Pridni učenki v spomin.
Poroča Št. Jelenec.
1 ^^^ -^^^me^ zvestimi čitatelji »Zvončka" na Dvoru je bila tudi H m^^^k H Klinčeva Vidka. Kako težko je pričakovala prihoda vsake \^^UbS^T\     I   številke!   Kako  se  je  veselila  lepih   slik   in  zanimivih
B* **jWl. ^'"^^B         ^li Klinčeva Vidka nZvončka" ne bo več brala. Žč
mL>^%&Lr~M pozimi jo je zgrabila kruta bolezen,  vso pomlad je bo-
lehala in na praznik sv. Petra in Pavla je sirotica umrla.
Dne  1. julija so jo  pokopali na tihem pokopališču  pri sv. Juriju na
Dvoru.   K zadnjemu  počitku so jo spremili vsi učenci dvorske šole.   Pred
domačo hišo in na pokopališču so ji zapeli po eno žalostinko. Šest učencev
—.    247    .—
je nosilo krsto, spremljale pa so jo učenke v belih oblekah s svečami in lili-jami v rokah. Ob grobu pa ji je izpregovorila v slovo učenka Tilka Jelen-čeva tako-le:
Spoštovani pogrebci! Ravnokar se je vsula gruda prsti s pretresljivim glasom na krsto moje součenke Vide Klinčeve. Devet let je bila stara, tu-kajšnjo šolo je obiskovala tretje leto. Kako je bila pohlevna in pridna, to bi vedeli povedati njeni učitelji. Dokler je le mogla, je hodila v šolo, a težka bolezen ji je to zabranjevala.   Obolela je še pred Božičem.   Nekega
®                                          ®
@         •         '     •,.                 ®
mrzlega zimskega dne se je hotela v ,dolinki' malo posankati, a kmalu je pribežala domov vsa premrta, ubožica si je nakopala težko udno bolezen, ki jo je potrpežljivo prenašala. Med njeno boleznijo je bila tudi birma v naši župniji. Ker pa bolno siroče ni moglo v Žužemberk, jo je gospod kne-zoškof birmal v domači cerkvi. V svoji bolezni je prebila mnogo trpljenja. Na praznik sv. Petra in Pavla je pa ljubi Bog hotel v svojem rajskem vrtu še eno cvetko. Poslal je ob 4. uri zjutraj angela smrti in ta jo je od-trgal ter hitro odhitel z njo v rajski vrt, kjer kraljuje večno veselje.
—«   248   •—
Truplo krije mrtvaška zemlja, duša pa uživa veselje, ki ga je Bog obljubil tistim, ki ga ljubijo.
Draga Vidka! Solza bridkosti mi sili v oko ob bridki izgubi, saj setn s teboj izgubila eno najboljših prijateljic. Pa jokati se ne smem, ker to bi pomenilo, da ti zavidam veselje, ki ga že uživaš s svojimi tremi bratci in sestrico v nebesih.  V tolažbo mi je pesem:            ..        ....   ¦    .
Le kviž nam sveti govori,                               ¦'¦ -
da spet se vidimo nad zvezdatni.
Ljuba Vidka! Blagor ti, ki si zamenjala v nežni mladosti tuzemsko živijenje z večnim življenjem ter se preselila iz doline solz v večno veselje!
Vidka, ostaneš nam vedno v spominu!
Kakor sem te prosila ob tvoji smrtni postelji, prosim te tudi zdaj, ne pozabi na nas, prosi Boga, da nas varuje vsega zla in pridi nam naproti, kadar dojde ura naša!   Ljuba Vidka, počivaj v miru!