Naročnina mesečno 2"5 Din. io iuozein-st v o *0 Din — ue-del|*ka i/iteja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je y Kopitar |evi ul h/lll Teleloui uredništva: dnevna služba 2050 - nočna 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček račun: Ljub« ljana št I0.(v>l) in 10.344 za inserate; Sara levo štv. 7503. Zagreb štv. 39.011, Pruga-Duna j 24.797 Uprava. Kopitarjeva h. telefon 2992 Izhaja vsak dau ziuiraj, razen pondtdiku in dneva po prazniku / Nemk zgodovine Serafin, pravoslavni škof iz Harkova, je fmel pred nekaj tedni v Pragi predavanje o ruski pravosla vni cerkvi. Svoja izvajanja je zaključil s pretresljivimi besedami: »Navadno se pravljice pričenjajo: Bil ali bila je nekoč... in potem slede čisto neverjetne reči. Tudi jaz sem vam pripovedoval nezaslišane stvari. Zaključiti pa moram: Bila je... Bila je nekoč dobro organizirana, ponosna ruska cerkev. Kolikor morem obseči s svojo človeško pametjo, moram reči, da je danes ni več.« V mračnem razkoloženiu so se razšli poslušalci. Val brezhoštva, ki je v Rusiji povzročil tolikšno razdejanje, grozi poplaviti vso Evropo. Zveza brezbožnikov snuje svoje podružnice po vsej srednji in zapadni Evropi. Prvič v zgodovini človeštva se dogaja, da se narodi organizirajo proti svojemu Bogu. Cilj, za katerim stremi brezbožno gibanje z vsemi silami, je svet brez Roga in brez religije. Brezbožne sile so neprestano na delu; kjer gre, nastopajo odkrito in javno, a kjer razmere še niso godne, skrito in v ovčji obleki. Javlja se njihovo no-četje v be.edi in tisku, kaže se v zakons&h predlogih, ki mečejo križ iz šole, redovnike in duhovnike pa izganjajo Iz domovine. Tako neumorno in smotrno je njihovo delo, da je velik del »krščanske« Evrope spričo brozbj/.ne propagande že danes brez odpora. Mnogi jo celo odobravajo ali pa so brezbrižni. Nravni in verski temelji so že tako podminirani, da bodo Še marsikje v Evropi morali katoličani deliti usodo Rusije in Španije, ako brezvernun elementom uspe, da pridejo na oblast. Ne bi bilo prav, ko bi se katoličani te žive resničnosti nc zavedali. Liberalizem in socializem proglašata emancipacijo človeka ler družbe od Boga kakor tudi od vsak« versko-duhovne avtoritete. Le poglejmo v njuno delavnico! V mnogih državah opazujemo, kako je prvo, kar možje lega duha izvedejo, da odtegnejo cerkvi vsako tna-terijelno podporo. Cerkev, ki so ji že povsod bila oropana njena nekdanja posestva, mora naenkrat nositi sama vse gospodarsko breme ra vzdrževanje bogočastnih prostorov in duhovščine. To postaja bolj in iiolj splošno pravilo. V gospodarskih in denarnih stvareh je cerkev vso bolj navezana sama nase. Iz lastnih sredstev mora skrbeli za vzdrževanje cerkva. za duhovski naraščaj, verski pouk, za bogoslužje in vso cerkveno upravo. Seveda je prohod težak, ker morajo verniki iz lastnih sredstev kriti vse cerkvene stroške. Toda ni nujno, da bi radi tega versko življenje trpelo Vse je odvisno od predpriprave, od pravočasne vzgoje. Kar se je na vzhodu /.godilo, skušnjo posnemati ludi nn zapadu. Opazujemo, s kakim cinizmom mečejo proč liberalni plašč svobode vesti in svobodnega prepričanja in zabranju-jejo verski pouk mladine, zatirajo verski tisk, zapirajo lokale za verska zborovanja in se pod vsakojakimi pretvezami ovira delo duhovnika. Poglejmo le socialistično špansko republiko. Prišla je na površje s krilatico svobodne demokracije. A danes, ko je na oblasti, noče kar nič več slišati o enakopravnosti vseh državljanov. Izgnala je jezuite, zatrla katoliški tisk, dala pa je vso svobodo in podporo judovskim in brezbožnim elementom. — Iste razmere pripravlja organizacija brezbožcev tudi v drugih deželah. Strahotna je moralna škoda, ki jo povzroča brezbožno gibanje zlasti med mladino. Nobenega dvoma ni več, da hočejo mladino nravno pokvariti. Po Nemčiji in Češkem hodijo socialistični preroki in uče mlade ljudi: Tvoje telo je samo tvoje. Zanj nisi odgovoren nikomur, ne staršem, ne vzgojiteljem, kvečjemu zdravniku. Spolna nravnost je edinole vprašanje telesnega zdravja in nič več. — Tako se laskajo mladini, ki rada sliši, da seksualne zablode in notranji padci niso porazi, temveč zmage zdrave naturnosti. Vse lo zločinsko početje se vrši po načrtu. Mladina, moralno pokvarjena in notranje razrvana, bo podlegla prvemu resnemu socialnemu viharju, ker bo po svojem mišljenju in življenju tuja in celo sovr-vna cerkvi in njenim nravnim zakonom. Ali bo socialna in brezbožna prekucija uspela? Ali se bo tudi o katoliški cerkvi po desetletjih govorilo: Bila je nekoč ...? O socialnih preosnovah, ki so neutajljive in jih je pričakovati, danes ne m.slimo govoriti. Gospodarstvo je bilo v vseh časih podvrženo raznim menam. Vekovito krščanstvo se radi lega ne veže z nobenim spremenljivim gospodarskim ali socialnim redom. V cerkvi je prostor za vsak političen in socialni red, da le ni proliverski. Vendar zgodovina pre-vralov kaže. da ob vsakem rušenju političnega in socialnega redn trpi tudi verska misel, ker je pač nositeljica reda in zakonitosti. Toda zgodovina nam podaja en nauk: Čim bolj je cerkev navezana na zunanje politične in dru-ž line oblike, tem večja je škoda, ki jo trpi ob pol tirnih in socialnih menah. Prva cerkev je r \sla in se razcvitala, ko je propadala poganska rimska država. Kajti rimska država ni imela za cerkev drugega, kakor da je nad njo poš;ljala svoje rablje. Zato je cerkev vstala, ko je država propadla. Drugače je bilo z rusko cerkvijo. Pravoslavna (ruska cerkev je b i In tesno in bistveno združena in naslonjena na carsko državo. Ko je padlo carstvo, se je razsula tudi cerkev. Tudi iz katoliške cerkve hi se dalo navesti nekaj podobnih, delnil zgledov. Konstantini so cerkvi lahko kortelr ali tudi zlate vezi vežejo... Cerkev že p Pred vladno krizo v Češkoslovaški Koalicija se je zrahlja a — Glasovi o uradniški vladi Praga, 27. februarja. V zadnjem času zelo mnogo govorijo v parlamentarnih krogih o možnosti vladne krize. Radi težkega finančnega položaja se je vlada pričela baviti z vprašanjem, ali bi ne bilo umestno povišali davek na poslovni promet. Obrtniška st.anka, ki razpolaga s 13 mandati in ki ji je bilo odmerjeno v vladi ministrstvo železnic, je zagrozila, da bo izstopila iz koalicije v primeru, da vlada poviša prometni davek. Da bi vprašanje povišanja prometnega davka izzvalo vladno krizo, ni verjetno. Kljub izstopu ob. tniške stranke iz vladne koalicije bi vlada imela v parlamentu večino. Govorice o vladni krizi in o možnosti razsula koalicije so bolj utemeljene. Spor med kmetijci in socialisti, ki se vleče že dolgo, je namreč zelo zrahljal koalicijo. Kmetijci stavijo čedalje večje zahteve, da zavarujejo kmetijstvo, to je po večini veleposeslnike. Na eni strani zahtevajo visoke carine, na drugi se protivijo socialnemu zava.ovanju in v prvi vrsti podpiranju brezposelnih. Njihov boj velja posebno ministru za socialno skrbstvo g. Czeehu, ki pripada nemški socialistični stranki. Ministra dolžijo, da ni v njegovem resoju vse v redu; socialistične stranke da kar umetno ustvarjajo brezposelno in jih vpisujejo v register brezposelnih samo, da prejemajo podporo. Na drugi strani očitajo socialisti agrarcem, da s svojo carinsko politiko dvigajo cene živil in da poleg tega s posebnimi nagradami protežirajo veleposestnike in industrijce. Spor v teh vprašanjih je imel za posledico, da se ie na eni strani uvedla kontrola registra brezposelnih, na drugi pa revizija nagrad, ki sta jih podelila mn, 27. Tebr. AA. Iz šanghaja poročajo, da so se Japonci dane« dopoldne omejili samo na bombardiranje krajev za fronto in obstreljevanje kitajskih čet severno Šanghaja. Sodijo, da je to uvod za skorajšnji pehotni napad na široki fronti. — Japonci poročajo, da so izgubili v zadnjih dneli okoli tisoč mož, kitajske izgube pa cenijo ua trikrat toliko. Več tisoč ranjenih Kitajcev so prepeljali v šanghajske bolnišnice. V kratkem pričakujejo velikih japonskih oja-čenj. Ker so zastopniki velesil v Tokiju protestirali, se ja [tonske čete ne bodo več izkrcavale v mednarodni koncesiji. šanghaj. 27. febr. ž. Dopisnik Reulerjevega urada javlja ob 7 zjutraj (po srednjeevropskem času ob 12 ponoči), dn so Kitajci kljub silovitim japonskem napadom obdržali svoje postojanke pri Cjang Vanu. Vendar pa postaja položaj Kitajcev vedno težji in jih ogroža japonska pebo a. Snoči pozno v noč so hoteli Kitajci streti japonske položaje, pa so bili krvavo odbiti. Računa se. da so Kitajci tekom tega tedna izgubili na bojišču 3000 vojakov. Pcsebno težke izgube so imeli pri Ta Sangu. Četo generala Cangkajšeka se bodo umaknile s položajev in bodo zamenjane s kan tonskim i četami. Trdi se celo. da je ma.rsal Cangkajšek sklenil, da so ne bo več boril proti Japoncem. Malo pozneje javlja isti dopisnik, da so Japonci otvorili močan topovski ogenj in da se njihova pehota pripravlja na naskok. V mednarodni koncesiji so 6e nekoliko pomirili. Verjetno je, da bodo Japonci po demarši velesil prenehali izkrcavati svoje čete v mednarodni koncesiji ter bedo na ta način odstranili nevarnost bombardeme.nta mednarodne koncesije. Japonskih čet je sedaj v Šanghaju 70 do 80 tisoč mož. »Dai1y E.\pre£so taksni tarifi na vseh prošnjah, ki jih predlože državnim oblastvom, izvzemši v vlogah v civilnih pravdah tele ustanove in društva: Dečji in materinski dom kraljice Marije v Ljubljani, Dom sester sv. Te.ezije malega Jezusa za zapuščeno deco v Zagrebu in Gasilska zajeduica savske banovine v Zagrebu. Pravilnih o cenzuri Hlmov Belgrad, 27. febr. AA. Prosvetni minister je Izdal pravilnik o cenzuri filmov. Za širšo javnost so zanimive sledeče določbe: Napisi in teksti morajo hiti tako izdelani, da nastopajo enkrat t ririliri. drugič v latinici, in si-eer tako, da so napisi in teksti v enem dejanju napisani samo v enih črkah, v drugem dejanju pa v obeb črkah (v cirilici in latinici). Obe abecedi sta enakopravni in je treba paziti na lo, da prideta izmenično na prvo mesto (če je v enem dejanju bila najprej cirilica, Re mora drugo dejanje začeti s cirilico. in narobe). Po tem prnvilniko je potrebno posebno dovoljenje, že naj »e film predvaja mladini izpod 18 let Otroci izpod C let smejo prisostvovati samo tistim filmom, ki so namenjeni otrokom. Za dovoljenje predvajanja filmov je treba predložiti prošnjo državni centrali t Belgradu. Dovoljenje cenzurne komisije ni potrebno za prosvetno-poučne. kultnrno-vzgojne in umetniške filme, ki jih je kot take izbralo in odobrilo prosvetno ministrstvo v avrho prosvetljevanja prebivalstva in kot učni pripomoček v šolah, ne glede na to, kje se predvajajo Prav tako niso podvrženi cenzuri filmski tedniki in aktualnosti za narodno in prosvetno propagando, za propagando gospodarstva, turisti-ke in narodnega zdravja, ki so izvršeni po naročilu kateregakoli ministrstva ali centralnega pres-biroja. Predvajanjo kinematografskih filmov se ne dovoli, kadar pregled pokaže, da hi škodljivo delovali na nravnost in javno moralo, ali bi žaliti plemenska ali verska čuvslva, ali bi neugodno vplivali na čuvstva in dušo vobfe. ali pa bi škodovali javnemu redu in varnosti ter kršili ugled naroda in države, posebno še v njenih odnošajih do tujih držav. Prav tako se ne dovoli predvajanje filmov brez vsake etične in estetične vrednosti. Mladini pod 18 leti se ne sme dovoliti obisk predstav tistih filmov, ki bi škodljivo vplivali na n.ien moralni, duhovni ali zdravstveni razvoj ali pa bi pri njej preveč razdražili domišljijo. Razprava proti Bilkoviča Dunaj, 27. febr. A A. »Neue Prele Presse« poroča, da se bo pričela razprava proti medicine« Andriji Bilkoviču, ki je svoj ias ubil komunistifi-nega aizenta Senimelinanna. 4. marca L L občini na Veetfalakem, ki )• bila vua vdana pijančevanju, gospodarsko propadla in posurovela. Vsled njegovega truda se je spreobrnilo 50 pijancev, pretopi, ki so bili prej v navadi, so j)opolnoma prenehali, prej beraško revna občina je idaj naj i morile jsa v celi okolici, prej zanemarjene tn umazane hiše in otroci so zdaj snažnega in prijaznega lica, 12 fantov študira, ko prej od pamtiveka ni bilo nobenega študeuta iz te občine. Če bodo pa ljudje imovitejSi, bodo davčno močnejši; če se davki ne bodo dobili na eni, se bodo pa, na drugi strani. Sprememba pa ne bo prišla čes noč, ampak polagoma, tako da se bodo i država i posamezniki lahko počasi prilagodili novim razmeram. Treznostno gibanje nima namena nikomur škodovati, marveč vsem koristiti. In ta korist je brezdvomna! Tretjič: Zgodba o pravkar omenjeni občini na Vestfalskem nam pa glasno govori, da bi bilo treba naše gospodarstvo, v kolikor se tiče alkohola, revidirati Ali se pri teh cenah, kakor so zdaj, izplača vinogradništvo v tem obsegu, kakor je zdaj? To je vprašanje, ki zahteva samo zase celo knjigo. S tem vprašanjem bi se morali temeljito pečati naši gosj>odarstveniki, posebno naši kmetijski veščaki. A zdi so. da tega vprašanja niti načeli niso, in kakor nas skušnja uči, niti veselja ne kažejo, da bi ga načeli. Mnogi vidijo naše gospodarsko zveličanje le v tem, da se vinogradništvo j>08pešuje in da se vina veliko pije. Saj se ga bo še vedno dosti pilo; ni se treba bati! A če kaže toliko vina producirati, kakor se ga adaj, to je vprašanje, ki bi ga morali poklicani krogi spričo sedanje vinske krize bolj resno v pretres vzeti! Ali je kaj znano, da so leta 1930 iz Smederevega izvozili 500 vagonov namiznega grozdja? Kar je v Smederevem mogoče, ali je na Slovenskem popolnoma nemogoče? Ali je znano, da smo v Jugoslaviji leta 1920 plačali inozemstvu za sadje 12 milijonov dinarjev? Ali je ta izdatek j>olreben? Ali je znano, da je pa na drugi strani »Štajerska sadjarska zadruga« prvo leto svojega poslovanja izvozila 130 vagonov, drugo leto pa 300 vagonov sadja v vrednosti 12,500.(100 Din? To so številke, ki nekaj povedo! Ki bi morale dati misliti tistim, katerih se tiče! In ne samo misliti, storiti bi bilo treba uekaj. In nekaj se mora storiti — po tem ali po drugem potu! Toliko o tem za danes. Seveda bo treba o tem še mnogo pisati, predno se bodo pregnale megle, ki še leižjo v tem oziru po slovenski zemlji. O vsaki stvari more pravilno soditi le ta, kdor jo pozna. O alkoholnem vprašanju pa sodi vsak, četudi ne razume o tem drugega kakor to, da je — vino dobro. Najprej študirati — potem govoriti! In ko to vprašanje preštudirate, potem ne bo treznost nič več tak bavbav, kakor se zdaj zdi premnogim. Starostno zavarovanje delavstva Belgrad, 27. febr. L Danes so se začeli razgovori med predstavniki rudarske industrije v dravski banovini in med zastopniki rudarskega ministrstva glede končnovel javne ureditve pokojninskega sklada za slučaj starosti Predstavniki industrije so predlagali da bi se ustvarila zakonska možnost, da se deLavstvo priključi k pokojninskemu zavodu. Razgovori so pomembni, ker so se začeli na iniciativo nekaterih rudarskih jiodjetij, ki smatrajo, da v sedanj gospodarski konjunkturi na morejo plačevati zakonito določenega odstotka od vsake tone za pokojninski sklad svojega delavstva, ter smatrajo za boljši izhod. Če bi se delavstvo vpisalo v Pokojninski zavod. Delavski zastopniki še niso bili pozvani, a bodo takoj, čim bo rudarsko ministrstvo smatralo njihovo prisotnost za potreb-uo. Ni verjetno, da bi ministrstvo pristalo na predlagano iniciativo, ker bi sicer kontrola nad Pokojninskim zavodom prešla iz rok privatnih name ščencev, ki so ga ustanovili, v roke industrije, česar odgovorni krogi ne smatrajo za oportuno. Osebne vesti Belgrad. 27. febr. L Z ukazom Nj. V. kralja so bili postavljeni: za vodnika zeniškega voda drin-skega orožn išikega polka orožniški kapetan II. raz. reda Ivan Lazar, za vodnika gjevgjelijskega voda vardarskega orožniškega polka orožniški kapetan 11. razreda Mirti« Vladimir, za vodnika drugega mariborskega voda dravskega orožniškega polka orožniški jioročnik Kneževič Svetozar, za vodnika ljutomerskega voda dravskega orožniškega polka orožniški poročnik Srečkovič Vladimir, za vodnika Čakovskega voda savskega orožn. |>oljasoje, za vodnika senjskega voda savskega orožn. j>olki orožniški kapetan I!, razr. Napotnik Andrej. Na službo v poveljstvo celjskega vojuega okrožja je poklican kot vršilec dolžnosti v komori pehotni kapitan L razr. Josip Štengl, na službo v poveljstvo bitoljskega vojnega okrožja je premeščen pehotni poročnik Bogoljub Stanik. Za poročnika vojuega broda I. razreda so imenovani Levičnik Karel, Zakarija Leo, Jeglič Oskar, za pod-poročnika korvele je imenovan Franc Valentinčič, za upravitelja strojev so imenovani Čizmek Adolf' strojni poročnik. Zujsan Jože, kapetan I. razreda. Za sanitetnega jioročnika je bil imenovan dr. Jože Kraje. — 2 e n i t e v je bila dovoljena inženjer-skemu poročniku Božiču Alojziju z gdč. Rudolfino, hčerko Rudolfa Horvatiča, trgovca v Veržeju. Belgrad, 27. febr. L Z naredbo prometnega ministra so bili premeščeni: Roškar Stanislav, prometni uradnik na postaji Grobelno, v postajo Maribor gl. kol., Erker Ludvik, prometni uradnik na postaji St Jurtj, na postajo Grobelno, Zabukovšek Jože, prometni uradnik na postaji Bistrica, na postajo Račje-Fram ln Katur Franc, prometni uradnik na postaji Rajhenburg, na postajo Pesnica. Belgrad, 27. febr. L Soproga g. Cirila Dimnika, ravnatelja kraljevih lovišč, je danes rodila sina. Mali in dete sta zdrava. Čestitamo! Dospel je novi aparat čudo moderne tehnike: „RADJONE MIDGET DINAMIC" V tem najnovejšem delu slovite lovarne Ing. Nik. Eltz.Wien so uporabljena najnovejša izkustva radijske tehnike. Radione Midget Dinamic Je kvalitetni aparat za sprejem inozemstva, v zvezi z dinamičnim zvočnikom Radione. Cena Din 5360* „Radio Ljubljana a Miklošičeva c. štev. 5 Poročilo finančnega o ora Ljubljana. 27. febr. A A. Kr. banska uprava dravske banovine je prejela obvestilo notranjega ministrstva, naj se interesenti iz dravske banovine ne obračajo na romunski konzulat v Zagrebu, marveč na romunski konzulat v Ljubljani, ki je pristojen za vse področje dravske banovine. Ljubljana, 27. febr. AA. Ban dravske banovine g. dr. Drago Marušič v torek 1. marca ne bo •prejemal strank, ker bo službeno odsoten. Ljubljana, 27. febr. A A. G. pomočnik bana dr. Pirkmajer do nadaljnjega n« bo sprejemal J strank, ker i« nalahno zbolel. ' Kraljevska vlada in finančni orava obremenitev nacionalnih dohodkov, če se odbijejo previški dohodkov, ki jih dajejo državna gospodarska podjetja, so ti izdatki še man.jši. Druga skupina izdatkov pa nič ne obremenjuje nacionalnih dohodkov. Tj izdatki se v pretežnem delu krijejo z dohodki podjetij samih. V tej drugi skupini bo izdatki za monopol, ki ee za 70 od 100 krijejo s fiskalnimi obremenitvami, izdatki za železnice, pošto, telegraf, telefon kakor tudi ostali pa ne (»omenijo nikakršne fiskalne obremenitve za državo. Transport po železnici, uj»o-raba telefona itd. eo dobrine, kj bi jih druga privatna podjetja nudila proti odgovarjajoči odškodnini. Prav tako vrši to službo sedaj država. Čeprav izgleda, da je znižanje državuiih lwln<-kov lahek in enostaven posel je v resnici stvar toliko težja, ker je treba v čim bolj pravično meri skrbeti za različne interese in funkcije državne uprave in državnih obveznosti. Po njihovem namenu je mogoče izdatke državne uprave in gosjKjdarskih podjetij razdeliti takole: vrhovna državna uprava in državni dolgovi: Din 1.707.974.972; pokojnine in invalidnine D 'n 873,158.785, ostala uprava, in sicer j>ravoso-iiii flržavni proračun torej 11.271,000.000 Din. Pri proračunu ministrstva za vojsko in mornarico se je prihranilo 21.75 od sto v primeri z istim proračunom v preteklem leta, pri ostali državni upravi pa okrog 15 od sto. Vrhovna državna uprava pa je za odplačevanje držeivnih dolgov j»o-večala svoj proračun za 21.72 od sto. Po vrsti izdatkov, na katere je mogoče ločiti poetavke v državnem proračun«, razlikujemo osebne in materijalne. V sedanjem načrtu proračuna pa tudi v preteklih je bila vsota osebnih izdatkov, torej plač, doklad, osebnih in družinskih en^ izmed največjih. Ako izključimo iz številke okoli 3 miljard dinarjev, kolikor znašajo osebni iz laiki, zatem vsoto okoli 870 miljonov Din, določen h za pokojnine in Invalidnine, ostane vsota 4300 miljonov Din, kolikor znašajo osebni izdatki v projektiranem proračunu. Pri vprašanju osebnih izdatkov je, kadar se govori o Stednji in znižanju izdatkov, v prvi vrsti finančno vprašan ie. toda prav tako se ne more obiti niti socialni moment. Osebni izdatki so bili zmanjšani predvsem na ta način, iia so se osebni prejemki vseh posameznih nradnikov in uslužbencev znižali. K tej metodi je pristopilo veliko število držav, zlasti v preteklem letu, pa tudi v pričetku tekočega leta prisiljenih zaradi gos|io-darskih razmer. Prav tako smo morali tudi pri nas pristopiti k zmanjšanju osebnih izdatkov meseca septembra lani in efekt tega zmanjšanja je znašal 212 milijonov dinarjev. Glede na dans>5n» nosno darski položaj in višino osebnih izdatkov se vsiljuje samo po sebi vprašanje novega znižanja, da bi se dosegli potrebni efektivni Izdatki, ki imajo samo služiti namenu, da bi se olajšala bremena in da bi se vr posta vilo proračunsko ravnotežje. Znižanje prejemkov, ki ima stopiti v veljavo 1. aprilu t. L, ima prinesti v državnih itaancah prihranek •koli 420 milijonov Din. . Stvarni izdatki so predvideni v skupirf vsoti 6.400,000.000 Din in sicer za anuitetno službo približno 1.550.000.000 Din, za ostalo upravo, javna dela, kmetijstvo pa 3.162,000.000 Din. V državnih gospodarskih podjetjih so stvarni izdatki raa»ore-jeni takole: V upravi državnih monopolov okoli 600 miljonov Din. V ministrstvu za promet okoli 1545 miljonov Din, v ministrstvu za šume in rudnike 280 miljonov Din, v ministrstvu za socialno politika 111 miljonov Din, ostala vsota 68 miljonov Din pa je razdeljena na ministrstva za prosveto, kmetij, stvo ter trgovino in industrijo. Glede na to znašajo osebni izdatki državnih gospodarskih podjetij okoli 36 odst. skupne vsote proračuna, stvarni izdatki okoli 56 odst., invalidnine in pokojnine okoli 8 odst. Dohodki Dohodki v načrtu proračuna znaBsjo 11.271 miljonov Din ter se pričakujejo: od neposrednih davkov 1.591 miljonov, od posrednih davkov 8.185 miljonov, od monopolov 2.315.4M.882 Din, od drža*, nih gospodarskih podjetij 3.966,574.128 Din, odffa* nih dohodkov 163,120.990 Din, od izrednih dohod-kov 50 miljonov Din, skupaj 11.271 miljonov Din. t redvidene dohodke je finančni odbor korigiral glede na prihranke, ki so bili izvršeni z izdatki ta zmanjšanje onih vrst dohodkov, pri katerih se pri-čakuje, da bodo v bodočem času nazadovali Dohodki so znašali v prvih devetih mesecih proračunskega leta 1P30 31 9.900 miljonov Din. Medtem je bilo taktično vplačanih v teh devbtih mesecih v letu 1931-32 samo 8.498 milj. Din. Držav, ni dohodki so v preteklem letu nazadovali za 1.49S milj. Din, če se vi>ošteva pni tem Izpadek reparacij. Brez toga izpadka reparacij so drž. dohodki nazadovali v preteklem letu za 10 odst. Ta odstotek nazadovanja državnih dohodkov je pri nas še vedno manjši kakor v ostalih državah. Kar se tič« predvidenih državnih dohodkov v splošnem je tre. bn reči, da so danes razmere zelo izpremenljiva in dn se nahajajo pod vplivom raznih čtaiteljev in da so mnogi U činitelji odvisni od slučajev, ki iih ni mogoče v naprej predvidevati, ker so mednarodnega značaja tor vplivajo kot taki na nafie finance. Po podatkih, ki so na razpolago iz najbližje preteklos m sedanjih dni, smo ugotovili skrbim vse številke dohodkov ter lahko domnevamo, da bodo bržkone ustvarjene z najskrbnejšim štedenjem m izvajanjem proračuna tako, da lahko upamo/da ravnotežja 01 *** rCS VZdl&l° Deln'čarjem Narodne banke d' 27' ,ebr- AA- Delničarji, ki se žele udeležb občnega zbora delničarjev Narodne banke, sklicanega za na dan 6. marca L 1, morajo predli žiti svoje delnice in druge listine najkasneje 5 dni pred občnim zborom, to je do vštetega 29. febru-?7a Poročilo Narodne banke o delu banke v letu 1931 je gotovo in je delničarjem na razpolago. Izvoz tobaka na Potisk o Belgrad, 27. febr. 1. Na poljskem poslaništva se vršijo že dva dni razgovori med poljskim posla, ni kom Sclivvarzburg- Giintherjem in j>redstavnikl naše tobačne industrije ter monopolsko uprave za določitev kontingenta našega tobaka, namenjenega za Poljsko, kakor je to najiovedal že naš zunanji minister ob priliki svojega obiska v Varšavi. Ure-dile se bodo tekom teh pogajanj vse denarne zadeve kakor tudi končno sortiranje iu transport našega tobaka. Ko bodo pogajanja končana, bo naša država zopet beležila lep usjieh v svoji zunanji trgovini. Socmlni demohmti za a Berlin, 27. febr. tg. »Vorwilrto< objavlja oklic socialnih demokratov za volitve dižavnega predsednika. V tem oklicu navajajo: »Hitler ali lllndenburgl To pomeni kaos in paniko v Nemčiji in vsej Evropi, skrajno poostritev gospodarske krize iu bedo brezposelnih! Največjo nevarnost krvavih spo|>adov v lastnem na, odu iu z inozemstvom! Uničenje vseh državljanskih svoboščin ter tiskovnih, političnih, strokovnih in kulturnih organizacij! Še večjo izkoriščanje in mezdno suženjstvo! Vsak glas, ki se bo oddal proti Ilindcn-burgti, bo glas zo Hitlerja! Vsak glas, ki so bo iztrgal komunistu Th&Imanu in oddal Utaden-burgu, bo udarec proti Hitlerju! Slovensko dijaštvo za neokrnjeno slovensko univerzo Ljubljana, 27. febr. Današnja izredna skupščina Zveze slušateljev Aleksandrove univerze je bila lepa manifestacija slovenske mladine za neokrnjeno slovensko univerzo. Dostojno in akademskemu stanu primerno so slovenski akademiki danes poudarili svojo narodno zavest in so postavili na čelo slovenskega ljudstva v boju za najvišje ognjišče njegove kulture. Ze pred 11 se je napolnila zbornična dvorana na univerzi. Parter so zasedli delegat je ZSAU, galerije pa so bile nabito polne ostalega dijaštva. Poseben pomen je dala današnji manifestaciji tudi navzočnost rektorja g. dr. Alfreda šorka in članov akademskega senata. Skupščino je otvoril predsednik ZSAU g. Jože j Vilfan, ki je v uvodu pozdravil rektorja in senat, delegate ter ostalo dijaštvo iu nato izvajal: »Težko in mučno mi je v prisotnosti prič preteklega boja za našo univerzo sklicevati se v pri-četku svojega izvajanja na tradicijo, katero ima ta i naša najvišja šota. Nočem niti segati v lokalno tra- ! dicijo, ki sega do jezuitskega kolegija in gre po j »Ecole centrale« do 1. 1848. Hočem začeti pri tem i političnem letu. ko smo Slovenci prvič oblikovali | svoj politični program. V istem letu smo postavili . tudi svojo zahtevo po lastni univerzi. In istočasno : pričenja ona samo nam Slovencem lastna poveza- , nost med političnim bojem za svobodo in bojem za j popolno kulturno organizacijo. Naravno. Od veka j je živel naš narod kot ranjen ptič na dlani svojega | duhovna, svojega pesnika in pisatelja, svojega znanstvenika. Malenkostni se morda zdijo danes boji naše politične preteklosti za posamezne osnovne in srednje šole. Vprav zahteva po univerzi pa je dala vsem tem bojem grandioznost, doslednost in vztrajnost. Leta 1918., obenem, ko smo postali državen narod, se je uresničil ta sen. Vsem, ki ljubimo Jugoslavijo, mora biti nedotakljivo lo posvečenje uašega osvobojenja. Slovenska kulturna in politična tradicija se je na ta način prepletla z idejo naše države. Ko se oziramo na kratek obstoj naše univerze, ni treba posebej podčrta vati potrdilo, katero je našla naša univerza za svoj obstoj v svojem kratkem delu. Da niti ne omenjam afirmacije, katero je našla v tem delu naša slovenska kultura. Prav tukaj je umestno spomniti se, da je naša univerza tudi jugoslovanska univerza. Delavci na kulturnem in prosvetnem polju, ki so izšb Jugoslaviji z naše univerze, se ne morejo šteti med najslabše. Ob tej priliki se moram dotakniti tudi očitka hiperproduk-cije. Ta očitek je popolnoma neosnovan. Naj samo mimogrede poseženi v obilico dokazov. Memorandum subotiške fakultete dokazuje, da manjka naši državi juristov. Svojo trditev opira na razne zakone, kateri so za važna mesta določali nekvalificirane nameščence, ker bi drugače ta mesta ostala prazna. In za filozofe zadostuje, če pogledamo samo naše slovenske razmere. Ce bi zgradili naše šolstvo, kakor zahtevajo postulati pedagogije, bi morali število profesorjev podvojiti. Manjkajo pa tudi duhovniki, tehniki, zdravniki. Končno se navaja tudi kriza za razlog ukinitve posameznih fakultet. Toda kriza se ne sme jemati v obzir, kadar gre za kulturo. Kultura raste iz dneva v dan, iz leta v leto, iz stoletja v stoletje. No prenese nobene prekinitve svoje kontinuitete. Bati se je samo krize zaupanja mladega naraščaja Jugoslavije, posebno pa naše univerze. Zahtevamo sigurnost, da bomo mogli svoje študije v miru končati. Kakor hitro ne bo te krize, bo izginila zadnja senca dozdevne upravičenosti onih klevet, ki so v zadnjih dneh padle na študente naše univerze.« Nato je predsednik g. Vilfan predlagal sledečo brzojavko kralju Aleksandru: »Ljubljanska akademska mladina, zbrana zaradi vesti o okrnitvi na izredni seji glavne skupščine Zveze slušateljev Aleksandrove univerze, pošilja izraze vdanosti Vašemu Veličanstvu. Trdno veruje, da bo ljubljanska univerza ostala neokrnjena kot davni ideal vseh Slovencev, simbol osvobojenja, središče slovenske kulture tu in onstran meja, vzgajališče generacije, ki naj prosvetno in gospodarsko dvigne Jugoslavijo. Zveza slušateljev Aleksandrove univerze. Brzojavko je skupščina sprejela s ploskaujem. Nato je predsednik prečital resolucijo. Resolucijo je skupščina sprejela z buruim odobravanjem in ploskanjem. G. Vilfan je še predlagal, naj se kulturna društva naše univerze izjavijo solidarna z resolucijo v dodatni izjavi, nakar se je zahvalil rektorju in altdemskemu senatu ter vsemu dijašlvu za udeležbo ter zaključil skupščino. Dijaštvo se je mirno razšlo. Resolucijo bo poslala ZSAU ministrskemu svetu, predsedniku vlade, prosvetnemu ministrstvu, senatu in parlamentu. Po dnevi: lepa vkljub dežju in neurju :večer: lepa pri čaju in plesu. Kako mat vzgaja slovenski šport Dolgoletno kulturno delo med slovenskim narodom je obrodilo sadove: časopisje se je vkore-ninilo v vseh krajih, do zadnje zakotne vasi, Mohorjeve knjige so čitane v vsaki hiši in skoraj v vsaki hiši in skoraj v vsaki fari naletiš ua prosvetno ali zadružno ustanovo. Naš človek ima solidno ljudskošolsko izobrazbo in je več ali manj podkovan v političnih, gospodarskih in kulturnih vprašanjih vobče. To »o dejstva, ki postavljajo Slovence na odlično mesto med kulturnimi narodi; drugo vprašanje pa je, ali je dolgoletno kulturno delo zagrabilo našega človeka tako močno in tako vsestransko, da bi ga preobrazilo v jedru, v značaju, v fundamentu njegove nature? Ali se je dvignila moč in samozavest posameznika in naroda kot celote? Ob tem vprašanju je treba ugotoviti nekatera dejstva: da smo Slovenci majhen ne. baš bogat, brez 3lavne zgodovine. V »viopski vasi predstavljamo skromno domačijo med gospodarji in veleposestniki. Tak je naš položaj po usodi — in če ga hočemo izpremeniti, moremo to doseči le 7. voljo in z vestnim, vztrajnim delom. Gorenja dejstva, združena s slovansko sentimentalnostjo so vzrok, da se čuti naš človek napram tujcu manj vrednega, da so prilagodi vsemu in vsakomur in če ludi nn svojo škodo, — da je ponižen, boječ, neodporen. »Uči se tujih jezikov in mu na misel ne pride, da bi se moral tujec, ki uživa naš kruh, učiti našega jezika« (K. T. v Športnem Listu). Samo par primerov: pred kratkim sem slišal na ljubljanski pošli Nemca, ki se je naduto kregal nad uradnico, ker mu ni mogla takoj postreči. Seveda mu je nemško in pouižiio odgovarjala... Kakšni pa smo mi, ko pridemo čez mejo, ali smo še Slovenci? N. pr. na Koroškem ali na Primorskem! Ko sem pred leti pri Gospe Sveti slovensko nagovoril gostilničarja, so me rojaki iz Ljubljane posvarili »ne izzivaj!« — Prijatelja v Berlinu sta se pripravljala na potovanje v Jugoslavijo in sem jima pomagal pri učenju slovenskega in srbolirvatskega jezika. Na potovanju skozi Ljubljano sta hotela preizkusiti svojo »jugoslovanščino«, toda nemogoče! Spoznali so ju, da sta Nemca in vsakdo je govoril ž njima — nemški... Nasprotno se mi je dogodilo v Gorici, ko sem v kupeju pomagal dvema starejšima daniama prelagati kovčege. »Gra-zie«, sta se mi zahvaliU in >prosim< je bil moj odgovor. Ob tej besedi se jima je obraz razjasnil >o saj ste tudi Slovenec!« Pogosto se jezimo nad južnimi brati, da se ne navadijo slovenski govoriti. Ali jim damo dovolj prilike? Ali nismo Slovenci tisti, ki se začnemo hrvatski truditi, če je le en Hrvat v družbi in če ga še tako ušesa bolijo ob naših jezikovnih napakah. Ko sem nekoč prijatelju Hrvatu v Ljubljani očital, da se ne mara naučiti slovenščine, mi je odgovoril, da mu je zelo žal, da pa je to skoraj nemogoče, ker nikdo ne govori ž njim prave slovenščine. Taka prilagodljivost škoduje Slovenstvu in škoduje tudi Jugoslovanstvu , ker ue nudimo Srbohrvatom one prilike za priučenje našega jezika, kakršno nam nudijo oni. Ko ugotavljamo svoje napake, ne smemo prezreti boječnosti in st ahopetnosti. Slovenci nismo pogumni — in če nedeljo za nedeljo poje nož svojo krvavo pesem, ni v tem niti sence poguma temveč dokaj nebrzdanostl 1 nalkoholnega suženjstva. V pijanosti se ni dogodil še noben junaški čin! Kje je bila naša korajža pred leti, ko je mala čela fanatikov in pretepačev razbila zborovanje stoterih mož poštenjakov, gospodarjev in kmečkih fantov, nn katerem je govoiil eden naj-zasluženejših Slovencev in Jugoslovanov, dr. Korošec! — Podobnih primerov najdemo celo vrsto iz avstrijskih časov, pa tudi iz današnjih, če n. pr. primerjamo zadržanje mariboiskih in celjskih Nemcev s tišino koroških Slovencev. * Slovenci smo veren ., ki spoštujemo religijo in navade očetov. Ko pa poslušaš v gostilni ali ua vlaku kvante in bogokletnosti, ki žalijo čut poštenjaka, nimaš poguma, da bi udaril; ti ali oni se celo prisiljeno smeje, ko posluša neslanosti... Ko so otvnrjali občekoristen dom, je bila v veliki dvotani blagoslovitev, cerkven nagovor in maša. In so se našle osebe, ki so v času daritve v isti sobi sedele pri mizi, slastno jedle in požirale čaj, ni pa se našel mož, ki bi jih ven vrgel. Ni mi na tem, da bi kazal na senčne strani našega značaja, le eno sem hotel podčrtati: poleg izobrazbo jc Slovencem potrebna zlasti vzgoja iu Raznoterosti prinaša ta letni čas: slabo vreme . . lepe zabave. Ali bodite kjerkoli - zunaj ali notri - vedno boste lepa ako uporabljate Elida Creme de> chaque heure. Elida Creme de chaque heure obda kožo z zaščitno tenčico, jo obran imehko, nežno in lepo ter jo varuje pred vetrom in neurjem. sicer vzgoja s posebnim ozirom na gorenje napake. Izbrisati bo treba sledove hlapčevstva in v osebnost posameznika mora priti moč samozavesti, poguma in volje. Vzgojnih sredstev, ki so nam na razpolago je veliko in tudi šport je eno med njimi. Šport, ki ustvari človeka zdravega in fizično močnega, šport, čigar cilj je izboljšanje, rase, šport, ki zgrabi človeka kot psihofizično bitje, ki iaprement mevžo v moža, ki nudi mrkemu razvedrila, žalostnemu veselja, slabotnemu moči. Slovencem je potrebna športna vzgoja, v kateri se bo mladina utrdila, v kateri bodo morali mladci skozi nevarnosti, da bodo postali pogumni fantje. Šport, ki bo vzgojil dekleta v krepke žene, ki bodo rodile spartansko zdrave otroke. Naš namen niso rekordi, temveč popularizacija športa. Ko bodo gojili telesne vaje pri nas sto-tisoči, tedaj bomo imeli tudi pomembnejše rekorderje, ki bodo kakor pušeljc na klobuku — klobuk pa bo vedno več vreden od pušeljca... Ni naš namen, da bi v tekmah dosegli Nemce ali Angleže. Nikdar jih ne bomo, kakor tudi ne v gospodarstvu ali v umetnosti, zakaj Čim večji je narod, temveč je talentov. Pač pa stremimo za zakoni, ki jih imajo v drugih državah: da mora vsaka občina dograditi dovolj športnih prostorov, da bo mladina v zadnji gorski vasi deležna telesne vzgoje. Vse to najprej radi zdravja, ki ni le fizična vrednota, temveč tudi etična. Tako piše Sv. Ignacij Loyolski: »Ena unča (28 gr) svetosti z izredno dobrim zdravjem zaleže za rešitev duš več nego izredna svetost združena z unčo zdravja«. Zdravje je sedež močne osebnosti, je vir blagostanja in veselja do življenja, zdravje je vir psihofizičnih moči. Šport, ki ga gojimo po pameti napravi človeka zdravega in odpornega proti boleznim, zato vidimo v njem tudi profilaktično sredstvo. Ce bi vsi Slovenci šport gojili, bi mahoma padel odstotek alkoholikov in jetičnih, v bolnišnicah bi bilo dovolj prostora. Tako enostavna resnica, vendar se bo še stokrat menjala pomlad in jesen, predno bodo vsi krogi to uvideli. Ni vseeno, katere telesne vaje goji mladina: redovne, proste in orodne vaje nimajo onih vzgojnih vplivov, ki so našemu ljudstvu potrebni. Zato forsiramo trdo športno vzgojo. V borbenih igrah naj se krepi in meri mladina, da ne bo boječa, ble-dolična in mehkužna. Pogosto naj tekmuje: v tekmi se uči spoznavati svoje sposobnosti in nedo-statke, v tekmi se razvija stremljenje po zmagi in v -tem stremljenju se krepi volja, združena s čednostjo neizprosne vztrajnosti. Šport vzgaja k pogumu, zakaj pogumen je oni, ki zaupa v svoje preizkušene moči. In kje imamo več prilike razviti in preizkusili psihofizične sile, nego v borbenih igrah, v smuku in slalomu, v alpinistiki ali v drznih skokih. Kdor je bil v vojni in se je tam navadil prenašati napore in premagovati nevarnosti, ta se je vrnil kot športno vzgojen mož, ki zavzema v družbi vse drugačen položaj od onih, ki so kot nesposobni ostali doma. Saj pravijo, da ne postane močan, kdor se ne bori. Kdor še ne verjame, naj pogleda smučarje in alpiniste, plavače ali lahko-atlete in uvidel bo, da jim je vtisnil spo.t one spar-tanske lastnosti, ki jih v značaju slovenskega človeka pogrešamo. Ali ne vodi vse to k surovosti? Le en odgovor: kdaj ste že videli, da je krepak Inhkoatlet, smučar, alpinist ali plavač, ki se ne boji treh drugih. storil komu nasilje pesti? Surov je slabič v užaljenem čutu manjvrednosti, ne pa močan človek ln če ste dož;iveli neljube scene pri nogometu^ ni to stvar spo la ln tudi ne športnikov, temveč klubske zagrizenosti in nesportne publike. Ne bojte se športne vzgoje! Zgodovina grških plemen vam je jamstvo, da je šport le veja na drevesu kulture. To naj bi bil slovenski športni program: krepiti in oblikovati človeka, vzgajati osebnosti. Da bo rasel krepak in zaveden rod na zemlji, ki nam je najdražja. Drago Ulaga. ELIDA CREME DE CHAQUE HEURE Senzacionalna sodba v zadevi Strojnih tovarn Višje sodišče je razveljavilo Floriančičevo obsodbo Ljubljana, 27. febr. »Sloveuec« je obširno poročal o kazenski zadevi, v kateri je trajala razprava devet dni. Znano je, da je bil proces proti Strikbergerjevi in Gove-karju preložen, in se je nadaljeval samo proti Flo-rijančiču. Proti temu je med razpravo ponovno protestiral njegov zagovornik dr. Oblak. Ker sodnik ui hotel ugoditi temu protestu, jo dr. Oblak celo sodnika odklonil, češ, da se krši zakon, in da je višja instanca ob priliki ugovora proti obtožnici odločila, da morajo ostati vse tri zadeve združene. Florijančič je bil obsojen na 14 mesecev ječe in je dr. Oblak uapravil proti tej sodbi priziv na višje deželno kot apelacijsko sodišče v Ljubljani. Priziv je imel uspeh, ker je to sodišče zda) sodbo proti Florijančiču razveljavilo. Tudi višje so dišče smatra, da za zanesljivo sodbe proti Florijančiču ni zadostne podlage, dokler ne pokaže skupna razprava, ali morda ni izključeno, da je potrdila, ki so Florijančiču zmanjkala, vzel kdo drugi, ki j« imel interes, da ga pripravi ob dokaz njegove ne-krivde. Vršila se bo torej ponovno velika kazenska pravda pred drugim sodnikom, ki bo moral še enkrat izvesti vse dokaze. Izključeno pa ui, da ponovna preiskava prinese na dan take okolnosti, da se postopanje proti enemu ali drugemu sploh ustavi. Vsekakor se nam obeta nova senzacija. Gregorčičeva proslava v Splitu Split. j Splitska agilna C. M. podružnica je priredila j v 6pomin 25 letnice smrti goriškega slavčka dne 21. L m. Gregorčičev večer, ki je privabil polno j dvorano občinstva, med katerim smo opazili zlasti ; bana g. dr. Tartaglia in župana g. dr. Račifia, poleg j mnogih drugih odličnikov. Seveda je bila pre vsem splitska slovenska kolonija dobro zastopana, ki je s posebnimi čustvi sledi la programu. Po uvodni besedi predsednika ing. Goriupn sta naša rojaka, člana primorskega gledališča, ga. Pregarc in g. Raknša s toplim občutkom recitirala »V pepelnični noči« in »Soči'. G. dr. Brajša pa je v predavanju s skioptičnimi slikami povedel poslušalce v domovino Gregorčiča in lepo orisal literarni in duhovni lik soškega pesnika. Z dvema Gregorčičevima se je predstavila tudi ga. Čižek-Nazor ob spremi jeva n ju višjega voj. kapelnika g. I. Cižeka. g. Missia pa je ob spremljevnnju komponista prof. Hatze-ja dovršeno zapel »Človeka nikar-. Znani pesnik it. Kata-linič-Jeretov je spesni! za Gregorčičev večer pesem »Zemlja naših sanja«, ki jo je lepo povedala mala Boženka Brajša. Prav posebno pa se je pod vodstvom g. Seršena postavil društveni zbor. ki je, kljub kratkemu obstoju, s pesmima »Pogled v nedolžno oko< in Eno devo le bom ljubil« dokazal lepe zinožnoflli in presenetljiv razvoj. Tako je izzvenel sklad no večer, ki je bi! obenem priznanje in zadoščenje splitskim Slovencem za njihovo narodno in kulturno delo Potres v Litiji Litija, 26. febr. V četrtek zvečer ob 10.22 nas je obiskal močan potresni sunek ki ga je bilo čuli posebno onim, kj so bili budni v posteljah in pri radio-aparatih. — Trajal je par sekund- dobro stresel in konec je bilo strahu, šipe so dobro zaškJepetalc. Nevaren s tekel pes Litija, 26. febr. V prijazno vasico Potok pod Vačami se je te dni pritepel srednje velik, rjavo pisan pes, ki je obgrizel 3 pse, 3 letnega sinčka posestnika Jakoba Ocepka, ter pri drugem posestniku vola. Nesreča se je dogodila ravno v Irenotku, ko je očeta Ocepka čakal pred hišo sinček, da gresta v ljubljansko bolnišnico obiskat mater, ki se nahaja že 2 meseca v bolnišnici radi zastrupljenja roke, katero si je ranila pri oepanju tresk. Domačini so steklega psa pobili, nakar je okrajni konjač Selan postrelil pse, kateri so bili obgrizeni. Glavo steklega psa so poslali v Ljubljano, kjer je bila ugotovljena pasja steklina. 3 letnega otroka so odpremili v Pasterjev zavod. Nad vsem litijskim okrajem pa je razglašen strogi pasji kon-tumac. Pse bo treba vodili na vrvici in imet; bodo morali pasje torbe. Od kod se je ta pes pritepel v naše kraje, se ni moglo dognati, ker ni imel nobene znamke na sebi. Pred par tednj pa se je že klatil po občini Kresnice in Trebeljevo drug stekel pes, baje iz visnjegorskega okraja, ki je ugrizel tudi par psov, nato pa izginil menda v ljubljansko okolico. Smodnik v štedilnika St. Jernej, 26. febr. Nekdo je bil osumljen, da neupravičeno strelja divjačino. Pričakoval je preiskave. Da odvrne vsak sum je skril ves smodnik v štedilnik. — Odšel je v gozd, a ženi je pozabil povedati, kam je spravil nevarno snov. Kmalu po moževem odhodu je žena zakuriln v štedilniku in obenem — nevede — zažgala tudi — smodnik. — Sledil je grozen pok in že se je štedilnik razletel in razrušil v kup kamenja in pepela. Zvedeli so orožniki in sledila je milostna kazen 25 Din. — Malo, a še to je bil zadnji in edini denar pri revni hiši! Drvarji se vesele Ruše, 26. febr. Marsikomu je sneg s svojo zimo napravil skrbi, ker je mraz pač Lreba odganjati s kurivom. A če ga ni, kje ga vzeti. Naši drvarji pa, ki so bili brezposelni rfldj premalo snega, so se sedaj raz-veselili, kajti s snegom so dobili delo, namreč spravljanje drv s planine. Saj so V6i, ki so imeli pripravljena drva na planini, komaj čakali ugodne prilike, da jih s sankami dajo spraviti v dolino. Drugače je to namreč sploh nemogoče. In tako so prišli do krulm brezposelni drvarji. Oh, kako vam to veselo drvi s polnimi sankami drv v dolino! Je sicer nevarno, a kaj lo izkušenemu drvarju, samo da dobi svojih 25 Din od metra drv, ki ga spravi v dolino. ,Slovenec* pred 5 O leti V četrtek, 24. februarja 1882 Oklic: Slovenskemu narodu! ,Vi ga zlepo naroda, ki hi živel v lako neugodnih okoliiinah, ko narod naš ... In vendar v lem vednem boji narod nai ni omagal in ludi omagal ne bode. Porolc za lo nam je okoliiina, da te vrste narodnih naših bori-teljev od leta do leta mnoie, in da si naša narodna ideja pridobiva vedno vei tal. Dasi se z ozirom na to moremo nekako potolaieni ozirali v prihodnost, vendar je dolžnost naša skrbeti za to, da se vzbudi in utrdi pri nas še dalje vei narodnega ponosa. To pa se more doseči s tem, da se v našem središči -— v beli Ljubljani — ustanovi zavod, iz katerega bi se s vele narodno življenje razširjalo po vseh krajih mile naše domovine. In v ta namen smo podpisani ustanovili društvo »Narodni dom« ter si postavili za nalog sezidali in vzdrievati poslopje, v katerem bi imela vsa narodna društva ljubljanska stalno in dostojno bivališče. Poslopje to preiti ima v nekoliko letih v lastnino »Slovenske Matice«, ostane torej lastnina vsega slovenskega naroda. (Podpisan je upravni odbor društva vNarodni dom«, kateremu je predsedoval odvetnik dr. Alfonz Mo-sche.) Politični pregled: Evropa je v skrbeh, da n« bi se vnela velika vojska. General Stcobelev govori javno o rusko-francoski zvezi. Eni se boje, da je car istih misli, in v tem slučaju je položaj jako resen. Domače novice: Pustni torek je bil v Ljubljani precej živahen. Po vseh ulicah so hodili našemani ljudie. Priznati se mora, da so se maškare še precej solidno obnašale, ni bilo dosti pijanih in tudi nič aretiranih. V soboto. 25. februarja Iz govora poslanra Fanderlika (Ceha): V ,4i> striji živi mnogo narodov in ideja narodnosti za-mogla bi Avstriji nevarna poslati, če se ne bo pametno vladalo. Treba je spoštovati zgodovinske in narodne pravice, da bodo vsi narodi v Avstriji našli svojo obrambo. Ce te govori o panslavizmu. da je snvražnik Avstrije, moram Iu navesti izrek nemškega moža, g. poslanca Greuterja. da je slovavslvo Avstriji le potem nevarno, ako bi se v državi zatiralo. Politični pregled: Iz bojišča na jugu nt nič posebnega poročali. Pač se iu-patam vdarijo, pn odločilnih podatkov še ni bilo. — »Politiki« te iz Petrograda piše, da je vse laž, kar nemški listi pravijo, češ, da Rutija k vojtki lili. Nasprotno pa vsi rutki listi brez izjeme povdarjajo, da se morajo bosanske zadeve na kakrm novem kongresu poravnati. To pa je res, da Bizmark snuje neko nein-ško-turško zvezo. Lovci, ki zgreče Litijski lovci so se spravili nad divjega pre-šiča. To mrcino so namreč v >Pasjeku« pod Polš-nikom lovci >le« obstreljevali, zadeli ga pa niso... Divjih prešičev je v naši okolioi več ter bi bilo le želeti, da bi naši lovci bild bolj »gvišmi« j>ri streljanju... Ljubljana Ka' bo danes Drama: »Nekdo«. Izven. Znižane cene. Opeia: ob 15: »Trije mušketirji«. Znižane cene. Ob 20: »Seviljski brivec«. Znižane cene. Delavska zbornica: Zaključna treznostna akademija ob 20. Rokodelski dom: »Najdena hči«. Ob 17. Ljudski kino Vič GHneo: ob 15.30, 18 in 20.30 veleli km v devetih dejvijih »Zlato«. Mladinska predstava odpade. Kino Kodeljevo: ob 3.30 »Dirka za velikim di-jamantonu (Tom Mix). Ob 17.30 in 20 »Valček ljubezni Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva 20. KAJ B3 JUTRI? D-ama: »Vzrok«. Red C. Opera- Zaorta. Kino Kodeljevo: ob 20 »Valček ljubezni«. Nočro lekarniško službo imajo lc' arne: mr. Leustek. Resljeva c. 1; mr. Bohinec ded., Rimska cesta 25; dr. Stanko Kmet, Dunajska c. 21 (Sv. Krištof). © Gledalska predstava v Rokode'skem doma. Danes vprizori Podporno društvo za služkinje na odru Rokodelskega doma zelo lepo igro »Najdena hči«. Poleg tega je še na sporedu nekaj pesmic, ki jih bo proizvaal pevski zbor služkinj. Prepričani smo, da bo cenj. občinstvo zasedlo dvorano do zadnjega kotička in s tem dalo priznanje našim služkinjam za njihovo požrtvovalno delovanje v društvu. Vstopnice lahko dobite danes od 10 do 12 dopoldne v Rokodelskem domu, Komen-skega ulica 12. Pričetek predstave točno ob 5 popoldne Vsi nrav iskreno vablieoi! © Šentpetersko prosvetno društvo obvešča svoje Člane, da bo v ponedeljek zvečer ob 8 imel predavanje gospod vikar Alojzij Košmerlj o cerkveni zgodovini. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Vstop prost. © Vsi člani Po: poriiepa in posmrtnega društva žel. uslužbencev in vpokojercev ®o vabljeni, da s« zanesljivo udeleže občnega z>bora dne 6. marca t. 1. ob 8 zjutraj v velik: dvorani Okrožnega urada, Miklošičeva cesta 20. Predlagali se bodo zelo važni predlogi, predvsem za povišanje posmrtni-ne. — Člani Podpornega iti posmrtnega društva. © Dušcv:ii delavci imajo svoj ob ni zbor jutri, v ponedeljek 29. t. m. ob 17 v Slov. Matici, Kongresni trg 7-1. Z ozirom na važnost poročila o ■bruseljskem mednarodnem kongresu duševnih delavcev prosi odbor za sigurno udeležbo. KINO KODELJEVO — telefon 3902 — danes ob pol 4 »DIRKA ZA VELIKIM DIAMANTOM« (Tom Mix); ob pol 6 in 8 in jutri ob 8 »VALČEK LJUBEZNI« (Willy Fritsch in Lilian Harvey). © Koncert Učitelj pevskega zbora dravske banovine bo v Ljubljani dne 7. marca ob 20 v veliki dvorani Uniona. UPZ nastopi s svojim celotnim mešanim zborom, ki š e e okrog 80 članov, par točk pa je poverjenih tudi izvrstnemu učiteljskemu ženskemu zboru. Zbor dirigira zborov ustanovitelj g. Srečko Kumar, ki r>am z zborom vred jamči za umetniški užitek koncerta. Program je izredno interesanlen, poleg nekaterih Adamičevih ženskih zborov obsega dela srbske literature, ki se pri nas prvič javno izvajajo. Vstoonice se dobe v Matični knjigarni od ponedeljka dalje. © Predavanje v Rokodelskem domu. 0 Kristusovem trpljenju v umetnosti bo predavanje v aredo 2. marca ob 8 zvečer v dvorani Rokodelskega doma. Predavanje bodo pojasnjevale mnogoštevilne skioptične slike. © Ln karslci odsek »česknslovenskč Oboe v Ljubljani priredi danes ob 16 v Narodnem dc-mu trodejanko »Hudiči na gradu«. Gostje dobrod šli. © Velikodušen dar. Za ubo^o družino ie darovala gospa dr. G a j e v a 100 Din. Prav iskrena hvala! © Samoumor dražirsk^ga očeta. Včeraj zjutraj si je vzel prostovoljno življe je 481etni monter Strojnih tovarn in livarn Franc Ulaga, stanujoč na Dunajski cesti 35. Ulaga je priM predemočnjim domov in poznalo se mu je, da je nekoliko pil. Najbrže je tudi že poprej aklenil, da si prostovoljno vzame življenje. Ženi je zagrozil, da se bo dal ločiti, nakar mu je žena mirno odgovorila, naj tako govorjenje odloži do prihodnjega dne. Nato sta zaspala oba. Ob pol 5 zjutraj pa se je v spalnici naenkrat razlegef revolverski strel. Žena je planila kvišku, pogledala na moža, ki pa je bil že mrtev. Z revolverjem se je ustrelil v desno sence. Vsaka pomoč je bila že prepozna. Malo kasneje je prišla v stanovanje policijska komisija zdravnika dr. Av-ramoviča in dežurnega uradnika Hauptmana. Komisija je ugotovila, da se je Ulaga ustrelil s preprostim t. rv. »Trommel« revolve jem. Na odredbo komisije je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico. V2yok 6amoumora so bile neugodne družinske razmere. Poleg žene zapušča Ulaga še 161etnega sina. © Zopet vlom ob belem dnevu. Zadnje čase je odsedelo več drznih tatov svoje zaporne kazni, j Le malo teh pa se jih je poboljšalo, med tem ko vsi, ostali nadaljujejo svoje zločinsko početje. Policija je prepričana, da je med temi tudi marljivi vlomilec — morda jih je celo več ali cela vlomilska tolpa —, ki zadnje čase uprizarja toliko predrznih vlomov, ponoči ali pa med opoldanskim odmorom, v manjše lokale. Včeraj med opoldanskim odmorom je zopet nekdo vlomil v mesarijo Jožefa Hudnika na Žabjeku 6. Vlomilec je odprl 2333 Pomladne novosti za dame in gospode nudi Dmtro fJorup & Co. 'č Ljubljana J 1 i j Miklošičeva cesta štev. 16 I. s tem da uporabljat« NIVEA-CREME pred slabim in mrzlim vremenom, da ne poka in ne postane hrapava. Nadrgnite VaSo Itolo vsak večer, predenj gresta na poč,tek temeljito z Nivea-Creme. Tkanine postanejo s tem mladostno napete, koža pa močna in prožna. Veter in slabo vreme ji ne morejo več Škoditi. Nadrgni a pa tudi podnevi, predenj odidete na prosto, lice in roke z Nivea-Creme. Ta krema namreč ne zapusti nikak sijaj, ter Vam nudi oni sveži in mladostni izgled, ki ga mi vsi tako radi imamo, ika nasproti luksuznim kremami Najvišji učinek ali ceneje. Nivea-Creme i Din 5.oo—22.oo Jugosl. P Beiersaort & Co a. s. o. |„ Maribor mcsnico z vitrihom in odnesel iz ročne blagajne več sto dinarjev. Opozarjamo trgovce, naj bodo previdni in naj med opoldanskim odmoro-n ali pa ponoči nikar ne puščajo denarja v lokalih. To ie še najboliše sredstvo, da se taki vlomi preprečijo. © Kolesar povozil starčka. V Staničevi ulici je včeraj zjutraj neki neprevidni — ali bolje rečeno brezobzirni — kolesar povozil 811etnega Franca Bučana, mizarskega pomočnika pri Ivanu Maljanu in stanujočega v Hranilniški ulici 4. S'arček je dobil hude poškodbe na glavi, tako da ga je moral reševalni avto prepeljali v bolnišnico. © Kemično čisti obleke Šimenc, Kolodvorska ulica št. 8. Ljubljan^o gledališče DRAMA Začetek ob 20 Nedelja, 28. februarja ob 20: NEKDO. Izven. Znižane cene. Ponedeljek 29. februarja: VZROK. Red C. OPERA Začetek ob 20 Nedelja. 28. februarja ob 15: TRIJF. MUŠKETIRJI. Izven. Znižane cene. — Ob 20: SEVIL.ISKI BRIVEC. Gostuje Josip Križaj. Izven, Znižane cene. * Ponedeljek, 29. februarja: Zaprto. □ Ravnatelj dr. Josip Tominšek 60 letnik. Te dni obhaja 60 letnico rojstva ravnatelj tukajšnje klasične gimnazije dr. Josp Tominšek. številni prijatelji in čestilci se pripravljajo, da mu izrečejo ob tem jubileju svoje najprisrčnejše čestitke in vo-ščiila. Ravnatelj dr. Tominšek je markantna osebnost, ki je s svojim neutrudnim znanstvenim, vzgojiteljskim, publicističnim in kulturnim delovanjem obče uspešno in plodonosno zaoral v brazdo našega slovenskega življenja. Potem, ko je leta 1911 zapustil goriško gin nazijo, kjer je slovenskemu dija-štvu bil pravi oče, je 11. decembra istega leta prevzel ravnateljsk'3 ixs!e na tukajšnji gimnazij) — prvi slovcnsu, ravnatelj na mariborski gimnazij! Za razvo, in ^zmah mariborske J.nin.iije si je stekel nevenljive zasluge. Da je dr. T mvnšek pravi oče zavodu in dijaštvu, vedo vsi, ki ga cenijo, spoštujejo in poznajo do dna njegovo plemenito dušo. Toda koliko iz svojega žrtvuje za prospeh zavjda in blagor dijaštva. ve le malokdo, ker njegova sikromnost ne pripušča dostopa v to, kar daieta in poklanjata v zjbi.ju njegova desnica in levica. Njegovo delovanje pa se g,- tudi na druga torišča, sa; je ravnat*'! dr lom r.šek prpdsednik Glasbene Matice. tukajšnjega aerokluba »NatMJi kril«. Profesorskega uruštva, podpredsednik Zgodovinskega dru-I štva, urodni« Planinskegi vestnika ter spoštovan I sodelavec pri vseh domoljubnih in kulturnih akri-! jah. Ravnatelj dr. Tominšek stoji že desetletja v središču našega življenja. Šest križev je tu; toda njegova odlika »o neverjetna delavnost, mladostna podjetnost in neizčrpna ljubezen do domovine in sicer komične opere tržaškega slovenskega skfla-datelja M. Sancina »Ca&anovat. V mariborskih glasbenih krogih z napetim zanimanjem j>r i ča. kujejo to krstno predstavo. □ Človekoljubno delo mariborskega Rdečega križa. Te dni se je vršil v Mariboru občni zbor mariborske krajevne skupine Rdečega križa. V odsotnosti predsednika dr. Jamica je vodil zborovanje dr. Kukovec. Tajnik dr. Zorjan je obzirno poročal o uspešnem delovanju društva v pretekli poslovni dobi. Kljub krizi, ki se je poznala občutno tudj pri društvenih prejemkih, je društvo poslalo večje število revnih in potrebnih otrok na morje in na Pohorje. Poročilo o finančnem stanju društva je podal blagajnik ravnatelj dr. Kovačec, nakar je poročal ravnatelj bolnišnice dr. Vrečko o rešilnem tečaju, katerega je društvo organiziralo preteklo jesen in katerega se je dva meseca udeleževalo 50 oseb )brb spolov in iz vseh slojev. Predavali so na tečaju zdravniški strokovnjaki te-ola He bersteina v Ptuju — Uprav itel.intvo knezoškoiovih posestev v Rttnavi pri Mariboru — Upra-vilel.istvo posestev grofa Merami na Jnne-žcvem trhli Pekce nri Um u u — Oskrb-nisivo posestev i,n -za W nJischgra za v l\on icah. , „ .,,.-, , ,. ...... , 30.000. — Serbinek Josip, trgovec v Podvelki o. zavoda. Ko prihajajo k slav jencu prijatelj, sode- Ribnica-Brezno, je kupil h šo Pob reška 2 od J<*i£ lave, m čestilci, da mu izrekajo topla ter iskrena in Marije Beranič za 1,253.400 Din. - L^bin He£ voščila, se pridružujemo tudi mi ter mu sporoča- rik Biidefeld. trgovca v Mariboru, sta kupila hišo t mo najprisrčnejše čestitke javnosti in izrnzamo že- ! Gosposki 1-1 od trgovke Julije Michelitech za Din tjo, da bi mu bilo dano še veliko desetletij delo- | 600.000. vati v prid in prc*peh idealom, katerim zvesto slu- I ' □ Dražba v Rošpohu. S. marca se bo vršila žiti mu je _ilo skozi vse življenje vrhovno vodilo. ! na okrajnem sodišču v Mariboru v sobi 27 ob 9 do- □ SkoT Slomšek in pomen njegovega dela je poldne dražba nepremičnin, zemljiška knjiffa RoS. tvorilo vsebino izredno uspelega predavanja zna- poh, vi. št. 174. Cenilna vrednost 146.002 60 Din. nega zgodovinarja prelata dr. Kovaciča v Ljudski najmanjši ponudek 97.335.06 Din ^KVIranh;L„PniPLZVefPKr-, P^aVaT ie bi'°4 'J° i t C Knjigi za inteligcnte. Thomas Molina: Pas dobro obokano ter je b-la obširna dvorana Apolo- Leiden im Weltplan. Knjiga spada med najgloblja kina nabito polna občinstva. Med številno navzočo >--<-'-■*'-- >•■- ■ ...... -J-s - ' duhovščino sta se predavanja udeležila jx>možni škof dr. Ivan To m a ž/i č ler ravnatelj bogoslovja dr. Cukala. Na svojstven način je predavatelj podal in lepo opisal zeodovinski pomen Slomšeka z zgodo-vinsko-filozofskega stališča. Upožteval je v svo'em predavanju korespondenco, ki se baš sedaj objavlja v Čas-episu za zgodovino. Iz nje je prikazana osebnost Slomšek a v č:sto drugi luči. Dr. Kovačič je primerjal Slomšek a s češkim svetnikom Vaela-vom ler pojasnjeval, da je bil njegov nastop za naš narod prav tiko važen, kakor nastop Vaclava za Čehe. Zaključil je svoje prpdivanje z tjlob nI; o umnim Slomšekovim rekom: »Mrtvi nas učilo živeti.« Predavanje je bilo nov dokaz, kako globoko je I skem svetu pač prevladala" uvidevnosL da "sedai proniltml dr. Kovačič v celo bistvo našega velike- ob času. ko RP. VflHi hllHn hnrhn 70 7h!?om in khaU dela katoliške literature zadnjih let. — Mucker-mann: Der Monch tritt iiber die Schwelle. Znamenit; jezuit razgrinja probleme naših dni. Knjigi si lahko izjjosodite v Prosvetni knjižnici na Aleksandrov cesti 6. □ Zveza dolžnikov trgovine, obrti, industrije, kmetijstva, uradništva in zasebnikov se snuje v Mariboru. Prijave sprejema »Marstao«, Maribor, Koroška 19. Vpisnina 10 Din. □ Bojazen pred zvišanjem najemnine v ob. činskih hišah. Stanovalci v občinskih hišah žive v veliki bojazni, da bo mestna občina zvišala najemnine v občinskih hišah. Mislimo, da je ta bojazen zaenkrat še preuranjena, ker bo v občin- ga svetnika ter si nadel dasi težavno, pa vendar sila hvaležno nalogo, da nam pokaže Slomšek a v luči njegovih pravih zrshig za vstajenje in duhovni preporod našega naroda. □ Krstna predstava nove slovenske, opere. Mariborska opera pripravlja pod taktirko kapelnika Lojzeta Herzoga in v TrbuhovPevi režiji krstna predstavo novega slovenskega glasbenega dela in Likovič Joža: Naša sramota Mnogokrat se mi je zdelo, da je tarnanje in trkanje na prša radi alkoholizma ter nedosto nega obnašanja, ki je večinoma posledica nezmernega popivanja, samo nekaka pobožna navada oziroma hlinjenje. Tudi si nisem mogel misliti, da je naš človek surov in nemaren v besedah, čestokrat 3em namreč čul, da je udaril Bog na našo zemljo zlat pečat ter izvolil naš narod za svoje poslanstvo. Toda nekoč sem naletel na prizor, ki je razgalil našo sramoto pred božjim obličjem, soncem in tujimi ljudmi. V nekem znanem trgu v Zasavju so praznovali večjo slovesnost, kar so združili s cerkvenim opravilom in posvetnim slavjem. Ceste so bile pre-prežene z zelenimi venci, ki so bili prepMeni s pisanimi trakovi: orjaški mlaji so se košatili koncem vrtov, vmes so se vrstile pritlikave hojce s svojimi mičnimi vršički. Napisi so poveličevali praznični dan. Ulice so bile pometene. rože v oknih so dajale hišam prikupno lice. Dekleta so se razkazovale v novih oblekcah, očetje so modrovali pred krčmami. Znani harmonika« Frtičar je iskal ugodno priliko, da najde krčinarja pri dobri volji ter se dogovori za popoldansko sodbo. Berači so se skrivali za podi in pripravljali prazne malhe. Otroci pa so se zbirali okoli dveh cirkuških voz ter strmeli v kričečega pajaca, ki je vabil k predstavi. Poletni dan je bil jasen, meale so se raz-vlekle. drobni oblački so tekli na jug. V češinilju so se sladkali kosi z medeno kapljico, ki jo je ustvarila noč s svojim hladnim dihom. Polja so se svetila * belih sončnih pramenih. Gozdi so se budili, božja milost je pljusknila preko bregov vseinirja... Zgodnji božjepotniki so že prihajali iz bližnjih vasi ter se ustavljali pred cerkvijo, ki je stala vrh prijaznega hribčka, po katerem so bile speljane stopnice. Pregledovali so na stopnicah bleščeče odpustke in drugo sladko drobnarijo ter čakali, kdaj udarijo zvonovi. Z vlakom so se pripeljali novi romarji, slavnostno razpoloženje je dahnilo skozi trg. Ko je začelo prizvanjati, se je vse strnilo k cerkvi. Pobožne množice so se pomikale preko belega stopnišča, ki je dajal o božjemu hramu neko vzviŠe-iiost in nebeško častitljivost. Prišli so tudi uradniki in nekaj viijih srbskih častnikov, ki so se mudili tukaj nn vajah ter so se odzvali vabilu prirediteljev ... V trgu je vse zamrlo, samo varhi in krč-marji so osl«'i doma. V vrtu pod cerkvijo pa se je postavila trojica orožnikov, dn vzdrži po maši red in mir, kajti ljudstva se je nabralo zelo mnogo. Pred cerkvijo sem počakal, da so se oclasili zvonovi z zahvalno pesmijo. Orgle so veličastno donele, pevci so dajali Bogu čast in hvalo. Ljudje so se začeli razhajati. Pri stranskih vratih so se nabirali povabljenci. Srbski častniki v slavnostnih krojih so se blesteli med ostalim uradništvoin in gosti. Ljudje so se jim spoštljivo odmikali, posebno jim je ugajal zagoreli general, ki se je s svojim priljudnim obnašanjem približal vsakomur. 7, njim je šel škofov zastopnik v rdečem biretu. Vsa In družba se je začela vrstiti po širokem stopnišču, ki se je belilo v sončni pripeki. Narod se je gnetel ob pokopališkem zidu, kmetje v pražujih suknjičih, radovedne ženske, otroci... Slovesno razpoloženje je bilo na višku. V rebri so nabijali možnarje, gromki poki so pretresali ozračje, zvonenje je neprestano donelo in glušilo. Vess trg je bi) oblit z jarko sončno lučjo, ostrešja so se kopala v zlatih poiivkjh, orehi in kostanji so se nalahno priklanjali in vabili v prijetno senco Trg je ponižno čakal, da sprejme goste in znance pod gostoljubno streho. Zdelo se mi je, da je nad ostrešji razlit srebrnčast blesk, malo meglice, malo prijetnega nemira... Vsa dolina pred menoj je bila podobna dragoceni kupici, v kateri se nabira kristalna rosa. Vse se je prelivalo in blestelol Toda v to kupo je nenadoma kanil črn curek nečesa nečednega in ostudnega, kar je skalilo lepoto tega koščka zemlje. Iz bližnje krčme je nenadoma udarila kletev in psovka! Steklo v veznih vratih je zazvenčalo, za-čulo se je loputanje in lomastenje. Sredi ceste se je naletelo šestero fantov, ki so se začeli divje ruvati in pretepavati. Bili so zelo vinjeni, njihovi koraki so bili negotovi, med suvanjem so se močno opote-kavali. Stari so bili komaj osemnajst do dvaindvajset let. Med pretepom so se utrinjale najgrše kletvice, ki jih čuješ komaj v kakšni laški, obmorski beznici, kjer se zbirajo pri žganju razvpiti mornarji, slabe ženske in drugi nevredne?!... Vse ljudstvo vrh stopnišča Je strmeč obstalo, gospodje so v zadregi stopili skupaj in zmajevali z glavami, č.astn;!ii so so spogledavali. Da bi preprečili zgledovanje. so napotili goste po drugi poti. Toda vinjenim pretepačem ni bilo mar, da jih zre vsa soseska in tuji gostje. Nekdo je sicer stekel po stopnišču nizdol ter jih poskusil odstraniti. Toda vsako prigovarjanje in svarilo je bilo zaman! Pes!i so padale po licih nasprotnika, klobuki so zleteli na tla ter se mešali pod nogami fantov. Že je brizgnila kri, rdeče kaplje so se sjirijele s cestnini prahom. Ranjeni mladenič se je sunkoma iztrgal in se pognal proti vrtu kraj stopnic. Bil je mlad fantič, majhne postave, nezrel, malce zaostal. Spodnjo čeljust je imel raščeno močno naprej, tako da je spodnja ustnica pokrivala zgornjo, kar je dajalo njegovemu obrazu oduren izraz. Njegova osebnost ni nosila ničesar fantovskega ua sebi. Nič zdravja, nič ponosa! Lica so bila ruinenkastobleda, oči bolne, prsa brez cvetja, obleka povaljana in blatna, davno jc že ni očistil! Alkohol je našel novo žrtev! Taki so bili tudi njegovi sovrstniki, bolj podobni nadležnim pritlikavcem kakor pa krepkim fantom. Vsi smo mislili, da se bo ranjeni mladenič 'umaknil ali pa se bodo ostali ustrašili krvavega dejanja. Toda ne! Pobiti fant se je nekoliko opotekel, obrisal kri in srage ter urno izruval večjo lioieo, ki je krasila vznožje stopnišča. Z njo je začel mahati in udrihati okoli sebe. Nasprotniki so se mu sprva odmikali, pozneje so pa tudi oni polomili manjše mlaje. Papirnati trakovi so se raztrgali, pisani okraski so zleteli v lahnem pišu na vrtove, prah se je dvignil Ljudje so še vedno postajali vrh stopnišča in se zgražali nad fanti, ki so pozabili na zapoved o posvečevanju prnznika. Nekatere plašne ženske za pokopališkim ozid-jem so začele vikati: »Jezusi Do smrti se bodo...« »Kar naj se zlasajo, saj so še mlečni I Kaj jih bosle milovale? Z leskovko bi jih!« je modroval stnr očak in previdno odvijal mehur s tobakom. Razborilejši možaki in fantje, ki so se že v tretje vrnili od vojakov, so obstopili pretepače. Tudi tem se ni posrečilo, da bi jih razdvojili, ampak je njihova prisotnost srd samo še podžgala. Noži so se zabliskali... Toda med tem so že dospeli orož,-niki; posredovati so morali s silo, dva nepokorneža so vrgli v verige, ostale so pn razkropili. Ljudje so se začeli razhajati. Oddahnili so se, da ni prišlo do fesa hujšega. Počasi so pozabljali neprijetni do-godljaj, otroci so raznesli polomljene mlaje in raztrgane verice^.., Samo bronasti bratje v linah so se trkali na svoja orjaška prsa ter klicali z neba blagoslov in ob času, ko se vodi huda borba za znižanje vseh ; stanovanjskih najemnin, ne bi bilo umestno dvigniti najemnine v občinskih hišah. Dosedanja na-■ jemnina je bila še edini regulator stanovanjskih cen. dasi radi pomanjkanja občinskih ni mogla občutljivejše vplivati na višino najemnine v privatnih poslopjih. Zvišanje najemnin bi bilo tudi iz tega razloga nedopustno, ker bi dalo povod hišnim lastnikom, da še nadalje vztrajajo na svojih I dosedanjih zahtevah po deloma pretiranih najem-| lunah. ' □ Šahovska tekma med tukajšnjim šahovskim klubom in akademskim klubom jJadran« Iz Ljub- H;»nn Kr» --1 _______ ____i„i • . ^ a . . ? Vidmar jun. Tekma bo vsekakor zelo zanimiva ln so šanovski »kibici« dobrodošli Po tekmi zakuska istotani Klub »Jadran« prispe v Maribor danes ob pol 10. □ Važno za nesposobne vojaške obveznike. Mestno načelstvo razglaša, da bo komisija tudi ob priliki letošnjega glavnega nabora pregledala vojne obveznike starejših letnikov, ki se čutijo za vojaško službo nesjiosobne. Rndi tega se pozivajo vsi v inestu stanujoči vojaški obvezniki roj. 1. 1882 do 1906. ki so bolni in se čutijo za vojaško službo nesposobne, da se javijo v času od 2. do 7 marca t. 1 pri mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg št. 11 med uradnimi urami. Vsak obveznik naj prinese s seboj vojaško ispravo in domovnico. da zamore za vsakega točno ugotoviti pristojnost. Invalidom in stalno nesjiosobnim se ni treba javiti. □ Tlak na državnem mostu zopet nagaja. Vče^ raj se je zopet nenadoma dvignil lesen tlak na državnem mostu ter za nekaj časa skoro zaprl celoten promet. Z veliko naglico so ga nn stni delavci razkopali ter ga nato še tekom dopoldneva zopet poravnali. Neprijetno dviganje tlaka povzroča silen mraz, radi katerega zmrzuje voda, ki se nabira jiod lesenimi kockami ter nato hipoma dvigne tlak. □ V mrzli noči obnemogel. V petek zvečer se je zgrudil na Koroški cesti 78 letni delavec Simon Oumzej. Splošna obnenioglost in starostna slabost sla ga tako prevzeli, dn je obležal kol nezavesten. 1'nsnnti so obvestili bližnjo rešilno postajo, ki je ubogega starčka z avtomobilom prepeljala na njegovo stanovanje. □ Poledeneli (rotoarji so nevarni. V Studence je bila klicana rešilna postaja, ker je obležal radi padca na ledenem tlaku neki delavec nezavesten. Reševalci so ponesrečenega, ki je zadobil pri padcu veliko rano na glavi, obvezali ter gn izročili v domačo oskrbo. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Nedelja, 28. februarja ob 20. VIKTORIJA IN NJEN IlUZAR. Zni?ane cene. Ponedeljek, 29. februarja: Zaprto. odpuščanje zaradi našo sramote, prevelike sramote! Torek, 1. marca ob 20: DIJAK PROSJAK. Ab. " Dnevna kronika Vsaka čaša samo za Vaše zdravie! Brezhibno delovanje prebavnih organov je predoogoj zdravja. Zdravilne snovi, ki ih vseb ije RADIiNSKA ZDRAVILNA VODA v največii meri, u livajo nad vse blagodejno na Vašo prebavo. Redno pitje te vode Vam osigura trdno zdrav e, vesel e do dela in s tem uresničenje Vašdi življenskih ciljev. Koledar Nedelja, 28. februarja (tretja postna nedelja): Romam, opat; Antonija Flor. Zadnji krajec ob 19.03. Herschel napoveduje sneg. Ponedeljek, 20. februarja: Ozvald škof; Sera-pion, mučenec. Ta mesec je zrastel dan od 9 ur 28 minut za 1 uro 30 minut na 10 ur 56 minut. Novi grobovi "f* V Ljubljani s' i umrli gospa Ema More, zasefemica in gospa Marija Birimiša, roj. Sten-ta, soproga uradnika. Blag jima spomin! Žalujočim naše iskreno odjetje, ki ga je pa moral tako kmalu zapustiti. Svetila mu večna luč! Cerkveni vestnih Nočno češčenje Najsvet Zakramenta bo v stolnici v noči od 3. na 4. marca. Molili bomo iz knjige »Večna molitev« 6. uro: češčenje sv. ran in obličja Gospodovega. Vabimo može in mladeniče ljubljanskih župnij, da se prav številno udeleže te lepe skupne pobožnosti in povabijo k molitveni uri tudi take, ki se je doslej še niso udeleževali. Vsak si poljubno izbere katerokoli uro od 9 zvečer do 4 zjutraj. Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno j>obožnost v četrtek, 3. marca v uršulinski cerkvi. Ob 5 zjutraj bo prva sv. maša, ob pol 6 pridiga in ob 6 sv. maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Vabimo vse častilce sv. Rešnjega Telesa, da se udeleže evharistične pobožnosti v uršuliuski cerkvi. £ f.HtoufiniM j*-*«waM-.i. i ^*n *Jatcr je v Vtnatr faatmtr , ' ' iidi. ima.tc na treninef vetl/nif „SLOVENEC" Jh!4'h. i!'...»Sji■ .- S.V - -'-v Ostale vesti — IrsVa je ena najbolj simpatičnih in vabljivih pokrajin Evrope. Prav letos se nudi prilika, da obiščemo to. privlačno deželo. V juniju potujejo iod pokroviteljstvom prevzv. g. nadškofa Rafaela 'odiča katoličani Jugoslavi e na svetovni evhari-stični kongres v Dublin, t. j. glavno mesto Irske. Kdorkoli more naj se pridruži temu potovanju ter bo obenem obiskal tudi Pariz in London. V Londonu se mudijo izletniki 3 dni, v Dublinu 4 dni in v Parizu 3 dni. Izletnikom bo dana prilika, da se udeležijo tudi v Lisieaux poleg Pariza kongresa v proslavo Male Terezike. Potovanje traja 18 dni, t. j. od 13. do 30. junija in znašajo vsi stroški za vožnjo, prehrano in stanovanje 7000 Din. Prijaviti 6e je treba do 1. aprila in pri prijavi vplačati 2000 Din. Prijave sprejema Prosvetna zveza, Miklošičeva c. 5. Ljubljana. — Gledališča v r.ovem proračunu. Radi izrednih razmer so se pro aiunske postavke v novem proračunu znižale. Sorazmerno je najbolj prizadeto mariborsko Narodno gledališče: lansko leto je znašala subvencija 450 000 Diu, v novem proračunu 333.0 )0 Din. Pri ljubljanskem gledališču se je znižala subvencija od 4,400 000 na 3,464.000 Din. clgrad: lanska subvencija 7,350,000, v novem proračunu 7,154.000 Din. Zagreb: od 7 milijonov na 4,929.000 Din. Novi Sad, oziroma Osijek: od 750 tisoč na 610 tisoč Din. Skoplje: od 750 tisoč na 650 tisoč Din. Sarajevo: od 740 tisoč na 620 tisoč Din v novem proračunu. — Nove telefonske proge. Prometno ministrstvo je odobrilo, da se otvori telefonski promet na progah Sombor—St. Polten in Wien (pristojbina za triminutni razgovor 5.25 zl. fr.), dalje Dolnja Lendava—Graz in Wien (Dol. Lendava—Graz 2.70 a za Dol. Lendava—Wiem 3.45 zl. fr.); za progo Pri- Izvirne francoske pastilje „V A LD A" proti prsnemu prehladu, nahodu, erlo-bolu, vnetju krhija, akutnim in kroničnim katarjem, hrlpi, influenci, naduhi. Prodalalo vsn lekarne ui clrogerljc. i stava—Graz in Wien (2.70 in 3.45 zl. (r.); Ljuiblja-na—Novara im Vercelli (3.45 zl. fr.); Zavrče—Graz in Wien (2.70 in 3.45 zl. fr.); Novi Marof z vsakim mestom v Madžarski (taksa za običajni razgovor od 3 minut v korist jugoslov. upravi 1.80 zl. fr„ za madžansko upravo pa znaša taksa po oddaljenosti mesta, s katerim se bo vršil telefonski pogovor); Vrhnika—Abazzia, Grado, Portorose in Villa del Nevoso 1.80 zl. fr.; Vrhnika—Brioni, Conegli-ano, Pola in Padova 2.25 zl. fr.; Vrhnika—Bologna, Ferrara, Firenze, Merano, Milano, Ravena in Riva 2.85 zl. fr. in Vrhnika—Genova, Roma in Torino 3.45 zl. fr.; za progo Bezdan, Hajfled, Sremska Mitrovica, Obrenovac, Smederevo, Knjaževac in Niš z vsemi mesti v Madžarski (taksa za Bezdan. Hajfled in Sremska Mitrovica 1.80, a za Obrenovac, Smederevo, Knjaževac in Niš 3.30 zl. fr.; pristojbina za madžansko upravo odvisi od oddaljenosti mesta, s katerim se govori) in novo ustanovljene relacije Belgrad, Zagreb in Ljubljana—Carigrad (Istambul) in Ankara. Pristojbine za te relacije so razvidno iz priloge »Službenih no vin« št. 44 od 25. februarja t. 1. na strani 128. — Učiteljstvu kmetsko- in gospodi"jsko-na-daljevalnih Sol, ki je obiskovalo tečaje v letu 1931, sj>oroča banska uprava, da bo tekom prihodnjega tedna prejelo začasna potrdila, ki bodo zadostovala kot dokazila za resničnost »Službenih podatkov«. Izpričevala, kolkovana s kolkom za 20 Din, bo banska uprava razposlala vsem udeleženkam in udeležencem tečajev do konca marca, ko bodo izgotovljene nove predpisane tiskovine. Tozadevnih prošenj ni treba vlagati na bansko upravo. —- Pri lenivosti črev, boleznih na jetrih in žolču, odebelelosti, protinu, kataru v želodcu in črevih, oteklini notranjosti debelega črevesa, obolenju zadnjega črevesa odstranja naravna »Franz-Josef«-grenčica naglo vsako za-stajanje v organih spodnjega dela telesa in to brez bolečin. Dolgoletne izkušnje v bolnišnicah dokazujejo, da raba »Franz-Josef«-vode izborno urejuje delovanje črev. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Zahvala. Ob priliki 751etnice poroke dne 17. t. m. sem prejel toliko častitk, da mi ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti; zato se tem potom srčno zahvaljujem vsem mojim sorodnikom in prijateljem za častitke. Bog živi tudi Vas! Gorenje, dne 26. svečana 1932.— Ivan Jurca st„ posestnik, Gorenje (pri Postojni) št. 5. Nove čokoladne speciiaVtete Mlekita je čokolada z obilno primeljo tolstega mleka. Kavita spaja duhteči vonj kolonialne kave s tolstim mlekom. Maslita je maslena desertna čokolada 6 finim kakaovim okusom. Grenkita jc naravna desertna čokolada, a le malo sladkana. Zapomnimo si imena, da izbiramo po okusu, ko kupujemo. — »KARITAS« jc oddelek Vzajemne zavarovalnice. — »KARITAS« je popolnoma varno po-smrtninsko zavarovanje. — »KARITAS« nima nič skupnega z raznimi |samo!pomočmi. — »KARITAS« ima stalno enake prispevke in sprejemnino 10 Din. — »KARITAS«, Ljubliana, palača Vzajemne zavarovalnice. — V Sirijo, Palestino in Egipet odpotujejo slovenski romarji v sveto deželo dne 1. maja, s parnikom odplujejo iz Benetk 2. maja ob 1 popoldne. Na potu obiščejo Krf, Rodos in pristanejo 8. maja v Beirutu v Siriji, 9. maja pa v Haifi, odkoder se odpeljejo s posebnim vlakom v Jeruzalem. 14. maja odpotuiejo v Port Said, da si ogledajo Kairo in piramide. Nato odplujejo proti Messini, Neaplju in se izkrcajo 24. maja v Genovi. Celokupni stroški od drž. meje in zopet do drž. meje znašajo 8000 Din. Prijaviti se je treba pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 5 do 1. marca. Pri prijavi je treba vplačati 1000 Din. Ostalo vsoto pa s početkom aprila, t. j. en mesec pred odhodom. — Pošten najditelj. G. Franc Eržen iz Hrastnika je dne 19. t. m. našel 7000 Din. Najdeni denar je shranil pri Narodni banki v Ljubljani. Kdor je denar izgubil, ga dobi pri blagajni Narodne banke v Ljubljami. Med. Univ. Dr. Tone Ravnikar otvori dne 3. marca 1.1. na Vidmu ob Savi (v hiši gospe Cet nove) privatno zdravniško ordinacijo. Schichtov — Grozna smrt petletnega dečka. Včeraj je v Ljubljani na pretresljiv način umrl 51etni otrok. Sinček rudarja Mirka Marinčiča v Krmelju 2 je v petek po nesreči padel v lonec vrele vode. Mati je bila nekaj korakov stran in jc otroka takoj izvlekla iz kropa. Otrok se je opekel po vsej desni strani. Mali jc otroku dala sicer na opekline razne obkladke, upala pa je, da otroku opekline niso nevarne, temveč da bo že okreval. Oče, ki je rudar v dve uri oddaljenem rudniku, pa jc takoj, ko se je vrnil z dela, poklical zdravnika Bratovske skladnice. Zdravnik je naročil očetu, naj takoj prepelje otroka v ljubljansko bolnišnico. Oče je otroka res pripeljal včeraj dopoldne v Ljubljano ter ga odnesel najprej k svojim sorodnikom v Zvonarsko ulico, da jih vpraša za svet. Od tam so poklicali zdravnika dr. Volavška, ki pa je takoj odredil, da mora otrok v bolnišnico. Prišel je reševalni avto. Otrok, ki je bil dolgo nezavesten, je bil v reševalnem avtu le še v zadnjih izdihljajih in je med prevozoum umrl. Zato se je reševalni avto z otrokom vrnil v mestni dom, kjer je uradni zdravnik dr. Mis pregledal trupelce ter odredil prevoz k Sv. Krištofu. — ISče se dobrosrčna oseba, ki bi hotela iti 11 letni revni deklici za birmansko botrico. Naslov prosimo sporočiti upravi »Slovenca«. — Občni zbor Podpornega društva železniških uslužbencev in vpokojencev v Ljubljani se bo vršil dne 6. marca t. 1. v dvorani OUZD v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20. Začetek ob 8 zjutraj. K obilni udeležbi vabi odbor, — Državoznanstvo od dr. Frana Ogrina. K tej knjigi izide te dni Dopolnilo v drugi, povečani izdaji. Deli obsegata pregled državne organizacije in zakonskih predpisov z vsemi pravnimi ustanovami (ustava, narodno predstavništvo) do danes. Cena knjigi z dopolnilom (70-100 format) 28 Din, Dopolnilo samemu 12 Din. Knjiga, koristna vsakomur in pripravna za urade in kot pomoček za šolski pouk iz tc stroke, se dobi v knjigarnah in pri izdajatelju (Kranj). JR Perilo belejše ko sneg Ti uspe, če dobro zapomniš si ta ABC: A■ Raztopi Radion v mrzli vodi. B. Kuhaj v raztopini perilo 20- 30 minut C. Izpiraj perilo najprej v gorki, potem v mrzli 5/52 vodi- i e I e j s e Uporabljajte za pomladansko dr< — Sadjarji! škropljenje sadnega drevja Arborin, ki Vam zatre vse škodljivce. Arborin izdeluje »Chemotechna«, družba z o, z., Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču). Tam dobite tudi prvovrstno cepilno smolo za cepljenje. — Lepa in podučna knjiga o umetnosti je »Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih«, spisal dr. Fr. Štele. Ta popolna in poljudna zgodovina naše umetnosti, pojasnjena s številnimi podobami, bi morala biti v vsaki društveni knjižnici, da dobe člani naših prosvetnih društev priliko, sj>oznabi tudi od umetnostne strani našo domovino. Knjigo, ki stane mehko vezana 50 Din. trdo, v elegantni vezavi 60 Din, je založila Nova založba v Ljubljani (Kongresni trg). Dr. MIHAEL KAMIN specialist za živčne bolerni se je preselil ter ordinira od 1—3 na Aleksandrovi cesti 6 (oa ača ..DUNAV-) — Književne novosti: Mladostna krivda, roman, spisal Fr. Werlel (Leposlovna knjižnica), kar-tonirano 40 Din, vezano 50 Din. — Pravljice po Grimmu prevel A, Bolhar (Mladinska knjižnica), vez. 45 Din. — Korizmena poslanica škofa dr. Sre-brniča ob desetletnici vladanja sv,, očeta Pija XI., 4 Din. — Novelirani kazenski zakon kraljevine Jugoslavije s kratkimi pojasnili, priredila dr. M. Dolenc in dr. R. Sajovic, broš. 32 Din, vez. 42 Din. — Zakon o lovu, 7 Din. — Zgodovina mesta Celja, IIL del, spisal prof. J. Orožen, broš. 28. Din. — Težaki, prekmurska povest, spisal M. Kranjec. 32 Din. — Naročila sprejema Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Revmatiki, kateri uporabljajo za pomirje-nje bolečin Fellerjev Elsafluid. Vam lahko povedo, kako so zadovoljni s tem domačim sredstvom in kozmetikom, ki se je obneslo skozi 35 let. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specijalni steklenici 62 Din brez daljnjih stroškov ri lekarnarju Fugen V. Fellcr, Stubica Donja, Isatrg 134, savska banovina. 11 kozc lisic, um in druge zverjadi pošljite na 14. DHAŽOtl .J»SVH KOŽE" katera se vrši 21. M A. 1» C A »912 Na VElCSEirai) Najavljeni so kupci iz Švico, švedske Nemčije, Avstrije, Italije in Anglije m w • v Trztc Hud udarec je zadel Ahačičevo (Maželjtiovo) družino pri Sv. Ani pod Ljubeljem. Pred tremi meseci je smrt ugrabila 20 letnega sina Jožefa in potrtim staršem jo ostalo edino upanje — mladi France. Ravno je imel dovršiti 14. leto, ko ga jo Vsemogočni poklical v boljše življenje. Z zapuščenimi starši sočustvuje vsa fara. »Planinka«, mlado pevsko društvo v Dolini nad Tržičem je preteklo nedeljo krepko stopilo na ! nogo in s svojim prvim nastopom pokazalo upra-| vicenost svojega obstoja. G. upravitelj Clemente j je pač žrtvoval mnogo dela, da jc v tako kratkem [ času pripravil tako dober nastop. Težko rano bo prizadel mlademu pevskemu zboru odhod finančnih stražnikov, ki odidejo s prvini aprilom, ker bo oddelek finančne kontrole v Dolini ukinjen. Upamo, da bo pevski zbor tudi ta udarec prenesel. Podružnica Kola jugoslovanskih sester v Tržiču Ima svoj občni zbor v fiondeljek 29. t. m. ob 8 zvečer v prostorih deške osnovne šole. Odbor naproša vse, ki se zanimajo za to dobrodelno društvo, da ee občnega zbora gotovo udeleže. »Miklnva Zala« bo ponovljena danes popoldne ob 3. Pri uprizoritvi v nedeljo je bila dvorana zopet natrpano polna, radi Česar prihajajo upravičene pritožbe. V prihodnje bo tudi število stojišč omejeno in stoli ob straneh odpravljeni — saj jc vsakemu dana prilika, da si ogleda igro ob ponovitvi Ljubljana, 28. februarja. Spoštovani inserenti! Nič drugega nisem kot navaden, povprečen bralec. »Slovenca« berem, kakor pač nanese: medpoto-ma, v vlaku, v kavarni, restavraciji, kjerkoli, večinoma pa donta. Ne delam nič drugega, kot kar dela do 150.000 bralcev »Slovenca«. Toda ne podcenjujte me, gospodje inserenti! Čeprav sem navaden bralec, sem pa vendarle — zapo-vednik, vladar! Sprejemam Vas v avdijenco, če se mi ljubi, pustim, da mi pripovedujete najlepše stvari o sebi, veselim se Vaše podjetnosti in — izbiram, vladam! Pridite setn, vi obrtniki, trgovci, industrijalci! pravim in pokažite mi, kar mi imate pokazati meni, odjemalcu! Videti hočem, kaj lah. o storim za Vas. In potrudite se! Zaposlite dobre risarje, dajte si napraviti besedilo od ljudi, ki so se učili reklame — oglasni oddelek »Slovenca« Vam je z nasveti brezplačno na razpolago! — in govorite mi kot možu, ki ste ga razvadili in ki danes tudi razume nekaj o trgovini. Kajti sem zelo kritičen in znam presojati stvari. Toda nikar r.e mislite, da mi bo takoj Vaš prvi oglas omehčal srce in nikar ne mislite, da zadostuje, če enkrat na leto ali pa vsake pol lela spustite letak v moj nabiralnik! Tako lahko pa vendarle še ne postanem Vaš odjemalec. Če pa ste me prepričali, potem kmalu zveste, kaj ste si pridobili z menoj: odjemalca, na katerega se smete zanesti, in povrh še takega, ki tudi nekaj porabi! Nič drugega nisem kot navaden, povprečen bralec. Toda do 150.000 takih bralcev i,na »Slovenec«. Ali nismo velesila? Vaš Eden izmed slo tisoč odjemalcev V nedeljo, 6. marca razpis nagrad. 75 nagrad, od katerih znaša prva celih 3000 Din! Hrušica Prosvetno društvo v Hrušici vprizori dane« 28. febr. t. I. ob štirih pojMildne v Našem domu v Hrušici Jurčičevo tragedijo v petih dejanjih ali šestih slikah »Veroniko Dcseniškoc. Vsi uliudno vabljeni. — Odbor. Dopisi Celje er Občni zbor krajevne zaščite dece hi mladine se je vršil pretekli četrtek zvečer. V predsednikovem poročilu se je poudarjalo, da je društvo v preteklem letu zelo lepo napredovalo. Tajnik društva gosp. učitelj Kramar, ki vrši to (unikcijo že nad 20 let, navaja v svojem poročilu razne podrobnosti o ustanovitvi Dnevnega zavetišča, o cvetličnem dnevu in o božičnjci, za katero je društvo prispevalo 15.000 Din v gotovini in pa šc razna živila. V blagajniškem poročilu, ki ga je podala šolska upraviteljica gdč. Zupančičeva, se navaja, da je imelo društvo v celoti 23.034 Din dohodkov in 21.905 Din stroškov, tako da izkazuje blagajna 1129 Din prebitka. Ker je ostalo od lanskega leta 4976 Din, ima društvo še 6105 Din premoženja. Odboru je bil izrečen absolutorij. Izvoljen je bil ponovno stari odbor. 0 Oče je pustil otroka na sodišču. V četrtek 25. t. m. je zadel sodnik dr. B., ko je šel iz razprav-ne dvorane, v čakalnici na klopi majhnega, kakih 7 let starega dečka, vsega premraženega od dolgega čakanja v mrzli sobi. V desni roki je imel neko pismo, ki bi ga nai oddal, kakoi pravi, po očetovem naročilu, v pisarni. Oče da je potem od^el, ne ga bi mu bil povedal, kdaj da se vrne. V prvem delu pisma je stalo, da mu županstvo v Petrovčah noče izdati spričevala o siromašnosti za tožbo proti njegovi sestri in še nekoga drugega, ki bi moral skrbeti za fanta. Nadalje poziva občino, da naj pač ona skrbi ta čas za fanta. Sodnik je vzel dečka na kosilo domov, da se je najedel in malo pogrel. Popoldne pa ga je eden stražnikov odpravil v Petrovče k nekemu očetovemu znancu, ki ga je začasno sprejel pod streho. Oče dečka ie neki posestnik v Kalobju. Ker pa je njegovo posestvo pod prisilno upravo, je zapustil domačijo ter odšel s trebuhom za kruhom. Kje se sedai nahaja, ni znano. 0 Znižane cer.e! Za vestje, puloverje, žem-perje za dame, gospode in o'roke. Izdelujem na željo po meri! Športna d uštva znaten popust. B. Pašnik, industrija pletenin Celje, Cankarjeva it. 4, — Vojnik ŠL 4. — Doberna. Ptui Vol i me imenike mesta Ptuj je ok-ajno sodišče po izvršenih uradnih popravkih za tekoče leto potrdilo. Mestno načelstvo objavlja, da so volilni imeniki razgrnjeni na vpogled občinstvu ua mestnem magistratu. Vsakdo ima pravico vo-livue imenike pregledati, prepisati in ponatisniti ter bodisi zase, bodisi za drugega zahtevati njihov pop avek. Pri volitvi smejo glasovati samo oni, ki so vpisani v imenik. Tedensko službo požarne brambe od 28. t. m. do 6. marca t 1. ima prvi vod, tretja desetina in sicer četovodja Ernst Dasch in desetnik Ivan Mere. Rešilni oddelek: šofer Kari Penteker in desetnik Miha Zamuda, od moštva Adalbert Hoj-ker in Rudolf Breznik. Občinske zadeve. Druga redna občinska sm* »e vrši v ponedeljek, dne 29 .t. m., ob 18 v posvetovalni dvorani na mesLuem magistratu. Trbovlje Odstopil je g. Klenovšek Jakob Iz občinskega odbo.a m odložil s tem zvezaua druga javna mesta radi težav, ki so se mu delale v krajevnih in političnih zadevah. Bil je vodja nekdanje socialistične stranice, katero je od prevrata sem vneto zastopal v vseb javnih korporaeijah. Težko mu bodo dobili enako verziranega in okretnega namestnika. Preložen je za danes sklican občni zbor krojaške zadruge na 13. marca. Danes, v nedeljo popoldne, ob pol 4 bo v Društvenem domu zdravstveno predavanje z zanimivim filmom o >dveh bratih«, namreč jetiki in alkoholu. Laš^o Matijev semenj ni prinesel nobenega izboljšanja cen živini, akoravno se približuje spomlad. Kmetje so prignali precej živine med katero je bilo tudi precej lepo pitanih volov. Kupcev ni bilo, izvzemši nekaj domačih mesarjev, kateri so pa zelo malo pokupili. Cena prvovrstnim volom se je gibala med 4—5 Din za kg žive teže. Vsled redukcije vlakov smo v Laškem zelo občutno prizadeti. Ukinjena sta dva vlaka, katera sta bila tukaj najbolj frekventirana. Želimo, da bi popoldanska vlaka ob štirih iz Ljubljane in Maribora vozila par ur preje, v toliko, da bi imela v Zidanem mostu zvezo proti Zagrebu. Konjice Prvi slovenski film »V kraljestvu Zlatoroga« ie predvaja danes v Katoliškem društvenem domu fn sicer prvič ob pol 16, drugič pa zvečer ob 20. Film nam v krasnih slikah kaže veličastnost naših gora in lepoto naše slovenske zemlje. Naj nihče ne zamudi ugodne prilike, da si ga pogleda. Kmetijska podružnica je imela pretekli teden svoj občni zboi. Vodil ga je podnačeluik g. vladni svetnik Kari Trstenjak. Odborniki so podali svoja poročila o svojem triletnem delovanju, ki so bila soglasno sprejeta. Nato so sledile volitve novega odbora. Predložena je bila samo ena kandidatna lista in tudi izvoljena. Novi odbor se Je z navdušenjem lotil dela za gospodarsko po-vzdigo konjiškega okraja. Šoštanj »Mogočni prstan«. Naraščaj Rdečega Krfža na tukajšnji meščanski šoli uprizori v nedeljo, dne 8. marca pojioldne mladinsko igro v štirih dejanjih »Mogočni prstan«, čisti donos prireditve gre v prid šolski kuhinji. Stekel pos je ugriznil pred dnevi Matildo Za-puškovo, 15-letno posestnikovo hčerko v Topol-šici. Po zdravniški odredbi je bila poslana v Pa-steurjev zavod v Celju. Obsojen napadalec na pismonošo. Pred sodi-Sčem v Šoštanju se je zagovarjat 34-letni J. N. iz Skornega. Bilo je 23. januarja zvečer, ko se je pisinonoša Ivan Goršek, ki laznnša pošto po šo-štanjski okolici, vračal od Sv. Florjana domov. Iz nočne teme Je nenadoma pred njega stopil J. N. in ga začel dejansko napadati. Ko se je Goršek zavedel položaja, se ie spustil v beg in je surovemu nočnemu napadalcu komaj ušel. Sodišče je J. N. obsodilo po čl. 181. k. z. na 10 dni zapora In na povrnitev nastalih stroikor. - „ Slovenska Bistrica Katoliško prosv. društvo je imelo preteklo nedeljo svoj letni občni zbor, ki je piav dobro uspel. Udeležilo se ga je nad 180 članov in Članic. Ob tej priliki je predaval g. Gerantič o pomenu in delovauju naših katoliških prosvet. društev. Nato so poročali posamezni odborniki. Pri volitvah je bil izvoljen večinoma stari odbor, za predsednika pa g. kaplan Vodeb. Na občnem zboru sta se ustanovila fantovski, odsek, v katerega se je vpisalo 28 fantov, in dekliški odsek, h kateremu je pristopilo 58 deklet Častne diplome so prejeli na občnem zboru Gostilničarske zudruge hotelir Neuhold, Vieg, Žu-raj, Obrstne Martin in Jurčič, ki že 35 let izvršujejo gostilničarski poklic. G. Ivan Kos pa je dobil diplomo, ker že 10 let vestno vodi zadrugo kot njen načelnik. Matijev semenj je bil prav dobro obiskan. Živine so prignali precej, samo resnih kupcev je bilo premalo. Vidi se, da se cene živini boljšajo. Kr amarji so bili topol še precej zadovoljni. znihaav.sK.mstrokeuŠ\vFltie—Kč,pZ bf Ruse Beraška nadloga. Res je mnogo revežev na svetu, ki so pomilovanja in podpore vredni, a da smejo beračiti razni razcapani, sumljivi elementi, je res od sile. Saj je celo dvomljivo, da ti berači pobirajo v namene, ki jih navajajo. Ko vendar euemu pravijo, da nabirajo za pogorelce, drugemu pa, da pobirajo za ubogo deco itd. Oblasti bi naj res dobro premislile, komu izdajo dovoljenje za beračenje oziroma pobiranje po naših krajih. Raje naj podpro z dovoljenjem prepotrebne domačine, ko pa podpirajo dvomljive elemente iz drugih krajev. Toliko v premislek. Poročila se je hčerka g. Viktorja Glaserja, lesnega trgovca v Rušah, gdč. Vida z g. dr. Jankom Orožnom. podravnateljem prve hrvatske štediouice, podružnice v Mariboru. Mladima poročencema želimo na novi življenjski poti obilo sreče in blagoslova! Smuk. Kakor smo poročali, so se vi šile preteklo nedeljo pri nas sankaške tekme. Tekmovali so v treh vrstah in sicer so tekmovali moški sami, ženske same in pari. Pri mo!kih je zmagal g. Simon Jamnikar, pri ženskah gdč. Jelica Robnik p. d. Čandrova in pri pa ih sta zmagala g. Josip Do-linšek in gdč. Malka šeško. Občni zbor. Katoliško prosvetno društvo v Rušah ima danes dopoldne ob 11 svoj redni letni občni zbor v društvenih prostorih z običajnim sporedom. Za člane udeležba obvezna. Avtobusni promet. Ko smo izgubili pravzaprav dva vlaka na naši progi, je pač nujno, da se ojači avtobusni promet. Saj ne bo veliko več stalo podjetje, če podaljša progo od Limbuša do Ruš. Seveda bi želeli, da se tudi vozni red tako uredi, da bo avtobus res nadomestilo za odpadli vlak. Opozarjamo na to merodajne kroge. Ljutomer Vinarska podružnica ee pridno pripravlja na vinsko razslavo in sejm. ki ee vrši v Ljutomeru v sredo 9. marca 1932 v dvorani g. Straseerja. Zastopana bodo vina iz vsega Ijulomereko-radgonske-ga okraja, kakor tudi iz bližnjega Medmurj^. Ze dosedaj »e je oglasilo okoli 25 razstavljale?^. Smrtna kosa. V Ljutomeru Je po parletni bolezni umrla 82 let stara gdčna Jožefa Pauša. Mnogo je storila v čast božjo, dolga leta je bila prednica Marijine družbe. Naj ji bo dobri Bog plačnik! - V Vogričovcih je umrl g. Ant. Senčar, iz dobre Senčarjeve rodbine. Tudi on je rad daroval za cerkev in dobre namene. Naše sožatjel Skioptično predavanje priredi Prosvetno društvo prihodnjo nedeljo na svojem sestanku in sicer o lepotah Jugoslavije. Pokrajinski fotografič-ni posnetki. Opozarjamo! Brez vstopnine. Velika Nedelja Na-rla smrt Minuli pelek je bil pri nas pokopan po pravoslavnem obredu v ponedeljek popoldne od srčne kapi zadeti mladenič, cestni nadzornik ptujskega okraja 26 letni gospod Blagoje Stanisič, doma iz Peči v Črni gori. Navedeni dan je šel nadzorovat delo ob cesti, »a 6e je v Vičancih ob povratku na popoldanski vlak zrušil in umrl. Našel ga je neki mož ki je prvotno menil, da ima opraviti z oslabelim človekom. Ko je 6]>oznal njegovo stanje, je javil zadevo orožnikom, k,i so ukrenili vse potrebno. Pogreba so se udeležili cestni odbor Ptuja ter številni oficirji in podoficirjj s Slov. Bistrice, kjer je bil pokojni v vojaški službi. Naj mu bo naša žemljica lahka 1 »Mlada Breda« je naslov spevoigri, ki jo bodo igrali pri Veliki Nedelji cerkveni pevci in pevke od Sv. Tomaža v nedeljo 28. februarja ob treh popoldne v Društvenem domu. Takih prireditev pri nas še ni bilo, zato vabimo vse prijatelje lepih iger in lepega petja, da pridete in si to ogledate. V četrtek eo zborovali obrtniki včlanjeno v svoji zadrugi za Veliko Nedeljo. Sklenili so, da se v slučaju po novem zakonu zahtevane razpustitve pridružijo novi enotni obrtni zadrugi v Ormožu. Jesenice Kako spoštuje delavec svojega dobrega in pravičnega mojstra, je pokazala ogromna udeležba pri pogiebu pokojnega Franca Poženela. Nosili so ga tovarniški gasilci, katere je toliko let vodil pri raznih nesrečah. Tudi jeseniško prostovoljno gasilno društvo in ono iz Hrušice se je udeležilo pogreba. Sedaj počiva g. Poženel na jeseniškem pokopališču, kamor je skozi dolgo vi sto let spremil toliko svojih tovarišev gasilcev, mojstrov itd. Pokoj njegovi duši! Prosvetni večer bo drevi v Krekovem domu. Nastopili bodo najmlajši naraščaju iki. Dramski odsek Krekovega Prosvet društva pripravlja pasijon, ki ga bo vprizoril v velikem stilu pri popolnoma novih kulisah in z najboljšimi igralci. Koroška Beta Marsikaj se je zadnji ča« pri nas dogodilo: žalostno in veselo. Eden ae je obesil v dušni zmedenosti. dva sla ei radi prevelikega navdušenja za zimski spori noge poškodovala; v tovarni je počila dovodna oev, ki dovaja vodno moč Iz rezervarja na Jav. Rovtu, kar je napravilo radi silovitega pritiska vode ve-llk strah in občutno škodo. Bilo je zelo nevarno, da bi voda, ki je strašno kopala, prišla do peči. — Pa tudi tekme smo imeli: V nedeljo 14. febr. Je tekmovalo 11 mladcev fant. odseka K. P. D. na 5 km dolgem gorskem terenu. Prvenstvo je dosegel Gmajner Fr., ki je dobul tudi Sastno diplomo. Obdarovani pa ao bili še trije tekmovalci. — Zadnjo nedeljo pa so tekmovali člani UoL odaedca KPD. na dolgi goniti progi izpod »Pustega Rovto« preko »Otažarjevega Rovte« na »Kres«. Prvenstvo Je dosegel znani smučar Mar-fcež Tin«. Tekmovalo jdh je 14, od katerih 60 ne-. kateri dosegb prav lep uspeh. Čestita mol I Na prvo marže ve nedeljo (6. marca) bo prišel ' v nado društveno dvorano s polno skledo veseJih goraloih dovtipov anani predavatelj g. profesor . Janko Mlakar, na kar ie danes opozarjamo. Zadnji čas gre za naro. Mi ne znamo ved tako. Kako bi tudi danes ljudje pogledali, (e bi jim dejali: »Poslušajte, vi ste luč v Gospodu.'« Mi smo navajeni, da vsaki lepi, krepki besedi, ki bi morala stali čisto sama zase, na posebni slrani, pridenemo natančno in pusto razlago, tako da vso prvotno lepoto zakrijemo. Nekaj žalostnega je v tem. Pečal naše dobe je strašna suhoparnost. Ljudje — ko smo jih lako navadili — krmilu ne bodo razumeli nc o življenju ne o verovanju ničesar drugega več kol suho šolsko kramo; in še kako definicijo bodo vedeli in kak prazen strokoven izraz, pa bodo pri kraju. Bi danes Pavla sploh razumeli? Ali razumemo njegova pisma? Nekoč so ga pa morali razumeti. Zalo, ker so drugače živeli in mislili iz vera. Zato, ker jim je tudi vsaka živa beseda nekaj pomenila. Majhna podoba jim je razodevala veliko vsebino, preprost izraz jim je oživljal globoko resnico, čeprav ni bilo še nobenih sistemov in nobene filozofije. Kar zasijali je moralo v cerkvi, ko je zazve-nela beseda o luči. A so tudi kaj več vedeli o duši in o I uči in o življenju vere. Pri nas bi kmalu vedel o vsnn tem veren starček prav toliko kot veren otrok, ki še tnalo razume. Samo nekaj šolskega znanja. Mi ponavljamo vedno samo abecedo vere in duše. In!o-ligenca in preprosto ljudstvo, brez razlike. Seveda z nekaterimi izjemami. Premagajmo malo to suhoparnost. Koliko liudi trpi na njej! Koliko jih ne razume in ne vzljubi Cerkve in se ji sploh ne približa, samo zaradi le zunanje, človeške suhoparnosti, v katero oklepar.io nebeško lepe, večne resnice! lioliko ljudi se ogiba religioznih knjig prav zaradi omlednega, šolskega stila. Koliko ljudi se upira pridigam ... In koliko ljudi tudi zdvomi o življenjski moči vere, koliko jih omaga v njej, zato, ker jim ni kakor pomlad ali kakor ogenj ali luč. Ker jim je samo beseda, nimajo pu dulia. lil samo duh oživlja, Naši dobi pa prav posebno manjka duha vere. >Zdaj ste luč v Gospodu!* Kako čudovita skrivnost je že naša duia. Kaj vsi čudeži sveta: samo ena človeška duša! Tista, ki ji je telo le dom za nekaj časa, dokler ga ji liog ne razodene in je ne sprejme v domove večnosti. In še večja skrivnost: če smo božji, dobri, čisti, je la duša vsa sijoča, kakor da je luč sama, božje sonce samo. Da bi vse naše duše sijale! Ne samo v lastnem, majhnem zemeljskem domu, ampak v vseh domovih in hišicah. Da bi sijale posebno lam, kjer je življenje najbolj žalostno in temno in zapuščeno in grenko in ubogo. Koliko je teme danes na svetu, v kako temo tavamo! Pa pomislite: toliko duš, toliko duš — in tako malo sijaja in luči... Al Po lepo uspelem treznostnem kongresu se vrši danes 28. februarja v Delavski zbornici ob 20 zaključna akademija t izbranim sporedom. 1 L The Pet of the Areny — Les Sir&nes —« orkester dir. Borštnik. 2. Golia: Manifest, dekl. Puc Milan. 3. Tri narodne, solo-sopran Korenčan Stefi. 4. E. Frelih: »Auf biks«, fantje — govori Emil Frelih. 5. Medved: »Vino ali voda« — dram. prizor. Osebe: Zdržnik — Puc Milan; Pijanec — Frelih Emil; Žena — Ostanek Mira; Pivec — Ma-rinšek Marjan. Moj oče je rudar, dekl. Slapar. 6. Bizet: Menuette; Schumann: Finale — violina — Zaic, čelo — Plantarič, klavir — Fink. 7. Pozdrav. 8. Drag. Kette: Pijanec — dekl. Emil Frelih. 9. Pavčič: Pojdem na prejo; Adamič: Nocoj je en lep večer; Pavčič: Dedek samonog -— poje solo g. Dolničar. 10. Alegorija (po zamisli Emila Freliha). Vstopnine ni. Programi po 3 Din se dobe od danes naprej ves dan na razstavi v Unionu ter v pisarni na Dunajski cesti št, 17. Siroga določba glede vžigalnikov Že od začetka 1929 je prepovedana prosta prodaja umetnih vžigalnikov iz navadne kovine in kremena. Ti predmeti, katerih prodaja se je morala s sprejetjem zakona o 6% monopolskem posojilu omejiti, so postali definitivno monopolski predmeti, ko je bil sprejet novi zakon o državnih monopolih. V skladu z novimi zakonskimi določili je začela uprava državnih monopolov tc dni izdajali posebna dovoljenja za prodajo umetnih vžigalnikov iz navadile kovine. To prodajo lahko vrše samo prodajalci tobaka na drobno, medtem ko vrše prodajo električnih vžigalnikov — bodisi na avtomobilih ali drugod — samo trgovine in elektrotehnične prodajalne, ki imajo za to posebno dovoljenje uprave monopolov. Vsi ti vžigalniki morajo imeti pravilen monopolski žig kot znak, da je zanje plačana monopolska taksa v znesku 50 Din. Dovoljenje za prodajanje vžigalnikov iz plemenitih kovin da monopolska uprava po plačilu posebne takse, in sicer na srebrne vžigalnike Din 100, na zlate pa Din 200 za vsakega. Novi zakon o državnih monopolih določa občutne kazni za tihotapljenje ali imenje nežigosanili vžigalnikov ter neban-deroliranega kremena. Prodajalci tobaka na drobno, ki prosijo pri državnem monopolu v Belgradu in dobe dovoljenje za prodajo vžigalnikov na kremen, dobe to blago: na področju dravske, savske, primorske in vrbaske banovine s skladišča Jugoslovanske Družbe »Zizica« v Zagrebu, prodajalci s področja ostalih banovin in s področja uprave mesta Belgrada, pa pri direkciji Jugoslovanske Družbe »Zizica« v Belgradu. Vžigalnike in kremene dobe franko po pošti, potem ko so jih plačali, dovoli pa se jim 10% na provizija prodajne cene. Kakor vse druge monopolske predmete morajo prodajalci tobaka na drobno prodajati tudi vžigalnike in kremene samo po cenah, ki jih določi monopolska uprava. Za zdaj se odda v prodajo samo en tip vžigalnika v treh izdelavah in ena vrsta kremena. Prodajne cene z že vračunano monopolsko takso so: Za vžigalnike iz medi 82 Din. za poniklane 84 Din, za poniklane in obložene z imitacijo 87 Din za kos. Cena kremenom je 8 Din za valjček s 5 kremeni. Kremen je izdelan iz posebne snovi, ki je kemično zaščitena pred fal-zificiranjem. Vsak valjček je oblepljen z monopolsko banderolo kot znak, da je monopolska taksa plačana. Kremen katerekoli druge vrste je falzifi-tikat in kdor bo takega imel, prodajal ali rabil, se bo kaznoval kot tihotapec. leve knjige za doplačilo v 1.1932 Avguštinov« »Izpovedi" Dr, Fr. Lukman. Angleški mislec John Ruskin deli knjige, ki so branja vredne, v »knjige za uro« in »knjige za vse čase«. Prve, meni, so prijetne in koristne dru-žabnice, ki z njimi pokramljaš uro ali dve, ne da bi se poglabljal v težka vprašanja o življenju in svetu. »Knjiga za vse čase« pa so knjige izbranih duhov, zajemajočih iz pravirov življenja, so darovi vidcev; njim se približaš ne kot družabnicam, lemvcč kot učiteljicam in prerokinjam; imajo »kaj povedati« vsem časom in rodovom in vsakemu človeku, ki ni popolnoma otopel za vse višje. Med »knjige za vse čase«, na častno mesto med njimi, bo tudi najstrožja izbira postavila »Con-fcssione6 — Izpc-vedi« sv. Avguština. Nekje v svojih samogovorih« iz jeseni 386 pravi Avguštin, da želi spoznati samo dvoje: Boga in dušo, nič drugega. To eta tudi bregova, med katerima valovijo misli v »Izpovedih« in sc ubirajo v čudovit spev o božji ve.ličini pred človekom in človekovi ničevosti pred Bogom, o božjem milostnem ponižanju k človeku in človekovem povišanju v Bogu. L. 3%, ko je 6vo;c.mu duhovnemu očetu, milanskemu prezbiterju Simplicia.nu, tolmačil misli apostola Pavla v listu Rimljanom, je Avguštinu prišlo zadnje spoznanje o milosti: apoetolova bo-gonavdahnjena beseda mu jc odprla pogled v skrivnost.no snovanje božje milosti, ki človeško dejavnost že prehiteva, ki deluje v duši, da spočne zveličavno misel, ki opremlja misel, da dozori v sklep, in spremlja sklep, da postane dejanje, če je človek voljan. Kako je ta Gpoznava kakor žaromet osvetlila toliko temnih steza Avgu-štinove preteklosti! Motrenje lastnega življenja v rtiči izčiščenili spoznav o delovanju božje milosti .J motrenju vztrajnega in zmagovitega snovanja milosti v revnem, mesenosti zasužnjenem, pa po 6vol»odi hlepečem srcu: — to so »Izpovedi«, ki jih je napisal med 396 Ln 400. Do Avguština se ni vedelo, da je latinski jezik sposoben, javiti sleherni utrip srca, tudi naj-nežnejši tresljaj notranjosti. Nikdo pred njim ni segel tako globoko v dušo in zato ni mogel latinski besedi dati toliko izrazitost. Avguštinu je latinska beseda, ki je bila pravnikom in zakonodav-cem čudovito jasno izrazilo za pravne norme, Ci-ceronu in drugim velikim govornikom gradivo za mogočne govorniške zgradbe, — Avguštinu je postala sredstvo za izražanje naj nežnejših čuvstev srca in najburnejših duševnih borb, najgloblje sku-šenosti srca in najlepše blaženosti v Bogu. To Avguštino>vo knjigo, ki je eno najglobljih versko-psiholoških del svetovne literature in po obliki in jeziku umotvor svoje vrste, nam bo letos oskrbela Mohorjeva družba. Na slovensko besedo jo je prestavil g, profesor Anton Sovre. V prevodih in Sofokleja, Evripida, Platona to Horacija se je pokazal mojstra: njegov prevod Avguštinovih »Izpovedi« pa je Dad vsemi prejšnjimi. Tukaj slovenska beseda ne tolmači samo zvesto Avguštinovih misli, marveč se povsod približuje lepoti Avguštinove besede in jo kar že doseza. Večje hvale o njem ne vem zapisati. Eno še lahko do-»tavim, da ne poznam prevoda »Izpovedi«, ki bi »e s Sovretovim dal postaviti v isto vrsto. Tudi toliko hvaljeni Nemški Helelejev ne. Celotno delo »Izpovedi« izide kot doplačil-oa knjiga v letošnjih publikacijah Mohorjeve druž- be. Uvod za to delo je napisal prof. Jakob Šolar, opombe dodal prof. A. Sovre. Izvod bo prava salonska knjiga, nenavadno razkošno tiskana, na izvrstnem papirju, po navodilih prof. arh. J. Plečnika. Knjigo bo dobiti uno vezano v celo platno — za nenavadno nizko ceno po 75 Din za člane Mohorjeve družbe. Lahko pa si jo naroči tudi vsak nečlan v subskripciji za isto ceno, ako to naznani Mohorjevi družbi v Celju. Rok za subskripcijo bo določen kesneje. Ker se ie mnogi oglašajo, da bi radi to knjigo vezano v usnje, obveščamo javnost, da bo Mohorjeva družba oskrbela tako vezavo za nekaj s številkami označenih izvodov. Ceno za te izvode objavi Mohorjeva družba kesneje, ker sedaj še ni mogoče prera-čtraati stroškov. Da vsi, ki se zanimajo za to vekovito delo, vsaj nekoliko spoznajo lepoto Avguštinovih misli in odličnost slovenske prepesnitve, navajamo dva kratka odlomka za zgled, Četrto poglavje prve knjige. Kaj torej si, moj Bog? Kaj drugega, vprašam, ko Go&pod in Bog? Zakaj Kdo je Gospod mimo Gospoda ali kdo Bog mimo našega Boga? Najvišji, najlboljši, najmogočnejši ti: vsemogočni, vse usmiljen i, neskončno pravični: najbolj skriti in povsod pričujoči, najlepši li, močni nad močnimi: ki trden stojiš, pa te prijeti ni moči, ki si neMadame Butterflyc, opera, plošče. — Zagreb: 12flf> Plošče. 17.02 Prenos iz kina. 19.00 Dunaj. — Dunaj:- 11.30 16.45 Popoldanski koncert. 19.CK) Rožni kavalir, ojieretn. 22.45 Večerni koncert. — Rim: 12.00 Plošče. 1730 Simfonični koncert. 21.00 Večerni koncert. 2.10 Lahka glasba. — Milan: 11.15 Pestra glasba 13.00 Izbrana glasba. 20.15 Izbrana glasba. 20.15 Izbrana glasba. 21.00 Simfonični koncert. 22.00 Komedija. — Stuttgart: 12.35 Zabavna glasba. — London: 20.00 Sekstet. 22.00 B. B. C. koncert. — Berlin: 20.00 >Letni časi<, J. Ilayd, nato plesna glasba. Barcelona: 19.00 Trio. 21.20 Radio orkester. 22.00 Pianinski in violinski koncert. 22.30 španska glasba. — Mor. Osirava: 12.46 Opoldanski koncert. 20.05 Praga. 22.20 Praga. — Praga: 20.05 Večerni koncert. 21.30 Haydu-ov koncertni večer. — Katovice: 12.10 Plošče." 19.60 Varšava. -— Langenherg: 13.06 Opoldanski koncert, 20.30 Slušna igra. 22.20 Plesna glasba. — T »nI mi««: 19.45 Večerni koncert. 20.30 Koncert vojaške godbe. 21.00 Večerni koncert. 22.45 Operna glasba. Torek, 1. marca: Belgrad: 11.05 Radio orkester. 20.00 Narodne j>esmi. 20.30 Zagreb. 22-50 Hadio orkester. — Zagreb: 12.30 Plošče. 20.30 Violinski koncert. 21.30 Igra. — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. 20.05 Nemška j>e®oCrni piorok, opereta. — Stuttgart: 19.86 Pihala. 20.05 Poljudna glasba. 23.05 Plesna glasba. — ljudmi: 19.36 Koncert kvinteta. 22.00 Pesmi. 23.35 Plesna glasba. — Berlin: 20.05 Koncert. — Barcelona: 19.00 Trio. 20.00 Plošče. 21.06 Operni prenos. — Mor. Ostrava: 19.00 Praga. - Praga: 19.00 Prenos iz narodnega gledališča. 20.00 Jubilejni koncert češkega kvarteta. — Katovice: 20.15 Poljudni koncert. 22.10 Operne pesmi. 22.56 Lahka glasba. — 1.,-uigenherc: 11.20 šolski -radio. 13.05 Opoldanski koncert. 20.00 t.Pauliis . oralorij. — Toulousc: 20.15 Koncert vojaške godbe. 21.00 Večerni koncert. 22.46 Pester program. Tudi v najmanjšem mestu morete kupiti srečke za zgradbo katedrale Dobrodelnega društva sv. Vincencija v Beogradu Kmet kot meščan, uradnik in delavec — vsi brez razlike verskega ali narodnega prepričanja podpirajo veliko akcijo zn zgradbo ki bo v največji ponos državi in prestolnici — a v slavo Bogu! Skupni dobHki: Din 8.oco.ooo'~ Glavni dobitek: Din S.ooo.oco-Na;manjši dobitek; Din lo.ooo — Sode'u'te tudi Vi z Vašo nde'ežbo in srečen slura Ves bc zato bcgčto nagradil! Cene srečk: Dvojna srečka Din 200"-. cela srečka Din 100polovica srečke Din 50 -, četrtinka srečke Din 25- Žrebanje dne 1. maja 1932. o Prodajajo: vsi župni uradi, kolekture, denarni zavodi, cerkvene in dobrodelne ustanove itd. Glavna uprava: Beograd Ulica Jovana Rističa 20 Prodajna podružnica: Zagreb, Tvrtkova ulica 5 Izpremembe taksnega zakona Kakor znano, je finančni minister pooblaščen predložiti skupčini predlog o spremembah taksnega zakona. Predlog zakona je že natiskan in so glavne odredbe zakona naslednje: Prvi odstavek čl. 51 zakona o taksah bo sedaj nsslednji: Če se na dokumente, izdane v privatnem prometu, ki morajo plačati takso v ko-leklh ali uporabljati taksni materijal, ne p ilepi takoj pri nastanku dokumenta nobena ali nepopolna taksa, ali pa ni po predpisih prilepljena ali ne uničena, ali se za petnajst dni cd dneva sestavljanja dokumenta ta ne prijavi, ali se ne uporabi predpisan taksni materijal, pa taki dokumenti pridejo pred oblast na katerikoli način, se bo plačala poleg plačila redne takse kazenska taksa v znesku trikratne neplačane, ne dovolj ali ne po predpisih predloŽMtG takse. Če se taki dokumenti v teku 15 dni od njih postanka ne prijavijo ali taksa v tem roku ne plačala, se plača poleg redne takse tudi kazenska taksa v enkratnem znesku. Za ti prte pogodbe Tarifni številki 14 je dodati četrto pripombo: Za pogodbe o zakupih zgradb, stanovanj in lokalov se plača taks,t po velikosti letne zakupne vsote, in siee.: 2400 do 3000 Din 10 Din, 8000 do 6000 Din 20 Din, 6000 do 10.000 Din 80 Din, 10 000 do 20.000 Din 50 Din. 20.000 do 30.000 Din 100 Din, 30.000 do 50.000 Din 200 Din, nad tem zneskom za vsakih nadaljnjih 100.000 Din pol odstotka. Izjemno od čl. 20 zakona o taksah se ta taksa plači na pogodbe, brez ozira za dobo pogodbe. Vsi lastniki stanovanj in lokalov morajo napraviti pogodbo o zakupu in plačati takso v teku 15 dni od dne vselitve, v nasprotnem slučaju bodo plačili poleg redne še petkratni znesek redne takse za kazen. Za stanovanja in lokale do 2-100 Din letne zakupnine, kakor tudi za podna eme ni obvezno delati pogodbe o z-kupu. Za sedanje zakupe na dan uve-ljavljenja tega zakona se morajo narediti pogodbe o zakupu in plačati takse najdlje do 1. julija 11)32, v kolikor pogodbe o zakupu že niso na.ejene in Cene kvasa Pekovske zadruge v naši banovini ter Pekovska zveza v Zagrebu so predložile pristojnim ministrstvom v Belgradu daljšo spomenico, v kateri se pečajo s cenami kvasa. Spomenica navaja med drugim, da se izdeluje kvas iz melase v tovarnah, katere prodaio v Jugoslaviji okoli 320 vagonov. Vsako leto pa produkcija narašča in bo v kratkem dosegla letno 400 vagonov. Nato navaja spomenica historijat vprašanja kvasa, iz katerega je razvidno, da je bila v naši banovini produkcija k vaja do 1. 1921 svobodna obrt in so se cene kvas? ravnale po konkurenci posameznih producentov. Od L 1921 pa do 1. 1929 je pa poslala la obrt koncesionirana. Svobodna konkurenca je bila zelo omejena, ker je finančno ministrstvo le redkoma izdalo koncesijo za ustanovitev nove tovarne kvasa. Od 1. 1929 pa do 1. 1935 je vsako nadaljnje snovanje tovarn prepovedano in so sedanje tovarne dobile popoln monopol, kar so izkoristile za osnovanje kartela, ki je izključil vsako konkurenco. Kakor znano, znaša državna trošarina na kvas 4 Din za 1 kg. Kolikor ie zadrugam znano, ima devet tovarn koncesijo za izdelovanje kvasa, med katerimi sta dve v Ljubljani, in sicer Pivovarna »Union« d. d. ter Boh & Čo. v Ljubljani. Kakor navajajo zadruge, se je kartel ustanovil že 1. 1921. Izračunale so tudi kalkulacijo, koliko znašajo produkcijski stroški za 1000 kg kvasa dnevno, in sicer vštevši 20?» dopuščeni dobiček ter 10% obrestovanje vloženega kapitala, večinoma so kalkulacije prav visoke. Iz njih posnemamo, da so stroški naslednji: sirovine 4112 Din, ostale potrebe podietja 1050 Din. plače nameščencev in delavcev 2100 Din, trošarina 4000 Din, obrestovanje kapitala 1095 Din. davki in nepredvideni izdatki 1258 Din, 20% dobiček 3385 Din, skupno torej 20.000 Din. Iz tega sledi, da bi tovarne lahko prodajale kvas po 20 Din za kg, prodajata ga pa po 26, 28 in 30 Din za kg. Do 1. 1921, ko je bila produkcija svobodna obrt, so tovarne prodajale kvas po 12 do 14 Din za kg. Če vpoštevamo, da so sirovine toliko dražje, da so se od tedaj povečale plače delavcev in da je bila uvedena trošarina, tedaj bi morala prodajna cena kvasu znašati 20 Din za kg. Po osnovanju kartela so cene nara-Btla na 26 do 28 Din. Po monopolizaciji in uvedbi trošarine so cene narastle na 31 Din. Spomenica računa, da imajo tovarne vsako leto najmanj 35 milijonov dinarjev preveč dobička. Ta dobiček pa prejemajo tovarne že od 1. 1923, torej 280 milijonov dinarjev. Ker pa jim je zagotovljen monopol do 1. 1935, bodo te tovarne dobile še 130 milijonov dinarjev prekomernih dobičkov. Na svojih zborih so zadruge ponovno pretresale vprašanje cen kvasa ter sklenile, apelirati na vlado, da se cene znižajo. Omenjene organizacije predlagajo, da se uvede stroga preiskava o delovanju kartela kvasa ter o njegovih članih, posebno pa o vzrokih neupravičenega povišanja cen kvasa. Nadalje naj se razveljavi zakon z dne 10. aprila 1929 ter dovoli pekovskim zadrugam osnovanje tovarn kvasa za svoje člane, ker je edino na ta način mogoče znižati cene kvasa na odgovarjajočo višino, odnosno, da finančni zakon za 1. 1932-33 ne podaljša zaščite za tovarne kvasa. Mariborska tekstilna industrija Maribor, 27. februarja. Ob času, ko Jc depresija zajela vse naše celokupno gospodarsko življenje ter se velik del naše industrije bori za obst.mek, bo zanimivo ogledati si ono jKinogo indust ije, ki še edina prosperira ter je v svojem razvoju le deloma zajeta in ovirana po gospodarski krizi. V mislih imamo tekstilno industrijo, ki uživa v naši drživi neKak izjemni položaj onih redkih indust ijskih panog, ki so dobro zaščitene pred inoz< msko konkurenco po visokih carinah ter najdejo za svoje izdelke še vedno sprejemljiv trg. Največje središče tekstilne industrije v Sloveniji je nedvomno Maribo., dasi ne posrduje največjih tovrstnih podjetij. S pričetkom letošnjega leta je zaj^oslevala mariborska tekstilna industrija 2517 delavskih moči, dočim je bilo v letu 1980 zaposlenih še 2175 moči. Tekom enega leta je število zaposlenih moči narastlo kljub krizi za 3-12. Koncem lela 1931 je bilo v Mariboru 9 tekstilnih podjetij, v tekočem letu pa sla bili ustanovljeni še dve novi. Privlačuje tekstilno indust I-jo n 'selitev v Mariboru fiarnetna komunalna politika mestne občine, ki je takoj po ustanovitvi svojega električnega podjetja uvidela veliko važnost cenega električnega pogonskega toka za industrijo ter s tem privabila številna nova podjetja v Maribor, dasi jim teritoi ijalno kot izrazito obmejno mesto iu skrajni točki akaploatarijsfcega teritorija i takse plačane. Kdor tega ne stori, bo kaznovan, kakor zgoraj omenjeno. Za potrdila ali priznanice o prejeti najemnini za stanovanja in lokale se plača do 500 Din 1 Din, od 500 do 1000 Din 2 Din, od 1000 do 2(XX) Diu 5 Din, 2000 do 3000 Din 10 Din, nad 3000 Din za vsakih 100 Din še 0.25 Din. Nova iaksa za najemninske pogodbe Za pooblastila za opravljanje obrti, katera izdajajo upravne oblasti I. stopnje ua jiodlagi obrtnega zakona, se plačuje: 1. za opravljanje trgovske obrti mi stalnem j>oslovnem mestu a) za veletrgovine v mestih do 50.000 prebivalcev 500 Din, v mestih nad 50.000 ljudi 1000 Din, b) za detajlne obrate v mestih do 5000 prebivalcev ICO Din, 5000 do 10.000 preb. 200 Din, 10.000 do 50 tisoč p ebivalcev 300 Din, 50.000 do 100.000 prebivalcev 400 Din, nad 100.000 prebivalcev 500 Din; 2. za trgovsko obrti na nestalnih mestih se plačuje polovica takse iz točke 1. b) te tarifne številke, 8. za trgovske posredne obrate a) ngenture 500 Din. bj komisije 500 Din, c) trgovska zastopstva generalna 5CO Din, č) trgovska zastopstva izključna 30Q Din, d) odpremniška in spedite ska podjetja 3C0 Din, e) kočljaži 50 Din, f) ostale posredovalnice, oglasni in reklamni zavodi 500 Din, 4. za opravlj-.nje obrti v mestih do 100000 prebivalcev 50 Din, v mestih nad 100.000 prebivalcev 100 Din, 5. za opravljanje gradbene obrti a) Inženjerjev, arhitektov in stavbenikov 1000 Din, b) mojst ov, zidarjev, tesarjev, klesarjev in vodnjakarjev 200 dinarjev, 6. za opravljanje a) elektrotehnične obrti 500 Din, b) elektro-instalaterske obrti 200 Din in 7. za op avljanje industrijske obrti 1000 Din. Pripomba: Vsa podjetja, ki se po pooblastilu mono-polskih oblasti bavijo s produkcijo monooolskih jirpfimetov, plačajo takso po prednjih predpisih z ozirom na vrsto obrti. Podjetja pa, ki se bavijo s prodajo monopolsklh predmetov na drobno, plačajo 20 Din za pooblastilo za prodajo leh predmetov poleg takse iz številke 285 taksne tarife. morda ne ugaja. Vendar pa je ugodnost cenega pogona bila merodajna ter je še danes odločilna. Največje tekstilno podjetje je tovarna Doctor in drug. ki zaposluje 800 delavskih moči (into I. 1930.). Podjetje obstoja iz predilnice, barvarne, belilnice, tkalnice in apreture. — Po velikosti sledi tovarna J. Hutler in drug, ki se je baš v preteklem letu znatno j>ovečaIa ter modernizirala svoje obrate, da zaf>oslu.je 650 moči napram 5b0 delavcem v 1. 1930. Podjetje izdeluje hlačevino, šifone in klot ter je edina tovarna klota v naši državi. Poseduje tudi moderno mereerizirno napravo in ba varno. — Kari Thoma, mehanična tvornica svilnatih izdelkov zaposluje 270 delavcev (leta 1930. še 1(®) ter izdeluje vse vrste svile. — Ivan Braun, tkalnica za hlačevino, barvarna ln apretura zaposluje 220 delavcev (1. 1930 ICO). — Mehanična tkalnica, barvarna in ap etura E. Ze-lenka & Co. Izdeluje raznovrstno bombažno blago ter zaposluje 160 delavcev (islo I. 1950). — Mariborska tekstilna tvornica d. z o. z. Centrala podjetja je v Mariboru ter obstoja iz belilnice, barvarne, tiskarne in apreture, dočim se nahaja tkalnica v Varaždinu. V Mariboru zajrosluje podjotje 125 delavcev (1. 1900 80). Izdeluje platno, tiskano blngo, umetno svilo itd.). — Texta d. d. zn tekstilno proizvodnjo (prej JngosL Ze kovič d. d.) zaposluje 140 delavcev (leta 1930 še 200) ler Izdeluje raznovrstno pletivo, Irakove, okraske in čipke. — Avgust Ehrlich, Vigogne-predilnica, je bilo ustanovljeno šele začetkom letošnjega leta ter zapo-slujp 100 delavcev — Maribo ska industrija svile d. d. (svoječasno Metra d. d.) izdeluje proizvode iz prave In umetne svile. Ustanovljeno je bilo julija 1930 ter zaposluie 52 delavcev. Iz naraščajočega števila delavstva in Iz naglpga naraščania števila podjetij je jasno razvidna ugodna prosperiteta tekstilne industrije. V razvoju pa jo zavirajo nezdrave razmere na trjfu, zlasti naraščanje inslovenc. Kljub skrajni previdnosti se množe insolvenčne izgube še neprestano. Mnoga fiodjetja napovedujejo biš radi tega omejitev obratov, kar bi bilo za dflav9tvo hud udarec, ker bi se število brezposelnih vnovič pomnožilo. Padec raznih valut 1.1932 v preteklem leta. »Frankfurter Zeitung« pretekle nedelje prinaša zanimive podatke o razvrednotenju valut v preteklem letu. Navaja tudi podatke, kdaj je začela valuta padati. Podatki so naslednji. Angliia: sep-' tembra 1031 se je začel padec in konec leta je zna-, šal padec z ozirom ria zlato pariteto 30.3%. Avstra-j lila je zabeležila padec svoje valute, kakor tudi i Mehika, že januarja 1929, padec je znašal do kon-j ca 1. 1931 v Avstraliii 52%. v Mehiki pa 25%. s Španska pezeta ie začela padati v januarju 1929, je do konca 1. 1931 njen padec znaša! 43%. Marca 1929 se je začelo razvrednotenje urugvajskega peza ter na koncu preteklega leta doseglo 56.9%. Meseca junija 1929 je začel padati argentinski pezo ter je znašal padec do konca 1. 1931 41.5%. Novembra 1929 je sledila Brazilija, katere razvrednotenje jo znašalo konec lanskega leta 47.7%. Januarja 1930 je Avstraliji sledila Nova Zelandija, katere valuta je bila do konca 1931 razvrednotena za 20%. Junija 1930 je prišla na vrsto Venezuela, kalere valuta je padla za 20%. Večina padcev pa datira iz najnovejše dobe, in sicer iz septembra preteklega leta, ko je Anglija ukinila svoj zlati standard. Tu so bile prizadete te-le države: Kanada s 16.8%, Danska z 29.5%, Indija z 29.7%, Italija s 3.5%, Japonska z 29 8%, Norveška z 0.6% in Švedska z 28.9%. Oktobra pa se je začel padec v Finski in v Porliigalu. Na Finskem je padla mnrka do konca leta za 40.5%, na Portugalskem pa za 29 4%. Vidimo torej, da so padle vabite 18 držav v sedanji svetovni gospodarski krizi. Te države obsegajo 629 milijonov prebivalcev, kar pomeni pri številu prebivalstva (2 milijardi) na vsem svetu skoro 30% prebivalstva na vsem svetu. Pornvnalnn postopanja so uvedena o imovini naslednjih tvrdk: Žečirovič Ali, slaščičar v Murski Soboti (narok za sklepanje poravnave 23. marca, priglasiti se je do 18. marca); Weit Vinko, čevljarski mojster v Domžalah, Ljubllanska e. 95 (roka 31. in '26. marca); Brlič Stanislav, neprotokolirani trgovec z mešanim blagom v Stari vasi pri Vidmu (roka 31. in 26. marca, ponudil 40%); Kajfež Anton, urar v Ljubljani, Miklošičeva cesta 14 (roka 2. aprila in 27. marca); Brata Naglič, izdelovanje in eksport čevljev v Žireh (roka 2. aprila in 27. marca, nudi 40%); Cerar Vilko, urar v Kamniku, Maistrova ulica 20 (roka 5. aprila in 26. marca, nudi 40%). Konkurz jp razglašen o imovini Jezeršek Ln-dovika, trgovca na Javorniku 160 (prvi zbor tip nikov 29. februarja, oglasiti se je do 27. marca ugotovitveni narok 5. aprila). Povišanje glavnice Kreditnega savoda. Kakor smo že poročali, bodo na občnem zboru 15. marca ob 10 delničarji Kreditnega zavoda za trgovino in Industrijo v Ljubljani razpravljali tudi o predlaganju povišanja delniške glavnice. Kakor znano, znaša sedaj glavnica 12.5 milijona dinarjev in jo zavod namerava povišati iz obstoječih rezerv, ki so dosegle v 1. 1931 že večjo vsoto, kot je bila glavnica. Rezerve so namreč znašale 16 milijonov dinarjev in se bodo z dotacijami gotovo še povečale. Kljub povišanju glavnice bo torej ostalo zavodu še 3.5 milijonov dinarjev rezerv in še več. NJ. Vel. kralj Aleksander je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo XII. mednarodnega vzorčnega velesejma (4.—13. junija 1932) v Ljubljani in jesenske velesejmske prireditve »Ljubljana v jeseni« (3.—12. septembra 1932). Čisto gospodarski značaj je po naredbl g. ministra trgovine in industrije priznan letošnjim glavnim prireditvam Ljubljanskega velesejma. Te prireditve so: XII. mednarodni vzorčni velesejem od 4.—13. junija ter »Ljubljnna jeseni« od 3,—12. septembra. Potrjene poravnave: Prejec Jakob, trgovec z manufakturnitn blagom v Mariboru (za 40% v desetih obrokih); Fedran Anion, trgovec z mešanim blagom v Št. Juriju ob juž. žel. (50% v desetih obrokih); L. Putan, modna trgovina, Celje (50% v šestnajstih obrokih). Občni zbori: »Union«, hotelska in stavbinska d. d. v Ljubljani — 31. marca ob 16 (bilanca 1931, volitve nadzorstva); Elektrarna škofja Loka in okolica d. d. — 12. marca ob polil v mestni dvorani v Škofji Loki; Ljudevit Marx, tovarna lakov v Ljubljani — 16. marca ob 10 v hotelu »Union« (izredni občni zbor, na katerem bodo sklepali tudi o zvišanju delniške glavnice, ki znaša sedaj 4 milijone dinarjev, nadalje je na dnevnem redu še cela vrsta upravnih vprašanj), redni občni zbor pa bo 23. marca ob 15.30 v tovarni; Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani — 21. marca ob 19.30 v zadružni pisarni; Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani — 17. marca ob 11 (bilanca, volitve uprave in nadzorstva). Borza Dne 27. februarja 1932. Denar Ta teden je bil devizni promet na ljubljanski borzi znatnejši kot prejšnji, znašal je 10.6 milj. Din v primeri z 10.2, 11.0, 9.2 in 14.25 milj. Din v j prejšnjih tednih. Največ prometa izkazujejo devize , London, Newyork in Italija. Priporočamo Vam nalbol še šivalne stroje in kolesa Rd er- Grit/.ner Švicarski pletilni stroji liUBIED edino le pri tvrdki Jos. Peteline, Ljubljana za vodo. nrezp'ačes pouk v vezenju. Večlelno jamstvo. Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.3150, London 18.01, Ne\vyork 516.25, Bruselj 71, Milan 26, Madrid 39.65, Amsterdam 208, Berlin 122.75, Stock-holm 99,45, Oslo 97.50, Kopenhagen 99.10, Sofija 3.71, Praga 15.26, Varšava 57.50, Atene 6.60, Carigrad 2.45, Bukarešta 3.05, Helsingfors 8.10. Žitni trg Novi Sad. Vse je nespremenjeno. Tendenca; nespremenjena. Promet: 31 vagonov. Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet miren. — Pšenica: marec 11.9(5—12.30, zaklj. 12 26— 12.30; maj 13.02—13.26, zaklj. 13.23—13.25. — Rž: marec 14.85—14.86, zaklj. 14.80—14.85; maj 15.43 —15.50, zaklj. 15.50—15.55. — Koruza: maj 14.68, zaklj. 14.80—14.85. Živina Mariborski svinjski sejem. Na svinjski sejem dne 26. februarja ie bilo prignanih 53 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 7—9 tednov stari 80 —100, 3—4 mesece stari 150—200, 5—7 mesecev 300—350, 8—10 mesecev 400—450, 1 leto stari 700 Din. Za 1 kg žive teže 5—6.50 Din, mrtve teže 7.50 —8.50 Din. Prodanih je bilo 26 komadov. Učinkovita reklama CassonoTS misli s reklami. Svetovno znani propagnndist Casson trdi: Smotrena propaganda je najhitrejši, najcenejši in najboljši način pridobivanja novih odjemalcev. Velik del propagande, ki se danes vrši, Je neučinkovit in pomeni zapravljanje denaija, ker no izhaja s stališča od jemali a. Nič se bolj ne izplača kakor propaganda ob pravem času in s pravimi sredstvi. Toda vsakdo izmed nas dela včasih napake in izgubi denar. V takem prime, u bi bilo napačno opustiti nadaljnjo propagando. Pravilno bi bilo, g|)rejeti liziko in ga glede na zdrav človečki razum kolikor mogoče zmanjšati. Če bi bil Jaz trgovec in bi izdal 3% od svojega prometa za propagando, ne da bi dosegel pričakovane koristi, bi rekel: >Jaz se mo ain več ba-viti s propagando. Posvetovati se moram z dobrim propagandistom. Zato pa hočem izdati prihodnje I leto 4% za propagando. Skratka, jaz bi tako napravil, kakor je napravil hotelir Flagler s svojim velikim hotelom »Ponee de Leon« v Floridi, ki mu je šel zelo slabo. Ko je prejel od svojega ravnatelja alarmno brzojavko: »Hotel nič ne nese — ali naj odpustim orkester?« mu je brzojavil: >Ne, vzemite še en orkester.« Celo stara, renomirana tvrdka ne sme omalovaževati dobre propagande. Svoje dobro ime mora skušati ohraniti vedno sveže. Stare tvrdke so vedno v nevarnosti, da do-1 spejo na mrtvo točko. One žive od podjetnosti minulih dni. Podjetne tvrdke so vedno mlade. Iz nerazumljivih vz okov se vedno bolj navdušujemo za nove Ivrdke, kot pa za stare. Starih tvrdk se večinoma ne da poučiti. Vse pozn ijo od A /lo Ž. Doba učenja je zanje minula. Zato pa so prav v zadnjih letih utrpele mnoge stare tvrdke občutne izgube. Spori VTELACHER S. V. : ILIRIJA Drsališče Ilirije ob 10 dopoldne. Najbrže bomo zadnjikrat v letošnji sezoni imeli priliko videti, kako se igra ho-key na ledu. Komaj osem dni nas loči od prve Igre in že se je Ilirija potrudila da Ljubljančanom pokaže zopet to divno igro na ledu. V vseh vetjih mestih so lio-key tekme glavna športna atrakcija jx> zimi. Srečnejši so tam kjer lahko redno prirejajo tekme v hokeyu nn ledu. Imajo drsališča z umetnim ledom, ki nI odvisno od temperature. Od novembra do marca se vrše po parkrat na teden tekine v kanadskem hokeyu. LjubHnnČnni smo pa šele letos tako srečni, da smo videli, kako se hokey igra. Dn bi pa imel« redno tekme, to je še daleč. Veliko je napravila privatna inicijativa. toda vsega ne zmore. Drsališča z umetnim ledom ne more zgraditi sama športna organizacija brez pomoči mestne občino, ki bo končno le morala uvideti, kaj jo njena dolžnost napram mlajši generaciji. Pri drugi tekmi bo sodelovalo mošlvo iz Beljaka. ki ne zaestaja dosti za Celovfani. lrr'»li bodo pa vsekakor težje stališče. Naši igralci so preteklo nedeljo dosti videli. Beljačani bodo morda naleteli na nasprotnika, ki ve, da že nekai zna. Našim igralcem je mnn'kalo samo igralne ruline, oziroma da nekdo pokaže, kako se pravilno igra. To so videli. Ker so dobri drsalci, kar je glavno, bo danes na drsališču Ilirije borba, ki bo zadivila vsakogar. Domači igralci ne bodo samo gledali, temveč tudi igrali. SVOBODA : ŽELEZNIČAR Ob 15.30 igrišče Primerja. Popoldne na nislopita v prvenstveni borbi dve moštvi, ki želita čimprejšnje odločitve v pod-zvezinl ligi. Svoboda želi imeti vse tPkme Čimprej pod -»streho*. Prav tako tudi Železničar, ki je baje močnejši od dosedanjega favorita ^Maribora**. Ako natopi tistj nogometni ■•čer, ni izključeno, da bodo tudi izpodrinili agilno mošlvo »Maribor«. Ne sme So trgovci, ki si radi pomanjkanja fantazij« drugih odjemalcev kot dosedanjih sploh ne znajo predstavljali. Ce jim pripovedujete o novih moi-uostih, so tako slepi kakor netopirji. Branijo se vršiti propagando in kaj kmalu preidejo njihovi odjemalci k drugim trgovcem. Naravno je, da prevzamejo tvrdke, ki vrfce reslanio, odjemalce onih tvrdk, ki reklame ne vrše. Odjemalce vabi propaganda na vseh koncih in krajih. Trgovec ki no ceni reklame, bo prej ali slej propadel. Propaganda je najmogočnejši činitelj ▼ poslovnem življenju, v kolikor gre za pridobivanje novih odjemalcev. Kdor ne inserira, je mntftst. Kdo pn si danes sme privoščiti ta luksus, biti mu-tast spričo konkurentov, ki vedno kriče? Reklamna kampanja neke drogerija. Neka inozemska drogerija je razpisala nagrade za rešitev vpiašanja: Koliko jajčkov je t vazi? in sicer f>od naslovom: Kako pridem bres-plačno do velikonočnega darila? Vazo, ki je bila antična in jo je dal muzej na razpolago, so v prisotnosti notarja naj>olnili z jajčki-bomboni in jo zaprli, ne da bi poprej prešteli bonbone ali pa jih stehtali. Vazo so nato j)ostavili v izložbo. D.ogerija Je razdelila 1600 letakov, na katerih so bili spredaj navedeni pogoji razpisa, zadaj pa nagrade. Pripravljenih je imela 1025 dopisnic, izmed katerih jih je izročila na zahtevo 1010. Serija inseratov, obstoječa iz 12 motivov, je imela občinstvo dvanajst dni pod »reklamnim ognjem«. Rezultat :Pri štetju je bilo navzočih 200 ljudi Prireditelj jih je pozdravil, nato pa pozval 3 dame, naj odpro vazo in preštejejo jajčka. Že med »reklamnim ognjem« je bilo kupcev za 50% več kot leto dni poprej, obenem pa je zaznamovala drogerija močan porast stalnih kupcev. pa izgubiti ne ene točke. Zato gredo Železničarji dobro pripravljeni v borbo s Svobodo. Borbenega moštva, ki bo poleg tega nastopilo še v ojačani sestavi, ne sme nihče podcenjevati. Prav lahko je Svoboda t'sto moštvo, ki bo že danes definilivno prekrižalo račune Železničarjem. Zato je današnja tekma zelo važna in bo odločevala o usodi Železničarjev. Tekmo bo sodil g. Cimperman. V predlekml pa pomerita moči dva naša stara nasprotnika, Pri-morje in Hermes. Tako bodo danes vsi prijatelji sj>orta prišli na svoj račun. AKADEMSKA SMUČARSKA ORGANIZACIJA V petek 4. marca se bo vršila tekma v smuka z Zelenice kol tretji del kombiniranega tekmovanja za prvenstvo univerze. Pričetek ob 11. Start pri koči, cilj pri Ce6larju. Prijave tekmovalcev na Sta-! neta Brvarja do četrtka zvečer; prijavnina 5 Din. S tem tekmovanjem bo združen skupen izlet, katerega naj se akademik i-smuča rji v čim večjem številu udeleže, združen pa bo z njim tudi pričetem koroške turneje. Nameravani sta dve skupini: prva ima odhod v četrtek ob 7 30 zjutraj in po-vratek v petek zvečer; druga (koroška) odhod v četrtek zvečer ob 18.50, povratek v torek 8. marca zvečer jiroko Pelelinka. Vožnja v naši državi četrti nska, prenočišča na Zelenici jh> 8 Din. Vsi, ki se mislijo izleta na Koroško udeležiti, se še enkrat pozivajo, da se vpišejo v SPD zaradi prehoda drž. meje. Legitimacija mora biti opremljena z oblastvenim potrdilom. V torek ob 18 bo na univerzi sestanek. obvezen za vse, ki gredo na Koroško. Tu bodo dobili navedPa za izlet. Sestanek je obvezen tudi za tekmovalce. Vsi in točno! — Odbor. SK Korotan nn Rakovniku. V nedeljo 6. morca ob 10 dopoldne se vrši redni občni zbor z običajnim sjx>redom. Če ima kdo kake predloge, naj jtili stavi odboru pismeno do Četrtka. V slučaju nrsklejJČno-sli se bo vršil pol ure kasneje drug občni zbor. Opominjamo klube, da so dopisi SK Korolana veljavni le, čo imajo žig kluba. Tekme bomo sprejemali po možnosti samo pismeno- M \ f ! 1 fflfr^-Mffi P M. K.: Jaz misMrn nate, mati Jaz mislim nate, mati. Vso noč ne morem spati, vso noč iz senc in mraka za tabo duša plaka. B/ez solnca in brez cveta so moja mlada leta. vsi cilji izgubljeni, odkar te ni pri meni. Kot zvezda, ki utrne se v noč in se ne vrne — si tiho ugasnila, me v temi zapustila — — — Jaz mislim nate, mati. Vso noč ne morem spati, vso noč iz senc in mraka za tabo duša plaka. Hrabri lovec Po vasi se je hitro razvedelo, da je stari Matija zopet dobil lov. Govorjenja in smeha ni bilo konca. Domislili so se namreč vaščani, da je dobri Matija pred leti lov že imel, toda oni nesrečni slučaj ga je prisilil, da je obesil puško za vrata. Nekoč je na proži tako sladko zaspal, da mu je puška padla iz rok. Močno hrustanje v zelniku ga je zbudilo. Matija je planil, toda joj, v naglici je pomeril s palico namesto s puško. Seveda je dolgouhec srečno odnesel pele. Bog vedi kako je prišlo vaščanom na ušesa, da je Matija streljal zajca s palico. Naj bo kakorkoli, resnica je, da se Matija od onega dne ni upal pokazati s puško na cesti. >Od takrat je preteklo že nekaj dolgih let, in ljudje so že zdavnaj vse pozabili,« se je tolažil stari Matija in vzel zopet lov, da bi zatrl Kajčji rod, ki mu je napravil toliko škode. Neketja dne proti večeru je stari Matija vrgel puško čez ramo in šel na prežo. Sedol je v travi na robu gozdiča ob svojem zelniku. Napenjal je oči in ušesa ter čakal, dolgo čakal, toda dolgouhea ni hotelo biti. Ciin bolj se je zgoščeval mrak, tem bolj nestrpen je postajal. »So nekaj časa bom počakal, naj pride ali ne,« se je odloČil. Gori v grmovju je nekaj zašumelo, kakor da je veter dvignil šop suhega listja s tal. >Ga že imam!« se je vzradostil Matija in zapieil oči v grmovje. Ob grniu se je nekaj premaknilo kakor črna senca. Matija je dvignil puško, pomeril in čakal, kot bi ne videl razločno. Poleg grma je zopet zašuštelo. — "Dvoje strelov je jeknilo po dobravi. V trenutku je bil stari Matija na nogah, da bi pobral svoj plen,... toda nekaj groznega, pošastnega ga ie vrglo nazaj v travo. N;iglo je vstal in bežal, bežal, da še nikoli v življenju tako. • • * Upehan in razoglav je planil s puško v rokah v prvo hišo v vasi. Ljudje so zmedeni bežali na vse strani kakor pred blaznežem. Matija pa se je onemogel zgrudil na klop in z divjo grozo na obrazu gledal po hiši. Na usta so mu silile pene. Dihal je hlastno, hropečo. Spregovoriti ni mogel, le čudna znamenja je dajal. Ljudje ga niso umeli, preplašeni so se gnetli v veži. Sosede so pritekle spraševat kaj je, če ga je božje vrglo? Polagoma so doumeli, da se je nekaj strašnega zgodilo, toda kaj, niso razumeli. Matija je prihajal počasi do sape. O t) raz mu je bil čudno spačen od groze. Pretrgano je pripovedoval: »Hu-hu-dobca sem ustrelil!« Možakarji so se široko zasmejali, ženske so se še bolj zavzele. Matija je nadaljeval: »Čakal sem v lazu zajca, ki ni i v zeljo zahaja. Kavno domov sem mislil, kar zaslišim šum v grmovju. Pomeril sem in pognal oba naboja. Potem pa se je nekaj visoko vzpelo kakor če se konj postavi na zadnje noge in strahotno zatulilo, da me je zazeblo. Na nebu sem prav jasno, razločneje nego na sliki, videl glavo in dvoje rogov. Sam hudobec je bil, prav razločno sem ga videl, verjemite mi, glavo in rogova 1« Možje so si belili glave, kaj bi moglo biti: zatulilo je, rogove ima; ženske so radovedno čakale, kaj bodo možje uganili. Toda do jasnosti ni prišlo, zato so sklenili, da grodo pogledat v Laz. • » « Kako uro pozneje je skozi temo stopalo pet mož proti kraju hudobčeve smrti. Dolge korake so merili. Dvoje luči jim je razsvetljevalo pot. Molčali so. Vsak je napeto čakal trenutka, ko bodo našli mrtvega —. Nekaterih se je že dotikal strah: »Kaj pa če je...?« Toda pokazati ga ni hotel nobeden, nasprolno še bolj odločno so stopali. Mokri in upehani so prisopihali lc grmovju. Matija je dvignil svetiljko, da bi se videlo okoli. »Nič si ustrelil —k se je pošalil Jerneje. »Kri!« ga je prekinil Matija. Tskali so za krvjo. Kakih dvajset korakov proč od grma je v okrvavljeni travi ležal mrtev — mlad srnjak. » » » Stari Matija je krepko pljunil v roke in veselo naložil na rame ustreljenega hudobca«. V šoli Učitelj: >Ze zopet si prišel brez pero-mlka v Solo. Kako bi vendar imenoval vojaka, ki bi šel brez iiufike v vojno?« Učenec: .Generala, gospod učitelj!« Janko in njegov avSomobil Ko je Janko dopolnil 16. leto, je dobil od očeta darilo, kakršnega si je že dolgo od srca želel. Zaman bi ugibali, kakšno je bilo to darilo, zato vam kar koj povem: bil je to lep nov avtomobil, prav takšen avtomobil, kakršnega imajo odrasli, samo nekoliko manjši je bil. Preden pa je očka Janku darilo izročil, ga je resno posvaril: »Ampak, da boš pazil nanj! Čc mi kakšno neumnost narediš, mi boš moral avtomobil takoj spet vrniti in potem ga ne dobiš prej, dokler ne boš 18 let star. Torej le glej!« »Pazil born nanj kakor na svoje oko!« se je sveto zarotil Janko. Šofirania je bil Janko že vajen. Neštetokrat se ie .bil žc vozil z očetovim avtomobilom, ki je bil seveda mnogo večji od njegovega. Sobranje mu torej ni deblo nobenih skrbi. Ko je oče videl, kako spretno iu strokovnjaško je Janko prvič sedel h krmilu v novi avtomobil, se je povsem pomiril in niti v sanjah mu ni prišlo na misel, da bi se moglo zgoditi kaj hudega. Tri dolge dni je šlo vse po sreči. Janku sc je zdelo, da je v nebesih. Dečkov, ki niso imeli avtomobilov, odslej sploh pogledal ni več, tako se je prevzel. Toda vsaka ošabnost ima svoje meje... četrtega dne, ko je Janko nameraval obiskati prijatelja Zdravka, je pustil avtomobil pred hišo. V svoji brezskrbnosti in bahavosti je povsem pozabil, kaj mu je oče posebno za-bičeval: naj nikoli ne pusti odprtega avtomobila na cesti, da mu ga kdo ne ukrade. In je naneslo tako, da je v hipu, ko je bil Janko v hiši svojega prijatelja, šel mimo njegov oče. Ko je zagledal Jankov avtomobil, si je dejal: »Halo, prepričaimo se, če se kajon drži tega, kar mi jc obljubil!« Stopil je k avtomobilu in poskusil, če je motor zaprt. In je na svojo jezo dognal, da je Janko v svoji lahkomiselnosti povsem po/abil na to. »No, le počakaj, jaz ti bom že pokazal!« je srdito zažugal s pestjo. »Takšno neprijetno presenečenje ti bom pripravil, da si bos enkrat za vselej zapomnil, kdaj si prelomil dano obljubo!« In je sedel v avtomobil in oddrdral z njim po ulici... V trenutku pa, ko je avtomobil zavil za prvim oglom, se je vrnil Janko s svojim prijateljem Zdravkom iz hiše. Prebledel je kot stena, ko je videl da avtomobila ni več na prejšnjem mestu. »Nekdo ga je ukradel!« je zakričal Zdrav-ko. »Ha! Vidiš ga — lamle se pelje nekdo v njem!« »Ustavite ga!« je divje zarjul Janko. »Tatovi! Ustavite ga!« Toda v preclušujočem uličnem ropotu ga ni slišala živa duša. Kaj zdaj? Janko je zagledal v tej strašni stiski na nasprotni strani ulice neki drugi avtomobil, .«i je pravtako stal pred hišo. Prav nič ni pomi-sijnl. Skoči! ie vanj. Mogoče bo šlo, si je mislil — in res je šlo. Tudi ta avtomobil je bil slučajno odprt. Ln, dva, tri — in že je oddrdral za beguncem ... Tedaj pa je stopil iz hiše lastnik tega avtomobila in lahko si mislite, kako se jc prestrašil, ko jc videl, da drdra avtomobil brez njega po ulici. »Stoj! Stoj!« je zakričal na vse grlo. »Ta-tovi! Ustavite ga!« In imel je srečo. Prav tedaj je namreč privolil po cesti stražnik na motorju. Nekaj besedi v pojasnilo in hop! — že ie sedel mož za stražnikom na motorju. Drrr, bitni, bum, drrr...! sta odbrzela za »tatovi«. To je bila divja vožnja! Spredaj Jankov oče, za njim Janko, potem stražnik in lastnik drugega avtomobila na motorju .. Prometni stražniki so na križiščih dajali Janku znamenje, naj ustavi. Janko pa je vedno znova dajal z roko smer, v katero je drdra! prvi avtomobil in še hitreje vozil dalje, j Tako je bil "-limani cetkrat zanisan v »črno knjigo«. i Ljudje so se ustavljali in strmeč opazovali divjo vožnjo. Celo z oken je gledalo nebroj radovednih obrazov na ulico in s strahom pričakovalo, kakšen bo konec ... čez nekaj časa je Janko dohitel prvi avtomobil in mu spretno zaprl pot. In šele tedaj je na svoje nepopisno iznenadenje spoznal človeka v avtomobilu ... »Kaaai?« je vzkliknil. »Ti si, očka?« Toda bilo je prepozno. Jankov oče ni mogel avtomobila tako hitro ustaviti — in bums! — se je zaletel z njim v avtomobil, v katerem je sedel Janko. Oba voza sta se pri tem seveda razbila, Janko in njegov oče pa sta v loku zletela z mehkih sedežev na trda tla ... Medtem je priropotal motor s stražnikom in tujccm na mesto nesreče. Stražnik je skočil z motorja in zgrabil oba — očeta in sina — za vrat. Najprej jima stražnik ni hotel verjeti nobene besedice, ko sta mu zatrjevala svojo nedolžnost. Smatral ju je za čisto navadna tatova avtomobilov. Šele na policijskem uradu, kamor ju je odgnal, se je vse lepo pojasnilo — in bilo je smeha in šaljivih besedi več ko dovolj! Toda kljub temu še dokaj srečnemu koncu, Jankovemu očetu ni bilo prav nič prijetno pri srcu, ko je moral poravnati visoko kazen za prehitro vožnjo in ker se na vse pozive stražnikov nista hotela ustaviti. In potem še stroški za popravo razbitih avtomobilov in tako dalje... ln bolečine, ki sta jih Janko in njegov oče pri padcu iz avtomobila dobila, tudi niso bile mačje solze ... Najhuje pa je bil kaznovan ubogi Janko, ker je očka uresničil svojo grožnjo: vzel mu je avtomobil in dve dolgi leti je moral čakati, da se je smel spet voziti v njem. ZA BISTRE GLAVE Stanko — oko — ena — iskra — ime — travnik — ah — aloja — močnik — in — čeber — lovec — hren — rak — ednina — krava — volk. Postavite te besede v drugačnem vrstnem redu drugo pod drugo tako, da boste iz njih začetnih črk od zgoraj navzdol čitali znan pregovor. Ena od pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado. Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 3. marca t. 1. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo Slovenca i v Ljubljani. Za zidano voljo .Tanko in Metka Janku in Metki je dovolila mama, da obiščeta otroško maškerado v Unionu. Največjo skrb ela imela potem z ugibanjem, kako bi ee oblekla: ali v kuharja ali v dimnikarja ali v paža ali v Indijanca ali v Zamorca itd. Metka je dejala: j Jaz bi bila rada takšna, da me nihče ne bti poznal.« >Veš kaj?«- .se je domislil Janko in se poredno nasmehnil. »Dobro si umi j vrat in obraz — pa te nihče ne bo poznal!« Tončkovo vprašanje. Pri večerji vpraša Tonček očeta: »Očka. kn'ko pa se imenuje klobasa, dokler je še živa?« V šoli Učitelj: ■>Tonček, povej mi kaj o sol mm. < Tonček: "Ni vse zlato kar fw; sveti — tudi solnce ne!« MihŽeva žalost Mihec joka. ' Kaj ee je pn zgodilo?.' ga vpraša dobrosrčni sosed. »Teta Miea Je padla po stopnicah,r zaihti Mihec še huje. '•Nu, saj sem jo pravkar srečal, torej se ni mogla bogve kako udariti. Zakaj potem jokaš?« >Oh saj ne jokam zato, ker se je udarila,« za javka Mihec, »ampak moja sestra je videla, kako je padla n-ti-u, jaz pa ne ...« STRiČKOV KOTIČEK 163. Preljubi Kotičkov stiičekl — Tudi jaz Tc nadlegujem s svojim pisemcev, ki ga — upam — ne boj vrgel v koš. Veš, jaz sem mala Slovenka, a živim zdaj z očkom in mamo v Zagrebu. Ti ne veš, striček, kako je tuknj lepo! Imamo vsnko nedeljo pri sv. Roku mašo in slovensko pridigo in popoldne tudi slovenski krščanski nauk. Moj očka poje na koru. Preteklo nedeljo nas je obiskal gospod pesnik Finžgar. Takrat je bilo toliko ljudi v cerkvi, da bi jo bili kmalu razgnalL Še Ti nas pridi kdaj obiskat! Bomo tudi Tebi napravili lep sprejem. Tepe pozdravčke Ti pošilja Mirica Str lili e I i . učenka III. razr. Draškoričcvc šole. Draga Mirical — O kakšnem nadlegovanju nc more biti uiti govora. Tvojega pisemca sem sc Je prav posebno razveselil, že zato, ker je to komaj tretje pismo, ki sem ga dculej iz Zagreba pre.el. Da ie v Zagrebu lepo, prav rad verjamem. Toda tega, da je 'am lepše kot v Ljubljani, si menda pač ne boš upala trditi. Najlepši krui ua svetu jc za človeka zmerom rodna gruda. pa če je še tako revna in nepoznana. Resnica je: 2a. , , Za Tebe in Tvoje starše seveda to ne velja Kajti vi živite v Širokem krogu rojakov, vsak dan vidite ljube, z-nane obraze, vsak dan se lahko pogovarjate v materinem jeziku, ki ie najslajša godba tega sveta. In celo «lovt*n«':e pridige in slovenskega krščanskega nauka ste deležni in Tvoi očka celo na koru slovenske cerkvene pesmi poje. To je že naravnost imenitma reč! Se postavite Slovenci v daljnem Zagrebu rn «e! Kar se pa gospoda župnika Finžgarja tiče Ti moram povedati, da on ni pesnik, nego. je naš najprifcjuhljenejši pisatelj, nazavednajši slovenski človek, fant od tare, naše gor« list. Pesmi je v svojih mladih letih res koval, pot-m pa ee je ves posvetil pisaniu povesti in ror"«nov iz našega domačega življenja. Prav za prav — p« sc nisi dosti zmotila. Saj je pesnik: tako lepo kakor jo 011 našo zemljo v svojih povestih in romanih opeva, jp menda še nihče ni. Kadar boš velika, čitaj njegovo največje delo, njegov največji roman, njegovo največjo himno naši preteklosti, zemlji naših dedov, naši domovini: »Pod svobodnim s o 1 n c e m !« Bog Te živi Slovenka mala! — Kotičkov s t r i č e k. Dragi moj KotiSkov striček, daj še mene v svoj kotiček. Deklica sem res Se mlada, pišem pa že vendar rada, radovedna sem močno, kakšen pust v Ljubljani bo. Srčno Te pozdravlja Marica Tram-p u i, uče-nka II. razr. vadnice c, šolskih sester v Mariboru. 164. Draga Marica! — Bil pri nas je takšen pust, da je šlo od ust do ust: Prazni žepi, prazna mina, kriza, kriza, kriza, kriza .. . Krofov nič za božji Ion, pustnih Jem pa milijon . . . Bogatini so plesali, da bi revnim pomagali; » piškami so se miatili, morje vina so popili — siromaki pa kot pref lačni so, ojej, ojej.,. Lepo pozdravljena! — Kotičkov stri če k. 165. Dragi kotičkov stiiček! — Dane« Ti prvič pišem. Povedala Ti bom nekaj o naših mucah. Imamo eno staro muco in dve mladi muci. Vse tri dobro vedo, kdaj je pripravljeno kosilo. Ko obedujemo, hodijo okoli mize, nenadoma pa skoči ena od njih na stol. na katerem sedi mama Potem ji sple-za po hrbtu na rame in pogleda, če je kaj za njo na krožn;ku... Stričrk, če imaš kakšne sladkorčke za našo muco, jih pošlji po pošti ali po radiju! Ie lepo pozdravlja čez hribe in doline Anica Rakun, učenka IV. razr. pri c. šolskih sestrah v Celju. Draga Anica! — Ti si mi tička, li! Kar takole na lahek način bi rada prišla do »ladkorčkov! Hoho, kakor da jaz ne bi vedel da -muco slad-korčkov sploh ne jedo — pač pa da jih rada Hžcš Ti, punčka navihana! Ne bo nič s tem, draga moja. Figico Ti bom posla!, pa nc sladkorčkov! O ja, če bi me prosila za knj drugega, potem bi se žc omehčalo moje srce. Sladkorčkov pa jaz nikomur ne bom po5iljal, kajti predobro vem, kako bridko so se sladkorčki nekoč maščevali nad menoj! llru-stal in grizel sem jih v mladih letih toliko časa. da sam z njimi vred tudi zobe pohrustal — zdaj sem pa škrbast, ovbe ... Ti vrača lepe pozdrave čez hribe h) doline Kotičkov striček. 166. Ljubi Kotičkov strifek! — Da si obogatiš svoje ogromno zemljepisn oznanje, Ti povem, kje leži Vransko. Vransko leži v prelepi dolini med visokimi gorami ob državni cesti, ki vodi iz Celja proti Ljubljani. V zgornem delu trga sloji šola, zraven sodnijeko poslopje, v spodnjem delu trgu pa se še bolj postavijo, ker imajo prelepo veliko cerkev 7. visokim stolpom. Kar pa je najbolj čudno, ie to, da je razpeta okoli cerkvc grozna močna in težka veriga. Te prav lepo pozdravlja Angelca Luk* man, učenka III. razr. na Vranskem, Draga Angelca! — Svoje »ogromno« zemljepisno znanje sem s Tvojim opisom obogatd tako, da se zdaj sampmu sebi zdim grozno učen. Z visoko zravnano glavo štorkljam zdaj po Ljubljani in prezirljivo gledam vse one, ki niso tako učeni kot jaz, to se pravi, ki še vedno ne vedo, kje velc-znameniti trg Vransko leži. Jaz to zdaj predobro vem, zato sem prepričan, da se bodo poslej celo Požgančev oča morali odkrivati pred mero j in s mi klanjati do pasu — kakor sem S2 dozdaj moral jaz njim .., Kar se pa one verige tiče, na res nc veni kako in kaj. Morda so jo za'o razpeli okoli cerkve, da bi vam cerkve kdo ne ukral, kali? Če sem uganil, se spodobi, da moji modrosti na čast urno-besno zaploskaš in zakličeš: Živijo! in tako dalje Zbogom! — Ko t i č k o v s t r i č e k. 167. Dragi Kotičkov striček! — Zelo me veseli, da si tudi mo-je pisemce sprejel v svoj kotiček. Zato Ti z veseljem odgovarjam na i voje vprašanje. Vedi: buita repa je prav okusna jed. To je repa, v kateri sc kuha najboljši del svinjskega tnesa. Zdaj pa le prfcli k nam, da Ti postrežemo s to bujto repo! Prepričal se boš sam, da je to zelo dobra jedača. Sprejmi lepe pozdrave od Tvo^e zveste ko-tičlcarice Zore Monhnrt, učenke I. razr d'?, realne gimnazije v Murski Soboti. Druga Zora! — Se ti na moč prisrčno zahvaljujem za prelepi pouk. Kajti ta bujta ropa mi ni dala miru ne podnevi ne ponoči, Venomer in vsepovsod sem moral tuhtati tn «i ubijati glavo, kakšna reč je to ... Zdaj je domovina rečena, in vsak, ki se uiu doslej o bujti repi niti sanjalo ni, bo 00 Tvojem opisu jel cediti sline. In ne rečem dvakrat, da ne bo nekega dne kar s posa-bnim vlakom prisopihala truma lačnih ljudi v Mursko Soboto bujto repo jest, med n'Smi tudi laz — Količkov striček. Čitateljem „ Slovenca " zanedel f o N C. Withe: Na$emniška hiša v Moskvi Kakor vsak inozemec, ki bi se rad za dalj časa naselil v Moskvi, sem izkusil tudi jaz, ka^ ko težko je tamkaj najti stanovanje. Slednjič sem dobil majhno sobo v največji najemniški hiši mesta, ki sem jo delil z mladim bančnim uradnikom. »Jesti boste morali zunaj,« mi je dejal, »a Marfuša tu zraven Vam bo pospravljala soho "lo je priprosta žena z dežele.« Nas:; c!nji dan je prišla — bila je ženska »nekaj ee/ trideset let«, ki je pa bila videti že čez štiri«k-set. Kmalu sem opazil, da je nosila vedno taisto obleko, in to flanelasto bluzo, obledelo krilo in par izhojenih copat. Ko je bila postala Moskva po revoluciji središče Rusije, se je tudi ona s svojim možem preselila iz sto kilometrov oddaljene vasi v mesto. Tu je vedno kaj novega, ne pa tako neznansko dolgočasno kakor na deželi. Razen tega so bili deleži na živežu v Moskvi večji nego drugod in prilike za delo številnejše. V vlažni kleti sta si našla stanovanje. Potem je umrl njen oče, nakar je mati prodala hišo, konja in kravo in se z mlajšo sestro ter njenim najljubšim imetjem — starim ameriškim šivalnim strojem preselila k njima v mesto. Z njenim denarjem je potem vsa družina zamenjala klet s sobo v tej hiši, ki je bila pred revolucijo ena najlepših palač v Moskvi, namenjena za bogate, site trgovce in imovite pri- Eadnike svobodnih poklicev. V sto stanovanjih, i so imela vsako po sedem do osem prostorov, so živele takrat gospe in hčere, ki so naročale obleke iz Pariza. Vsako stanovanje je imelo lastno kuhinjo in ognjišče, na katerem se je dal pripraviti obed z desetero jedrni za 20 gostov. Najemnina za vsako stanovanje je znašala pač pet- do šesttisoč rubljev letno. Danes so dvorišča umazana, nekaj mavčnih soh je padlo z zidov, pod žlebom so videti sledovi krogel, na strehi je zmedeno omrežje anten in nad nekimi vrati na dvorišču visi napis: »Hišni odbor«. Na nekem voglu umazanega kupa opeke visi še en napis: »Skupna jedilnica v drugem nadstropju«. Pred vsakim dvigalom se nahaja masten, zamazan plakat: »Dvigalo ne obratuje«. Dvigala so nabasana s posteljnimi okviri, žinmicami in otroškimi vozički. »Ali v Ameriki tudi tako živite?« je vprašali Marfuša, potem ko je vse sosede natančno opisala. »V tem stanovanju živi šest družin in njihovi stanovanjski tovariši. V moji sobi nas je iestero ljudi, med temi dva otroka. Bogoljubovi — mož, žena in otroci — imajo najboljšo sobo in novo pohištvo. On zasluži veliko denarja. Poleg njih stanujejo Krasovi. Krasov je imel preje ženo, ki jo je pa pred štirimi meseci vrgel' na cesto. To je bivši »beli častnik« — lopov! In potem Blicmanovi. On je jud. Pa saj jc v vsakem stanovanju najmanj po en jud. In r. ihovi umazani otroci! A Blicman je bogat. Njegova žena se vsak dan prepira v kuhinji — trdi. da ji jemljemo petrolej ali milo ali toplo vodo. Zraven nje stanujeta Adamov in njegova >ina — on je železniški sprevodnik in večkrat dalj časa odsoten. In kar počne njegova žena, : dar ga ni doma, je prava sramota. On je član stranke in ima zelo težko službo. In potem še Laptevi — tovarniški delavec. Ti stanujejo zadaj za kuhinjo. Štiri otroke imajo in najslabšo sobo — smrdi.« »Potemtakem je približno 25 ljudi v teh sedmih sobah?« sem vprašal. »Da, in potem so še posli. Tri od teh družin imajo po eno služkinjo. Meni pomaga moja sestra. Kjer je družina, treba imeti posla, da pazi na otroke in hodi stat v vrsto za živila. Poslom se pa godi prav dobro — 15 rubljev mesečne plače in njihova strokovna organizacija izjavlja, da morajo dobiti vsako leto mesec dni dopusta — s plačo. Pa si ga tudi vzamejo! Le poizkusite enkrat, da jih pri tem ovirate, potem Vas spravijo takoj pred sodišče. Spe tu zunaj na hodniku, seveda proti odredbi hišnega odbora. Moj mož jc pa v tem appar-tementu odborov zastopnik, in on pravi: »Nekje morajo pač spati — in potem je že boljše tu zunaj nego pri njihovi gospodi.« Vse to samo zato, ker obubožana vlada ni mogla dovolj hitro graditi, da bi spravila pod streho vse te ljudske množice, ki so se zgrinjale v Moskvo, v središče. Iz manj nego enega miljona sta nastala dva, kakor hitro je postala Moskva politično in gospodarsko glavno mesto dežele. Nekaj zgradb je bilo L 1917. uničenih, mnogo drugih moskovskih hiš so uporabili za razne državne svrhe in za inozemska poslaništva. Iz državne stanovanjske hiše je nastal zunanji urad, drugo krasno palačo so izpremenili v ječo tajne policije. Predmestja, ki nnajo z mestom slabe prometne zveze in malo modernih uredb, so priljubljena samo poleti, tako da stanujeta dva milijona ljudi v samem središču, dočim si vlada prizadeva, da bi usmerila preseljevanje v Moskvo v druga mesta. »Ali je Vaš mož član komunistične stranke?« »Ne, je prelen za to. Dela v uradu in zasluži samo sto rubljev na mesec. Je dober človek, le pije preveč. Enkrat je prišel domov in me tepel. Tedaj sem se dala ločiti. A moja mati je menila, da sem napravila neumnost, moški da so vedno tepli svoje žene. »Stenaj plašč, da bo mehkejši, tepi ženo, da bo voljnej-ša,« to so vedno njene besede. Nikjer mu ni bilo obstanka, tako se je tedaj povrnil k meni. In vesela sem, da je napravi! tako. Poročena sem šest let,..« Bila je gotova s pospravljanjem in odšla je, svareč me: »Zaklepajte svoja vrata. Kjer je toliko tujcev ...« Tako živi večina ljudi v Moskvi — v vsaki sobi po ena družina. Dvatisoč ljudi prebiva v hiši. kjer ijh je bilo preje samo petsto; vsak prostor tega zajčjega gnezda obsega po eno družino. Tod in tam se najde tudi stanovanje, v katerem ima prejšnji lastnik eno sobo zase. So pa še srečnejši ljudje, ki imajo po dve in več sob, a to ne bo niti 20 odstotkov prebivalstva. »Kako si predstavljaš idealen dom?« se je glasil naslov šolske naloge, ki jo je dal neki angleški učitelj v Moskvi svojemu razredu. Eden izmed učencev je odgovoril: »Soba, skozi katero ni treba hoditi tujim ljudem, da pridejo v svojo lastno sobo.« Med taistimi štirimi stenami domujejo drug poleg drugega profesorji, policaji, sprevodniki, gledališki igralci, blagajniki. Biti si morejo popolnoma tuji — in si navadno tudi so, toda vsakdanje življenje vsakega posameznega jc tesno zvezano z drugimi. Ob štirih popoldne se gnete sedem gospodinj ali njihovi posli v vsaki izmed kuhinj, da skuhajo sedmero juh s sedmero različnimi dišavami, ostali prostor pa do zadnjega kotička izpolnuje štirinajst otrok. Ti ljudje so sosedje, pa ne občujejo bogve kake prijateljsko med seboj. Ce hočejo imeti prijatelje, si jih izbero v kakem drugem delu mesta. Življenje v kakem moskovskem stanovanju ima pa šc druge posebnosti. Vsaka soba ima zunanje in notranje okno; okuice zunanjih oken meseca oktobra na slovesen način /a-mažejo in zamaše in za zračenje (kar se pa le redko zgodi) ostane samo majhna šipa. Kurjava v stanovanju, ki ima centralno kurjavo, je urejena po predpisih. Naj bo še tako mraz, pred 15 oktobrom se ne kuri in točno 15. aprila se vsa kurjava neha. Takih malenkosti je veliko. Mleko n. pr. prinašajo kmetice iz okolice v sumljivo sivih vrčih. Pogled na tako ntlekarico, pa mleka ne prevreš samo enkrat, antpak dvakrat. Potciu je ohranjen še en stat običaj: pod je v sobah iz trdega lesa. Vsak mesec pride »vesela duša« z vedrom voska, da tla pološči. Metoda je enostavna: tla se nama-žejo in posuše; potem si mož pritrdi na vsako izmed obeh bosih nog po eno krtačo ter se drsa sem in tja po sobi in tla se svetijo In slednjič hodniki, zastavljeni s kovčegi, košara mi, žimnicami in vrečami — pa ves dan neznanski ropot in hrup: zapiranje vrat, hrupe-nje otrok in ženski prepir. »Ali ste slišali škandal ponoči?« me je nekega jutra vprašala Marfuša. »Bila je ta Židinja, ta Blicinanova. Prišli so bili njeni sorodniki iz Gomela in nekje si je izposodila žim-nice. Sedaj spe Blicmanovi sorodniki ponoči na žimnicah na tleli, podnevi pa spravijo žiinnice na hodnik. Ena žimnica sc je prevrnila in bi bila kmalu ubila malo Mašo Laptovo. Zato smo prisilili Blicinanove, da spravijo svoje žimnice nazaj v sobo. Ce bi se ta ženska le izselila' A v ttj hiši je vedno kak škandal. Adamov prihaja navadno pozno domov in pije rad čašo čaja proti enajsti zvečer. Njegova žena postavi kotlič na Primusovo peč. Trikrat se je vrnila minoli teden čez dvajset minut in našla vodo še mrzlo. Nato je pazila in videla, kako ie prišel notri Blicntanov paglavec, napolnil svoj čaj-nik z njeno vročo vodo, v njen kotličeK pa nalil mrzlo vodo in ga postavil nazaj na peč. To je bil velikanski pob u. . In potem so večni prepiri, kdo bo posnažii hodnik in kopalnico Prav-zapinv bi morale to delo opraviti družine po dr.l' čeni vrsti. A družine, ki nimajo podov, pra vijo: »Naj snažijo služkinje po vrsti, mi bomo pa plačali « Potem se zaradi dela prepirajo med seboj dekleta — pred mesecem dni so se celo zlasale.« »In telefon — vsak ga je iiotel imeti in vsak naj bi plačal zaitj svoj delež. Sedaj pa Iri stranke o plačilu nočejo nič slišati Pravijo: ,Saj ga ne uporabljamo'. Zovejo jih njihovi prijatelji, a kljub temu nočejo plačati, češ: ,Saj ni naša krivda, če nas kličejo naši prijatelji'. Hišni odbor je hotel ta mcscc sklicati sejo, da bi rešil telefonsko vprašanje — zmerom hoče nekaj storiti, ne stori pa nikoli nič! In prepiri zaradi električnih računov. Za celo stanovanje je en sam števec in vsaka soba ima ima enako število žarnic. To na noben način ni šlo. Bogoljubovi imajo denar ter so si nabavili električni grelec za vodo in pa likalnik. Dolgo tega nismo vedeli in smo se čudili visokemu računu. Potem jc pa stara Bogoljubova enkrat pozabila odklopiti likalnik in nastal je ogenj. Sedaj si mora vsak, kdor hoče imeti take stvari, nabaviti svoj lasten števec — to pa stane trideset rubljev.« »In potem mrčes v tako stari hiši, kakor je ta. Dali smo vse zatreti, a vedno znova se jc zaredil. Najbrž od Laptevih — ti stanujejo tako nemarno, in ne moremo jih siliti, da bi snažili. Kupiti si morate prah proti mrčesu. Po vaseh je seveda mnogo slabše, a tudi tu se človek navadi na vse.« (Dalje prihodnjič.) J. N. Usoden vinar HajEije »urice fHiiškigi ii srrntkt;« (i]tem> pristne tn 7. jamstvom razpošilja slarn i ti po/.nana trornlcatambinlc; Stieoan M. GHg, Sisak 950 Na zahtevo pošljemo vsakomur oonik tambnrlo zastonj. Odlikovan s 3zlatimi kolajnami in O ranil Prix- Predtiskana ročna dela za vse! Stenski prti 7 Din. stenski prti, rdeče ali modro obrobljeni, 10 Din, prtički od 1 Din nanrei, blazine milic etc. — Novi vzorci, čist tisk dobro blago M a le it & Miheš, LjafeJjonn Dolea hotela Strti It eli Vezenje zaves, perila monogramov clc Entlanje ažuriranje. — »Breda' žepni robci komad 2 Diu Kar bom povedal v naslednjih vrsticah, je resnična povest mojega lastnega življenja, ki jo povem iz velike želje, da bi vsaj malo popravil, kar sem zagrešil in da bi se drugi iz nje učili. ★ V svojem življenju sem utegnil biti dober, a obenem neobičajuo slab. Otroška doba mi je bila bolj žalostna kakor vesela. A vendar sem doživel pri starših vesele in srečne trenutke, ki so mi vtisnili za vse življenje neubranljivo in neizbrisno ljubezen za dobro in lepo. Po drugi strani pa sem v rani mladosti doživel pohujšanje, ki me je zopet spremljalo kakor neozdravljiva bolezen skozi vse življenje. In lako sem rasel enkrat v grehu in hudobiji, drugič zopet lepo in pošteno. Blodil sem iz dobrega v greh in iz greha v dobro. Bil s-.em večkrat na tem, da že v najranejši mladosti postanem za ved.no pokvarjen izmeček človeške družbe. Ni mi še bilo šest let, ko me je že greh podjarmil in mo skušal ugonobili. Toda brez moje volje in popolnoma nenadoma se je zgodil z menoj — kakor pozneje še tolikokrat — naravnost čudež. Ko mi nekoč otroci niso hoteli verjeti neke laži, sem zavpiJ na zahtevo otrok, kakor je bila med nami navada: »Naj imam sto smrtnih grehov, če to ni res!< A komaj sem to izrekel, mi je postalo neznansko lesno v duši; zgrozil sem se sam nad seboj, zapustil otroke, se zamislil in šel sam vase; jasno sem spoznal svoj greli in njegovo ostudnost. In nikoli več v življenju se zaklinjevanja nisem posluževal. Ko sem obiskoval ljudsko šolo, sem bil nekoč z drugimi učenci navzoč pri cerkvenem opravilu in z njimi vred sem uganjal najdrznejše burke. Kmalu potem pa mi hrez vsakega zunanjega povoda naenkrat stopi pred oči vsa moja hudobija. Postal sem zamišljen, dasi sem bij drugače razigran in lahkoživ do najvišje možnosti; stopil sem v cerkev, goreče molil in bil resen kakor puščavnik. Ko bi bil prod nekaj trenutki videl tako storiti svojega tovariša, hi ga bil gotovo zasmehoval s terci-janom in hinavcem. Še precej dolgo po tem dogodku sem bil kakor izpremenjen, postal sem za nekaj časa vzoren učenec. Po zvršetku ljudske šole pa sem zašel v silno slabo in izkvarjeno tovari-šijo in postal prav in popoln brezverec. Bog in molitev sta mi bila zoprna in nemogoča. Popolnoma sem odmrl vsemu dobremu. Kakor sean pa sam popolnoma pozabil na Boga, Bog name ni pozabil. Ko sem nekoč na prostem legel spat, sem se kar lako ozrl v prekrasno zvezdnato nebo letne noči. Tedaj me je nekaj kakor od daleč — daleč, iz davno pozabljenih dni spomnilo na nekaj, kar mi pa ni bilo čisto jasno. In ko sem zaprl oči, da bi zaspal, mi je nekaj zašepetalo na uho: »Ivan, ne zaspi kar tako, ali ne veš, da imaš tudi ti neumrjočo dušo, ali nisi pravkar gledal v krasno zvezdnato nebo, ali ni to nebo ustvaril Bog, da bi govorilo človeku in ga »pomnilo ua Boga. kadar bi Nanj pozabil?« Nič kaj nisem maral poslušati lega glasu, ki mi je šepetal na ušesa, hotel sem zaspati — vse preveč mi je bil greh že opustošil srce. A glas ni odnehal. Pa sem ga odganjal: »Pusti me, naj zaspim; saj sem še tako mlad in zdrav, kje je še smrt! Smrt — to je zame še pena in dim. Morda bom kasneje kdaj — a to je še daleč za gorami! — mislil tudi na Boga in dušo. Zaenkrat pa fant, kakor sem jaz, s takimi mislimi nima kaj opraviti.« — »No,< mi šepeče glas kakor po radiu, »če že nočeš misliti na smrt in dušo, pa zmoli vsaj en Oče-naš. Ali se spominjaš, kako si včasih molil?« Res sem se začel nekako spominjati; ko sem pa hotel začeti moliti, sem videl, da ne znam več Očenaša. Rekel sem: »Kako pa naj molim, ko sem že čisto pozabil?«- Glas pa je milo nagovarjal dalje: »Poskusi, Ivan, saj poj-de: Oče naš, kateri si v nebesih.. .< Sklenil sem roke in polagoma, trudom a spravil skupaj Očenaš. Ko sem odmolil, sem si dejal: »To je pa le od sile, da sem bil celo Očenaš pozabil!« Zopet sem šel vase, se efcesal in se vrnil na pravo pot — žal, ne trajno. Življenje me je še mnogokrat videlo v grehu in zablodi. A vselej, kadar sem mislil, da zame ni več rešitve, me je spomin na ta izredna notranja doživetja vselej zopet vzpodbudil in mi pomagal kvišku. Veliko sem poskusil v nadaljnih letih, stal mnogokrat na robu popolnega propada, a po čudni sili sem bil vedno obvarovan najhujšega. Vse to sem povedal, da bo lažje razumeli mojo nadaljno zgodbo. S štiriindvajsetimi leti sem se oženil, in zopet lahko rečem, da sem bil v zakonu srečen in nesrečen, včasih dober zakonski mož, včasih pa lahkomiseln do skrajnosti. Na srečo ali nesrečo sem dobil ženo, ki je moje slabosti hitro opazila in mi jih na skrajno oster način očitala. Bil je med nama večer prepir, vendar sovraštva ni bilo, ker niti prepira ne bi bilo treba, če bi bila imela oba saj malo potrpljenja drug z drugim. Kakor v otroški, deški in fantovski dobi sem prehajal tudi v moški dobi iz dobrega v slabo, in tako se je moralo zgoditi — dasi vsega nisem bil sam kriv — da sem gospodarsko popolnoma propadel. Sam sebi sem dejal tako-le: Res, da v gospodarstvu nisem imel prave skušnje in izvežbanosti in mi je šlo veliko v izgubo, vendar, da sem popolnoma propadel, je največ, krivo lo, da v treh letih nisem šel skoraj nikoli k maši. Bil sem sicer ob nedeljah dovolj zaposlen, n \'endai bi bil mogel bolj spoštovati nedeljo in praznike. Največ pa, in o tem sem trdno prepričan. ni i je škodovalo, ker sem bil globoko razžalil nekega duhovnika. Pri neki prireditvi je bilo potrebno, da vsak udeleženec nekaj prispeva za omenjenega duhovnika. Jaz pa in še nekaj tovarišev smo vrgli po vinarju, tako da mislim, da ni dobil skoraj nič. Iu če ue bi bili dali nič, ne bi bilo to tako žaljivo za duhovnika. kakor pa da smo vrgli vinarje kakor v zasmeh. In pa če bi bili to storili drugi, ki so bili očitni nasprotniki, duhovnik golovo ne bi bil niti malo užaljen, saj je poznal zagrizenost nasprotnikov. Ker smo pa lo storili ta-korekoč njegovi prijatelji in somišljeniki, si je lahko misliti, kako ga je to bolelo. Kolikokrat sem že mislil ua lo s pekočim obžalovanjem, in še danes se ini smili, in ko bi še živel, bi šel k njemu in ga iz vsega srca prosil odpuščanja; le žal, da je že davno umrl. Prosim pa zato vse gospode duhovnike odpuščanja, ker še-le sedaj prav spoznam ono razžalitev. Duhovniki potrebujejo za svojo vzvišeno službo opore v ljudstvu. Saj je bil celo Božji siii žalosten, kadar je videl svoje učence mrzle in tope ali ko ga je zavrglo judovsko ljudstvo. Kako pa naj ne bi bil žalosten ubog človek duhovnik, ce ga tisti, ki jih ima za prijatelje, zasmehujejo. Jn če je med našim Ijud-slvc-m prislovica: Po dobrih duhovnikih vera gori, po slabih vera doli, ni nič manj resnično tudi to. da izkvarjeno, nepoboljšljivo Ijud. stvo uničuje duhovnika duševno v toliki meri, da mu izkoplje prezgodnji grob ali na ga iz-kvari, kakor je samo izkvarjeno. Vsi nasprotniki duhovnikov, če so drugače pošteni, naj vedo, da je duhovnik samo ubog človek, izpostavljen strašnim duševnim bojem in da ni na svetu večjega dobrega dela, kakor pomagati duhovnikom vršiti nalogo, ki so si jo naložili. Vsak pa naj ve, da ni bolj nevarnega posla, kakor zaničevati duhovnika. Jaz sem to bridko izkusil, kajti še skoraj tisto uro, ko sem razžalil duhovnika in mu v zasmeh podaril vinar, sem utrpel na svojem premoženju veliko škodo. Sploh od takrat nisem imel več sreče. Č® sem kak dan veliko zaslužil, sem naslednji dan še več izgubil. Na meni se je dobesedno uresničil izrek: Ce bi vrgel v zrak zlatnik, bi padel na zemljo vinar. Skrunjenje nedelje in zasmehljivi vinar duhovniku, to se je tako maščevalo nad menoj, da sem postal s številno družino berač. Moral sem iz rodne hiše z otroci in ženo pod tujo. borno streho, brez vseh sredstev in zaslužka. Kupa trpljenja pa še ni bila polna. Kmalu po izgnanstvu z rodne domačije sem dobil službo daleč na jugu. V nadi, da bom mogel svoji družini služili vsakdanji kruh, sem potrošil zadnji denar za vožnjo. A ko sem dospel na mesto, je bila služba že oddana drugemu. Sedaj je v mojem srcu prekipela gren-kost, v njem je zavihral črn obup. Odšel sem na most nad reko, pogledal v valove in si dejal: »Hladu, hladu meni! Samo čez ograjo, pa me bodo zagrnili valovi, konec bo goljufivih nad in prevar in tisočerega gorja. Vse, česar si še želim, jo hladen grob tu doli... In ta mi je dosegljiv, nič drugega ni treba, kakor da se poženem čez ograjo.. .< Tedaj pa se je nenadoma oglasil iz cjtro-ške in mladeniške dobe znani mi fajinstveni glas, a obenem so mi stopile pred dušne oči nepopisne slike: natančno sem videl svojo ženo, bolehno in bledo, okrog nje pa so se žalostno stiskali otroci. Glas pa je govoril: »Ali vidiš. Ivan, svojo ubogo, nesrečno druži-nico? Poglej, kako strta je žena, in kako se ozirajo po tebi nedolžni otročički... Cez par dni jih bo dosegla vest o tvojem samoumoru in kaj potem? Ali imaš potrtim, da izvršiš to dejanje, ali se ne bojiš, da le hladni valovi ie reke ne bodo hoteli sprejeli in te bodo vrgli iz sebe, saj se tudi mrtva narava zgrozi nad človekom in pravijo, da se včasih celo kamen zjoka.« Gledal sem in poslušal in se zdrznil. Bilo mi je, kakor da bi se prebudil iz omotice, in dejal sem: »Res, tudi valovi te reke nimajo moči, da bi mi prinesli hladu in umirili vihar v mojih prsih.« Glas pa je hitel: >Ivan, ne bodi, ne bodi! Saj nisi danes okusil kapljice opojne pijače, vendar nisi trezen. Kai pa zato, če te je podjetnik imel za norca, le zvabil daleč od doma, potem ti pa rekel, da si prepolno prišel. Tisočim drugim se dogaja enako, pa zato še niso na smrl obupani. Glej, zdrav si in močan, znaš tudi nekaj in svet je velik in zaslužka za pridne ne manjka. Zaupaj v Boga — kar si prestal, je le majhna kazen za tvoje grehe. Vedno si se imel za junaka — daj, sedaj pokaži svoje junaštvo!'; Glas je utihnil, slike so izginile, meni pa se je v prsih polegel vihar, prijetno hladno mi je velo okrog čela, boj je bil dobojevan. Zopet sem v nekaj trenutkih postal drug, nov človek. Zaželel sem si dela, truda in trpljenja, in za vso nesrečo, ki me je bila zadela, se niti zmenil nisem več. Pogumno sem začel novo življenje, preskrbel družini kruha. Niti svetovna vojna, ki sem jo vso prebil na najnevarnejših frontah, me ni uničila, dasi je smrt kosila tovariše na levo in desno in mi je viselo življenje neštetokrat na lasu. Zdrav in nepo-habljen ter duševno veder sem se vrnil k družini, dasi sem seveda tudi jaz prejel od nje svoj zvrhani delež in spomin. V pomnoženi družini živini sedaj srečno, hvala Bogu, čeprav mi seveda tudi sedaj ne manjka oblačnih dni. Dodal bi rad tej svoji popolnoma resnični povesti samo še par misli. Zgodba mojega življenja — zgodba posameznika je zgodba človeštva vobče in najdemo jo na vsaki strani zgodovine. Dokler narodi spoštujejo božje zakone in žive v prijateljstvu z Boaom. so srejV / John Galsworthy: TSho snubljenje Konec. >Ne morem si misliti, da nu boste kdaj odpustili,« je dejal ,fou mračno. »Zakaj pa? Saj mi je silno všeč.« »Zelo ljubeznivi ste; toda strašno Vas mora zebsti. Tu — vzemite moj jopič.« Hotel ga je sleči, a ona je izjavila: Če to storite, pobegnem v gozd iu potem bom v resnici zašla-« Jon si je jopič zopet oblekel. »Mogla bi bila biti tudi katera izmed Blairovih deklet,« je rekel. »Ali bi Vam bilo ljubše?« »Zaradi Vas seveda. Kar se mene tiče, pa nikakor ne.« Obrnila sta so drug nasproti drugemu, tako da sta se goreča konca njunih cigaret skoraj dotikala. Toliko, da je videl njene oči, in čisto določno je čutil željo, da bi ji položil roko krog vratu. Ta želja se je zdela povsem naravna iu položaju primerna — pa seveda človek kaj takega ne stori. »Vzemite košček čokolade,« je dejala Ana. Jon je samo malo pokusil, ostalo je spravil zanjo. »To je pravo pustolovstvo. Čisto tema je. Če bi bila sama, bi se bala — zdi se, kakor da bi utegnilo tu strašiti.« »Duhovi starih Indijancev,« je mrmral Jon. »Samo da ne verujem v duhove.« »Če bi bili imeli črno pestunjo, bi vanje verovali.« »Ali ste jo Vi iineli?« »Seveda — imela je žametno mehak glas. Tipamo starega črnca, ki je bil v otroški dobi se suženj. To je daleč naokrog najboljši črnec — sedaj mu je že skoraj sedemdeset let in ima Čisto bele volnaste lase.« »Vaš oče se vendar ni bil mogel udeležiti meščanske vojne.« »Ne, pač pa oba moja deda in praded.« »Tn koliko ste stari Vi, Ana?« »Devetnajst.« »Jaz triindvajset.« »Povejte mi vendar kaj o svojem domu »a Angleškem.« »Sedaj ga nimam več.« Pripovedoval ji je zgodbo svoje mladosti, nekoliko popravljeno, in imel vtis, da zna sijajno poslušati. Potem jo je prosil, naj mu še ona pove svojo zgodbo, in ko je govorila, se je vprašal, če mu njen glas ugaja. Govorila je nekoliko za-tegnjeno in nejasno, vendar ji je zvenel glas mehko in izrazito. Ko je bila s svojo priprosto povestjo pri kraju — saj doma še ni bila nikoli zapustila — je zopet zavladal molk, dokler ni Jon dejal: »Polu osme je. Pogledal bom, če je pri konjih vse v redu. Potem boste morda malo zadremali.« -rrtrSel je okrog griča, dokler nI prišel do l&ttj, pri katerih se je kratko porrtudil, pomenkujoč se z njima in gladeč jima nordrvi. Topel zaščitniški čut se je prebudil v njem. To je bilo ljubeznivo dete in hrabro povrhu, obraz, ki ga ni bilo mogoče tako kmalu pozabiti in za katerim se je mnogo skrivalo. Zdajci je zaslišal njen glas, ki ga je tiho, kakor da bi se sramovala, klical: j Jon, oh Jon!« Dotipal se je v temi nazaj. Stegnila mu je nasproti roke. »V resnici me je strah! Ta čudni šelest! Kar spreleta me.« »Postalo je nekoliko vetrovno. Sedla bova in se s hrbtom nasdoniln drug na V mojem varstvu ste!« Odgovorila je z lahnim vzdihom in vstala. Pretegnila sta svoje zaspale ude in gledala v beloblesteči, skrivnostni gozd. »Samo poglejte. Ana! To je v resnici gomila. Tu je steza v kotanjo, kjer smo imeli piknik. Sedaj moreva pot izlahka najti.« »Da,« je dejala s povdarkom, ki si ga'ni znal razjasniti, šla sta h konjema, ju odvezala in vzjahala. Skupno bosta sedaj našla pot. Krenila sta dalie in jezdila vštric. Jon je dejal: »To je bilo nekaj, na kar bom tiiislil.« >Da, tudi jaz se bom vedno spominjala na to.« Poslej nista več govorila, razen če sta se posvetovala zaradi poti; toda o tern sfa si bila kmalu na jasnem in v kratkem skoku je šlo dalje. Na igrišču za polo, tik pri hotelu, sta prišla iz gozda. »Pojdite sedaj notri in pomirite svojega brata. Jaz oskrbim konja in pridem za Vami.« Ko je prišel v vestibul, je naletel na Francisa Wiimota samega; bil je še v Jabaški obleki in delal čuden obraz, ne ravno Sovražnega, a tudi nikakor ne prijaznega. »An« jB sla gori,« je rekel »Zdi se, da nimate po eb-no razvitega čuta za orientacijo. Bil sem v resnici v skrbeh;« »Zelo mi je žal,« je odgovoril Jon osramočen. »Nisem bil mislil na to, da sta konja tu še tuja.« »Nu dal« jc odvrnil Francis \Vilmot in skomignil z ramami. Jon je mladega moža trdo pogledal. »Upam, dn ne mislite, da sem pot namenoma zgrešil. Zdi se vsaj »ako. kakor dn bi tako mislili.« Zopet je Franci« \Vllniot »komigml z rumeni. »Oprostite,« je rekel Jon, »a po vsej priliki poc^abljate, da je V ana sestra dama in da se človek nasproti dami ne obnaša kakor lopov.« Francis VVilmot ni odgovoril; stopil je k oknu in gledal ven. Jon je bil resno hud. Menda ni bil neotesan z Ano? če — potem Sedel je na naslonjalo nekega stola in bil ne-nadotna zelo utrujen. Sedel je povešenega pogleda in temnega obraza. Vrng vzemi to fante! --! Glas za njim je dejal: Saj nisem tako mislil. Res mi je žal. Bilo je le zaradi »trabu Dajte mi roko!« S hitro kretnjo mu je prožil Jon svojo desnico, stisnila sta si roke in trdno zrla drug drugemu v oči. »Biti moralo hudo zdelani,« je pripomnil Francis VVilmoi. Pojdite z menoj v mojo sobo: imam nekaj pijače. Dal sem požirek tudi Ani.« Šla sta gori. .Ton je sedel na edinem stolu, Francis VVilmot na postelji. »Ana mi je rekla, da Vas je prosila, če jutri ne bi holeli iti z nama. Trdno upam, da to storite..; »Silno rad.« -To je imenitno!« Pila sta, nekoliko kramljala in kadila. Lahko noč!« je iznenada rekel Jon in vstal. »Če sedaj pri priči ne grem, bom tu zaspal.« Zopet sta si stisnila roke in Jon je rrnia- Kurenčkuva Nežha ma tud beseda Jest sm kar tnal šnofala, de se u Ou-stlne fržmagal in dc se u čez tu gor držu, ke sm mu zadnč u »Sluvence« negau plač zasedla. Ampak, de u tku strašn razkačen, :n prot en dam clu, ke b mogli nit vnder kulkr-tulk rešpekta, pusebn prot meti kt suprog držaunga uradnka, b s pa nkol na inislela. Tu je ja čist navaden člouk brez vsake ma-nere. Sej b mogu vnder že sam vedet, u kakšna kulubocja me uja moj eksperimenti putun-kal, de s na um mogla iz te šlamastike drgač vn jjumagat, kokr de um hitr prusila jaunast, ne nej m nkar več na pišeja in nejme pr gmah pesteja. Noja, zdej je že kar jc. Ampak jest s um že zainerkala tega grubjana. Dobr se m pa le zdi, de je Gustl enkat soja ta prava larba pukazu. Zdej saj vem pr čim de sm. Se mojmu može se je tku fržmagal, ke jc bran negave grubost, da je ton prec Gustlna na dtiel poklicat. Jest sm mu kumi ubranila, ke sni se bala, de b se na prehladu, ke je glih tekat tku mraz prtisku. Ke se je spet ma! bi tigrel, se je pa negava jeza uhladila. Tku de za enkat ni blu iz duelam nč. Gustl b mogu tud tu pumislt, de se taka rečna sme ženskam zamert. ženske maja ja zmeri prednast, zatu ke se jm za usaka reč bi medi. Sej (u ker mam dons za puvedat je tud ena bi nujna zadeva. Ke pa na maram de b spet kašn kumflikt iz tega vn pršou, pa raj mal pučakam, de um na vrsta pršla. Sej ženske je že vojska navadla putrpc-žtivasl, ke srna ceu teden mogle hodet j>red mestna aprovizacija čakat na krumpir, nazadne ga pa še dtible nisma, ke sa ga tist, ke sa mel aprovizacija čez sami puhrustal. Jest sm pr krumpiri že zmeri skus padla. De se pa na bo ta reč, ke ja mam dons za puvedat, jireveč zaulekla, nej pa raj k.nr prec pu-vetn, de sm dubila le dni spet en pisni ud tistga generaloberderehtarja Žvircata, kc m je že tud zadnč ud fabrikantu tku lepu pisu. Pisu in je pa zdej tkula: lmjočih korakov odšel v svojo sobo. Zaspal je v hipu. Naslednje jutro so vsi trije odšli skozi Kolumbijo in Charlcsčou v domači kraj NVilmoto-vih. Posestvo je ležalo ob ovinku rdečkaste rčke in obdajala so ga bombaževa polja in močvirja, h katerih so se dvigali vedno zeleni, nielanholični hrasti; venci florldskega mahu so se vili od veje do veje. Stara suženjska stanovanja, ki šo jih sedaj uporabljali samo za pasje hleve, so še stala. Na obeh straneh dvonadstropne hiše. ki je bila zelo potrebna novega belila, so vodile lesene stopnice do prostrane, z glicinijami prerasle verande. Sobe so potekale druga v drugo in na stenah so viseli stari portreti pokojnih \Vilmo4ov in de Frevilles-ov. Črnci »o opravljali svoje delo in govorili na svoj pohlevni, zategnjeni nnčin. Jon, vsa tri in pol leta, ki jih je prebil v Novem Svetu, še nikdar uj bil tako srečen, kakor sedaj. Ob julrih je pohajal s psi po soln-ru ali skušal pesniti, kajti oba mlada \Viimo-ta sta bila zaposlena. Po kosilu je jezdil z obema ali pa samo z Ano daleč okrog. Zvečer so sedeli pred kaminom, v katerem so vsak dan v mraku zakurili. Onadva sta ga učila igrati na črnski ukuleli, ali pa jo Francis govoril z njim o bombaževih nasadih; po onem Irenutku sovražnosti sta bila s Francisom najboljša prijatelja. Z Ano sta malo govorila med seboj; zdelo se je, da ju je zopet obvladal molk. kakor takrat, ko sla sedela v temi ob vznožju indijanske gomile. Toda on jo je skrivoma opazoval in vedno znova skušal ujeli t is! i resni, omamni, pogled njenih temnih oči. Bolj in bolj se mu je »lela drugačna nego vsa druga dekleta, ki jih je bil doslej spoznal, modrejša, molčeč-nejša in trdnejšega značaja. Tako so potekali dnevi na toplem solncu in večeri pred kaminom z dišečimi poleni. Njegov dopust se jc bližal kraju. Sedaj je znal igrati na ukuleli iu zraven so peli nabožne črnske pesmi, pesmi iz operete »Koza Marija« in iz drugih nesmrtnih skladb. Prišel je zadnji dan in Jon se je čutil nesrečnega. Naslednje jutro zarnna naj bi se vrnil k svojim breskvam v Souihera Pines! To popoldne, ko sta zadnjikrat jezdila skupaj po posestvu, je bil molk med njima skoraj nenaraven; ona se je celo izogibala vsakemu pogledu nanj. Z obupom v srcu se je vrnil Jon v svojo sobo, da bj se preoblekel. Bil si je že na jasnem o tem, da bi jo rad vzel s seboj, in menil je, da ve, da ona ne želi iti z njim. Kako zelo bo pogrešal pogleda teh oči, ki so se tolikokrat ozrle nanj! Zejalo ga je, da bi Ano poljubil. S 2. Z 0. Z. Prodaja deželne pridelke, žilo, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-ialno in specerijsko blago, kmetijske siroje in orodja, umelna gnojila, cemenl, premog ild. Prvovrstna moli® iz nMna rorgacs, MMm fopola, fc stolno m z&ogi. • Asfn, Neška, kua jirauš k tem, ke sm t un-kat pisu, de za iabrikante ni treba prrejat dobro delneh plesu, ke te s uja znal že sami |)umagat iz gespudarske griže tku al tku. Tu sin t j>a pu-zabu pr|)ount, de s tud zavle štacnarju, kramarju in drugeh takeh, ke nč na delaju, ampak sam pre-dajaja tist, kar sa druh naredi, ni treba pusebn glave belt. Tud te maja soje furtlne kuku se da tud pr griž preleterat. Sej s mende brala u časnkih, kua je pugruntu generalštab iblauskih štacnarju in drugeh takeh, ke sni že gor puvedu. Ta generalštab je pugervu ud ush sojeh pudložnku, kc maja u drausk banuvin soie kramarije in brajna-rije, de morja 17. februarja use soie uslužbence in uslužbenke, če sa tud magari u služb /e jiedeset let, pustaut na cesta, druh dan pa spet ket nuvince nazaj uzet, ke le na ta viža iohka pr griž neki prefeteraja. In tu se more strit usak let na ta dan. Na ta viža jm na u treba dajat več pu zakone predpisaneh urlaubu in tud drugeh dubroi, kc slišja pu zakone starejšem uslužbencem, na morja bt nkol več deležen. Ti uš rekla ta nar bi gvišn: • fej te bod!« Pa tu ni »fej te bod«. Tu je na use plati h nuc. Štacnari tija lepu neki prefetcr.il, usluž- » benci uja pa zmeri mladi ustal, tku dc jm na u treba jt nekol u j>enzjon. Tu sa dobr pugruntal, pa b ja lolika še bolš. Jest na vem, a res u celmii tem generalštabe ni mibenga brihtnega človeka, de b predlagu de morja tud usacga učenca al p* učenka prec še tist večer, kc u frejšprehan, pustaut na cesta, drug jutr ga pa spet na nou za učenca gor uzet. Na ta viža b naredi še velik veči prefit. Rokacmok — Žvirca«. Vite, tule m je spet pisu 2virca. Ud enga gc-ueraloberdcrehtarja »ud ni druzga za prčakval, ke »ak gespudi na puznaja druzga, ket sainga sebe. Men se pa taka reč grauža. Sej sma vnder usi Ide. Skoda. Bulš b blu, če b bli uranc. ke urana uran saj uči na izkluje, člouk pa kumi čaka, de jh čluvek. Sej gesjHide bane se tud ta knif na dupade, zatu sa »ud reki, de iz te moke na bo kruha. Men se pa usa »a reč zdi use glih precej - Kcne, punavad stop usak zakon u ve- ljava s tistem dnevam, ke ga ubjauja »Službene nuvine« — rtf ■ u j. V"1 »v ,-.«v"\\ u«. . - Vrti ,lo" V.'I - . !i»j\m -» s* & »L - - c-^.ifc-.ji - v »- -I- . k. f- - i »<- r. -rt 1 I^ I/, d."- ^ K. N. Zelo otožno prevzet je šel doli in sedel v ležalni stol pri kaminu; igral se je z uhlji psa prepeličarja in gledal, kako se je v sobi polagoma mračilo. Morda niti ne pride, da bi zadnjikrat skupaj pela. Morda jo bo videl samo še pri skupni večerji in ne bo imel več prilike, da bi ji razkril svojo ljubezen in slišal od nje, da ga ona ne ljubi. Obupano je mislil: »Sain se™ kriv —- norec sem bil, da som molčal: vse priložnosti sem zamudil« V sobi je poslalo tako temno, da jo je razsvetljeval samo ogenj v kaminu, in pes je zaspal. Tudi Jon je zaprl oči. Bilo mu je, kakor da bi potem lažje čakal — čakal na najhujše. Ko je oči zopet odprl, je stala pred njim z obema in-slrumentoma v rokah. »Ali marate igrati, Jon?« »Da,« je odvrnil Jon, »igrajva. To je zadnji pot.« In vzel je ukulelo. Sedla je na preprogo pred kaminom in začela uglaševati svoj instrument. Jon «e jo spustil poleg psa nn tla in začel uglaševati svojega. Pes jo vstal in zbežal ven. »Kaj naj pojeva?« »Jaz ne bom pel, Ana. Pojle Vi in ja?. Vas bom spremljal.« Niti pogledala ga ni! Še pogledati ga ni hotela! Bilo je vsega konec! Kakšen tepec io bil! 1 1 Ana je začela peli. Bil je priprost napev — klic v gorah iz »Koze Marije.« Jon je prebiral strune in pesem mu je šla do srca. Izpela je do konca. Potem je začela peti pesem iznova in njen pogled je splaval k njemu. Ljubi Bog! Si da j ga je v resnici pogledala! Ni smela videti, da je opazili Bil je prelep — ta dolgi, globoki pogled čez ukulolo. Njegova in njena ukulela sta se ločili. On je neumno stvar spustil iz rok, in nenadoma se je po kolenih splazil k Ani ter ji položil roko okrog vratu. Tiho je nagnila glavo na njegovo ramo, čisto tako kakor takrat ob indijanski gomili. On je približal svoje lice njenim lasem. Dišale so jio senu kakor tedaj. In kakor takrat v mesečini je tudi sedaj obrnila svoj obraz proti njemu. A topot je Jon poljubil njene ustnice. Inserirajte v »Slovencu"! SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZKBDNO UOODNIB OENAB KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNB PUBJ K. T. D. ▼ LJUBLJANI KOPITARJEVA 0LICA 0 n. NADSTROPJI BDI Naš domači zdravnik J. B.-H. O drgalkah je bilo pisano že zadnjič in povedano, kdaj je operacija potrebna. V vašem primeru se je vnetje drgalk ponovilo že dvanajstič, dasi so bile že dvakrat operirane. Ne morem si prav predstaviti dejanskega stanja, če sta bili odstranjeni goltni drgalki, se pač ti dve ne moreta več vnemati, pač pa mezgovno staničje, ki je v goltnih stenah in na jezikovnem korenu, prav tako se še vnema nosna drgalka in njeno obližje. Ce je organ ali organski del odstranjen, ni vedno bolezen zatrta. Časih so rezali ljudem ude, če je na njih tuberkulozno obolela kost ali sklep, dandanes zdravijo človeka zoper tuberkulozo in mu puščajo bolni ud, ki marsikdaj popolnoma ozdravi in se usposobi za rabo, poprej so menili, da se da z izrezanjem ozdraviti želodčni čir, dandanes vemo, da se tudi po uspeli želodčni operaciji čir ponavlja v želodcu in črevesu, če ni primernega zdravljenja s hrano in zdravili. Tako je tudi z drgalkami... Nož je izvrstno in časih neobhodno zdravilo, a ne vselej in zoper vse bolezni. Posvetujte se z domačim zdravnikom, kako se dajo take zastarele bolezni če ne že odpraviti pa vsaj njih hujša ponavljanja preprečevati. Ista. Zdravljenje po sili je navadno za nič. Ce dekle gre k zdravniku nerado in jemlje zdravilo nerado, kako naj ji pomagam, ki se spuščam v neznane mi zadeve nerad? Pojdite z dekletom k zdravniku sama in razložite mu, kar mu dekle bržkone ni povedala, pa bo stvar kmalu v redu. Se ista. Glavobol preprečevati kmetskim ženam, ki ga dobe o perilu in morajo na žgočem solncu pleti, žeti, grabiti in druga poljska dela opravljati, zna morda kak čudodelnik, jaz ne, ki vem samo toliko, da se žena o tistih časih ne sme lotevati težjih, napornih ali drugače neprimernih opravil. Vem tudi, da je naša žena na kmetih zares trpinka, vredna pomilovanja, a mnogokrat brez nujnosti, saj tudi naši dedci, kakor so in >mo trdi, vendar niso in nismo vsi tako trdosrčni, Ja ne bi kaj zaleglo, če bi žene odpirale zagrajo ivojemu jeziku — o pravem oasu. M. M.-M. Vigantol je zares učinkovito sredstvo proti rahiti ali angleški bolezni, a postaja nevarno, ker se zavoljo pretirane reklame v poljudnih časopisih vporablja preko potrebe. Že večkrat sem imel spore z nerazsodnimi materami, ki so hotele za svoje dojence to močno zdravilo v preprečevalne svrhe proti rahiti, ki se ni niti napovedovala, nekajkrat sem že videl otroke, ki jim je nepremišljeno rabljeni vigantol škodoval. Veljaj torej pravilo, da ne rabite vsega, kar vtegne temu ali onemu otroku koristiti, marveč samo ono, kar je dejansko potrebno. Vigantol je močno sredstvo, ki naj se ne rabi kar tjavendanl V strokovnih listih berem že dve leti poročila o škodah takšnega izvora. N. N.-Lj. O umetnem hranivu, ki se bere o njem toliko reklame po časopisih in koledarjih, naj vam povem svoje »odkrito« mnenje? Saj je bilo že tolikokrat pisano o teh stvareh na tem mestu! Za danes naj vam povem zgodbo, ki sem jo sam doživel. Pred četrt stoletja se je brala v vseh časopisih, tudi medicinsko strokovnih tistih, vsiljivo kričeča reklama za »puro«, tekoče meso. Prišel je tudi k meni zastopnik tiste tvrdke, ki je s svojim izumom »puro« osrečevala trpeče človeštvo, mi ponudil vzorce dragocenega izdelka in želel moje pohvalne izjave o njem, saj se je že na tisoče zdravnikov prepričalo o čudovitem učinku »pura« na bolnike in rekonvalescente. Strme-čemu možu sem odklonil oboje, vzorce in izjavo, češ da ostanem v svoji praksi pri mleku in jajcih, ki mi jamči za njihovo pristnost mati priroda, da se poslužujem doma napravljene mesne juhe in v potrebi tudi doma sveže napravljenega mesnega soka in da zato ne bom priporočal nikomur »pura«, ki je morda kaj vreden, a gotovo za 1000% (en tisoč odstotkov) predrag! Ni trajalo niti dve leti, ko je slavni preparat »puro« izginil, ker so kemiki po takrat izumljenem načinu preiskave dokazali, da ni bilo v »puru« niti trohice mišičnih beljakovin, marveč samo izvleček iz juhe in zelišč z jajčjim beljakom. Kako je sestavljen ta preparat, ki o njem sprašujete, ne vem m me ne zanima, priporočam ga jaz ne nikomur, manj premožne pa svarim pred njim zaradi pretirane cene. Ce grem jaz na Šmarno goro, jo udarim najrajši peš, o blatu in prahu se vozim z železnico ali tramvajem ati kvečemu z avtobusom do vznožja, kdo drugi meni, da je dolžan sebi in svojemu dostojanstvu, da si najme kočijo ali avto za tak izlet. Vprašanje je, kdo ima od izleta več užitka in kdo bo vžival take izlete več časa... I. D.-Lj. Odgovor radi starostne cneinogtosti da vas je razžalil, ker da vam podtikam v njem nizkotne želje in namere, ki jih nimate in niste imeli v boljših letih, hočete samo vedeti, ali se da postarnemu možu pomagati, da bi mogel še kaj duševno delati in se bolj prosto gibati. — Morda se res nisva prav razumela, zakaj sredstva in operativni načini, omenjeni v vašem pismu, so pač taki, da merijo na poživitev spolnega področja in ga tudi začasno dosezajo, hkrati s to poživitjo se opaža tudi neka telesna pomladitev in dušna osvežitev, kajpada prehodna in v nezanesljivi obliki. Ce sem ta nesporazum zakrivil jaz, potem mi oprostite osoren nasvet! Da se dajo starostne nadležnosti omiljevati, ustavljati in do neke mere preprečevati, nam priča vsa zdravstvena zgodovina že od najstarejših dob. Sredstva v te svrhe so različna, prehrana je največje važnosti! Hrana bodi pičla in priprosta, dandanes pravimo polna vitaminov. Vživajte o-rej manj redilnih hraniv in še ta v presni obliki! Skrbite za zadostno gibanje na prostem, slabo vreme, majhno trganje ali drugačna nadležnost naj vas ne ovira! Če imate kaj sredstev na razpolago, pojdite v kakšne »pomlajevalne« toplice. V tem oziru sluje Gastein po vsem svetu (pa tudi radi nezaslišanih cen), samo nekoliko manjše vrednosti je cela vrsta domačih toplic z radioaktivnimi vodami. A. R.-S. Nepodpisanemu »naročniku« Pravni nasveti Dedna pravica žene. A. Š. M. Vprašate, če žena kaj poJeduje po možu in koliko če so otroci in če jih ni. — Žena ima zakonito dedno pravico po možu. ako je ta umrl brez oporoke. Če žive zapustnikovi otroci (ali njihovi potomci), podeduje žena eno četrtino zapuščine. Če pa otrok oziroma njihovih potomcev oi, so poleg žene zakoniti dediči roditelji ali, če teh ni, njihovi potomci t. j. bratje in sestre zapustnika. V tem slučaju podeduje žena polovico zapuščine. To velja tudi za dedno pravico moža. Razen dednega deleža dobi preživeli zakonec tudi premičnine, ki spadajo k gospodinjstvu, poleg zapustnikovih otrok pa le, kar je njemu samemu potrebno. Kakor navedeno, ima preživeli zakonec gornjo dedno pravico le, če ni oporoke. V vsakem slučaju pa mu gre iz zapuščine toliko, kolikor je potrebno za njegovo dostojno vzdrževale. Na vprašanje, kako se izroča puee6tvo in o izročilnih po>odbah, ni mogoče na tem mestu v par stavkih odgovoriti. Tako pogodbo boste v slučaju potrebe itak delali pri notarju, kjer boste lahko zvedeli kar želite. Dediščina po brata. K. M. Brat se ni vrnil iz voine in je bil proglašeni mrtvim. Vprašate, če ima sestra pravico do njegovega posestva. — Če je brat proglašen za mrtvega, se mora vršiti o njegovi zapuščini zapuščvnaka raziprava, na podlagi katere se zapuščina razdeli med dediče. Če ni testamenta, nastopi dedovanje po zakonu. Ako je brat zapustil otroke, bodo dedirči otroci. Če ni otrok, so dediči starši in sicer vsak do polovice, ako oba živita. Ako starši ne žive. ali ako živi samo eden od rajih, pripade zapuščina njihovim potomcem torej bratom in sestram zapustnika. Le v tem slučaju bo torej dedinja sestra. — Pišete, da bi omenjeno sestro ljudje radi spravili pod ku-ratelo m ji posestvo vzeli. Če ni zakonitih pogojev (umobolnosti. slaboumnosti, zapravljivosti itd.), 6e ne more nihče postaviti pod kuratelo. Zato v takem slučaju sodišče skrbno preiskuje, ali so dani pogoji za to. Če je predlog na kuratelo stavljen iz nagajivo«ti, naj dotiona ženska to pri sodišču pove in navede priče, ki jo po7_naio. Posestvo sc tudi preklicanemu ne more odvzeti, ampak ga ima upravljati skrbnik pod nadzorstvom sodišča. Navadno se odda v zakup. Spor radi pota. I. B. B. Že čez 50 let ste uporabljali pot. Novi mejaš pa sedaj zožuje pot na ta način, da ob kraiu koplje jame in polaga debelo kamenje. Kako to preprečiti. Občinske komisiije se dotični posestnik ni hotel udeležiti. — Pozovite ga, da jame zasuje in kamenje odstrani; če tega ne bo hotel storiti zlepa, ga lahko tožite. Mejniki. J. B. S prejšnjim posestnikom sta iporazumno postavila mejnike, ki jih pa no do 1.5 at. vodijo plin v predmestja, na deželo, kjer postavljajo »plinske transformatorje«, t. j. uravnalce pritiska ter odtod razvodijo plin v cestno omrež'e. Tako sem videl v okolici Dessaua kmečke žene, ki so kuhale s plinom. Ker je cena plina magnet za konsumenta, zidajo v omenjenih državah velike moderne plinarne. Prvotno mnenje v Nemčiji zgraditi centralno plinarno na ozemlju premogi kopov zaradi znižanja prevoznih stroškov za premog se je po preračunanju izjalovilo, ker zapadejo stranski produkti suhe destilacije premoga, t. j. koks, katran itd. prevoznim. En",ko bi podražili ceno plina dragi plinski daljnovodi, v katerih bi se za radi sigurnosti ne mogel zvišati pritisk do dovoljene maksimalne vrednosti z ozirom na material cevi. Zato gradijo plinarne v preračunanih medsebojnih razdaljah, tako da ne izpade nobena skupinska plinarna iz meje cenega plina. Medsebojno so zvezane z daljnovodi, da dmga drugi v slučaju preobremenitve dodaja plin. Na ta način je doseženo dvoje: prvič konsum plina ni v nobenem krogu katerekoli skupinske plinarne odvisen od kapacitete dotične plinme, drugič pa so s tem krožnim sistemom zaradi cene plina mati rane vmesne plinarne izven skupinskega omrežja. Prisiljene so ustavili svoj obrat ter odkupiti plin, katerega prodajajo svojim odjemalcem, od družbe, lastnico skup. plinarn. Naša obrt in industrija še zelo malo upo-šlevata prednosti plinskih aparatov. Danes, ko zahteva kupec cenen in soliden izdelek, bi bilo priporočlj ivo, da se posveti več ptižnje prednostim oziroma zboljšanjem, ki so v zvez: k plinskim obratovanjem. Nemčija nam je v tem pogledu lahko za zgled. Velikost naše plinarne z eno velemestnih nam najbolj predeči plinovnik. Plinovnik ljub- ljanske oziroma mariborske plinarno vsebuje ca. 2500 do 3500 m* plina, dočim ima Gas-betriebsgesellschaft v Berlinu plinovnik z vsebino KiO.OOOm3. Ali teistno omrežju: pri nas ima največji premer cevi 250 mm, v velemestih so premeri glavnih cevi 1000 mm. M. Š. Praktični nasveti Pripravimo semena! Čas je, da pregledamo svoje semenske zaloge in ugotovimo, kuj je dobro in kaj ne, katerih semen treba nanovo poskrbeti. Kaljivost semen je različna; nekatera semena kale samo kratek čas, druga ostanejo živa do deset let in dlje. Mnogo je odvisno tudi od tegu, če semena pravilno hranimo. Kaljivost preizkusimo nn ta način, da posejeino 50—100 semenskih zrnc v posode, v katere smo nutresli vlažne zemlje, peska ali tudi žaganja. Posode pokrijemo s kosi stekla, da vlaga ne izpuhti prehitro, in postavimo v topel prostor. Če treba, posetve ponovno nekoliko poškropimo z vodo. V par dneh se seme na>-ne in vzkali ter nam je mogoče natančno ugotoviti dobro ali slabo kaljivost. Seme kupujmo vedno le najboljše vrste in pri popolnoma zanesljivih tvrdkah, nikoli pa ne na trgu otl neznanih oseb. Zlasti ne kupujmo objedenega, izvotlenega graha, saj je jasno, da tak griih po pretežni večini ni kaljiv. Pri setvi se večinoma greši na ta način, da pregosto sejemo. Veliko rastlinic se sploh ne more dovolj krepko razviti in je tako seme zavrženo, zraven pu čas in trud. Sejmo kolikor mogoče redko in smno toliko od vsake vrste, kolikor bomo potrebovali ali porabili. Semena glavna te solate gre 800—1200 zrnc na en gram, zelene približno 2000, majorana celo 6000, fižola pa samo 1—2. Na kvadratni meter moremo posejati raznih vrst zelja in ohrovta, potem špiuače in zelenih kolerabic do 5 gramov, radiea, črnega korena, redkvice, luka, čebule do 2 grama, korenja, rdeče pese, kumar, moto-vilca, peteršilja I gram. Fižola in graha sadimo po 12 gramov na 1 kv. meter. Zelo je priporočljivo sejati v vrste; ne le, da imajo rastline pri taki setvi več duška za zrak in solnce, marveč moremo v slabi zemlji jarke posebej pognojiti in tako zagotoviti po-setvam potrebno hrano. Tudi pletev je lažja Jedilnik za marec (Dr. Krekova meščansko-gospodinjska šola v Zg. Šiški pri Ljubljauii) Ponedeljek, 20. februarja: Kosilo: Ječ-menčkova juha — Svinjska pečenka, bela polenta in krompirjeva omaka — Ocvrta jabolka. — Večer j a : Nadevani krompirjevi cmoki in solata. Torek, 1. mana: Kosilo: Jetrni vložki nz. goveji juhi — Prekuhana govedina v omaki, pra-žen krompir in solata — Rižev narastek z jabolki-. — Večerja: Jabolčni pečenjak in vkuha. <*"•!• Sreda. 2. marca: Kosilo: Ragu juha — Telečji zrezku, prazen riž in krompiirjeva šolala — Po-sipanka. — Večerja: Krompirjev golaš. Orehove rezine. Četrtek, 3. marca: Kosilo: Ocvirkov štrukelj na kostni juhi — Sarma in zabeljen krompir — Penjavine (kremove) rezine. — Večerja: Široki rezanci z gnatjo in solato. Petek, 4. mana: Kosilo: Opečene žemlje v jabolčna juhi — Zrealu iz 6uhih gob in mrzla fi-žolova omaka — Sirova pogača. — Večerja: Mlečna kaša — Sadje. Sobota, 5. man a: Kosilo: Zd robov j cmoki na kostmi juhi — Sočna pečenka, kruhov cmok v prtiču. parmezanovi kolački — Lahki flancati. — Večerja : Rajželjčev pečenjak in solata. Nedelja, 6. marca: Kosilo: Močnali vložki na juhi — Ledvična pečenka, vinska omaka, polo-ščen krompir in sirovi upognjenci — Tirolski štrukelj iz krhkega testa. — Večerja: Ocvrti mo žgani, solata — Škofov kruh in čaj. Modne novosti Spomladua obleka: rjavo krilo in jopica .z kasha naravne barve v obliki raglana. Zraven rjav pas iz irhovine in šal iz rjave svile. Obleka v obliki plašča iz kasha; ovratnik in pas bele barve. Vsaka beseda 50par ab prostor drobne vrstice 1 SODin Nd|mdn|Si znesek 5Din. Oglasi nad 9vrstic se računajo višje Zaoglase slro qo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrsttcd2Din.Najmanjši znesekiODin.Pristojbina za šifro 2 Din Vsak oglas treba plačati pri naročili *— na znaml luuin.KriMojDtnci za 5iiro c. oin vsak oglas treba plačati pri lu.Na pismena vprašanja ociqovarjamole,čejc priloie mka. Čekovni račun Ljubljana 10 3'i9. .. - * ... Prireditve Beseda samo 50 par »Danica« v Hrušici le danes vabi na igro, ki io priredi 6 marca ob 16 T domu v Hrušici pod naslovom »Kapelica na Gori«. Lepe predstave ne zamudite! I! Muibeiiccto Beseda samo 50 par 30.000 Din kavcije položim za mesto lesnega manipulanta, skladiščnika aH Šoferja. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »30.000« St. 2352. Boljša kuharica Jeli mesto k boljšemu samostoj. gospodu ali kaj sličnega. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2393. Izprašani kurjač t večletno prakso išče caposlitev. Ponudbe na Martin Tramšek, Fram. Brezplačno grem nekaj časa v trgovino meS. blaga. Ponudbe pod »Zmožen 2508« upravi »Slovenca«. Mizarski pomočnik 22 let star, samec, prost vojaščine, želi mesto v samostanu ali zavodu. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2442. Gradbeni tehnik z večletno prakso išče službo. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Prvovrstna moč« št. 2610. Pek predpečnik išče mesta. Naslov jx>ve uprava pod št. 2657. Starejša gospodična trgovsko izobražena, išče mesto v trgovski hiši kot prodaialka ali gospodinja. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiva« št. 2602. Boljše dekle z gospodinjsko šolo gre brezplačno k majhni meščanski družini ali samostojni dami. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj ali pozneje« 2616. Mesto čuvaja, šoferja želi Velkavrh — Polhovgradec 40. Deklica z dežele •tara 15 let, zdrava in Močna, z dobrim spričevalom, išče mesto učenke v trgovini z mešanim blagom. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 116-2513. Iščem službo sluge ali kakršnokoli stalno zaposlitev. Večje kavcije ( zmožen. — Ponudbe na ; upravo »Slovenca« pod »Zanesljiv« it. 2501. Službo ša farja ali hišnika iščem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod šl. 2122. Potnik v Sloveniji jako dobro vpeljan, išče artikel v manufakturi, speceriji ali galanteriji. Cenj. ponudbe pod značko »Agilen potnik« št. 2579 na upravo »Slovenca«, Bolniška strežnica Zeli službo k onemoglim ljudem. — Ponudbe na opravo »Slovenca« pod »Vešča« št. 2569. Dekle ftče mesto v trgovini. Zna tudi kuhati in šivati. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2414. Iščem zastopstvo ea Maribor ln okolico. -Ponudbe pod »Zastopnik« H. 2474 na upravo »Slovenca« v Mariboru. Strojnik in kurjač mlad, samski, izprašan, Izučen strojni ključavničar, zaposlen več let pri večji lesni industriji — zmožen vseh popravil pri strojih za obde-Ssvanje lesa in zaposlen pet let kot tkalni mojster — samostoino nadzoroval različne statve za izdelovanje naitežiih jadrovin, cd navadnega platna do fineiših tkanin, iSče primernega nameščenja. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mojster« št. 2272. 1 -- -- šofer išče službo. Ponudbe ooti »Sofer-kovinar« St. 2360 , na upravo »Slovenca« Dekle z dežele vajeno šivanja, se želi izučiti v trgovini z mešanim blagom. Naslov pove uprava »Slovenca« pocl št. 2227. j Beseda samo 50 par i Posredovalnica Ogrinc Miklošičeva c. 28, nujno rabi več natakaric, kuharic in služkinj. Dobro, pošteno dekle z dežele, vajeno vseh do-mačih del ter se mora razumeti nekoliko pri kuhi, kakor tudi na vrtu — starost 24 do 28 let — sprejmem. Ponudbe pod »Priprosta« št. 2416 na upravo »Slovenca«. Služkimjo-sobarico vajeno tudi vrtnih del — sprejmem. Ponudbe s prepisi spričeval in navedbo plače pod »Trgovina« št. 2398 na upravo »Slov.«. Starejše dekle za kmečka dela in navadno kuho se takoj sprejme. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 2332. Mesarskega vajenca takoj sprejme Skrbinšek Josip, mesar in prekaje-valec v Ptuju. Tovarn, ravnatelja se išče za večje podjetje v Jugoslaviji, ki je dober organizator in je že vodil samostojno večja podjetja. - Vprašanja in oferte pod »Tovarniški ravnatelj št. 2008« na inseratni oddelek »Slovenca«. KriZnarfefi argumenti drle! Trgovec Križnar je poklical poslovodjo v pisarno. »Sklenil sem, da bomo odslej stalno oglaševali tudi med malimi oglasi!« mu je dejal. Ali se Vam zdi dovolj zanimiv tale oglas, ki sem ga pravkar sestavil za »Slovenca«? »Nič mu ni očitati! Toda zakaj bomo oglaševali tudi med malimi oglasi?« »Prvič radi tega, ker so mali oglasi tako poceni, da so skoraj napol zastonj, drugič pa radi tega, ker mali oglasi ne iščejo toliko odjemalcev, kakor iščejo odjemalci male oglase! Mali oglasi so idealen regulator med rinillirlK-Jmi in n,-,imr"i(.nn.i„n.-.-. I/«. ___ tn Ta ofl-las v rubriki »Obrt« stane 18'50 Din. Računano po prostoru. oglasih. Kdor mora računati z dinarji se mu zato še ni treba odreč novi spomladanski obleki. Na izbiro po najnovejši modi ugotovljene obleke. Najnižje cene obro no plačevanje I Križnar. S 25.000 Din pristopim k že vpeljanemu podjetju. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Sodelovanje« štev. 2377, Družabnik s sodelovanjem in kapitalom do 20.000 Din za rentabilno industrijo - se spreime, - Ponudbe pod »Trgovsko izobražen« št. 2620 na upr. »Slovenca«. jmn z malimi oglasit' Služkinjo ki zna kuhati meščansko hrano in opravljati vsa druga hišna dela, pošteno in res čisto, sprejmem v stalno službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2496. Čevljarslri pomočnik izurjen, trezen, pošten — dobi stalno mesto za delovodjo pri novo ustanovljeni čevljarski obrti. Zaslužek neomejen. Potrebna garancija v denarju ali pa v garancijskem pismu. Resnične ponudbe poslati pismeno na trg. zastopnika Preseka 4, p. Središče ob Dravi. Več prodajalcev, prodajalk, zmožnih samostojno voditi podružnico, sprejmem takoj v stalno službo. Prednost oni, kateri so vsaj malo verzi-rani v prodaji čevljev. Kavcija potrebna. Ivan Prešern, tovarna čevljev, Kranj. Zaslužek i Beseda samo 50 par Visok zaslužek nudimo inteligentnim osebam vsakega poklica, ki bi hoteli poleg svojega dela prevzeti poverjeni-štvo za fin predmet. To delo je vsakemu stanu primerno in se ga lahko vrši v svojem kraju. Dopise na upravo »Slovenca« pod »Kultura*. Znamke za odgovor! Beseda samo 50 par Izjava! Izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih naredila moja žena Ma-riia Elikan, Rudnik 57. —-Josip Elikan, krovski mojster, Ljubljana, Orlova 17. Podpisani preklicujem, da ni resnica, kar sem govoril zoper Ivano Dov-žan pred njenim možem, zato obžalujem, ter se ji zahvaljujem, da ie odstopila od tožbe. Jožef Steg-nar, Tržič. Nekadilec si v petih dneh po moji metodi. Stane samo 4 Din. Saperc, Straža, Dolenj. je, ako že danes pišete- po novo, veliko kolekcijo sukna in kamgarna za fine moške in fantovske obleke. — Izbira ogromna in cene že od Din 34'— naprej. Obleke se izgotavljajo tudi po meri v lastni krojaonici. Dojenčka sprejmem v oskrbo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 2516. Beseda samo 50 par Brezobrestno posojilo Malega otroka takoj sprejmem v oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2573. Informacijski zavod obl. konc. I. Merčun, Zagreb. - Reprezentanca za Slovenijo J. Stuhec, Maribor, Gregorčičeva ul. 6, za sodne in izvensodne poravnave z upniki, moratoriji, informacije o premoženjskih in drugih razmerah posameznikov, in-kaso vseh vrst terjatev, posojila na hipoteke in proti poroštvu ter posredovanje pri vseh kreditnih transakcijah. Trgovski dom Siermecki, Celie it. 18 Cenik in vzorci zastonj! Kako se naučim esperanto? — Tozadevna pojasnila daie Golobič Peter, učitelj, Jesenice, Gorenjsko, — Priložite znamko za odgovor. Beseda samo 50 par Dijaka-sostanovalca sprejmem k osmošolcu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2560. Dve prazni sobi i Enosobno stanovanje skupno ali celo stanova- oddam v Sp. Šiški, Kam-nje oddam. Cankarjevo j niška ulica 288. nabrežje 23/11. '--- Stanovanje Stanovanje sobo in kuhinjo oddam. Dvosobno stanovanje suho, z vsemi pritiklina-n j r/» mi, išče dvočlanska stran- Beseda samo 50 par Ua april aIi maj v bližini Ceste v Rožno do- dveh sob s pntiklinaml Dmvlje 135. Rokova pot se odda mirni stranki----- P od rožni kom, Ječna pot Dye mcbliranj sobi —-----j v vili Bežigrad 12, strogo Dvosobno stanovanje \ separirani, r lastnim klo- s pritiklinami oddam ta- i T fprho' P'mom in i . i <,, , J , elektriko, se odda ene-koj. Ježica 83. poleg avto mu, dvema £o,pr>dZa, gospodičnama ali zakonskemu paru. Mala sobica se odda. Sv. Petra cest« št. 52. postaje »Aleš«. Stanovanje enosobno oddam. Ciglar-jeva ulica 19, Moste. Stanovanje eno ali dvosobno s pritiklinami iščeta mlada zakonca za takoj ali pozne- lino ali na Mirju. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro: »Mirna stranka« št. 2120. Lepo opremlj. sobo solnčno, takoj oddam gospodu. — Rom, Poljanski nasip 8/1. Mizarskega vajenca takoj sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. - Ivan Perovšek, splošno mizarstvo, Šmarje-Sap, Dolenj. Dobro računarko s 4000 Din kavcije sprejmem v trgovino Ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Vestna« št. 2475. Mesar, pomočnika dobrega, poštenega, sprejmem takoi. — Naslov v upravi »Slovenca« pod _št. 2526. Krojaški vajenec s hrano in stanovanjem v hiši, se takoj sprejme. Ostalo po dogovoru. Anton Šorn, Kranj, Savsko predmestje 57. Izjavljamo, g. Maurice Cerar ni Stanovanje 5 sob z vsem modernim siavuno-Kreuitni zadrugi, rienorna plačila ali skle- komfortom, v sredini me-zastopstvo »Tehna«. Ljub- pati kakršnekoli kupčije v ! sta. se odcla s majem liana, Mestni trg 25,'L — našem imenu. - General-! "932. Pojasnila pri upravi Iščemo poverjenike! '--1 — •*• » li>n .. T* ^ V.__ T " t «• » i v i ni v> ■ je. - Ponudbe na upravo I >r. . . , »Slovenca« Pod »Točen Trisobno Stanovanje plačnik«. za maj odda Tribuč — Glince, Tržaška cesta 6, telelon 2605. Oddam krasno, kletno, opremljeno sobo z 2 posteljama: za Bežigradom, Einspiler-jeva 25, Vila Krek, Stenotipistinjo 11.000 Din posojila — vknjižba na prvo mesto kmetije z zidano hišo, na najugodnejšem cestnem križišču, ponudite upravi »Slovenca« pod »Naši starši« št. 2531. Auto. last. Oskar Sc''mitt, Dunajska cesta 86. »Slovenca« pod št. 2415. Stanovanje soba, kuhinja, pritikline, takoj oddam. Val. Vodnikova 15, Zelena jama. Stanovanje soha in kuhinja se odda poleg remize Zg. Šiška 176, Kosovo polje. Trisobno stanovanje s kopalnico, verando in drugimi pritiklinami — se odda za maj v Udmatu, Ciglarjeva ulica 18. Nemeblovana soba se odda gospodu. Cena 150 Din. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 2504. Sostanovalec se sprejme za 130 Din. Pasar, Gosposvetska cesta lOTV, levo. Stanovanje dvosobno, suho, prostorno, s pritiklinami, vrtom, visoko pritličje ali I. nadstropje, iščem za zmerno ceno. - Plačam za nekaj Potnike sprejme Družba »Tehna«, Mestni trg 25 I. Natakarico katera je vajena kuhe iu nemščine, čedno in pošteno, iščem. Samo zgoraj omenjene se naj zgla-sijo na upravo »Slovenca« pod »Mlajša in zanesljiva" št. 2511. Varuhinjo-služkinjo k 2 fantkoma, pridno, vestno, z dobrimi priporočili, veščo šivanja, išče za takoi dr. PuSenJak — Cerknico. 24,000 Din ________ . ... posojila na prvo mesto ""na ska e. 36. urno v strojepisju — po ■ „, ; j i p . me°}.° Prva oHast koncesioiiimna Pro možnosti vežbano že v i . ? P°SCSt V bh" notarskih in odvetniških 1 T~ sP^,mem uienccv vsaki 4l>. • ■• — vsled smrtnega slu- | Stanovanje _______________ Beseda samo 50 par dveh sob, kabineta, ku- mesecev naprej. Ponudbe , j hinje, pritiklin — ugodno!na upravo .Slovenca' pod Ctuneroftova SofersKa šoia odda- Val- V°dni,t°va 28- "Tr!* " Dve sobi iščem isnu. - nacam za nenaj z.aradf oddaljenosti se-mesecev naprej. Ponudbe °aniega stanovanja od __________ CI i , n r .i rt_ ■ II. I!___' Dostojna fanta se »prejmeta na hrano in stanovanje — brez separatnega vhoda. Vprašati v upravi »Slovenca« Maribor. Gospod se spreime na stanovanje. Smigoc, Slovenska ulica št. 28, Maribor. poslih, išče Notarska pisarna v Višnji gori. Dekle pridno in pošteno, ki zna kuhati — sprejme takoj čaia. Vrednost desetkrat višia. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Odkritosrčnost« št. 2532. -----,, Posojilo 4onrra drUŽ-ina' vFldČ/ ' 100-150.000 Din - iščem r^;?aUpoednšifro°n"^ ™ «» ««'- Din« št. 2551. Zobotehnika spretno moč, sprejmem. Dr. Ivan Oblak, zobo-zdravnik, LJubljana. Natakarico takoj sprejmem. Naslov v upravi »S!.« pod št. 2435. Vrtnarja Zelena jama. Stanovanje Čoferska Šola I zakonca z odraslim si-. , I nom, v bližini tehn. sred- oblastv. koncesijonirana, nje Jole s j. aprilom, naj-I. uaberščik, bivši komi- kasneje s 1. majem. Na-sar za šoferske izpite, tančne ponudbe z najniž-Liubliana, Dunajska c. 31. j0 najemnino in pogoji rrihodnji redni tečaj se (ne po dogovoru) ter ali l,D__„i„k ----Proti menicam in meseč- ! P"čne 1. marca. ! je v stanovanju elektr. P°£Ia'> pod š,fro ->400 nemu odplačevanju 2000 ; v . .-T.-- j razsvetljava, vodovod in Din. Ponudbe na upravo ^ VaJenKC glasOVlTja parket, takoj na naslov: ci i .. - : - t ». . .. Al.ih. llanak, Kočevje. . ,------| Stanovanje obremenjeno z dolgovi in : IzkusCn inštruktor j dv0. a!i trisobno, z bal- sc hočete rešiti dolga — j poučuje nižjegimnazijce konom, s 1 aprilom odpišite na upravo »Slo- klas. gimn. Ponudbe na dam, Prešernova 20 — Stanovanje sobo in knhinJo, v bližini 3 velikih sob, kuhinje in Krištofa ali Tabora -pritiklin, iščeta solidna j iščeta dve osebi. Naslov ----- _ _ j—i:— v upravi »Slovenca« pod št. 2365. . „a upravo: - " ----1- | »Slovenca« pod št. 2559. ; spreime Jemec, Ljubljana, ; Kolodvorska 23. Ako je vaše posestvo venca« pod šifro »Gospodar« št. 2558. Družabnik upravo »Slovenca« j*«d »Uspeh« št. 2598. Predavanje o reji malih živali in o Zelena jama, s kapitalom de 10 000 Din u ,Ki' maiin zivau in o samskega, z dobrim spri- : za rentabilno podjetje in ' varstvu ptic ob času va-cevalom, sprejmem. Hra- s sodelovanjem se sprej- 'enja priredi Društvo Zi- na in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. — F. Slamič, Gosposvetska 6. Mlajša sobarica oridna, ki je že služila, .-> sk 5pr«j- ■ —uiusivu ci- me. Ponudbe upravi »Slo- valica« v nedeljo 6. mar-venca« pod št. 2426. jca ob 10 dopoldne v go- -r----! stilni Novi Svet, Gospo- Družabnika jsvetska cesta v Ljubljani. Člani in ljubitelji vab- Stanovanje štirisobno, z vsemi pritiklinami, Gledališka ulica, oddam za maj. Vprašati palača Viktoria. Potnik dobro npelian in zmo ka"riie, z lastnim avto moHlom, prevzame za stoostvo večie in uoelja nc tovarne za celo drž« vo. - Ponudbe poslati n« Upravo »Slovenca« pod »Zanesljiv promet« 2613. 7 vpel jvo sirovega pletar-stva v hisi. Zajamčen za-,lu/e« ca IKKi l»ln ntrsefno. I<«r prevzamemo izgotovheno blago plačamo m u Je k aa platen e in doelavimo v izdelavo preo 1'iSite Se dane« pn brezplačne prospekte na Domala Plelarska industrija, II. |, Josip kališ, Maribor, Trubarieva i. ia nemški konzulat v Sarajevu. Iffllll lieni. Tri mesece Stanovanje dvosobno, s kabinetom, parkelirano, z vsemi pritiklinami, se odda z marcem. Klunova ulica 7, Kodeljevo. za dobro idočo trgovino . sjusua, in ohrt se spreime. Sode- vešča likanja in ljubite- i lovanje dobrodošlo, a ne 'jica otrok, dobi mesto s ! Pogojno Potreben kapita! t. marcem. Znanje nem- j 5,1000 Din. Ponudbe pod P« govorile srbohrvatsko ščine pogoj. - Ponudbe s ! »Spccialna trgovina« št. a'> nemško! Instrukcije iz prostorno in zračno spričevali, sliko in pogoji 2626 nasloviti na podruž- vs®k predmetov. - Naslov • ■ • • -,., „—»'■' '------° nico »Slovenca« v Celju. Dvosobno stanovanje od- Družabnika (-co) z 120.000 do 150 000 Din ---- kapitala sprejmem k do- Ljubljana, Mestni trg B/II, bičknnnqnpmi! dnhrn imn- otvori zadetkom marca II. v upravi »Slovenca« v Mariboru. Krojno učilišče, da takoi za 500 Din Roje, vila Jančigaj, Celovška cesta 114, četrta hiša od mitnice. Stanovanje 2 parketirani sebi, kuhl- bičkonosnemu dobro upe- ,jn«am.«n mnrca n. /. parketirani sebi, kuhi- lianemu podiotiu. Ponud- '"•ezplnčni tečnj prtkrafe- nja, shramba in predsoba l be je poslati nn upravo ""V za krojače, šivilje so oc]dft v novi hiši. Pre-»Slovcnca« pod -Ploga . 1,1 nesivllje. Priglasite se. šernova „iica 2, 7eiena 1 It 2614. pravočasno! jamlL, Sotnčno sobo opremljeno, z elektriko, oddam za 200 Din gospo- urada — a pritiklinami, blizu mestnega centra. Ponudbe »Državni uradnik brez otrok« St. 2638 na upravo »Slovenca«. Opremljeno sobo s posebnim vhodom, na Mirju, blizu elektr. ure. oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2637. Sostanovalec du. Naslov pove uprava se sprejme. Rozman, Can-»Slovenca« pod št. 2519. karjevo nabrežje 7/II., d. Prazno sobo s prostim vhodom oddam. Naslov v upravi »Slov.-pod št. 2631, Stanovanje išče starejša gospa. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Gospa« St. 2410. Om»6je.. Solnčno sobo Odda se lepo opremljeno, separi- ! dobro vpeljana trgovina z rano, s parketom, elektr in vhodom s stopnišča -takoj oddam na Rimski cesti 2, levo, II. nadstr. Oddam sobo lepo, svetlo, mirno, par-ketirano, separatni vhod, v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2608. Prazno sobo oddam s posebnim vhodom. Društvena 27, Novi Udmat REALITETNA PISARNA JOZE GRAŠEK LJubljana, Kolodvorska 24 posreduje pri oddaji in pri najemu stanovanj, ima na razpolago več stanovanj v Ljubljani in okolici. mešanim blagom v centru Ljubljane pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe aa upravo »Slovcnca« pod .Redka prilika« št. 2450. Mesnico vzamem takoj v najem. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2228. Trgovino s skladiščem - v bližini Vodnikovega trga oddam v najem. Naslov v upravi pod št. 2633. Hišo z vrtom T Ljubljani kupim za ceno do 400.000 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Nova hiša« št. 2413. —— novozidano, dvodružinsko ugodno prodam. - Simon Gregorčičeva ulica št. 7, Zelena jama. Hišico z vrtom najraje na vzhodni strani Ljubljane aU pa 800 m? stavbnega prostora — kupim. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2493. Načrte, proračune izdeluje »Tehna«, Mestni trg 25/1. Prodam hišo štiristanovanjsko, 10 let davka prosto, 4 kuhinje, 8 sob, parket, elektrika, vodovod, za 240.000 I)in. Povšetova 39 (siva hiša), Kodeljevo. Gostilne, trgovine, mline, žage, pekarije, vile, šabesso tvornico, prodaja Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. Prodam hišo pritlično, v kateri je vpeljana trgovina, z vso zalogo in inventarjem, v trgu pri cerkvi v Savinjski dolini. Sprejmem tudi solastnico, samsko, z najmanj 30.000 Din gotovine. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 2588. Svoj lasten dom s pripadajočim vrtom je želja vsakega skrbnega očeta. V najkrajšem času lahko to dosežete. Pišite na upravo »Slovenca« pod šifro »Dom« št. 2557. Stavbne parcele 2500 m', tik postaje Polj-čane, naprodaj. Naslov: Krašovic, Poljčane. Dva velika lokala (skladišča) suha, po 4X5 metrov, oddam v bližini Vodnikovega trga poceni v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2609. Lep ulični lokal na Aleiksandrovi oesti se takoj odda. Vprašanja pod »Ulični lokal« ŠL 2662 na oglas. odd. »Slovenca«. Pletilno podjetje kompletno opremljeno, 8 stanovanjem, se odda za Beseda samo 50 par j več let v najem, erent. tudi proda. Ponudbe je Več pisarniških sob poslati na upravo »Slovenca« pod »Dobro upe- v 1. nadstropju v Gledališki ulici 8 o d d a takoj skupai ali posamič Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. ljano« št. 2612. Poslovni lokali I. nadstropju se oddajo Beseda samo 50 par takoi v najem. Vprašati na Dunajski cesti št. 29. Pisarniške prostore oddam. Dalmatinova ulica št. 11 Stavbna parcela 1400 m' naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod ŠL 2438. Dobro idoča gostilna i prometna točka nad Tr- I bovliami, četrt ure od j rudnika, se radi preselitve odda v najem ali proda. Hiša z dvema gostilniškima sobama, kuhinja, shramba, klet, vodovod, elektrika, pred gostilno lep vrt, gospodarsko poslopje z malo hišico, 14 johov sadonos-nega vrta, njive in gozda vse Proda se lepa vogalna parcela za stavbišče na jako prometnem kraju, v bližini kolodvora Št. Vid-Vižmar-je Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 2106. Kdor želi v Mariboru okolici kupiti hišo Prodam novozidano hišo, soba in kuhinja, pol ure od Maribora. Devica Marija v Brezju št. 13. Več stavbnih parcel v Dev. Mar v Polju naprodaj. Krasna lega, ze'o ugodna cena. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2449. Prodam hišo z malim posestvom v okolici Ljubljane. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2632. Dvostanovanj. hiša nova, po 2 sobi, 2000 m' vrta v Ljubljani, se proda za 120.000 Din. Istotam se odda v najem 3000 m' obdelan, vrta. Gnoj brezplačno. - Ponudbe upravi ■Slovenca« pod šifro »Vrt štev. 2646«. Veliko parcelo prodam. Franc Lavtižar, Sv. Petra cesta štev. 83, Ljubljana. Prodam novo 2-stanovanjsko hišo (slično vili) z električno razsvetljavo in vrtom, oddaljeno 15 min. od kolodvora. - Pripravna je za upokojenca. Poizve se pri Leopoldu Florjanu, Celje, Nova vas. Poizvedbe rod os o ure s apasag Čigava je aktovka z vijolinsldmi notami, ki je bila vržena iz vlaka med postajama Beltinci— Ljutomer, koncem meseca septembra 1931. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2655 Kupimo Beseda samo 50 par Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Liubliana ulica 6. Selenburgova 11. nadstr. Povečevalni aparat kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »6.5 X 9« št, 2595. Lokal Polovico parcele kupim za zidanje enega dela dvojne vile. Ponudbe , r>a Aleksandrovi cesti se nod »Ceneje in topleie« takoi odda. Vprašati pa-št. 2642 na ogl. odd. Slov 1 lača Viktoria. CE POTREBUJETE TISKOVNE ILUSTRACIJE, TABELE, KATALOGE. PROSPEKTE ITD., PA SE NE MORETE ODLOČITI. V KAKI TEHNIKI NAJ SE 1ZVRŠF, Kupim kokljo za valjenje. Društvena 27 Novi Ud mat. Beseda samo 50 par Moderne spa!nice pleskane, 2509 Din, kuhinje, 1000 Din. Sajovic, mizarstvo, Ljubljana — Skofja ulica 13. Žimo za modroce od najcenejše do najfinejše po tovarniških cenah prodaja Sever Rudolf Marijin trg št. 2. Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta št. 16. Telefon 33-13. 8IVOUTE SE OBRNITI NA NAŠE PODJETJE. V VSEH TEH VPRAŠANJIH VAM JE VEDNO RADEVOLJE NA RAZPOLAGO ali v posestvo, trgovino, gostil-najlepšem redu. j no itd naj se obrne na Odda sc skupno ali po- j znano samezno. - Ponudbe na | PosredoTalnico „RAPID«, podružnico »Slovenca > v- ! Marjbor Gosposka ul. 28. Lastni avto za ogled na razpolago. Naprodaj gozdno posestvo s hišo in žago, ob okrajni cesti, blizu kolodvora, proga Maribor—Brezno, lepa romantična lega, gozd v dobri rasti, priljubljen kraj letoviščarjev, voda, pesek, gozd v bližini, av-lopromet, izletna točka Maribora. Gozda 44 oralov, ca 6 oralov sado-nosnika in košenine. — Stalna vodna moč, pripraven prostor tudi za drugo podjetje. Ponudbe pod »Ugoden nakup« St. 2023 na podružnico »Slovenca« v Mariboru. Hišo z gostilno na lepem prostoru, z vsem inventarjem, prodam samo resnim kupcem. Ponudbe podružnici »Slovenca« Trbovlje. podružnico Trbovljah pod »Lepa prilika« It. 2246. Kovačnica v trgn, na prometn. kraju. te da • t. aprilom po telo ugodnih pogojih v najem. Natančneje se izve pri lastniku Hermanu Goli, Velenje. Gostilno na račun išče mlad ože-njen par brez otrok — z dolgoletno prakso. Žena dobra kuharica. Nastop takoi »Ii po dogovoru. Cenj. ponudbe pod »Gostilna« št. 2239. Lokal v Kranju oddam z zalogo. Rebolj, Kranj. Lokal v Novem mestn na prometnem mestu, za prodajo čevljev, vzamem takoj v najem. Ivan Pre-čern, tovarna čevljev — Kranj. Lokal na Jesenicah Parcelo za Bežigradom prodam, prometnem mestu, za Naslov v upravi »Sloven- nrodajo čevljev, vzamem lakoj v najem. Ivan Pre-šern. tovarna čevljev — Kranj. Mešano trgovino prevzamem. Ponudb« pod Ljubljana ali okolica« št. 2600._ Gostilno dobroidočo, oddam samo denarja zmožnemu. Ponudbe pod »Kapital« it. 2434 na upravo »Slov.«. Trgovino mešanega blaga z opraro ali sam lokal oddam v najem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2431 ca« pod št. 2308. Lepo posestvo hiša z dvema gospodar, poslopjema, pripravno za vsako obrt, njive, travniki in gozd — naprodaj skupaj ali posamezno v bližini Ljubljane. Naslov ▼ upravi »Slovenca« pod it 1585. Stavbna parcela naprodaj v Zeleni jami, Koroičeva ulica 14, pod-strelje. Posestva aH hiše od 35.000 Din naprej prodaja Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. V LJUBLJANI BRZOJAVNI NASLOV: JUGOTISKARNA. LJUBLJANA GRAFIČNO - UMETNIŠKI ZAVOD. V KATEREM SO ZASTOPANE VSE PANOGE TISKARSKE STROKE BflgfROTHK ♦ OFPSET 1H UY04SS*AFf*l TBEK ♦ KE-MKiR&FIJA CIZPEkOVAl- TKK - ENO- IN VECBABV-N.L,KMj|fioyEZH'<* VSA GRAFIČNA DELA IZVRŠUJE LEPO, SOLIDNO IN TOČNO TEB P O U M E R J E N I H C E N A 11 PRORAČUNI NA RAZPOLAGO Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo, gosje po 130 Din kg in čisti pub po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetiu. L. BROZOVIČ - Zagreb, Biča S2. Kemična čistilnica peria Vino pristno štajersko iz domačih goric, vinsko žganje, brinjevec, borovničar, sli-vovko, razne likerje, kakor tudi domačo šunko, hrenovke in drugo deli-kateso nudi po zmernih cenah delikatesna trgovina Sotelšck, Gradišče 10. Brzoparilnike avstrijske, proda »Tehna«, Mestni trg 25/1. Namočeno polenovko slanike, sardine, čaj, kavo, rum, semena, železnino, kupujte pri Jos. Jagodic, Celje, Glavni trg in Gubčeva ulica. 2. Gojzercc no obroke TEMPO«, Gledališka nI. št 4 (nasproti opere). Prodajo se dobro ohranjeni mizarski stroji: Valjčni oblič 60 cm (Dieckbobel), vrtalni stroj, freza, elektromotor (pet konjskih sil, 220 V). Plača se lahko eventuelno z nasprotnim računom, kakor z različnim rezanim lesom. Andrej Kregar & Sinova, Št. Vid nad Ljubljano. Štedilnike, peči prodaja »Tehna«, Mestni trg 25/1. Žage gaterice, krožne, mlinske skobelne nože in vse drugo jekleno orodje kupite najugodneje pri »Jeklo«, LjubPana, Stari trg. »Tatra« šestsedežna zaprta limu* zina, v dobrem stanju — naprodaj, — Cena 25.000 Din. Pojasnila: P. Rode, Kamnik. Pristni brinjevec hrušovec, tropine, brinje-vo olje — naprodaj. Rozman Franc, Podstermic, Vel. Lašče. Dva soda od olja kupite počen' v Ljubljani, Sv. Petra c. 60. Za vaš sadovnjak in vrt nudimo visokode-belno in pritlično sadno drevje odlične kakovosti. Drcvesnica Jelen, Št. llj, Velenje. Posnemalnike švedske proda »Tehna«; Mestni trg 25/1. Seno in slamo dobavlja pn najnižjih dnevnih cenah Gospodarska zveza Graščinska posestva z gozdovi do 250 oralov, prodaja Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. Kupci-prodajalci posestev, hiš, pišite Rebolju v Kranju. Nova hiša v večjem industrijskem trgu Slovenije, 500 m' vrta, itirisobno stanovanje, kuhinja, dva lokala, elektrika, vodovod, pet minut od postaje, pripravno za vsako obrt, naprodaj za 130.000 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2503. Kupim hišo (vilo) s trisobnim stanovanjem, za ceno okoli 200.000 Din — v mestu Ljubljani ali neposredni bližini (predmestje), blizu kolodvora aH tramvaja. Ponudbe na Slovensko društvo za varstvo živali v Ljubljani, Poljanska cesta 59. Čitajte in širite »Slovenca«! Prodam hišo pod Šmarno goro. Naslov v upravi »Slovenca« 2515. it. Manjšo vilo z vrtom kupim v Ljubljani. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 2446. Posestvo obstoječe iz 5 oralov zemljišča, hiše in hleva, na Štajerskem, se odda v najem. Ponudbe na upravo pod »31. marec« št 2649. Zidana hiša in parcela naprodaj za nizko ceno. Jože Končan, Trata, Gorenja vas. Posestvo blizu Maribora, obstoječe iz 3 oralov njiv, 3 oralov travnika, 2 oralov gozda in 2 oralov sadnega vrta in pašnika — po ugodni ceni naprodaj. — Hiša in gospodarsko poslopje v dobrem stanju. Natančnejša pojasnila se dobe pri Konrad Zvajker, Maribor, Vetrinjska ulica 22. REALITETNA PISARNA JOŽE GRAŠEK Ljubljana, Kolodvorska 24 Razglas posreduje Proda se 6. marca 1932 pri nakupu in prodaji po- popoldne oh 14 po javni ses,ev- h's ,n P"rcel 'j™ prostovoljni dražbi nova "a razpolago več posestev enonadstropna hiša in vrt nn ,1Te1ie"f,er.h.iS P"r,cel na Količevem Stev. 52 pri v LJubljani in oko,ici- Enodružinsko hišo novozidano, z vel. vrtom poceni prodam. - Kmetic Mihael, Studenci pri Ma-boru, Pohorska cesta 71. Hišo novozidano, z vrtom prodam. Pobrežje pri Mariboru, Gozdna ulica 12. Domžalah. pri Hiša je ludi za trgovino pripravna, sto- ('jftijfp in Širilt* Ji blizu tovarne. Cenilna * • ..........»olovenca«! vrednost 60.000 Din. Steljo kupim v košnji. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2552. Otroški voziček dobro ohranjen, kupim. Marija Presterl, Jesenice. Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Liubliana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. »Leica« foto-aparat kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »El-mar« št. 2596. Med pristen, ajdov, kupi večjo množino tvrdka Julij Zupan, Ljubljana, Sv. Petra cesta 35. Vsakovrstno llStU tnoonfs> oo oalvišjih cenab CERNE, iuvelir. Liubliana Woliova ulica It 3- Namizna jabolka bobovec, mošančke, car-jevič in druge vrste razpošiljam od 20 kg naprej po 2.50 Din po povzetju franko Velenje, embalaža po lastni ceni. A. Čok, Velenje — Št. II). 2348 la vinsko trsie Zahtevajte cenik! Trsnica Dollnšek Kamnica - Maribor Več spalnih oprav Pohištvo! Vsakovrstne spalnice, kakor tudi vse ostalo pohištvo Vam nudi po izredno nizkih cenah. Ivan Kuhar, mizarstvo, Viž-marje 69, p. Št. Vid nad Ljubljano (poleg kolodvora). Otroški voziček na peresih — naprodaj. Sv. Petra cesta 14. Restavracija naprodaj po zelo ugodnih plačilnih pogojih. Ponudbe pod »Restavracija« št. 2<168 na upravo »Slovenca« v Mariboru. Kislo zelje, glavice za sarmo ter repo — nudi naiceneje Ho-man, Ljubljana, Moste — Marenčičeva 3, Pletilne stroje proda »Tehna«, Mestni trg 25/1. Gnoj naprodaj. Sv. Petra c. 61. Posodo kakor vso kuhinj, opremo in porcelan kupite najceneje pri Jeklo, Ljubljana, Stari trg. Več velikih zabojev od tobaka poceni proda Homan, Moste, Marenčičeva 3. Kdor rabi vreče, jih kupi najceneje pri tv«--dki Ivan Rašl. Sv. Vid pri Ptuju. Orehe prvovrstne, kg 4 Din, razpošiljam vsako množino, iz trdega lesa imam na- j tudi kuhano maslo, naj-prodaj po zelo nizki cc- ceneje, vsako količino ni. Alojzij Moljk, stavbno in pohištveno mizarstvo — Gorenji Logatec kemično čiSčeiio, dobavi la od nin 15, 25, 85, 50. 7' (to 0'l <11-nurjov zn I ke frnnko Conop-IJn po povzetju, k«*nr tndi Kotove hl»7,ine ln porn co Ivan Rašl — Sv. Vid pri _Ptuju. Modelčke j za maslo, pergament, to-jplomerje, sirišča, gumije-j ve obročke h kantam — kupujte v mlekarni Krištof, Ljubljana, Sv. Petra cesta. Prodam 10 dobro ohranjenih so- ADOLF W0LKENSTEIN, od ž|a"'.a' f° 35_do ,.„„„„, ,, ' 45 I po 2 Din liter. Po- nudbe na up-avo »Slo- ČONOPLJA (Dunavska banovina). Zahtevajte cenik. venca« pod šifro it. 2510. Sodi« Otroški voziček košara in zofa poceni naprodaj. Pestator, Kapiteljska 11/11. Izložbeno okno r. roleto, popolnoma novo, ceno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 2502. Radio-aparat dvoelektronski, za do zadostuje pet žepnih baterij — prodam za 500 Din, Drenik, Ljubljana, Drenikov vrh. Parna peč nemškega sistema, dobro ohranjena, radi opustitve pekarije, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2485. Sir poinomasten, po 16 Din za kg kupite, dokler traja zaloga pri tvrdki Julij Zupan, Ljubljana, Sv. Petra cesta 35. Več A. 2. panjev na 9 okvirjev, kompletno, z živaljo in okvirji v plo-dižču in okvirji s satni-c&mi v medišču. Odvzem 15. maj. Ponudbe s ceno ia opisom pod »Panj« it. 2536 na upravo »Slov.«. Srkalec praha (Staubsauger), skoraj nov, vreden 2500 Din, prodam za 1200 Din, Tudi obročno. Idrijska 20. Tel. 2841. Slamo in seno prodam. — Ponudbe na opravo »Slovenca« pod it. 2555. Mlad pes »Boksar«, čistokrvne pasme, 7 mesecev, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 2553. Fižol prepeličar proda Joško Tercelj — Savlje 62. Enocevni radio prodam. Vrazov trg 4, levo, 2. Novo moško kolo »Torpedo« proda za 1150 Din — Rotar, Črnuče 36. 300 kg masla kuhanega poceni proda Mlekarna Krištof. ~~ Olfe ca mazanje posnemalni-kov in siamorcznic dobite ▼ Ljubljani na Sv. Petra cesti 60. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domo ljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite ra,zne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska štev. 3030. Pohištvo Novakovo Vam ho dobro služilo! — Najlažje krizo preživite, če pohištvo pri meni si kupitel — Če pa tega ne storite, sebi škodo naredite! Ker je cena mala stvar, za izdelke jamčim vsaki dan. - Novak, tapetništvo, Maribor Slovenska ulica 24. Izborna haloška vina garantirano naravna po 4. 3 in 2 Din liter postaja Ptuj. Mašna vina! Župni urad Sv, Vid pri Ptuju. 4-cevni radio (SchirmgGtter) zamenjam za boljši gramofon, fotoaparat ali slično, event. poceni prodam. - Seljak, I Planina pri Rakeku. Konjice! Nudim koruzne mlevske izdelke engro najceneje. Zahtevajte ceno! - Ivan Kovač, umet. mlin, Zreče. 1 »We!ta« fotoaparat ' 9X12, Rodenstock 6.3, dobro ohranjen, po nizki ceni naprodaj v Vošnja-kovi ulic 8. »Fiat« 501 in 6-sedežni »OM« zelo poceni prodam. Ponudbe pod »Prodam« štev. 2611 na upravo »Slovenca«. Proda se inventura in zaloga špecerije iz kon-kurznega sklada Josipine Zidar v Ljubljani, Gregorčičeva 12. Reflektanti naj javijo svoj naslov konk. upravitelju Leu Ozimiču, Ljubljana, Dalmatinova 7, ki bo pismeno sporočil čas skupnega ogleda. Pohištvo poceni! Noro jedilnico z 2 kredencama, skupaj 14 komadov, hrastovo, črno politirano, prodam za 4000 Din. - Janko Jurak, mizarstvo, Rajhenburg. Preproge istore poceni prodam. -Križevniška ulica 5/1. Šestilo Pracisions Richter št. 11 - 20 komadov - ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2648. Šivalni stroj i popolnoma nov, nemške marke, kateri šiva naprej . in nazaj, se proda za izjemno ceno 1300 Din. -Miklošičeva 7/111. levo — vhod poleg »Depa«. Starinsko skrinjo vloženo, ceno proda Japel, mizarstvo, Žabjak št. 14. Gojzarce domače delo, poceni naprodaj. Mesec, Ravnikar-jeva ulica 12/1. Pozor! Rabljene avtomobile in motocikle — prvovrstnih znamk, v najboljšem stanju prodaja po najnižjih cenah O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11. Spalnica trdi les, politirana, naprodaj. Razpotna 6/1 — Trnovo. Cedila, žehtare In kante za mleko kupite najceneje v mlekarni Krištof, Ljubljana — Sv. Petra oesta 60. Tri šivalne stroje prodam ali zamenjam za kolesa. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2440. Gospodar, poslopje pod in šupa, 18X10 m, ugodno naprodaj. Jakob Kramar, Ig 19. Kinoaparat prodam, - Ponudbe pod »Na obroke« št. 2473 na upravo »Slovenca« v Mariboru. Mladiče alredale • terrierje, angleške hrte in nemške ovčarje iz prvovrstnih staršev — ima na razpolago Klub ljubiteljev športnih psov, Vprašanja na tajništvo kluba — Pražakova ulica 8 (pisarna dr. Ce-pudra). Motorno kolo Starejšega tipa, v dobrem stanju, prodam za 800 Din event. zamenjam za kolo. - Povprašati Poljanska cesta 69. Pozor! Zajutrkovalnico, mlekarno in delikateso, na najpro-metnejši cesti, s koncesijo, radi odpotovanja po nizki ceni prodam. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Najlepša prilika« št. 2617. Predalna omara lepa, poceni naprodaj. -Idrijska ulica 13. 2000 kg repe no 25 par proda Opaškar, Sneberje 7, D. M. v Polju. Življenj, zavarovanja i Beogradska zadruga — Mestni trg 25/1, Družina brezposelnega očeta prosi podpore. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2656. cVnserati v-Slovencu- imajo največji uspeh Požarna zavarovanja Beogradska zadruga — Mestni trg 25/1. Na obroke lahko kupite kar potrebujete skoraj v vseh večjih ljubljanskih trgovinah s posredovanjem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev v Ljubljani, Trgovski dom, Gregoričeva ul. 27 (pri banski palači). irrmni Beseda samo 50 par Orgle harmonije, pianine, pi-ščale in ventilatorje za orgle izdeluje, popravlja in uglašuje najceneje Anton Dernlč, izdeL orgel, Radovljica. Dober gramofon kovčeg z 10 ploščami — prodam za 950 Din. Idrij ska 20. Telefon 2841. Instrumenti flugelhorn, bas, boben, bobenček, činele, tudi slabo ohranjeno, kupim. A. Fabjan, organist — Hinje. Gramofon, radio kupim. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2433. Wv/WWWV\4 Koncertni klavir kovinaste konstrukcije -prodam za 6000 Din. Dobrajc, Maribor, Tatten-bachova ulica 21. Klavir kratek, črn, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2604. Planino prvovrstua znamka, dobro ohranjen, ugodno proda Vidic, Beljašika 32, diska (pri novi cerkvi). Klavirji! Zaloga in izposojevalnica klavirjev prvovrstnih svetovnih tvrdk. Prodaja najcenejša in na najmanjše obroke — z garancijo. Najcenejša izposojevalnica R. Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva 5. Obrt Radio kasete in zvočnike izdeluje Sa-Sovic, mizarstvo, Ljubljana, Skofja ulica 13. Vsakovrstne satulje izvršuje najceneje knjigoveznica Zupan, Moste — za šolo. Damske plašče za zgodnjo pomlad nudi že izgotovljene od 195 Din naprej F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Ogled brezobve-zenl Z žimnicami boste vsestransko zadovoljni, če si jih nabavite pri Kobilica Avgust, Ljubljana, Dunajska cesta 25, vhod iz Dvorakove št. 3, dvorišče. Sprejemam tudi predelavo in popravila -ter vsa dela tovrstne stroke. Naznanilo Vsem cenj. odiemalcem vljudno naznantam, da se preselim i svojim lokalom s 1, marcem v lastno hišo v D. M. v Polju št. 131 — in se p. n. občinstvu toplo priporočam. KRMEL CIRIL Marija Rogelj Ljubljana, Sv. Petra c.26, ima po znižanih cenah: odeje, deke, plašče, obleke, predpasnike, zimsko in letno perilo za dame in gospode, nogavice itd. Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Liubliana Stari trg št. 32 Poljedelci in obrtniki Opozarjam Vas na mojo stalno zalogo novih in rabljenih elektromotorjev za istosmerni in vrtilni tok v vseh jakostih. Cene zmerne. Fran Perčin-lič, Ljubljana, Gosposvetska 16. Domžale št. 59, Kože v stroj vse vrste, na podplate, notranjike, črno in rujavo gornje usnje, blank, kosmato podlogo itd., spre-jema_ J. Lavrič, usnjarija, St. Vid pri Stični. Surove kože pošljite na postajo Stična. Vsa knjigoveška dela izvršuje najceneje knjigoveznica Zupan. Moste — Krekova 4. Koruzo zn krmo oddaja naiceneie felettcoTina tita in nokt K VOLK, LJUBLJANA Res)ie*a ceata M. P0SESI il Violino od Din. 60. Mandoline • 120. Gilare • • 169 Ročne harmonike 69. KROMATltNt HARMONIKE, HAVAJSKE GITARE Lta .ahtevejte brnpla£nitvwnBk CENIK: »IINEUHEROLD MARIBOR it. 102. Vezani ILUSTRIRANI SLOVENEC« letnik 1931 jc že na razjmlago v naši upravi za cono Din 90,— po pošti 10 Din več. realitetna pisarna, družba z o. z. 14ubljaua, Miklošičev«, c. 4 proda: Vilo. enonadstropno, novozidano, dve komfortni štirlsobni stanovanji, najmodernejša zgradba, vrt, nedaleč Kongresnega lr|>a, 550.000 Din. — Vilo, enonadstropno, dve štirisobni stanovanji in dvo dvosobni stanovanji, pariteti, elektrika, vodovod, kopalnice, vso moderne pritikline, 100 m- vrla, nadvse solidna zgradba, Bežigrad, 500,000 Din. — Hišo, novozidano, enonadsiropno, tristanovanjsko, deloma parketirane sobe, kopalnice, vse pritikline, blizu šišensko mitnico, 200(100 Din. — Iliso s šest enosobnimi stanovanji, prenovljena zgradba, drvarnice, 180 m® vrta, Glince, I35.()00 Din. Donos mes. 1650 Din, hipoteka 80.000 Din. — Ilišo, enonadstropno, dve trisobni stanovanji, elektrika, vodovod, prostoren vrt, blizu stare remize, 260.000 Din. Hišo, vili slično, novozidano, 5 enosobnih stanovanj, 600 m® vrta, lepa zgradba, ob Dunajski cesti, Stožice, 190.000 Din. — Hišo, novozidano, dve stanovanji, elektrika, vodovod, 400 m® vrta, Trnovo, 120.000 Din. — Hišo. enonadstropno, dve enosobni, dve trisobni stanovanji, elektrika, vodovooslopje, pri Dev. Mar. v Polju, 72.000 Din. — Hišo, novozidano, enodružinsko, 400 m® vrta, St. Vid, 80.000 Din. — Hišo, novozidano, d vod nižinsko, kopalnica, delavnica, vrt. Vrhnika, 128.000 Din. — Gostilniško posestvo, dve gostil sobi. dve stanovanjski sobi, vrla in zemljišča 1000 m®, ljubljanska okolica, dobra ločka, 160.000 Din. — Mizarstvo s stanovanjsko hišo, 1000 m® zemljišča, velika delavnica, pri Domžalah, 55.000 Din. — Trgovsko hišo s trg. lokalom, skladiščem, stanovanjem, vrtom, blizu Brezovice, 00.000 Din. -Stavbišča: Pod Korvtkovo ulico 540 m- a 100 Din in 000 nr k 130 Din. Ob Vodovodni cesti 750 m* a 65 Din. V Zg. Šiški, pri šoli 530 m= a 45 Din. Za Bežigradom 940 m® a 125 Din; 1200 in' ž 75 Din; 1200 m® a 85 Din. Pri Sv. Krištofu 620 m® k 200 Din iu 750 m® a 200 Din. Ob Dunajski cesti 1200 m® it 35 Din. Stožice 780 m® a 25 Din. Prule 800 m® h 130 Din. Mirje 520 m® & 200 Din in 600 m* k 120 Din. StreliŠka ulica 700 m® a 170 Din. Pri stari šoli v Spodnji Šiški od 700 do 1300 m' h 140 Din. Poleg lega šo več drugih stanovanjskih in trgovskih hiš v Ljubljani, na deželi, stavbišča v centru in vseh predmestjih, kmečka posestva, gostilniške hiše, kjerkoli, v največji izberi, po najugodnejših cenah. ODDA SLEDEČA STANOVANJA: Celo vilo, pet sob, komfort, moderne pritikline, 8000 m® vrta, sadovnjak, vinograd. Laško, 1000 D. fitirlsobna: center 1800 Din, 1500 Din; pri kolodvoru 1700 Din. — Trisobna: velike sobe, pri »Zvezdi«, 900 Din; trisobno, kopalnica, Trnovo, 750 Din; center 1900 Din in 1000 Din; mestni del Rožne doline 1000 in 1100 Din; Tabor 1200 Din. Dvosobna: Roiia dolina 450 in 550 Din; Sp. Šiška 550, 600 in 650 Din; Bežigrad 900 Din; pod kolodvorom 700 in :ri0 Din. — Enosobna: Moste 2Ty) in 325 Din; Rožna dolina 400 Din; Zelena jama 230 in 280 Din; Bežigrad 350 Din; Stožice 400 Din; Sp. Šiška 350 in 8ftt Din; Dolenjska cesrtn 300 In 380 Din. — Poleg tV^ga več drugih stanovanj, trg. lokalov, oprem, in praznih sob, v največji izberi. Pozor! Pozor! Avtomati«, likanje oblek pri Paro-brzoliktlnica — Kolodvorska allca 6, Josip Boc. Vsakovrstne albume, mape izvršuje najsolid-neje knjigoveznica Zupan, Moste-Vodmat. Nodroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-pe, divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvdha za modroce in blaga za prevleke pohištva. Vsakovrstne bloke dobavlja najcaneje knjigoveznica Herman Zupan, Moste. Vsakovrstne vožnje s parom konj in vozovi prevzamem. Gostilna Novak, Rimska cesta ali telefon 2841. Salon za steznik« (po meri) te nahaja: Gajev« ulica 3, II. nadstr., nova stavba. Priporoča se Ana Hutter. M. Janhovič Rimska cesta št. 19. Splošno kleparstvo, kritje leso-cementnih streh, napeljava strelovodov. Cene konkurenčne. Za delo se jamči. Dežnikarna Pavlin Ivan, Florjanska 11 — te priporoča. najpre«lodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek 29. t. m. ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Sv. Florijana ulica St, 5, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, d,ne 27. februarja 1932. Žalujoča: BIRIMLSA, soprog, in STENTA, oče. Mestni pogrebni zavod" v Ljubljani. V globoki žalosti naznanjam lužno vest, da je moja iskreno ljubljena mama oziroma teta, gospa Mariia Arhar roj. Koželj uradnica drž. železnice r pokoju dne 26. t. m., previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne bo v nedeljo, dne 28. februarja 1932 ob 2 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv, Križu. V Ljubljani, dne 27. februarja 1932. Arhar Franc, sin — in ostalo sorodstvo. ZAHVALA. Ob težki izgubi našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, brata, strica in gospoda GREGORJA OCVIRKA nadsprevodnika ▼ pokoju nas veže dolžnost, da se zahvalimo za številne ustmene in pismene izraze sožalj. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, gospodu dr. Igorju Tavčarju, ki ,e storil vj«, da bi nam ga ohranil in mu olaišal trpljenje. Zahvalmiemo se tudi sostanovalcem mestne hiše na Jegličevi cesti, za krasno cvetje in venec, predvsem pa onim trem, ki so mu požrtvovalno stregli ob njegovi bolezni, ter mu olajšali trp!|en|e. Dalje smo dolžni zahvalo uradniStvn kovinskega obrata strojnih tovarn za poklonjeni krasni venec, kakor tudi za spremstvo v tako častnem številu. Končno se zahvalmiemo vtem stanovskim kolegom in prijateljem, kakor tudi vsem. ki so spremili pokojnika v tako velikem številu na niegovi zadnji poti. V Ljubljani, dne 27. februarja 1932. Žalujoča rodbina Ocvirkova. »ot aumipn. j— oo f _____-:.- mon 'OlA; v iintU/V, Uliu m. iuui uai ja i o>i-i. Oc^ledolai, brušena In nebru«. slekla. šipe za izložbe, automobilc itd. marmorsteklo priporočajo tovarne ogledal in bruseuega stekla 9* KRISTAL" d. d- C*»r»tral« M«'»fc»or. Koroška c. 32. Podružnice: Ljubljana VII, Medvedova c. 38 Split, Zrin.ska ulica 6. PfOSta \APS N a t a n č n tloski spomladanski se'em 1932: e i š i pogoji se dobe pri vodfnik potovalnih pisarnah in pri častnem zastopniku; ING. G. T6NN1ES, L ubliana, Dvofak. va 3 Vzorčni seiem od 6. do 12. marca. — Veliki tehnični in gradbeni seiem od 6. do 13. marca. — Tekstilni seiem od 6. do 9. ma ca. — Športne potrebščine in pohišt eni seiem od 6. do 10. marca. Najvarnejše in najboljše naložite svoj denar pri res. zadr. z n z. f CClfO re& 'aTn*e«> A. .I4IMF/IČ MMi Tudt hn igovešhim izdelkom so se znižale cene. Vljudno priporočani svojo na novo z najmodernejšimi stroji spopolnjeno knjigoveznico in črtalnico trgovskh knjig — Sprejemam v delo vsa v Kniigoveško stroko spadajoča dela. od najnavadneiše do naifmejše vezave, revije, koledarje, šolske knjige, hranilne Unjižce itd. Vsled najmodernejše opreme mi te mogoče. iz"otoviti tudi velike naklade, ne samo precizno in v najkrajšem času, temveč ludi po naj-zmernejMh cenah Ako Vam e kai ležeče na tem, da si pri ceni prihranite denar potem Vas prosim, da. predno oddaste naročilo, zahtevate ceno ludi pri nas — Za precizno delo prevzamem garancijo. Telefon 32-2(1 A. JANEZIČ, Ljubljana, Florjanska ulica knjigoveznica in Črtalnica trgovskih knjig. Telefon 32-20 Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja ob izgubi našega nenadomestljivega soproga, očeta, tasta in svaka, gospoda Ivana Kernea star• posestnika in dimnikarskega mojstra se tem potom vsem najiskrcneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Vo-lavšku za njegov požrtvovalni irud v Času bolezni, č. g. župniku Barletu, ki je našega blagopokojnika pripravil zn pot v večnost, čast duhovščini župnije sv. Jakoba, članom pevskega društva Krakovo-Trnovo za ganljive žalostinke, zadrugi dimnikarjev in vsem darovalcem krasnih vencev. Nadalje se zahvaljujemo vsem sosedom, tovarišem, prijateljem in znancem, ki so se udeležili pogreba blagopokojnika v tako častnem številu. Končno naša topla zal vala vsem, prav vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku. Vsem, prav vsem, naj Bog povrne! V Ljubljani, dne 25. februarja 1932. Žalujoča soproga in otroci — in rodbine: Kcrnc, Jamnik, Zanoškar, Kiinovar. KAVARNA - RESTAVRACIJA »PROMENADA Maribor, Krčevina, Tomšičev drevored, odprta dc 2 zjutraj. Radio koncert, točna in cenena postrežba, prvovrstna vina, vedno gorka jedila Se priporoča MAHAJNC. ŠTAMPILJE v najnovejši izdelavi in najceneje izdeluje SOKLIC, Maribor, Aleksandrova ce*ta 43 Kitničarke — modistinje pozor! Specialna trgovina za vse vrste modernih modistovskili potrebščin je David Wi6sel. Zagreb, Jelačičev trg 28 Arterioskleroza, reuma, protin (obkladKi) se ozdravi sigurno z radium vodo in radium komnresi iz čeških državnih tovarn radija, edinih v Evropi. — Brezplačna navodila za zdravljenje Rsdiumchema - Jachimou Tecite - Sanov, Češkoslovaška. — Ulica Waat;elio 13-7 ..................... 2349" Semenski oueI zajamčeno kaljiv, skrbno očiščen kupite ugodno pri tvrdki A. VOLK v LJUBLJANI Resljeva cesta 24. Zahtevajte ponudbe V četrtek dne 3. marca 1932 ob 4 uri popoldne vrši se v pisarni notarja dr. Kuharja, Kolodvorska ulica štev. 3 prostovoljna sodna dražba nepremičnin, vpisanih pod vlož. štev. 13 k. o. Poljansko predmestje, obstoječih iz hiš štev. 2 in 4 Lončarska steza, dveh travnikov in tovarne. Izklicna cena znaša 550.000 Din. Vadij 55.000 Din. Vknjiženim upnikom so njihove pravice pridržane. Dražbeni pogoji s pojasnili na vpogled pri sodnem poverjeniku. V Ljubljani, dne 8. februarja 1932. Dr. Kuhar Andrej, notar kot sodni poverjenik Naznanilo Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril novo gostilno v lastni hiši ob cesti Skofja Loka—kolodvor. Točil bom pristna dolenjska in štajerska vina. Na razpolago vedno gorka in inrzla jedila. Pripravno za lovce in turiste. Sobe za tujce. Za obilen obisk se priporočata LOVRO in F ANI HAFNER, Skofja Luka-Suha. Pridobiva te ircovih naročnikov! Za Jugoslovansko tiskarno « Ljubljani: Karel Ceft, Izdajatelj: Ivan Itako v ec. Urednik: Franc Kremžar.