Leto LXVIII PoStnina plačana v gotovini tf Ljubljani, v sredo, dne 12. junija 1940 itev. 132 a tali 2 din Naročnina mesečno 25 Din, sa inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, ea inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul 6/111 srovENEC Telefoni nredniitra In nprarei 40-01, 40-08, 40-03, 40-04, 40-05 — izhaja ruk dan sjntra] razen ponedeljka in dneva po praznika Čekovni račun: Ljubljana itovillu 10*50 in 10.349 m inserate. Uprava: Kopitarjeva nliea številka K Nizozemska Indija Že ob priliki, ko je zasedla Nizozemsko nemška armada, smo na tem mestu obravnavali vprašanje, kaj se bo zgodilo s kolonijami nizozemske države, ki so že dobrih 300 let v njeni posesti in obsegajo ogromno površino dveh milijonov kvadratnih kilometrov s 60 milijoni prebivalcev. Potem ko se na teh otokih najbolj zainteresirane države — Anglija, Amerika in Japonska — izjavile, da bodo v vzajemnem sporazumu šiejkoprej smatrale za posestnico Nizozemsko in v tem pogledu ne bodo dopustile nobene izpre-membe, je to vprašanje v sedanjem trenutku zopet postalo pereče, kakor je to bilo že treba pričakovati. Čimbolj se namreč bliža možnost, da bi posegle Zedinjene države Severne Amerike v evropsko vojno, tem večja je nevarnost, da ne bi skušala tega izrabiti japonska, da seže po nizozemskih otokih, ki leže med Indskim in Tihim oceanom in se imenujejo po znanstvenem geografskem imenoslovju Indonezija. Indonezija je za Nizozemsko ogromnega pomena, ker od nje Nizozemci v prvi vrsti žive, bi pa seveda tudi za vsakega drugega pomenila neizmerno bogastvo na surovinah in izvestnih živilih. Na Sumatri se dobiva gumi, na Borneu in Javi so obsežna ležišča nafte, drugod pridobivajo kositer; kava, čaj, tobak in sladkor rastejo na vsem otočju. Iz Indonezije prihajajo tudi najboljše vrste lesa, kakor so ebenovina, kandel, teak in mahagoni, da ne omenjamo raznih proizvodov, ki jih potrebuje industrija lcpotil. Nizozemska je investirala v Indonezijo okoli 5 milijard frankov, ena šestina nizozemskega prebivalstva živi od trgovine s kolonijami in v materni deželi bi bilo 400.000 ljudi brez dela, če bi ne bilo indskih kolonij. 200.000 Nizozemcev, ki stalno živi v Indoneziji, ima povprečno od 20.000 do 240.000 frankov dohodka na leto. Noben beli človek v Indoneziji ni siromak in vsak ima najmanj dva domačina služabnika, katerim je treba na mesec plačati po 40 frankov vsakemu. V glavnih mestih, kjer prebivajo belokožci, vlada razkošje, kakršnega si v Evropi ne more privoščiti najbolje situirani meščan. Danes vlada Indonezijo Njegova Eksce-lenca Jonkheer A. V. L. TjaHa van Starken-borgh Stachou\ver. Je generalni guverner nizozemske kraljice, ki ne vlada samo Indonezije, ampak tudi Curacao v Karibskem morju in Surinam ali nizozemsko Cuinejo v Južni Ameriki. N jegova oblast je veliko večja, kakor je oblast angleškega podkralja v Indiji, ki ima demokratično ustavo s parlamentom, čigar ogromna večina so predstavniki indskega naroda. Indoneški otoki so razdeljeni v okraje, v katerih vladajo domači sultani, ki imajo z nizozemsko vlado, oziroma z njenim generalnim guvernerjem »pogodbe«, ki pa vladarske pravice tlomačih poglavarjev omejujejo na minimum. Zraven njih obstoja ljudsko zastopstvo (Volksraad) v Bataviji. v katerem zavzemajo polovico sedežev domačini, drugo polovico pa Nizozemci. Pravice tega ljudskega zastopstva so tudi zelo omejene in sme generalni guverner razveljaviti vsak sklep tega »parlamenta«, kakor lahko razveljavi tudi vsako odredbo kakšnega domačega sultana. V resnici je torej generalni guverner diktator, posebno pa danes, ko^ so tako brzojavne, kakor telefonske in poštne zveze z Nizozemsko popolnoma pretrgane. Toda generalni guverner nima samo pravice razveljavijenja zakonov ali odredb, ampak sme tudi sam brez ljudskega zastopstva izdajati zakone in v tem primeru ne potrebuje niti njega sledeče odobritve. Ta stvar je danes zelo važna, kajti če bi prišlo zaradi nizozemskih kolonij do spora med Japonsko na eni in Anglijo ter Ameriko na drugi strani, kdo ima pravico te kolonije braniti pred kakšno tujo armado — ker armada generalnega guvernerja ne obstoja danes iz ničesar drugega kakor iz tlomače policije — jiotem ima generalni guverner pravico, da pokliče na pomoč tisto velesilo, glede katere misli, da mu more najbolj jamčiti, da se bodo kolonije po vojni vrnile Nizozemski. Nizozemci so svoje kolonije do minule svetovne vojne vladali z lahkoto, ker se domačini, ki so precej leni in brezbrižni, niso upirali, čeprav so bile zlasti v prvih dveh stoletjih nizozemske vladarske metode v Indiji precej brezobzirne in je nastopil preobrat šele v začetku 20. stoletja. Treba pa je pripomniti, da ta preobrat ni samo zasluga nizozemske kolonialne vlade pod modrim in blagim kraljeva-njem kraljice Viljemine, ampak je bil deloma jjovzročen tudi po prvi vstaji domačinov po svetovni vojni 1914—1918. ko je bila v Indoneziji močno razširjena komunistična propaganda. Odslej se vladajo nizozemske kolonije zelo pametno in tolerantno in se je življenjski standard domačinov, ki jc bil prej neverjetno nizek, podobno kakor v angleški Indiji, izboljšal. Menda ni treba posebič pripominjati, da so takrat nezadovoljnost prebivalstva netili tudi Japonci, za katere to otočje postaja čedalje liolj važno, kar je tudi eden izmed vzrokov, tla Azija ni danes dosti manj vznemirjena, kakor je večno nemirna Evropa. Bogato nizozemsko otočje je postalo, odkar je Amerika naseljevanje Japoncev presekala, najbolj obsežno torišče japonske emigracije. Japoncev in Kitajcev je danes v Indoneziji poldrug milijon in je v njihovih rokah zlasti trgovina in obrt. Japonska je tudi za Nizozemsko največji odjemalec produktov Indonezije, strategično pa pomenijo ti otoki postajo na poti v Avstralijo,, ki je tudi predmet japonskih želja in namenov. Iz teh okoliščin se je že takoj po minuli svetovni vojni izcimila napetost ne samo med Japonsko in Združenimi državami Severne Amerike, ampak tudi med Japonsko in Anglijo, ki se po Japoncih čuti danes ob Aziji prav tako ogroženo, kakor ameriški narod. Posebno pa prinaša sedanji konflikt v Evropi, ki kliče Ameriko v evropsko območje, s seboj veliko nevarnost, da bi mogla na tihomorski obali Azije nastati profiangleška in protiameriška fronta, kar sta doslej zadrževali dve okoinosti: vojska s Kitajem in pa Sovjetska Rusija. Če Po italijanski vojni napovedi Italijansko orožje se ni poseglo v bojf pač pa so zavezniki ujeli številne italijanske parnike Proglas kralja Viktorja Emanuela Rim, 11. junija, AA. Štefani: Kralj in cesar j* objavil tale proglas operativui državni oboroženi sili: Kot vrhovni poveljnik vse državne oborožen« 5 sile na kopnem, na morju in v zraku se odzivam svojim osebnim čustvom ter prevzemam svoje mesto med vami kot sem to storil pred 25 leti. Zaupam predsedniku vlade, vodji fašizma in prvemu maršalu cesarstva poveljništvo nad operativnimi četami na vseh bojiščih. V uri, ko delite z menoj globoko ljubezen in neomejeno vdanost, naši brez-smrtni domovini, pripravljajoč se, da ramo ob rami z zavezniško Nemčijo prevzamete nove težke preizkušnje z neomajano vero. da jih boste obvladali, gre moja prvat misel k vam, vojaki, na kopnem, morju in v zraku. Združen z vami kot nikoli do-zdaj sem prepričan, da se bo vašemu junaštvu in patriotizmu italijanskega naroda ponovno posrečilo izvojevati zmago našemu slavnemu orožju. Bojišče, 11. oktobra 1940. — Viktor Emanuel. Mussolini je vrhovni poveljnik italijanske vojske Rim, 11. junija, t. Reuter: Danes je bil objavljen kraljevi ukaz, ki pravi, da je Mussolini imenovan za vrhovnega poveljnika vseh italijanskih vojnih sil. Maršal Badoglio je imenovan za načelnika glavnega generalnega štaba, maršal Graziani pa za načelnik generalnega štaba suhozemske vojske. Za načelnika mornariškega generalnega Štaba je imenovan admiral Cavagniari, za načelnika generalnega štaba letalstva pa je imenovan general Pricolo. Mussolini je že izdal prvo dnevno povelje, ki se glasi: Od danes morajo naša orožja in srca strmeti samo za enim — zmagati. Živel naš kralj! Rim, 11. junija, t. Štefani je dopoldne objavil, da je vrhovno vojaško poveljstvo z generalnim štabom odpotovalo iz Rima v neznano smer Zadnje ure miru na meji med Francijo in Italijo Milan, 11. junija. DNB.: »Gazetta Del Popolo« objavlja poročilo o tem, kako so potekle zadnje ure miru na italijansko-Irancoski meji. Po tem poročilu so bili zadnji vlaki v Francijo snoči med 19. in 23. uro. S temi vlaki se je vozilo nekaj diplomatov Med zadnjimi potniki, ki so se peljali čez mejo v Francijo, je bil tudi primas Poljske kardinal Hlond. Z zadnjimiv laki iz Francije v Italijo pa je prispelo nekaj italijanskih državljanov iz Niče in sosednjih krajev južne Francije. Potem, ko so ti zadnji vlaki odpeljali — pravi omenjeni list — so čete odšle na postojanke pri Ponte Sin Lui-giana. Milan, 11. junija. DNB: Čim se je v Turinu zvedelo za italijanske napoved vojne Franciji, je mestno poglavarstvo sklenilo spremeniti imena nekaterih turinskih ulic. Med drugim je angleški korzo dobil ime Corso Constanzo Ciano. Lyonski korzo se bo odslej imenoval Corso Tirana, marsejski trg pa je dobil ime Corso Mediterano. Naloga Italije ne bo lahka Milan, 11. jun. Stelani: »Popolo d'Italia« piše o najnovejših dogodkih ter poudarja med drugim, da je Italija brezpogojno morala začeti vojno. V članku dalje stoji, da ni nikakor treba misliti na to, da bo naloga Italije lahka, čeprav je sovražnik že dozdaj pretrpel težke poraze. Francija m Anglija sta se znašli v boju na življenje in smrt in se bosta borili z vsemi silami ter se pri tem posluževali vseh vojnih in gospodarskih sredstev. Zato bo — pravi omenjeni list — ta vojna za Italijo težka in bo v tem oziru v sorazmerju z velikimi cilji, za katerimi teži italijanski narod. Italijanski parniki se potapljaio sami Algericas, 11. jun DNB: Čim so mornarji dveh italijanskih ladij zvedeli, da je Italija napovedala vojno, so takoj potopili svoji dve ladji ter se deloma v čolnih, deloma pa s plavanjem rešili čez zaliv Algericas na špansko ozemlje. Ottawa, 11, jun. AA. Policija je prijela več sto Italijanov po V6ej Kanadi. Ob izlivu reke Sv. Lav-renca je bila zažgana italijanska tovorna ladja Karo Moni (4000 ton). Ladjo je zažgala posadka sama po bi se Japonski posrečilo, da kitajsko vprašanje na ta ali oni način likvidira in da si s So vjetsko Rusijo razdeli politična in gospodarska območja v Aziji, potem bi bilo za obe anglosaški vcicsili in razume se tudi za Francijo, ki ima prav tako kakor Anglija baš v bližini nizozemskega kolonialnega območja svoje velike indokitajske kolonije, prepozno, da bi se ubranile nevarnosti, katero je treba zajeziti že sedaj. Odslej bo zato pri razmotrivanju in reševanju velikega evropskega spora treba resno upoštevati tudi razmerje sil in niedscliojne napetosti teh sil na Daljnem vzhodu, tako dn se utegne sedanja vojska raztegniti čez vseh pet kontinentov sveta in se nam odpirajo vse kaj drugega ko razveseljive perspektive v bodočnost človeštva napovedi vojne, ker je bila v bližini kanadskega zbirača min, ki jo je spremljal predvčerajšnjim o priliki njenega odhoda iz Montreala. Kanada, Nova Zelandija in Južna Afrika napovedale Italiji vojno Ottawa, 11. jun. AA. Kanadski parlament je sprejel soglasno predlog, da se Italiji napove vojna. Predlog je bil sprejet z dviganjem rok. Predsednik kanadske vlade Mackenzie King je v svojem govoru obsodil dejanje Italije ter izjavil, da je s tem končana dolga doba negotovosti. Zavezniki bodo sedaj vedeli, kaj morejo napraviti in proti komu se imajo boriti. Mackenzie King je dalje izjavil, da je sklep Italije stopiti v vojno, še bolj okrepila odločnost zaveznikov in Kanade, ki 6e bo neomajno borila do konca. Nato je govoril še vodja konservativne opozicije Hamson, ki je istotako sporočil odločnost Kanadčanov boriti se na strani zaveznikov. London, 11. junija. AA. Havas: Poročajo, da je vlada Nove Zelandije napovedala Italiji vojno. London, 11 junija, t. Reuter: Kolonialno ministrstvo za dominione je objavilo popoldne, da je Južna Afrika objavila vojno Italiji. Sinila, lt. junija. A A. Reuter. Indijski podkralj jc napovedal vojno stanje med Indijo in Italijo. Kolikšna ie italijanska vojska London, 11. junija. AA. Reuter. Pooblaščeni londonski krogi v zvezi z vstopom Italije v vojno ugotavljajo, da italijanske sile utegnejo šteti 70 ali 80 mobiliziranih divizij, oziroma poldrug milijon mož ter številno letalstvo in mornarico. Razume se, da to pomeni veliko povečanje sovražnih sil. Treba je pričakovati, da bodo uporabili v sedanji vojni več vojaštva, kakor v pretekli vojni. Pred očmi imajo tukajšnji krogi več ciljev, proti katerim bi mogla biti uporabljena italijanska vojska. Mislijo predvsem na Korziko, Malto in otok Ciper. »Giornale dMtalia« piše: Odločitev Italije Jugoslavije ni presenetila Rim, 11. junija, b. Belgrajski dopisnik »Giornale dTtalia« in »Piccola« Toma Joli poroča, da je bil včerajšnji govor Mussolinija sprejet v vsej Jugoslaviji z največjim zanimanjem in mirom, ker odločitev Italije ni prišla nenadoma in se je že davno vedelo, kaj se pripravlja. Posebno velik vtis je napravil oni pasus govora, v katerem Mussobni naglaša, da Italija ne namerava razširiti vojske na druge fronte. V belgrajskih vladnih krogih je bil z največjim zadovoljstvom in olajšanjem sprejet oni del Mussolinijevega govora, ki se tiče Jugoslavije in Balkana. V teh krogih se poudarja, da je jugoslovanska nevtralnost dobila s to izjavo Mussolinija potrdilo, da je pravilen pravec jugoslovanske politike, ki je bila izvajana od vsega začetka vojske. Krogi, ki so blizu ministrstva zunanjih poslov, zatrjujejo, da Jugoslavija svoje dosedanje po- litike ne bo spremenila in da se bo jttgoslovansko- italijanski prijateljski pakt še bolj utrdil. Berlin, 11. jun. b. »France Continental Press« poroča iz Belgrada, da so diplomatski krogi v Jugoslaviji sprejeli mirno poročilo o vstopu Italije v vojno, ker so že davno vedeli za vojne priprave Italije, ki v Jugoslaviji niso izzvale nobene zaskrbljenosti. Preuričani so « nevtralnosti Uelorada . i ^ 'n f , . , « . » i A , i/, » /V.'/i Kaj bo storila Turčija? Po pogodbi, ki je bila 19. oktobra podpisana med zavezniki in Turčijo, bi morala Turčija sedaj zaveznikom prihiteli na pomoč, ko jim je Italija napovedala vojsko. Drug člen pogodbe se namreč glasi sledeče: 1. »V primeru, da bi kaka evropska sila izvedla napad, ki bi imel za posledico vojsko v Sredozemlju, v katero bi se zapletli Francija ali Britanija, nudi Turčija Franciji in Britaniji sleherno podporo, ki je v njeni moči.« 2. >V primeru, da bi kaka evropska sila izvedla napad, ki bi imel za posledico vojsko v Sredozemlju, v katero bi bila zapletena Turčija, liosla Francija in Britanija s Turčijo sodelovali in ji nudili sleherno podporo, ki je v njuni moči.< Po besedilu te pogodbe bi sedaj Turčija bila dolžna, da pomaga zaveznikom v vojski z Italijo. Delna mobilizacija v Turčiji Rim, 11. junija, b. Po poročilih iz Ankare izvaja ruska diplomacija silen pritisk na Turčijo, da bi še nadalje ostala nevtralna, ker se nevtralnosti Turčije pripisuje velik pomen za obdržanje miru na Balkanu. Istotako pa zapadni demokraciji pritiskata na Turčijo, da izpolni svojo pogodbo napram zapadnima državama. Ni še jasno, kakšno stališče bo zavzela turška vlada. Po nocojšnji konferenci je bila odrejena delna mobilizacija turške vojske in je bilo poklicanih pod orožje 6 letnikov rezervistov. Izvršena je sedaj mobilizacija 1. in 2. poziva. Španija ostane nevtralna Madrid, 11. jun. 99. Reuter: Pooblaščeni španski krogi izjavljajo, da z vstopom Italije v vojno stališče Španije ni v ničemer spremenjeno. Izjavlja se, da do zdaj niso bili podvzeti nobeni novi ooli-tični ali vojaški ukrepi. Pomorska bitka pri Malti? Aieksandrija, 11. junija, b. Snoči ob 8 so močne enote sredozemskega ladjevja izplule iz Aleksandrije v neznano siner. Okoli polnoči so dospela številna poročila o močnem topniškem streljanju z morja. Kakor se jc pozneje javilo, se je bila pri Malti velika bilka med angleškimi in italijanskimi vojnimi ladjami. O rezultatu le bitke še ni podatkov. Ve se samo to, da je več italijanskih podmornic izplulo v Sredozemsko morje, ki jih zasleduje angleško letalstvo. New>ork. 11. junija, b Nemško zunanje ministrstvo poroča, da so italijanske čete vdrle v Francijo. Zavezniki so v Sredozemlju dobro pripravljeni London, 11. junija, t. Reuter: Reuterjev vojaški strokovnjak piše, da je Italija bolj nevarna na morju ko pa na suhem. Italijanske podmornice lahko iz številnih italijanskih pristanišč odhajajo ter napadajo prometne zveze med severno Afriko in Francijo. Prav tako lahkp italijanska lelala opravljajo svoje delo v vseh delih Sredozemlja. Italijani so zgradili mnogo podzemeljskih letališč na Egejskih otokih, na Siciliji, v Panteleriji in v Libiji. Toda po italijanskem napadu na Abesinijo so se zavezniki tudi začeli pripravljati povsod v Sredozemskem morju. Gibraltar, Malta in Ciper so bili najmoderneje utrjeni. Francoski pristanišči Al-žir in Oran sta moderni vojni pristanišči. Prav tako je tam mnogo oporišč za podmornice. Vsi zavezniški rttšilci so zgrajeni za preganjanje italijanskih podmornic. Zavezniško vojno brodovje je dvakrat tako močno ko pa italijansko. Italijanski Le-ros je samo 60 milj od Egipta, toda tudi zavezniško letalstvo se zaveda svoje naloge proti italijanskim oporiščem. Francozi pognali v zrak mostove med Somalijo in Abesinijo Džihuti, 11. jun. t. Reuter: Francoska vojska je pognala v zrak mostove na meji med Irancosko Somalijo in Abesinijo. — Razpoloženje francoske vojske v Džibutiju je sijajno. Italijanske oblasti so dale ustreliti rasa Hai-luja, ki se je boril na njihovi strani med zadnjo vojno Italije proti Abesiniji. Za njegovega naslednika je bil imenovan Fiturari Birru. Lov za italijanskimi parniki Durbans, 11. junija, t. Reuter poroča iz Južne Afrike, da so se italijanski parniki »Gerusaleme« (8352 ion), »Timavo« (7540 ton) skušali onespo sobiti za uporabo na ta način, da so skušali na- sesti na plitvino. Prvega je zapazila angleška križarka, drugega pa angleško letalo. Oba so odpeljali v bližnja angleška pristanišča. Iz Melbournea poročajo, da so tam zajeli veliki italijanski parnik »Remo« (9780 ton). Gibraltar, 11. jun. t. Reuter: Sest italijanskih parnikov se je skušalo potopiti, toda angleške oblasti so jim to preprečile. Nevarni pasovi v italijanskih vodah London, 11. junija. AA. Reuter. Britanska admiraliteta sporoča podrobnosti v zvezi s polaganjem min na italijanski strani. V celoli je šest nevarnih pasov v italijanskih teritorialnih vodah. Prvi pas je v Beneškem zalivu in obsega Benetke in Trst, drugo minsko polje je v Quarnerskem zalivu in v vodah otokov Cresa in Lušinja. Priporoča se ladjam, ki plovejo v jugoslovanske luke, naj se drže jugoslovanskih teritorialnih voda. Tretji pas je okrog pristanišča Brindisi in Bari. Četrti pas se vleče v zalivu Taranto, peti pas ob vzhodni obali Sicilije ter obsega ludi Messinsko ožino. Tri minska polja so položena ob libijski obali (luka Ben-ghazi), od katerih se dve vlečeta vse do egiptske meje. Deveti pas se vleče severozahodno v smeri od Rodosa in obsfga važnejše vode Dodekaneza, vštevši Iu tudi italijansko oporišče Leros. Končno admiraliteta sporoča, da so vse albanske teritorialne vode postale nevarne zaradi min. Zemunska vremenska napoved: Delno oblačno v vsej kraljevini, le v primorskih krajih bo prevladovala velika pooblačenost. V primorju in v gorskih predelih utegnejo biti nalivi in krajevne ne-. vihte. Toplina bo na severni polovici države nekoliko padla. Zagrebška vremenska napoved: Spremenljivo • krajevnimi nevihtami Sklepi hrvatskih časnikarjev Preteklo nedeljo je bila v Zagrebu letna skupščina »Časnikarskega društva banovine Hrvatske«, katere se je udeležil tudi predsednik glavne uprave osrednjega društva iz Belgrada g. Mrzljak. Po poročilu predsednika g. dr. Branka Sokoloviča je bila soglasno sprejeta tale rcsolucija: »1. Časnikarsko društvo banovine Hrvatske pozdravlja pravno uresničenje načela avtonomije Časnikarskega društva v kraljevini Jugoslaviji, kar je že doslej bilo uresničeno v naši vrhovni organizaciji. —■ 2. Novi upravi se naroča, da pri vseh merodajnih činiteljih vse ukrene, da bi se režim tiska, ki je zaradi nenavadnih razmer podvržen nenavadnim ukrepom, tako izvajal, da bi na eni strani bil nosežen namen teh ukrepov, da bi se pa na drugi strani mogli izogniti škodi, ki bi iz tega mogla nastati za časnikarje in za tiskovna podjetja. — 3. Nova uprava ima dolžnost z vsemi silami in skupaj z drugimi časnikarskimi društvi delovati, da bi se izboljšale delovne razmere časnikarjev, pri čemer naj se zlasti brigajo za dve stvari: a) da se časnikarjem zagotove prejemki v skladu z njihovimi javnimi funkcijami in socialnim položajem v današnjih izrednih razmerah, ter b) da se po možnosti uveljavi načelo popolnega nedeljskega počitka ali vsaj pravična nagrada za nedeljsko delo. — 4. V zvezi z izvajanjem pokojninskega zavarovanja časnikarjev se novi upravi naroča, naj skupaj z drugimi časnikarskimi društvi v državi poskrbi, da se zbero sredstva za pokojninsko zavarovanje tistih časnikarjev, članov posameznih društev, katerih sedanja uredba o pokojninskem zavarovanju časnikarjev ni omenila.« — Nato je bila soglasno izvoljena nova uprava s predsednikom dr. Sokolovičem na čelu, Ob rojstnem dnevu bratov Radičev »Hrvatski Dnevnik« prinaša za rojstni dan bratov Radičev 11. junija uvodnik, kjer govori o zaslugah teh dveh mož za hrvatski narod ter med drugim na koncu takole sklepa: »Najprej je treba okrepiti zaupanje vase in svojo življenjsko sposobnost. Poln tega zaupanja se mora hrvatski narod pripraviti ter pogumno počakati vse dogodke, ki prihajajo z vso silo. Treba 6e je okrepiti z vero, da je naš narodni obstoj zagotovljen vse dotlej, dokler bo ohranjena naša narodna duša. V tem zaupanju je treba zb'rati svoje sile, ki jih bo potreboval v časih, ki prihajajo. V sebi moramo pomnožiti odpor zoper V6C, kar bi se lotilo naše narodne svobode in naše narodne samobitnosti. Vera v svojo pravico in pripravljenost, to pravico braniti, mora prevzeti vsakogar izmed nas ... Pravica, ki 6e ne brani, je malo vredna. Vsa zgodovina hrvatskega naroda pa je polna boja za pravico. Brata Radiča sta v tej zgodovini napisala en list: boju za politične pravice sta dodala še boj za socialne pravice. V tem je njuna glavna sila in največji pomen v življenju hrvatskega naroda.« Siovanstvo in Sovjetska Unija »Narodna odbrana« prinaša članek pod naslovom »Jugoslavija in SSSR«, kjer v glavnem naglaša tole: »Danes odpadajo vsi razlogi »slovanske« sentimentalnosti. Moderni Rusi so pri izdelovanju svoje države, ki temelji na bistveno drugačnih temeljih kakor druge države v Evropi, zavrgli tudi pojem sentimentalnega nacionalizma ter ustvariti nov pojem »delovnega patriotizma«. Če se pa že sklicujejo na razloge nacionalnih potreb, kakor je bilo na primer o pomoči istokrvnim bratoti v Ukrajini in Beli Rusiji, to za siovanstvo v najboljšem slučaju pomeni le golo politiko. Ostajajo tedaj le stvarni razlogi, ki morejo voditi današnjo sovjetsko zunanjo politiko v razmerju do Slovanov in tudi do drugih neslovanskih narodov. Če se pri tem že cme-nja siovanstvo, se omenja le iz političnih razlogov. Če danes interesi 6ovjetov velevajo, da jc na Balkanu treba ohraniti mir ter tako preprečiti pritiskanje osvajalcev na naše kraje, in če je Sovjetska Rusija voljna in pripravljena, da bi se današnje stanje na Balkanu obdržalo, v tem primeru bi naši interesi mogli biti le v skladu s temi interesi, kar je zelo ugoden temelj za razvijanje naših odnošajev do SSSR ... V celoti je psihološki moment za boljše razmerje z Rusijo zelo ugoden, ker temelji na stvarnih temeljih. K '.emu je treba dodati še vedno sveže in starodavno zaupanje našega naroda v Rusijo, Id je morda sentimentalno, čeprav 6o Rusi pojem sentimentalnosti že vrgli iz svoje politike.« »Samouprava« zoper SDS Zadnje čase je razmerje med JRZ in SDS zaradi volitev na Hrvatskem postalo precej napeto. To dokazujejo tudi članki, ki jih prinaša Vilder-eva »Nova Riječ« kot glasilo SDS, ter odgovori selgrajske »Samouprave«. Belgrajska »Samouprava« je te dni prinesla dolg članek zoper SDS, o tateri med drugim takole govori: »Še od poprej dobro vemo, kdo so samostalci iz Banije, kakšni so, kadar so v vladi, in kakšni, kadar so v opo-ticiji. Da so danes tako hudi nam je še bolj razumljivo. Nikakor ne morejo mirno prenesti dejstva, ia so pri občinskih volitvah na Hrvatskem doživeli polom. Zato se zdaj poslužujejo vseh nedovoljenih sredstev, da bi preslepili javnost z razlago volivnih izidov v svojo korist.« Nato list naglaša, da SDS očita JRZ, češ da je JRZ zoper sporazum, medtem ko je zoper njega prej SDS ter pripoveduje, kako je g. Vilder leta 1928 preganjal voditelje HSS. Zdaj pa ti ljudje niso več nikaki eksperti za Hrvatsko. Nato list nadaljuje: »Stari nasprotniki skupnega sodelovanj in sporazuma spretno prikrivajo sledove ter udat^ajo po tistih, ki so sporazum sklenili. Prav zato zdaj namigujejo celo na srbijanske opozicijske stranke ter skrivaj z njimi delajo sporazume za skupno akcijo, in sicer s tistimi skupinami, ki so se izrekle zoper sporazum z dne 26. avgusta. Ali je to lojalnost do dr. Mačka, ki se mu g. Vilder sicer tako rad in spretno priklanja?« V drugem članku se list peča z g. Vilderjem samim ter pravi, da ta gospod ni niti Srb ter zaradi tega tudi ne more biti voditelj Srbov. Ker je g. Vilder najbrže Hrvat, naj gre v HSS ali pa naj ustanovi zase kako novo stranko, če je ostal integralen Jugoslovan. List 6e potem norčuje iz bahanja SDS, ki se baha s silo seljačke demokratske koalicije, češ koliko nas je. Pravi, da je to podobno tisti šali o Črnogorcu, ki je dejal: »Nas in Rusov je 200 milijonov«. List pravi: »Mi vemo, koliko je .Rusov', naj nam on še to pove, koliko je samostojnih demokratov v SDK... Če hoče, mu bomo pošepnili na uho, kojiko ima pristašev med Srbi na Hrvatskem, ko vidimo njegovo občutljivost ob polomu njegove politike na Hrvatskem.' Francoska poročila: Nemci iele obkoliti Maginotovo črto Pariz, 11. junija. Havas. V toku včerajšnjega dneva so poskušali Nemci izkoristiti vsa svoja krajevna napredovanja ter razširiti svojo operativno cono s tem, da so napadali povsod ob mostovih in prehodih. Z velikimi žrtvami se jim je posrečilo zasesti nekaj ozemlja. Zapadno od Oise se vrši še nadalje frontalni pritisk. V prvi vrsti prodirajo oklopne enote. Nemške oklopne enoto so prispele do spodnjega toka Seine med Rouenotn in Verno-nom. Nekaterim oddelkom se je posrečilo priti celo na drugo obalo reke, loda tu gre, kakor pravi uradno sporočilo, samo za nekatere oddelke in manj pomembne proboje. Pri sovražni pehoti je opazili utrujenost. Tako postajajo napadi pehote med lieauvaisom in Oiso vedno manj srditi, čim več časa mine. Francozi se borijo stalno tudi med umikanjem. Umaknejo se nekaj kilometrov nazaj šele potem, ko so prizadeli sovražniku velike izgube. Letalstvo vedno bolj podpira čete. Francosko vojno poročilo Pariz, 11. junija. AA. Havas. Uradno poročilo od 11. junija zjutraj se glasi: Potrjujejo, da so bili med morjem in Oiso preprečeni sovražni poskusi priti čez Seino. Med Oiso in Ourcqo je sovražnik ponoči poskušal priti v stik z našimi novimi postojankami. Nič pomembnejšega ob Aisni in Meusi. Na alpskem bojišču so naše čete na svojih postojankah in niso bile napadene. Pariz, 11. junija. Heuter. Iz francoskega uradnega poročila se vidi, da je nemško prodiranje v Chanipagni, ki ima namen obkoliti Maginotove utrdbe in jih zavzeti od zadaj, popustilo. Na drugem krilu so bili vsi nemški poskusi, prekoračiti spodnjo Seino, preprečeni. V srednjem delu bojišča je prišlo do novega strategičnega umika, ki je omogočil Francozom zavzeti nove postojanke, katere še niso bile napadene. Poročila, da so odšle na francosko bojišče nove britanske čete, so javnost zelo ohrabrila. En francoski vojak proti dvema ali trem nemškim, en tank proti štirim London, 11. junija, t. Reuter: Danes popoldne je prišel v London član francoske akademije in znani pisatelj Andre Maurois. Med vojno opravlja pri angleškem radiu službo pojasnjevalca razmer na francoskem bojišču. Takoj po prihodu je sprejel časnikarje in jim izjavil: Zapustil sem Pariz včeraj, ko je prebivalstvo začelo bežati iz Pariza na vseh mogočih vozilih in peš. Vtis, ki ga imajo sedaj Francozi, da so Nemci tako blizu njihove prestolnice, je težko popisati. Edino, kar nas preveva, je to, da se danes Francozi vojskujejo tako, kakor se niso vojskovali nikdar v zgodovini. V tej strašni bitki se en francoski vojak bori proti dvema, včasih proti trem Nemccm, en francoski tank pa se bori proti trem ali štirim nemškim tankom. Kljub vsej te strašni premoči pa se naša vojska sijajno drži in zadržuje prodiranje skoraj na Vsej fronti, Če bomo pravočasno dobili poifnoč, tedaj bomo to vojno dobili, toda pomoč mora nujno priti pravočasno. Nc gre za mesece, ampak dneve! Za nas je boljša dobro opremljena divizija, ki nam pride sedaj na pomoč ko pa deset divizij, ki bi prišle na pomoč šele čez nekaj mesecev. Številni med nami upajo na pomoč iz Amerike. Mi poznamo Amerikance in vemo, da nam bodo pomagali, toda pomagati nam morajo takoj! Zdaj ne gre za govore, zdaj gre za tanke, topove. Vse to moramo dobiti čim prej v velikih količinah. Če nam bo vse to dano v duhu bitk in spopadov v Dunkerqueu, tedaj bomo dobili to vojno! Topniški ogenj ob južni Maginotovi črti Basel, 11. junija. AA. Reuter: Francoska arti-lerija je na južnem delu Maginotove črte srdito bombardirala nemške postojanke z onstran Rena in sicer zjutraj na vse zgodaj. Bombardiranje je spremljal artilerijski ogenj. Opaziti je bilo dve, požara, od katerih je bil eden posebno hud. V Nemčiji je nekaj na vso moč gorelo. Zatem je bilo opaziti pet raket, ki so padale druga za drugo nad nem&ke postojanke in so jih verjetno spustila francoska letala, da bi mogla ugotoviti škodo, povzročeno s francoskim topovskim ognjem. Nemški tanki že pri Parizu Pariz, 11. jun. b. Poroča se, da «o nemške kolone tankov pri&le že v pariško področje. Glavne borbe se vrSe v dolini Seine, zapadno od Pariza in v dolini Ourque. Berlin, li. jun. b. Nemški letalci so danes metali letake nad Parizom, v katerih pozivajo Francoze, da opuste nadaljnji odpor. Nemški tanki so prispeli v bližino Pariza, ki so ga obkolili na ae-veru v polkrogu od 30 do 35 milj. Pariz, 11. jun. b. Vojni poveljnik Pariza j« izdal snoči nove odredbe za obrambo Pariza. V teku včerajšnjega dne so bila premeščena posamezna ministrstva v pokrajino. Premestitev uradov se je nadaljevala tudi danes, tako da bodo ostali v Parizu samo najvažnejši uradi, ki so octrefccii za obrambo mesta. Ameriško veleposlaništvo fe še v Parizu Pariz, 11. junija. AA. Reuter. Britansko_veleposlaništvo ie zapustilo Pariz. Veleposlaništvo USA je še vedno tam. Pariz, lt. junija, t. Reuter. Člani diplomatskega zbora, ki so zapustili Pariz ponoči, so srečno prišli na svoja mesta v provinci. Številni člani diplomatskega zbora so govorili, da so bili zasledovani od letal, zasledovan je bil tudi avtomobil pa-peškega nuncija Naleria Valerija. Anglija pošlje v Francijo vsa razpoložljiva sredstva London, 11. junija. Reuter: Angleška vlada smatra, da mora takoj z vsemi razpoložljivimi sredstvi in brez odloga stopiti v liorbo v Franciji. Kontingenti svežih čet so že odšli iz Anglije in se izkrcali v Franciji, da bi okrepili angleške čete, ki se sedaj bore na strani francoskih zaveznikov. Ojačeno je bilo tudi angleško letalstvo v Franciji. Angleška mornarica neprestano bombardira nemške čete na obali. London. 11. jun. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo sporoča, da je v noči med nedeljo in ponedeljkom bilo vrženih čez 6600 zažigalnih bomb na gozdove v Ardenih in da so te bombe povzročile požar za požarom. Razen tega so nastale še eksplozije. Operacije angleških bombnikov so obsegale ozemlje od ustja Sonune do porurske industrijske pokrajine. V nedeljo je bilo v 15 minutah vrženih 2000 bomb na sovražne kolone in na sovražne vojne objekte neposredno za bojiščem. Srednji bombniki so bombardirali oklopne enote in motorizirane kolone sovražnika, ki so se gibale proti zavezniškemu levemu krilu. Presoja položaja v Londonu London, 11. jun. t. Havas: Poučeni krogi v Lonj donu mislijo, da bo čez tri ali štiri dni uničen nemški pritisk. Pristavljajo, da F------■' "1 ^otkelu sovražnika zadržuje'® živahne politične konference v zvezi s SDS Belgrad, 11. jun. m. Tudi današnjemu dnevu so v notraoje-političnem pogledu dajale obeležje številne konference, ki 60 jih imeli posame-ni člani vlade. Predvsem so imeli danes dopoldne sestanek člani vodstva samostojne demokratske stranke. Minister dr. Budisavljevič in senatorja Vilder in Ko-sanovič, ki so nadaljevali razpravo o stanju, ki je za to politično skupino nastalo po njenem znanem stališču, ki ga je z ozirccn na zadnje občinske volitve v banovini Hrvatski zavzela proti JRZ in njenemu predsedniku vlade g. Cvetkoviču. Politični krogi, ki 6toje blizu vodstva SDS, so po današnji konferenci ministra dr. Budisavljeviča, Vildra in Kosanoviča objavili, da samostojni demokrati trdo- vratno vztrajajo na svojem dosedanjem stališču, ki ga je obrazložil minister dr. Budisavljevič. Na drugi strani je pa imel podpredsednik vlade dr. Maček daljši razgovor s posameznimi hrvatskimi ministri. Najprej je povabil k sebi ministra za pošto, brzojav in telefon dr. Torbarja, za tem finančnega ministra dr. Šuteja, končno pa ministra brez portfelja dr. Barišo Smoljana, Po teh razgovorih )e g. dr Maček 6prejel tudi predsedn:ka vlade g. Dragiša Cvetkoviča. Po daljši konferuenci sta oba vodilna politika 6edanje vladne kombinacije med drugim tudi razpravljala o vseh aktualnih notranjepolitičnih vprašanjih, ki 60 trenutno na dnevnem redu. Obravnava proti morilcem dr. šuflaja m .t . i t v. . t t »t*-.-1 r" , > . y o»-r i tv;» •' ' ' . , ... ■ • i i..' .. , j ; '' Zagreb, 11. junija, b. Danes se je nadaljevala razprava proti Branliu Zvergerju in tovarišem zaradi umora vseučiliškega profesorja Šuflaja. Zaslišane so bile posamezne priče, od katerih so nekatere težko obremenjevale obtožence. Posebno zanimiva je bila priča Manko Gagliar-di, ki ie bil intimen prijatelj pokojnega Šuflaja. /r« »'»■L*. < ti,'» • * • A bi A . ,4 ,*» I « p-*' se bo jutri nadaljevalo. Odborova seja katoliških škofov Zagreb, 11. jun. b. Danes ob 9.30 je pričel svoje delo poslovni odbor episkopata v nadškofijskem dvorcu v prisotnosti dr. Alojzija Stepinca, nadškofa zagrebškega, dr. Ivana Šariča, nadškofa vrhbosanskega, dr. Ujčiča, nadškofa belgrajskega, dr. Klemna Bonefačiča. škofa splitskega, dr. Antona Aškatnoviča, škofa djakovskega, dr. Josipa Nemško vojno poročilo pravi, da odpor francoske vojske peša Glavni stan vodje rajha, 11. junija. DNB: Vrhovno poveljstvo poroča: Velika bitka med obalo Rokavskega preliva in Meuso je še vedno v polnem teku. Na desnem krilu in v središču se nadaljuje zasledovanje raztepenih francoskih armad brez prestanka. Med Reimsom in Argono divja srdita, a uspešna bitka. Na več krajih so močni sovražni oddelki odrezani ter obkoljeni in bodo uničeni. Zaradi težkih in krvavih izgub kakor tudi zaradi izgub na ujetnikih in materialu vseh vrst občutno peša sila sovražnega odpora. Naši letalci so z bombami napadli pristanišče in pristaniške naprave v Havru, kjer so razdejali pristaniške naprave ter potopili en rušilec. Poškodovali so tudi druge ladje, med njimi en rušilec in 2 prevozniški ladji po 6000 ton. Našim letalskim silam, ki so bombardirale goste sovražne kolone na njihovem umiku ter čete, ki so se zbirale, se je posrečilo razen tega z bombami zadeti več mostov čez Mamo in čez spodnjo Oiso ter jih deloma porušili in s tem onemogočiti umik sovražnim četam. Na Severnem morju so nemške letalske sile 9. junija z bombami zadele eno križarko in štiri prevozne ladje, ki so bile težko zadete, tako da je večina zgorela. Sovražna letala so ponovno pod varstvom noči metala posamezne bombe nad severno in zahodno Nemčijo. Znatne tvarne škode ni bilo. Skupne sovražne izgube v zraku so včeraj znašale 20 letal, od katerih jih je bilo pri letalskih spopadih samih sestreljenih 19, s protiletalsko ar-tilerijo 6, ostanek pa je bil uničen na tleh. Razen tega so bili sestreljeni trije baražni baloni. Od naših letal se jih osem ni vrnilo v svoja oporišča. Poročnik Pekelmann, ki je poveljeval četi pehote, je pokazal na čelu svoje čete zgledno hladnokrvnost ter prisilil osem sovražnih oklepnih edinic k vdaji. Berlin, 11. jun. A A. Kakor prej je tudi zdaj težišče zasledovanja sov^ižnika na desnem krilu Hitro prodiranje močnih nemških oklepnih ed'nic in hitrih oddelkov, ki so tu nastopili, jc dcvedlo do tega, da so mogle biti močne sovražne 6ile odcepljene in zajete. Čeprav se ne more govoriti o strnjeni bojni črti od Atlantske obale do Argona, je vendar možno te boje oceniti kot edinstvene operacije. Z ozirom na to je tudi v prvi vrsti treba razumeli dejstvo, da se v poročilih državne oborožene sile s precejšnjim pridržkom objavljajo tako kraji kakor tudi poročila o številu ujetnikov in vojnega plena. Dosedanje število vojnih ujetnikov in količine vojnega plena 60 zelo velike. Sovražni odpor je čedalje manjši, prvič zaradi izgub na ujetnikih, drugič zaradi velikega števila mrtvih in ranjenih. Posebno je treba poudariti pomen sovražnih izgub na vojnem materialu vseh vrst. Teh izgub Francozi 6edaj, ko so izgubili industrijsko pokrajino, ne bodo mogli nadomestiti iz lastnih virov. Berlin, 11. jun. DNB: S pristojne vojaške strani poročajo: O priliki nastopa nemških eskader in borbenih čolnov ob britanski vzhodni obali je prišlo do ostrih močnih bojev med hitrimi bojnimi čolni in britanskimi rušilci. Nemški hitri čolni so 6e vsi vrnili v svoja oporišča. Podrobnosti o bitki se ne objavljajo Nekje ob Reni, 11. jun. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča, da niti nemško niti francosko vrhovno poveljstvo nc sporočata podrobnosti o gigantski borbi, ki se že šest dni vodi na zapadnem bojišču. Navzlic temu se lahko trdi tole: Nemško poveljništvo ne namerava zasedati mest in ozemlja, temveč uničiti francosko vojsko. Odj>or Francozov je nenavadno žilav. Uspehi Nemcev so veliki in na gotovih odsekih definitivni. Na gotovih krajih se Francozi bore med umikanjem. Na srednjem delu bojišča imajo velike izgube. Berlin, 11. jun DNB: Merodajni vojaški krogi poročajo, da skupne letalske izgube sovražnika od 5 junija do danes znašajo 437 letal in en balon. Od tega števila je bilo v zračnih borbah zbitih 249, ostala letala pa so bila uničena na letališč'1 Srebrniča, škofa krškega, o. Jeronima Mileta, škofa šibeniškega in dr. Viktorja Buriča, škofa senj-skega. Konferenca poslovnega odbora episkopata bo trajala verjetno dva dni. Strogo izvajani brezmesni dnevi Belgrad, 11. junija, m. Subotiška policija je na brezmesna dneva preteklega torka in petka izvršila racije j)0 mesnicah in gostilnah ter zalotila 15 mesarjev, ki so skrivaj svojim odjemalcem prodajali meso na ta dva dneva. Zalotila je tudi dva gostilničarja, ki sta svojim gostom postregla z mesom. Vse kršitve predpisanih brezmesnih dni je policija zajirla ter jih izročila sodišču, kar dokazu|e, da bodo oblasti pričele strogo nadzorovali izvajanje omenjene uredbe. Zagrebška knjižnica Zagreb, 11. jun. b. Danes ob 11 dopoldne je zagrebški župan dr. Mato Starčevič odprl mestno knjižnico, ki je bila ustanovljena pred 33 leti in ima danes nad 50.000 zvezkov. V čitalnici so na razpolago številni časopisi, v prvi vrsti iz banovine Hrvatske, potem glavni listi iz države, pa tudi iz inozemstva. Zatem je mestni župan odprl mestni higienski muzej. Belgrajske novice Belgrad, 11. junija, m. Gradbeni minister je izdelal uredbo o izdelavi in uporabi golih in izoliranih elektr. vodov in izoliranih cevi in priprave. Uredba je objavljena v današnjih »Službenih Novinah«. Belgrad, 11. junija, m. Minister za trgovino in industrijo je predpisal uredbo o prenosu pristojnosti za podeljevanje dovoljenj gostinskih obratov od banov na oblasti I. stopnje. Uredba je objavljena v današnjih »Službenih Novinah« ter je stopila v veljavo osmi dan po objavi. Belgrad, 11. junija, m. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje je izdal navodila za izvajanje uredbe o doprinosu za narodni invalidski sklad. Vsa ta navodila so objavljena v današnjih »Službenih novinah«. Ob sklepu lista: Zavezniška letala so bombardirala Asmaro London, 11. junija. Reuter: Zavezniška letala so danes bombardirala letališče in han-gerje na letališču v Asmari (Fritreja). Ta letališča so bila največja italijanska letališča v bližini Rdečega morja. Tri naša letala se niso vrnila Rojstni dan knegin;e Olge Ob priliki rojstnega dne izrekam VaSemu kr. Visočanstvn najlepše čestitke in najboljše ielje t svojem in ▼ imenn prebivalstva poverjene mi banovine, zagotavljajoč Vas obenem popolne ndanosti. Ban dr. Marko Natlačen. Belgrad, 11. junija. AA. O priliki rojstnega «me Nj. kr. Vis. kneginje Olge je bila danes zahvalna služba božja v dvorski kapeli na Dedinju. Udeležili so se je Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga s princezinjo Elizabeto, dvorne dame in člani civilne in vojaške hiše Nj. Vel. kralja. Belgrad, 11. junija, m. Listi poročajo o zahvalni službi božji, ki je bila danes dopoldne ob priliki rojstnega dne Nj. Vis. kneginje Olge v dvorski kapeli na Dedinju. Tukajšnjo popoldansko časopisje prinaša ludi slike kneginje Olge ter v priložnostnih člankih opisuje plemenito delo kneginje Olge v najrazličnejših dobrodelnih organizacijah, predvsem v zimskih mesecih in o skrbi, ki jo posveča kot predsednica društvu Rdečega križa. Angleški kralj čestita romunskemu kralju London, 11. j-un. A A. Reuter: V pismu, s katerim je angleški kralj Jurij VI. čestital romunskemu kralju Karolu II. k njegovi desetletnici, odkar je stopil na prestol, ie poudaril sledeče: Z živim zanimanjem sem zvedel za čedalje tesnejše vezi med balkanskimi državami ter za njihovo okrepljeno odločenost, da se upro napadu, s katere koli strani. S spoštovanjem in občudovanjem 6em spremljal prizadevanja vaše vlade za neodvisnost in nevtralnost Romunije. Želim Vam vedno uspeha pri teh prizadevanjih. Iskreno pa upam. da bodo Romuniji prihranjene vojne grozote. Pošta iz Južne Amerike bo prihajala čez Sovjetijo Buenos Aires, 11. jun. DNB: Z ozirom na novo nastali položaj z vstopom Italije v vojno, je glavno ravnateljstvo pošte in telegrafa republike Argentine razglasilo, da ustavlja sprejem pisem in denarnih pošiljk po dosedanjih potih v Evropo. Zvezo med Evropo in Južno Ameriko so vzdrževale italijanske iadje. Poročilo pripominja, da se bo od primera do primera sprejemala pošta za srednjo in vzhodno Evropo. Ta pošta bo poslana preko Združenih ameriških držav. Japonske in pa Sovjetske Rusije. Pošiljke za balkanske države in bližnji Vzhod preko Anglije se bodo prevzemale samo na riziko pošiljatelja. Trdijo, da argentinska vlada sklepa o tem, ali je treba prepovedati argentinskim ladjam pluti pod lastno zastavo v Evropa Tedenska razprava v spodnji zbornfci Podpredsednik angleške vlade Atlee o umiku na Norveškem in o vojni z Italijo Norveška vlada bo sedaj vsa svojo sredstva aala na razpolago zaveznikom pri njihovem nadalj-netn vojskovanju proti Nemčiji. To je lep dokaz, da norveški narod veruje v zmago zaveznikov. Izgubili smo nosilko letal in dva rušilca Obžalujem, da moram obvestili spodnjo zbornico, da smo v severnih vodah izgubili nosilko letal »G 1 o r i o u sc, dva rušilca in prevozni petro-lejski parnik ter parnik za tankanje. Vse te enote so spremljale prevoz naših čet z Norveške. Zakaj se vojskujemo z Italijo Od danes zjulraj naprej pa smo v vojnem stanju z Italijo. Italija je napovedala vojno Franciji in Angliji. Malokdaj je bila kaka odločitev sprejeta * j• ' 'rt' -v.v.V«' Prav gotovo ni bilo nobenega razloga za prepir med Italijo ter Francijo in Anglijo. Zavezniška naroda se nista nikdar vojskovala proti Italiji. Angleške simpatije in francosko orožje so v 19. stoletju podprle italijansko bitko za zedinjenje. Anglija in Francija sta vse storili, da se vojska ne bi razširila na Sredozemlje. Pri tem sta bili zelo potrpežljivi in se nista dali zapeljati. Zaplenili smo že 24 italijanskih parnikov Zakaj pa nam je Italija napovedala vojno? Zato, ker gospod Mussolini upa, da se bo sedaj lahko obogatil s plenom, V t,* Jt u rv/ r ® ,♦»»♦. u » «i ii V * « h rf.r j l «• o«tu'**mJ-' n', \*ki, > mrn —' Ti* ^f T 1» L • * W~~jnm -V. —.-V Jr |Kl % ».jrT*o »^l r* Hv "vs^-h/, t WY Do sedaj smo zaplenili na visokem morju 14 italijanskih parnikov, deset pa jih je bilo v angleških pristaniščih ob napovedi vojne, trije pa so se sami potopili. Tudi Italija bo sedaj začela čutiti našo blokado. Dva sta se sedaj odločila, da bosta uničila demokracijo in demokratične države. Kmalu po Mussolinijevem govoru pa je poslal predsednik Združenih držav svojo poslanico ameriški mladini. Misli Rooseveltovega govora so življenjsko vplivale na vse evropske narode, ki še žive v svobodi. Njegovo zagotovilo, da bodo Združene državo z vsemi materialnimi sredstvi podprle zaveznike, dokazuje, da bo nazadnje zmaga le na naši strani. Ta novi napad nas ne sme prav nič razburiti. Prav tako ne sme prav nič vplivati na naš sklep, da moramo uničiti vse naše sovražnike. Mi moramo zaupati v našo oboroženo moč in zaupati moramo v to, da bomo zmagali. Našo zavest v trenutku, ko je naš napor na višku in ko z vso silo delamo samo za to, da bi zboljšali vse sredstva za vojskovanje, mora dvigniti prepričanje, da se ne borimo samo zase in za svobodo svojih narndnv. ampak tudi za svobodo človeškega duha. Rooseveitov govor: Združene države bodo še bolj podprle zaveznike Charlottesvilc, 11. junija. Reuter. Predsednik Roosevelt je imel snoči v Charlottesvilu v državi Virginiji o priliki predaje diplom govor, v katerem je v glavnem dejal: Narod in vlada Združenih držav sta z največjim in naj resnejšim nemirom izvedela za odločitev italijanske vlade udeležiti se sovražnosti, ki sedaj besnijo v Evropi. Ameriške republike se nahajajo na strani onih narodov, ki so v borbi z bogovi sovraštva. Zedinjene države bodo nastopile v dveh smereh. Mi bomo dali onim, je dejal Roosevelt, ki se upirajo sili, večja materialna sredstva našega naroda, istočasno pa bomo pospešili uporabo teh , sredstev, da bi tudi sami v obeh Amerikah raz- i polagali s pripravljenim moštvom, da bi lahko odgovorili nalogi, ki bi eventuelno lahko nastopila v * primeru izredne potrebe. Vsa pota, ki vodijo k ustvaritvi teh ciljev, morajo biti zavarovana pred obstrukcijo. Mi ne bomo popustili v svojem tempu in ne bomo krenili s svojega pola. Časi so taki, da se zahteva predvsem vsa hitrost. Roosevelt je nato pozval Amerikance, naj prevzamejo žrtve in naj se z vsemi silami posvetijo delu. Obrazložil je napore ameriške vlade, da bi Italijo ohranila v miru. Poudaril je, da je predložil in izjavil svojo pripravljenost, zahtevati od ostalih zainteresiranih držav zvesto izpolnitev vsakega sporazuma, ki bi bil sklenjen glede preureditve odnošajev, kar je zahtevala Italija, ako Italija ne vstopi v vojno. Na žalost, je dejal Roosevelt, vodja italijanske vlade ni bil pripravljen sprejeti predloženega postopka. Roosevelt je tudi poudaril, da je skušala ameriška vlada sodelovati z italijansko vlado za izvedbo stalnejšega reda na svetu. Ta red naj bi obsegal zmanjšanje oborožitve in liberalnejši mednarodni gospodarski režim. Navzlic temu se je italijanska vlada izjavila za ono, kar je imenovala »svobodo morja«, ter stopila na stran Nemčije. Na ta način je Italija pokazala, da ne spoštuje pravic in varnosti drugih narodov ter življenja prebivalcev onih držav, ki jih je neposredno ogrozila razširitev vojnega spopada. Ob koncu svojega govora je Roosevelt izjavil naslednje: Italija je tudi dokazala, da ni pripravljena mirno uresničiti svojih zahtev. 0 politiki ameriških izolacionistov je Roosevelt dejal: Nekateri izmed njih očividno gojijo še vedno upanje, da si mi lahko neovirano dovolimo, da Združene države postanejo osamljen otok na svetu, nad katerim naj bi vladala filozofija sile. Naravno je, da se mi sprašujemo, je dejal Roosevelt, kako bi mogli preprečiti, da bi državljani naše države prispeli v ječo, ki mu jo pripravljajo nasilneži. V pripravljeni tekst svojega govora je Roosevelt zapisal še tale stavek: Na današnji dan 10. junija 1940 je roka, ki je držala bodalo, zarila to bodalo v hrbet svojega soseda. Newyork, 11. junija. A A. Reuter. Predsednik Roosevelt je izjavil snoči, da so določbe zakona nevtralnosti Zedinjenih držav razširjene na Italijo. Združene države so zelo blizu vojne Newyork, 11. junija. A A. Reuter. Predsednik newyorške občine La Guardia je izjavil predstavnikom tiska, da so danes Združene države mnogo bližje vojni kot so bile v dneh, ko je bila potopljena »Lusitania«. La Guardia je dejal, da je bil Rooseveitov govor naravnost odličen in da je Roosevelt šel v svojem govoru, ne da bi objavil vojno, tako daleč, kolikor je bilo le mogoče. Mislim istotako kot Roosevelt in to je Roosevelt zelo jasno povedal. La Guardia potuje v Kanado, kier bo imel jutri govor. Ford bo izdeloval 1000 letal dnevno Detroit, 11. junija. Havas. Henry Ford je izjavil, da zdaj njegovi inženirji izpopolnjujejo nov tip letalskega motorja, ki bo popolnejši od sedanjih. Ford je že pred nedavnim izjavil, da bi mogel izdelati na dan po tisoč letal. Od tedaj skupno s svojimi inženirji proučuje lovska letala vrste Curtis, ki mu jih je poslalo ameriško vojno poveljstvo, da bi spoznal, če je takšna letala možno v njegovi tovarnah izdelovati v velikih serijah. Abesinski cesar v Londonu London, 11. jun. AA. Hava9: Bivši abesinski cesar je odpotoval iz Bata, kjer je sedaj prebival, takoj po italijanski objavi vojne v London. ^..... ......SHHHHHIBSk ^ ......j Ljubljana, 11. jun. Ob priliki rojstnega dne IfJ. kr. Vis. kneginje Olge je poslal ban dravske banovine dr. Marko Natlačen tole brzojavno čestitko: V pokrajini severno od Pariza se bije bitka, ki se po svoji ljutosti in obsežnosti more primerjati samo i boji za Verdun v svetovni vojni. Na splošno je mogoče reči, da Ncmci postopoma napredujejo proti jugu kljub nad vse jiinaškemn odporu Francozov in kljub velikim izgubam. Po vojnih poročilih so vedno oklopne divizije tiste, ki žanjejo odločilne uspehe. Predor, ki so ga Nemci napravili na zapadnem flejij bojišča pri Rouenn, so v teku včeraišnicea ineva razširili še daije proti jugovzhodu tako, da London, 11. junija, t. Reuter. V spodnji zbornici je bila danes običajna tedenska razprava o položaju na bojišču. Ker predsednik vlade Churchill ni bil na seji, je podpredsednik vlade major Atlee podal poročilo o položaju. V sv«iem poročilu je med drugim izvajal: Naš umik iz Norveške Ker je predsednik vlade zadržan, bom jaz podal poročilo o položaju na bojišču. Ker je bil pritisk na drugih bojiščih premočan, so se naše čete umaknile iz Norveške. Norveške čete na severnem Norveškem so položile orožje, ker jim je tako ukazal njihov kralj. To pa se je zgodilo zato, da bi se preprečilo nadaljnje razdejanje dežele. Norveški kralj in norveška vlada sta prišla k nam, kjer bosta ščitila norveške koristi in skrbela naprej za usodo Norveške. Z veliko žalostjo smo ukazali umik naših čet z Norveške in to ravno v trenutku, ko se je potek bojev razvijal za nas ugodno. Zavzeli smo Narvik. Boji na Norveškem so trajali dva meseca in so se naše čete s kombiniranimi edinicami vojskovale daleč od svojih oporišč. Premoč sovražnika je bila velika. Odločili smo se za umik z Norveške tedaj, ko je bilo jasno, da se usoda vseh demokracij odločuje na bojišču ob Sommi in je od poteka te bilke odvisna tudi usoda Norveške in drugih narodov. To je bilo hudo za norveškega kralja in za norveško vlado, toda to se je moralo zgoditi. Dva meseca so se Norvežani borili proti Nemcem in v bistvu niso bili premagani. stoje od Rouena pa do Vcrnona nemške čete na Seini, mestoma pa so jo tudi že prekoračile. Med Beauvaisom in Oiso, to ic v središču bojišča, se francoske čete še vedno drže, kljub silovitim sovražnim napadom. Pač pa je popustilo desno krilo obrambe, južno od Soissonsa, kjer so nemške čete prekoračile reko Oureq in sc bližajo desnemu bregu Marne. Načrt nemškega poveljstva ie sedaj že razviden. Vidi se, da hočejo prebiti francoske čete levo in desno od Pariza na Seini in na Marni in tako zajeti Pariz z obeh strani. Zelo močni boji so tndi divjali južno od Rethe-la t Argonih, kjer pa se je Francozom posrečilo zaustaviti nemško prodiranje. Nemci napadajo v velikanskih množicah in ne Štedijo ne ljudi ne materijala, da čimpreje zlomijo sovražni odpor. Francozi se branijo s silno hrabrostjo, dasi so v hudi manjšini. Po neuradnem francoskem poročilu so nekatere divizije t boju od 10. maja dalje. Trenutno še ni razvidno, kakšne poslpdice ho za severno bojiš?« imel poseg Italijo v vojsko. Neznana podmornica ustavila ameriški parnik „Washington" Newyork, 11. junija, t. Reuter. Danes je neznana podmornica ustavila blizu Lizbone veliki ameriški parnik »VVashington«, ki je vozil domov Amerikance iz Evrope. Na parniku je bilo 1020 potnikov. Podmornica je dala parniku povelje, da naj se ustavi in da naj takoj vsi potniki z rešilnimi čolni odplovejo na morje. Ko je 570 potnikov že zapustilo parnik, je poveljnik podmornice dal znak, da naj se izkrcavanje ustavi, češ da ni ustavil pravega parnika. Sporočil je še, da čaka na neki drugi parnik. Straža Kanadcev pred kraljevo palačo v Londonu. Belgija se vojsku'e naprej Pariz, 11. junija. AA. Reuter: Po končani seji belgijske vlade je bilo izdano poročilo, ki pravi, da bo Belgija nadaljevala vojno na strani zaveznikov vse do zmage. Angleško letalstvo je vrglo nad Belgijo v zadnjih dneh na tisoče letakov, ki vsebujejo zadnjo izjavo predsednika belgijske vlade Pierlota, podano v parlamentu. Po tej izjavi bo Belgija nadaljevala vojno. Japonska ostane mirna Tokio, 11. jun. t Reuter: Danes je bila seja vlade, na kateri so razpravljali položaj, ki je nastal zaradi vstopa Italije v vojno. Poučeni krogi izjavljajo, da ta dogodek ne bo spremenil stališča Japonske, ki se bo še bolj posvetila ureditvi zadev na Kitajskem. Pač pa bo skrbno pazila na to, da se vojna ne bi razširila na Daljni Vzhod. Norveški kralj v Londonu London, 11. jun. AA. Reuter: Norveški kralj Haakon in prestolonaslednik Olaf sta prispela v London. Na železniški postaji so ju sprejeli predsednik in člani norveške vlade ter predstavniki angleške vlade. Norveški suveren se je podal takoj z avtomobilom v Buckinghamski dvorec. Cripps odpotoval v Moskvo Sofija, 11. jun. AA. Reuter: Davi je z ruskim letalom odpotoval iz Sofije v Moskvo novi britanski veleposlanik v Sovjetski Rusiji sir Stafford Cripps. Iz madžarskega parlamenta Budimpešta, 11. jun. AA. MTI: Na predlob predsednika poslanske zbornice Tasnauvja je zbornica brez razprave z 200 proti 2t glasovi sprejela zakonski osnutek stranke puščičastih križev o posebnem položaju narodnostnih skupin. Predsednik poslanske zbornice je ugotovil, da bi uzakonjenje tega osnutka kršilo samo temelje madžarske ustave. Izvzemši poslancev stranke puščičastih križev so vsi ostali poslanci protestirali proti temu osnutku ter vzklikali: »Izdajalci, ven!« Ko je ?pct nastal v poslanski zbornici mir, so poslanci brez razprave sprejeli predlog, da se podaljšajo izredna pooblastila vlade vse do 2. januarja 1<)41. (tOApo-datatvo Italijansko gospodarstvo Z vstopom Italije v vojno se je priključilo v boini metez 43 milij. ljudi, kolikor jih je štela Italija ]xi zadnjih cenitvah. V italijanskih posestvih pa živi okoli 9 milij. ljudi. Italija sama meri 310.000 km» in šteje na tem ozemlju, kot že omenjeno 43 milij. ljudi, tako da pride povprečno na 1 kin' 140.5 prebivalca. Pripominjamo, da znaša gostota prebivalstva v naši državi po zadnjih podatkih za 1938 samo 03 prebivalcev na kmJ. Posestva: Italijanska posestva so naslednja: V Afriki: Libija 1,760.000 km», od česar odpade na puščavo 1,200.000 km-'. Tu živi 870.000 ljudi; Eritreja, ki tvori obenem z Abesinijo in Somalijo italijansko vzhodnoafriško cesarstvo, ima površine 221.000 kmJ in okoli 1 milij. prebivalcev. Somalija ima na površini 702.000 kni2 1.3 milij. prebivalcev, sama Abesinija pa na 785.000 km2 5.3 milij. ljudi. V Aziji: Tu ima Italija majhno koncesijo v Tientsinu, ki ne pride dosti v poštev, večja njena posest pa so Egejski otoki, imenovani Dodekanez (Dodekanesos pomeni 12 otokov). Tu živi na 2.700 kv. km nad 140.000 prebivalcev. Industrija. O gospodarstvu žal Italija od začetka nove vojne sem ne objavlja več statističnih podatkov razen ob nekaterih prilikah. Zato tudi ne moremo podati trenutne slike položaja italijanskega gospodarstva. Omeniti pa moramo, da je Italija velika industrijska država. Po statistiki iz leta 1936, ko je bilo zadnje ljudsko štetje v Italiji, je bilo od pridobitno zaposlenega prebivalstva v kmetijstvu zajjoslenih samo še 48.2%, v industriji in prometu pa že 33.1%, v trgovini pa 8.2%. Po neki statistiki z dne 1. oktobra 1939 je bilo v Italiji 150.278 industrijskih podjetij s 3 milij. 597.000 delavci. Nadalje je bilo tega dne še 58.982 obrtnih podjetij z 222.700 delavci. V industrijo in obrt je bilo investiranih 110 milijard lir. Na veliko industrijo, ki zaposluje nad 250 delavcev, je odpadlo 1.153 podjetij s 1,533.000 delavci. Največji del italijanske industrije se nahaja na severu t. j. 43%, dočim je v srednji Italiji samo 27^> vse italijanske industrije. Italijanska mesta. V naslednjem podajamo statistiko prebivalstva največjih italijanskih mest. Dne 20. aprila 1936 (po zadnjem ljudskem štetju) je imela 22 velikih mest, t. j. mest, ki so štela nad 100.000 prebivalcev. Ta mesta so naslednja: Rim 1,179.000, Milan 1,114.000, Neapolj 876.000, Turin 637.000, Genova 631.000, 1'alermo 417.000, Florenca 331.000, Bologna 278.000, Benetke 270.000, Trst 252.000, Catania 244.000, Bari 196.000, Messina 195.000, Verona 162.000, Padova 143.000, Tarent 138.000, Livorno 128.000, Brescia 128.000, Ferrara 120.000, Reggio v Kalabriji 118.000, La Spezia (največje italijansko vojno pristanišče) Poštna hranilnica v letu 1939 Pretekli mesec smo poročali o razdelitvi sredstev PH na koncu lanskega leta, tako v aktivnem kakor tudi v pasivnem poslu. Sedaj so nam na razpolago še naslednji podatki o poslovanju PH v lanskem letu. Lansko leto je izplačala, oziroma pripisala na obrestih PH 40.1 milij. din (49.1), od česar pa je bilo odtegnjeno za rentni davek 1.4 (1.5) milij. din, posebnega prispevka za narodno obrambo pa 0.34 milij. dinarjev. Promet na čekovnih računih je lani narastel od 94.8 na 104.04 milijarde din, istočasno pa je narastel tudi odstotek brezgotovinskega prometa od 55.70 na 56.65%, kar je najvišji odstotek od začetka poslovanja sem. Po podružnicah se razdeli promet takole: centrala 51.3, Zagreb in Sušak 25.2, Ljubljana 13.8, Sarajevo 7.2, Skoplje 2.65 in 1'odgorica 0.9 milijarde din. Saldo čekovnih računov je narastel v teku leta od 1.709.9 na 2.023.0 milij. din. Predvsem se PH poslužujejo trgovci (z 8030 računi), društva, klubi, odbori itd., s 3147 računi, nadalje industrije s 2320, državni uradi s 1704, časopisi in revije 1120, denarni zavodi 1012 itd. Število inozemskih čekovnih računov se je lani zmanjšalo od 1034 na 1243, od tega iz Nemčije od 12.59 na 1003, iz Češko-Moravskega protektorata od 180 na 76. Krediti PH so bili na koncu lanskega leta naslednji (v milij. din, v oklepajih podatki za leto 1933): državni uradi 1.228.7 (1.036.36), občina mesta Belgrada 25.24, zadružne ustanove 163.0 (168.9), denarne zavode 90.0 (118.055), nadalje prehodna dolgovanja pošt 221.95 (229.3) milij. din. Od kreditev drž. ustanovam odpada na ministrstvo financ 937.7, na ministrstvo pošt, brzojava in telefona 3.9.75 in monopolsko upravo 251.2 milijonov dinarjev. Kreditov zadrugam in njih zvezam je bilo na koncu lanskega leta odobrenih 275.36, izkoriščanih pa 163.0 milij. din. Od odobrenih kreditov je odpadlo na Slovenijo 140.65, na Hrvatsko 49.6 in ostale pokrajine v državi 85.1 milij. din. Od kreditov denarnim zavodom v znesku 174.8 milij. din je bilo izkoriščanih 90.0 milij. din. Od odobrenih kreditov odpada na Slovenijo 31.15, na Hrvatsko 38.35, ostalo državo 105.1 milij. din. Lombardni krediti so se zmanjšali od 30.0 na 29.6 milij. din. Vrednostni papirji so narasli od 918.4 na 972.44 milij. din. Prvič prinaša poročilo tudi podrobne jiodatke o sestavi portfelja vrednostnih papirjev. Državnih papirjev je bilo 825.6 milij. din, od tega največ vojne škode 245.6, dobne razstave vršile pri nas v provinci. Da je zanimanje za razstavo veliko, kaže veliko število obiskovalcev. Razstava nam nudi pogled v razvojno smer Gorjtipove realistične smeri. Razstavljena so njegova jirva dela iz študijskih let, ]>otem iz prvih let po vrnitvi iz akademije, med katerimi je značilna njegova Mati. Nadalje obsega razstava večino del, ki so bila razstavljena lansko leto v Ljubl jani. Lepo število pa je najnovejših del, ki so na tej razstavi prvič razstavljena. To so pokrajinske slike iz Kranja in okolice. Zanje je značilno zlasti podajanje kontur, ki niso več trde, ainpuk prehajajo V značilno mehkobnost. Otvoritvi razstave je prisoslvovalo lepo število kranjskega občinstva, med drugimi smo opazili tudi kranjskega glavarja dr. Aridica, gimnazijskega direktorja Korbarja in celokupni profesorski zbor, katerega član je slikar sam. Otvoritveni govor je imel prof. Tine For-tuna. Pozdravil je in čestital je tudi predsed. kluba Lade in Društva slovenskih likovnih umetnikov prof. Šantel iz Ljubljane. Po otvoritvi so si navzoči pod vodstvom slikarja Gorjupa ogledali razstavo. Razstava je odprta dnevno od 9—19 in sicer do 24. junija. Priporočamo obisk razstave. Ljubljana — zasebni kliring: Berlin 1 marka........ 14.70—14.90 Zagreb — zasebni kliring: Solun 100 drahem ....... 33.90—34.60 Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem....... 34.15—34.85 Sofija 100 din.........80—90 Curili. Belgrad 10, Pariz 8.90, London 16, New York 446, Milan 22.50, Madrid 45, Berlin 148.25, Stockholm 106.25, Sofija 400, Varšava 90, Budimpešta 79, Atene 300, Carigrad 300, Bukarešta 225, llelsiugfors 850, Buenos-Aires 100. Vrednostni papirji Vojna škoda: BfilffHski iiieuiiki i/.miuiin Netiii-ietn s vin h nrn/.i** v Ljubljani 386—393 v Zagrebu 394 blago v Belgradu 390 denar Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 94—96, agrarji 50 blago, vojna škoda promptna 386—393, begluške obveznice 61—63, dalm. agrarji 53—54, 8% Blerovo posojilo 93.50— 94.50, 7% Blerovo posojilo 83.50—84.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 100.50 blago, 7% stab. r>oso-jilo 93 blago. — Delnice: Narodna banka 7.800—< 7.900, Trboveljska 250 denar. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 91—96, agrarji 50 blago, vojna škoda promptna 394 blago, begluške obveznice 62—62.50 (62), dalm. agrarji 53—54.50 (53.50), 4% severni agrarji 50.25 blago, 6% šumske obveznice 55 blago, 8% Blerovo posojilo 94.50 blago, 7% Blerovo posojilo 84.50 blago, 7% stab. jx>soji1o 93 blago. — Delnice: Priv. agrarna banka 172 blago. Trboveljska 250 —255 (248), Gutmann 55 denar, sladk. tov. Osijek 220 denar, Osj. livarna 160 denar, Isis 31 denar, Oceania 600 denar, Jadr. plovba 400 denar. Belgrad. Državni papirji: voina škoda promptna 390 denar (390), begluške obveznice 60—60.50 (60.50, 60), dalm. agrarji 52.50—54 (53), 4% severni agrarji 49.25 denar, 8% Blerovo posojilo 93.50 denar (94), 7% Blerovo posojilo 83.50 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 100.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7.800—7.950. Zitnl trg Novi Sad. Pšenica bač. okol. N. Sad 251 —53, gornja bač. 254—56, srem. slav. 251—53, gornja ban. 252—54, bač. ladja Tisa 255—57. Tendenca stalna, promet srednji. Sombor. Pšenica bač. okol. N. Sad srem., bač., baranjska, bač. okol. Sombor 250—52, gornja bač. srem. slav. 252—54, južna ban. 248—50, gornja ban. 252—54, bač. Tisa šlep I, Ha 254—56. — Oves bač. 202—204, srem. slav. 204-206. — Koruza bač. kosa duplikat 210—212. X Tendenca čvrsta, promet srednji. Cene živine in kmetijskih pridelkov V okraju Lendava, 6. junija: Biki I. 7.25—7.50, II. 6—7; telice I. 7—7.50, II. 6; krave I. 5, II. 4.50; teleta I. 8—9, II. 6—7; prašiči pršutarji 9—12 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. 13—15, II. 11 do 13, svinjina 15—17, slanina 19, svinjska mast 21; surove kože goveje 12, telečje 20 din za 1 kg. — Pšenica 230, ječmen 200, rž 180, oves 200, koruza 185, fižol 450—500, krempir 100; moka pšenična do 475, koruzna 225, ajdova 400 din za 100 kg. —. Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4—4.50, finejše sortirano vmo pri vinogradnikih 5—7 din liler. Problemi mariborske mestne občine v bodočnosti Ob priliki letošnje proračunske seje mariborskega mestnega sveta smo daljši članek posvetili preteklosti mariborske občinske politike, ob referatu mestnega finančnega referenta pa smo se ustavili pri trenutno aktualnih vprašanjih mariborskega mestnega gospodarstva. Tokrat bi radi pogledali nekoliko v bodočnost in v najširših obrisih pokazali na še nerešene nalogo mariborske mestne občine. Zdi se nam potrebno, da ob začetku poudarimo nekaj misli, ki so bolj načelnega značaja. V našem listu smo bili že primorani ostro zavrniti povsem neupravičeno mnenje nekaterih, ki bi vso dosedanjo občinsko politiko, odkar jo vodijo naši slovenski možje v občinski upravi, radi proglasili za jalovo. Kako neupravičen, da. pregrešen, jo tak očitek, je pač dovoli jasno pričala proslava 20 letnice Jugoslavije in slovenske občinske uprave v Mariboru, ki je javnosti dala dovolj velik vpogled v razveseljiv razvoj in velike uspehe občinske politike. In tudi to smo v našem listu že poudarili, da komunalna politika pač nikoli ne 1k> dosegla točke, kjer bi se dalo reči: vse je rešeno, ničesar nimamo več opraviti. Sproti se bodo pojavljala vedno nova vprašanja, ki jih bo treba rešiti in vedno bo mestno gospodarstvo stalo pred vprašanji, ki bodo mestne očete stavila pred velike preizkušnje. Seveda tukaj ne bo odločala le sposobnost in dobra volja občinske uprave, marveč tudi gospodarske razmere, katerih še tako dobra občinska uprava ne bo nikoli mogla uravnavati po svojih lastnih željah in potrebah, če sar izveslni del javnosti iz naivnosti ali pa doma-goških razlogov žal prečestokrat noče vedeti in še manj priznati. Redno delo Nikakor nočemo trditi, da redno delo in gospodarsko življenje mestne obične ni izpolnjeno s težkimi vprašanji in oviramo, ki jih je treba obiti in da to redno delo ni tako, da ne bi zahtevalo zase mnogo truda, sredstev in budne pozornosti občinske uprave. Zlasti velja to za sedanje čase, ko je gospodarsko življenje tako nestalno in so zato nestalni in spremenljivi tudi davčn viri mestnega zaklada. Prav isto velja tudi za vse tisto delo, ki se nekako avtomatično poraja iz že doslej izvršenega in pa iz stalnega gradbenega, gospodarskega in ostalega življenia. Pomislimo le na vsakoletne nove zgradbe in ulice, ki jih je treba kanalizirati, jim dati električno luč, jih priključit na vodno in plinsko omrežje itd. Takim delom je treba prištevati tudi nadaljevanje modernizacije mestnih ulic in cest in gradnjo novih. Na tako nadaljevanje in redno delo pa seveda ne trčimo zgolj v gradbeni panogi mestnega gospodarstva, marveč pri vseh panogah njenega udej-slvovan ja. Zaenkrat kaže, da bo število šolskih otrok še raslo in bo zato občina stala pred vednimi nalogami za izpopolnitev šolstva in povišanjem števila učnih prostorov, šolski napredek bo terjal izpolnitve šolskih učil itd. Iz leta v leto se bodo večale potrebe socialnega skrbstva, o čemer priča dosedanji razvoj v tej panogi mestnega udejstvovanja in pa razmere v gospodarskem in socialnem razvoju mariborskega mesta in njegove okolice. Že tako redno delo samo 1m> občini v bodočnosti dalo mnogo dela in bo od nje zahtevalo mnogo sredstev. Odpirajo se pa občini v bodočnosti še mnogovrstni drugi problemi, ki z rednim poslo- Vinarska in sadjarska ši Spomini na kardinala Verdiera • • Dr. J. Jč. Rad je poudarjal, da je ves način njegove vzgoje egrajen na popolnem zaupanju med gojencem in predstojnikom. V Karmskem semenišču, hi ga obkrožajo visokošolska poslopja ostalih fakultet 9 tisoči slušateljev, ni mogoče nadzirati vsakega gojenca. Izhodi so vedno odprti ter polni vrveče mladine, predavanja se vrše ob vsakem času: nekoliko živčen predstojnik bi v enem letu odpovedal. Superior Verdier pa ni bil nervozen, ali vsaj nam ni tega pokazal. Opisal nam je položaj, da se zaveda, koliko možnosti za zlorabo svobode nam je odprtih, omenil, kako se marsikje zgražajo nad vzgojo v njegovi hiši, toda on da nam zaupa. Njegov zavod je res 6amo za zrele in zanesljive ljudi. In da bi zmanjšal pregreške proti hišnemu redu, je bil čudovito radodaren z dovoljenji. Naj 6i prosil za kar koli, recimo, da si greš kupit čokolade, ki je na Francoskem priljubljena južina, vedno si dobil isti odgovor: »Da, moj otrok.« Včasih nam je eelo vsilil dovoljenje. Neke lepe nedelje nas je bilo več tujcev na semeni-škem vrtu, dočim so francoski tovariši pomagali po katoliških društvih (patronažah) v mestu. Kar pride od nekod naš 6uperior Verdier in nas nagovori: »Tako 6ončen dan je danes, pojdite no, gospodje, malo v Luksemburški park na izprehod!« Marsičesa bi se lahko naučil vsak vzgojitelj od superiorja Verdiera. Njegovi sodelavci v zavodu so ga zavestno posnemali. Toda glavni pogoj njegovega uspeha je bil njegova izključna last, ki se ne da priučiti, ampak samo izmoliti: osvajajoča privlačnost njegove osebe in nenavaden dar psihološke prodornosti. Obe ti vrl;ni sta se izpopolnjevali. Njegova ljubeznivost je povzročila, da smo povsem neprisiljeno z njim občevali ter mu v resni ali šaljivi obliki povedali svoje misli o zavodu ir. tovariših, njegov vanjem nimajo opravka ln ki jih bo prej ali slej treba rešili. Tukaj je treba ločiti dve vrsti takih problemov: v prvo bi bile štete tiste naloge, ki po svoji naravi sami spadajo v delokrog mestne občine, v drugo pa tiste, ki sicer tudi deloma spadajo v delokrog privatne inicijative, ki jih pa ta sama ne zmore in je zato povsem v sodobnem duhu socialnega in kulturnega pojmovanja vodstva občine, da jih pomaga reševati moderna občina. Nova oskrbnišnica V socialno skrbstveni panogi postaja za občino vsebolj pereče vprašanje nove mestne oskrb-nišnk*«. Stara oskrbnišnica že ne odgovarja več vsem socialnim in higijenskain zahtevam in tudi z razširitvijo s poslopjem, v katerem je bilo nekdaj dečje zavetišče, sirotišnici ni bilo toliko ponia-gano, kakor bi bilo želeti in kakor bi to odgovarjalo vsem potrebam osirotelih in starostne nege potrebnih mariborskih občanov, ki tukaj preživljajo jesen svojega življenja. Prostori te sirotišnice so vse pretesni, zlasti pa stari in obnemogli reveži bridko pogrešajo obširnega vrta in sprehajališča, ki jim ga sirotišnica, stisnjena v ozek, zagrajen prostor v sredini mesta no more nuditi. Nova sirotišnica hi bila občini potrebna tudi iz razloga, ker v lastni zavod ne more sprejeli vseh svojih pomoči potrebnih starcev, pa jih mora zato pošiljati v druge zavode in tam za nje plačevati razmeroma drago vzdrževalnino. Občina bo torej morala nekje v bližnji okolici najti primerno zemljišče in na njeni zgraditi novo oskrhnišnico ali pa dobiti zemljišče s primernim poslopjem, ki bj ga bilo mogoče preurediti v moderno oskrbnišnico. Nov most Nov most sicer ni naloga mestne občine same, marveč se tiče tudi okoliških občin in banovine ter države, vendar je brez dvoma, da 1k> morala tukaj prispevati tudi mestna občina, ker je z novim inoastom pač prizadet tudi promet, ki se razvija po mariborskih ulicah in ki vedno bolj terja olajšanje prometne žile preko Drave. Zlasti pa se to vprašanje tiče mestne občine tudi iz razloga. ker bo slejkoprej prišlo do ustvaritve velikega Maribora, kateremu bo osrednji žioec pač sedanji teritorij mariborske občine. Nov magistrat O novem mariborskem maglstratnem poslopju se je v javnosti že razpravljalo in tudi mestni svet je imel o tem vprašanju že priliko razpravljati, ko je sklepal o novem regulacijskem načrtu, ki rezervira tudi že prostor za novo magistratno poslopje. Zaenkrat ostane seveda še povsem odprto vprašanje, ali bo v bodočnosti magistralno poslopje stalo res tam, kjer ga predvideva regulacijski načrt, brez dvoma je le to. da bo občina morala prej ali slej dobili novo magistratno' poslopje, ker sedanje ne ustreza več potrebam velikega občinskega uradnega aparata, niti več dostojno ne reprezentira krepko in lepo se razvijajočega Maribora. Razširjeni vodovod Letošnjo zimo, ko je ves Maribor občutil veliko zadrego in neprijetnost, ko ie nenadoma v sedanjih vodnjakih mestnega vodovoda jelo primanjkovati vode, se je pokazalo, da čaka mestno ob- in pogled na Kalvarijo Foto: V. CizelJt Maribor. zanesljvi psihološki čut pa je prodrl človeka do dna. Če si se mudil v kaki težavi pri njem, si na 6voje največje začudenje opazil, da ti je odgovarjal na stvari, za katere ga sploh nisi vprašal, ki so pa vendar bile zadnji skriti povod za tvoja vprašanja. Komur je oče Verdier poveril kako službo, je bil redno tega tudi najvrednejši. V vzgojnih zavodih so gojenci razporejeni vedno po dveh vrednostnih lestvicah. Eno ima predstojništvo, drugo gojenci. Kadar se ti dve cenitvi ne strinjata, imajo 6koro vedno gojenci prav, saj 6e v vsakdanjem opazovanju najboljše drug drugega presojajo, dočim se skuša vsakdo predstojnikom pokazati samo z najboljše strani. Pri Verdieru smo vedno opazili, da nas je sodil tako, kakor je sodila večina tovarišev. Zato se ne spomi-njem nobenega slučaja, da bi bil komu zaupal, ki bi tega ne bil vreden. Včasih pa se tudi očetu Verdieru kaka stvar ni povsem obnesla. Videli smo že, kako je znal upoštevati izvirne ljudi. Nekoč nam je z velikim užitkom pripovedoval o škofu, ki je bil navzoč pri tihi maši svojega duhovnika in ki je ob koncu z v60 resnostjo zahteval, naj »ite missa e6t« slovesno zapoje. Kaj si je hotel preplašeni duhovnik drugega, kakor ubogati. Tudi gospodu Verdieru je prišla včasih kakšna prav izvirna misel. Nekoč nas je po krasnem božičnem nagovoru, ki nam je v njem živo naslikal mir in bratsko ljubezen, ki jo je človeštvu prineslo be-tlehemsko Dete, z vsem primernim poudarkom povabil, naj 6i v spomin na ta dogodek V6i drug drugemu damo liturgični poljub miru. Bilo nas je z navzočim predstojništvom vred menda blizu sto v dvorani. Ni kazalo drugega, kakor ubogati. Naslal je precej smešen prizor, duhoviteži pa so takoj začeli računati, koliko srečanj bo potrebnih, da vsi drug drugemu damo »pax«. Prihodnje leto 6e prizor ni več ponovil .., Zlasti se je trudil oče Verdier, da bi privzgojil svojim semeniščanom pristnost in naravnost v vsakdanjem in v duhovnem življenju. Sam je bil čudovito umerjen, pa tudi pri drugih ni maral pretira- Čino velika in težka naloga, ki bo zahtevala težke milijone, da bo namreč treba razširiti mestni vodovod in zanj najti močnih in stalnih vodnih vrelcev precej daleč z Maribora, odkoder bo treba IKiložiti cevi, ki bodo vodo dovajale v strojne naprave mestnega vodovoda ali pa bo treba vodo vodni strojni obrat preseliti v bližino novih vodnjakov in potem odtod vodo pošiljati v mestno vodovodno omrežje. To bo seveda zahtevalo za mesto razmeroma visokih denarnih sredstev, o katerih danes seveda nikakor ni mogoče reči, kdaj jih bo mogoče dobiti in z njimi obremeniti mestni proračun in njegovo anuitetno služlK). Veliki Maribor Veliki Maribor je vprašanje, o katerem se enkrat manj, drugič več razpravlja že nekaj let in ki je mariborske in okoliške duhove že večkrat razburjalo, ker je pač meščan gledal na to vprašanje tako, okoličan drugače in ker so se pojavljala različna mnenja tudi med posameznimi stanovi brez ozira na njihovo mestno ali okoliško ob-čnnstvo. Brez dvoma pa je, da vprašanje ustvaritve velikega Maribora iz gradbenih, gospodarskih in mnogih drugih razlogov tako. da sili k odločitvi. Odločitev pa seveda ne bo lahka. Spraviti iio treba v sklad različne interese okoliških občin, pa tudi mestni občini ne bo lahko, ker bo za mestno ureditev priključenih okoliških delov treba velikih sredstev, ki jih ti deli s svojo davčno močjo ne bodo prinesli s seboj in bo zato v dobršni meri treba dosedanje dohodke mestnega zaklada po razdeljevati na mnogo večji teritorij nove velike občine. Omenili smo le glavne bodoče probleme mestne občine. Tem se pridružujejo še mnogi drugi, od katerih naj spomnimo le na to, da je zadnje čase časopisje poročalo, da obstoja namera, da se pri elektrifikaciji da več vpliva in besede državi in samoupravi. Zelo verjetno je zalo, da čakajo v tem oziru mestno občino še velike naloge in v zvezi s tem obstoja možnost, da zopet zaživi zaspala stara zamisel po lastni mestni elektrarni. Novo gledališče Novo gledališko poslopje spada v vrslo tistih odprtih mariborskih vprašani, ki ni in ne more biti neposreden predmet občinskega gospodarjenja. marveč se tiče občine pač toliko, kolikor sega v njeno kulturno poslanstvo, kakor ga pojmuje sodobna in moderna občina, sicer pa gre prvenstvo pri reševanju lega vprašanja zasebni inici-jativi in pa zlasti tudi drugim javnim ustanovam, kakor državi in banovini. Ne bi imelo mnogo smisla dokazovati potrebo po novem gledališkem i>o-slopju, kar pač vsak poznavalec mariborskega kulturnega življenja pozna potrebe našega gledališča. Treba je le, da bo za gradnjo novega poslopja vse potrebno raz.|>oložeiiie, katerega pri mestni občini pač ne bo treba šele ustvarjati, saj nam vzgled mariborskega grajskega muzeja kaže, da bo občina svoje storila, naj samo misel novega gledališča do kraja dozori in gospodarske razmere dopustijo novo obremenitev občinskega gospodarstva. Naj zadostuje, če iz vrste občinskega udej-stvovanja in bodočih nalog občine omenimo le gledališče, s katerim pa ta delokrog občine seveda še ni izčrpan. Je še vrsta odprtih vprašani, ki jih v enem samem članku ni mogoče načenjati, pa tudi zaenkrat po tem ni potrebe. Mnogo zrelega preudarka, pa malo demagogije Že samo trenutni pogled v bodočnost nam razkrije, kakor smo videli, celo vrsto nalog, ki čakajo rešilve. Čas jih !>o prinašal na dnevni red in silil k odločitvam. S tem v zvezi pa bo pri naših znanih razmerah nastajala nevarnost, da bodo to naloge in dolžnosti občine poslale predmet strankarske demagogije. Izkušnja namreč uči, da se le prehitro najdejo ljudje, ki znajo v danem trenutku javnim ustanovam nagromaditi v eni sami sapi za cel koš raznih nalog, prav nič pa pri tem ne prihajajo s potrebnimi finančnimi načrti, ki bi naj pokazali in dali možnost za mobilizacijo potrebnih sredstev, še mnogo manj pa seveda javnosti dajejo pojasnil o zmogljivosti javnih blagajn, kadar gre za take nove in velike izdatke. Zal prečesto opazujemo, da del javnosti kaj rad naseda takim demagoškim zahtevam in načrtom in da se potem kakor kuga širi med prebivalstvom prepričanje, da je pri nas vse mrtvo, da nikjer ni uspehov in da je i>ovsod drugod lepše in da je le pri tujcu videti napredek in skrb za javna vprašanja. Mislimo, da je pač pravilno, če enkrat pokažemo tudi na to senčno plat našega javnega življenja in pribijemo, da 1h> treba v trenutku, ko bo eno ali drugo od omenjenih vprašanj prišlo vanja. Često nas je svaril pred tisto »strašansko« ponižnostjo, ki ji je glavna skrb, da jo drugi opazijo, ali pa )e naravna mevžavost in 6trah pred odgovornostjo, ki nima nobene zveze 6 krščansko krepostjo. Povedal nam je tisto o gospodu, ki 6e je takole pohvalil: »Kar se tiče drugih čednosti, nič ne rečem, toda v ponižnosti ga pa ni, ki bi me posekal.« Prava ponižnost, tako nas je učil, ni v tem, da 6c človek skriva, potihem se pa jezi na predstojnike, da ga ne »odkrijejo«. Če misliš, da 6i za kako mesto sposoben, ali želiš kakega posebnega dela, povej to spoštljivo predstojnikom. Nikar misliti, da se svet suče 6amo okoli naše osebe in da mu je prva skrb, da najde za nas primeren svečnik. Kako pa naj predstojnik ve, čes «i ti želiš? V 6inovski odkritosti, zlasti, ako 6i pripravljen mirno prenesti, če ti prošnjo odbijejo, je mnogo več ponižnosti, kakor v tistem, ki želi, naj ga prisilijo na mesto, ki v srcu komaj čaka nanj. Celo v pokorščini nas je svaril pred pretiravanjem. Nekoč nam je dejal, da to in to ž e 1 i od nas. Ne vem več, kaj jc bilo, morda udeležba pri kakem predavanju in smo radi tega morali opustiti priljubljeni tedenski izprehod, ali žrtvovati dragoceni učni čas pred izpiti ali kaj podobnega. Vsekakor smo se mu potem potožili, da nam je bilo zelo težko. Pri prihodnjem nagovoru se nam je zahvalil, da smo mu izpolnili željo, obenem pa nas poučil: »Slišal sem, gospodje, da vam je moja želja napravila velike težave. V tem slučaju bi je ne bilo treba upoštevati. Jaz vem kaj govorim. Čc pravim, to je moja želja, tedaj je to res samo moja želja in ne zapoved. Vem, da se včasih reče: Vaša želja nam je zapoved. Toda to je ravno pretiravanje. Pustimo besedam njihov pometi.« Nato nam je povedal sledeči resničen zgled: »V tej in tej škofiji so imeli izredno zmožnega mladega duhovnika, ki je v kratkem postal gonilna sila vseh dollej hirajočih škofijskih ustanov. V Rimu so slišali o njegovi nenavadni nadarjenosti, in škof je dobil nekega dne pismeno prošnjo, naj odpusti do-tičnega duhovnika, ker imajo zanj to in to službo. Skof se je ravnal po načelu: ta želja je meni zapoved, in se s krvavečim srcem poslovil od 6voicga Pogled na mestni magistrat Foto: V. ClzelJ, Maribor. na dnevni red, predvsem mnogo zrelega preudarka, kateremu od teli vprašanj bo treba dati prednost in na tej podlagi načrtno delati, pa čim manj oziroma nič demagogije. Kdor pa tega ne bi hotel razumeti, lega pa bi bilo treba iz državnih in narodnih interesov iz javnega življenja izključili, oziroma ga tamkaj onemogočiti. Oblaki na obzorju Pozornemu opazovalcu mariborskega gospodarskega življenja, od katerega so bistveno odvisne rešitve mnogih mariborskih vprašanj, ne Ik> ostalo zakrito, da se od časa do časa nad mariborskim gospodarskim življenjem zbirajo oblaki. Mislimo tukaj na selitev industrije iz Maribora v središče države in pa dejstvo, da razvoj mariborske industrije ne gre tako naprej, kakor je šel in da gre marsikatera industrija, ki bi imela vse |H>goje za obstanek v Mariboru, rajši drugam. Mislimo, da zadenemo pravo, če trdimo, da igrata tukaj i>oleg dosedanje centralistične gospodarske politike vlogo dve stvari: strah in pa pričakovanje po lažjem uspevanju v centru države. Marsikoga namreč obmejni položaj Maribora zaslraši in se zato preseli v središče države, kjer misli, da bo bolj na varnem, na drugi slrani pa se marsikomu zazdi, da bo gospodarsko udejstvovanje tam radi nižjega obdavčenja lažje. Naše mnenje o tem pa je, da se Ik> pač tudi vojna psihoza polegla in da bo zalo strah moral izginiti in da nam bodočnost prinaša samouprave in 7. njimi razmere, ki bodo naš državni center prisilile k višjemu obdavčenju tamkajšnje industrije, ki bo v dogled-nem času najbrž doseglo višino periferije, če ne višje, kar je še najbolj verjetno, ker bo tam za javna dela treba denarja, ki iz periferije ne bo več dolekal kakor doslej. Toda naj Ik> že kakor koli, gotovo je, da Čakajo v tem oziru Muribor še voliki napori, da si bo zasigural svoj gospodarski razvoj. Pomagati mu bo v leni oziru morala tudi samouprava, ker bo tudi v njenem interesu, da bo tudi drugo slovensko središče oslalo močno in se razvijalo ter tako moglo krepiti celotno slovensko skupnost na severu. Prvi častnik poljske podmornice »Orzelc, Andrej Piesecki. najboljšega delavca. Ob prvem obifku v Rimu mu niso mogli prehvaliti njegovega duhovnika, toda ikof je žalostno odvrnil: Saj verjamem Toda v škofiji ie nastala strašna praznina. Pri meni ga nikdo ne m"— nadomestiti. A tako, so mu rekli, zakaj pa niste tega sporočili. Mi smo izrazili samo željo. Če bi pa bili vedeli, da je vam tako potreben, bi si mi poiskali drugo moč. — Ne, želja ni zapoved.« Verdier moralist. V naravi predmeta je, da moralist, če je količkaj na mestu, najgloblje vpliva na poznejše duhovnikovo življenje, saj kaže mlademu bogoslovcu, kako si naj iz vseh bogoslovskih predmetov povzame zanesljive življenjske smernice zase in za vodstvo vernikov. Slušatelja seveda zanima tudi, kako je predavatelj sam po teh načelih uredil svoje življenje. Zato morda pri nobenem drugem predmetu ni tako važna tudi predavateljeva osebnost kakor pri moralistu. Oče Verdier je bil oboje, sijajen človek in sijajen profesor moralke. Njegova predavanja smo si z največjo skrbjo shranili. Toda če jih jc človek pozneje bral, jc našel sicer čudovito jasen in zgoščen nauk, toda kaj podobnega bi bil našel tudi v dobri knjigi. Tistega, kar nas jc tako vleklo k Verdierovim predavanjem, živahnosti, poudarka, nepozabnih primer, neizčrpne življenjske izkušnje, tistega ni v rokopisu. Posebno značilna za Verdiera moralista je njegova širokosrčno6t. Ne vem, kako bi moral bit: človek skrupulozen, da bi ga on ne bil ozdravil. Ko jc z vso jasnostjo in določnostjo podal osnovno načelo, je prešel na življenje na to pisano m vijugasto človeško življenje, ki se tako nepregledno zvija mimo in preko jasnih smernic. Zato se jc redno zgodilo, da je zaključil kako težje poglavje z besedami: »Takšno, gospodje, je načelo. V življenju pa bofte storili, kar boste pač mogli.« Ta Verdierov, »v0119 ferez ce que vous pourrez«, je veljal pri slušateljih kot šaljivi posnetek V6eh njegovih navodil. (Dalje.) 2)jio£t*te m>if£ce Koledar Sreda, 12. junija: Janez Fakund, spoznavalec; Leon III., papež. Četrtek, 13. junija: Anion Padnvanski, spoznavalec; Akvilina, devica. Prvi krajec ob 2.59. Herschel napoveduje hladno in dež. Osebne novice == Iz sodnijsko pisarniške službe. Pred komisijo upelaci jskega sodišča v Ljubljani je napravila I. pisarniški i/pit lanči Kušlrinova, uradniška pripravnica, dodeljena ručunskemu oddelku upelucijskega sodišču. Lep »domovinski farni dom« Sv. Lovrenc nu Drav. p,, 10. jun. I.ep dan je bil včeraj za našo faru. »Domovinski farni dunc smo imeli, posvečen ljubezni do dr/uve in domovine. Bil je nekak šolski dan za ljudsko državljansko vzgojo. V treh smereh smo ga razvili. Najprej kot tečaj Slovenske straže v okrilju Prosvetnega društva. Po obeh službah 1h>ž-jih sta govorila bogoslovni profesor dr. J. Je-ruj in vadniški učitelj Franc Kotnik, eden o narodu, drugi o državi. Od duše do duše so šle besede. Živo smo začutili, kaj je naš slovenski miljonček, kaj nam je naša država. Solzo rudostnicc naših mož in žarne oči naše mladine so pričale, da so besede šle v srce. Središče dnevu je bila popoldanska uprizoritev češke narodne drame »V temotic. Njena narodno in versko vzgojna vsebina je res pretresljiva. V njej je pokazana strašna usoda propadlega Skrbinškovegu doma, potepuškega Škrublju in tragika Berte, knr je vse delo pogubnega tujcu Muvcrja. Javno pohvalo zaslužijo požrtvovalni igralci in režiserka gdč. učiteljica .šu.šterjeva, ki so žrtvovali mnogo noči. Najlepše plačilo jim nuj bo zavest, da so veliko pri|>oinogli k veličastnemu domovinskemu farnemu dnevu. In tretje: ob tej priliki smo sklenili, da bomo v čini več hiš spravili novo dr. Jcrajevo knjigo »Slovenci in Jugoslavija«. To smo hoteli že prej. a smo morali čakati na drugo naklado. Priporočilo v cerkvi, nizka cena (2 din) in po vaseh organizirana prodaja je imela za uspeli, da na od približno 360 hiš. kolikor jih je v naši fnri. to prepotrebno knjižico o ljudski državljanski vzgoji ima že točno 250 družin. Na ta trojni način je torej obhajala svoj farni domovinski dan naša župnija, ki se je — razume se samo |>o sebi — na ta svoj praznik odela v čar in žar državnih trobojnic. Pripravimo se že v miru Vsaka država, ki računa z možnostjo, da kakor koli zaide v vojni vrtinec, skuša pripravili vse potrebno za zaščito prebivalstva pred letalskimi napadi. 1'a naj gre tudi vojna hitro mimo nje, je vendarle prav, če ima vse pripravljeno. To velja tudi za nas. 0 zgradbi zaklonišč je bilo pisanega že mnogo. Ne smemo pa prezreti, da je treba zavetišča tudi pravočasno opremiti. Prav tako je treba pripraviti vse za zatemnitev in za dobro shranitev živil. Vsaka družina ali vsaj hiša bi morala posebej za gasilsko službo nabaviti sledeča gasilska sredstva: majhno ročno brizgalnico ali ustrezajoča kemijska gasilna sredstva oziroma aparate, večjo posodo za vodo, tako da bo držala 100 do 200 litrov vode, dve vedri za vodo, požarni kavelj (lahko tudi lesen drog z močnim žebljem), eno do dve lopati, sekiro, pesek v zaboju ali kup peska, s katerim zasipamo vžigalne bombe (z vodo jih namreč ne smemo polivati), gasilno inello za pobijanje tlečih isker (t. j. dva metra dolga palica s pritrjeno krpo) in eno lestev. Skrbeti moramo dalje, da v hišah povelamo varnost pred požarom, /.ato moramo izpraznili vsaj tri četrtine ploskve podstrešja od lahko vnetljivih stvari. Po potrebi preuredimo podstrešje še naprej: lesene dile podstrešja lahko zavarujemo z ognja varnimi opeski ali s pločevino, lesno konstrukcijo lahko tudi impregnirnmo s snovmi, ki ščitijo pred ognjem. Podrobnosti o tem nam dajejo uradna navodila o organizaciji hišne zaščite in pravilnik o zaščiti pred letalskimi napadi, IV. del, »Zaščita pred požarom«. Poskrbeti moramo tudi za hišno sanitetno službo. Prav primerna in priporočljiva je ureditev majhne hišne lekarne z najpotrebnejšimi sredstvi za prvo pomoč: Tri komade sterilne gaze. dolge po četrt metra, tri komade kaliko-ovoja (li X 5, 8 X 5, 10 X 5), 20 g sterilne vate, dve trikotni ruti, komad leukoplasta (2.5 cm X lm), tri povoje za prvo pomoč (No. 0, No. 1, No 3), 20 g natrijevega bikarbonata (jedilna soda), 200 g klorovega apna ali kloraminovega praška (v hermetično zaprtih posodah), 20 g jodove tinkture, 20 g llofmanovih kapljic, 20 g baldrianovih kapljic, 20 g alkalnega mazila za oči, kalijevo (zeleno) milo, steklene palčice, varnostne zaponke, škarje, posode za pripravo raztopin, steklenice in zasilna nosilnica (sestavljena iz odeje in dveh drogov). Za shranitev živil pripravimo lahko posode, ki sc dajo hermetično zapirati. Možne so tudi omare in zaboji. V njih zavarujemo živila proti poškodbam po bojnih strupih in plinih. Za zatemnitev stanovanja in drugih stavb pa daje nad vse primerna navodila naredba o zatemnitvi. Praktična izvedba vseh teh priprav je nazorno pokazana sedaj tudi na razstavi zaščite v Ljubljani iu sleherni se lahko prepriča, da te priprave niso tako težavne ali neizvedljive. Kdor ima le malo dobre volje, si bo lahko pripravil vse, kar mu navodila svetujejo. (Po naredbi g. bana dr. M. Natlačena o letalski zaščiti.) • — Kmetsko nadaljevalna šola v Brnslovčnh je praktično zaključila šolsko leto z ogledom kmetijske šole v št. Juriju v soboto, dne H. t. ni. — Poučne ekskurzije se je udeležilo 21 tečajnikov. — Ekskurzijo samo pa je omogočil okr. kinet. odbor v Celju z izdatno podporo, za kar se inu tečajniki iskreno zalivu!ju jemo. C. ravnatelj kmetijske šole nam je bil izredno ljubezniv ter nam deloma sam, deloma g. profesor Kropivšek ter g. inž. terjan razkazal celotno gospodarstvo šole z poučnimi razlagami. Ogled šole nam je dal res veliko, spoznali smo umno gospodarstvo posameznih kmetijskih panog. Na šoii smo iineli tudi kosilo in s pesmijo smo končali ogled ter se z njo poslovili od lepe šole. Vsem, ki so omogočili zimski tečaj tur to res nad vse poučno ekskurzijo, se lepo zahvaljujemo, prav posebno pa še g. inž. Dolinnrju v Celju, ki nam je v vsem in tudi v izposlovoniu podpore pomagal, šolo in ekskurzijo je vodil učitelj šnuderl Ljubo. — Za duhovnike asistente Z K K M na 19. VI. določeni študijski dan se preloži na sredo, dne 20. VI. 1910. Kraj, čas in spored ostane neizpre-menjon kakor je bilo v vabilu. Vabljeni vsi gg. duhovniki, ki se zanimajo za podrobno delo Z K KM. — Narodni odbor KA. — Zveza ribarskih društev Dravske banovine ima svoj redni letni občni zbor v ponedeljek, dne 24. juniju 1'»-«) ob 19 v lovski sobi hotelu Metropol v Ljubljani. Nudim: OSI, kotno železo, plinske cevi, plošnato železo, železniške in poljske tračnice, jermenice, vrvenice, rebraste cevi, različno kovaško železo ■moouaaaanH vsa v dobrem B anju po ugodni ceni Franc Belil (pri LuU) Ljubljana VII, Beljnška 4. — Velika tatvina v žejnh pri Komendi. Te tlni je neznan tat odnesel iz stanovanja družine Kavčič v Že j ah pri Komendi 13.300 din v gotovini. Poleg tega pa je odnesel tat še bel svilen ovrutni šal in 4- kravate. Orožniška postaja v Vodicah z vso vnetuo poizveduje za neznanim storilcem. — Dvojna nezgoda je zadela 7 letno Zvonko Filipič, hčerko elektromonterja iz Kropja. Preti dnevi se je opekla in ko jo je mati nu kolesu peljala v Ljutomer k zdravniku, sta se prevrnili s kolesom, pri čemer si je deklicu zlomila desno nogo. — Ustrelil se je s snmokrsom v prsi služi-telj na okrajnem načelstvu v Dolnji Lendavi. Prepeljali so ga v soboško bolnišnico in je sedaj že izven nevarnosti. — Pod voz je prišel Martin Topolnik, 60 letni posestnik iz Sp. Kocjana. Ušle so mu krave z vozom in ko jih je hotel ustaviti, so ga potegnile pod voz, da je dobil zelo hude notranje poškodbe. — Napad s kolom. Antona Bombeka, 28 letnega posestnika, so v Stavešincih v ljutomerskem okraju napadli neznani fantje in mu zadali h liti«; poškodbe po glavi. Alojza llegetliša, pa je sosed napadel s kolom in mu poškodoval levo roko. — Nesrečni padci s kolesa. Angela Flisar iz Krtiplivnika v Prekmurju si je pri padcu s kolesu zlomila desno roko. Mihael Maček iz Bo-doncev pu si je zlomil nogo. —Razstavo neroinodelov je organizirala v Soboti ljutomerska jadralna skupina. Razstava je dosegla popoln uspeh. Mladi modelarji so pod vodstvom tehničnega vodje Alfonza Ku-kovcu ruzstavili 53 modelov, poleg tega še razne načrte in gradbeni material. Iz razstave je razvidno, da so se mladi iu požrtvovalni modelarji prav resno lotili delu in nam pokazali izdelke, s katerimi bi se upravičeno lahko ponašale tudi razstave v večjih mestih. Občinstvo, ki je v zelo lepem številu poselilo razstavo, je s posebno pozornostjo ogledovalo Kukovčev in egulin raketni model, Korenov brezrepi, Cimermanov jadralni in Senčarjev račji model. Razstavo so obiskali tudi učenci vseh okoliških šol. Mladim modelarjem želimo pri njihovem delu še več uspeha! — Sošolca je obstrelil v odmoru nn dvorišču osnovne šole v Lipovcih pri Soboti neki šolar. Igral se je s flobertovko, ki se je sprožila. Krogla je zadela 14 letnega gostilničar je-vegu sina Miroslavu Sluvica v koleno. Prepeljali so ga v soboško bolnišnico. — Nosrečc pri delu. 35-letnemu delavcu Rudolfu Logarju iz Vevč je med delom padel težak kamen na desno nogo in mu jo zmečkal. — 73-letnega delavca Jožefa Vilmana iz Mojstrane je podrl hud koštrun. Pri padcu si je zlomil desno nogo v kolku. — 32-letnemu progovnemu delavcu Antonu Jančevu iz llrtišice je padla železniška kretnica na desno nogo in mu jo slrla. — 58-letni strojnik Ivan Venk iz Velikih Lašč si je pri padcu zlomil levo roko. Z vrelim mlekom se je oparil dveletni posestnikov sinček Franc Mavč iz Lanišč. — Šestletna Grela Zagradnik iz Prim-skovega je padla z voza nu brano in se hudo porezala po nogah. — Od Kranja skozi Kokrico, oziroma od Na-kla do Radovljice sem 10. t. m. izgubil rezervno avtomobilsko kolo. Najditelja prosim sporočila na dr. Šareč, Radovljica. — Najdeno avtomobilsko kolo. Na državni cesti med Pijayo Gorico in Turjakom so našli rezervno kolo od potniškega avtomobila znamke »Semper Intlia«, štev. 50.873. Kdor je kolo izgubil, naj to sjjoroči upravi policije. IIBES Izredno napet film velikih .zvezdnikov' in motne dramatične vsebine Ljubavni roman broadvvay.jilesalke, ki se jo poročila z bogatini farmarjem MARGARET SUUAVAN ROJEHT YQU.VG ME10YS( 00UGIAS Kino Union te8.22-21 Tajnost nočnega Predstave ob 16., 19. in 21. uri Premiera damesl Misterijozna in napeta kriminalna senzacija Bruce Cabot - Margaret Lindsav - Joseph (allela Kino Sloga tel. 27-30 Predstave ob 16.. 19. in 21. uri ] fj& dJvŽGVl *®in!HtmiB»niiuiijflnntouB!nn!imB!nTO immaiffiTnmsjaffratit; * Začetek slovesnosti ob 1300 letnici po-kristjanjenja Hrvatov. Splitski škof dr. Bonifa-čič je naslovil nu vernike splitske-makarske škofije okrožnico o proslavi 1300 letnice prvih zvez s sv. stolico in začetka pokristjan jen ja Hrvatov. Proslava bo trajala celo leto in se bo začela 29. junija v Gornjem Mučil, kjer je pokopan ban Brunimir. Nu lo proslavo bo prišel tudi hrvatski metropolit dr. Alojzij Stcpinac. V splitski škofiji bodo poleg praznika sv. Petru in Pavla posebno slovesno proslavili tudi praznik Kristusa Kralja. Dne 1'). novembra bodo v Splitu proslavili tudi dan posvečenja katedrale sv. Dujtna. Kakor je znano, je splitska katedrala na jstarejša otl vseh katedral, starejša celo kakor lateransku katedrala, ker je tudi po 1()40 letih, odkar je bila zgrajena, še vedno sposobna zu cerkvene obrede. * Sprejemni izpiti nn gimnazijah na Hrvatskem bodo še lažji. Hrvatski ban dr. šubašič je izdal nova navodila za sprejemne i/.pile na gimnazijah, lz hrvatskega jezika bo izpit obstojal v tem, tla bo učenec znal hitro in pravilno pisati in brati. Zato bo pisal najprej po narekovanju, nato pa bo bral in to, kar lx) bral, povedal s svojimi besedami. Narekovali bodo iz čitanke za četrti razred ljudskih šol. V računstvu bodo učenci morali znati zapisati cela števila do milijona, nato štiri temeljne vrste računanja s celimi števili, poštevanko, poznati' pu morajo tudi dolžinske mere in detiurne enote. Izpit bodo delali učenci v skupinah po dvajset. Učenec bo naredil izpit, če bo dobil iz vsakega predmeta vsaj »dobro«. Če bo pri junijskem i/pitu padel, bo lahko ponovno delal izpit jeseni, kar doslej ni bilo dovoljeno. * Nad sto vagonov hrane je razdelila banska oblast v Zagrebu ubogim prebivalcem na Kordunu. Že v normalnih letih vlada med prebivalstvom na Kordunu velika revščina, letos so pa zaradi dolgotrajne zime zašli v tako bedo, tla bi pomrli otl lakote, če bi jijn banska oblast ne pri skočila na pomoč .Tudi živina bi vsa poginila, ker ni bilo prav nič krme. * Donavu vnovič grozi s povodnijo. Donava stalno narašča. Pri Novem Sadu je znašal v ponedeljek vodostaj 548 cm nad normalo, pri Bezdunu 535 cm in manjka samo še 59 cm tlo najvišjega vodnega stanju, ki ga je Donava dosegla januarju meseca letos, ludi listi močno narušča iu znaša |iri Senti vodostaj 570 cm. Ka- i lastnik. Po smrti Daniela Pechinnjoua so lastniki kor poročajo, jc Donava v gornjem toku začela I te družbe ženo pretentali in odkupili ostanek dcl- žavnemu erarju družine treh kmetov. Ti kmetje so bili 27. novembra leta 1938 po zborovanju HSS v Primoštunu od orožnikov runjeni in so pozneje podlegli ranam. Državni erar je vzel tožbo, ki so jo vdove s svojimi otroki naperile proti prizadetim orožnikom, na se. Končno sc je sklenil med strankami naslednji sporazum: Vdova škorič, mati dveh otrok, dobi 106.000 dinarjev, vdova Gučin 102.000 in vdova Ančika Bolanč, mati osmih otrok tudi 106.000 dinarjev. Starši kmeta Petriča, ki je bil samski in je tudi podlegel ranam, dobe 34.000 dinarjev. Nekateri drugi udeleženci omenjenega zborovanja, ki so bili lažje ranjeni pu so dobili po tri do pet tisoč dinarjev. * Usodno klanje ovac in svinj. V neki vasi pri Loznici je nedavno divjal stekel pes, ki je ugriznil več kmetov. Poleg tega je ranil tudi celo vrsto ovac in svinj, ki so jih morali zaklad. V mnogih hišah so se mastili s tem mesom. Kako pu so se ljudje prestrašili, ko sc je ugotovilo, du je bil pes stekel. Ne samo ugriz-njenim kmetom tudi vsem, ki so jedli meso ugrizu jenih živali, je grozila strašna smrt. Po vasi je seveda nastala huda panika. Zdravstvene oblasti so takoj poslale zdravnike s serumom v ogroženo vas iu upajo, da bodo infi-cirune mogli rešiti. * Strela ubila dva kmeta. Preteklo soboto je divjala v Hrvatskem Zagorju huda nevihta. V vasi Ključ je strela ubila kmeta Ljuro Tra-koščana. V Selu je pravtuko divjala nevihta. Ko je začelo deževati, so se kmetje zatekli jiod neko drevo. Blizu njih je bil tudi 40 letni posestnik Aleksander Balaj s svojo 36 letno ženo. Strela je Bulaju na mestu ubila, njegovo ženo ]>u obžgalu po životu in so jo morali prepeljati v bolnišnico. * Konj odgriznil lice 7 letni deklici. Nenavadna nesreča je zadela 7 letno Nudo Kulisur iz Donjegu llruševcu pri Sisku. Deklicu je prišla nu travnik, na katerem so se pasli konji. Približala se je konju in ga pogladila. Konj pa je zgrabil z zobmi deklico zu desno lice in ga ji je dobesedno odgriznil .Deklica je od bolečin zakričala in padla v travo. Pastirji so ji prihiteli na pomoč in jo takoj prepeljali v bolnišnico. * Konec milijonsko pravde. Preteklo soboto je bila pred okrožnim sodiščem v Sremski Mitro-vici končana ena izmed največjih pravd pred tem sodiščem. Gospa Marija Pechmajou, žena Daniela Pechmaoua je tožila družbo Danici Pechmajou in Cotnp. v Bordeauxu za vsolo 9,365.500 dinarjev. Tožitel jtca je navajala, tla je njen mož ustanovil leta 1920 družbo, pri kateri pn je bil on edini upatlati, vendar pu strokovnjaki nimajo dosti upanja, ker bo največji dotok vode prišel meseca julija, ko se začne t«juti sneg v visokih Alpah. Pri Novem Sudil bi morala Donava upa-sti vsaj zu dva metra, da bi brez nevarnosti prešel tu največji dotok votle. Po današnjem stanju pa na tako velik upad Donave ni misliti, zato se vsi boje, da bo prišla nova katastrofa nad Novi Sad. * Odškodninska to/.bn proli državnemu erarju. Pred civilnim senatom okrožnega sodišču v Splitu je prišlo pretekli ponedeljek tlo poruvuuvc v tožbi, ki so jo naperile proti dr- • niče za 425.000 dinarjev. Vsa obrtna dovoljenja podjetja in nepremičnine pa so bile z raznimi malverzacijami prenešene na družbo. Zastopnik tožene stranke pa je dokazal, dn se iz zapuščinskega spisa vidi. da je naslednica Daniela Pech-niajoun njegova hčerka, ne pa žena. Sodišče je to ugotovilo in je tožbo zavrnilo zaradi dejstva, da žena nima legitimacije zn tožbo. Sed*j hoče žena IKičakati, da bo hčerka polnoletna, kar se bo v kratkem času zgodilo. Potem bo hčerka snmu vnovič vložila tožbo. * Na dan poroke zgubila življenje. Na okrožnem sodišču v Subotici je biia razprava proti An- Liubliana, 12 iuniia Gledališče Drama: Sreda, 12. junija: »Revizor«, Red Sreda. Gostovanje Mihajla Markoviča iz Zagrebu — Četrtek, 13. junija- Zaprto. — Petek, 14. junija: Zaprto. — Sobota, 15. junija: Zaprto. — Nedelja, 16. juniju: »Ljubim te«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Opera: Sreda. 12. junija: »Lucia Lamraer-inoorska«. Izven. Gostovanje Vanje Leventove. — Četrtek, 13. junija: »Madaine Butterfly«. Med Četrtek. — Petrtek, 14. juniju: »Evgenij Onjegin«. Red B. C.ostovunje Borisa Popova. Radio Ljubljana Sreda, 12. junija: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Nupovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Okrogle in poskočne H (plošče) — 12.30 Poročilu in objave — 13 Na- I povetli — 13.02 Radijski šrainel — 14 Poročila — 13 Mladinska uru: Matija Majar Ziljski. /.godov, igra v 8 slikah. Napisal Arnošt Atlumič, izvajajo člani Radij igral, družine, vodi inž. i. Pengov — 18.40 Problemi slov nameščencev (IImi. Sraersu) — 19 Napovedi in poročilu — 19.20 Nac. uru — 19.4<> Ob ju ve — 19.50 Življenjski odnošaji med rastlinami in žuželkami (dr. Maks Vraber) — 20 Koncert zbora Glasb. Malice — 20.45 Veselje na deželi (plošče) — 21.15 Klavir, koncert (ga. Ducy Temmel-Belec) — 22 Napovedi in poročilu — 22,15 Obisk pri Joh. S. Bachu (plošče). Drugi programi Sreda, 12. junija: Belgrnda: 20 Opera — Zagreb: Ljubljana — Bratislava: 19.40 Slovaške pesmi — Praga: 19.25 abavni ork. konc. — Sofija: 19 50 Nikoln: »Vesele žene Windsor-ske«, opera — Bcromiinster: 21.30 Beethoveno-ve sonate — Budimpešta: 19.30 Opera — Bukarešta: 21.30 Klavir — Stockholm-Hi>rby: 21 Kabaret — Trst-Milan: 21.15 »] muggiolini« — Rim-Bari: 21 Simf. konc. — Flnrenca: 22 Plesna glasba — Sottens: 20 Pevski koncert. Belgrajska kratkovalovna postaja YUA, YUB (49.18 m): 19.45 Poročila v slovenščini YUF (19.69); 1.55 Oddaja za Južno Ameriko YUG (19.69 m): 3.00 Oddaja za Severno Ameriko, Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik. Marijin trg 5; Ilir. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohinec, ded., Cesta 29. okt. (Biniska cesta) 31. tonu Erdeljiju iz Bačke Topole, ki je bil obtožen, da je na dan svoje poroke ubil nevesto Etelo Fel-deždi. Obloženi je že prej živel skupaj s svojo zaročenko, končno pa se je odločil, da se bo poročil z njo. Dekletovi starši pa so svetovali hčerki, naj se jioroči z njim samo pod pogojeni, če na njo prepiše sedem oralov zemlje. Dekle je na dan poroke to sporočilo svojemu ženinu, ki je bil zaradi loga ves razočaran. Zastonj jo je prosil, naj ga ne osramoti na dan poroke. Nevesta pa se ni dala pregovoriti. Ko je čisto odločno odgovorila, da se ne bo poročila z njim, je potegnil samokres in jo ustrelil. Na razpravi se je obtoženi zagovarjal. da v veliki razburjenosti ni vedel, kaj dela. Psihiatri so izjavili, da je storil zločin deloma v neuračunljivem stanju. Sodišče ga je nato obsodilo na leto dni robije. Ker pa ie bil obloženi že lelo dni v preiskovalnem zaporu, sa ga takoj izpustili. * Ženitovanje z dvema žennma. Milndin Zdravkovič, kmet iz Velikega Orašja, je moral leta 1914 v vojsko. Prišel je v rusko ujetništvo in ko se je končno po dolgih in hudih letih vrnil domov, je našel svoj doni opustošen. Njegovi starši so medtem umrli, njegova mlada žena Bogdana pa je morala s svojo malo hčerkico bežati pred sovražnikom. Od takrat ni bilo o njej ničesar slišati in so jo oblasti proglasile za mrtvo. Čez več let se Miladin poročil s hčerko uglednega posestnika v Velikem Oraš-jem, Milico po imenu. Pred par dnevi pa je nekdo potrkal na okno spalnice, kateri sta Miladin in Milca spala. I.oliko si predstavljamo presenečenje Miladina, ko je videl pred seboj svojo prvo ženo Bogdano z že otlruščeno hčerko. Bogdana se je svoj čas s težavo prebila v Rusijo. kjer je tlolga leta zaman iskala Miladina. Končno se ji je posrečilo, da se je s svojo hčerko vrnila v domovino. Druga Miladinova žena je bila vsa trda otl strahu. Kmalu pu sc je z možem vred veselilu snidenja. Bogdano so namestili pri sosedu in po večdnevnih pripravah se je vršilo novo slovesno ženitovanje. Milica, Miladinova druga žena, in njegova ter Bogdunina hčerka sta bili družici. Vršile so se vse ženitovan jske ceremonije po tamkajšnjih navadah, samo cerkvena poroka je seveda odpadla, ker pač drži še vedno prva poroka. Anekdota V nekem dekliškem zavodu sta se mladi profesor in neka bodoča dama zapletla v razpravo o temi: Kdo je sposobnejši, moški ali ženska? Oba sta trdovratno zagovarjala svoje stališče. Končno pravi profesor: »Temu pa vendar ne morete oporekati, da jc Bog najprej ustvaril moškega.« Nakar je mlada dama odgovorila: »Ne. Ampak to veste tudi vi. da se mora za vsako važno in boljšo nalogo napraviti najprej koncept.« I1UBI1AMA Ob zaključku razstave v deškem vzgajališču na Selu Danes, v sredo 12. junija, je zadnji dan obrtniške razstave, ki jo je priredila obrtna nadaljevalna šola na Selu skupno z ljudsko šolo v imenovanem zavodu za vzgojo mladine, katerega vodijo gg. salezijanci. Oblast, pa tudi drugi so pokazali veliko zanimanje za to razstavo. V nedeljo so se ljudje kar vrstili od jutra do večera. Zvedeli smo, da je samo v nedeljo število obiskovalcev presegalo številko 4001 Ze v nedeljo dopoldne je razstavo obiskal gosp. ban dr. Marko Natlačen. Zanimal se je za podrobnosti razstavljenih teoretičnih pa tudi praktičnih izdelkov strokovne šole. Pohvalno se je izrazil o izdelkih, ki tanc nazorno kažejo, koliko pridobe učenci v tej šoli. V ponedeljek, 10. t. m., pa je zavod in razstavo obiskal prevzvišeni gosp. dr. Josip Lach, pomožni škof zagreškega nadškofa; z njim se je pripeljal, da pogleda vzgojno delo na Selu, načelnik socialnega oddelka pri banovini Hrvatski dr. Josip Rasuhin. Z zanimanjem sta si gospoda ogledovala ves zavod, pozorno sta sledila razlagi, ki jima jo je podajal ravnatelj banovinskega deškega vzgajališča in njegovi sobratje, ki imajo pri prireditvi razstave in vzgoji od kr. banske uprave zaupane jim mladine veliko zaslugo. Kazen teh gospodov si je razstavo ogledal tudi g. Lovro Sušnik, načelnik prosvetnega oddelka. Za vse se je zanimal, vse je pregledal in o vsem izrazil svojo sodbo. Celotna razstava nam vsaj v malem pokaže silno važnost tega zavoda, pa tudi delo salezijancev med to mladino, katera bi bila sicer prepuščena cesti. Važen je zavod z vzgojnega stališča sploh. Kajti tu ne gre za to, da se mladino »zdresirac za življenje v zavodu, marveč gre pogled v bodočnost mladega človeka. Ni dovolj, da si gojenec pridobi neko zunanjo uglajenost, marveč je treba, da mu gre vse to, kar rabi za pravo krščansko in človeško življenje, v meso in kri. Brez vsake sile, brez kazni in omejevanja svobode, se vodi dečka od vstopa v zavod do pomočniškega izpita z ljubeznijo in potrpežljivostjo. Moremo reči, da je fant, ko zavod zapusti, v resnici sposoben v tem, kar potrebuje za življenje. Zna delati, služiti si kruh, ve pa tudi, kako živeti, da bo res vreden ud našega naroda. Naj omenimo le, kar je dejal mlad pomočnik, ki si je ogledal v nedeljo razstavo: »Reči moram, da ti fantje res nekaj znajo.c Res je, da se v zavo-dovih obrtnih delavnicah sistematično poučuje v obrti, kar sem že večkrat opazoval. Teoretični pouk v šoli pa praktičnega dopolnjuje. Vse to pa se vrši v pravem krščanskem ozračju, ki ima samo en smoter, napraviti iz gojencev krščanske pomočnike, prave ljudi. — Pri slabem teku, zaprtju črev poživi en kozarec naravne »Franz-Josefove« grenke vode pokvarjeno prebavo in čisti črevesni kanal. Kos. S. br. 35485/35. 1 Zanimanje za razstavo protiletalske zaščito, ki jo mestna občina odprla na velesejmu, je tako veliko, da je razstava neprestano izvrstno obiskana. Na razstavo prihaja staro in mlado, zastopani so pa tudi vsi sloji brez izjeme, prav tako je pa dosti obiskovalcev s podeželja, saj tako aktualne in o pravem času prirejene razstave Ljubljana gotovo še ni imela. Med tem je pa prišla tudi socialna razstava Drž. vojno tehničnega zavoda Obiličevo z veliko zbirko plinskih mask, zaščitnih oblek ter priprav za umetno zameglitev. Večkrat bodo na razstavi tudi praktične vaje za umetne zameglitve. Poleg tega bodo na razstavi tudi poskusi z doma izumljenim sredstvom za impregniranje lesa proti ognju, ko bo izumitelj Parkelj iz Stožic zanetil na velesejmu požar in bo z njegovim »Antioginom« iinpregnirana stavba ostala cela. Zaradi množice novih eksponatov je potrebna preureditev in povečanje vse razstave. Paviljon >N« je postal premajhen in bo zato razstava razširjena tudi na paviljon »J« na desni strani glavnega vhoda. Končno je pa vsa Ljubljana na razslavi enih misli in želja, da nas usoda obvaruje, da nam nikdar ne bo treba v resnem primeru izkoriščati na razstavi pridobljenih naukov in razstavljenih stvari, temveč naj nam božja previdnost popolnoma kompletno razstavo rajši obvaruje za zaščitni muzej. 1 Na uršulinski vadnici bo vpisovanje učenk za 1. razred 17. junija od 9 do 12 dopoldne, za učenke ostalih vadniških razredov pa 17. junija od 3 do 5 popoldne in 18. junija od 8 do 12 dopoldne. I Vpisovanje za uršulinsko ljudsko šolo 1» 17. juni ja 1940 od 9 do 13 za 1. razred. Za ostale razrede bo vpisovanje 17. junija popoldne od 15 do 17 in 8. junija od 9 do 2. 1 Preureditev Zvezde. Sedaj, ko so številni radovedneži, ki so pritisnili prve dni, ko so začeli preurejati Zvezdo, popustili s svojim navalom, gredo tudi preureditvena dela hitro izpod rok. Stavka stavbinskega delavstva je sicer delo nekoliko zavlekla, vendar se sedaj že kažejo prvi obrisi nove ureditve Zvezde. Delavci na nekaterih mestih že urejajo trate, drugod z veliko vnemo sejejo prst ali pa uravnavajo zemljišče. Vendar so vsa ta dela na prvi pogled manj vidna, vso pozornost privlači namreč nase na sredi odprtega trga že zbetonirani, skoraj 6 m visoki pod- stavek za spomenik. Ko so bili temelji za podstavek zabetonirani, je bil namreč j>odslavek sam v surovem kaj hitro dograjen. Sedaj so začeli žo postavljati razsežen in visok oder krog in krog I>odstavka. S pomočjo tega odra bodo najprej obložili betonski podstavek s kamnom, nato pa tudi postavili na podstavek spomenik sam. To delo bo posebno težko in bo zahtevalo temeljitih priprav. Ko bodo dvigali težki bronasti spomenik na visoki podstavek, bo prav gotovo naval gledalcev izredno velik. Je pa ta dan še daleč. 1 Zaprta Poljanska cesta. Zaradi tlakovanja klanca na Poljanski cesti nad Ambroževim trgom bo Poljanska cesta med Domobransko ceslo in Ambroževim trgom od srede, 12. t. m. še kakih 14 dni zaprta za vozni promet. 1 Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljuh-ljana-mesto priredi v sredo, dne 12. t. m. ob 16. uri popoldne v Mestni vrtnariji praktični pouk o cepljenju sndnega drevja in rož. Poučeval bo g. nadzornik Josip štrekclj. Pouku bodo sledile praktične vaje in naj udeleženci prineso seboj cepilne nože. Po zaključku pouka ogled mestne vrtnarije. Vstopnine ni. 1 Rekord v stanovanjskih odpovedih. Letos lxxdo sodne stanovanjske od|>ovedi, ki so podane pri okrajnem sodišču, pač dosegle največje število. Do 10. t. m. je bilo pri sodišču vloženih že 1188 predlogov za izpraznitev stanovanj in raznih lokalov, ko je bilo lani do tega časa podanih le 713 predlogov. Kaj je vzrok tako številnim odpovedim? V glavnem še vedno neredno plačevanje najemnine. V zadnjem času pa sc zelo innože odpovedi od struni novih gospodarjev, ki so hiše kupili otl starih in imajo jiravico odpovedati vsem strankam. Mnoge odpovedi kratko navajajo kot razlog: »Sem kupil hišo in zato odpovedujem!« To postopanje je nekoliko krivično, ker so vržene na ccsto stranke, ki so vedno točno plačevale najemnino. Značilen je dalje jx)jav, da je bilo ta mesec podanih že nad 100 deložacijskih predlogov, ko lastniki zahtevajo, da se stranke s pomočjo sodne eksekucije odstranijo iz stanovanja. 1 Vanja Leventova, ki jc pela pri nas z odličnim uspehom »Madame Butterfly«, »Travia-to« in »Adriano Levouvreur«, je znana tudi kot koloratuma pevka, kar predstavlja vsekakor redko dvostransko glasov, zmožnost. Nocoj lx> gostovala v naslovni partiji Donizettijeve »Lucije Lammermoorske«, kjer je kot kolora- turka žela izreden uspeh tudi t Italiji. Izredno zanimiv nastop simpatične bolgarske gostje l>o na našem odru nedvomno (voseben dogodek. Tenorsko partijo jmje kot gost naš priljubljeni tenorist Josip Costič. I Prošnja dobrotnikom. Solidna in zelo pomoči potrebna družina prav lepo prosi vse one, ki bi lahko odstopili brezplačno ali proti manjši odškodnini posteljo z blazino in eno omaro. Naslov blagcgu dobrotnika prosimo, da se pošlje Vincencijevi konferenci sv. Janezu Boska za Konleljevo in stepati jo vas. v Salezijauskcm mladinskem domu na Kodeljevem. 1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. 1 Triperesua dcteljica kolesarskih tatov. Ljubljanski policiji se je zadnje dni posrečilo poseči v neprijavljen obrat prevejane trojice, ki se je bavila s krajo in predelavo koles. Policija je našla več različnih sestavnih delov od ukradenih koles, prav tako pa je zaplenila dve kolesi. Razumljivo je, da sta bili kolesi že brez evidenčnih tablic, tako da sedaj ni mogoče ugotoviti lastnikov. Prva kolo je znamke »NUS« ter ima tovarniško številko 99.782; drugo kolo pa ima tovarniško številko 27.654. Komur je bilo kolo s tako tovarniško številko ukradeno, naj javi to upravi ljubljanske policije. I Razne nesreče. Šeferovif Osman, ki je prišel iz Bosanske Dubice v Ljubljano kuhat črno kavo na velesejem, je pri izletu v Trbovlje stopil tako nesrečno z vagona, da si je zlomil desno nogo. — 18-letnega mesarskega vajenca Avgusta Bernika iz Ljubljane je udarila ročica avtomobila, ko ga je zaganjal. Ima precej poškodovano roko. 51-letnemu stavbenemu delavcu Štefanu Barti je padla z viška opeka na desno nogo in mu jo hmio ranila, — Pri previjanju je padel sestri z naročja enoletni Leopold Krevs in dobil krvavitve v možganih. Vsi ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski bolnišnici. 1 Abonente reda Sreda, četrtek, četrtek in B prosi uprava Narodnega gledališča v Ljubljani, naj blagovolijo upoštevati dejstvo, da zaradi vpoklica nekaterih članov k vojakom, ne I«) mogoče uprizoriti zanje Finžgarjeve »Naše krvi«. V nadomestilo za to igro bodo dobili imenovani abonenti uprizoritev Nevviarovicze-ve komedije »Ljubim te*. To učinkovito salonsko komedijo je uprizarjalo zagrebško gledališče z velikim uspehom. Dejanje pokaže, kakšnih zvijač se mora poslužiti mlad zaljubljen mož, da si pridobi dekle za ženo. Zelo kratkočasilo in zabavno dejanje, nudi edinima igralcema, ki nastopata v igri možnost učinkovite igre. Smrtna nesreča v rudniku v Medvedcah Maribor, 11. junija. Čisto na južnem koncu Dravskega polja leži vas Medvedec, za katero se nahaja rudnik premoga. Ta rudnik, ki je nekoč lepo uspeval ter je zgradil celo svojo lastno železniško normalnotirno progo do Pragerskega, ki je potem prešla v last tovarne strojil v Majšpergu, je last inženirja Majsa ter obratuje v zmanjšanem obsegu. Rudniški rovi gredo precej globoko v zemljo. Včeraj se je v rudniku zgodila nesreča, ki je zahtevala življenje pridnega delavca. Okrog pol dveh popoldne so kakih 18 m pod zemljo v rovu postavijali štirje delavci opore. Med njimi je bil tudi 40 letni tesar Jožef šoštarko. Bil je najbolj spredaj v rovu ter je zabijal opore, njegovi trije tovariši pa so mu pomagali ter mu dodavali les. Naenkrat pa je začela zemlja v rovu polzeti, vdrla se je s stropa velika plast ter je zasula vse štiri delavce. Trem pa se je posrečilo, da so se sami odkopali ter so potem takoj začeli reševati šoštarka, obenem pa so o nesreči obvestili rudniško vodstvo. Odkopavanje ponesrečenega šoštarka je vodil delovodja Fijačko. Nesrečneža so kmalu odkopali, tako da so mu glavo in roke oprostili. Takrat je siromak še lahko govoril, dasi mu je zemlja silovito pritiskala na telo. Delali so potem vse popoldne z veliko previdnostjo, ker je zemlja s stropa neprestano polzela v rov ter so se vedno znova vsipavali manjši plazovi, tako da so bili tudi reševalci neprestano v življenjski nevarnosti. Ko pa so šoštarko že skoraj odkopali ter se je zdelo, da je že rešen, se je vnovič vsul še večji plaz, ki je nesrečneža čisto zasul. Reševalci so se morali umakniti, nakar so začeli spet z mrzlično naglico, ne meneč se za lastno nevarnost, z odkopovanjem. Šele zvečer proti pol osmi uri so spet prišlo do šoštarka ter se jim je posrečilo, da so ga oprostili ter ga spravili iz rova. Bil pa je že davno mrtev, ker ga je bil drugi plaz tako zasul, da se je v nekaj minutah zadušil, šoštarko je bil priden delavec, oče šestih nepreskrbljenih otrok ter je njegova nesrečna smrt povzročila med rudarji in med ostalimi ljudmi v soseski veliko sočustvovanje. • m Režijski odbor za gradnjo ceste Maribor— Fram je sestavljen takole: predsednik je vodja tehničnega razdelka v Mariboru inž. Ivan Vanek, člani pa: inž. Milo Kraigher od ministrstva za zgradbe, inž, Maks Trost od banske uprave v Ljubljani in gradbeni tehnik Maiešič Matija iz Ljubljane. Sedež režijskega odbora bo v Mariboru. Dela na cesti se bodo pričela prihodnji mesec ter znaša proračunska vsota za nje za odsek med Teznom in Framom 12,471.000 din. Posebej je določenih za tlakovanje 730 m dolgega pasu ceste, m Poročila sta se v nedeljo v frančiškanski baziliki inž. arh. Marjan Mušič in gosjio- MARIBOR ki pelje skozi Slovensko Bistrico, 1,133.000 din. — Vrhovno nadzorstvo nad gradnjo bo imel načelnik gradbenega oddelka barake uprave inž. Rueh. — Predvideno je, da mora biti cesta izgotovljena v 14 delovnih mesecih (zimski meseci ne spadajo v ta čas), tako da bi bilo delo končano spomladi leta 1942. Med gradnjo ceste Tezno—Fram pa bo postala aktualna tudi gradnja nove Jadranske ceste iz Maribora do Tezna, ki bo potem prevzela nase promet, ki gre sedaj po Tržaški cesti. Načrti za Jadransko cesto so bili gotovi že pred letom dpi ter je znašal takrat proračun 7 milijonov din. Sedaj bi se dela gotovo podražila. Stroške za Jadransko cesto bodo nosili deloma država, deloma železniška uprava (za podvoz) in deloma mestna občina. m Freske v grajski kleti. Mojster Stcrnen je sedaj končal slikanje zapadne stene v grajski kleti. Posebno se mu je posrečila zadnja slika, ki predstavlja stari dravski most in pogled na ulesno nabrežje Drave v 17. stoletju, ko je stala magdalenska cerkev se čisto osamljena. Na mostu so vozniki, ki peljejo na težko obloženih vozovih sode z vinom. Nad sliko je napis »Takih st fantov meti želimo, keri nam dobro vozijo vino«. — Mojster Sterman je začel slikati sedaj vzhodno steno ter dela sedaj sliko starega Maribora iz 17. stoletja. m Nov vodovod so začeli graditi pri Št. Danijelu nad Prevaljami. Stroški bodo znašali 52.000 dinarjev, od tega pa prispeva država 40.000 din, ostanek pa domačini. deljo v fran n Mušič in dična Desanka Miovič. Mlademu paru iskrene čestitke. m Narasla Drava. V ponedeljek popoldne je divjala v dravski dolini silovita nevihta ter je deloma padala tudi toča. Posledice nevihte so se poznale še včeraj na Dravi, ki je tekla skozi Maribor silno narasla in kalna ter je nosila s seboj drevje in les, katerega so splavili hudourniki s Kozjaka in Pohorja v reko, c Povečanje tovarne v Majšperku. Tekstilna tovarna Vunatex v Majšperku, ki je last tamošnje tovarne strojil, bo znatno povečala svojo kapaciteto. Sedaj grade nov tovarniški objekt za tkalnico. Vunatex izdeluje sukno. m Sprejemni izpiti na drž. klasični gimnaziji v Mariboru bodo dne 26. junija ob 8. Sprejemali se bodo učenci in učenke, rojeni v letih 1927, 1928, 1929 in 1930. Prošnjo, kolkovano z državnim kolkom za 10 din in naslovljeno na ravnateljstvo, je prinesti ali poslati do 23. t. m. Prošnji priložite: a) rojstni list, b) izpričevalo o dovršeni osnovni šoli; učenci, ki so obiskovali že višjo ljudsko šolo ali meščansko šolo, morajo razen omenjenih prilog priložiti še c) zadnje šolsko izpričevalo višje ljudske, oziroma meščanske šole (izpričevala — ne knjižice!). — V avgustu ni sprejemnih izpitov. Izjemo dovoljuje ministrstvo prosvete. m Napačen rezultat. Ponedeljkov »Slovenski dom« in za njim včerajšnji »Slovenec« je prinesel narobe rezultat nogometne tekme med mariborskim Železničarjem in SK Kranjem, ki se je vršila v nedeljo v Kranju. Tekmo je dobil SK Železničar s rezultatom 3:2, ne pa narobe. m Članom SSK Maratona. Pozivam članstvo, da se redno udeležuje treningov nn Livadi zaradi bližnjega tekmovanja za klubsko prvenstvo. — Podnačelnik. m Zgodovinskemu društvu v Mariboru je podaril g. Jože Stabej lepo zbirko razne korespondence, ki ponazoruje iiterarno, organizacijsko in deloma tudi politično delovanje naše današnje generacije. m Puško je razneslo. Na Kapli se je ponesrečil 27-letni posestniški sin Kari Kopriv-nik. Streljal je z lovsko puško, katero mu je razneslo ter inu jc odtrgalo palec in kazalec na desni roki. m Strela zanetila požar. V ponedeljek popoldne, ko je divjala nad dravskim poljem huda nevihta, je udarila strela v poslopje v TlMMrffiilllHi To nemškem zavzetju mesta Boulogne: Težka francoska obrežna baterija. Dražni vasi pri Cirkovcih ter ga zažgala. Požar je bil viden daleč po Dravskem polju. m Nevaren tat koles. 29-letnemu delavcu Tomažu Ornaču na Pobrežju je skušal neki nepoznan moški odpeljati izpred gostilne kolo, Ko ga je Ornač hotel prijeti, pa je neznanec Nemci preiskujejo ujete francoske vojake, če imajo kaj orožja. potegnil nož ter ga večkrat zabodel v glavo. Ornača so prepeljali v bolnišnico. m Okradcn trgovski potnik. Iz veže Velike kavarne je nekdo izmaknil trgovskemu potniku Maksu Podhostniku usnjat kovčeg, v katerem je imel blago za obleko, vzorce raznega blaga in naročno knjigo. Napravil mu jc s tem 1600 din škode. m Brezvestna tihotapita. V vlaku, ki pelje iz Maribora proti Zidanem mostu, so našli varnostni organi 15 kg saharina. Ugotovilo se je, da je ta saharin last znane mariborske tihotapke Marije Znidarič, ki je na brezvesten način organizirala mlada dekleta za izvrševanje tihotapstva. Pridobila si je namreč dve mladi dijakinji, ki se vozita s podeželja v mesto, da sla ji potem spravljali iz Maribora saharin. Obema ie vsakokrat dala za lo uslugo po 30 din. Za takšno brezvestno zavajanje mladine bi tihotapka poleg običajne kazni zaslužila še posebno strogo plačilo. Oeljske novice c Glasbena Matira v Celju priredi jutri ob 8 zvečer v mestnem gledališču komorno-simfonični koncertni večer. Nastopijo gojenci višje stopnje instrumentalne šole in nekateri solopevci. Izvajala se tudi dva vijolinska koncerta s spremiievanjem godalnega orkestra in po en klavirski koncert a spremljevalcem simfoničnega orkestra. Vstop proti sporedu. Redili pouk Glasbene matice traja do konca junija. c Fantovski odsek ima drevi ob pol 9 v Domu sestanek, na katerem bo govoril g. prof. Peter Kovačič o Napoleonu. c Dekliški krožek ima drevi ob pol 8 v Domu sestanek. Na sporedu aktualno predavanje o obrambi pred napadi iz zraka. Predaval Ik> g. kap. Franjo Toš. Vabimo k polnoštevilni udeležbi! Ob pol 7 zvečer se prične zopet redna telovadba. c Šolsko vpisovanje na drž. I. deški in drž. dekliški ljudski šoli v Celju ho 17. junija in 18. junija od 8 do 12 v šolski pisarni. K vpisovanju smejo starši pripeljati otroke, ki do 1. sept. t. 1. dopolnijo 0. lelo. morajo pa priti k vpisu vsi otroci, ki dopolnijo letos 7. leto. Upraviteljevo obeh šol opozarja starše, da je treba vpisati novinco (novinke) v šolo sedaj, ne pa šele po končanih jx>čitnicah. Za olroke, ki niso rojeni v Celju, naj prineso starši s seboj krstni list. Pred vpisom v šolo bo isti dan obvezen zdravniški pregled otrok v Zdravstvenem domu. e Francoski krožek v Ccl.iu si je nabavil več najnovejših leposlovnih del in vabi ljubitelje lepe knjige, da si jih izposodijo še danes od G—7, ko ho knjižnica zadnjič poslovala pred počitnicami. c Delavska zbornica je po svojem zastopniku ponovijo intervenirala pri ravnatelju tovarne pletenin na Polzeli za izplačilo doplačila minimalne mezde delavcem od 1. sept. 10:17 do konca leta 1939. Tedaj je podjetje plačevalo delavce po 1.70 din na uro in znaša razlika, katero bi moralo podjetje doplačati, okrog 200.000 din. Vseh delavcev je zaposlenih v podjetju 4.30. Podjetje tudi no izvaja § 219 obrtnega zakona. Dne 18. junija bo na okrajnem načelstvu v Celju zaslišanje ravnatelja »Polzele«. Podjetje je predložilo okrajnemu načelstvu potrdila delavcev, da nimajo od podjetja ničesar več zahtevati. 4 delavce, ki tega potrdila niso podpisali, je podjetje poslalo na dopust. Oblast pa teh potrdil ni vzela na znanje. c Tat je imel smolo. Na Polzeli je v noči od 10. na 11. junij prenočeval v gostilni Cimperman neki Celjan. Dobil je sobo v prvem nadstropju. Predno je legel k počitku, je odprl okno. Ob 2 ponoči pa ga prebudi neko škrlanje. Ko se dvigne, opazi pri mizi nekega moškega, ki se je trudil, da bi odprl aktovko. Hitro je vstal in prižgal luč, tat pa se ni pomišljal in je urno smuknil skozi okno. Za spomin in v zahvalo za prijazen nočni obisk mu je Celjan privoščil zaušnico. c Po § 101 -I. k. z. jo bil obsojen radi žaljenja države na 0 mesecev strogega zapora 40 letni Sa-liida Mihael iz velenjske okolice. Ptuj Sprejemni izpiti za T. razred bodo na državni realni gimnaziji v Ptuju v ponedeljek 24. junija. Prošnjo, kolkovano z 10 dinarskim kolkom, ki ji je treba priložiti rojstni list in spričevalo o dovršeni ljudski šoli, je vložiti pri ravnateljstvu do zaključno 23. t. m. Sprejemajo sc le učenci (-like) rojeui(-e) v letih 1927, 1928, 1929 in 1930. Na šahovskem brzoturnirju ptujskega šahovskega kluba je dosegel največ točk g. širne, medtem ko je zasedel zadnje mesto na splošno presenečenje g. Petek. Strela povzročila požar. Pri sobotnem neurju nad Halozami je udarila slrela v poslopje posestnika Belšaka na Vel. Okiču pri Sv Andražu. Ogenj je v kratKem upepelil lepo domačijo. Nočno lekarniško službo ima do It. t. m. lekarna *Pri zamorcu« (mr. ph Rudolf Molitor). Knjižnica Prosvetnega društva v Ptuju vas vabi, da jo obiščete in si izberete nekaj liovodošlih knjig. Knjižnica 'e odprla vsako soboto popoldne in vsako nedeljo dopoldne in sc nahaja v minorit-skem samostanu, dohod s trga. KULTURNI OBZORNIK Revija Katoliške akcije št. 2 Na 120 straneh prinaža druga Številka nove katoliške revije vrsto člankov, poročil in ocen, ki s svojo aktualnostjo posegajo v osredje naših katoliških problemov. Revija Katoliške akcije je začela z enotnim, izključno katoliškim presojanjem problemov. V tem ima precej podobnosti z nekaterimi inozemskimi katoliškimi revijami, kakor z italijansko »Civiltž Cattolica« ali »Vita e pensie-ro«, s (rancosko »fitudes«, nemško »Stimmen der Zeit«, špansko »Razon y Fe« itd Di je tako enotno presojanje in podajanje nedvoumnih smernic potrebno v sodobni zmedenosti pojmov in silnih naporov sovražne idejne propagande, mora biti jasno vsakomur, kdor ima kaj ljubezni do katoliške resnice. Dr. Anton Zdešar poudarja v uvodnem članku, da je odpoved temeljna zahteva za člane Katoliške akcije, in analizira vzroke, zakaj je tudi slovensko delavstvo in še pred njim slovensko iz-obraženstvo v veliki meri odpadlo od krščanstva. Vzroka sta v glavnem dva: spolna razbrzdanost in hlepenje po čutnem uživanju. O problemu, ki je nastal med slovenskimi katoličani zaradi uvajanja Katoliške akcije, razpravlja dr. Janez Kraljič v članku »In dubiis libertas . ..« Najprej na splošno pojasni pojem tega gesla, ki se je v zgodovini že tolikokrat zlorabljalo in se še zlorablja, nato se v podrobnem pomudi ob posledicah, ki se nanašajo na Katoliško akcijo ter dokazuje, kako neumestno in nesrečno je uporabljanje tega načela v borbi proti Katoliški akciji. »Velika zmota in neodpustljiva zloraba je, če bi kdo pod zaslombo omenjenega gesla delal fronto na znotraj. Sovražnik je zunaj, ne znotraj.« O Portugalski in njeni korporativni preureditvi piše F. Ga—k. Na Portugalskem, ki je bila prej klasična dežela nereda in prevratov, že osem let uvaja s srečno roko korporativni sistem Oliviera Saiazar, predsednik vlade in diktator Portugalske. Preureditev se vrši po načelih krščanske filozofije in krščanskega socialnega nauka. Portugalska država ni totalitarna, čeprav je avtoritarna. V tem se bistveno loči od fašistične ali narodno-socialistične države. Tako > moramo danes gledati na Portugalsko kot na de- I želo velikih naporov za nov in trajen red v člo- ■ veški družbi. Silo in moč organizacije katoliške Cerkve obširno prikazuje dr. Alojzij Odar t članku »lz organizacije Cerkve«. Veliki organizatorji, med njimi ljudje svetovnega pomena, ki imajo opravka z milijonskimi ljudskimi množicami, naravnost občudujejo organizacijo katoliške Cerkve. Navadno gledajo nanjo le s človeškimi očmi, a se jim kljub temu zdi v celoti velika in silna, čeprav je seveda s tega zrelišča docela razumeti ne morejo. Kaj bi šele ti poznavalci ljudskih množic in njih voditelji občutili ob pogledu na organizacijo te Cerkve, če bi nanjo zrli kot verniki in spoznali, kako ta silna zunanja organizacija dobro ustreza notranji vsebinil V zelc> aktualno področje poseže dr. Janez Jenko s svojim člankom »Na valovih iracionalizma«. Članek je sicer nastal ob zborniku predavanj, ki ga je izdalo akademsko društvo »Zarja«, kakor pravi podnaslov, toda pisec se omeji samo na predavanja Edvarda Kocbeka kot glavnega ideologa »Zarje« ter na njegove članke v reviji »Dejanje«. Dokazuje, da so mnoge njegove misli sorodne in enake z mislimi pripadnikov nekržčanskih filozofskih smeri bergsonizma in eksistenčne filozofije, zlasti v pojmovanju sproščene osebnosti, boja proti razumu ter sorodnosti z modernizmom ali na splošno v iracionalizmu, dalje v oboževanju dejavnosti, idejnemu slogaštvu ter prevračanju verske in narodnostne vrednote. — K članku spada kot nekako pojasnilo tudi izvleček iz španske revije »Razon y Fe« z naslovom »Dve dogmi življenjske filozofije«, O temeljnem programu žosizma piše Alojzij Mihelčič, Franc Glavač o žosistovskem priročniku ter v zvezi 6 tem o »formalizmu«, o metodah, o enotnosti ter o celotnosti. Dr. Alojzij Zupan ocenjuje Ušeničnikov komentar okrožnice Pija XI. Quadragesimo anno, Janez Kopač pa knjigo VI. mednarodnega kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani, V zadnjem delu so pod rubriko »Iz revij« podani v kratki obliki važnejši aktualni članki iz znamenitih katoliških revij. Tako bo tudi ta številka Revije Katoliške akcije, ki je zelo bogata in tehtna, v znatni meri pripomogla k okrepitvi katoliške zavesti ter k raz-čiščeniu pojmov med slovenskimi katoličani. P. G. Angleški tanki na eesti La Panne, ki so padli Nemcem v roka. Plesna produkcija šole M. Vidmarjeve Gospa M. Vidmarjeva je priredila v ponedeljek plesno produkcijo svojih učenk v opernem gledališču. Nastopile so gojenke od najmlajših do starejših, med katerimi so nekatere pokazale že močno osebno ostvarjalno noto. Naj pripomnim, da pač ni mogoče prireditve soditi z vidika dozorelosti in dognanosti v umetniškem ustvarjanju. Saj smo imeli pred seboj le učenke; njihovo znanje in napredek sta pokazala prav za prav trud in prizadevanje svoje pedagoginje. Pokazati hočem le ua talente in njihove posebnosti in prednosti. V splošnem je imela prireditev namen predstaviti predvsem tehnični napredek pri gojenkah. Spored je stopnjeval od lažjih točk, ki so bile mo-tivično mladini dojemljive in po tehničnih možnostih primerne. V »Poigravanjih«, ki so jih plesale najmlajše, sta po svoji otroško iskreni izvedbi še posebej uspeli deklici v »Igrici« in »Mušick. Prvi del, ki je bil bolj zanimiv zaradi prisrčnih nastopov najmlajšega naraščaja, je zaključila M. Petelinova v »Ptičku«:. Izvajanje je odlikovala ritmična preciznost in tista otroška sproščenost, ki je pripomogla k lepi povezanosti igre. Pristno otroško pojmovanje je odsevalo iz njene igre ter tista prisrčna iskrenost, ki je nujno potrebna za razvoj vsakega mladega talenta, da se polagoma približuje dozorelosti in samostojnosti v ustvarjanju. Drugi del programa je bil Je močnejši po notranjem dogajanju; zahteval je pri tem tudi večje tehnične sposobnosti. Poleg tega pa smo opazili tesnejšo povezanost kretnje in duha. Izvajanje je po smiselnejši skladnosti ritmičnega in linearnega oblikovanja, ki ga je podprlo še osebno doživljanje, doseglo tisto stopnjo, ki že pripušča estetsko vrednotenje. Zdi se mi, da je v tem smislu najlepše zaplesala gdč. Ž. Krajgerjeva na motiv »Nenavadno-čudnoc. Ni le pokazala ritmične preciznosti in tehničnih pridobitev, čutili smo, da se je pri njej že pojavila nekaka duhovna suverenileta nad zgolj izrazno materijo. Po svojem smiselno grajenem poteku in po pristnem doživljanju je izvedba zapustila dovolj močan vtis. Nadarjenost je v istem smislu odsevala tudi v izvajanju gdč. M. Dobnikove, ki je prikazala »Študijo ptiča*. Izvedba je nudila več kakor zgolj uspeh pripovedovanja svoje pedagoginje. Posebno je učinkovalo tenkočutno in gladko tekoče niansiranje z rokama, prelivajoče se v skladnost z zibanjem telesa. Gdč. M. šušteršičeva je pokazala podobne zmožnosti v zadnji točki sporeda »Baladi«. Tehnične težkoče je obvladala z lahkoto in tudi vsebinsko je znala vliti v svoje kretnje tisti pridih, ki ga balada zahteva za prepričljivo estetiko učinkovanja. V »Tihi pesmi« se je uveljavila tudi gdč. V. Favajeva. Večer je pokazal lep uspeh in napredek gojenk. Glasbo k plesnim točkam je priredil mladi komponist J. Osana. Vsekakor se je pokazal nadarjenega muzika, dasi smo v prvem delu programa slišali nekaj reminiscenc na starejše avtorje. V drugem delu se je naslonil na novejše vzore in je bil samostojnejši ter globlji. V kolikor se pač more presoditi po tem večeru, se mi zdi, da utegne postati kot skladatelj po svoji invenciji še zanimiv. sil. Nastopi učencev Glasbene Matice Vsako leto se pokažejo občinstvu, ki sestoji iz staršev nastopajočih, tudi naši najmlajši umetniki; nekateri med njimi so seveda še plahi začetniki, drugim pa uho že z zanimanjem prisluhne in radovedno prebere na sporedu ime, ki bo morda čez leta v našem glasbenem življenju še kaj pomenilo. Na drugi produkciji so nastopili gojenci klavirskega in violinskega oddelka, ki jih poučujejo Brada-čeva, Lipovškova, Osterčeva, Šeskova, Štrukljeva, Ivančič in Pfeifer; na tretji pa gojenci iz šole ge. Osterčeve, gdč. Bradačeve in Logerjeve ter gg. Staniča in Sonca. K dolgi vrsti nastopajočih in k izredno pestremu sporedu bi pripomnil tole: najprej je treba izreči vse priznanje delu učnih moči Glasbene Matice. Kdor ve, koliko truda in zlasti še ljubezni je treba, preden pripravi učitelj otroka do tega, da izvabi svojemu instrumentu prvi lep ton, da zna tone smiselno nizati v fraze, iz fraz tvoriti zaokrožene oblike in se povrh svojim letom primerno v izvajano skladbo tudi poglobiti, to bo vedel ceniti težavno delo glasbenih pedagogov, ki se pečajo s takim začetniškim delorn. Na pogled je v nekem smislu lažje delo pri klavirju, kjer je ton že dan; težje pri vioiini, kjer se je treba do tona I trudom dokopati. Splošno smo opazili pri violinistih, posebno pri onih iz nižjih razredov, da se pri kromatičnih postopih težje znajdejo; tudi pri naglih modulacijah otrok hitro zgubi orientacijo. V splošnem se pianisti bolj zgodaj, včasih že celo v prvem razredu, po svoje poglobijo v izvajano skladbo. Violinisti se morajo v prvih razredih boriti z omenjenimi težkočami, zato je njih igra bolj zunanja; šele nekako v tretjem ali četrtem razredu dobi toplino in nek oseben izraz. Imajo pa taki nastopi kljub temu svojo vzgojno vrednost v tem, da se otrok takoj od začetka navadi na nastopanje pred občinstvom, kar mu pozneje v ne-mali meri prav pride. Tudi gre z veseljem preko začetnih težav, če ima kot nagrado pred očmi nek določen cilj. Vsak nastop ima za otroka namreč več privlačnega kot si odrasel poslušalec misli. Iz velikega števila nastopajočih je skoraj nemogoče izbrati one, ki so s svojo igro kakorkoli vzbudili pozornost. Omenim samo nekatere. Tako je na primer Ahlin Cvetka zelo doživeto odigrala svoji dve skladbici; enako Brihta Metka. Dobro se je znašel v naglih prehodih violinist Butara Mitja iz II. razreda. Prav dobri sta bili Hašlakijevič Žutka in Fakin Mara. Celo v težki Bachov slog se je vživela Žiberna Alenčica. Dobre Dowellove skladbe je lepo izvajal Lampič Stanislav. Lepe uspehe so pokazali na violini Puhar Andrej, Pelan Borut in Grafenauer Stanislav, na klavirju pa Gor-janc Franc in Ino Nevenka. Pa tudi drugi so se svojim letom in močem primerno potrudili. Kot spremljevalci so na produkcijah sodelovali poleg učiteljev tudi Hubad Samo, Osana Jože in Puhar Majda, ki se je izkazala kot zelo tenkočutna spremljevalka. K nedostatkom, ki se dajo z lahkoto odpraviti, bi štel to, da veliko nastopajočih v splošnem dela premajhne odmore med svojimi skladbicami. Tukaj seveda niso mišljene in zaželene kake dolge pavze, ki bi že itak dolgi spored še bolj zavlekle. Vendar bi želeli med skladbami, ki so dosti različne med seboj po tonovem načinu, pa tudi ritmično in vsebinsko, vsaj nekaj sekund odmora. Sicer vemo, da otrok rad v eni sapi pove vse, kar zna, tudi če je njegovo govorjenje brez vsake logične zveze. Tako tudi brez pomisleka skoči iz ene skladbice v drugo, čeprav poslušalec čuti, da ne gresta skupaj. Tu bi bila na mestu kratka, vsaj nekaj trenutkov trajajoča prekinitev. Druga misel, ki se je poslušalcu vsaj na prvi od obeh produkcij vsiljevala, je bila ta: ali ne bi mogli dobiti vsaj nekaj točk domačih skladateljev, ki bi bile primerne učencem na tej stopnji? Na drugi produkciji je bilo vsaj nekaj Pavčičevih, Osterčevih in Gregorčevih skladb, na prvi pa ni bilo v vsej dolgi vrsti skladateljev niti enega domačega imena. Če imamo kaj takih skladb, potem bi jih bilo dobro poiskati in jih dati na spored. Če jih ni, potem bi se pa morali zganiti skladatelji in kaj primernega napisati. Če bo na eni strani povpraševanje po takih skladbah, bo sledila od druge strani verjetnot udi ponudba. Če so se na primer skladatelji kot Bach, Čajkovskij, Grečani-nov, Schumann, Schubert, Dvorak in drugi poleg svojih velikih del skušali vživeti tudi v mišljenje otroka in so mu dali delež svojega bogastva, potem bi se gotovo tudi pri nas dobili skladatelji, ki bi v zavesti, da je treba otroku dati od dobrega najboljše, nekaj svojega dela otroku posvetili. Tudi vzgojno bi bila z ozirom na razvoj in dojemanje otroka taka pot najbolj primerna. Saj tudi mati hrani otroka najprej z lastnim mlekom, potem ga šele polagoma navaja na tujo hrano. Skladba, v kateri čuti otrok domače, slovenske prvine, mu bo veliko bližja kot skladba ne vem kakega tujega avtorja. Ce velja v šoli za druge umetnosti, na primer za leposlovje, načelo, da seznanjamo otroke najprej z domačimi pisatelji in pesniki, nato šele s tujimi, zakaj naj bi bilo v glasbi drugače? In če se celo v vokalni glasbi, na primer pri mladinskih zborih, ozremo najprej po domačih skladateljih, zakaj naj bi se držali drugega načela v instrumentalni glasbi? Gotovo bi bilo nesmiselno in tudi brezpredmetno želeti in zahtevati, naj bi igrali učenci od prve vaje za dva prsta pa do najtežjih etud in skladb za predavanje samo domače ali pretežno domače stvari. To bi bile tudi za skladatelje prehude zahteve. Ob sporedu, ki obsega nad 40 skladb, si pa poslušalec vendarle nehote zastavi vprašanje, ali nimamo Slovenci pri svoji visoko razviti glasbeni kulturi, s katero se tako radi bahamo, vsaj nekaj čisto preprostih skladbic, ki bi jih lahko dali otrokom v roke? Če smo odkriti, si moramo priznati, da jih posebno veliko res nimamo. Dalo ul se pa temu odpomoči, če bi se na primer katera koli ustanova, zasebna 2169 milijonov ljudi Po podatkih iz poslednjih let živi na zemlji 2169 milijonov ljudi. Glede na primerjanje s prejšnjimi dobami je moči dognati, da se je število ljudi na zemlji od začetka 19. stoletja do zdaj izredno povečalo in da se je že samo v poslednjih sto letih kar podvojilo. V Evropi je do leta 1910 prebivalstvo v dobi industrializacije bolj naraslo kot v drugih delih sveta. Več kot polovica pozemskih prebivalcev živi v Aziji, krog četrtina pa v Evropi. Za leto 1938 so našteli v Evropi 530 milijonov ljudi. Nemčija je postala s priključitvijo Češkoslovaške najbolj ob- S P i Nekaj zanimivosti iz mednarodnega športa V San Franciscu ▼ Ameriki so bili na nedavnem tekmovanju doseženi nekateri izredno dobri rezultati. Najvažnejši so tile: 440 yardov: Orr 46,9 sek, 880 yardov: Dale 1,52,6, milja: Zamperini 4,11,6, skok v daljavo: Robinson 6,63 m, skok ob palici: Dills 4,34 m, skok v višino: WiIson 2m, kopje: Brown 64,73 m, krogla: Stanley Andereon 16,06 m, disk: Harris 50,74 m. Pri tekmovanja za grško teniško prvenstvo je Stalio« požel trojni uspeh. Dobil je posamično partijo proti Argyriu 9:2, 6:2, 9:7, z Zafirinom je zmagal v moški igri v dvoje in z Lenosovo je zmagal v mešani igri v dvoje. V tekmovanju za žensko prvenstvo je zmagal Xydes, v dvojni ženski igri pa sta si osvojili prvenstvo Xydes-Lenos. Dempsey hoče uveljaviti novega »možaka težke kategorije«. Švedski časopisi v senzacionalni obliki poročajo, da 6e Dempsey zelo zanima za orjaškega, kakor medved močnega švedskega profesoinalnega boksarja težke kategorije, Amcja Andersona. Ta zdaj boksa okrog po Ameriki, pa s precej oj>otečo 6rečo. Dempsey bi rad mladega Šveda pripravil do tega, da bi bil voljan vzeti njega za managerja. Bivši svetovni boksarski prvak je mnenja, da predstavlja Šved prvovrsten boksarski material in da bo napravil svojo pot, če bo dobil pametnega, mirnega in previdnega managerja, ki ga bo znal voditi. Kakor že običajno, tako so bile tudi tokrat tekme za plavalno prvenstvo ameriških univerz obiskane zelo lepo, udeležba je bila odlična in prav tako tudi rezultati. Tekme so bile v pokritem plavalnem bazenu. V štafeti 3 X 100 yardov je plaval Adolf Kie-fer stoyardovsko progo hrbtno v sijajnem času 57,9 6ekund, njegov lastni svetovni rekord znaša 58,8 sekund. Pa kljub temu njegovo moštvo na tej progi ni moglo zmagati. V naslednjem priobčujemo nekaj najboljših rezultatov: 100 yardov crawl: Jaretz 52,3, 220 yardov crawl: Haynie 2,13,4, 440 yardov crawl: Haynie 4,50,7, 220 yardov prsno: Hongh 2,40,6, 150 yardov hrbtno: Kiefer 1,33,3, 3 X 100 yardov: univerza Princetoron (Vandeweghe, Hongh, Parker) 2,54,6, 4 X 100 yardov crawl: univerza Michigan, 3,35,2. Umetni skoki: Patrick, 143,83 točk. Končni placement posameznih univerz: 1. univerza Michigan 28 točk, 2. univerza Chicago 24 točk. V Bostonu sta se v boju za svetovno boksarsko prvenstvo v kategoriji welter pomerila sloviti (»ubijalec mož«) Henry Armstrong in njegov izzivalec Ralph Zannelli. Armstrong je 6pct dokazal, da mu daleč ni nihče kos v tej kategoriji. Večkrat zapored je zbil Zanelija na tla, dokler revežu v peti run-di sodniki niso »došteli«. Dne 20. junija bo v Yankee-stadionn t New-yorku veliki boksarski boj za svetovno prvenstvo v težki kategoriji. Udarila 6C bosta Joe Louis in Ar-turo Godoy. Vstopnina gre od 2 dolarjev do 27.50 dolarjev. Po dogovoru bo Godoy dobil 17Yi% pri vstopnini, Joe Louis pa 40%. Boj bo šel na običajno distanco pri tekmah za svetovno prvenstvo. Ta je določena kakor je znano, na petnajst kol. Vojne žrtve med znanimi športniki Kako je padel sloviti finski olimpijski zmagovalec Gunnar Hockert, pripoveduje neki njegov tovariš, ki je bil ž njim skupaj na bojišču. Ta je bil priča zadnjih trenutkih, ki jih jc preživel veliki finski tekač. Hennel se piše ta Finec. Dober prijatelj je nogometnega igralca Weck.stroma, kj ie tudi služil pod Hockertom. Oddelek, ki mu je poveljeval Hok-kert, je pričakoval ruskega napada. Weck6troma je oplazila krogla zadaj na glavi, moral je v lazaret. Hockertova trumica je prenašala izredno hud pritisk ter se jc borila na življenje in smrt z Rusi, ki so ta položaj obsipavali s strahovito jekleno točo. Hockert je zato ukazal svojim ljudem, naj gredo ali javna, zanje kako pobrigala, morda tudi potom kakih razpisov. Če gledamo zadevo samo s čisto materialne, finančne strani, bi se to pri tolikih učencih, ki se v Sloveniji bavijo z glasbo, gotovo splačalo. Kolike koristi bi pa bilo to zanje z glas-beno-vzgojnega kakor tudi z narodnega stališča, pa sploh ni mogoče preceniti. Če hočemo, da bodo naši bodoči rodovi mogli in znali razumevati vrhove d črna čega glasbenega ustvarjanja, moramo svojo sfyrb posvetiti koreninami M, Tome. ljudena evropska država in ima zdaj 97 milijonov ljudi. V Angliji živi 47 milijonov ljudi, v Franciji pa 42 milijonov. Angleški imperij ima v rokah več kot četrtino zemlje in več ko 500 milijonov ljudi, med njimi Indijo, kjer živi 338 milijonov prebivalcev. Francija ima s kolonijami 114 milijonov ljudi. Italijanski imperij vsebuje 58,5 milijona prebivalcev, od teh jih živi v pravi Italiji 44 milijonov. Najbolj obljudena država na svetu pa je Kitajska s 427 milijoni prebivalcev. V Sovjetski Rusiji živi 183 milijonov ljudi, v Združenih ameriških državah je 130 milijonov prebivalcev. Japonska ima 72 milijonov ljudi, z zasedenim ozemljem pa 102 milijona. čimbolj vsaksebi, da bi bile čim manjše, če H udaril zadetek v živo. Hennel se je z drugimi vred plazil naprej. Nenadoma pa je zaslišal strahovito eks-lozijo, čisto pri Hockertovi poziciji se je razpočila emba. Oni štirje Finci, ki 6o bili pri Hockertu, so padli in zemlja, ki jo je eksplozija vrgla v zrak, jih je pokrila, Hockert pa je padel vznak. Bil je na mestu mrtev. S pogledom proti ruski fronti je obsedel nepremično. Njegovi tovariši so takoj skočili kvišku ter k svojemu poročniku, ki 60 ga imeli V6i zelo radi. Solze so se jim vlile iz oči, ko so spoznali, da je vsaka pomoč odveč. Nekaj minut nato je bil ranjen tudi Hennel; granatni drobec mu je oklal desno roko, dobil pa je tudi rane na rokah. Zdaj je sporočil javnosti junaško smrt enega najodličnejših športnikov, kar jih ie kdaj Finska imela. Erkki Tamila, finski svetovni rekorder na 25 km, še vedno leži v bolnišnici. Dne 13. februarja mu je granatni drobec hudo poškodoval nogo. Spočetka so menili, da 6i bo Tamila kmalu opomogel, vendar pa so se žal zmotili. Radi granatnega drobca je nastopila notranja krvavitev, Tamili so naglo pojemale moči, tako da se je bilo po pravici bati najhujšega. Zdravniki so poskušali vse, kar je bilo v njihovih močeh, nič manj kakor sedemkrat so operirali znamenitega tekača, ki pri vsej te stvari niti ni izgubil svoje hudomušnosti. Zdaj je Tamila končno izven eevarnosti, je pa še vedno toliko 6lab, da še dolgo ne bo mogel misliti na ponovne nastope. V sedanji vojni je padlo zlasti mnogo belgijskih kolesarskih mojstrov. Listi poročajo, da je bil ustreljen zaradi vohunstva znani dvakratni zmagovalec dirke »Tour de France«, Sylvere Maes. Jean Aerts je našel svoje drage. V pariškem listu »L'Auto« je svetovni cestni kolesarski prvak Jean Aerts objavil vest, da bi rad našel 6Vojo družino, ki je kakor toliko drugih belgijskih družin, pri-bežala v Francijo. In res so se srečno našli. Kolesarski mojster Victor Fontan je bil k sebi vzel v Pireneje oba otreka Jeana Aertsa, njegova gospa, pa se je oglasila iz Normandije. In tako se je v vse štiri vetrove razpršena družinica končno vendarle spet 6rečno našla. Jean Aerts je imel v resnici veliko srečo, kajti koliko drugih očetov zaman išče po vsem božjem svetu 6voje drage domače, ki 60 6e bili v bojnem metežu izgubili! Nekaj domačih športnih vesti Priprave za atletski dvoboj Jugoslavije z Madžarsko in Italijo. V nedeljo so se sestali v Zagrebu tehnični referenti vseh treh narodnih atletskih zvez in se razgovarjali o sestavi jugoslovanske atletske reprezentance, ki bo 22. in 23. nastopila v Belgradu proti drugi reprezentanci Madžarske oziroma teden dni kasneje v Bologni proti drugi reprezentanci Italije. Tehnični referenti Hrvat Cvijetič, Srb Siinič in Slovenec Sancin, so se dogovorili, da bodo v soboto in nedeljo vse tri narodne atletske zveze priredil izločilna tekmovanja v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu. Na podlagi uspehov posameznih atletov pri teh tekmovanjih bo sestavljena naša atletska reprezentanca. Težkoče za sestavo naše reprezentance so precej velike, ker neugodno vreme, vpoklici k vojakom .izpiti in slično ni dovoljevalo atletom zadostnega treninga. Slovenska atletska zveza priredi ta meeting v soboto in nedeljo z nasledjima sporedoma: Tek na 100 m, skok v višino, met krogle, tek na 400 in 1500 m, triskok, met diska in tek na 10.000 m. V nedeljo pa skok s palico, tek na 200 m, met kopja, tek na 800 m, met kladiva, skok v daljavo in tek na 5000 m. Pravico do nastopa imajo vsi atleti, ki po svoji dosedanjih rezultatih pridejo v poštev za sestavo reprezentance. Juniorsko državno kolesarsko prvenstvo. V nedeljo je bilo v Zagrebu na 60 km dolgi progi, ki je vodila od Zagreba proti Jaški in nazaj državno junijorsko kolesarsko prvenstvo. Juniorskega prvenstva so se tudi udeležili slovenski dirkaci-juniorji. Po ostri borbi, v kateri so iuniorji dosegli odlično povprečno hitrost 34 km na uro, je zmagal Zagrebčan Branko Debanič. (Oricnt) v času 1:47.12. Kolesno dolžino za njim je bil Vlado Hrvatic (Gradjanski). Tretji Marjan Domitrovič (Sokol). Prvi Slovc-nec je bil šesti in sicer član Edinstva iz Ljubljane Franc Korenin. Proga je bila težka, ker jc bila prcccj blatna: zaradi slube proge je tudi mnogo dirkačev padlo. R 1 Francoska baterija nekaj kilometrov za bojno irto. Sobota Za ministrskega odposlanca pri maturi na samoupravni gimnaziji v Soboti je bil imenovan g. Anton Zupan, upokojeni ravnatelj celjskc gimnazije. Materinska proslava, pri kateri so nastopili učenci osnovne šole in vrtca ter dijakinje gimnazije z igricami n telovadnimi točkami je ob velikin obisku občinstva odlično uspela. Čisti dobiček je namenjen obdaritvi revnih otrok. Protituberkulozni dispanzer obratuje vsak četrtek od 10 do 14 na Aleksandrovi cesti v hiši ge. Geigerjeve. <0 letnico je praznoval upokojeni sodni uradnik g. Anton Novak. Služboval je v Mariboru, v t. Lenartu na Koroškem in v Senožečah na Krasu, od koder je po vojni prišel kot eden prvih slovenskih uradnikov v Prekmurju, kjer je ostal nad 20 let. Povsod so ga spoštovali zaradi njegove vestnosti in skromnosti, prav posebno pu še v Soboti. Jubilantu, ki jc ljutomerski rojak, želimo šc dolgo vrsto zdravih in zadovoljnih let. f Iz Julijske Krajine Nova maša. V nedeljo, 2. junija je mala kraška vasica ("55 hiš) Ponikve na Krasu obhajala znamenit dan. Pred oltar Gospodov je stopil že tretji njen sin g. Dominik Pegan. Prejšnja dva delavca v vinogradu Gospodovem sta g. Zlobec starejši in g. Zlobec mlajši. V nedeljo so domači fantje in dekleta kar opletli vse Ponikve in ves Avber, kjer je g. Pegun prvič zapel Clorijo. Slovesno pritrkavanje, ubrano petje in slavoloki so kljub resnim časom vlili v srca prelepega avborskega kota toliko vedrega veselja in prisrčnosti kot malokdaj. Ljudstvo se je veselilo časli svojega rojaka in njegovih domačih, ki so z res velikimi žrtvami omogočili študiran je g. Dominiku. G. novomašnik si je sum pridigal in se izročal delu za slavo božjo in blagor duš svojega ljudstva. Bog daj, da bi se mu uresničili vsi njegovi upi nn težki, a prelepi življenjski poti, to mu voščijo vsi Kraševci od blizu in dalečl Slepar mednarodnega tipa prijet Ljubljana, 11. maja. Jetniška uprava okrožnega sodišča v Ljubljant je te dru sprejela v varstvo in preskrbo prav elegantnega gospoda, samozavestnega nastopa s prav zvenečim orientalskim priimkom. Takole 23. maja je prispel iz Trsta v Ljubljano 281etni trgovec Munib bej el Solh. Izdajal 6e je za lastnika velike tvrdke živil in dobaviteljice mesnih izdelkov z.a sirijsko armado, ki ima 6Vojo centralo tam v Bejrutu. Nastanil se je v elegantnem hotelu v bližini glavnega kolodvora. V prvi vrsti se je zanimal za tvrdke in mesarje, ki bi bili zmožni dobaviti tej armadi vagonfke pošiljke svežega mesa in razne mesne izdelke. Nastopal je, kakor se to 6podobi velikemu trgovcu in vojnemu dobavitelju. Kmalu se je posrečilo navezati poslovne zveze in pogajanja z neko ugledno ljubljansko roesno industrijo. Munib bej el Solh jc tako daleč spravil tvrdko, da je bila naposled sklenjena pogodba za dobavo 18 vagonov mesa in mesnih izdelkov v vrednosti 68.000 ameriških dolarjev. Lastnika tvrdke je znal premamiti, da je od njega izvabil 1800 d:narjev posojila. Pri nekem drugem poslovnem človeku si je izposodil 2600 d:n pod izgovorom, da pride nakazilo za 500 dolarjev iz Švice. V hotelu je ostal dolžan na prenočnini nad 400 din. Na svoje limanice je skušal ujeti tudi nekega mariborskega industrialca, kar se mu je ponesrečilo, ker je bil poprej aretiran. Z njim je vodil pogajanja za dobavo 12 vagonov svežega mesa in raznih mesnih konserv. Mednarodni sleparski vojni dobavitelj Munib bej el Solh jc bil preskrbljen s pravilnim potnim listom, iz katerega je bilo posneti, da je v 18 mesecih prepotoval Francijo, Italijo, Romunijo, Bolgarijo, Grčijo in Madžarsko. Policiji se še ni posrečilo dognati, kakšne dobaviteljske sleparije je Munib uganjal po teh državah. Proti njemu je na okrožnem sodišču uvedena preiskava zaradi zločina obrtne sleparije in poskusa sleparije. Tvrdkam je pripovedoval, da ima pri »Švicarskem kreditnem zavodu« v Curihu« milijonske kredite prav za dobave sirijski vojski. Izkazalo pa se je, da nima tam niti enega švicarskega centima naloženega. Novi rektor slovaške tehnike Iz Bratislave poročajo, da je bil za rektorja slovaške tehnike v Bratislavi imenovan dr. inženir Karel Krivanec. Letalska proga Budimpešta-Visoka Tatra Iz Bratislave poročajo: V slovaškem mestu Popradu, ki je ob vznožju Visoke Tatre in od koder hodijo turisti na to gorovje, se pravkar končava gradnja letališča. Ravnateljstvo za promet v Bratislavi je storilo vse, da bi se letalska proga Budimpešta— Košice—Užhorod, ki je v madžarskih rokah, zvezala s Popradom, kar bi bilo zlasti v korist tistim tujcem, ki bi si želeli ogledati Visoko Tatro. Angleška oeledniška letala Bristoi Bienheim se dvigajo n« poiei nad nemško ozemlje. - Angleški bombniki TVickers Welle»ley «e »o uspešnem " poletu vračajo Načrt za povodno prometno zvezo med Jadranskim morjem in Švico (Po švicarskem listu »Baseler VolksblatU.) progi v zvezi, tako da bo ob njej še dovolj prostora z.a nova industrijska podjetja. — S tem načrtom se bavijo inženirji že od leta 1023. V dolini reke Ticina bo moči za prekop uporabiti posamezne dele te reke. Ce stopamo po tej dolini navzgor, pridemo najprej do jeza Pamperduto in nasipa Porto Torre, ki je že v gradnji. Odtod se začenja drugi del do naslednjega jeza blizu Miurine. Od Uiga jeza, ki je bil zgrajen v sporazumu z italijansko in švicarsko vlado, poteka dalje tretji del do izliva Ticina, nakar sledi 70 km dolga pol po jezeru do Lotarna, ki je že plovna. (Nastal je poleg tega še drugačen načrt za povodno prometno zvezo mod Švico in Jadranskim morjem, vendar bi bil drugi načrt dražji in manj pripraven.) Zatorej je priporočljiv le še tozadevni načrt od Locarna čc: Milan do Benetk, ki so ga že temeljito proučili in čigar gradbeni stroški se dajo uspešno spojiti z nameravanim smotrom. Pričujoče razmotrivanje je skrajšan prevod članka izpod peresa italijanskega svetnika Franka Marinottija, ki je predsednik province Milan. Navzlic prometnemu napredku po cestah, tračnicah in ozračju, je vendarle važnega pomena notranji povodni promet med poedinimi državami, in sicer predvsem zato, ker je povodna pot še zmeraj najcenejša. Statistike iz poslednjih 15 let nam povedo, da se je obseg tovornega povodnega prometa v letih krize še povečal, nikar da bi se bil zmanjšal. V najnovejših časih so skoraj vse države posvečale veliko pozornost novim, notranjim povodnim prometnim zvezani. To pa navzlic velikim stroškom, ki jih požre izvedba takih načrtov. Korist, ki jo nuja taka prometna pot, pa je tako velika, da se stroški izplačajo. Zveza osrednje Evrope po povodnih žilah Rena, Maina in Donave, in v Rusiji s Črnim mrojem in po progi Neuenburškega jezera — Ženevskega jezera — Rhone in v Sredozemsko morje, bi povzročile onstran Alp take povodne zveze, ki bi utegnile Italijo izločiti iz mednarodnega povodnega prometa. Zatorej ima Italija poseben vzrok, da se izogne tej nevarnosti z gradnjo ploobne poti med Jadranskim morjem in Švico. Tvoritev take prometne ladijske proge pomeni za Italijo štednjo s premogom in drugim gorivom, ki ga mora uvažati iz inozemstva. V dolini reke Pad je največ italijanske industrije. Tu so izkoriščevalna središča za neizmerne množine surovin in tu so postojanke za proizvodnjo raznih izdelkov. Milan je s svojim milijonom in 300.000 prebivalci za Rimom najbolj gosto obljudeno italijansko mesto. Milan in druga sosedna lom-bardska mesta zahtevajo izredno velik obseg za promet, ki se bo še povečal zaradi zvez z Albanijo in Abesinijo, ki sta z Libijo vred strnjeni v poseben gospodarski skupek s pravo Italijo. Toda povodna prometna zveza od Lotarna les Milan in po Padu do Jadrana ni le pomembna za Italijo samo, marveč tudi za sosednjo Švico, ki bi tako pridobila trdno in gospodarsko povodno zvezo s Sredozemskim morjem. Švica, ki zna ceniti koristi plovbe po Renu do Basela in ki ji je zdaj nemogoče še nadalje uporabljati povodno pot. bo znala ceniti tudi prednosti, ki jih ji uuja povodna zveza s Sredozemskim morjem. Kakšen je načrt za novo povodno zvezo ? Začenja se po eni plati v Benetkah, ki so po prekopu Lagunare z glavnim rokavom Pada spojene, in po drugi plati v kraju Porto Garibaldi, ki je s svojim prekopom v zvezi z drugim Padovim rokavom (Po di Volano). Beneška luka pa je spet spojena s prekopom ob Jadranskem morju s Trži-lem (Monfalcone) pri Trstu. Nameravana povodna pot bo dobila zveze, ki prepregajo vso beneško ravnino. S Ferraro je ta povodna pot spojena s prekopom Boicellijem. le zdaj je reka Pad do izliva pritoka Mincia skoraj vse leto plovna za ladje s 600 tdnami. Po Minciu navzgor utegnejo ladje pripluti do Mantove. Od tod, to je od izliva Mincia do izliva Adiže je tok reke Pada neenakomeren. Zatorej bodo strugo popravili, izgradili bregove in zgradili posebne žlebove, ki bodo pripomogli, da bo voda enakomerno polnila glavno strugo, kar ustreza rednemu povodnemu prometu. Tako bo plovba po Padu omogočena Potopljene pomožne križarke v Zeebriiggeju, ki so jih potopili Angleži, nemški bombniki pa so jih .„ . „ v , Y Se razbili. Letata aH topovi ? Iz Londona poročajo: Tesno sodelovanje tanka z letalom je bila taktika, ki je Nemcem omogočila uspešni prodor skozi Relgijo in severno Francijo. Skoraj povsem so izločili iz svoje taktike topniške predpriprave in so izročili tankom nalogo topništva, to se pravi, pripravljanje poti. Zaradi brzine pohoda je imelo in bo še v bodoče imelo letalstvo vlogo »letečega topništva« in nemara je ves bojni načrt Nemcev zgrajen na tej taktiki, ki so jo bili na svojih manevrih temeljito proučili in so jo na Poljskem prvikrat izvajali. S tem se hočejo izogniti vojni v postojankah, ravnati hočejo s činitelji premikanja in s presenečenjem, saj menijo, da tako najbolj štedijo z municijo in z jeklom. Zavezniki pa se držijo topničarskega načina bojevanja in zaupajo na težo in silo jeklenih gmot, ki jih bruhajo to|X>vi velikega kalibra. Odtod nastane vprašanje: ali letala ali topovi? Za presojanje nadaljnjih vojnih uspehov je odgovor na to vprašanje brez dvoma važen, če ne celo odločilen. Ali vsebuje taktika zaveznikov temeljno napako že v sestavi sami? Primerjanje letala s topom Zavezniška generalna štaba sla seveda več let vestno proučevala vprašanje, ali je moči topništvo kot ofenzivno pripravo prodiranja za tanke nadomestiti z bombniki ali bombniki-strmoglavci? Topovi so predvsem bolj učinkoviti kot letala. Uspeh streljanja s topom močno prekaša bombni uspeb letala. Letalo se mora (>o uporabi niunicije umakniti z bojišča, medtem ko more top nenehoma nadaljevati svoje delovanje kot udarci s kladivom. Pravijo, da more letalo z večjo gotovostjo zadevati kakor top. Pri tem pa ne pomislijo, da more moderno topništvo bolj natančno zadevati, letalo pa ovirajo protiletalski topovi, lovska letala, umetna zameglitev in prokritje raznih objektov. Letalo je izpostavljeno večjim nevarnostim ko top, tako da se letal več porabi in uniči ko topov. Letalo potrebuje velikanske množine bencina, top pa ne. Pomen močne topniške postojanke Zatorej ni moči reči, da bi bila primera med ohema v prilog letalu. Letalo utegne doseči nagle uspehe, kakor to priča nemško prodiranje v tej vojni, toda topniška priprava kakega napada s tanki nuja večjo možnost uspeha za metodo in za konsolidacijo zavzetega ozemlja. Zavezniki imajo odlično in številčno močno topništvo. Hkrati narašča njihova zmožnost, da imajo spričo nemške letalske nevarnosti najboljše obrambne pripomočke. Zatorpj bi morali zavezniki po prestanem prvem strahu zavzeti nepremagljivo vojaško postojanko in jo obdržati tudi s pomočjo svojega lastnega letalskega orožja. na vsej progi do Cremone, ker bo struga zadosti poglobljena. Od Cremone dalje pa bodo zgradili umetno povodno pot, ki bo dolga 130 km in bo vodila čez Milan do jezera Lago Maggiore. V Milanu bo nastalo trgovsko pristanišče in industrijska prekopna luka. Dela za to so se že začela. Milanska trgovska luka bo nastala v okolici Rogoreda, kjer je dosti prostora zanjo. Industrijsko ozemlje na severu in severozahodu mesta Milana bo s prekopom po stranski Stroški so na podlagi sedanjih cen tile: Za novo regulacijo Pada od izliva Mincia do Izliva Adiže 410 milijonov dinarjev; za prekop od Cremone do Milana 560 milijonov dinarjev in za prekop od Milana do jezera Lago Maggiore pa 900 milij. dinarjev; skupaj so vsi stroški 1.900,000.000 dinarjev ali skoraj dve milijardi dinarjev. Za izvedbo tega načrta je potrebnih 5 do 6 let. Povodna prometna zveza, ki bo spajala z morjem vso Padsko nižino, je v korist Italiji in posebno še Milanu, a prav tako Švici. Švica si bo zgradila pristanišče |» r i Locarnu in bo bržkone podaljšala prekop do Bellinzone. Čim bo ta povodna prometna zveza izvedena, tedaj bo železniška proga med ba-zrlskim pristaniščem ob Renu in končnim pristaniščem v Bellinzoni komaj 300 km dolga, kar je razmeroma majhna dolžina med dvema povodnima progama, ki spajata Švico s Severnim in hkrati z Jadranskim morjem. Izvedba načrta s sodelovanjem Švice in Italije pa bi ne koristila le obojestranskemu povečanju prometa v obeh teh državah, marveč bi bila tudi pripravna za prisrčne odnošaje med tema dvema narodoma. ■nite donosnost in učinek svojega dela z vporabo originalnih SBW-voznih in industrijskih dvigalk (vint), ki so izdelane iz jekla in železa in zato nad vse trpežne Te dvigalice, stavbni materijal, poljedelske stroje, orodje itd. dobite v železnini FR. STUPICA LJUBLJANA, Gosposvelska 1 MALI OGLASI V malih oglasih valja vsaka beseda 1 din; fenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali ogla* 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja te računa enokolonska, S mm visoka petltna vrstica po S din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. f! Prodajalka prlflna in poštena, želi premenltl službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Delavna« 8708. (a Delovodja za nizke zgradbe želi premenltl službo. Dolgo zaposlen pri gradnji cest, s Šoferskim in strojniškim Izpitom za gradbene stroje. Ponudbo upr. Sloven.« pod »Zanesljiv« •:>728. (a Šofer r. Izpitom za vsa vozila, vajen domačih pogonskih sredstev, plin, metan — išče službo. Vozi tudi za odstotke zaslužka. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Trezen« 8729. (a Pridno dekle pošteno, z gospodinjsko šolo, ki Ima veselje do kuhanja, staro 17'/i leta, išče službo. Nastopi takoj ali pozneje. Marija Mlinar, žirovskl vrh 16. p. 2irl. (a jumbnice, gumbe, plisc, tnonograme, entel, ažur (ino in hitro izvrši Matek & MikeS Ljubljana. Franfllkaaska ulica nasproti botela Union Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela Frizersko vajenko sprejme salon Vorina — Pred Skotijo 10. (v Vajenkp 14—IS lotno, z dežele, pridno, razumno ln pošteno, za trgovino z mešanim blagom, sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8707. v ilužbodobe Postrežnico ISfem za dvakrat v tednu. Gerbic, Gregorčičeva ulica B, dvorišče. (b Pekovskega pomočnika mlajšo moč in raznašalca takoj sprejmem. Krošelj, p. Medvode, Verje. (b Mizarskega pomočnika vajenega vseh del, takoj sprejme Praprotnik Janez, mizarstvo, Ljubno, Todnart. (b Objave Izjavljam, da g. Viktor Pangos nI moj družabnik, da nI soudeležen v moji mizarski obrti ln da nt upravičen v mojem imenu sklepati nobenih poslov. Ludvik Pangos, mizarstvo, Trata, St. Vid nad Ljubljano. (o ESSEBBH Nahrbtnike, kovčege v veliki Izbiri, nudi Ivan Kravo«, Maribor, Aleksandrova 13. Kosilnico »Bering« z žitno napravo prodam. Florjančlč Izidor, Drav-ljo 265. (1 Sveže češnje prima, po 6 din kg, franko prevoz, košare 45 kg, razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1 Cvetje, , jajca vedno v zalogi. Italijansko in jugoslov. evotje. štajerska sveža Jajca. -Baloh, Kolodvorska 18. Jagode mesečarke sadike katere nosijo od Junija do pozne Jeseni, dobite poceni v vrtnariji Jemec, Maribor, Prešernova ul. Damsko in moško kolo popolnoma nova, prvovrstne znamke, za vsako ceno naprodaj. Vprašati v gostilni, Sv. Petra cesta 85. (1 VINA Za teike dela je močno vinol Dobite ga najlaije v Centralni vinarni v Ljubljani TELEFON ŠTEV. 25-73 ^Iripš koks, drva nudi I. Pogatnik LJubljana, Bohoričeva S telefon 20-59 Postraiba brezhibna HffffTffl Stavbno parcelo za enodružinsko vilo v Ljubljani, s 3000 m« ograjenega in z drevjem zasajenega vrta, s krasnim razgledom, ugodno proda Društvo hišnih posestnikov v Ljubljani, Salon-drova 6. (p Otroški kotiček Dve trgovski hiši v Ptuju z dobro vpeljano že 30 let obstoječo trgovino, najboljša prometna točka, stanovanja, skladišča, garaža, vodovod Itd. - naprodaj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod št. 8437. (p Takoj naprodaj: Kavarna »Promenada« v Mariboru, Tomšičev drevored 20, izredno dobro zgrajena vila z gospodarskim poslopjem in krasnim vrtotjj^.m livarna in ključavničarska delavnica na meji Maribora, z modernimi stroji na električni pogon. Pojasnila daje pisarna drja. Senkovlča Zdenka, Maribor, Prešernova ulica l-II. (p) Gostilna Poročne prstane ure, verižice, uhane, kakor tudi očala — kupite zelo ugodno prt Josipu Janku, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti farne cerkve. — Podružnica v Mariboru. Jurčičeva 8. Kupujte pri naših inserentihl Dotrpela je naša sestra, teta in stara teta, gospodična Marija Turk posestnica previdena s tolažili svete vere, v 78. letu starost;. Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 13. junija ob pol 17 na šmihelsko pokopališče. Novo mesto, dne 11. junija 194®. Andrej Turk, brat, v imenu sorodstva. stavblšča, njiva, eozd, blizu Maribora, ugodno naprodaj. Ponudbe pod »Doblčkanosno 724« upr, »Slov.« v Mariboru. Hišo eno- aH večstanovanjsko, do 200.000 din, kupim.i — Hipoteka zaželjena. Ponudbe v upravo »Slbv.« pod »Ljubljana« št. 8526. ZAČARANI GOZD (181) Nenadoma je stekla. O, glej! Potoček, ki se teko lepo vije med drevesi. Stala je ob njem in se čudila. Hišo v Kranju b petimi manjšimi stanovanji prodam takoj fcod ugodnimi pogoji. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. S590. (p Hišo v najlepšem delu Celja prodam (tudi polovico). Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Hiša« št. 8638. (p) ODDAJO: Opremljeno sobe majhno, oddam. Gospo-svetska cesta 6, 2abkar, Čitajte in širite »Slovenca« \ (182) Tudi Samotarfek je prišel za njo in jo vprašal, če je žejna. Potem kar lahko pije, ker voda je zelo čista in dobra. Niti doma nima boljše. RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE i Dvokolesa, otroški vozički, Slvalnt stroji, prevozni tri-ciklji, pnenmatika Tribuna r. D. L. Ljubljana, KarlovSka e. 4 Podružnica: MARIBOR, Aleksandrova 26. Kurja očesa Najbolj!« sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. Dobit« v lekarnah, drogerijah ali naravnost is tvornio« in glavnega skladišča M. Hrnjak, lekarnar, Sisak Varujte a« potvorbl Zalčltm mak LIN0LEJ voščeno platno, preproge, zavese odeje kupite najceneje pri »OBNOVA«, F.Novak, Jurčičeva 6 SLOVENEC M na 10 straneh, je največji, najboljši in najbolj razširjeni slovenski dnevniki V globoki žalosti sporočamo, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče, sin, brat, stric in svak, gospod Alojzij Krašovec posestnik in gostilničar dne 11. junija ob 1, po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Na zadnji poti ga bomo spremili v četrtek, 13. junija ob 4 popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, 17. junija ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Petra. Ljubljana, Koritno pri Bledu, dne 11. junija 1940. Žalujoči: Metka roj. Bernard, žena; Alojzij in Ljubo, sinova; rodbine Krašovec, Oprešnik, Bernard in ostalo sorodstvo. E. Claes: 8 Pokojni župnik Kampens Iz flamščine prevedel L. Ogriit Procesija se je bližala. Že svn slišala romarje peti »Pri Njej smo vedno dobrodošli, v averbodski cerkvici.« Hitro sva se zmenila za prostor in za pošteno delitev zaslužka. S hrbtom hodiva obrnjena proti romarjem, drugače si jaz ne upam! Kaj pa bova rekla? Vsak drugače, veš!« »Jaz bom kar očenaše molil.« »Jaz bom pa dodal kaj o siroti ali temu podobno.« Tako sva torej na pol klečala na jiol sedela sredi ceste in imela tik preti sal>o na tleh kapo. Ves srni bil v skrbeh, kako se bo stvar i/tekla. To je bilo nekaj tako nenavadnega in kaj, če doma zvedo! Enkrat setn poškilil nazaj in videl Peterčka, kako se je pačil in skušal posnemati Blinka. Jaz pa naj igram Bulta! Začel sem zvijati roke. s široko odprtimi očmi gledati po bleščeči cesti, da bi mi pritekle solze iz oči in jxhI suknjič na hrbtu sem |x>tlačil svoj robec za grbo. Postajal sem zelo nestrpljiv, najraje bi že zbežal, pa zaslišini za seboj kako začne Peterček, kot bi koza meketala: »Oče na.š, kateri si v nebesih...« in takoj začnem še jaz: »Usmilite se vendar ulioge, nebogljene sirotice, ki nima več ne očeta ne matere... češčena Marija, milosti polna...« Se l>olj sem zvijal svoje roke in skušal še več solza dobiti v oči, kar zaslišim za seboj presunljiv krik Obrnem se, pozabim na svojo slepoto in krevljaste roke in zagledam Peterčka, ki kakor krepelce leti fw> zraku v cestni jarek. Hitro zagrabim svojo kapo in mislim skočiti, pa začutim krepko roko, ki me drži za ovratnik, obenem pa jih toliko dobim okrog ušes, tla sem bil že čisto zmešan, preden sem sploh opazil, da je bil moj napadalec sam gospod Kampens, župnik naše fare. In kakor prej Peterček, sem tudi jaz zletel z glavo naprej v cestni jarek. Procesija je bila namreč iz Sichema, iz naše lastne vasi. jaz sem dobro vedel, da gredo vsako leto na ta dan v Averlx>de; še zjutraj, na poti v šolo, sem jih videl iti mimo, pn mi je popolnoma ušlo iz spomina. Kako more vendar človek biti tako neumen! Gospod župnik, ki je stopal na čelu procesije, je že oc^, daleč zagledal dva paglavca na cesti. Čudno se mu je zdelo, da sta s hrbti obrnjena protjj ljudem, pa je pod grmom zagledal knjige in se mu je posvetilo. še nikdar v življenju nisem bil tako presenečen in tako osramočen. >edcl sem v jarku in gledal ljudi, ki so hodili mimo in prepevali Marijine pesmi. Ljudje so me večinoma |x>znali in ko zagledam v vrstah še svojega očeta, sem mislil, da je z menoj pri kraju. Ko so zadnji romarji odšli mimo naju, sva se šele s Peterčkotn spogledala, začela snažiti obleko, obrnila suknjiče in šla na cesto. »Vsega si ti kriv!« sem zakričal nad tovarišem in začel jokati. Strogi pogled očetov in zavest, da sva nekaj res hudega naredila, me je čisto potlačilo Tudi Peterček je začel jokati in to mi je bol nekoliko olajšalo. Ko je bila že trda noč, sem se priplazil domov in pričakoval najhujše. Pa nič! še besede mi ni nihče rekel. Dobil sem dve skorjici suhega kruha in vodo Preden sem šel spat, mi je najstarejša sestra, ki je iz vreč nekaj šivala, rekla: »Do jutri bo tvoja malha že gotova, potem pa lahko takoj greš beračit.« Naj bi mi sedaj kdo rekel, da imamo res dobrega župnika, pa bi takega nesramneža raztrgal! VI. Vrtnar in ministrant. Po vsem tem pa se je dobremu župniku Kampensu zdelo primerno, izbrati mene kot najprikladnejšo osebnost v vasi za postrežbo v cerkvi in župnišču. Nekateri ljudje si tipajo trditi, da ima tak-le župnik v majhni keinpenski vasici lepo življenje: dobro jesti in dobro piti. nobenih sitnosti s socialisti ali drugimi nevarnimi žup-Ijani, daleč proč od škofa Mislijo, da nima drugega dela, kot vsak dan pol urice maše, včasih kak krst ali pogreb iu malo brevirja, j>a je vse. Seveda! Kaj takega je morda mogoče v krajih, kjer so vsi ljudje dobri, kjer vsi tako žive in delajo kakor jih katekizem uči. Am-pak, kje boste pa tak kraj našli? Celo v Kem-pih, kjer vsak ve, da so najboljši ljudje vse Flandrije, kjer so vsi nio/je člani bratovščine Sv. Srca Jezusovega in vse žene članice kongregacije krščanskih mater — da ne omenjam drugih — celo v Kempili ima župnik kar precej muk « svojimi ljudmi. Recimo s »fanfaro« (majhen orkester pihalnih glasbil, ki ga ima vsaka vas, če ne vsako društvo v vasi) — preveč izletov, preveč pijače in igranja po plesiščih; ali pa z dramatskim društvom — prireja ti igre v katerih se poljubujejo; ali s kerame-som.* Vse to dela župniku mnogo večje preglavice, kot bi si kdo mislil. Potem pa ti preklicani mašni strežniki! » (vaški praznik, žognanje, ki traja po tri dni; tudi mesta imajo svoje kermese jx> teden dni. kjer imajo vsa razvedrila, kakršna je videti na ljubljanskem velesejmu, razne potujoče cirkuse itd.). Če dva tedna vsak dan streže pri maši, pa že misli, da je cerkev njegova, da lahko leta po njej, se igra in na glas govori, da dela s sveč-nimi ostanki, slabimi, zmečkanimi centemi in starim bakrom, kar se mu le poljubi, ko je vendar bilo že od nekdaj vse to del' cerkov-nikovega zaslužka. Slabe centime lahko vedno pomešaš med dobre; če v gostilni plačaš s štirimi dobrimi in enim slabim, ne bo nihče upal nič reči. Zato si ie pač lahko misliti, da so bili ministranti na slabem glasu. Tudi jaz sem bil ministrant in še župnikov vrtnar jio vrhu. Moje vrtnarsko delo je bilo v tem, da sem iz zrelih češenj podil vrabce. ne da bi pri tem sam postal vrabec, kar je bilo precej težko; da sem lovi! in pobijal gosenice na zelju, ne da bi zelnate liste kaj polomil; da sem čistil stezice, ne da bi poško-doval razne cvetice, ki so rastle ob n jih. Razen tega pa je moju vrtnarska stroka obsegala tudi vse drugo delo v župnišču in izven njega. Ko so bile češnje zrele, sem jih obtrgoval, župnik se je sprehnjal po stezicah in bral bre-vir, jaz pa sem moral ves fas žvižgati ali peti. Če sem samo malo prenehal, ker sem se moral preveč stegniti za kako oddaljeno vejo. je župnik takoj jmgledal navzgor in mi zaklical: »Kj, Beloglavec, ničesar ne slišitn!« Imel je čudno navado, da se je sredi pota nenadoma obrnil in korakal proti češnji, ko bi vendar moral iti prav do konca poti. Kaj hitro pa sem se navadil žvižgati t eno češnjo v ustih. Z dvema ne... gosj)od župnik že gleda navzgor, pač pa se da z dvema peti, Sicer zveni nekoliko drugače, že zopet je gospod župnik pogleda, petje je pa vend.tr le. Včasih ti uide nečka pregloboko v grlo tako, da moraš za-kašijati. Če pa kašlja.š, zopet dokazuješ, da ne ješ. Pečke pa sem med palcem in kazalcem spretno streljal na sosedni vrt. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Joži Kramarič izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Vktor Cenčič f^fjl UUBIHNA Ob zaključku razstave v deškem vzgajališču na Selu Danes, v sredo 12. junija, je zadnji dan obrtniške razstave, ki jo je priredita obrtna nadaljevalna šola na Selu skupno z ljudsko šolo v imenovanem zavodu za vzgojo mladine, katerega vodijo gg. salezijanci. Oblast, pa tudi drugi so pokazali veliko zanimanje za to razstavo. V nedeljo so se ljudje kar vrstili od jutra do večera. Zvedeli smo, tla je samo v nedeljo število obiskovalcev presegalo številko 400! Že v nedeljo dopoldne je razstavo obiskal gosp. ban dr. Marko Natlačen. Zanimal se je za podrobnosti razstavljenih teoretičnih pa tudi praktičnih izdelkov strokovne šole. Pohvalno se je izrazil o izdelkih, ki tako nazorno kažejo, koliko pridobe učenci v tej šoli. V ponedeljek, 10. t. m., pa je zavod in razstavo obiskal prevzvišeni gosp. dr. Josip Lach, pomožni škof zagreškega nadškofa; z njim se je pripeljal, da pogleda vzgojno delo na Selu, načelnik socialnega oddelka pri banovini Hrvatski dr. Josip Rasuhin. Z zanimanjem sta si gospoda ogledovala ves zavod, pozorno sta sledila razlagi, ki jima jo je podajal ravnatelj banovinskega deškega vzgajališča in njegovi sobratje, ki imajo pri prireditvi razstave in vzgoji od kr. banske uprave zaupane jim mladine veliko zaslugo. Razen teh gospodov si je razstavo ogledal tudi g. Lovro Sušnik, načelnik prosvetnega oddelka. Za vse se je zanimal, vse je pregledal in o vsem izrazil svojo sodbo. Celotna razstava nam vsaj v malem pokaže silno važnost tega zavoda, pa tudi delo salezijancev med to mladino, katera bi bila sicer prepuščena cesti. Važen je zavod z vzgojnega stališča sploh. Kajti tu ne gre za to, da se mladino »zdresira« za življenje v zavodu, marveč gre pogled v bodočnost mladega človeka. Ni dovolj, da si gojenec pridobi neko zunanjo uglajenost, marveč je treba, da mu gre vse to, kar rabi za pravo krščansko in človeško življenje, v meso in kri. Brez vsake sile, brez kazni in omejevanja svobode, se vodi dečka od vstopa v zavod do pomočniškega izpita z ljubeznijo in potrpežljivostjo. Moremo reči, da je fant, ko zavod zapusti, v resnici sposoben v tem, kar potrebuje za življenje. Zna delati, služiti si kruh, ve pa tudi, kako živeti, da bo res vreden ud našega naroda. Naj omenimo le, kar je dejal mlad pomočnik, ki si je ogledal v nedeljo razstavo: »Reči moram, da ti fantje res nekaj znajo.< Res je, da se v zavo-dovih obrtnih delavnicah sistematično poučuje v obrti, kar sem že večkrat opazoval. Teoretični pouk v šoli pa praktičnega dopolnjuje. Vse to pa se vrši v pravem krščanskem ozračju, ki ima samo en smoter, napraviti iz gojencev krščanske pomočnike, prave ljudi. — Pri slabem feku, zaprtju črev poživi en kozarcc naravne »Franz-Josefove« grenke vode pokvarjeno prebavo in čisti črevesni kanal. Rog. S. br. 15485/35. 1 Zanimanje za razstavo protiletalske zaščite, ki jo mestna občina odprla na velesejmu, je tako veliko, da je razstava neprestano izvrstno obiskana. Na razstavo prihaja staro in mlado, zastopani so pa tudi vsi sloji brez izjeme, prav tako je pa dosti obiskovalcev s podeželja, saj tako aktualne in o pravem času prirejene razstave Ljubljana gotovo še ni imela. Med tem ie pa prišla tudi specialna razstava Drž. volno tehničnega zavoda Obiličevo z veliko zbirko plinskih mask, zaščitnih oblek ter priprav za umetno zameglitev. Večkrat bodo na razstavi tudi praktične vaje za umetne zameglitve. Poleg tega bodo na razstavi tudi poskusi z doma izumljenim sredstvom za impregniranje lesa proti ognju, ko bo izumitelj Parkelj iz Stožic zanetil na velesejmu požar in bo z njegovim »Antioginom« impregnirana stavba ostala cela. Zaradi množice novih eksponatov je potrebna preureditev in povečanje vse razstave. Paviljon »N« je r>ostal premajhen in bo zato razstava razširjena tudi na paviljon »J« na desni strani glavnega vhoda. Končno ie pa vsa Ljubljana na razstavi enih misli in želja, da nas usoda obvaruje, da nam nikdar ne bo treba v resnem primeru izkoriščati na razstavi pridobljenih naukov in razstavljenih stvari, temveč naj nam božja previdnost popolnoma kompletno razstavo rajši obvaruie za zaščitni muzej. I Na uršulinski vodnici bo vpisovanje učenk za t. razred 17. junija od 9 do 12 dopoldne, za učenke ostalih vadniških razredov pa 17. junija od 3 do 5 pojKildne in 18. junija od 8 do 12 dopoldne. 1 Vpisovanje za uršulinsko ljudsko šolo bo 17. juni ja 1940 od 9 do 13 za 1. razred. Za ostale razrede l>o vpisovanje 17. junija popoldne od 15 do 17 in 8. junija od 9 do 2. 1 Preureditev Zvezde. Sedaj, ko so številni radovedneži, ki so pritisnili prve dni, ko so začeli preurejati Zvezdo, popustili s svojim navalom, gredo tudi preureditvena dela hitro izpod rok. Stavka stavbinskega delavstva je sicer delo nekoliko zavlekla, vendar se sedaj že kažejo prvi obrisi nove ureditve Zvezde. Delavci na nekaterih mestih že urejajo trate, drugod z veliko vnemo sejejo prst ali pa uravnavajo zemljišče. Vendar so vsa ta dela na prvi pogled manj vidna, vso pozornost privlači namreč nase na sredi odprtega trga že zbetonirani, skoraj 6 m visoki pod- stavek za spomenik. Ko so bili temelji za podstavek zabetonirani, je bil namreč podstavek sam v surovem kaj hitro dograjen. Sedaj so začeli že postavljati razsežen in visok oder krog in krog jiodstavka. S pomočjo tega odra bodo najprej obložili betonski podstavek s kamnom, nato pa tudi postavili na podstavek spomenik sani. To delo bo posebno težko in bo zahtevalo temeljitih priprav. Ko bodo dvigali težki bronasti sjiomenik na visoki podstavek, bo prav gotovo naval gledalcev izredno velik. Je pa ta dan še daleč. 1 Zaprta Poljanska cesta. Zaradi tlakovanja klanca na Poljanski cesti nad Ambroževim trgom bo Poljanska cesta med Domobransko cesto in Ambroževim trgom od srede, 12. t. m. še kakih 14 dni zaprta za vozni promet. 1 Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana-mesto priredi v sredo, dne 12. t. m. ob 16. uri popoldne v Mestni vrtnariji praktični pouk o cepljenju sadnega drevja in rož. Poučeval bo g. nadzornik Josip štrekelj. Pouku bodo sledile praktične vaje in naj udeleženci prineso seboj cepilne nože. Po zaključku pouka ogled mestne vrtnarije. Vstopnine ni. 1 Rekord v stanovanjskih odpovedih. Letos liodo sodne stanovanjske od|>ovedi, ki so podane pri okrajnem sodišču, pač dosegle največje število. Do 10. t. m. je bilo pri sodišču vloženih že 118H predlogov za izpraznitev stanovanj in raznih lokalov, ko je bilo lani do tega časa podanih le 713 predlogov. Kaj je vzrok tako številnim odpovedim? V glavnem še vedno neredno plačevanje najemnine. V zadnjem času pa se zelo množe odpovedi od strani novih gospodarjev, ki so hiše kupili od starih in imajo |>ravico odpovedati vsem strankam. Mnoge odpovedi kratko navajajo kot razlog: »Sem kupil hišo in zato od|)i>ve-o na našem odru nedvomno jniseben dogodek. Tenorsko partijo jtoje kot gost naš priljubljeni tenorist Josip (iostič. I Prošnja dobrotnikom. Solidna in zelo pomoči potrebna družino prav lopo prosi vse one, ki bi lahko odstopili brezplačno ali proti manjši odškodnini posteljo z blazino in eno omaro. Naslov blagega dobrotniku prosimo, du se pošlje Vincencijevi konferenci sv. Janeza Boska za Kodeljevo in štejianjo vas. v Salezijanskem mladinskem domu na Kodoljevem. 1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Kranz-Josef« grenčice. 1 Triperesna deteljica kolesarskih tatov. Ljubljanski policiji se je zadnje dni jiosrečilo poseči v neprijavljen obrat prevejane trojice, ki se je bavila s krajo in predelavo koles. Policija je našla več različnih sestavnih delov od ukradenih koles, prav tako pa je zaplenila dve kolesi. Razumljivo je, da sta bili kolesi že brez evidenčnih tablic, tako da sedaj ni mogoče ugotoviti lastnikov. Prva kolo je znamke »NUSc ter ima tovarniško številko 99.782; drugo kolo pa ima tovarniško številko 27.01)4. Komur je bilo kolo s tako tovarniško številko ukradeno, naj javi to ujiravi ljubljanske policije. 1 Razne nesreče. Seferovif Osman, ki jo prišel iz Bosanske Dubice v Ljubljano kuhat črno kavo na velesejem, je pri izletu v Trbovlje stopil tako nesrečno z vagona, da si je zlomil desno nogo. — 18-letnega mesarskega vajenca Avgusta Bernika iz Ljubljane je udarila ročica avtomobila, ko ga jo zaganjal. Ima precej poškodovano roko. 51-letnemu stavbenemu delavcu Štefanu Barti je padla z viška opeka na desno nogo in mu jo hudo ranila. — Pri previjanju je padel sestri z naročja enoletni Leojiold Krevs in dobil krvavitve v možganih. Vsi jionesrečenci se zdravijo v ljubljanski bolnišnici. I Abonente reda Sreda, Četrtek, četrtek in B prosi uprava Narodnega gledališča v Ljubljani, na j blagovolijo upoštevati dejstvo, da zaradi vpoklica nekaterih članov k vojakom, ne bo mogoče uprizoriti zanje Finžgarjeve »Naše krvi«. V nadomestilo zn to igro bodo dobili imenovani abonenti uprizoritev Ncvviarovitvc-ve komedije »Ljubim te«. To učinkovito salonsko komedijo je uprizarjalo zagrebško gledališče z velikim uspehom. Dejanje |>okaže, kakšnih zvijač sc mora poslužiti mlad zaljubljen mož, da si pridobi dekle za ženo. Zelo kratko-časno in zabavno dejanje, nudi edinima igralcema, kj nastopata v igri možnost učinkovite igre. Nemci preiskujejo ujete francoske vojake, če imajo kaj orožja. potegnil nož ter ga večkrat zabodel v glavo. Ornača so prepeljali v bolnišnico. m Okradcn trgovski potnik. Iz veže Velike kavarne je nekdo izmaknil trgovskemu potniku Maksu Podhostniku usnjat kovčeg, v katerem je imel blago za obleko, vzorce raznega blaga in naročno knjigo. Napravil mu je s tem 1600 din škode. Smrtna nesreča v rudniku v Medvedcah Maribor, 11. junija. Čisto na južnem koncu Dravskega polja leži vas Medvedec, za katero se nahaja rudnik premoga. Ta rudnik, ki je nekoč lepo uspeval ter je zgradil celo svojo lastno železniško normalnotirno progo do Pragerskega, ki je potem prešla v last tovarne strojil v Majšpergu, je last inženirja Majsa ter obratuje v zmanjšanem obsegu. Rudniški rovi gredo precej globoko v zemljo. Včeraj se je v rudniku zgodila nesreča, ki je zahtevala življenje pridnega delavca. Okrog pol dveh pojioldne so kakih 18 m pod zemljo v rovu postavljali štirje delavci opore. Med njimi je bil tudi 40 letni tesar Jožef Soštarko. Bil je najbolj spredaj v rovu ter je zabijal opore, njegovi trije tovariši pa so mu pomagali ter mu dodavali les. Naenkrat pa je začela zemlja v rovu polzeti, vdrla se je s stropa velika plast ter je zasula vse štiri delavce. Trem pa se je posrečilo, da so se sami odkopali ter so potem takoj začeli reševati šoštarka, obenem pa so o nesreči obvestili rudniško vodstvo. Odkopavanje ponesrečenega šoštarka je vodil delovodja Fijačko. Nesrečneža so kmalu odkopali, tako da so mu glavo in roke oprostili. Takrat je siromak še lahko govoril, dasi mu je zemlja silovito pritiskala na telo. Delali so potem vse popoldne z veliko previdnostjo, ker je zemlja s stropa neprestano polzela v rov ter so se vedno znova vsipavali manjši plazovi, tako da so bili tudi reševalci neprestano v življenjski nevarnosti. Ko pa so šoštarko že skoraj odkopali ter se je zdelo, da je že rešen, se je vnovič vsul še večji plaz, ki je nesrečneža čisto zasul. Reševalci so se morali umakniti, nakar so začeli spet z mrzlično naglico, ne meneč se za lastno nevarnost, z odkopovanjem. Šele zvečer proti pol osmi uri so spet prišlo do šoštarka ter se jim je posrečilo, da so ga oprostili ter ga spravili iz rova. Bil pa je že davno mrtev, ker ga je bil drugi plaz tako zasul, da se je v nekaj minutah zadušil, šoštarko je bil priden delavec, oče šestih nepreskrbljenih otrok ter je njegova nesrečna smrt povzročila med rudarji in med ostalimi ljudmi v soseski veliko sočustvovanje. * m Režijski odbor za gradnjo ceste Maribor— Fram je sestavljen takole: predsednik je vodja tehničnega razdelka v Mariboru inž. Ivan Vanek, člani pa: inž. Milo Kraigher od ministrstva za zgradbe, inž. Maks Trost od banske uprave v Ljubljani in gradbeni tehnik Malešič Matija iz Ljubljane. Sedež režijskega odbora bo v Mariboru. Dela na cesti se bodo pričela prihodnji mesec ter znaša proračunska vsota za nje za odsek med Teznom in Framom 12,471.000 din. Posebej je določenih za tlakovanje 730 m dolgega pasu ceste, Po nemškem zavzetju mesta Boulogne: Težka francoska obrežna baterija. ki pelje skozi Slovensko Bistrico, 1,133.000 din. — Vrhovno nadzorstvo nad gradnjo bo imel načelnik gradbenega oddelka banske uprave inž. Rueh. — Predvideno je, da mora biti cesta izgotovljena v 14 delovnih mesecih (zimski meseci ne spadajo v ta čas), tako da bi bilo delo končano spomladi leta 1942. Med gradnjo ceste Tezno—Fram pa bo postala aktualna tudi gradnja nove Jadranske ceste iz Maribora do Tezna, ki bo potem prevzela nase promet, ki gre 6edaj po Tržaški cesti. Načrti za Jadransko cesto so bili gotovi že pred letom dni ter je znašal takrat proračun 7 milijonov din. S$daj bi se dela gotovo podražila. Stroške za Jadransko cesto bodo nosili deloma država, deloma železniška uprava (za podvoz) in deloma mestna občina. m Freske v grajski kleti. Mojster Sternen je sedaj končal slikanje zapadne stene v grajski kleti. Posebno se mu je posrečila zadnja slika, ki predstavlja stari dravski most in jio-gled na desno nabrežje Drave v 17. stoletju, ko je stala magdalenska cerkev še čisto osamljena. Na mostu so vozniki, ki peljejo na težko obloženih vozovih sode z vinom. Nad sliko je napis »Takih si funtov meti želimo, keri nam dobro vozijo vino«. — Mojster Stcrmnn je začel slikati sedaj vzhodno steno ter dela sedaj sliko starega Maribora iz 17. stoletja. m Nov vodovod so začeli graditi pri Št. Danijelu nad Prevaljami. Stroški bodo znašali 52.000 dinarjev, od tega pa prispeva država 40.000 din, ostanek pa domačini. m Poročila sta se v nedeljo v frančiškanski baziliki inž. arh. Marjan Mušič in gos|>o-dična Desanka Miovič. Mlademu paru iskrene čestitke. m Narasla Drava. V ponedeljek popoldne je divjala v dravski dolini silovita nevihta ter je deloma padala tudi toča. Posledice nevihte so se poznale še včeraj na Dravi, ki je tekla skozi Maribor silno narasla in kalna ter je nosila s seboj drevje in les, katerega so splavili hudourniki s Kozjaka in Pohorja v reko. c Povečanje tovarne v Majšperku. Tekstilna tovarna Vunatex v Majšperku, ki je last tamošnje tovarne strojil, bo znatno povečala svojo kapaciteto. Sedaj grade nov tovarniški objekt za tkalnico. Vunatex izdeluje sukno. m Sprejemni izpiti na drž. klasični gimnaziji v Mariboru bodo dne 26. junija ob 8. Sprejemali se bodo učenci in učenke, rojeni v letih 1927, 1928, 1929 in 1930. Prošnjo, kolkovano z državnim kolkom za 10 din in naslovljeno na ravnateljstvo, je prinesti ali poslati do 23. t. m Prošnji priložite: a) rojstni list, b) izpričevalo o dovršeni osnovni šoli; učenci, ki so obiskovali že višjo ljudsko šolo ali meščansko šolo, morajo razen omenjenih prilog priložiti še c) zadnje šolsko izpričevalo višje ljudske, oziroma meščanske šole (izpričevala — ne knjižice!). — V avgustu ni sprejemnih izpitov. Izjemo dovoljuje ministrstvo prosvete. m Napačen rezultat. Ponedeljkov »Slovenski dom« in za njim včerajšnji »Slovenec« je prinesel narobe rezultat nogometne tekme med mariborskim Železničarjem in SK Kranjem, ki se je vršila v nedeljo v Kranju. Tekmo je dobil SK Železničar s rezultatom 3:2, ne pa narobe. m Članom SSK Maratona. Pozivam članstvo, da se redno udeležuje treningov na Livadi zaradi bližnjega tekmovanja za klubsko prvenstvo. — Podnačelnik. m Zgodovinskemu društvu v Mariboru je podaril g. Jože Stabej lepo zbirko razne korespondence, ki ponazoruje literarno, organizacijsko in deloma tudi politično delovanje naše današnje generacije. m Puško je razneslo. Na Kapli se je ponesrečil 27-letni posestniški sin Kari Kopriv-tiik. Streljal je z lovsko puško, katero mu je razneslo ter mu je odtrgalo palec in kazalec na desni roki. m Strela zanetila požar, V ponedeljek jto-poldne, ko je divjala nad dravskim |>oljem iiuda nevihta, je udarila strelu v poslopje v Dražni vasi pri Cirkovcih ter ga zažgala. Požar je bil viden daleč po Dravskem polju. m Nevaren tat koles. 29-letncmu delavcu Tomažu Ornačii na Pobrežju jc skušal neki nepoznan moški odpeljati izpred gostilne kolo. Ko ga je Ornač hotel prijeti, pa jc neznanec Ptuj Sprejemni izpiti za L razred bodo na državni realni gimnaziji v Ptuju v ponedeljek 24. junija. Prošnjo, kolkovano z io dinarskim kolkom, ki ji je treba priložiti rojstni list in spričevalo o dovršeni ljudski šoli, je vložiti pri ravnateljstvu do zaključno 23. t. m. Sprejemajo se le učenci (-nke) rojeni(-e) v letih 1927, 1928, 1929 in 1930. Na šahovskem brioturnirju ptujskega šahovskega kluba jo dosegel največ točk g. Sirec, medtem ko je zasedel zadnje mesto na sjilošno presenečenje g. Petek. Strela povzročila požar. Pri sobotnem neurju nad Halozami je udarila strela v poslopje posestnika Belšaka na Vel Okiču pri Sv Andražu. Ogenj je v kratuem upepelil lepo domačijo. Najnovejša poročita Italijanska letala napadla Malto Ln Valetfa, It. junija. AA. Reuter: Vojno ministrstvo sj>oročo: Ob 0.45 je bilo pri letalskem napadu na Malto zbito eno sovražno letalo. Zjutraj so sovražna letalu poskusila z novimi napadi. Pri teh napadih je bilo ranjenih več oseb, gmotna škoda pa je neznatna. Ladie, ki so lih Etalifani sami potopsSi Madrid, II. jun. AA. Štefani: Italijanska ladja, katero je snoči ladijska |x>snodčrtati komentar lista »La Suisse«, ki med drugim pravi: Mi smo se zmeraj trudili, da bi tistim, ki niso hoteli tega videti, pokazali veličino nove Italije. Sovjetski poslanik na poti v R mu Sofija, II. junija. AA. DNB: Sovjetski poslanik v Rimu G a r e I k i n se je na pot i i r. Moskve ustavil zn krajši čas v Sofiji in je imel pri tej |>riliki krajši sestanek z Mngistra-tijem, nato pa je z letalom odletel v Rim. Sklepi prometnega odbora balkanskega sporazuma Belgrnd, It. junija, m. Stalni tujsko-prometni odbor držav Balkanskega sporazuma je, kakor znano, na svoji zadnji seji sklenil tudi nov tujsko - prometni sporazum, v katerem je poleg davčnih in pristojbiiiskih olujšav v medsebojnem tujsko - prometnem sporazumu predvidena tudi otvoritev |xisebncEa tujsko-promet-negu kliringa. V tu namen se bodo sporazumelo Narodne banke držav Balkanskega s|x>razuma o individualnem deviznem kontingentu, s katerim bodo lahko razjiolugali turisti Balkanskega sporazuma. Izdelani -o tudi |>ogoji za sodelovanje avtomobilnih turing klubov in pogoji za zamenjavo propagandnih filmov ter publikacij skujjne propagandne izdaje. KULTURNI OBZORNIK Revija Katoliške akcije št. 2 Na 120 straneh prinaša druga Številka nove katoliške revije vrsto člankov, poročil in ocen, ki s svojo aktualnostjo posegajo v osredje naših katoliških problemov. Revija Katoliške akcije je začela z enotnim, izključno katoliškim presojanjem problemov. V tem ima precej podobnosti z nekaterimi inozemskimi katoliškimi revijami, kakor z italijansko »CivilU Cattolica« ali »Vita e pensie-ro«, s irancosko »fitudes«, nemško »Stimmcn der Zeit«, špansko »Razon y Fe« itd. Da je tako enotno presojanje in podajanje nedvoumnih smernic potrebno v sodobni zmedenosti pojmov in silnih naporov sovražne idejne propagande, mora biti jasno vsakomur, kdor ima kaj ljubezni do katoliške resnice. Dr. Anton Zdešar poudarja v uvodnem članka, da je odpoved temeljna zahteva za člane Katoliške akcije, in analizira vzroke, zakaj je tudi slovensko delavstvo in še pred njim slovensko iz-obraženstvo v veliki meri odpadlo od krščanstva. Vzroka sta v glavnem dva: spolna razbrzdanost in hlepenje po čutnem uživanju. O problemu, ki je nastal med slovenskimi katoličani zaradi uvajanja Katoliške akcije, razpravlja dr. Janez Kraljič v članku »In dubiis libertas .. .« Najprej na splošno pojasni pojem tega gesla, ki se je v zgodovini že tolikokrat zlorabljalo in se še zlorablja, nato se v podrobnem pomudi ob posledicah, ki se nanašajo na Katoliško akcijo ter dokazuje, kako neumestno in nesrečno je uporabljanje tega načela v borbi proti Katoliški akciji. »Velika zmota in neodpustljiva zloraba je, če bi kdo pod zaslombo omenjenega gesla delal fronto na znotraj. Sovražnik je zunaj, ne znotraj.« O Portugalski in njeni korporativni preureditvi piše F. Ga—k. Na Portugalskem, ki je bila prej klasična dežela nereda in prevratov, že osem let uvaja s srečno roko korporativni sistem Olivicra Salazar, predsednik vlade in diktator Portugalske. Preureditev se vrši po načelih krščanske filozofije in krščanskega socialnega nauka. Portugalska država ni totalitarna, čeprav je avtoritarna. V tem se bistveno loči od fašistične ali narodno-socialistične države. Tako moramo danes gledati na Portugalsko kot na deželo velikih naporov za nov in trajen red v člo : I veški družbi. Silo in moč organizacije katoKik« Cerkve obširno prikazuje dr. Alojzij Odar v članku »lz organizacije Cerkve«. Veliki organizatorji, med njimi ljudje svetovnega pomena, ki imajo opravka z milijonskimi ljudskimi množicami, naravnost občudujejo organizacijo katoliške Cerkve. Navadno gledajo nanjo le s človeškimi očmi, a se jim kljub temu zdi v celoti velika in silna, čeprav je seveda s tega zrelišča docela razumeti ne morejo. Kaj bi šele ti poznavalci ljudskih množic in njih voditelji občutili ob pogledu na organizacijo te Cerkve, če bi nanjo zrli kot verniki in spoznali, kako ta silna zunanja organizacija dobro ustreza notranji vsebini! V zelo aktualno področje poseže dr. Janez Jenko s svojim člankom »Na valovih iracionalizma«. Članek je sicer nastal ob zborniku predavanj, ki ga je izdalo akademsko društvo »Zarja«, kakor pravi podnaslov, toda pisec se omeji samo na predavanja Edvarda Kocbeka kot glavnega ideologa »Zarje« ter na njegove članke v reviji »Dejanje«. Dokazuje, da so mnoge njegove misli sorodne in enake z mislimi pripadnikov nekrščanskih filozofskih smeri bergsonizma in eksistenčne filozofije, zlasti v pojmovanju sproščene osebnosti, boja proti razumu ter sorodnosti z modernizmom ali na splošno v iracionalizmu, dalje v oboževanju dejavnosti, idejnemu slogaštvu ter prevračanju verske in narodnostne vrednote. — K članku spada kot nekako pojasnilo tudi izvleček iz španske revije »Razon y Fe« z naslovom »Dve dogmi življenjske filozofije«. O temeljnem programu žosizma piše Alojzij Mihelčič, Franc Glavač o žosistovskem priročniku ter v zvezi 6 tem o »formalizmu«, o metodah, o enotnosti ter o celotnosti. Dr. Alojzij Zupan ocenjuje Ušeničnikov komentar okrožnice Pija XI. Quadragesimo anno, Janez Kopač pa knjigo VI. mednarodnega kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani. V zadnjem delu so pod rubriko »Iz revij« podani v kratki obliki važnejši aktualni članki iz znamenitih katoliških revij. Tako bo tudi ta številka Revije Katoliške akcije, ki je zelo bogata in tehtna, v znatni meri pripomogla k okrepitvi katoliške zavesti ter k raz-čiščeniu pojmov med slovenskimi katoličani. P. G, Plesna produkcija šole M. Vidmarjeve Gospa M. Vidmarjeva je priredila v ponedeljek plesno produkcijo svojih učenk v opernem gledališču. Nastopile so gojenke od najmlajših do starejših, med katerimi so nekatere pokazale že močno osebno ostvarjalno noto. Naj pripomnim, da pač ni mogoče prireditve soditi z vidika dozorelosti in dognanosti v umetniškem ustvarjanju. Saj smo imeli pred seboj le učenke; njihovo znanje in napredek sta pokazala prav za prav trud in prizadevanje svoje pedagoginje. Pokazati hočem le na talente in njihove posebnosti in prednosti. V splošnem je imela prireditev namen predstaviti predvsem tehnični napredek pri gojenkah. Spored je stopnjeval od lažjih točk, ki so bile mo-tivično mladini dojemljive in po tehničnih možnostih primerne. V »Poigravanjihc, ki so jih plesale najmlajše, sta po svoji otroško iskreni izvedbi še posebej uspeli deklici v »Igricic in »Mušick. Prvi del, ki je bil bolj zanimiv zaradi prisrčnih nastopov najmlajšega naraščaja, je zaključila M. Petelinova v »Ptičku«:. Izvajanje je odlikovala ritmična preciznost in tista otroška sproščenost, ki je pripomogla k lepi povezanosti igre. Pristno otroško pojmovanje je odsevalo iz njene igre ter tista prisrčna iskrenost, ki je nujno potrebna za razvoj vsakega mladega talenta, da se polagoma približuje dozorelosti in samostojnosti v ustvarjanju. Drugi del programa je bil že močnejši po notranjem dogajanju; zahteval je pri tem tudi večje tehnične sposobnosti. Poleg tega pa smo opazili tesnejšo povezanost kretnje in duha. Izvajanje je po smiselnejši skladnosti ritmičnega in linearnega oblikovanja, ki ga je podprlo še osebno doživljanje, doseglo tisto stopnjo, ki že pripušča estetsko vrednotenje. Zdi se mi, da je v tem smislu najlepše zaplesala gdč. Z. Krajgerjeva na motiv »Nenavadno-čudnoc. Ni le pokazala ritmične preciznosti in tehničnih pridobitev, čutili smo, da se je pri njej že pojavila nekaka duhovna suvereniteta nad zgolj izrazno materijo. Po svojem smiselno grajenem poteku in po pristnem doživljanju je izvedba zapustila dovolj močan vtis. Nadarjenost je v istem smislu odsevala tudi v izvajanju gdč. M. Dobnikove, ki je prikazala »Študijo ptiča<. Izvedba je nudila več kakor zgolj uspeh pripovedovanja svoje pedagoginje. Posebno je učinkovalo tenkočutno in gladko tekoče niansiranje z rokama, prelivajoče se v skladnost z zibanjem telesa. Gdč. M. šušteršičeva je pokazala podobne zmožnosti v zadnji točki sporeda »Baladic. Tehnične težkoče je obvladala z lahkoto in tudi vsebinsko je znala vliti v svoje kretnje tisti pridih, ki ga balada zahteva za prepričljivo estetiko učinkovanja. V »Tihi pesmic se je uveljavila tudi gdč. V. Favajeva. Večer je pokazal lep uspeh in napredek gojenk. Glasbo k plesnim točkam je priredil mladi komponist J. Osana. Vsekakor se je pokazal nadarjenega muzika, dasi smo v prvem delu programa slišali nekaj reminiscenc na starejše avtorje. V drugem delu se je naslonil na novejše vzore in je bil samostojnejši ter globlji. V kolikor se pač more presoditi po tem večera, se mi zdi, da utegne postati kot skladatelj po svoji invenciji še zanimiv. sil. Nastopi učencev Glasbene Matice Vsako leto se pokažejo občinstvu, ki sestoji iz staržev nastopajočih, tudi naši najmlajši umetniki; nekateri med njimi so seveda še plahi začetniki, drugim pa uho že z zanimanjem prisluhne in radovedno prebere na sporedu ime, ki bo morda čez leta v našem glasbenem življenju še kaj pomenilo. Na drugi produkciji so nastopili gojenci klavirskega in violinskega oddelka, ki jih poučujejo Brada-čeva, Lipovškova, Osterčeva, Šeskova, Strukljeva, Ivančič in Pfeifer; na tretji pa gojenci iz šole ge. Osterčeve, gdč Bradačeve in Logcrjeve ter gg. Staniča in Sonca. K dolgi vrsti nastopajočih in k izredno pestremu sporedu bi pripomnil tole: najprej je treba izreči vse priznanje delu učnih moči Glasbene Matice. Kdor ve, koliko truda in zlasti še ljubezni je treba, preden pripravi učitelj otroka do tega, da izvabi svojemu instrumentu prvi lep ton, da zna tone smiselno nizati v fraze, iz fraz tvoriti zaokrožene oblike in se povrh svojim letom primerno v izvajano skladbo tudi poglobiti, to bo vedel ceniti težavno delo glasbenih pedagogov, ki se pečajo s takim začetniškim delom. Na pogled je v nekem smislu lažje delo pri klavirju, kjer je ton is dan; težje pri violini, kjer se je treba do ton« i trudom dokopati. Splošno smo opazili pri violinistih, posebno pri onih iz nižjih razredov, da se pri kromatičnih postopih težje znajdejo; tudi pri naglih modulacijah otrok hitro zgubi orientacijo. V splošnem se pianisti bolj zgodaj, včasih že celo v prvem razredu, po svoje poglobijo ▼ izvajano skladbo. Violinisti se morajo v prvih razredih boriti z omenjenimi težkočami, zato je njih igra bolj zunanja; šele nekako v tretjem ali četrtem razredu dobi toplino in nek oseben izraz. Imajo pa taki nastopi kljub temu svojo vzgojno vrednost v tem, da se otrok takoj od začetka navadi na nastopanje pred občinstvom, kar mu pozneje v ne-mali meri prav pride. Tudi gre z veseljem preko začetnih težav, če ima kot nagrado pred očmi nek določen cilj. Vsak nastop ima za otroka namreč več privlačnega kot si odrasel poslušalec misli. Iz velikega števila nastopajočih je skoraj nemogoče izbrati one, ki so s svojo igro kakorkoli vzbudili pozornost. Omenim samo nekatere. Tako je na primer Ahlin Cvetka zelo doživeto odigrala; svoji dve skladbici; enako Brihta Metka. Dobifo se je znašel v naglih prehodih violinist Butara Mitja iz II. razreda. Prav dobri sta bili Hašlakijevič Žutka in Fakin Mara. Celo v težki Bachov slog se je vživela Žiberna Alenčica. Dobre Dovvellove skladbe je lepo izvajal Lampič Stanislav. Lepe uspehe so pokazali na violini Puhar Andrej, Pelan Borut in Grafcnauer Stanislav, na klavirju pa Gor-janc Franc in Ino Nevenka. Pa tudi drugi so se svojim letom in močem primerno potrudili. Kot spremljevalci so na produkcijah sodelovali poleg učiteljev tudi Hubad Samo, Osana Jože in Puhar Majda, ki se je izkazala kot zelo tenkočutna spremljevalka. K nedostatkom, ki se dajo z lahkoto odpraviti, bi štel to, da veliko nastopajočih v splošnem dela premajhne odmore med svojimi skladbicami. Tukaj seveda niso mišljene in zaželene kake dolge pavže, ki bi že itak dolgi spored še bolj zavlekle. Vendar bi želeli med skladbami, ki so dosti različne med seboj po tonovem načinu, pa tudi ritmično in vsebinsko, vsaj nekaj sekund odmora. Sicer vemo, da otrok rad v eni sapi pove vse, kar zna, tudi če je njegovo govorjenje brez vsake logične zveze. Tako tudi brez pomisleka skoči iz ene skladbice v drugo, čeprav poslušalec čuti, da ne gresta skupaj. Tu bi bila na mestu kratka, vsaj nekaj trenutkov trajajoča prekinitev. Druga misel, ki se je poslušalcu vsaj na prvi od obeh produkcij vsiljevala, je bila ta: ali ne bi mogli dobiti vsaj nekaj točk domačih skladateljev, ki bi bile primerne učencem na tej stopnji? Na drugi produkciji je bilo vsaj nekaj Pavčičevih, Osterčevih in Gregorčevih skladb, na prvi pa ni bilo v vsej dolgi vrsti skladateljev niti enega domačega imena. Če imamo kaj takih skladb, potem bi jih bilo dobro poiskati in jih dati na spored. Če jih ni, potem bi se pa morali zganiti skladatelji in kaj primernega napisati. Če bo na eni strani povpraševanje po takih skladbah, bo sledila od druge strani verjetnot udi ponudba. Če so se na' primer skladatelji kot Bach, Čajkovskij, Grečani-nov, Schumann, Schubert, Dvorak in drugi poleg svojih velikih del skušali vživeti tudi v mišljenje otroka in so mu dali delež svojega bogastva, potem bi se gotovo tudi pri nas dobili skladatelji, ki bi v zavesti, da je treba otroku dati od dobrega najboljše, nekaj svojega dela otroku posvetili. Tudi vzgojno bi bila z ozirom na razvoj in dojemanje otroka taka pot najbolj primerna. Saj tudi mati hrani otroka najprej z lastnim mlekom, potem ga šele polagoma navaja na tujo hrano. Skladba, v kateri čuti otrok domače, slovenske prvine, mu bo veliko bližja kot skladba ne vem kakega tujega avtorja. Če velja v šoli za druge umetnosti, na primer za leposlovje, načelo, da seznanjamo otroke najprej z domačimi pisatelji in pesniki, nato šele s tujimi, zakaj naj bi bilo v glasbi drugače? In če se celo v vokalni glasbi, na primer pri mladinskih zborih, ozremo najprej po domačih skladateljih, zakaj naj bi sc držali drugega načela v instrumentalni glasbi? Gotovo bi bilo nesmiselno in tudi brezpredmetno želeti in zahtevati, naj bi igrali učenci od prve vaje za dva prsta pa do najtežjih etud in skladb za predavanje samo domače ali pretežno domače stvari. To bi bile tudi za skladatelje prehude zahteve. Ob sporedu, ki obsega nad 40 skladb, si pa poslušalec vendarle nehote zastavi vprašanje, ali nimamo Slovenci pri svoji visoko razviti glasbeni kulturi, s katero se tako radi bahamo, vsaj nekaj čisto preprostih skladbic, ki bi jih lahko dali otrokom v roke? Če smo odkriti, si moramo priznati, da jih posebno veliko res nimamo. Dalo bi se pa temu odpomoči, če bi se na primer katera koli ustanova, zasebna AngleSki tanki na cesti La Panne, ki ao padli Nemcem ▼ rok«. 2169 milijonov ljudi Po podatkih iz poslednjih let živi na zemlji 2169 milijonov ljudi. Glede na primerjanje s prejšnjimi dobami je moči dognati, da se je število ljudi na zemlji od začetka 19. stoletja do zdaj izredno povečalo in da se je že samo v poslednjih sto letih kar podvojilo. V Evropi je do leta 1910 prebivalstvo v dobi industrializacije bolj naraslo kot v drugih delih sveta. Več kot polovica pozemskih prebivalcev živi v Aziji, krog četrtina pa v Evropi. Za leto 1938 so našteli v Evropi 530 milijonov ljudi. Nemčija je postala s priključitvijo Češkoslovaške najbolj ob- ljudena evropska država in ima zdaj 97 milijonov ljudi. V Angliji živi 47 milijonov ljudi, v Franciji pa 42 milijonov. Angleški imperij ima v rokah več kot četrtino zemlje in več ko 500 milijonov ljudi, med njimi Indijo, kjer živi 338 milijonov prebivalcev. Francija ima s kolonijami 114 milijonov ljudi. Italijanski imperij vsebuje 58,5 milijona prebivalcev, od teh jih živi v pravi Italiji 44 milijonov. Najbolj obljudena država na svetu pa je Kitajska s 427 milijoni prebivalcev. V Sovjetski Rusiji živi 183 milijonov ljudi, v Združenih ameriških driavah je 130 milijonov prebivalcev. Japonska ima 72 milijonov ljudi, z zasedenim ozemljem pa 102 milijona. ŠPORT Nekaf zanimivosti iz mednarodnega športa V San Franciscn t Ameriki so bili na nedavnem tekmovanju doseženi nekateri izredno dobri rezultati. Najvažnejši 60 tile: 440 yardov: Orr 46,9 6ek, 880 yardov: Dale 1,52,6, milja: Zamperini 4,11,6, skok v daljavo: Robinson 6,63 m, skok ob palici; Dille 4,34 m, skok v višino: Wilson 2m, kopje: Brown 64,73 m, krogla: Stanley Anderson 16,06 m, disk; Harris 50,74 m. Pri tekmovanju za gr&o teniško prvenstvo je Stalios požel trojni uspeh. Dobil je posamično partijo proti Argyriu 9:2, 6:2, 9:7, z Zafirinom je zmagal v moški igri v dvoje in z Lcnosovo je zmagal v mešani igri v dvoje. V tekmovanju za žensko prvenstvo je zmagal Xydes, v dvojni ženski igri pa «ta si 06V0-jili prvenstvo Xydes-Lenos. Dempsey hoče uveljaviti novega »možaka težke kategorije«. Švedski časopisi v senzacionalni obliki poročajo, da 6e Demp«ey zelo zanima za orjaškega, kakor medved močnega švedskega profesoinalnega boksarja težke kategorije, Amcja Andersona. Ta zdaj boksa okrog po Ameriki, pa s precej opotečo 6rečo. Dempsey bi rad mladega Šveda pripravil do tega, da bi bil voljan vzeti njega za managerja. Bivši svetovni boksarski prvak je mnenja, da predstavlja Šved prvovrsten boksarski material in da bo napravil 6Vojo pot, če bo dobil pametnega, mirnega in previdnega managerja, ki ga bo znal voditi. Kakor že običajno, tako so bile tudi tokrat tekme za plavalno prvenstvo ameriških univerz obiskane zelo lepo, udeležba je bila odlična in prav tako tudi rezultati. Tekme so bile v pokritem plavalnem bazenu. V štafeti 3 X 100 yardov je plaval Adolf Kie-fer stoyardovsko progo hrbtno v sijajnem času 57,9 6ekund, njegov lastni 6vetovni rekord znaša 58,8 sekund. Pa kljub temu njegovo moštvo na tej progi ni moglo zmagati. V naslednjem priobčujemo nekaj najboljših rezultatov: 100 yardov crawl: Jaretz 52,3, 220 yardov crawl: Haynie 2,13,4, 440 yardov crawl: Haynie 4,50,7, 220 yardov prsno: Hongh 2,40,6, 150 yardov hrbtno: Kiefer 1,33,3, 3 X 100 yardov: univerza Princetoron (Vandeweghe, Hongh, Parker) 2,54,6, 4 X 100 yardov crawl: univerza Michigan, 3,35,2. Umetni skoki: Patrick, 143,83 točk. Končni piacement posameznih univerz: 1. univerza Michigan 28 točk, 2. univerza Chicago 24 točk. V Bostonu sta sc v boju za svetovno boksarsko prvenstvo v kategoriji welter pomerila sloviti (»ubijalec mož«) Henry Armstrong in njegov izzivalec Ralph Zannelli. Armstrong je spet dokazal, da mu daleč ni nihče kos v tej kategoriji. Večkrat zapored je zbil Zanelija na tla, dokler revežu v peti run-di sodniki ni60 »došteli«. Dne 20. junija bo v Yankee-stadionn v New-yorku veliki boksarski boj za svetovno prvenstvo v težki kategoriji. Udarila se bo6ta Joe Louis in Ar-turo Godoy. Vstopnina gre od 2 dolarjev do 27.50 dolarjev. Po dogovoru bo Godoy dobil ITA% pri vstopnini, Joe Louis pa 40%. Boj bo šel na običajno d:.6tanco pri tekmah za svetovno prvenstvo, Ta je določena kakor je znano, na petnajst kol. Vojne žrtve med znanimi športniki Kako je padel sloviti imski olimpijski zmagovalec Gunnar Hockert, pripoveduje neki njegov tovariš, ki je bil ž njim skupaj na bojišču. Ta jc bil priča zadnjih trenutkih, ki jih je preživel veliki finski tekač. Hennel se piše ta Finec. Dober prijatelj je nogometnega igralca Wcckstroma, kj ie tudi služil pod Hockertom. Oddelek, ki mu je poveljeval Hok-kert, je pričakoval ruskega napada. Weck6troma je oplazila Krogla zadaj na glavi, moral je v lazaret. Hockertova trumica je prenašala izredno hud pritisk ter se je borila na življenje in smrt z Rusi, ki so ta položaj obsipavali s strahovito jekleno točo. Hockert je zato ukazal svojim ljudem, naj gredo ali javna, zanje kako pobrigala, morda tudi potom kakih razpisov. Če gledamo zadevo samo s čisto materialne, finančne strani, bi se to pri tolikih učencih, ki se v Sloveniji bavijo z glasbo, gotovo splačalo. Kolike koristi bi pa bilo to zanje z glas-beno-vzgojnega kakor tudi z narodnega stališča, pa sploh ni mogoče preceniti. Če hočemo, da bodo naši bodoči rodovi mogli in znali razumevati vrhove domačega glasbenega ustvarjanja, moramo svojo sl^rb posvetiti koreninami M. Tome. čimbolj vsaksebi, da bi bile čim manjše, če M udaril zadetek v živo. Hennel se je z drugimi vred plazil naprej. Nenadoma pa jc zaslišal strahovito eksplozijo, čisto pri Hockertovi poziciji se je razpočila bomba. Oni štirje Finci, ki 6o bili pri Hockertu, so padli in zemlja, ki jo je eksplozija vrgla v zrak, jih je pokrila, Hockert pa je padel vznak. Bil je na mestu mrtev. S pogledom proti ruski fronti je obsedel nepremično. Njegovi tovariši so takoj skočili kvišku ter k svojemu poročniku, ki 60 ga imeli vsi zelo radi. Solze so se jim vlile iz oči, ko so spoznali, da je vsaka pomoč odveč. Nekaj minut nato je bil ranjen tudi Hennel; granatni drobec mu je oklal desno roko, dobil pa je tudi rane na rokah. Zdaj je sporočil javnosti junaško smrt enega najodličnejših športnikov, kar jih je kdaj Finska imela. Erkki Tamila, finski svetovni rekorder na 25 km, še vedno leži v bolnišnici. Dne 13. februarja mu je granatni drobec hudo poškodoval nogo. Spočetka 60 menili, da si bo Tamila kmalu opomogel, vendar pa so se žal zmotili. Radi granatnega drobca je nastopila notranja krvavitev, Tamili 60 naglo pojemale moči, tako da sc je bilo po pravici bati najhujšega. Zdravniki so poskušali vse, kar je bilo v njihovih močeh, nič manj kakor sedemkrat so operirali znamenitega tekača, ki pri V6ej te stvari niti ni izgubil svoje hudomušnosti. Zdaj je Tamila končno izven eevamosti, je pa še vedno toliko slab, da še dolgo ne bo mogel misliti na ponovne nastope. V sedanji vojni je padlo zlasti mnogo belgijskih kolesarskih mojstrov. Listi poročajo, da je bil ustreljen zaradi vohunstva znani dvakratni zmagovalec dirke »Tour de France«, Sylvere Maes. Jean Aerts je našel svoje drage. V pariškem listu »L'Auto« je svetovni cestni kolesarski prvak Jean Aerts objavil vest, da bi rad našel svojo družino, ki je kakor toliko drugih belgijskih družin, pri-bežala v Francijo. In res so se srečno našli. Kolesarski mojster Victor Focitan je bil k 6ebi vzel v Pirenejc oba otroka Jeana Aertsa, njegova gospa, pa se je oglasila iz Normandije. In tako se je v vse štiri vetrove razpršena družinica končno vendarle spet 6rečno našla. Jean Aert9 je imel v resnici veliko srečo, kajti koliko drugih očetov zaman išče po vsem božjem svetu 6voje drage domače, ki 60 6e bili v bojnem metežu izgubilil Nekaj domačih športnih vesti Priprave za atletski dvoboj Jugoslavije % Madžarsko in Italijo. V nedeljo so se sestali v Zagrebu tehnični referenti vseh treh narodnih atletskih zvez in se razgovarjali o sestavi jugoslovanske atletske reprezentance, ki bo 22. in 23. nastopila v Belgradu proti drugi reprezentanci Madžarske oziroma teden dni kasneje v Bologni proti drugi reprezentanci Italije. Tehnični referenti Hrvat Cvijetič, Srb Siinič in Slovenec Sancin, so se dogovorili, da bodo v soboto in nedeljo vse tri narodne atletske zveze priredil izločilna tekmovanja v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu. Na podlagi uspehov posameznih atletov pri teh tekmovanjih bo sestavljena naša atletska reprezentanca. Težkoče za sestavo naše reprezentance so precej velike, ker neugodno vreme, vpoklici k vojakom .izpiti in slično ni dovoljevalo atletom zadostnega treninga. Slovenska atletska zveza priredi ta meeting v soboto in nedeljo z nasledjima sporedoma: Tek na 100 m, skok v višino, met krogle, tek na 400 in 1500 m, triskok, met diska in tek na 10.000 m. V nedeljo pa skok s palico, tek na 200 m, met kopja, tek na 800 m, met kladiva, skok v daljavo in tek na 5000 m. Pravico do nastopa imajo vsi atleti, ki po svoji dosedanjih rezultatih pridejo v poštev za sestavo reprezentance. Juniorsko državno kolesarsko prvenstvo. V nedeljo je bilo v Zagrebu na 60 km dolgi progi, ki je vodila od Zagreba proti Jaški in nazaj državno junijorsko kolesarsko prvenstvo. Juniorskega prvenstva so se tudi udeležili slovenski dirkači-juniorji. Po ostri borbi, v kateri so juniorji dosegli odlično povprečno hitrost 34 km na uro, je zmagal Zagrebčan Branko Debanič. (Orient) v času 1:47.12. Kolesno dolžino za njim je bil Vlado Hrvatič (Gradjanski). Tretji Marjan Domitrovič (Sokol). Prvi Slovenec je bil šesti in sicer član Edinstva iz Ljubljane Franc Korenin. Proga je bila težka, ker je bila precej blatna: zaradi slabe proge je tudi mnogo dirkačev padlo.