega; sveta sr vrši v četrtek ob šestih.
lj Umrla je v visoki starosti 95 let v Ljub« ljani dobro znana »tetka« Antonija Pire, majhna, drobna, dobrohotna ženica, ki je pri marsikomu posredovala na ta način, da je oddajala razne predmete še v staro »ferzocengo« in sedanjo mestno zastavljalnico. Pogreb bo danes ob 2 popoldne iz Vožarske poti. Blag ji spomin!
lj Umrli so v Ljubljani: Stanislav Jere, posestnikov sin, 6 tednov. — Juri Kirn, delavčev sin, hiralec, 21 let. — Ivan Korošec, postreščkov sin, 6 let. — Marko Centa, sin mesarskega pomočnika, 5 ur. — Avgust Semo-lič, čevljar, 35 let.
lj Selca in kraljevstvo Ratitovca. O tem predmetu je predaval v pondeljek 7. L m. v Šentpeterski prosveti vladni svetnik dr. R. pL Andrejka. Številno zbranemu občinstvu je popisal najprej zvezo Selške doline s Škofjo Loko, potem pa naslikal lepoto in zanimivosti Selške doline same in Selc, ki so najbolj znamenit kraj v njej. V živih barvah je orisal dejanje in nehanje Selčanov nekdaj in sedaj in povedal poslušalcem marsikatero zgodovinska zanimivost, katerih je dolina bogata; saj utegnejo biti Selca ena najstarejših vasi na Kranjskem, ki bo kmalu obhajala tisočletnico svojega obstanka. Končno je podal g. predavatelj sliko mogočnega Ratitovca, ki nudi gledalca krasen razgled po velikem delu slovenske zemlje in ki ga namerava selška podružnica SPD prav letos odpreti širšim krogom slovenskih planincev z zgradbo Krekove koče. V ta milije Selške doline in Ratitovca ter njene poezije, pričarane pred duševne oči poslušalcev s priprostimi besedami, katerih vsaka je ! pa dihala globoko ljubezen do domače grude, je postavil g. predavatelj sliki dveh znamenitih Selčanov: dr. Janeza Ev. Kreka in prof. dr. Kosa. Oba sinova te doline — dr. Krek je
'1 sicer rojen pri Sv. Gregorju na Dolenjcem, toda oče njegov jo bil iz Selc in je Krek baš najbolj dovzetna dijaška leta preživel v Belcih — sta se prav ob krasotah selške doline iu visokega Ratiovca navzela ljubezni do domače grude iu do svojega rodu, ki sta mu kot zrela moža podala dela, polna truda in znoja, ki jih pa narod ne bo mogel nikdar pozabiti. — Prav je pripomnil g. društveni predsednik, ko se jo ob koncu zahvalil g. predavatelju, da so prav taka in podobna predavanja v izredni meri sposobna vzbuditi / poslušalcih zanimanje in ljubezen do domače grude, ki tvori podlago vsakemu delu za domovino in rod. Posebno jim je zagotovljen uspeh, ako ustvari predavatelj tako srečno, kakor jo to storil g. vladni svetnik, neko vez med popisano pokrajino in poslušalci. Dr. Krek in dr. Kos, doma spod Ratitovca, sta si oba ustanovila svoj poslednji dom v šentpeterski župniji, ki jima jo končno dala tudi skromen kotiček za večni počitek. Je pa tudi naša dolžnost, da so prej seznanimo z lastnimi kraji, preden gremo iskat zanimivost po tujih zemljah. Ker je mogel g. predavatelj iz obširnega zbranega gradiva podati v okviru poljudnega predavanja le majhen del, bi bilo želeti, da ga objavi ter tako nakloni Selčauom enako zanimiv popis njihovega kraja kakor ga jo nedavno tega Jezerčanom s popisom njihove jezerske republike.
lj Tedenski zdravstveni izkaz. Od 30. mar-ea do 6. aprila je bilo v Ljubljani rojenih 25 in 4 mrtvorojeni; umrlo je v tem času 24 oseb, od tega 7 tujcev. Vzrok smrti v 8 slučajih življenjska slabost, v 8 jetika, v 1 pljučnica, v 1 dušljivi kašelj, v 1 škrlalica, v 2 možganska kap, v 1 rak, ostalo drugi naravni smrtni slučaji.
lj Nalezljive bolezni v Ljubljani. Od 30. marca do 5. aprila 1924 so bili v Ljubljani naznanjeni 3 slučaji davice in 1 škrlatice.
lj Dve vreči prokajenega mesa jo našel sprevodnik električne cestne železnice Franc Barlič na Dolenjski cesti. Meso je bilo ukradeno v mesnici Vnovčevalnice na Zelenem hribu in je vredno okrog 5000 K. Tat jo bil bržltone prepoden in je pustil plen na cesti in pobegnil.
lj Izdala sta se. Na Dunajski cesti je opa-ril neki detektiv dalmatinskega krošujarja, ki je barantal z nekim fantom. Končno sta stopila v sosedno vežo in tam je izročil iaut Dalmatin-cu 7 škatelj za cigarete in tobak in mu jih je krošnjar tudi plačal. Ker se jo zdela ta kupčija detektivu malo sumljiva, je povabil oba na policijo, kjer se je ugotovilo, da je fant trgovski pomočnik Štefan S., ki je ukradel svojemu gospodarju že več raznega galanterijskega blaga in ga prodal krošnjarju Filipu Vrankoviču iz Derniša. Pri njem so našli še za okroglo 1000 Din ukradenega blaga. Fanta in kroš-njarja so izročiU sodišču.
lj Ženska, kateri je bil ukraden iz ročnega vozička pred tobačno tovarno dežnik, naj ee javi na policiji, kjer ga dobi uazaj.
lj V Rožni dolini jo bil ukraden iz voza na dvorišču zidarskemu mojstru Valentinu Ba-ttelino težak zavijač (dvigalo za vozove), vreden 900 Din.
lj Železniško prečnica na Kavškovi cesti so trije razgrajači polomili. Prečnica je bila zaprta in so utrgali tudi verigo, s katero se prečnica zapira in odpira. Čuvaj, ki je čutil, da se je utrgala veriga, je skočil za njimi, toda ti so mu ušli v smeri proti topniški delavnici.
lj Pazite na žeparjo. Na Vodnikovem trgu jfe bila ukradena zasebnici Pavlini Sever denarnica s 117 Din, Mariji Cotičevi z Ižansko ceste pa denarnica z 250 Din.
lj Vlom v izložbo trgovine МаУек. V noči na nedeljo se je izvršil zopet predrzen vlom v izložbeno okno moduo trgovine Maček na Aleksandrovi cesti. Vlomilci so bili silno predrzni. Skoro pred nosom' stražnika so namazali veliko skoro prst debelo izložbeno šipo s kitom, na kar so jo izrezali za približno 20 kvadratnih centimetrov. Poleg tega ima šipa dve veliki razpoki po celi širini. Vlomilci so odnesli vse,, kar je bilo v izložbi. Škoda znaša za ukradene obleke 12.000 Din in 10.000 Din za izložbeno šipo. Škoda pa je popolnoma krita z zavarovalnino. Policija nima o predrzuih vlomilcih še prav nobene sledi.
lj Policijske ovadbe. Včeraj je bilo vloženih 29 raznih ovadb in sicer radi tatvine 6, radi kaljenja nočnega miru 2, radi prestopka cestno policijskega reda 12, radi prekoračenja policijske ure 1, radi pasjega kontumaca 5, radi lahke telesne poškodbe 1, radi pobega 1 in radi nespodobnega vedenja 1.
Elektra in mestna občina.
Najden podzemski kabel na Dunajski cesti.
Pred meseci je dal napeljati preko Dunajske ceste ravnatelj družbe elektra g. inž. dr. Vidmar električni kabel. Pred poslopjem Ljubljanske Kreditne bauko je kabel na nepojasnjen način naenkrat izginil. Družba Elektra hoče na nedopusten način oddajati električni tok posameznim reflektantom v mestu in s tem posegati v področje mestne elektrarne, ld je imela dosedaj takorekoč monopol glede oddajo elektr. toka. Mestna občina ni dala družbi Elektra nikakega dovoljenja za napeljavo kabla v poslopje Ljubljanske Kreditne banke. Ker je g. inž. Vidmar kljub prepovedi napeljal kabel preko mestnega sveta v to bančno poslopje, je dal mestni gospodarski urad prekopati prostor med Dunajsko ce-
sto in trotoarjem Kreditne banke ter ugotovil, da je kabel napeljan po podzemeljskem rovu v bančno poslopje. Inž. Vidmar, ki je obenem občinski svetnik iz liste JDS, je hotel mentuo občino preslepiti in jo oškodovati na ta način, da je najel 4 rudarje, ki so z Dunajske ceste v nočnem času izkopali cel rov do palače Kreditno banko in položili vanj kabel. Kasneje so je inž. Vidmar norčeval iz mestno uprave in mestnega župana, češ, da zastonj iščejo po njem položeni kabel, da ga ne bodo nikoli našli, še na zadnjem javnem shodu je g. Vidmar namesto strokovnih izvajanj pel pesem kapitalistično >Elektre< in skušal osmešiti mestno upravo in njeno stremljenje, da se mestu obdrži monopol oddajo električnega toka in ne prepusti elektrarne bankam in kapitalističnim podjetjem, da bi v izpremenjenih razmerah po bajnih cenah oddajalo električno silo strankam v ogromno škodo občine. — Sedaj je g. inž. Vidmar v boju z mestno občino podlegel, njegovo družbo čoka tožba, katero bo občina proti njej naperila in razen tega bo moral kot obč. svetnik dajati v obč. svetu odgovor, ker je hotel mestno občino oškodovati. Talci so gospodje demokrati in taka je njihova skrb za javni blagor!
OreS in olimpijska Ideja.
Nujna življenjske potreba današnjega propadajočega človeštva je bila, ozreti se za sred-stvf regeneracije — fizične in nravne. Za svetel zgled mu je služil narod starih Grkov, ki se je z žilavo vsestransko vzgojo povzpel na višek harmonične telesno in duševne kulture. Simbol te visoke vzgoje je olimpijska ideja — ideja tekem najboljših pred očmi celega naroda.
Zahotelo se je modernemu svetu po obnovitvi te ideje in olimpijske igre so zopet oživele. Letos se vrši žo 8. moderna olimpijada vseh narodov v Parizu.
Orel, kot organizacija, ki stremi za čim višjo fizično in nravno kulturo naroda, naravno ne more prezirati ideje oHmpizma. Posebno ne, ker se zaveda, kako daleč ie naš narod za ostalimi kulturnimi narodi in mu je zato nujno potreben kar najizdatnejši napredek. Ta pa je mogoč le v neprestani neustrašeni tekmi z močnejšimi. — In tako bo Orel porabil priliko, da se udeleži 8. olimpijade. Kot član državnega olimpijskega odbora se Orel zavedno udejštvuje v pripravah za udeležbo naše skupne državne reprezentance. — V svrho propagande za olimpijado bo priredil v soboto, dne 12. aprila v Ljudskem domu
OLIMPIJSKI VEČER.
Spored tega večora bodo tvcrile izbrano telovadne točite in sicer: proste vaje članov in članic za leto 1924. Vaje vzorne vrsto na konju in bradlji, dalje vaditeljske in posebne vaje v zastopu, lahkoatletsko, športno vajo in vaje članic z velikim obročem v ritmičnem rajanju. Zanimivo za naše občinstvo, kot za telovadce in športnike, bo predavanje g. prof. dr. Vinko Šarabona: >0 olimpijskih igrah, antičnih in modernih«, ki bo dalo idejno vsebino večeru. Vabimo naše občinstvo, da se kar najštevilneje udeleži tega lepega večera, za katerega vlada splošno zanimanje.
simfonična pesnitev Bedr. Smetane se ponovi na nedeljski matineji v Unionu ob 11 dop.
Vstopnice v Matični knjigarni.
Ljubljani priredi v četrtek, dne 10. aprila 1024 ob 20. uri v srebrni dvorani hotela >Unlon< predavanje o temi:' Preporod češke dušovnostt v lotih devetdesetih (e posebnim ozirom na literaturo). Predavatelj dr. Ferdo Kozak ве bo v glavnem bnvil b kulturnohlstoričniin ozadjem moderne češko literarne tvorbe od početka realizma in nuluralizma do novejSlh smeri ob prelomu stoletja, kakor se je oblikovalo doma nn Češkem pod vplivom živahnega razvoja stvarne, svobodne kritike. — Vstop roet.
Forialni Savoi — Ljubljana priredi v nedeljo, 4 maja cvetlični dan pod pokroviteljstvom Šefa prosvetnega oddelka g. dr. St. Beuka ia ge Ma-jerjeve, soproge zdravstvenega svetnika.
Zadruga meeorjov in prekajovalcov vljudno vabi vse Člane na svoj redni letni občni zbor, ki se vrSi dno 13. aprila 1924 ob 10. uri dopoldno v vrtnem salonu gosp. Petra KoSaka. — Načelstvo.
Podruž/.icft Sadjarskega in vrtnarskega drn-Ptva v Mariboru priredi na cvetno nedeljo, dno 13. t. m. ob 10. dopoldne v dvorani drž. vinarske ln aadjaroko šole 2 predavanji, in sicer: a) Znti-raujn poljskih miši z LCfflerjevim tifuznim bacilom (prodava ravnatelj kmet. kem. preizkuševališčn g. ing. Mohorčlč); b) Glavno napake pri sajenju sadnega drevja (predava gosp. prof. Priol). Po predavanjih se vršo zadevne demonstracije na Šolskem posestvu.
Kupujte Olimpijske srečke!
««♦ »«*«».»»<* »**«<)
pr 0 pesnika Župaučičn, ki se je te dni z dovršeno > Veroniko Deseiiiiko« vrnil iz Dalmacije v Ljubljano, jo začel N. B a r t u 1 o v i o, upravitelj gledališča v Splitu in dober pozna-vavec slovenske literature, v aprilskem >Srp-skem književnem glasniku« priobčevati daljšo študijo, ki jo je že dolgo pripravljal. V uvodu so posebno zanimive razlike, ki jih jo našel med slovensko in srbohrvatsko moderno.
pr Pevski zbor Glasbene matico priredi v nedeljo, dne 13. aprila ob pol 8 zvečer v frančiškanski cerkvi cerkveni koncert, na katerom bo izvajal Dvofakov psalm J>Stabat Mater« za soli, zbor in orkester. Koncert dirigira kons. ravnatelj Matej Hubad, sodeluje godba Drav. divizijsko oblasti. Vstopnice v prodaji v Matični knjigarni.
pr >Ma vlastr, to najznamenitejše delo češkega kompouista Bedriha Smetane se izvaja vdrugič v nedeljo, dno 18. ob 11 dopoldne v Unionski dvorani. Ciklus simfoničnih pesnitev izvaja oporni orkester pod vodstvom kapel ni-ka Balatke. Vstopnice v Matični knjigarni.
Stoji, stoj!, ljubljenca...
10. in ii. aprila priredi Ljubljanski vele-sejem v operi
MODNO REVIJO.
Predprodaja vstopnic pri duevni blagajni v operi.
Orlovski vestaik.
Odsekom in krožkom! Vzorne akademijo v soboto zvečer v Ljudskem domu se udeležite polnoštevilno! Agitirajte tudi vsak v svoji okolici za udeležbo vseh naših prijateljev. Polovična vožnja, katera je dovoljena za nedeljski podzvezin svet, velja tudi za olimpijski večor. Na olimpijskem večeru se bodo prodajale tudi olimpijske srečke!
carinarnica II. reda Rakek celo en del delo-vodnika iz leta 1921 zgubila in baje ne ve, pod katoro štev. jo ta predmet vknjižen. Go< spodjo, Vaš delovodnik mi sicer nič mar ni, pač pa onih 4C50 K, katere nam po zakonu pripadajo. Zato Vas pozivljem, da zadevi posvetite trenotek časa in se nam pripadajoči del izplača, ker vsekakor upam, da bom končno lo našel primerno stopnjo, katera bo moje upravičene in z dokazi podprte prošnjo upoštevala.
Franc Teriek, orož. nar. v pokoju, Novoselo, p. Sušine -ч Gjurgjenovac, Slavonija.
Darovi.
G. dr. Fr. Trdami za lep dar 250 Din sirotam zavetišča sv. Jožefa v št. Vidu nad LjubljanoS Bog plačaj!
Koliko ne^iiciovoljinlh gospodov
je videti v novih oblekah in to upravičeno! Vsak pa jo zadovoljen, ki si preskrbi oblačila pri JrTostffoteciJsSci Irs<điH«5fii'SJI
Oi'Stsro Schweb, if.;ubljana
Izpred sodišča.
Sprla sla ee v stanovanjski kosarni v dvo* rani mestne luSe v Gajevi ulici neki Ivan Habič in njegova sostanovalka Marija Foršek. Oba sta precej huda in ker je bila žena, kot jc običajno, silno jezična, sc je mož razhudil ln jo je udaril po ustih, tako da je imela po lastni izjavi takoj polno pest krvi. Tudi ji jc zagrozil, da jo bo a зскјго, če nc ho miru. Sodnik je sicer upošteval, da jc žena prcccj sitna, vendar pa je bil obsojen' Habič, katerega je sodnik že poznal radi neke tatvine drv na glavnem kolodvoru, na 3 dni zapora, poostrenega s postom in trdim ležiščem, da sc mu ohladi kri in nc bo več razgrajal.
Italijanski vohun. Ljubljanska organizacij* Orjune jc zvedela, da prihaja v Ljubljano večkrat' neki Ivan Lckan iz Vipave, katerega so obdolžili, da vohuni za italijanske fašiste in je obenem tudi hud tihotapcc. Takoj se jc zbrala junaška četa; Orjunccv in odšli so v kavarno Union, od kodet* so dobili telefonsko poročilo. Ker sc Lckan nI odzval pozivu, da naj gre iz kavarne, ker je takoj slutil, kaj ga na cesti čaka, jo ga vlekli sami iz kavarne in so ga nn cesti pošteno pretepli. Med obtoženci je bil tudi neki Šlajpali, katerega jci Lckan obtožil, da jc bil najhujši. Ker pa je Šlajpah! odločno trdil, da je bi! pač zraven, da se ga pa' ni slccr niti dotaknil,, ker ni prišel nili na vrstof in ni bilo nobenih drugih prič, je bil Šlajpah vsled pomanjkanja dokazov oproščen.
Razne sodbe. Pri mizarskem mojstra Zale« telu v Ljubljani je vlomil pomočnik Ccrkvenik. Vlomilca pa so zasačili in ga še isti dan zaprli. Obsojen je bil radi poskušenega vloma na 1 leto težke ječe. — Pekovski pomočnik Karol Anžič v Rudniku je ukradel tovarišu Josipu Hrovatu zimsko suknjo, Lojzetu Lahajnarju pa hlače. Ker je fant trdil, da je sukno in blače prodal za 530 kron in en hlebec kruha in priče niso prišle k: obravnavi, je bila zadeva v svrho zaslišanja prič preložena. — Rada sta sc imela Vinko Moškerc in pa Marija Prašnikarjeva, doma iz Lcobna. Ko pa je fant zvedel, da je ona v blagoslovljenem stanu in ga jc deklo vedno bolj naganjalo k poroki, se je skesal. Spri sc jc z dekletom in jo jej končno še prav pošteno premikastil, Tudi ji jo zagrozil, da jo bo nad robno kose razrezal in v, Ljubljanco pometal. Fant jc priznal, da je dekletu res slično zažugal, toda v resnici na to šc mislil ni. Tudi pravi, da so na kmetih navajeni lakih groženj in sc jih tudi nobeden ne boji. Kljub temu je bil obsojen Moškerc radi te grožnje, katere se je punčara tudi res bala, na 6 tednov težke ječe. — Huda ženska jc Ana Krpanova, žena žclezni-i čarja v Ljubljani. Pri neki obravnavi proti njej t® bil zaslišan kot priča tudi njen znanec Ivan Ko^ sovcl. Ker pa ji ni po godu pričal, je stopila ženaf k njemu in ga je udarila s pestjo po ustih. Pri obravnavi je povedala, da jc jezna na njega radi stanovanjskih sporov. Ta nepremišljenost jo bo stala 50 Din ali 1 dan zapora in 50 Din takse. —< Mesarski pomočnik Feliks Repovš je zašel v slabrf družbo in ker je potreboval denar, je ukradel svojemu gospodarju Jožetu Javorniku več kflo^ gramov masti in nekaj mesa in klebas. Del mast! je prodal, nekaj pa so jo še dobili v njegovi po* stcljl. Obsojen je bil na 3 mesccc težke ječe. —< Iz Šmarjetc na Dolenjskem je prišel v Ljubljana k zobozdravniku neki Ivan Košele. Ker ga je bo-* lcl zob, se je napil slivovkc in vina tako, da sej sploh ni več zavedel in tudi ne ve, kaj je počeL Znašel se je naenkrat na tramvaju. Tam je dražil ženske. Ker ni hotel plačati, ga je vrgel spre« vodnik pred pošto iz voza in ga je izročil straža ! niku, ki ga je umiril. Obsojen je bil kljub svoji pijanosti in zobobolu na 2 meseca težke ječe.
Užitek je za vsakega slabokrvnega in ble« dega zdravljenje z Iron-om radi njegovega izbor« nega učinkovanja in okusa. Proizvaja ga Mestna lekarna v Zagrebu, za Ljubljano in okolico pa Je v zalogi v lekarni Leustek.
Med. Pristen, doma pridelan, točen med društvenih članov prodaja Čebelarsko društva za Slovenijo v Ljubljani, Semeniška ulica 2 (poleg stolno cerkve). Cena za kilogram znaša Din 25 (kostanjev), Din 30 (ajdov), Din 85 (cvetlični med). Kostanjev med, ki je najcenejši, jo za pecivo najbolj izdaten. Društvo jamči za pristnost medu.
Kar VI potrebujete, Je Elznfluid. To pravo domače sredstvo prežene Vaše bolečine! Poizkus nn pošiljka 27 Din. Lekarnar Eu* V. Fellet Doitfa Slubica. Elza tra ŠL 134. iirw
Četrtek dne 10. aprila ob 8. uri zvečer »Pasijon« ali »Kristusovo trpljenje in smrt«. Predprodaja vstopnic vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne v društveni nabavni zadrugi (Ljudski dom prvo nadstropje).
>Ljul>ljana< ima radi »Pasijonn« v Ljudskem domu pevsko vajo mesto v četrtek v petek zvečer ob 8. uri.
V Križankah je nocoj ob pol osmih izven-cerkveni shod ondotne Moške in mladeniške Marijine družbe.
Pevgka zveza. Danes ob i popoldne seja artističnega odbora, ob b zvezna.
Prosvetni tečaj. V Akademskem domu bo v petek 11. aprila ob 8. zvečer predaval g. Ter šegi a v >0 politični vzgoji na Angleškem«. Po predavanju diskusija. Ta večer bodo udeleženci tečaja <udi odločili, če naj ee tečaj po Veliki noči nr.da-ljuje. Zato prosimo polnoštevilne udeležbe. — Tajništvo Prosvetne.
Predavanje r Pravniku. V četrtek, dno 10. aprila bo predaval na sestanku društva Pravnika g. dr Ivo Belin (Zagreb): »Problem valorizacije o bilancama dioničarskih društava«. Predavanje jo točno ob pol 6 popoldne v pravosodni palači St. 79 (I. nadstropje). Gg. člani vabljeni, gosljo dobrodošli!
Društvo za otroško Tarstvo in mladinsko skrb r sodnem okraju Ljubljana razglaša, da se vrši redni letošnji občni zbor dne 26. aprila 1924 ob 18. uri v sodni dvorani št. 16 (sodnijsko poslopje, pritličje, na levo) s tem-le dnevnim sporedom: 1. Poročilo odbora in računskih preglednikov, 2. Volitev dveh računskih preglednikov, in 3. Slučajnosti. Ako ta društveni zbor ne bi bil sklepčen, so vrši pol ure pozneje drug občni zbor, ki pa je sklepčen ob j vsakem številu navzočih društvenikov.
Predavanje Jugoelovcnsko-češkosloraSke Ligo r Ljubljani. Jugosloveneko-čeikoslovaška liga v
d Pododbor SDZ v St. Vidu nad Ljubljano
ima v četrtek 10. t. m. ob 2 popoldne sejo v odborovni sobi Zarje.
Poslano.*
I.	Po odločbi gosp. finančnega ministra C. Br. 39.640 od 31. 8. 1921 in na predlog glavne carinarnice II. reda na Rakeku br. 8108 od 16. 8. 1922 mi je imela centralna carinska blagajna v Ljubljani izplačati vsoto Din 744.24.
Za izplačanje te vsote sem predložil že več prošenj, eno Celo na glavno direkcijo carin v Belgrad, poslenjo pa pred 2 mescema zopet na glavno carinarnico II. reda na Rakek.
Toda kakor prva tako tudi poslednja sta ostali brezuspešni. Sedaj me pa vsekakor zanima, kakšni uradniki so to pri centralni carinski blagajni v Ljubljani, da nič ne vidijo in nič ne slišijo. Gospodje pri centralni carinski blagajni, to zadevo imate že večkrat vknjiženo, poglejte vaše štev. oziroma broj 4623 od 13. 9. 1922, 640 od 24. 1. 1923 in 5546 od 25. 7. 1923 in se nikar ne dajte preveč prositi, ker jaz nimam več denarja za brezuspešne prošnje in končno sem to vsoto s svojim trudom zaslužil.
II.	Dne 8. 3. 1921 sva z žand. Francetom Voljčem oddala glavni carinarnici IL reda na Raltek enega vola, katerega sva prejšnji
j večer ob meji zaplenila nekemu tihotapcu. Ta I vol je bil od carinarnice Rakek na licitaciji prodan za 9300 K. Od tega zneska bi nam po carinskem zakonu pripadal polovični izkupiček kot nagrada, ampak na vso žalost ni od te ne duha ne sluha. Tudi za ta slučaj eem žo ponovno prosil, ampak zastonj. Končno I sem po uradnih osebah zvedel, do jo glavna^
• Za vsebino tec;n dopisa odgovarja uredništvo le, kolikor določa zai.ua.
Najcenejše in najnovejSe obleke za dame in
gospode dobite samo: Selenb. id. 3. Gričar & Me-jač.
s Turistika in šport.
Člane vseh ljubljanskih športnih klubov vabimo na postanek v svrho dogovora gledo nedeljskega obhoda športnikov, v salon restnvrncije pri Levu, Gosposvetska cesta, v Četrtek ob 8. uri zvečer. Pozivamo flane vseh klubov, dn se sestanka sigurno udeleže, osobito pn oni, ki se udoleže sprevoda, naj pridejo sigurno. Sestanek velja 7.a flane .vseh športnih panog. — Jugoslovanski olimpijski pododbor Ljubljana.
Športne prireditve 6. t. m. V eup-finalu za Olimp, fond JNS-a med Ilirijo in Jadranom je zmagala Ilirija s 7 : 0. Ilirija je odločilno nadvladala svojega protivnika 5ele v drugem polčasu, medtem ko jo v prvem haHtinu igrala nervozno in brez sistema. V predigri je zmagal Hermes nad Pri-
morjeni 7. 2
0. Primorje je podleglo taktično pra-иг^псмиг^ктаг^ааат
vilnojSi igri Hermesa predvsem vsled slabe igre svojih lialfov. Kombinirano moštvo Ilirije je porazilo po igri komb. moStvo Ljublj. Akad. SK s B : 0. — V cross-country za prvenstvo Slovenije na pribl. 500 m dolgi progi igrišče Ilirije—Rožnik— igrišče Ilirije je doseglo prvenstvo moštvo SK Pri-morjn (Ravnihar-Gluvački-Stolfa-Kovafevič) pred klubi Ilirija, Jadran in LASK. Kot prvi je dospel na cilj HribovSek (Ilirija) v času 25 minut 16 sek., nato so sledili Ravnihar (P), Podpac (1), Kovačevi« (P), Kristan (I), Stolfa (P) itd.
Moto-klub ljubljanski je imel svoj prvi redni občni zbor v Unionu, Klub je tvoril preje posebno sekcijo v klubu biciklistov, od lanskega leta pa jc ustanovil svoj klub. Zborovanje je otvoril predsednik ravnatelj F a bi a ni, ki je mod drugim pozdravil tudi zastopnike listov in se zahvalil za razne objave. Tajnik Čeh je po-vdarjal telesno vzgojo športa, ki se jc novodobno tako razvil, da se tudi na tem polju merijo vrline narodov. Društvo ima že lepo število članov z vozili in jc priredilo tekom leta več zanimivih иииндтруиилчти t■ m—"»i
tekem in pa izletov po Sloveniji. Pri hitrostni dirki na 10 km se je dosegla največja hitrost do 103 km na uro, — Tudi blagajniško poročilo izkazuje precejšen prebitek v letu. Po volitvah, pri katerih jc bil izvoljen prejšnji odbor, se je razpravljajo o hitrosti vožnje in pa o mednarodnih olajšavah (jlede obmejnega prometa s sosednimi državami in na o trošarini za bencin,
Mefeorologično poročilo.
Ljnbljnnn 30* m n. m. vlš
Normalna barometerska višina 736 mm.
v .Slovencu' imajo za našega trgovca in obrtnika velik uspeh, ker ima ta dnevnik največ naročnikov med našim ljudstvom na deželi. Cene oglasom
so tako določene, da se lahko naroči oglas že za ceno od 5 Din naprej in je torej insercija pristopna tudi manj imovitim. Cenik za oglase in pa izvod časopisa dobite aa zahtevo popolnoma
POŠTENA ŽENSKA
išče službo kot postrežnica v kaki boljši hiši. — Naslov pri upravi pod štev. 2012.
DOBRO
MOŠKO KOLO
jc NAPRODAJ. — ROŽNA DOLINA štev. 147. 2015 -
ABSOLVENT
zadružne šole, s 6-mesečno prakso pri večjem denarnem zavodu, IŠČE SLUŽBE. Naslov pove uprava .Slovenca. pod liter. 1999.
HIŠA. pripravna za vsako obrt, na zelo prometnem kraju, naprodaj. Poizvo se: Glince št. 74 pri Ljubljani.
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm žalostno vest, da je naš ljubi oče, stric, svak itd., gospod
ivan Starin
hišni posestnik in mesar
danes ob 8. uri zvečer, po dolgi, mučni bolezni, večkrat previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega nam rajnkega sc vrši dne 9. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Glince št. 30, na pokopališče na Viču.
Priporočamo ga v molitev in blag spomin. Glince, dne 7. aprila 1924.
Žalujoča soproga, otroci in ostali sorodniki.
Zahvala.
Vsem prijateljem in znancem, ki so ob priliki bridke izgube našega nepozabnega pokojnika, gospoda
Matije Deržaja
prihiteli nas tolažit in vsem, ki so v tako častnem številu spremljali dragega pokojnika na njegovi zadnji poti, izrekamo najsrčnejšo zahvalo. — Zlasti se zahvaljujemo učiteljskemu zboru II. mestne deške šole, ravnateljstvu učiteljišča in vsem, ki so posuli prezgodnjo gomilo našega blagega pokojnika s cvetjem.
ŽALUJOČI OSTALI.
ZAHVALA.
Vsem, ki so nam ob priliki prebridke izgube naše iskreno ljubljene matere oz. sestre, stare matere, tašče in svakinje, gospe
Fran]e Eliri roj. Hanptman
stali ob strani s tolažilno besedo in dejanjem, jo spremili na njeni zadnji poti, izrekamo najsrčnejšo zahvalo. Posebno sc zahvaljujemo vsem darovalcem cvctja, .Zadrugi pleskarjev in slikarjev«, tvrdkama .Brata Eberl nasled. Martine, Černc & Ko.« in .Orient. ia njihovim nameščencem.
V Ljubljani, dne 8. aprila 1924. Rodbini:
EBERLOVA ln HAUPTMANOVA.
KOMPANJONA za manjšo, že vpeljano, dobro industr. podjetje in razpečavanje, sprejmem. - Potrebni kapital 30.000 Din. Naslov: «Krasna eksistenca št. 1975« upravi.
~SOD O VIČ AR "
zanesljiv, trezen delavec, dobi takoj mesto proti dobri plači, hrani in stanovanju. -Ponudbo pod «Sodovičar St.
1976« na upravo lista.
PROSTOR za DELAVNICO
IŠČEM v mestu na kakem dvorišču za takoj ev. preureditev in čiščenje na lastne stroške. — Ponudbe na upravo pod »Delavnica«.
LEPA PRILIKA.
,HISA v Mariboru, z vodo in elektr. razsvetljavo, naprodaj po nizki ceni. Zamenja sc tudi proti dobavi lesa. Stanovanje takoj na razpolago. Informacije daje pisarna dr. Vladislava PEGANA, odvetnika v Ljubljani	1992
PRODA SE več dobro ohranjenih
MOŠKIH OBLEK
med njimi žaket in smoking-oblcka, poleg tega še nekaj ženske obleke, kostemi. — Ogleda sc na Sv. Petra nasipu št. 49, I. nadstr., od 10 J dop. do 6 zvečer.
VRTNICE
nizke, triletne cepljenke, 40 najlepših vrst, po 10—12 Din komad, za takojšnjo saditev, nadalje rudeče grozdičje, bršlin in gladiole nudi slav. občinstvu v mestu in na deželi ANTON FERANT, trg. vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg štev. 3.	1653
I. preoblikovalna
damskih slamnikov in moških klobukov
Demone & zavrSan
Ljubljana, Mestni trg 7 izdeluje po najnovejših modelih. Istotam velika zaloga damskih slamnikov, naki-tenih in praznih ter raznovrstnega nakita.
Tvrdka
LWanek
Ljubljana
Cfts OpHBO* vauia	Barometer t mm	Termometer	1'eihruui. Hiterencn t O	Nebo, votrori	Padavin, v mm
7./4. 21 h	732 4	80	0-3	dež jug	
8./4 7 h	730-7	9-5	04	oblač. vzhod	32
M. 4 h	728-4	ua	0-5	obiač. j. vzh.	
					
HVLM
Kaučuk pete in kaučuk podplate
nosijo otroci in odrasli, ker so trpežni, ceni in udobni za noŠn '».
i iim.n.iiiMHiM.niiiHii^—ш^ид^мшист————
Kopirne knjige госипоу, komisijske knjižice, šolske mape, notese itd.
dobavila najceneje
Hnjipeziiico K. T. D.
Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/II
P. n.
i šivilje gospodinje j
: opozarjamo, da so zopet do- = [ speli najboljši šivalni stroji :
iGritznerl
i v vseh opremah, i
i Š j P^ek T vezen jo ter | I Krpanju perila in I
j KOgftVlC (štofanje) brez- j I olačno edino le pri: j
(Josip Peteline I
Sv. Petra cesta št. 19, PRIPOROČA svojo bogiio zalogo najmodernejše obdelano KOŽUHOVINO, SPREJEMA vsa popravila, kakor ■«,..,.	= tudi barvanje lisičjih in dru- j | LUJI)! ЗПЗ, SV. Petra IU Š gih kož. — Velika izbira 1 = ' s ?nn' i športnih ČEPIC in moških i KLOBUKOV. — Shranjuje tudi vsakovrstno kožuhovino čez poletje.
s 6 kratno povpčavo ugodno prodam. Vprašanja na upravo pod »Daljnogled«.
Kupim večjo množino
BUKOVIH HLODOV
nežamane in žamane, 40 do 100 mm debeline in od 2 m naprej dolžine; pot«>m javor-jove HLODE od 25 cm debeline naprej, od 2.50 m naprej dolžine. Dirpktne oferte na: V. STUZZI, Ljubljana, Sodna ul. 4, II. nadstr. 2023
Malo posestvo
za vsako obrt ali letovišče, 15 min. od Šmarjeških Toplic
v Šmarjeti it. 25, obstoječe iz hiše, 4 sob, kuhinje, jedilne shrambe, kleti, kozolca, hleva, skednja, svinjaka, dveh vrtov, dveh njiv ter treh oralov zrelega bukovega gozda se bo prodalo na dražbi dne 18. maja ob 2. uri popoldne. — Polovico kup- | nine takoj, ostanek po po- i godbi.	2000 i
Prodam 2 — 3000 kilogramov
zdrave REPE.
IVAN KURALT, valjčni mlin, Domžale. 2021
Prodam stružnico
(Drehbank) za železo, kompletno, prenovljeno za 18.000 kron. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 2022.
Javorjavih
HLODOV
belih, I. in II. vrste, od 30 cm in 2 m naprej, za dobavo aprila t. L, KUPIMO vsako partijo. Ponudbe franko vagon z navedbo množine na: «STANIVA«, Celje.
Najceneje
DRVA
trda in mehka, žagana in cepljena, večje in male množine, od 25 kg dalje dostavlja na dom.
Naročila sprejema: H. PETRIČ, Gosposvetska cesta 16/1. - Tel. 343.
j Mehanika delavnica pod vod- ; ! stvom iviznanega strokov- | } njaka in mehanika Stanko j r Ga eta na razpolago za ši- : i valne stroje vseh sistemov š i	in koles. 7084 l
HIŠA naprodaj__
СГЈ^ГниК^! NAPRODAJ je več voz — Več se poizve pri A. stavb. trdega kamenja SUŠNIK, škoija Loka St. 79. j in nekaj tiso£ stare ZIDNE
OPEKE pri RUPARJU, go-stilna, Tržaška cesta St. 11.
Obleke!
za gospode in dečke kupiš najceneje pri tvrdki
Ložar & Bizjak
Ljubljana, Sv. Pertra cesta 20 Obleke tudi po meri in najnovejšem kroju.
Več različnih motorjev in i'vokoles, rabljenih in novih, poceni naprodaj. — LJUBLJANA, Karlovska сез!а St. 4. 1961
KUPIM
ELEKTROMOTOR
1 Уг HP, 110 Volt., za isto-smerni tok. Pori'dbe s ceno na upravo pod štev. 1987.
fl!
\ШШ\
Brez kvarjonja blaga kemično •naženje ln vsakovrstno bar-
ANTON BOC
LJubljana, Šelenbnrgova nI. 6/1 Gl>nce-ViS ne.
Inserati v »Slovencu« imajo popoten uspeh!
LOKAL
V elektr brušenje
se sprejemajo rabljene BRITVICE (Gilette, Mera itd.) v drogeriji »ADRIJA«, šelen-bnrgova ulica 5.	1826
LOKAL iščem.
Podjeten, že 20 let v Ljubljani dobro vpeljani trgovec z manutakturo, išče srednje velik lokal za takoj ali pozneje. - Ponudbe pod «LO-KAL 205« na upravo lista.
za manjšo trgovino, iSčemo za takof ali za poznejši čas. - Ponudbe na upravo lista pod «Lokal« Stev. 1966.
Naznanilo.
V župnišču v Šmartnem pri Velenju se vrši ZASEBNA DRAŽBA premičnin po pok. preč. gospodu župniku Francu Cizej v četrtek, dne 10. aprila 1924. Začetek ob 10 dopoldne.	Sorodniki.
ZNIŽANE CENE za otroške VOZIČKE!
Novi modeli. Poslužujte sc izdelkov domače tovarne, otroških vozičkov in dvokoles »TRIBUNA« F. B. L. Ljubljana, Karlovska cesta 4. Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumatika; sprejemajo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanjc dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki franko.
H Kje se najbolje kupi,	|
I je že brez dvoma znano! p
g,Pri nizki ceni4S
g IGNACIJ ŽARGI Ш g Ljubljana, Sv. Petra c. 3 g
BE Nudi cenj. odjemalcem veliko izbero potrebščin za	86}
ra KROJAČE in ŠIVILJE. — Velika izbera ROKA-	n
S VIC, NOGAVIC, triko-PERILA in površne ženske	■
H vol. jopice, razno moško, damsko in otročje perilo,	H
gg svilene pletene SAMOVEZNICE itd. po priznano	H
■	znižanih cenah!	* •
NA DEBELO I	NA DROBNO!	H
Vino
Vino
podružnica
vinarske zadruge
„L J U T O M E R C A N"
za ljutomerski in ormožki okraj v Ljubljani, Stara pot 9. poleg vojaške bolnice
nudi svoja zajamčeno
pristna ljutomerska vina
po ugodnih cenah in pod solidnimi plačilnimi pogoji. Vino	Vino
f»|
Najboljši in nalpripravneišl pisalni stroj za potovanje
THE REX Co
GRADIŠČE 10 • - -
Telefon 268 S
Opalografi v vseh velikostih In opalografline potrebščine vedno » zalogi.
ia
NOVI MODELI 1924 — ZNIŽANE CENE1 DVOCILINDERSKI ,SCOUT' Din 27.500--
Cene na podlagi današnjih kurzov in tarif.
TAKOJŠNA DOBAVA IZ LASTNE ZALOGE.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo)
AMERICAN MOTORS LTD
Telefon interurb. 477. — LJUBLJANA — Dunajska cesta 12.
izdaia konzorcij »Slovenca«,
Odgovorni urednik: Franc Krcinkar v Ljubljani.
Jugoslovanska tiskarna y, Ljubljani.