4^t URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 7	Ljubljana, 28. februarja 1973 Cena 10 dinarjev	Leto XXX
30.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o javnem obveščanju
Razglaša se zakon o javnem obveščanju, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 14. februarja 1973.
St. 65-30/73
Ljubljana, dne 14. februarja 1973.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON O JAVNEM OBVEŠČANJU UVODNA NAČELA
I
Svoboda obveščanja in pravica do obveščenosti sta temeljna pogoja za samoupravljanje občana in delovnega človeka ter za n,;un6 kvalificirano soodločanje o družbenih zadevah. 'Zato SR Slovenija pospešuje po-družbljanje jtivnega obveščanja in odpravljanje sle-hernega monopola obveščenosti s tem. da krepi vlogo ■h vpliv bčnna in delovnega človeka v procesih obveščanja ter pog’ubijanja odgovornosti .virov in sredstev jnvnena obveščanja do njiju.
II
Dejavnost javnega obveščanja v SR Sloveniji vsebinsko opredeljuje socialistična samoupravna družbena Ureditev. Poglaviten smoter te dejavnosti je uveljav-Ijanje. utrjevanje in razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov in neposredne socialistične demokracije. enakopravnosti, enotnosti in solidarnosti jugo-slpvanskih narodov in narodnosti ter mednarodnega sodelovanja na načelih miroljubnega in ustvarjalnega Sožitja.
III
SR Slovenijai spodbuja samoupravno integriranje vseh dejavnikov obveščanja v enoten in soodvisen proces po načelu enakih pravic in obveznosti ter razmejenih odgovornosti z namenom, da se usklajujejo in-'erosj in da se izoblikujejo pravila obnašanja, ki bodo Ustrč ala samoupravni demokraciji in zamenjala držav-ho prisilo.
IV	.
V	socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije in delovni ljudje kot posamezniki in v vseh °bl!.. m •svojega interesnega povezovanja in združeva-
neposrodpo ali po svoiih delegatih in organih po-'bešujojo svojo vsestransko in objektivno obveščenost
oblikujejo in uresničujejo pravila socialističnega obnašanja vseh dejavnikov obveščanja, uresničujejo načelo javnosti dela vseh nosilcev javnih pooblastil, zagotavljajo enakopravno in demokratično uporabljanje vseh sredstev javnega obveščanja ter v ta namen spodbujajo in pospešujejo samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje med vsemi dejavniki obveščanja.
V
Zaradi uresničitve načela enotnosti in odprtosti jugoslovanskega komunikacijskega prostora zagotavlja SR Slovenija svobodo obveščanja in pravico obveščenosti vsem državljanom SFR Jugoslavije pod enakimi pogoji ter pospešuje usklajevanje in integriranje celotne dejavnosti v enoten sistem obveščanja v Jugoslaviji. Prav tako si v okviru svojih pristojnosti prizadeva za uresničitev naččla svobodne mednarodne izmenjave informacij, zlasti pa s slovenskimi narodnostnimi skupnostmi izven državnih meja.
VI
Uvodna načela so podlaga za razlago zakona in delovanje vseh dejavnikov obveščanja.
Prvo poglavje TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Delovnim ljudem in občanom se zagotavlja pravica. da ne glede na razliko v narodnosti, rasi, jeziku ali veri svobodno obveščajo javnost o svojih stališčih, mnenjih in pogledih ter da so objektivno obveščeni o dogajanjih na vseh področjih življenja doma in v tujini.,
2.	člen
Delovni ljudje in občani, družbenopolitične skupnosti in njihovi organi, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije ter društva imajo pravico izdajati časopise in druge vrste tiska, uporabljati sredstva javnega obveščanja za svojo obveščenost in obveščanje, ustanavljati organizacije združenega dela in druge organizacije za širjenje sporočil ter sodelovati pri upravljanju sredstev javnega obveščanja ob pogojih, ki jih določa ta zakon.
3.	člen
Delovni ljudje in občani imajo pravico biti obveščeni o delu družbenopolitičnih skupnosti in njihovih organov, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter društev in imajo zato pravico dostopa do vseh virov sporočil ob pogojih, ki jih določa ta zakon.
4.	člen
Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z javnim obveščanjem, so v svojem delu samostojne; organi družbenopolitičnih skupnosti in ustanovitelji imajo nasproti njim samo tiste pravice, ki jih določa zakon.
5.	člen
Javno obveščanje je dejavnost posebnega družbenega pomena.
V organizacijah združenega dela in drugih organizacijah, ki se ukvarjajo z javnim obveščanjem, sodelujejo pri upravljanju zadev, ki so v zvezi z javnim obveščanjem, občani kot predstavniki družbene skupnosti v skladu s tem zakonom, ustanovitvenim aktom in s splošnim aktom organizacije.
6.	člen
Novinarji in druge osebe, ki se ukvarjajo z obveščanjem javnosti, morajo pri opravljanju te dejavnosti upoštevati načela novinarske etike in družbene odgovornosti, spoštovati resnico, čast, dobro ime in pravice delovnih ljudi in občanov, utrjevati socialistično samoupravno družbeno ureditev in prispevati k miroljubnemu sodelovanju med narodi.
2.	omogočiti novinarjem, da prisostvujejo na sejah organov ter na plenumih, skupščinah in zborovanjih članov organizacije ter jim dajati gradiva, pripravljena za takšne sestanke.
Sporočilo oziroma prisostvovanje na seji ali sestanku iz 2. točke prejšnjega odstavka se lahko odkloni le v primerih, ko gre za državno, uradno ali poslovno tajnost, ki jo določa zakon, statut oziroma splošni akt, kadar organ ali organizacija nima statuta.
12.	člen
Novinar, ki je dobil sporočilo od odgovorne osebe iz drugega odstavka 10. člena tega zakona, pa n; imel razloga dvomiti o njegovi resničnosti, ni odgovoren, če je vsebinsko točno objavil sporočilo v sredstvih javnega obveščanja, razen če je odgovoren za takšno objavo po kakšnem drugem zakonu.
Tretje poglavje TISK
i
1.	Splošne določbe
13.	člen
7.	člen
Zavajanje javnosti z dajanjem neresničnih ali nepopolnih sporočil ter objavljanje takšnih sporočil v sredstvih javnega obveščanja ima za posledico odgovornost po zakonu.
8.	člen
Za objavljanje sporočil ni potrebno ne dovoljenje ne prijava.
Ni cenzure sporočil, razen v neposredni vojni nevarnosti ali v vojni.
9.	člen
Družbenopolitične skupnosti v skladu 's svojimi pravicami in dolžnostmi podpirajo in pospešujejo razvoj dejavnosti javnega obveščanja z zagotavljanjem ugodnih materialnih in drugih možnosti ter spodbu-. jajo družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje o medsebojnih razmerjih. Ce je udeleženec v družbenem dogovoru SR Slovenija, jo zastopa izvršni svet skupščine SR Slovenije.
Drugo poglavje JAVNOST DELA
10.	člen
Družbenopolitične skupnosti in njihovi 'organi, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije ter društva morajo s statutom ali drugim splošnim aktom, če organizacija ali organ nima statuta, podrobneje določiti način zagotavljanja javnosti- dela in način dostopa do sporočil.
Organizacije in organi iz prejšnjega odstavka morajo določiti osebo, ki je odgovorna za zagotavljanje javnosti dela.
11.	člen
Organizacije in organi iz prejšnjega člena morajo:
1.	dajati novinarjem sporočila o svojem delu in o izpolnjevanju svojih nalog;
Tiskane stvari po tem zakonu so časopisi, revije« bilteni, knjige, katalogi, prospekti, plakati, letaki, slike, zemljevidi, risbe z besedilom ali brez besedila« glasbene note ter druge podobne na mehaničen, kemičen, elektronski ali kakšen drug način razmnožene stvari, ki so namenjene javnosti.
Tiskane stvari po tem zakonu niso tiskani ali kako drugače razmnoženi izvodi, ki so namenjeni izključno kot uradno gradivo za notranje delo organov družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij« organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter društev, obrazci, ceniki, navodila za uporabo aparatov in zdravil, računovodske in druge podobne knjige, vozovnice, vabila in podobno, če imajo vsebino, ki je v navadi pri takšnih stvareh.
14.	člen
Z izdajanjem in razširjanjem tiskanih stvari se smejo ukvarjati ob pc/gojih. ki jih določa zakon, orgah’ družbenopolitičnih skupnosti, samoupravne interesu® skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacij6« organizacije združenega dela in druge samoupravn'-organizacije. društva, civilne pravne osebe in.občan1-
15.	člen
Na vsaki tiskani stvari (prvi odstavek 13. čjenal morajo biti navedeni naziv oziroma ime in priim®' in naslov izdajatelja in tiskarne ter kraj in leto na*1 ska oziroma razmnožitve (impresum).
16.	člen
Tiskarna oziroma izdajatelj, če stvar ni bila m1 tisnjena ali razmnožena v tiskarni, morajo od PrV1. izvodov vsake izdaje tiskane stvari takoj poslati 1 izvode pristojnemu okrožnemu javnemu tožilstvu.
17.	člen
Ni dovoljeno izdajati tiskane stvari, če naj bi bil® finančna ali druga materialna sredstva za izdajam zagotovljena iz tujih (inozemskih) virov.
Šteje se, da je izdajanje tiskanih stvari financirano iz tujih virov, če se s finančnimi ali drugimi materialnimi sredstvi iz tujih virov v celoti ali delno krijejo izdatki za njeno stalno ali priložnostno izdajanje in sicer ne glede na višino zneska.
Ne šteje se, da je izdajanje tiskanih stvari financirano iz tujih virov, če se dobivajo finančna sredstva iz tujih virov kot naročnina ali kot plačilo za komercialne oglase v običajnih zneskih.
Ce izdajatelj objavi komercialni oglas v tujem jeziku, ga mora objaviti tudi v jeziku, v katerem je tiskana stvar natisnjena.
18.	člen
Določbe od prvega do tretjega odstavka prejšnjega člena ne veljajo za tiskane stvari, ki jih izdajajo Združeni narodi, ne za tiskane stvari, ki se izdajajo na podlagi sporazuma, sklenjenega med mednarodnimi organizacijami ali tujimi ustanovami in organizacijami in SFR Jugoslavijo oziroma SR Slovenijo, in ne za tiskane stvari, ki se izdajajo s soglasjem zveznega ali republiškega organa, ki je pristojen za informacije.
19.	člen
Določbe tega zakoha, ki se nanašajo na tiskane stvari, razen določbe 16. člena, se primerno uporabljajo tudi za gramofonske plošče, magnetofonske in magnetoskopske trakove s posnetki ter druga audiovizualna sredstva s posnetki, ter za filme za zasebno predvajanje in diapozitive, ki so v prometu ali se javno predvajajo.
20.	člen
Delovni ljudje in občani, družbenopolitične skupnosti in njihovi organi, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije, organizacije združenega dela in druge samoupravne brganizacije ter društva imajo pravico do javnega odgovora na sporočilo, ki je bilo objavljeno v sredstvih javnega obveščanja, če se z odgovorom bistveno dopolnijo dejstva in podatki iz objavljenega sporočila.
S splošnim aktom organizacije, ki odloča o objavi javnega odgovora, se določijo podrobnejši pogoji, pod katerimi se objavi javni odgovor, organ, ki odloči o objavi in organ, ki odloča o pritožbi zoper zavrnitev objave.
2.	časopisna dejavnost
21.	člen
Časopisi so po tem zakonu dnevni in drugi periodični listi, revije, bilteni in druge podobne tiskane stvari, ki izhajajo za redno obveščanje javnosti.
22.	člen
Časopisna dejavnost po tem zakonu je izdajanje, urejanje in razširjanje časopisov.
Dejavnost tiskanja ali razmnoževanja na drug način se ureja s posebnimi predpisi.
23.	člen
Časopisno dejavnost kot'glavno dejavnost lahko opravljajo organizacije združenega dela časopisne dejavnosti (časopisna podjetja, časopisni zavodi, časopisne agencije; v nadaljnjem besedilu: časopisne orga-hizacije).
Časopisno organizacijo lahko ustanovijo družbenopolitične skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in organizacij^ združe-hega dela.
Časopise lahko izdajajo tudi družbenopolitične skupnosti in njihovi organi, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, društva, civilne pravne osebe in skupine občanov, če je tako določeno v njihovem statutu ali drugem splošnem aktu in če to služi izpolnjevanju nalog in zadev z njihovega delovnega področja.
24.	člen
V aktu, s katerim se ustanovi časopisna organizacija, je treba določiti tudi zvrst in temeljno vsebinsko zasnovo časopisov (v nadaljnjem besedilu: zasnova), ki jih bo izdajala časopisna organizacija.
Z zasnovo se vsebinsko določijo namen izdajanja časopisa, predmet obravnave in temeljna izhodišča uredniške politike.	v
Ce hoče časopisna organizacija izdajati tudi časopise, za katere ni predvideno izdajanje v ustanovitvenem aktu, s katerim je bila ta .organizacija ustanovljena, določi zvrst in zasnovo takih časopisov organizacija v soglasju z uštanoviteljem.
Zvrst in zasnovo' časopisa, katerega izdajatelj ni časopisna organizacija, določi njegov izdajatelj.
Pred določitvijo zasnove organizira ustanovitelj časopisne organizacije oziroma izdajatelj časopisa razpravo o zasnovi z zainteresiranimi organizacijami in organi v okviru socialistične zveze delovnega ljudstva. Ustanovitelj oziroma izdajatelj redno spremlja uresničevanje zasnove.
Časopis objavi svojo zasnovo in spremembo zasnove.
25.	člen
Ustanovitelj časopisne organizacije oziroma izdajatelj časopisa zagotovi materialne, finančne in kadrovske pogoje za začetek izhajanja časopisa.
Ce odločitev ustanovitelja oziroma izdajatelja o izvajanju zasnove časopisa ali kakšna druga, njegova odločitev bistveno vpliva na materialni položaj delovne skupnosti časopisa, ustanovitelj oziroma izdajatelj in pristojni organi delovne skupnosti časopisa uredita ta vprašanja s posebno pogodbo.
26.	člen
Ustanovitelj oziroma izdajatelj imenuje glavnega in odgovornega urednika časopisa potem, ko dobi mnenje družbenega organa upravljanja in delovne skupnosti časopisa, če je časopis organiziran kot organizacija združenega dela.
Imenovanje po prejšnjem odstavku je potrebno tudi v primeru, če je direktor časopisne organizacije hkrati glavni in odgovorni urednik.
27.	člen
Pri časopisu, ki ga izdaja družbenopolitična skupnost ali njen organ, samoupravna interesna skupnost, družbenopolitična ali družbena organizacija, organizacija združenega dela ali druga samoupravna organizacija, društvo ali skupina občanov, se ustanovi družbeni organ upravljanja (časopisni svet ipd.; v nadaljnjem besedilu: družbeni organ) za obravnavanje določenih nalog s področja izdajanja časopisa; pri več časopisih istega izdajatelja se lahko ustanovi skupni družbeni organ.
Družbeni organ pri časopisu sestavljajo predstavniki izdajatelja, predstavniki drugih zainteresiranih organizacij in občanov ter predstavniki časopisa, pri
časopisu, ki ga je ustanovila časopisna organizacija, pa sestavljajo družbeni organ tudi predstavniki ustanovitelja časopisne organizacije. Ce se časopis izdaja za posamezna območja, morajo biti v družbenem organu tudi predstavniki zainteresiranih občanov in organizacij s teh območij.
Kot predstavniki časopisa iz prejšnjega odstavka se štejejo predstavniki rednih sodelavcev časopisa ter predstavniki delovne skupnosti časopisa, če je časopis organiziran kot organizacija združenega dela v sestavu izdajatelja.
28.	člen
Z aktom ustanovitelja časopisne organizacije oziroma izdajatelja časopisa, ki ga ne izdaja časopisna organizacija, se po predhodnem dogovoru z zainteresiranimi organizacijami in organi v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva podrobneje določa, katera izmed teh organizacij in organov delegirajo svoje predstavnike v družbeni organ pri časopisu ter koliko predstavnikov delegirajo.
Družbeni organ časopisa se lahko oblikuje v skladu z aktom ustanovitelja oziroma izdajatelja po načelu enakega zastopstva predstavnikov časopisa in predstavnikov širše družbene skupnosti ali pa po načelu ločenega glasovanja predstavnikov širše družbene skupnosti in predstavnikov časopisa, po katerem je odločitev sprejeta, če je sprejeta v obeh skupinah predstavnikov, ki ločeno glasujejo.
Pri časopisu, ki ga izdaja skupina občanov, določi sestavo in delegira predstavnike širše družbene skup-noti v družbenem organu po predhodnem dogovoru z zainteresiranimi organizacijami in organi v okviru socialistične zveze delovnega ljudstva tista občinska skupščina, na katere območju časopis izhaja.
29.	člen
Družbeni organ pri časopisu:
—	sklepa o temeljnih vprašanjih izvajanja zasnove časopisa;
—	obravnava druga vprašanja, ki so temeljnega pomena za izdajanje in urejanje časopisa, in daje o teh vprašanjih mnenja in predloge izdajatelju časopisa oziroma ustanovitelju časopisne organizacije in časopisni organizaciji;
—	daje soglasje k splošnemu aktu, s katerim se določajo pogoji, pod katerimi se objavi javni odgovor (drugi odstavek 20, člena) oziroma sporočilo (tretji odstavek 43. člena) ter k tistim določbam statuta časopisne organizacije oziroma splošnega akta izdajatelja, ki se nanašajo na izdajanje ih urejanje časopisa;
' — skrbi za neposredno povezovanje časopisa z delovnimi ljudmi in občani, da se zagotovi njihov vpliv na delo in razvoj časopisa.
Časopis objavi sklepe, mnenja in predloge svojega družbenega organa v zadevah iz prvega odstavka tega člena ter sklepe in stališča ustanovitelja časopisne organizacije oziroma izdajatelja časopisa v teh zadevah.
30.	člen
Izdajatelj časopisa se ne more odpovedati izdajateljskim pravicam in dolžnostim do časopisa.
Izdajatelj časopisa lahko šporazumno prenese svoje pravice in dolžnosti na drugo organizacijo ali organ, ki je lahko izdajatelj časopisa po tem zakonu.
Ce preneha organizacija ali organ, ki je izdajatelj časopisa, preneha tudi časopis.
31.	člen
Časopis lahko izdajajo občani v skupini najmanj desetih oseb, ki se organizira in registrira po predpisih, ki veljajo za društva, če ta zakon ne določa drugače.
Pravila skupine občanov obsegajo poleg določb, ki jih zahteva zakon o društvih, še določbe o izdajanju in urejanju časopisa ter o vodstvu zadev v zvezi z izdajanjem časopisa.
32.	člen
Skupina občanov iz prejšnjega člena je pravna oseba. Občani, ki izdajajo časopis, so nerazdelno odgovorni za obveznosti, ki nastajajo iz te dejavnosti, kadar jih ni moč poravnati iz premoženja pravne osebe.
33.	člen
Kdor namerava izdajati časopis, mora najmanj 15 dni pred začetkom izdajanja vložiti prijavo pri republiškem organu, ki je pristojen za informacije.
V prijavi je treba navesti:
1.	ime časopisa;
2.	zvrst časopisa;
3.	čas izhajanja časopisa;
4.	kraj izdajanja časopisa in naslov uredništva;
5.	jezik, v katerem bo časopis izhajal;
6.	ime in priimek ter naslov odgovornega urednika;
7.	vire finančnih sredstev in način financiranja;
8.	ime in naslov tiskarne, ki bo tiskala časopis.
Kraj izdajanja časopisa je kraj, v katefm je sedež uredništva.
34.	člen
, Prijavi iz prejšnjega člena je treba priložiti:
1.	ustrezna dokazila, da tisti, ki je v priijavi naveden kot odgovorni urednik, ni bil kaznovan za kaznivo dejanje po prvem odstavku 39. člena in da je državljan SFR Jugoslavije;
2.	zasnovo časopisa;
3.	overjen izpisek tistih določb izdajateljevega akta, ki govorijo o izdajanju in urejanju časopisa, če izdajatelj ni časopisna organizacija;
4.	akt o izvolitvi oziroma imenovanju družbenega organa pri časopisu.
35.	člen
Ce časopis ne začne izhajati v šestih mesecih °d vložitve prijave ali če neha izhajati in traja presledek v izhajanju več kot šest mesecev, je treba vložiti novo prijavo za izdajanje časopisa.
Za časopis, ki naj bi izhajal največ enkrat mesečno, pa ne začne izhajati v šestih mesecih od vložitve prijave ali neha izhajati in traja presledek v izhajanju več kot eno leto, je treba vložiti novo pri" javo za izdajanje časopisa.
36.	člen
Ce se med izdajanjem časopisa spremenijo posamezni podatki iz prijave (33. člen) ali vsebine njenih prilog (34. člen), mora izdajatelj naznaniti vsako tako spremembo v osmih dneh republiškemu organu, ki je pristojen za informacije.
37.	člen
Ce republiški organ, ki je pristojen za informacije, spozna, da podatki iz prijave in vsebina njenih prilog niso v skladu z zakonom, opozori na to prijavitelja časopisa najpozneje v 14 dneh po prejemu prijave in mu določi rok, v katerem mora prijavo uskladiti z za-
konom. Ta rok ne sme biti krajši kot 15 dni in ne daljši kot tri mesece.
38.	člen
Časopis mora imeti odgovornega urednika.
Odgovorni urednik je ob pogojih, ki jih določi zakon, odgovoren za vsako informacijo, ki je objavljena v časopisu.
Časopis ima lahko tudi več odgovornih urednikov. V takem primeru so odgovorni uredniki odgovorni za informacije, ki so objavljene v posameznih izdajah ali v posameznih rubrikah časopisa.
39.	člen
Za odgovornega urednika je lahko postavljen, kdor je jugoslovanski državljan in je opravilno sposoben ter ni bil kaznovan za naklepno kaznivo dejanje.
Izjemoma je 'lahko postavljen za odgovornega urednika časopisa tudi nekdo, ki ni jugoslovanski državljan, če dobi za to dovoljenje republiškega organa, ki je pristojen za informacij?.
40.	člen
Na vsakem izvodu časopisa morajo biti navedeni poleg podatkov iz 15. člena tega. žakona tudi ime in Priimek odgovornega urednika.
Ce ima časopis več odgovornih urednikov, mora biti na vsakem izvodu navedeno, za katero izdajo oziroma za katero rubriko je odgovoren vsak posamezni odgovorni urednik.
41.	ijlen
Izdajatelji časopisov morajo objaviti najmanj enkrat letno podatke o virih financiranja časopisa, višini dotacije, deležu dohodkov od oglasov v celotnem dohodku, o letni nakladi in druge podatke, ki so v zvezi z izdajanjem časopisa in so pomembni za javnost.
42.	člen
Na zahtevo republiškega ali zveznega organa, ki je pristojen za informacije, mora odgovorni urednik v Prvi naslednji številki časopisa objaviti brezplačno sporočilo, ki je posebpega pomena za občane in organizacije, ker gre za življenje in zdravje ljudi, za njihovo premoženje, za javni red in mir in podobno.
43.	člen
Delovni ljudje in občani, družbenopolitične skupnosti in njihovi organi, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije ter društva lahko zahtevajo, da se v sredstvih javnega obveščanja objavijo njihova sporočila,
so pomembna za javnost.
Organi oziroma odgovorne osebe v sredstvih javnega obveščanja upoštevajo pri odločanju po prejšnjem odstavku pomen in nujnost sporočila, materialne niožnosti ip okvire dejavnosti svoje organizacije, kil j? določena s splošnim aktom ustanovitelja oziroma izdajatelja.
S splošnim aktom organizacije, ki odloča o objavi sporočila, se določijo podrobnejši pogoji za objavo takšnega sporočila, organ, ki odloča o objavi, in organ,
odloča o pritožbi zoper zavrnitev objave.
3.	Popravek
44.	člen
Delovni ljudje in' občani, družbenopolitične skupnosti in njihovi organi, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, društva in civilne pravne osebe imajo pravico zahtevati od odgovornega urednika časopisa, da objavi njihov popravek sporočila (v nadaljnjem besedilu: popravek), če je s sporočilom, ki je bilo objavljeno v časopisu, prizadeta njihova čast, dobro ime, pravica ali korist.
Če je tisti, na katerega se nanaša sporočilo, umrl, imajo pravico zahtevati objavo popravka po vrsti njegovi otroci, zakonec, starši ter bratje in sestre. Ce ti ne zahtevajo objave popravka, lahko uporabi to pravico organ družbenopolitične skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične ali družbene organizacije, organizacije združenega dela ali druge samoupravne organizacije, društva ali civilno pravna oseha, kateri je pripadal umrli; pogoj pa je, da se sporočilo nanaša na njegovo dejavnost v zvezi s tem organom, organizacijo, društvom ali civilno pravno osebo.
45.	člen
Tisti, ki zahteva popravek, mora v popravku navesti sporočilo, na katero se popravek nanaša, ter številko in stran časopisa, na kateri je bilo sporočilo objavljeno.	v
Popravek se mora opirati samo na dejstva in okoliščine. s katerimi se izpodbijajo navedbe v objavljenem sporočilu.
Kdor daje popravek, ga mora podpisati.
46.	člen
Odgovorni urednik časopisa mora objaviti popravek, razen:
1.	če še popravek ne nanaša neposredno na sporočilo, zaradi katerega se zahteva njegova objava, oziroma če vsebuje popravek samo mnenje ali splošna razglabljanja brez dejstev in okoliščin v zvezi z navedbami, ki jih vsebuje sporočilo;
2.	če bi povzročila objava popravka glede na njegovo vsebino prepoved razširjanja časopisa ali kazensko odgovornost urednika;
3.	če se nanaša popravek na take navedbe iz objavljenega sporočila, katerih resničnost je bila ugotovljena s pravnomočnim aktom pristojnega državnega organa;
4.	če je očitno, da z objavljenim sporočilom ni bila prizadeta čast, dobro ime, pravica ali korist tistega, r.a katerega se sporočilo nanaša;
5.	če popravka ni podpisal upravičenec;
G. če je popravek napisan nevljudno ali žaljivo;
7.	če je popravek nesorazmerno daljši od sporočila oziroma tistega njegovega dela, ki obsega navedbe, zaradi katerih je dan;
8.	če je popravek prejel po preteku 30 dni od objave sporočila v dnevnem listu oziroma po preteku 60 dni od objave sporočila v kakšnem drugem periodičnem listu ali reviji;
9.	če gre za nov popravek z isto vsebino, kot je bil- prejšnji, čeprav pred .sodiščem, še ni končan spor zaradi objave prejšnjega popravka istega sporočila;
10.	če je že bil objavljen popravek istega sporočila, ki ga je dal kateri od upravičencev, ki je v vrstnem redu iz drugega odstavka 44. člena naštet pred tistim, ki zahteva popravek.
47.	člen
Če ni razlogov, da se odkloni objava popravka, mora biti popravek objavljen, kadar gre za dnevni list, v prvi ali najkasneje drugi naslednji številki, kadar gre za kakšen drug periodičen list ali revijo, pa v prvi naslednji številki po prejemu popravka v uredništvu.
Popravek mora biti objavljen brez sprememb ali dopolnitev v istem delu časopisa, z istim naslovom in s črkami iste velikosti, kakor je bilo objavljeno sporočilo, na katero se popravek nanaša.
Izjemoma sme objaviti odgovorni urednik popravek v izvlečku, če je popravek nesorazmerno daljši od sporočila, na katerega se nanaša, ali če se v vseh njegovih delih ne nanaša neposredno na objavljeno sporočilo.
Prav tako lahko objavi odgovorni urednik popravek v spremenjeni obliki, če se je v roku, ki je s tem zakonom določen za objavo, o tem sporazumel s tistim, ki je popravek dal.
Popravek se objavi brezplačno.
48.	člen
Če odgovorni urednik noče objaviti popravka ali ga ne objavi na način in v roku iz prejšnjega člena, ima tisti, ki zahteva popravek, pravico vložiti pri okrožnem sodišču, na katerega območju izhaja časopis, zoper odgovornega urednika tožbo za objavo 'popravka.
Tožbi morata biti priložena prepis objavljenega sporočila in popravka.
Tožba se lahko vloži najpozneje v 30 dneh po preteku roka za objavo popravka.
49.	' člen
V	sporih za objavo popravka mora biti prvi narok za glavno obravnavo v 8 dneh od vložitve tožbe pri sodišču.
V	teh sporih se ne razpiše pripravljalni narok in tudi ne zahteva od toženca naj odgovori na tožbo.
Na prvi narok za glavno obravnavo povabi sodišče tožnika, toženca in potrebne priče. V vabilu tožniku navede, da bo štelo, da je tožnik umaknil tožbo, če ne pride na prvi narok, v vabilu tožencu pa, da bo sodba lahko izdana tudi, če toženec ne pride.
50.	člen
Obravnava o tožbi za objavo popravka se omeji na obravnavanje in dokazovanje dejstev, od katerih je odvisna toženčeva dolžnost objaviti popravek.
^	51. člen
V	sporih za objavo popravka zavrne sodišče tož-beni zahtevek, če ugotovi, da je podana kakšna okoliščina iz 1. do 3. ali 5. do 10. točke 46. člena tega zakona ali da z objavljenim sporočilom ni prizadeta čast, do.bro ime, pravica ali korist tistega, na katerega se sporočilo nanaša, ali da je odgovorni urednik izpolnil svojo dolžnost s tem, da je po tretjem oziroma četrtem odstavku 47. člena tega zakona v .izvlečku oziroma v spremenjeni obliki objavil popravek.
52.	člen
Z uvedbo kazenskega postopka zaradi dejanja, ki je bilo storjeno z objavo sporočila, na katero se nanaša popravek, se ne prekine postopek o tožbi za objavo popravka.
53.	člen
Če se po vložitvi tožbe pri sodišču spremeni odgovorni urednik časopisa, sme tožnik do konca glavne obravnave spremeniti tožbo in namesto prvotno toženega tožiti novega odgovornega urednika. Za tako spremembo tožbe ni potrebna privolitev prvotno toženega odgovornega urednika in ne privolitev novega odgovornega urednika, ki naj. namesto prejšnjega odgovornega urednika stopi v pravdo.
54.	člen
Sodišče mora izdati sodbo takoj po končani glavni obravnavi.
Overjen prepis sodbe vroči sodišče strankam najpozneje v 3 dneh od dneva, ko je bila sodba izdana.
55.	člen
Če sodišče ugodi tožbenemu zahtevku, naloži s sodbo tožencu, da mora v časopisu objaviti odgovor v roku in na način, kot je to določeno v prvem in drugem odstavku 47. člena tega zakona.
56.	člen
Zoper sodbo sodišča prve stopnje lahko vložita stranki ■ v 3 dneh od vročitve sodbe pritožbo na vrhovno sodišče SR Slovenije.
Pritožba -se ne vroči nasprotni stranki na odgovor.
Pravočasno in dovoljeno pritožbo pošlje prvostopno sodišče z vsemi spisi sodišču druge stopnje v 2 dneh od dneva, ko je bila vložena.
Sodišče druge stopnje mora odločiti o pritožbi v 3 dneh od dneva, ko prejme pritožbo in spise.
Zoper sodbo sodišča druge stopnje ni dovoljena revizija.
57.	člen
Overjen prepis pravnomočne sodbe, s katero je naložilo objavo popravka, pošlje sodišče takoj tudi izdajatelju časopisa.
58.	člen
če se po pravnomočni sodbi, s katero se nalaga časopisu objava popravka, spremeni njegov odgovorni urednik, preide v sodbi ugotovljena dolžnost objave odgovora na novega odgovornega urednika.
59.	člen
Če ni s tem zakonom drugače določeno, sc uporabljajo v sporih za objavo popravka smiselno določbe zakona o pravdnem postopku.
60.	člen
Objava popravka se lahko zahteva tudi glede sporočil. objavljenih z drugimi tiskanimi stvarmi ali sredstvi iz 19. člena tega zakona, ter glede sporočil, objavljenih v časopisih, ki so nehali izhajati.
Glede pravice do popravka in postopka za njeno uveljavitev se v primerih iz prejšnjega odstavka pri'
merno uporabljajo določbe tega zakona o pravici do poprayka in o postopku za njeno uveljavitev pri časopisih (44. do 59. člen).
61.	člen
Glede načina objave popravka v primeru iz prejšnjega člena ima tisti, ki da popravek, pravico zahtevati od izdajatelja tiskane stvari oziroma od izdajatelja časopisa, ki je nehal izhajati, ali od izdajatelja sredstev iz 19. člena tega zakona, da na svoje stroške poskrbi za objavo popravka v določenem dnevnem časopisu.
Poleg pravice iz prejšnjega odstavka ima tisti, ki daje popravek, pravico zahtevati tudi. da se ustavi nadaljnje razširjanje tiskanih stvari oziroma razširjanje sredstev iz prvega odstavka 60. člena tega zakona.
Ce prizadeti sodno uveljavlja pravico popravka, odloči sodišče o njegovi zahtevi glede na okoliščine Primera. '
Četrto poglavje * RADIODIFUZIJA
y	62. člen
Radiodifuzija po tem zakonu je dejavnost ustvarjanja in posredovanja radijskega oziroma televizijskega sporeda, ki je namenjen javnosti.
Dejavnost radiodifuzije in razvijanja radiodifuznega sistema sta posebnega družbenega pomena.
63.	člen< .
Radiodifuzijo lahko opravljajo samo radiodifuzne organizacije, ki so ustanovljene v skladu s tem zakonom kot zavod ali podjetje.
Radiodifuzne organizacije lahko ustanavljajo družbenopolitične skupnosti in družbenopolitične organizacije.
64.	člen
Radiodifuzne organizacije se lahko ustanavljajo samo po programu razvoja radiodifuznega sistema (v nadaljnjem besedilu: program razvoja radiodifuzije), ki ga sprejme skupščina SR Slovenije.
,S programom razvoja radiodifuzije se določi zlasti število in zvrst oddajnih postaj in oddajnikov, izvajalec programa ter način financiranja izgradnje.
Republiški organ, ki je pristojen za informacije, v soglasju z republiškim organom, ki je pristojen za radijske zveze, predlaga program razvoja radiodifuzije Potem, ko dobi mnenje zavoda Radiotelevizija Ljubljana in združenja lokalnih radijskih postaj v SR Složniji; pred predlaganjem je treba program uskladiti s pristojnimi organi drugih republik in pokrajin ter s Pristojnimi organi SE'R . Jugoslavije.
65.	člen
Radiodifuzna organizacija se lahko ustanovi, če so Izpolnjeni kadrovski in programski normativi, ki jih Predpiše izvršni svet skupščine SR Slovenije.
Ne more se ustanoviti radiodifuzna organizacija, ki Paj bi po ustanovitvenem aktu imela pretežno komercialni ali komercialno-zabavni program.
66.	člen
Radiodifuzna organizacija se ne more ustanoviti, dokler za informacije pristojni republiški organ ne
ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz 64. in 65. člena tega zakona.
67.	člen
Za financiranje radiodifuznega sporeda iz tujih virov po 17. členu tega zakona se ne šteje predvajanje audiovizualnih sredstev ali drugih posnetkov, ki jih radiodifuzne organizacije dobivajo z menjavo ali koprodukcijo sporedov s tujimi radiodifuznimi postajami ali organizacijami.
68.	člen
Radiodifuzne organizacije urejajo s samoupravnim sporazumom ali s pogodbo zadeve, ki so skupnega pomena za dve ali več radiodifuznih organizacij. Na ta način uredijo sodelovanje pri ustvarjanju in posredovanju domačega ali tujega sporeda’ zadeve v zvezi z vzgojo in izobraževanjem kadrov za radiodifuzijo in v zvezi z zagotavljanjem sprejema radiodifuznega sporeda na območju SR Slovenije ter finančna in druga skupna vprašanja.
69.	člen
Ce oddaja radiodifuzna organizacija spored druge radiodifuzne organizacije ali če pripravlja in oddaja več radiodifuznih organizacij skupen spored, prevzame obveznosti do drugih radiodifuzna organizacija, ki izvirno oddaja spored.
70.	člen
Radiodifuzna organizacija mora hraniti zapise sporočil iz njenih oddaj 8 dni po prvi objavi ter jih na zahtevo zainteresiranih upravičencev dati na vpogled, da lahko uveljavijo z zakonom določene pravice in interese.
Če kdo od zainteresiranih upravičencev v roku iz prejšnjega odstavka napove, da bo zahteval popravek, mora radiodifuzna organizacija hraniti zapis, za katerega se zahteva popravek. 30 dni od objave sporočila oziroma dokler ni končan postopek za objavo popravka.
Glede pravice do popravka in postopka za uveljavitev te pravice pri radiodifuznih organizacijah se primerno uporabljajo določbe tega zakona o pravici do popravka in o postopku za uveljavitev te pravice pri časopisih (44. do 59.. člen).
71.	člen
Izvršni svet skupščine SR Slovenije določi radiodifuzno organizacijo, ki pobira naročnino, ter organizacije, organe in fizične osebe, katerim ni treba plačevati naročnine.
Republiški organ, ki je pristojen za informacije, predpiše način prijavljanja in odjavljanja radijskih in televizijskih sprejemnikov ter način vodenja evidence in pobiranja naročnine za te sprejemnike.
Višino naročnine določi radiodifuzna organizacija, ki pobira naročnino.
72.	člen
Kdor ima radijski ali televizijski sprejemnik, ju mora prijaviti radiodifuzni organizacij^ ki pobira na-^ ročnino.
73.	člen
Določbe 13. do 61. člena tega zakona, razen določbe 16. člena, se primerno uporabljajo tudi za opravljanje radiodifuzije.
Peto poglavje
FILMSKE NOVICE
74.	člen
Za filmsko sporočilo po tem zakonu se štejejo filmske novice in drugi filmi, ki obsegajo zapise o posameznem dogodku, osebnosti, predmetu, pojavu ali dejavnosti.
S filmskimi novicami je po tem zakonu mišljen film, ki redno obvešča javnost o dogodkih in pojavih v državi ali v tujini.
Filmske novice iz prejšnjega odstavka lahko izdajajo samo filmske organizacije združenega dela in radiodifuzne organizacije, ki jih je ustanovila družbenopolitična skupnost ali družbenopolitična organizacija..
75.	člen
Filmske novice morajo imeti odgovornega urednika.
Glede pogojev za odgovornega urednika filmskih novic in njegove odgovornosti veljajo določbe tega zakona o pogojih za odgovornega urednika in o njegovi odgovornosti (38. in 39. člen).
76.	člen
Vse filmske novice, ki so v prometu, morajo biti označene s številko, z datumom, z imenom ali kako drugače, da jih je mogoče razlikovati. Ta označba mora biti na začetku filmskega traku.
77.	člen
Objavo popravka je mogoče zahtevati tudi glede sporočil, objavljenih v filmskih novicah ali v drugem filmu iz 74. člena.
Glede pravice do popravka in postopka za uveljavitev te pravice pri filmskih novicah in pri drugih filmih se primerno uporabljajo določbe tega zakona o pravici do popravka in o postopku za uveljavitev te pravice pri časopisih (44. do 59. člen).
78.	člen
Glede načina popravka ima tisti, ki daje popravek, pravico zahtevati od odgovornega urednika filmskih novic oziroma od organizacije, ki je film posnela, da na stroške organizacije poskrbi za objavo njegovega popravka v določenem dnevnem listu ali radijski ali televizijski oddaji.
Poleg pravice iz prejšnjega odstavka ima tisti, ki daje popravek, tudi pravico zahtevati, da se izrežejo deli filmskih novic ali drugega filma, na katerega se nanaša popravek, če to ni mogoče, pa ima pravico zahtevati. da se ustavi nadaljnje predvajanje filmskih novic ali filma.
79.	člen
Določbe 13. do 61. člena tega zakona se primerno uporabljajo tudi za filmske organizacije združenega dela iz tretjega odstavka 74. člena, razen določb 16. in
24.	člena tega zakona.
Šesto poglavje
ZLORABA SVOBODE OBVEŠČANJA
-	80. člen
Objavljanje sporočil, ki navajajo na kazniva dejanja. gospodarske prestopke ali prekrške ali ki ško-
dujejo časti, dobremu imenu ah pravicam občanov ali družbeni skupnosti, pomeni zlorabo svobode Obveščanja in ima za posledico odgovornost po zakonu.
Objavljanje in širjenje sporočil se sme omejiti samo za to. da se prepreči zloraba svobodo obveščanja, in sicer v primerih, ki jih zakon izrecno določa.
81.	člen
Prepovedano je razširjati sporočila, s katerimi se:
l-i objavljajo zaupni dokumenti ali podatki, ki so po svoji naravi državna, uradna ali gospodarska tajnost posebnega pomena za družbeno skupnost.
2.	prenašajo ali raznašajo neresnične ali alarmantne vesti, ki ogrožajo ali bj utegnile ogroziti javni red in mir ali vznemiriti javnost;
3.	hudo žali morala;
4.	povzroča škoda pri vzgoji otrok in mladine;
5.	objavljajo dokumenti ali podatki, ki so škodljiv; za sodni postopek.
82.	člen
Zaradi preprečevanja razširjanja tiskanih stvari z vsebino iz prejšnjega člena izreče pristojni okrožni javni tožilec začasno prepoved razširjanja in na njegov predlog pristojno okrožno sodišče prepove razširjanje tiskane stvari v skladu z določbami zveznega zakona.
Sedmo poglavje KAZENSKE DOLOČBE
83.	člen
Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev ali z zaporom do 30 dni se kaznuje za prekršek:
1.	tiskar oziroma izdajatelj tiskane stvari, če ne pošlje javnemu tožilcu določenega števila izvodov tiskane stvari (16 člen).
2.	kdor ne spravi v sklad prijav v roku iz 37. člena tega zakona in nadaljuje z izdajanjem časopisa:
3.	odgovorni urednik, ki v nasprotju z 42. členom tega zakona ne objavi sporočila:
4.	kdor dovoli, da ga označijo kot odgovornega urednika, čeprav ni odgovorni urednik, ali kdor nekoga označi kot odgovornega urednika, čeprav označeni ni odgovorni urednik.
Za prekršek iz 1. ali 2. točke prejšnjega odstavka se kaznuje organizacija združenega dela ali druga pravna oseba z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev, odgovorna oseba organizacije združenega dela in druge pravne osebe ali fizična oseba z denarno kaznijo d° 500 dinarjev.
84.	člen
Z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija ali druga pravna oseba:
1.	če podrobneje ne določi s svojim splošnim ak' tom oziroma statutom načina zagotavljanja javnosti dela (prvi odstavek 10. člena), natančnejših pogojev objavo javnega odgovora (drugi odstavek 20. člena) a'' za javnost pomembnega sporočila (tretji odstavek 43. člena) ali če ne določi osebe, ki je odgovorna za zagotavljanje javnosti dela (drugi odstavek 10. člena):
2.	če v nasprotju z 11. členom tega zakona ne daje novinarjem sporočila ali jim onemogoča prisostvovanje na sejah in sestankih;
3.	če je v prijavi iz 33. člena ali v kateri od Pri' log iz 34. člena tega zakona navedla lažne podatke;
4.	če izda časopis, ne da bi poprej vložila pri pristojnem organu prijavo s prilogami ali če ne naznani poznejše spremembe podatkov iz prijave (33. in 34. člen);
5.	če zaposli kot odgovornega urednika nekoga, ki po 39. členu tega zakona ne more biti odgovorni urednik;
6.	če se ne ravna po sodbi, s katero ji je sodišče naložilo objavo popravka (55. člen);
7.	če izda tiskano stvar brez katerega od podat-
kov iz 15. oziroma 38. člena tega zakona ali če da v promet filmske novice brez označbe po 76. členu tega zakona;	v
8.	če v nasprotju s 70. členom tega zakona uniči zapis sporočila;
9.	če z objavo sporočila prekorači prijavljeno zasnovo časopisa;
10.	če objavi sporočilo, ki navaja na kaznivo dejanje, gospodarski prestopek ali prekršek.
Za prekršek iz 6. točke prvega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev ali z zaporom do 30 dni tudi odgovorna oseba organizacije ali druge pravne osebe.
85.	člen
Z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek:
1.	izdajatelj časopisa, radiodifuzna alj filmska organizacija združenega dela, če časopis, radijski ali televizijski program ali filmske novice nimajo odgovornega urednika (38., 73. in 75. člen);
2.	izdajatelj časopisa, če ne objavi letnega poročila o finančnem in materialnem položaju časopisa (41. člen).
Za prekršek iz prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev ali z -n-om do 3n dni tudi odgovorna ošeba.
86.	člen
Z denarno kaznijo največ v višini desetkratne mesečne naročnine se kaznuje za prekršek, kdor ne prijavi radijskega ali televizijskega sprejemnika in ne plačuje predpisane naročnine.
87.	člen
Za postopek o prekrških od 83. do 86. člena tega zakona je pristojen občinski sodnik za prekrške.
Osmo poglavje
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
88.	člen
Najpozneje v enem letu potem, ko začne veljati ta zakon, morajo:
1.	ustanovitelji časopisnih in radiodifuznih organizacij uskladiti svoje ustanovitvene akte z določbami tega zakona;
2.	ustanovitelji Časopisnih in radiodifuznih organizacij izdajatelji časopisov, ki jih ne izdajajo časopisne organizacije, ter občinske skupščine za časopise, ki jih izdajajo skupine občanov, izdati akte o oblikovanju družbenega organa v skladu s 27. členom tega Zakona:
3 Aasopisne in radiodifuzne organizacije in drugi izdajatelji časopisov uskladiti svoje statute in druge 'Plošne akte z določbami tega zakona;
4.	organi družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter društev s splošnim aktom oziroma s statutom predpisati način zagotavljanja javnosti svojega dela v skladu z določbami 10. in 11. člena tega zakona;
5.	izdajatelji časopisov in radiodifuzne organizacije izpopolniti svoje prijave za časopise, ki jih izdajajo, in priloge k prijavi v skladu s 33. in 34. členom tega zakona.
89.	člen
Družbeni organ pri časopisu se mora oblikovati najpozneje tri mesece potem, ko je bil izdan akt iz 2. točke prejšnjega člena.
90.	člen
Za prekršek iz 1. oziroma 4. točke 84. člena tega zakona se kaznuje tudi organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, ki po poteku roka iz 88. -člena tega zakona ne izpolni obveznosti, katerih neizpolnitev je v teh točkah določena kot prekršek.
91.	člen
Ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o opravljanju določenih zadev s jiodročja radia in televizije (Uradni list SRS, št. 33/65).
V skladu z 19., 20. in 23. točko prvega odstavka 13. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51/71 in št. 54/72) se z uveljavitvijo tega'zakona v SR Sloveniji prenehajo uporabljati določbe 1. do 51. člena, določbe 2., 4., 8. in 9. točke prvega odstavka ter drugega in tretjega odstavka 52. člena, določbe 80. do 90, člena ter 131. do 140. člena zakona o tisku in o drugih oblikah informacij (Uradni list FLRJ, št. 45/60 in SFRJ. št. 15/65), temeljni zakon o časopisnih podjetjih in časopisnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 29/56 in SFRJ, št. 15/65) ter temeljni zakon o radiodifuznih zavodih (Uradni list SFRJ, št. 15/65).
Določbe L, 3 ter 5. do 7. točke prvega odstavka
52.	člena in določbe 53. do 66. člena zakona o tisku in o drugih oblikah informacij se v SR Sloveniji uporabljajo še naprej, dokler ne bo izdan zakon, omenjen v 82. členu tega zakona.
92.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
31.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o	razglasitvi zakona o prekrških
Razglaša se zakon o prekrških, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 14. februarja 1973.
St. 022-74/73
Ljubljana, dne 14. februarja 1973.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON O PREKRŠKIH
Prvi del
MATERIALNO PRAVNE DOLOČBE I. poglavje
TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
(1)	Prekrški so z zakonom in drugimi predpisi določene kršitve javnega reda, za katere so predpisane kazni in varnostni ukrepi.
(2)	Kazni in varnostne ukrepe za prekrške izrekajo državni organi, ki jih določa ta zakon.
2.	člen
(1)	Nihče ne sme biti kaznovan za prekršek, če dejanje ni bilo določeno z zakonom ali s kakšnim drugim predpisom kot prekršek, preden je bilo storjeno, in če za tako dejanje ni bila predpisana kazen.
(2)	Ce se po storjenem prekršku spremeni predpis o prekršku, se uporabi predpis, ki je za storilca milejši.
3.	člen
Prekrški se lahko določajo:
1)	z zakonom;
2)	z uredbo in odlokom izvršnega sveta;
3)	z odlokom občinske skupščine.
4.	člen
(1)	Organi, ki po 3. členu tega zakona predpisujejo kazni in varnostne ukrepe, smejo predpisati kazni in varnostne ukrepe samo za kršitve predpisov, ki jih sami izdajo v mejah svoje pristojnosti, določene z ustavo, z zakoni in z drugimi splošnimi predpisi.
(2)	Organ, ki ima pravico predpisovati kazni in varnostne ukrepe za prekrške, ne sme te pravice prenesti na druge državne organe.
5.	člen
Predpisi o prekrških veljajo na območju družbenopolitične skupnosti, katere organ jih je izdal.
6.	člen
(1)	Za prekrške se smeta predpisati denarna kazen in kazen zapora.
(2)	Za posamezen prekršek se lahko predpiše denarna kazen ali kazen zapora.
(3)	Kjer zakon tako določa (35. člen), se ,sme storilcu prekrška namesto predpisane denarne kazni ali zapora izreči ukor.
7.	člen
(1)	Z zakonom oziroma uredbo ali odlokom izvršnega sveta se lahko predpiše denarna kazen:
1)	za posameznika od 20 do 10.000 dinarjev;
2)	za pravno osebo od 100 do 50.000 dinarjev;
3)	za odgovorno osebo pravne osebe in državnega organa od 20 do 5000 dinarjev.
(2)	S predpisom iz prvega odstavka tega člena se lahko predpiše za prekršek denarna kazen, ki je v sorazmerju s storjeno škodo ali neizpolnjeno obveznostjo alj kako drugače ustreza dani podlagi; v tem primeru sme največja mera te kazni dosegati desetkratni znesek škode ali neizpolnjene obveznosti ali druge podlage.
8.	člen
Z odlokom občinske skupščine se lahko predpiše denarna kazen:
1)	za posameznika od 20 do 5000 dinarjev;
2)	za pravno osebo od 100 do 30.000 dinarjev;
3)	za odgovorno osebo pravne osebe in državnega organa od 20 do 2000 dinarjev.
9.	člen
(1)	Denarne kazni, plačane za prekrške, so dohodek republike.
(2)	Republika odstopa občinam 30 odstotkov dohodkov iz prejšnjega odstavka. Ta sredstva se delijo med občine v takšnem razmerju, v kakršnem posamezne občine financirajo organe za kaznovanje prekrškov.
(3)	Način zbiranja in delitev sredstev med občine predpiše republiški sekretar za pravosodje in občo upravo v soglasju z republiškim sekretarjem za finance.
10.	člen
(1)	Kazen zapora se sme predpisati samo z zakonom. Predpisana kazen ne more biti krajša kot 1 dan in ne daljša kot 30 dni.
(2)	Z zakonom se sme predpisati za hujše kršitve javnega reda kazen zapora do 2 mesecev.
11.	člen
(1)	Z zakonom se smejo poleg denarne ali zaporne kazni predpisovati kot varnostni ukrepi: odvzem predmetov, ki so bili uporabljeni za prekršek, ali pridobljeni s prekrškom, ali nastali s prekrškom; odvzem premoženjske koristi; odvzem dovoljenja za opravljanje poklica ali dejavnosti za dobo do enega leta: odvzem vozniškega dovoljenja za dobo do enega leta oziroma prepoved vožnje osebi, ki ima tuje vozniško dovoljenje za dobo enega leta; prepoved izdaje vozniškega dovoljenja za dobo do enega leta; odvzem dovoljenja za posest in nošenje orožja za dobo do treh let; obvezno zdravljenje alkoholikov in narkomanov.
(2)	Z zakonom se smejo predpisati tudi drugi varnostni ukrepi in določiti, da se smejo nekateri predpisani varnostni ukrepi uporabiti samostojno tudi brez izreka kazni.
12.	člen
(1)	Prekršek je lahko izvršen s storitvijo ali z opustitvijo.
(2)	Prekršek je storjen z opustitvijo, če je storilec opustil dejanje, ki bi ga moral storiti.
13.	člen
Prekršek je storjen takrat, ko je storilec delal ali bi bil moral delati, ne glede na to, kdaj je nastala posledica.
14.	člen
Prekršek je storjen na kraju, kjer je storilec delal ali bi bil moral delati, če ni s tem zakonom (drugi odstavek 15. člena) ali s predpisom o prekršku določeno drugače.
15.	člen
(1)	Storilec se kaznuje za prekršek, če ga je storil na ozemlju SR Slovenije.
(2)	Prekršek je storjen na ozemlju SR Slovenija če je storilec tu delal ali bi moral delati, ali pa če Je tu nastala posledica.
(3)	Predpisi o prekrških, ki veljajo v SR Sloveniji-se uporabljajo protj vsakomur, kdor stori prekršek Zb-
naj območja SR Slovenije na ladji, ki je vpisana v domači luki ali na zrakoplovu, ki ima matično letališče v SR Sloveniji.
II.	poglavje
ODGOVORNOST IN KAZNOVANJE ZA PREKRŠEK
16.	člen
(1)	Ni odgovoren za prekršek, kdor ga stori v trajni ali začasni duševni bolezni ali začasni duševni motnji ali duševni zaostalosti, če se zaradi takega stanja ni mogel zavedati pomena svojega dejanja oziroma opustitve ali če ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja.
(2)	Ce je bil prekršek storjen pod vplivom alkohola ali mamil, to ne izključuje odgovornosti storilca, če se je zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, da lahko v takem stanju stori prekršek.
17.	člen
Za odgovornost zadostuje malomarnost storilca, razen če ni s predpisom o prekršku določeno, da se kaznuje samo za naklep.
18.	člen
(1)	Pravna oseba je lahko odgovorna za prekršek, če je v predpisu o prekršku tako določeno.
(2)	Za prekršek je pravna oseba odgovorna, če je
prišlo do njega z dejanjem ali z opustitvijo s strani organa upravljanja ali odgovorne osebe ali z dejanjem koga drugega, ki je bil jrpravičen ravnati v imenu pravne osebe. .	-
(3)	Za prekršek pravne osebe odgovarja tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(4)	Družbenopolitične skupnosti ne morejo biti odgovorne za prekršek.
22.	člen
Zoper osebe, ki uživajo diplomatsko imuniteto, se postopek za prekršek ne vodi in se zoper nje tudi ne izrekajo kazni.
23.	člen
(1)	Ni prekršek dejanje, ki je bilo storjeno v silobranu ali v skrajni sili.
(2)	Za prekršek ni odgovoren kdor je dejanje storil pod vplivom sile, grožnje ali prisilit ve ali je bil ob storitvi prekrška v dejanski zmoti, da je njegovo dejanje dovoljeno.
24.	člen
Nepoznavanje predpisov,' ki določajo prekrške, ne izključuje odgovornosti storilca.
25.	člen
(1)	Kdor koga z naklepom napelje ali mu. pomaga, da stori prekršek, se kaznuje, kot da bi ga bil sam storil.
(2)	Glede na naravo prekrška ter način in okoliščine napeljevanja ali pomoči in glede na stopnjo odgovornosti napeljevalca ali pomagača, se sme post#pek zoper njiju ustaviti.
(3)	Napeljevalec in pomagač se ne kaznujeta, če prekršek ni bil storjen.
26.	člen
Kdor je bil v kazenskem postopku ali v postopku za gospodarski prestopek spoznan za krivega dejanja, ki ima tudi znake prekrška, ne more biti zanj kaznovan v postopku o prekrških.
III.	poglavje
UPORABA KAZNI IN VARNOSTNIH UKREPOV ZA PREKRŠKE
19.	člen
(1)	Odgovorna oseba po tem zakonu je oseba, kateri je poverjeno določeno področje dela (direktor, upravnik, vodja komercialne službe, knjigovodja, blagajnik, skladiščnik itd.).
(2)	Odgovornost odgovorne osebe za prekršek je podana, če je do prekrška prišlo z njenim dejanjem ali z njeno opustitvijo.
(3)	Odgovornost odgovorne osebe za prekršek ne preneha zato, če ji je prenehalo delovna razmerje v pravni osebi in tudi ne zato, če ni več mogoče kaznovati pravne osebe, ki Je prenehala.
20.	člen
Za prekršek pravne osebe in njene odgovorne osebe se sme predpisati samo denarna kazen.
21.	člen
(1)	Organi družbenopolitičnih skupnosti ali drugi državni organi ne morejo biti odgovorni za prekršek.
(2)	Odgovorna oseba organa družbenopolitične skupnosti ali drugega državnega organa je lahko odgovorna za prekršek, če je s predpisom o prekršku tako določeno.
(3)	Odgovorna oseba organa družbenopolitične skupnosti ali drugega državnega organa se sme kaznovati za prekršek le z denarno kaznijo.
<27. člen
. ■ \
(1)	Ce se izreče denarna kazen, se v odločbi o prekršku določi tudi rok, v katerem mora biti plačana; ta rok ne sme biti krajši kot 15 dni in ne daljši kot 3 mesece, računano od dneva, ko je odločba o prekršku postala pravnomočna.
(2)	Organ, ki je izdal odločbo o prekršku na prvi stopnjii lahko v upravičenih primerih dovoli, da se denarna kazen plača v obrokih. Tedaj določi ta organ tudi način odplačevanja in rok plačila. Ta rok ne sme biti daljši Kot 6 mesecev, če ni s posebnim zakonom drugače določeno.
28.	člen
(1)	Ce kaznovani ne plača denarne kazni v določenem roku, se mu kazen spremeni v zapor. O spremembi denarne kazni v zapor se izda posebna odločba.
‘(2) Ce je za prekršek izrečena večja denarna kazen kot 1000 dinarjev, se izterja prisilno. Ce pa denarne kazni za ta prekršek ni mogoče prisilno izterjati niti dotlej, ko ostaja le še 6 mesecev do izteka roka, ko bi bila izvršitev kazni zastarana, se denarna kazen oziroma ostanek neizterjane denarne kazni spremeni v zapor.
(3)	Ce ne plača v določenem roku denarne kazni podoficir, oficir ali vojaški uslužbenec, se kazen izterja prisilno.
(4)	Ce kaznovana pravna oseba ne plača denarne kazni v določenem roku, se kazen izterja prisilno.
29.	člen
(1)	Pri spremembi denarne kazni v zapor se računa vsakih začetih 50 dinarjev za en dan zapora, vendar pa kazen zapora ne sme biti daljša kot 60 dni.
(2)	Ce je za prekršek poleg denarne kazni predpisana alternativno tudi kazen zaporni, katere največja mera je manjša kot 30 dni, tedaj zapor, v katerega se spremeni izrečena denarna kazen, ne sme presegati največje mere zapora, ki je predpisana za ta prekršek.
(3)	Ce plača kaznovani samo del denarne kazni, se mu ostanek sorazmerno spremeni v zapor.
(4)	Prestajanje zapora,- v katerega je bila spremenjena denarna kazen, preneha, če kaznovani plača ostanek denarne kazni po vštetju tistega njenega dela, ki ustreza prestanemu zaporu.
30.	člen
Kazen zapora se izreka na cele dneve.
31.	člen
Kazen zapora se ne sme izreči nosečnici po 3 me-secil} nosečnosti in ne materi, dokler otrok ni star eno leto oziroma dokler ne preteče 6 mesecev od poroda, če je bil otrok mrtvo rojen.
32.	člen
Organ, ki izda odločbo o prekršku, odmeri storilcu kazen v mejah, ki jih določa predpis, s katerim je za ta prekršek predpisana kazen. Pri tem upošteva vse okoliščine, ki vplivajo na odmero večje ali manjše kazni (obtoževalne in olajševalne okoliščine), zlasti pa težo storjenega prekrška in njegove posledice, okoliščine, v katerih je bil prekršek storjen in stopnjo odgovornosti, osebne in premoženjske razmere in obnašanje storilca po storjenem prekršku.
33.	člen
Kadar ima organ, ki je pristojen za postopek izbiro med denarno kaznijo ali zaporom, izreče kazen zapora, če ima prekršek hujše posledice ali če kaže na večjo stopnjo storilčeve odgovornosti. To mora pristojni organ utemeljiti v odločbi o prekršku.
34.	člen
Organ, ki je pristojen za postopek, lahko storilcu odmeri kazen pod predpisano najnižjo mero določene vrste kazni, ali pa namesto zapora izreče denarno kazen, če spozna, da prekršek ni povzročil hujših posledic. obstajajo pa take olajševalne okoliščine, da se da tudi z omiljeno kaznijo doseči namen kaznovanja. Tako omiljena kazen pa se ne sme znižati pod splošno najmanjšo zakonito mero za tisto vrsto kazni,
35.	člen
Če je prekršek glede na okoliščine, v katerih je bil storjen, neznatnega pomena, če ni povzročil nobenih ali pa samo očitno neznatne posledice, ali če obstajajo druge okoliščine, ki precej zmanjšujejo odgovornost storilca, tako da se da pričakovati, da se bo v prihodnje varoval prekrškov,'tudi če se ne izreče predpisana kazen, lahko organ, ki je pristojen za postopek, storilcu namesto denarne kazni ali zapora izreče ukor.
36.	člen
(1)	Kadar je prekršek storjen s tem, da ni bila izpolnjena predpisana obveznost, ali je bila z njim
storjena škoda, ki se ugotavlja po predpisanem ceniku oziroma po predpisani ceni, lahko organ, ki je pristojen za postopek, ustavi postopek, če storilec pred odločitvijo o prekršku izpolni predpisano obveznost ali povrne storjeno škodo in če je glede na naravo prekrška, osebne lastnosti storilca in glede na okoliščine, v katerih je bil prekršek storjen, mnenja, da se bo storilec v prihodnje varoval prekrškov, tudi če ne izreče predpisano kazni.
(2)	Prav tako lahko organ, ki je pristojen za postopek, če je glede na naravo prekrška, osebne lastnosti storilca in glede na okoliščine, v katerih je bil prekršek storjen mnenja, da se bo storilec v prihodnje varoval prekrškov, pred odločitvijo o prekršku pismeno opomni storilca, naj v določenem roku, ki ne sme biti daljši kot 30 dni, izpolni predpisano obveznost oziroma povrne storjeno škodo in ustavi postopek zoper njega, če ta v tem roku to stori.
37.	člen
Kazen ali varnostni ukrep', izrečena za prekršek, se po dveh letih od dneva, ko sta kazen oziroma varnostni ukrep preslana ali zastarana, ne more več šteti za obteževalno okoliščino pri odmeri kazni za prekršek,-ki je bil storjen po tem času, razen če ni z zakonom drugače določeno.
38.	člen
Ce je storilec z enim dejanjem storil več prekrškov, se mu izreče kazen po tistem predpisu, ki določa strožjo kazen.
39.	člen
(1)	Ce je storilec z več dejanji storil več prekrškov, o katerih še ni izdana odločba, postopek pa teče pred istim državnim organom, se določi najprej kazen za vsak posamezen prekršek, nato pa se izrečejo vse tako določene kazni. Ce so te kazni iste vrste, se izreče skupna kazen, ki je enaka seštevku vseh posameznih določenih kazni, vendar pa skupna kazen zapora ne sme biti daljša od 3 mesecev.
(2)	Ce se izreče v primeru iz prveg odstavka tega člena za več prekrškov kazen zapora nad 30 dni in denarna kazen, ne sme zaporna kazen, v katero se spremeni denarna kazen, skupaj z izrečeno kaznijo zapora presegati 4 mesecev.
40.	člen
(1)	Odvzem predmetov, ki so bili uporabljeni za prekršek, pridobljeni ^ prekrškom ali pa so nastali s prekrškom, se sme izreči kot varnostni ukrep le, če so ti predmeti storilčeva last.
(2)	Predmeti iz prvega odstavka tega člena se smejo vzeti tudi takrat, kadar niso storilčeva last. če to terjajo splošna varnost ali razlogi javne morale, kot tudi v drugih primerih, ki jih določa poseben zakon. S tem pa ni prizadeta pravica drugih, terjati od storilca odškodnino.
(3)	Organ, ki izda odločbo o prekršku, določi z njo v skladu s posebnimi predpisi, ali naj se vzeti predmeti uničijo ali prodajo, ali pa izročijo ustrezajoči organizaciji.
(4)	Vzeti predmeti se prodajo po predpisih, ki veljajo za davčno izvršbo, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno.
(5)	Denar za prodane predmete, ki so storilčeva last. je dohodek občine.
(6)	Denar za prodane vzete predmete, ki niso storilčeva last, se izroči lastniku. Ce je lastnik neznan in se ne zglasi niti v enem letu, postane dobljeni denar dohodek občine.
41.	člen
Sredstva od odvzete premoženjske koristi so dohodek občine.
42.	člen
(1)	Če ne plača v določenem roku denarne kazni oseba, ki uživa imuniteto po posebnih predpisih, se ji kazen spremeni v zapor, vendar/ se ta izvrši potem, ko da privolitev skupščina družbenopolitične skupnosti, katere poslanec ali odbornik oziroma od nje voljena je kaznovana oseba.
(2)	Kazen zapora, izrečena osebam, ki uživajo imuniteto po posebnih predpisih, se izvrši pod pogoji iz prejšnjega odstavka.
IV.	poglavje
ODGOVORNOST IN KAZNOVANJU MLADOLETNIKOV
43.	člen
V postopku zoper mladoletne storilce prekrškov se uporabljajo določbe tega poglavja, druge določbe tega zakona pa le, če v tem poglavju ni drugače določeno.
44.	člen
Mladoletnik, ki v času storitve prekrška še ni star 14 let (otrok), za prekršek ni odgovoren.
45.	člen
(1)	Mladoletnik, ki je v času storitve prekrška že star 14 let, ni pa še dovršil 16 let (mlajši mladoletnik), ne more biti kaznovan, ampak se proti njemu lahko izrečejo vzgojni ukrepi.
(2)	Mladoletniku, ki je v času storitve prekrška že star 16 let,'ni pa še dovršil 18 let (starejši mladoletnik), se praviloma izrekajo vzgojni ukrepi, kazni pa le izjemoma.
(3)	Varnostni ukrepi se lahko uporabijo proti mlajšemu kot tudi starejšemu mladoletniku.
46.	člen
(1)	Pred izrekom vzgojnega ukrepa ali kazni mladoletniku je potrebno preskrbeti mnenje pristojnega skrbstvenega organa.
(2)	Mnenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno, če je mladoletnik storil prekršek, za katerega je predpisana kazen v določenem znesku ali če gre za prekršek, ki ima očitno neznaten pomen.
47.	člen
(1)	Mladoletnemu storilcu prekrška se lahko izrečeta naslednja vzgojna ukrepa: opomin in strožji nadzor.
(2)	Zoper mladoletnika se lahko izreče samo eden' od ukrepov iz prejšnjega odstavka.
48.	člen
Pri izreku vzgojnega ukrepa se upošteva telesni razvoj mladoletnika, stopnjo njegove duševne razvitosti, psihičn^/ lastnosti in nagnjenja, nagib), iz katerih je storil prekršek, dotedanjo vzgojo, okolje in razmere,
v katerih je živel, težo prekrška, ali mu je bil že prej izrečen vzgojni ukrep ali kazen, kot tudi vse druge okoliščine, ki lahko vplivajo na izrek tistega ukrepa, s katerim se bo najbolje dosegel namen prevzgoje.
49.	člen
(1)	Opomin se izreče mladoletniku, zoper katerega ni potrebno izvajati vzgojnega ukrepa strožjega nadzora, in posebej, če je storil prekršek zaradi nepremišljenosti ali lahkomiselnosti. ■
(2)	Ce se izreče opomin, se mladoletnika opozori na škodljivost njegovega ravnanja.
50.	člen
(1)	Vzgojni ukrep strožjega nadzora se izreče, če je potrebno zoper mladoletnika izvršiti trajnejši ukrep vzgoje ali poboljšanja. Ta ukrep se lahko izreče kot ukrep strožjega nadzora staršev oziroma skrbnika ali kot strožji nadzbr skrbstvenega organa.
(2)	Strožji nadzor staršev oziroma skrbnika se izreče, če so starši oziroma skrbnik opustili nadzorstvo nad mladoletnikom, so pa sposobni izvrševati tak nadzor.
(3)	Ce starši oziroma skrbnik ne morejo izvrševati strožjega nadzora nad mladoletnikom, se mladoletnik postavi pod nadzor skrbstvenega organa.
(4)	V primeru iz prejšnjega odstavka ostane mladoletnik pri svojih starših oziroma pri skrbniku.
(5)	Ukrep strožjega nadzorstva sme trajati najdlje dve leti. po 6 mesecih izvrševanja tega ukrepa pa lahko sodnik za prekrške, po predlogu skrbstvenega organa, ustavi izvrševanje ukrepa, če je namen takega ukrepa dosežen.
51.	člen
(1)	Ce je mladoletnik storil več prekrškov v steku, organ, ki je pristojen za postopek, pri izbiri vzgojnega ukrepa enotno oceni vse prekrške in izreče samo en ukrep,
(2)	Tako se postopa tudi, če se po izrečenem še
neizvršenem vzgojnem ukrepu ugotovi, da je mladoletnik pred ali po njegovem izreku storil kak drug prekršek.	(
52.	člen
Ce je od pravnomočnosti odločbe, s katero je bil izrečen ukrep strožjega nadzora, poteklo več kot 6 mesecev, pa se ukrep še ni začel izvrševati, odloči organ. ki je pristojen za postopek o prekršku, na novo o potrebnosti izrečenega ukrepa. Pri tem lahko organ odloči, da se prej izrečeni ukrep izvrši, ne izvrši ali da se zamenja z drugim ukrepom strožjega nadzora.
53.	člen
(1)	Starejši mladoletnik se kaznuje samo tedaj, kadar je v času storitve prekrška glede na svojo duševno razvitost mogel razumeti pomen svojega ravnanja in imeti v oblasti svoje ravnanje in če so podani drugi pogoji za odgovornost za prekrške po določbah tega zakona.
(2)	Starejšemu inladoletniku sme organ, ki je pristojen za postopek, izreči kazen le paradi težjih posledic prekrška ali večje stopnje odgovornosti za prekršek, če ne bi bilo opravičeno, da se uporabi vzgojni ukrep.
54.	člen
(1)	Kazen zapora se sme izreči starejšemu mladoletniku izjemoma, če se ugotovi, da je glede na naravo
prekrška in osebne lastnosti mladoletnika potrebno izreči to kazen.
(2)	Kazen zapora ne more biti daljša od 15 dni, ne glede na to ali se ta kazen neposredno izreče, ali pa se denarna kazen nadomesti z zaporom in ne glede na število prekrškov ter vrsto in višino izrečenih kazni.
55.	člen
Ce starejši mladoletnik stori več prekrškov v steku, za vsak prekršek pa zasluži kazen zapora, mu organ, ki je pristojen za postopek, odmeri kazen v mejah zakonske mere kazni zapora, predvidene v drugem odstavku 54. člena tega zakona. Ce organ, ki je pristojen za postopek ugotovi, da bi za tak prekršek v steku bilo treba starejšemu mladoletniku izreči kazen, za druge prekrške pa vzgojni ukrep, izreče za vse prekrške v steku samo kazen.
56.	člen
(1)	Ce je mladoletnik postal polnoleten pred izdajo odločbe o prekršku, se mu ne morejo izreči vzgojni ukrepi.
(2)	Ce je postal mladoletnik polnoleten po izdaji odločbe o prekršku, se izvrševanje vzgojnega ukrepa ustavi, oziroma se odločba o vzgojnem ukrepu ne izvrši.
57.	člen
O uvedbi postopka za prekršek zoper mladoletnika obvesti organ, ki je pristojen za postopek, starše oziroma skrbnika mladoletnika, razen v primeru, ko je kazen za prekršek predpisana v določenem znesku (organski mandat). Skrbstveni organ pa obvesti, če gre za hujši prekršek.
58.	člen
V postopku proti mladoletniku imajo starši oziroma skrbnik in skrbstveni organ pravico, da se seznanijo s postopkom in da med postopkom predlagajo dokaze in opozarjajo na dejstva, ki so pomembna za pravilno odločitev.
59.	člen
Organi, ki sodelujejo v postopku proti mladoletniku, so dolžni brez odlašanja ukrepati, da bi se postopek kar najhitreje končal.
60.	člen
Nihče ne more biti oproščen dolžnosti pričevanja o okoliščinah, ki so potrebne za presojo mladoletnikove diiševne razvitosti ter za spoznanje njegove osebnosti in razmer, v katerih živi.
61.	člen
S predpisom o prekršku se lahko določi, da se kaznuje z denarno kaznijo roditelj oziroma skrbnik mladoletnika, ki je storil prekršek, če je storjeni prekršek posledica opuščene dolžne skrbi roditelja oziroma skrbnika za mladoletnika.
V.	poglavje ZASTARANJE
62.	člen
(1)	Postopek za prekršek ni dopusten
I)	za prekrške, za katere je predpisana kazen v določenem znesku — organski mandat — če preteče 6 mesecev od dneva, ko je bil prekršek storjen;
2)	za vse druge prekrške, če preteče eno leto od dneva, ko je bil prekršek storjen.
(2)	Zastaranje pretrga vsako dejanje pristojnega organa, ki meri na pregon storilca prekrška. Po vsakem pretrganju se začne zastaranje znova, vendar pa postopek za prekršek v nobenem primeru ni več mogoč, ko preteče dvakrat toliko časa, kot ga določa prvi odstavek tega člena.
63.	člen
(1)	Izrečena kazen in varnostni ukrep za prekršek se ne smeta izvršiti, če preteče od dneva, ko je odločba o prekršku postala pravnomočna:
1)	za prekrške, za katere je bila izrečena denarna kazen v določenem znesku — 6 mesecev;
2)	za vse druge prekrške eno leto.
(2)	Zastaranje pretrga vsako dejanje pristojnega organa, ki meri na izvršitev kazni ali varnostnega ukrepa. Po vsakem pretrganju se začne zastaranje znova, vendar pa se kazen in varnostni ukrep v nobenem primeru ne smeta več izvršiti, ko preteče dvakrat toliko časa, kot ga določa prvi odstavek tega člena.
Drugi del
POSTOPEK ZA PREKRŠKE
VI.	poglavje
TEMELJNA NAČELA POSTOPKA
64.	člen
Postopek, določen s tem zakonom, se uporablja za vse prekrške, če ni z zakonom za posamezne prekrške določen drugačen postopek.
65.	člen
(1)	Državni organ, ki vodi postopek za prekrške, mora po resnici in do kraja ugotoviti dejanske okoliščine, ki so pomembne za izdajo odločbe. Enako skrbno mora preiskati okoliščine, ki obdolženca obremenjujejo, kot tudi okoliščine, ki so mu v korist pri obrambi.
(2)	Državni organ, ki vodi postopek o prekršku, mora poskrbeti, da nevednost ali nepoučenost strank ne bo v škodo njihovim pravicam.
66.	člen
(1)	Preden se izda odločba, mora biti obdolženec zaslišan o zadevi, zaradi katere teče zoper njega postopek.
(2)	Ce pravilno povabljeni obdolženec ne pride k zaslišanju in izostanka ne opraviči, lahko organ, ki je pristojen za postopek, izda odločbo d prekršku tudi brez njegovega zaslišanja, kadar spozna, da zaslišanje ni potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja.
(3)	Odločba o prekršku se sme izdati brez zaslišanja obdolženca tudi v primeru iz 153. člena tega zakona.
67.	člen
V postopku za prekršek presoja organ, ki je pristojen za postopek, dokaze po prostem preudarku.
68.	člen
(1)	Postopek o prekršku se vodi v slovenskem je* ziku. Na območjih, na katerih živijo poleg pripadnikov slovenskega naroda tudi pripadniki italijanske oziro-
ma madžarske narodnosti, sta v postopku za prekršek italijanski oziroma madžarski jezik enakopravna s slovenskim jezikom.
(2)	Ce je obdolženec, oškodovanec, zagovornik, priča ali drug udeleženec v postopku o prekršku pripadnik narodov ali narodnosti Jugoslavije, ima pravico uporabljati svoj jezik ter se v svojem jeziku seznanjati z dejstvi. Ce postopek o prekršku ne teče v njegovem jeziku, ga sodnik o prekršku pouči, da ima pravico dobiti tolmača, v zapisnik pa se zapiše, da je bil poučen in kaj je s tem v ?vezi izjavil.
3)	Sodnik za prekrške zagotovi tolmača na njeno zahtevo tudi osebi, ki je tuj državljan.
69.	člen
V postopku za prekršek se obdolženec ne sme pripreti, sme pa se pridržati ali obdržati pod nadzorstvom, preden se izda odločba o prekršku, vendar samo takrat, kadar tako določa ta zakon (sedmi odstavek 121., 129. in 131. člen).
70.	člen
(1)	Zoper odločbo o prekršku na prvi stopnji je dovoljena pritožba.
(2)	Odločba organa druge stopnje je pravnomočna oziroma dokončna, če je po določbah tega zakona dopustno sodno varstvo.
71.	člen
Državni organi in organizacije združenega dela. ki opravljajo javna pooblastila, morajo v postopku o prekrških dajati drug drugemu pravno pomoč.
VII.	poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE POSTOPKA 1, Organi za postopek
72.	člen
(1)	Postopek o prekrških vodi na prvi stopnji občinski sodnik za prekrške.
(2)	Postopek o prekrških na drugi stopnji vodi republiški senat za prekrške.
(3)	Sedež republiškega senata za prekrške je v Ljubljani.
(4)	Z zakonom se lahko predpiše, da vodi postopek za določene prekrške tudi kakšen drug organ.
73.	člen
Organi za kaznovanje prekrškov so samostojni organi ustrezne družbenopolitične skupnosti ter so za svoje delo odgovorni njeni skupščini.
•	74. člen
(1)	Sodnik za prekrške se voli za osem let in je Po preteku tega časa lahko znova izvoljen.
(2)	Ce se voli sodnik za prekrške zaradi tega, ker se mu izteka čas, za katerega je bil izvoljen, se ta sodnik vpiše v predlog kandidatov, če se je priglasil.
(3)	Sodniku za prekrške, ki ni znova izvoljen, preneha sodniška funkcija po preteku časa, za katerega je bil izvoljen.
(4)	Sodnik za prekrške, ki ni znova izvoljen, ima Pravico, da mu skupščina ustrezne družbenopolitične skupnosti 6 mesecev po prenehanju sodniške funkcije, kolikor se prej ne zaposli, izplačuje nadomestilo v višini osebnega dohodka, ki ga je prejel v zadnjem me-
secu pred prenehanjem sodniške funkcije. Cas od prenehanja sodniške funkcije do ponovne izvolitve, vendar največ 6 mesecev, se prizna v delovno dobo.
75.	člen
Za sodnika za prekrške ali namestnika sodnika za prekrške ne more biti izvoljen, kdor je z izvoljenim sodnikom za prekrške v istem organu za kaznovanje prekrškov v zakonski zvezi ali pa v sorodstvu v ravni črti ali v stranski črti do drugega kolena.
76.	člen
(1)	Ce je sodnik za prekrške izločen ali drugače zadržan, ga nadomešča njegov namestnik.
(2)	Namestnika sodnika.za prekrške voli skupščina družbenopolitične skupnosti, ki voli sodnika za prekrške, in sicer izmed oseb. ki imajo strokovno izobrazbo za sodnika za prekrške.
77.	člen
(1)	Preden nastopita funkcijo, dasta sodnik za prekrške in namestnik sodnika za prekrške tole slovesno izjavo: »Izjavljam, da bom funkcijo sodnika za prekrške opravljal vestno in nepristransko, da bom delal po. ustavi, zakonih in drugih predpisih, ter da bom svoje moči posvetil uresničevanju ciljev socialistične družbe in interesov narodov, narodnosti in občanov Socialistične federativne republike Jugoslavije in Socialistične republike Slovenije.«
(2)	Sodnik za prekrške in njegov namestnik dasta' to izjavo pred predsednikom skupščine družbenopolitične skupnosti, v kateri je sedež sodnika za, prekrške.
78.	člen
Sredstva za delo organov za kaznovanje prekrškov se zagotovijo v proračunu ustrezne družbenopolitične skupnosti.
79.	člen
(1)	Organi za kaznovanje prekrškov spremljajo in proučujejo družbene odnose in pojave, ki imajo pomen za uresničevanje njihove funkcije, ter obveščajo skupščino ustrezne družbenopolitične skupnosti o uporabi predpisov o prekrških in o problemih, ki se pojavljajo pri njihovem delu.
(2)	Na zahtevo skupščine ustrezne družbenopolitične skupnosti so ji organi za kaznovanje prekrškov dolžni poročati o svojem delu.
(3)	Organi za kaznovanje prekrškov obveščajo organizacije združenega dela in druge organizacije o negativnih pojavih v teh organizacijah, ki so jih ugotovili pri svojem delu.
80.	člen
v	\
(1)	Delavci pri organih za kaznovanje prekrškov imajo pravico in dolžnost, da pri uresničevanju samb-upravljanja urejajo notranje odnose v organu skladno z zakonom o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji.
(2)	Določbe zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji se glede disciplinske odgovornosti ne uporabljajo za sodnike za prekrške.
81.	člen
(1)	Občinskega sodnika za prekrške voli in razrešuje občinska skupščina.
(2)	Število sodnikov za prekrške določi občinska skupščina.
82.	člen
(1)	Dvoje ali več občin ima lahko skupnega sodnika za prekrške in njegovega namestnika.
(2)	Skupnega sodnika za prekrške volijo in razrešujejo ter mu določajo sedež skupščine občin, na katerih območju opravlja sodnik za prekrške svojo funkcijo.
(3)	Skupni sodnik za prekrške je izvoljen, če so ga izvolile vse prizadete občinske skupščine, razrešen pa je, če ga je razrešila le ena izmed njih.
(4)	Določbe drugega in tretjega odstavka tega člena veljajo tudi za namestnika skupnega sodnika za prekrške.
(5)	Skupni sodnik za prekrške in njegov namestnik dasta slovesno izjavo pred predsednikom skupščine družbenopolitične skupnosti, v kateri je sedež skupnega sodnika za prekrške.
(6)	Občine, ki imajo skupnega sodnika za prekrške, zagotavljajo sredstva za njegovo delo sporazumno in sorazmerno s stroški.
83.	člen
(1)	Ce ima občina ali več občin enega sodnika za prekrške, izvoli občinska skupščina oziroma Več občinskih skupščin tudi enega namestnika sodnika za prekrške.
(2)	Ce ima občina več sodnikov za prekrške, določi občinska skupščina enega izmed njih, da vodi in organizira delo v organu ter skrbi za pravočasno reševanje zadev in drugih nalog v zvezi z delom sodnikov za prekrške.
84.	člen
Prosto mesto sodnika za prekrške razpiše občinska skupščina, na območju katere ima sodnik za prekrške svoj sedež. Razpis se objavi s sredstvi javnega obveščanja.
85.	člen
(1)	Za občinskega sodnika za prekrške je lahko izvoljen diplomirani pravnik, ki ima pravosodni izpit ali izpit za sodnika za prekrške ter izpolnjuje splošne pogoje za delo v državnem organu.
(2)	Za sodnika za prekrške je lahko izvoljen tudi tisti, ki ima izobrazbo iz prejšnjega odstavka, nima pa pravosodnega izpita, pogoj pa je, da ima najmanj eno leto pravne prakse in da napravi v dveh letih po izvolitvi pravosodni izpit ali izpit za sodnika za prekrške. Ce izpita v tem roku ne napravi, mu preneha funkcija sodnika za prekrške.
(3)	Za sodnika za prekrške je lahko izvoljen tudi tisti, ki ima izobrazbo višje pravne ali upravne šole, ki ima pet let prakse v pravni oziroma v ustrezni upravni službi na delovnem mestu, ki zahteva višjo izobrazbo, ki ima izpit za sodnika za prekrške in ki izpolnjuje splošne pogoje za delo v državnem organu.
(4)	Za občinskega sodnika za prekrške je lahko izvoljen tudi tisti, ki ima izobrazbo in prakso po prejšnjem odstavku, nima pa izpita za sodnika za prekrške; pogoj pa je, da napravi v dveh letih po izvolitvi izpit za sodnika za prekrške. Ce izpita v tem roku ne napravi. mu preneha funkcija sodnika za prekrške.
<51 Republiški sekretar za pravosodje in občo upravo predpiše program strokovnega izpita za sodnika za prekrške in imenuje komisijo, pred. katero se opravlja ta izpit.
86.	člen
(1) Sodnika za prekrške razreši skupščina, ki ga je izvolila.
(2)	Sodnik za prekrške se razreši;
1)	če sam zahteva razrešitev;
2)	če je po svoji privolitvi izvoljen za sodnika za prekrške druge družbenopolitične skupnosti ali postavljen na drugo delovno mesto;
3)	če je obsojen na zapor nad 6 mesecev ali na milejšo kazen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je nevreden, da bi bil sodnik za prekrške;
4)	če se ugotovi, da je storil hujšo kršitev dolžnosti sodnika za prekrške oziroma ugleda sodnika za prekrške ali da je s svojim delom pokazal.' da za to funkcijo ni zmožen. V t^m primeru se opravi postopek, v katerem se sodniku za prekrške omogoči, da se izjavi o razlogih za razrešitev.
(3)	Sodnik za prekrške je lahko razrešen, če je skupščina družbenopolitične skupnosti sklenila, da se zaradi manjšega dela zmanjša število sodnikov za prekrške. kot tudi v primeru, kadar lahko delavcem upravnih organov preneha delo, ker so izpolnili pogoje za starostno pokojnino.
87.	člen
Občinski sodnik za prekrške lahko sprejme na prakso diplomiraj pravnike, ua si pridobe potrebne strokovne izkušnje v pripravniški dobi.
88.	člen
Pri občinskem sodniku za prekrške je za opravljanje administrativnih in tehničnih opravil potrebno število delavcev.
89.	člen
(1)	Republiški senat za prekrške:
1)	odloča o pritožbah zoper odločbe občinskih sodnikov za prekrške;
2)	odpravlja in razveljavlja nezakonite pravnomočne odločbe o prekrških, ki so jih izdali občinski sodniki za prekrške v primerih in pod pogoji določenimi v 180. členu tega zakona;
3)	rešuje spore o pristojnosti med občinskimi sodniki za prekrške;
4)	odloča o izločitvi občinskih sodnikov za prekrške;
5)	opravlja druge zadeve, ki so določene z zakonom.
(2)	Republiški senat za prekrške lahko zahteva od občinskih sodnikov za prekrške podatke v zvezi z uporabo zakona, podatke o problemih, ki se pojavljajo v postopku in pri odločanju o prekrških ter druge podatke, potrebne za proučitev posameznih vprašanj, ki se pojavljajo pri njihovem delu.
90.	člen
(1)	Republiški senat za prekrške opozori občinskega sodnika za prekrške na pomarijkljivosti, ki jih je opazil pri odločanju o pravnih sredstvih.
(2)	Ce se kažejo take pomanjkljivosti pri več občinskih sodnikih za prekrške ali so večjega pomena, sme republiški senat za prekrške opozoriti na take pomanjkljivosti vse ali samo nekatere občinske sodnike za prekrške.
(3)	Pravna mnenja, izražena v pripombah republiškega senata za prekrške, za občinske sodnike za prekrške niso obvezna.
91.	člen
(1)	Republiški senat za prekrške ima predsednika senata in potrebno število sodnikov za prekrške. .
(2)	Število sodnikov za prekrške republiškega senata za prekrške določi skupščina SR Slovenije.
(3)	Predsednika in sodnika za prekrške republiškega senata za prekrške voli in razrešuje skupščina SR Slovenije.
92.	člen
Republiški senat za prekrške odloča v sestavi treh sodnikov za prekrške, od katerih eden predseduje.
93.	člen
O združljivosti funkcije občinskega sodnika za' prekrške in sodnika za prekrške republiškega senata za prekrške z opravljanjem kakšne druge službe ali drugega dela. odloča predsednik republiškega senata za prekrške.
94.	člen
(1)	Ce se predlaga razrešitev predsednika ali sodnika prekrške republiškega senata za prekrške po
4.	točki drugega odstavka 86. člena tega zakona, je treba poprej opraviti postopek, v katerem se sodniku omogoči, da se izjavi o razlogih za razrešitev.
(2)	Postopek iz prejšnjega odstavka opravi republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo.
95.	člen
Za sodnika za prekrške v republiškem senatu za prekrške se lahko izvoli diplomirani pravnik, ki ima pravosodni izpit ali izpit za sodnika za prekrške ter izpolnjuje splošne pogoje za delo v državnem organu.
98.	člen
(1)	Pri republiškem senatu za prekrške je za opravljanje strokovnih, administrativnih in tehničnih del potrebno število strokovnih in drugih delavcev.
(2)	Republiški senat za prekrške lahko sprejme v prakso pripravnike, da si pridobe potrebne strokovne izkušnje v pripravniški dobi.
97.	člen
(1)	Republiški; sekretariat za pravosodje in občo upravo spremlja in proučuje delo organov za kaznovanje prekrškov v zvezi "z napredkom njihove organizacije in poslovanja, v zvezi s kadrovskimi vprašanji in v zvezi z zagotavljanjem možnosti za delo teh organov.
(2)	Pri izvrševanju svojih nalog sme republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo zahtevati podatke in poročila od organov za kaznovanje prekrškov in jim dajati navodila za administrativno poslovanje.
98.	člen
(1)	Republiški	sekretar	za	pravosodje	in	občo
upravo je pooblaščen, da izda natančnejše predpise o tem. kako se vodita evidenca in statistika o prekrških, in da daje navodila za zbiranje in urejanje statističnih Podatkov o delu sodnikov za prekrške.
(2)	Republiški	sekretar	za	pravosodje	in	občo
upravo je pooblaščen, da izda pravilnik o notranjem Poslovanju organov za kaznovanje prekrškov.
99.	člen
(1) O uvedbi postopka za prekršek zoper vojaško osebo obvesti organ, ki je pristojen za postopek (72. členi, vojaško enoto oziroma zavod, ki mu ta oseba Pripada.
(2) Ce sodnik za prekrške spozna, da bi bilo treba izreči vojaški osebi za storjeni prekršek kazen zapora, odstopi zadevo starešini vojaške enote oziroma zavoda, kateremu vojaška oseba pripada.
100.	člen
Ce posamezne določbe tega zakona ne predpisujejo drugače, je treba tiste njegove določbe glede postopka o prekrških, ki veljajo za sodnika za prekrške, uporabljati primerno tudi za druge državne organe, kadar so ti pristojni za postopek o prekrških na prvi stopnji.
2.	Krajevna pristojnost
101.	člen
(1)	Za postopek je pristojen sodnik za prekrške, na katerega območju je bil prekršek storjen.
(2)	Ce je bil prekršek storjen na domači ladji ali na domačem zrakoplovu, je za postopek pristojen sodnik za prekrške, na katerega območju je domače pristanišče ali javno letališče, kjer se je končalo potovanje storilca.
102.	člen
Ce se pristojnost ne da določiti po kraju, kjer je bil prekršek storjen, se določi po storilčevem stalnem oziroma začasnem prebivališču, kadar sega veljavnost piedpisa, ki določa prekršek, tudi na območje, v katerem je njegovo stalno oziroma začasno prebivališče.
103.	člen
Ce sta po 101. in 102. členu tega zakona pristojna za postopek dva sodnika za prekršek ali več, vodi postopek tisti sodnik, ki ga je prvi začel.
104.	člen
Uj Sodnik za prekrške, ki je pristojen za storilca, je pristojen ludi za udeležence.
(2)	Praviloma se vodi zoper vse osebe skupen postopek. Ce pa je to prikiadnejše, lahko pristojni sodnik zta prekrške, izloči postopke zoper posamezne udeležence.
(3)	Ce so za isti prekršek odgovorne kot sostorilci ali udeleženci civilne in vojaške osebe in so za postopek zoper vojaške osebe pristojni vojaški organi (drugi odstavek 99. člena), se vodi postopek zoper civilne osebe ločeno od postopka zoper vojaške osebe.
105.	člen
Sodnik za prekrške, ki je pristojen za storilca, lahko izjemoma odstopi zadevo sodniku za prekrške, na katerega območju storilec stalno ali začasno prebiva, če se s tem olajša postopek in če veljavnost predpisa, ki določa prekršek, sega tudi na to območje.
106.	člen
Sodnik za prekrške mora po uradni dolžnosti paziti na stvarno in krajevno pristojnost. Ce spozna, da je za postopek pristojen kakšen drug sodnik za prekrške ali drug organ, mora zadevo brez odlašanja odstopiti temu sodniku oziroma organu.
3.	Spor o pristojnosti
107.	člen
(1)	V sporu o pristojnosti med občinskimi sodniki za prekrške odloča republiški senat za prekrške.
(2)	V sporu o pristojnosti med upravnimi organi odloča upravni organ, ki je pristojen za spor o pristojnosti po določbah zakona o splošnem upravnem postopku.
(3)	V sporu o pristojnosti med organi za kaznovanje prekrškov in upravnimi organi in drugimi predlagatelji postopka odloča vrhovno sodišče SR Slovenije.
(4)	Zoper odločbo, s katero je odločeno v sporu o pristojnosti, ni pritožbe.
4.	Izločitev
108.	člen
Sodnik za prekrške ali druga uradna oseba ne sme v postopku za prekršek voditi postopka:
1)	če je s prekrškom oškodovan,
2)	če je z obdolžencem, njegovim zagovornikom, predlagateljem, oškodovancem, njihovim zakonitim zastopnikom ali pooblaščencem v zakonski zvezi ali v krvnem sorodstvu v ravni črti do katerega koli kolena, v stranski crti do četrtega kolena ali v svaštvu do drugega kolena;
3)	. če je z obdolžencem, njegovim zagovornikom, predlagateljem ali oškodovancem v razmerju skrbnika, oskrbovanca, posvojitelja, posvojenca, rednika ali rejenca;
4)	če je v isti zadevi o prekršku opravljal dejanja v zvezi z/ odkrivanjem prekrška ali sodeloval v postopku kot predlagatelj, zagovornik, zakoniti zastopnik ali pooblaščenec oškodovancu oziroma predlagatelja, ali če je bil zaslišan kot priča ali kot izvedenec;
5)	če je v isti zadevi sodeloval pri izdaji odločbe na prvi stopnji;
6)	če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti.
109.	člen
(1)	Sodnik za prekrške se mora sam izločiti, kakor hitro zve, da so razlogi za njegovo izločitev. Druge uraane osebe morajo same zahtevati svojo izločitev, kakor hitro'zvedo, da so. razlogi za to.
(2)	Tudi stranka sme zahtevati izločitev vse dotlej, dokler se ne izda odločba c prekršku.' Tisti, čigar izločitev se zahteva, sme do odločbe o izločitvi opravljati samo tista dejanju, ki se ne smejo odlagati.
(3)	O izločitvi občinskega sodnika za prekrške odloča republiški senat za prekrške.
(4)	O izločitvi predsednika in sodnikov republiškega senata za prekrške odloča republiški senat, vendar pa pri odločanju ne more sodelovati član, katerega izločitev se zahteva.
i5) Preden se izda odločba o izločitvi, mora biti zaslišan tisti, katerega izločitev se zahteva.
(6)	Zoper določbo, s katero se izločitev sprejme, ni dovoljena pritožba; odločba, s katero se izločitev zavrne, pa se sme izpodbijati samo s pritožbo zoper odločbo o prekršku.
5.	Obdolženec in oškodovanec v postopku in njuno zastopanje
110.	člen
(1)	Obdolženec je tisti, zoper katerega teče postopek.
(2)	Oškodovanec je tisti, čigar pravica je bila prekršena ali ogrožena.
111.	člen
Oškodovanec ima pravico, da sam ali po svojem zastopniku predlaga dokaze, da vlaga predloge in uveljavlja povrnitev škode.
112.	člen
tl) Obdolženec imy pravico, da predlaga dokaze, vlaga predloge, da se pritoži in da uporablja druga pravna sredstva.
(2)	Obdolženec ima pravico vzeti si med postopkom zagovornika. Za zagovornika se lahko vzame nekoga, ki ima po zakonu o odvetništvu in drugi pravni pomoči, pravico dajati pravno pomoč. Zagovornik mora predložiti organu, pred katerim teče postopek, pooblastilo.
(3)	Zagovornik je upravičen ukreniti v korist obdolženca vse, kar sme ukreniti sam obdolženec.
113.	člen
(1)	Vsakemu, ki ima opravičen interes, se sme dovoliti pregled in prepis posameznih spisov o prekrških.
(2)	Dokler teče postopek o prekršku, dovoljuje pregled in prepis spisov sodnik za prekrške oziroma organ, pred Katerim teče postopek; ko pa je postopek končan, dovoli to vodja organa za kaznovanje prekrškov oziroma delavec, ki ga on določi. Ce so spisi pri predlagatelju, dovoljuje pregled in prepis predlagatelj oziroma njegov predstojnik.
6.	Zapisnik
114.	člen
(1)	O posameznih uradnih dejanjih, ki se opravljajo med postopkom, se sestavi zapisnik.
(2)	V zapisnik se vpiše:
1)	ime državnega organa, ki vodi postopek;
2)	kraj, čas in uradno dejanje;
3)	osebna imena tistih, ki so sodelovali pri uradnem dejanju;
4)	kratka vsebina uradnega dejanja.
(3)	V zapisnik o zaslišanju se vpiše glavna vsebina zaslišanja. Ce se zaslišuje po tolmaču, je treba zapisati, v katerem jeziku je bilo zaslišanje in kdo je bil tolmač.
(4)	Zapisnik podpiše uradna oseba, ki vodi uradno dejanje, kadar piše zapisnik zapisnikar, ga podpiše tudi ta.
(5)	Zapisnik o zaslišanju obdolženca podpiše tudi obdolženec.
(6)	Zapisnik o zaslišanju prič in izvedencev ood-pišejo tudi priče oziroma izvedenci. •
>	115. člen
(1)	Preden se zapisnik podpiše, ga je treba prebrati zaslišanemu in to pripomniti na koncu besedila.
(2)	Ce ima zapisnik več listov, jih je treba zaznamovati s tekočimi številkami. Vsak list mora potrditi s svojim podpisom tisti, ki je vodil uradno dejanje, podpisati pa ga mora tudi zaslišani.
(3)	Ce zaslišani noče podpisati zapisnika ali se odstrani preden je zapisnik končan, vpiše tisti, ki vodi uradno dejanje, to v zapisnik.
(4)	Ce se uradno dejanje ne more opraviti zdržema, se sestavi poseben zapisnik za vsak posebni del uradnega dejanja.
116.	člen
(1)	V zapisniku, ki je že podpisan, se ne sme ničesar dodati, prečrtati ali spremeniti. Kar je bilo prečrtano Se med sestavljanjem zapisnika, mora ostat) razločno, kar je popravljeno ali prečrtano, mora potrditi s svojim podpisom tisti, ki vodi uradno dejanje. Dopolnitve že 'končanega zapisnika je treba posebej podpisati in potrditi.
(2)	Kdor sodeluje v postopku, ima pravico dati na zapisnik ugovor proti njegovi vsebini.
7.	Izdajanje in naznanitev odločitev
117.	člen
V postopku za prekrške se izdajajo odločitve praviloma v obliki odločb, če ta zakon ne dolbča, da se posamezne odločitve izdajajo v obliki odredb.
118.	člen
(1)	Odločitve se naznanjajo obdolžencu ustno, če je navzoč.
(2)	Ustno naznanitev je treba vselej zaznamovati v zapisniku ali v spisu. Zaznamek o ustni naznanitvi obsega sestavne dele iz 158. člena tega zakona.
(3)	Pri ustni naznanitvi odločitve je treba obdolženca opozoriti, da sme zahtevati njen prepis. Ce obdolženec pri ustni naznanitvi zahteva, se mu izda prepis naznanjene odločitve. V tem primeru se rok za pritožbo šteje od dneva, ko je bil prepis vročen.
(4)	Nenavzočim se naznanijo odločitve z vročitvijo potrjenega prepisa. Tudi v tem primeru se rok za pritožbo šteje od dneva vročitve.
•	‘ 119. člen
Odločitve in drugi spisi se vročajo po ustreznih določbah zakonika o kazenskem postopku.
8.	Vabilo in privedba
120. člen
(1)	Kdor mora biti osebno navzoč pri postopku, se povabi praviloma pismeno. V vabilu je treba navesti ime državnega organa, ki vabi, čas, kdaj naj se povabljeni zglasi, zadevo, zaradi katere se vabi, in ali se vabi kot obdolženec, priča, izvedenec itd.
(2)	V vabilu obdolžencu je treba povedati, česa je obdolžen, in ali se mora zglasiti osebno zaradi zaslišanja, ali pa sme podati svoj zagovor tudi pismeno. Obdolženca, ki je povabljen, da se zglasi osebno, je. treba v vabilu opomniti, da bo odrejena privedba, če se ne bo zglasil na vabilo. Ce za ugotovitev dejanskega stanja ni nujno, da bi bil obdolženec navzoč, ga je treba v vabilti opomniti, da bo odločba o prekršku izdana tudi brez njegovega zaslišanja, če se na vabilo ne bo zglasil.
(3)	V vabilu pričam in izvedencem je treba povedati, da se mora povabljenec zglasiti in da bo odrejena privedba, če se neopravičeno ne bo zglasil na vabilo. Ce se oškodovanec vabi kot priča, je treba to povedati v vabilu.
(4)	V izjemnih primerih se sme vabilo opraviti tudi ustno; to se zaznamuje v spisih.
12^. člen
(1)	Ce se pravilno povabljena oseba ne zglasi na vabilo in tega ne opraviči, njena navzočnost pa je po-
trebna za ugotovitev dejanskega stanja, se odredi privedba.
(2)	Privedba obdolženca se sme odrediti samo takrat, kadar je bilo v vabilu rečeno, da se mora obdolženec osebno zglasiti.
(3)	Privedba obdolženca se sme odrediti tudi brez poprejšnjega vabila, če obdolženec ne more dokazati, kdo je, ali če nima stalnega bivališča.
(4)	Privedba oškodovanca se sme odrediti samo takrat, kadar je povabljen obenem kot priča.
(5)	Privedba se odredi pismeno. V odredbi je treba povedati ime tistega, ki naj se privede, in razlog, zakaj je odrejena privedba. Odredba mora imeti uradni pečat in podpis sodnika za prekrške, ki je privedbo odredil. .
(6)	Pooblaščene uradne osebe enote službe javne varnosti in druge uradne osebe, ki so upravičene za privedbo, smejo tudi brez odredbe sodnika za prekrške privesti tistega, ki so ga zalotile pri samem prekršku, če se ne more ugotoviti njegove identitete ali če nima stalnega prebivališča, kot tudi takrat, kadar je privedba potrebna, da bi se’ preprečilo nadaljevanje prekrška. Obdolženca je treba v takih primerih privesti brez odlašanja.
(7)	Ce se v primeru iz šestega odstavka tega člena storilec zaloti pri prekršku izven' uradnih ur sodnika za prekrške in se je bati, da bo zbežal ali da bo nadaljeval s prekrškom, ga sme uradna oseba, ki je upravičena za privedbo, obdržati pod svojim nadzorstvom dokler ga ne more privesti k sodniku za prekrške, vendar pa največ 24 ur.
(8)	Obdržanje storilca pod nadzorstvom je treba zaznamovati v spisu in zapisati dan in uro, ko je bilo odrejeno, da se obdrži pod nadzorstvom. Ta zaznamek podpiše uradna oseba, ki je upravičena za privedbo, storilec pa potrdi s svojim podpisom, da mu je bila odredba o obdržanju pod nadzorstvom naznanjena.
(9)	Vojaško osebo sme privesti samo upravičeni vojaški organ. Da bi se preprečilo nadaljevanje prekrška, sme vojaško osebo izjemoma privesti tudi. pooblaščena uradna oseba službe javne varnosti, če tega ne morejo pravočasno Storiti • pooblaščene vojaške osebe.
9.	Roki
122.	člen
(1)	Roki se računajo po urah, dnevih, mesecih in letih.
(2)	Za en dan se šteje 24 ur, meseci in leta pa se računajo po koledarju.
(3)	Roki na ure se računajo od prve prihodnje ure po tisti uri, v kateri se je začel rok. Ta se zaznamuje v spisu.
(4)	V rok, ki se računa po dnevih, se ne računa dan, ko se je rok začel.
(5)	Roki, ki so določeni po mesecih ali letih, se končajo s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu ali letu, ki se po svojem datumu ujema z dnem, ko se je rok začel.
(6)	Ce je zadnji dan roka državni praznik ali nedelja ali kakšen drug dan. ko se pri državnem organu ne dela, izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika.
123.	člen
(1)	Ce je izjava vezana na rok, velja, da je pravočasna, če se izroči tistemu, ki jo je upravičen sprejeti, še pred pretekom roka.
(2)	Izjava se lahko pošlje tudi priporočeno po pošti ali brzojavno. V teh primerih velja dan oddaje na pošto za dan vročitve tistemu, ki jo je upravičen sprejeti.
124.	člen
(1)	Obdolžencu, ki zamudi rok za pritožbo zoper odločbo o prekršku se lahko iz opravičenih razlogov dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če poda v 3 dneh potem, ko je odpadel vzrok, zaradi katerega je zamudil rok, pri sodniku za prekrške prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje in če obenem z njo odda tudi pritožbo.
(2)	Po enem mesecu od dneva zamude se ne more več zahtevati vrnitev v prejšnje stanje.
(3)	O vrnitvi v prejšnje stanje odloči državni organ, ki je pristojen za odločanje o pritožbi na drugi stopnji, Ce pristojni organ dovoli vrnitev v prejšnje stanje, odloči z isto odločbo tudi o pritožbi.
4'
125.	člen
(1)	Prošnja za vrnitev v prejšnje stanje se izroči državnemu organu, kateremu se odda pritožba.
(2)	Zoper odločbo o prošnji za vrnitev v prejšnje stanje ni pritožbe.
126.	člen
Prošnja za vrnitev v prejšnje stanje ne zadrži odločbe o prekršku; vendar pa lahko državni organ, ki mu je bila izročena prošnja, glede na okoliščine odredi, da se z izvršitvijo kazni počaka do odločbe o vrnitvi v prejšnje stanje.
»
- VIII. poglavje
ZAČETEK IN POTEK POSTOPKA
1.	Sprožitev postopka
127.	člen
(1)	Postopek za prekrške se začne pa predlog pristojnega organa, organizacije ali oškodovanca (predlagatelji postopka).
(2)	Pristojni organi in organizacije iz prejšnjega odstavka so organi uprave, enote službe javne varnosti, pooblaščeni inšpektorji, javni tožilci in drugi organi ter organizacije, ki izvajajo javna pooblastila in v katerih pristojnost spada neposredno izvrševanje ali nadzor nad izvrševanjem predpisov, s katerimi so določeni prekrški. Ce ta organ ne predlaga uvedbe postopka, jo lahko predlaga organ višje stopnje, v čigar delovno področje spada izvrševanje predpisa.
(3)	Predlog za uvedbo postopka mora biti pismen. Oškodovanec lahko vloži predlog tudi ustno na zapisnik.
(4)	Ce sodnik za prekrške v postopku zve za prekršek, glede katerega ni bil vložen predlog, sporoči to organu oziroma organizaciji, ki je upravičen predlagati uvedbo postopka.
(5)	Predlog za uvedbo postopka za prekršek mora navajati podatke o identiteti storilca, dejanski stan prekrška, čas in kraj storitve, predpis o prekršku in dokaze.
(6)	Ko dobi sodnik za prekrške predlog, odloči ali so podani pogoji za postopek.
(7)	Ce sodnik za prekrške odloči, da se postopek začne,' se postopek nadaljuje po uradni dolžnosti.
(8)	Ce sodnik za prekrške ob predlogu za uvedbo postopka spozna, da ni pogojev za postopek, zavrne predlog z obrazloženo odločbo, oškodovanca pa napoti, da se s svojim odškodninskim zahtevkom lahko obrne na sodišče.
128.	člen
(1)	Postopek o prekrških mora biti hiter in kratek, kar pa ne sme biti v škodo pravilni odločbi o prekršku.
(2)	Dokazovanje se omeji na dejanske okoliščine, ki so bistvene za ugotovitev materialne resnice.
2.	Ukrepi za obdolženčevo navzočnost
129.	člen
(1)	Obdolženec se sme pridržati, dokler se ne izda odločba o prekršku, če je .utemeljen sum, da je storil prekršek:
1)	če ni mogoče ugotoviti njegove identitete, ali če
nima stalnega prebivališča, opravičen pa je sum, da bo zbežal;	*
2)	če bi ge z odhodom zaradi prebivanja v tujini lahko izognil odgovornosti za hujši prekršek zoper javni red; '
3)	če je bil zaloten pri težjem prekršku zoper javni red, za katerega se lahko izreče kazen zapora, pridržanje pa je potrebno, da se prepreči nadaljevanje prekrškov.
(2)	Pridržanje obdolženca je treba zaznamovati v spisu in zapisati dan in uro, ko je bilo odrejeno, da se pridrži. Ta zaznamek podpiše sodnik za prekrške, obdolženec pa potrdi s svojim podpisom, da mu je bila odredba o pridržanju naznanjena.
(3)	Pridržanje sme trajati največ 24 ur, od tiste ure, ko je bil obdolženec pridržan. V tem času ga je treba zaslišati in izdati odločbo o prekršku, ali pa ga izpustiti.
(4)	Cas ko je bil obdolženec pridržan ali obdržan pod nadzorstvom (sedmi odstavek 121. člena) preden je bila izdana odločba o prekršku, se mu šteje v kazen. Pri tem se pridržanje ali obdržanje pod nadzorstvom, ki je trajalo več kot 12 ur šteje za en dan zapora oziroma za 50 dinarjev denarne kazni.
(5)	Obdolžencu, ki je bil med kazenskim postopkom v priporu, se všteje čas pripora v zaporno kazen, izrečeno za prekršek, če je bil zoper njega ustavljen kazenski postopek in je bil za isto dejanje kaznovan v postopku za prekršek.
130.	člen
(1)	Ce se začne postopek za prekršek zoper obdolženca, ki nima stalnega prebivališča v Jugoslaviji, pa bi rad pred koncem postopka zapustil Jugoslavijo, ali če začasno prebiva v tujini, sme sodnik za prekrške na njegov .predlog določiti, da položi varščino.
(2)	Ce je to potrebno, zahteva sodnik za prekrške od obdolženca, naj določi svojega pooblaščenca ali pooblaščenca za vročitve po določbah zakona o splošnem upravnem postopku.
(3)	Varščine ni mogoče določiti, preden obdolženec ni zaslišan.
(4)	Varščina se glasi vselej na denarni znesek, ki se odmeri glede na težo prekrška, predpisano kazen in škodo, ki je bila prizadejana oškodovancu. Položi se lahko v gotovini, vrednostnih papirjih ali v dragocenostih.
(5)	Ce je postopek z odločbo ustavljen ali če je obdolženec oproščen, se mu položena varščina vrne.
(6)	Ce obdolženec po pravnomočnosti odločbe, s katero je kaznovan za prekršek, ne poravna ugotovljene škode, se ta poravna iz položene varščine.
(7)	Ce kaznovani ne plača denarne kazni, ali ne nastopi zaporne kazni oziroma izvršitve varnostnega ukrepa, se z ostankom varščine po poravnavi škode in stroškov postopka, ravna po 9. členu tega zakona.
131.	člen
(1)	Sodnik za prekrške sme odrediti, da se tisti, ki ga v pijanosti zalotijo pri prekršku, pridrži, dokler se ne iztrezni, če je 'nevarnost, da bi še naprej delal prekrške. Tak ukrep ne sme (trajati več kot dvanajst ur od tiste ure, ko je bil pridržan.
(2)	V primeru iz prvega odstavka tega člena, lahko pijano osebo obdrži pod nadzorstvom tudi pooblaščena uradna oseba enote službe javne varnosti.
(3)	Pridržanje oziroma obdržanje pod nadzorstvom je treba zaznamovati v spisu in zapisati dan in uro, ko je bilo odrejeno. Ta zaznamek podpiše bradna oseba, ki je odredila pridržanje oziroma obdržanje pod nadzorstvom.
3.	Zaslišanje obdolženca
132.	člen
(1)	Obdolženec se zasliši ustno.
(2)	Ko se obdolženec prvič zasliši, ga je treba najprej vprašati za splošne osebne podatke po tejle vrsti: ime in priimek, poklic, dan, mesec, leto in kraj rojstva, stanovanje, zakonsko stanje in število otrok, državljanstvo, pismenost, premoženjske razmere, ali je bil že kdaj kaznovan sodno ali za prekršek, kdaj in zakaj, ali je v kazenskem postopku in če je mladoleten, kdo je njegov zakoniti zastopnik.
(3)	Ko sodnik za prekrške dobi osebne podatke, naznani obdolžencu, česa je obdolžen, in ga opomni, da naj pove vse, kar je v zvezi s prekrškom, zaradi katerega je zaslišan.
(4)	Sodnik za prekrške lahko zahteva od obdolženca; naj poda svoj zagovor pismeno, če spozna, da glede na pomen prekrška in podatke, ki so navedeni v predlogu oziroma ovadbi, ni potrebno neposredno ustno zaslišanje. V takem primeru lahko da obdolženec svoj zagovor pismeno, ali pa se zglasi osebno k ustnem zaslišanju.
133.	člen
Obdolženec se sooči s pričo ali udeležencem, če se njihove izvedbe ne ujemajo v pomembnih okoliščinah in se to nasprotje ne da odpraviti drugače.
134.	člen
Če je obdolženec gluh, se mu vprašanja zapišejo, če je nem. pa mora odgovor zapisati. Ce se zaslišanje tako ne da opraviti, je treba poklicati osebo, ki se ana sporazumeti z obdolžencem.
4.	Zaslišanje prič
135; člen
(1)	Priče se zaslišijo, če je to potrebno za ugotovitev dejanskih okoliščin.
(2)	Kdor je poklican za pričo, mora na vabilo priti k pričevanju in pričati; kdor zaradi onemoglosti, bolezni ali nezmožnosti ne more priti, se zasliši kot priča doma.
(3)	Dolžnosti pričevanja so oproščeni mož oziroma žena obdolženca, obdolženčevi krvni sorodniki v ravni črti navzgor in navzdol, v stranski črti pa do vštetega drugega kolena, obdolženčev posvojitelj in posvojenec in tudi spovednik 'o tistem, o čemer se mu je obdolženec spovedal.
(4)	Pred zaslišanjem je treba osebe iz tretjega odstavka tega člena poučiti, da jim ni treba pričati; ta pouk in njihov odgovor, da ne želijo pričati, je treba vpisati v zapisnik.
136.	člen
Kot priče ne smejo biti zaslišane uradne in druge osebe o dejanskih okoliščinah, ki jih morajo varovati kot uradno tajnost, dokler jih od tega ne odveže pristojni organ.
137.	člen
Pričo zasliši sodnik za prekrške, ki vodi postopek, razen, če prjča ne živi na njegovem območju; v tem primeru sme opraviti zaslišanje sodnik za prekrške, na katerega območju priča prebiva.
138.	člen
(1)	Priča se zaslišuje vsaka zase.
(2)	Pričo je treba pred zaslišanjem opozoriti, da mora na vsa vprašanja povedati resnico in da ne sme nič zamolčati, in jo opozoriti na posledice krivega pričevanja.
139.	člen
(1)	Priča mora povedati najprej splošne osebne podatke, po tejle vrsti: ime in priimek, starost, poklic, rojstni kraj, stanovanje in v kakšnem razmerju je z obdolžencem in oškodovancem.
(2)	Med zaslišanjem se opomni priča, naj pove vse, kar ve o zadevi; po potrebi se ji zastavijo posebna vprašanja, da dopolni in razjasni to, kar je povedala. Pričo je treba vselej vprašati, odkod ve to, o čemer priča.
(3)	Če je treba ugotoviti, ali priča pozna osebo ali predmete, jih mora najprej opisati in povedati, po čem se ločijo od drugih; šele potem se ji pokaže oseba ali predmet, da se vidi, ali ga bo spoznala.
(4)	Če je priča gluha ali nema. se zasliši tako, kot je predpisano v 134. členu tega zakona.
140.	člen
Priče se lahko soočijo, če se njihove izpovedbe ne ujemajo v pomembnih okoliščinah, nasprotja pa se ne morejo odpraviti drugače.
5.	Ogled
141.	člen
(1)	če si je za ugotovitev ali pojasnilo kake pomembne dejanske okoliščine potrebno kaj osebno ogledati, se opravi ogled.
(2)	Sodnik za prekrške, ki je odredil ogled, določi, kdo naj se povabi k ogledu.
6.	Izvedenci
142.	člen
(1)	Ce se dajo dejanske okoliščine ugotoviti ali presoditi samo s posebno strokovno izobrazbo, se določita eden ali dva izvedenca.
(2)	Izvedenec ne sme biti, kdor ne more biti priča.
143.	člen
(1)	Izvedenčeve ugotovitve se takoj zapišejo v zapisnik na naroku, pismeno mnenje pa lahko da izvedenec tudi v roku, ki ga določi sodnik za prekrške:
(2)	Nasprotja ali nejasnosti v ugotovitvah in mnenjih izvedencev se opravijo z njihovim zaslišanjem ali pa z novim izvedenskim mnenjem istih ali drugih izvedencev.
7.	Hišna preiskava in telesni pregled
144.	člen
Preiskava stanovanja in drugih prostorov ali telesni pregled, se sme opraviti samo pri hujših prekrških, če je verjetno, da se bodo v prostorih, na stvareh ali pri posameznih osebah našli predmeti ali odkrili sledovi, ki bi bili lahko zelo pomembni za postopek, ali če se pričakuje, da bo mogoče obdolženca pri preiskavi stanovanja in drugih prostorov prijeti.
145.	člen
(1)	Preiskavo odredi s pismeno odredbo sodnik za prekrške. Telesno preiskavo lahko opravi samo oseba istega spola.
(2)	Preiskavo stanovanja ih drugih prostorov vojaških oseb in telesni pregled vojaških oseb sme opraviti samo pooblaščeni vojaški organ.
(3)	Uradna oseba, ki naj opravi preiskavo stanovanja in prostorov ali telesni pregled, mora imeti pismeno odredbo, ki jo mora pred preiskavo sporočiti tistemu, pri katerem naj se preiskava opravi ali ki naj se preišče.
146.	člen
(1)	Pred preiskavo je treba zahtevati od tistega, pri katerem naj se opravi, da sam od sebe izroči osebo ali predmete, ki se iščejo. Ce pa je to zaman, se opravi preiskava.
(2)	Če bi bilo nevarno odlašati s preiskavo ali če se preiskuje v javnih prostorih, se lahko preiskava začne takoj in brez poprejšnje zahteve, naj se izroči oseba ali predmeti,.
147.	člen
(1)	Stanovanje se preiskuje podnevi. Ce se med preiskavo znoči, ni treba z njo prenehati.
(2)	Pri preiskavi stanovanja morata biti navzoča dva polnoletna občana.
148.	člen
(1) Imetnik stanovanja ali drugih prostorov se povabi, naj bo navzoč pri preiskavi. Ce ga ni tam, se povabi k preiskavi kak odrasel domačin ali sosed.
(2)	Vrata stanovanja ali drugih prostorov in shramb se odpro s silo, če jih njihov lastnik ali njegov pooblaščenec ne odpre sam od sebe na ukaz uradne osebe ali če ga ni tam.
(3)	Preiskava v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah se sme opraviti samo v navzočnosti predstavnika organizacije.
(4)	Preiskavo, v vojaškem zavodu sme napraviti samo za to upravičeni vojaški organ.
(5)	V ustanovah, ki uživajo eksteritorialnost, preiskava ni dovoljena.
149.	člen
Predmeti, ki so bili najdeni pri preiskavi in so bili uporabljeni za prekršek ali pridobljeni s prekrškom ali so nastali s prekrškom, se zasežejo.
150.	člen
(1)	O vsaki preiskavi se napravi zapisnik; v njem je treba poleg drugih podatkov zapisati odredbo, na podlagi katere je bila preiskava opravljena in popisati vse zasežene predmete. \
(2)	Zapisnik podpiše tudi tisti, pri katerem je bila preiskava, in pa navzoča občana. Ce katera od teh oseb noče podpisati zapisnika, se to zaznamuje v zapisniku in napiše vzrok.
(3)	Tistemu, pri katerem je bila preiskava, se da prepis zapisnika.
8.	Zaseg stvari
151.	člen
(1)	Predmeti, ki se po prvem in drugem odstavku 40. člena tega zakona lahko vzamejo, se smejo zaseči, še preden se izda odločba o prekršku.
(2)	Zaseg odredi s svojo odredbo sodnik za prekrške. Prepis odredbe je treba izročiti tistemu, ki se mu stvari zasežejo.
(3)	S posebnimi predpisi o prekrških se lahko pooblastijo uradne osebe inšpekcijskih organov in pooblaščene uradne osebe enote službe javne varnosti, da smejo same zaseči predmete iz prvega in drugega odstavka 40. člena tega zakona, kadar uradno zvedo za prekršek. Ti organi morajo zasežene predmete takoj oddati sodniku za prekrške. Ce pa predmeti niso v kraju, kjer je sodnik za prekrške, mu morajo zaseg takoj naznaniti, obenem pa poskrbeti za shrambo predmetov, dokler sodnik za prekrške ne izda odredbe o tem.
(4)	Tistemu, ki se mu zasežejo predmeti, je treba dati potrdilo z natančnim popisom zaseženih predmetov.
(5)	Ce je stvar pokvarljiva ali je njena hramba zvezana s prevelikimi stroški, naroči sodnik za prekrške, da se taka stvar proda.
(6)	Sodnik za prekrške lahko na ugovor prizadetega ali pa po uradni dolžnosti zasežene predmete vrne lastniku.
9.	Ustna obravnava
152.	člen
(1)	Ce sodnik za prekrške spozna, da je za boljšo pojasnitev stvart potrebna obravnava, jo lahko odredi in na njej zasliši obdolženca.
(2)	Na ustno obravnavo povabi obdolženca, če je treba, pa tudi priče in izvedence.
(3)	Dan ustne obravnave sporoči sodnik tudi oškodovancu, če se s tem ne zavlačuje postopek.
(4)	Ustna obravnava je javna. Sodnik za prekrške sme od začetka zasedanja pa do konca ustne obravnave ob vsakem času po uradni dolžnosti ali na predlog obdolženca vselej pa po njegovem zaslišanju, izključiti javnost vse ali dela ustne obravnave, če to zahtevajo koristi varovanja tajnosti, • koristi javnega reda ali razlogi morale.
10.	Izdaja odločbe o prekršku brez zncltšanja
obdolženca
153.	člen
(1)	Ce je bil zahtevan postopek na podlagi ovadbe pooblaščene uradne osebe organa za notranje zadeve oziroma enote službe javne varnosti, uradne osebe inšpekcijskega organa ali kakšne druge uradne osebe, ki je bila podana na podlagi osebne ugotovitve, in sodnik za prekrške spozna, da je na podlagi take ovadbe dovolj dokazano, de je obdolženec storil prekršek in da bi bilo treba zoper njega izreči denarno kazen do 200 dinarjev, lahko tudi brez vabila in zaslišanja obdolženca izda odločbo o prekršku in izreče zoper njega denarno kazen do 200 dinarjev. Sodnik za prekrške lahko Izda ob naštetih pogojih odločbo o prekršku tudi zoper pravno osebo m izreče denarno kazen do 1.000 dinarjev, če spozna, da bi bilo treba izreči zoper njo tolikšno kazen.
(2)	V skrajšanem postopku po prvem odstavku tega člena ni mogoče izreči varnostnega ukrepa in ne odločati o povrnitvi škode.
(3)	Zoper odločbo o prekršku, izdano po prvem odstavku tega člena, more vložiti obdolženec v 8 dneh od dneva vročitve le ugovor.
(4)	Če obdolženec v določenem roku vloži ugovor, razveljavi sodnik za prekrške odločbo o prekršku in nadaljuje redni postopek.
(5)	Odločba o prekršku, izdana v rednem postopku, ne sme biti za obdolženca neugodnejša od odločbe, ki je bila na njegov ugovor razveljavljena.
(6)	V postopku zoper mladoletnika se odločba o Prekršku ne more izdati brez njegovega zaslišanja.
11.	Kazni za kršitev postopka
154.	člen
(1)	Priča ali Izvedenec, ki brez opravičenega razloga noče pričati oziroma opraviti Izvedenskega dela, se kaznuje z denarno kaznijo do 100 dinarjev.
(2)	Ce tisti, ki je bil kaznovan po prvem odstavku tega člena ne plača denarne kazni, lahko sodnik za Prekrške odredi, da se kazen prisilno izterja.
(3)	Ce priča tudi potem noče pričati, ji sme sodnik prekrške vzeti prostost. Odvzem prostosti ne sme
biti daljši kot 3 dni. Odvzem prostosti preneha, kakor bitro je priča pripravljena pričati oziroma, ko postane bjeno zaslišanje nepotrebno. Kolikor denarna kazen takrat še ni plačana, se ne izterja.
(4)	Pritožba zoper odločbo o denarni kazni in zoper odločbo o odvzemu prostosti ne zadrži njene
izvršitve.
(5)	Zoper vojaške osebe in delavce enote službe javne varnosti se ne izreče kazen odvzema prostosti, temveč se to, da niso hoteli pričati, naznani pristojnemu vojaškemu poveljstvu oziroma organu za notranje zadeve.
155.	člen
(1)	Kdor se med postopkom kljub opominu nedostojno obnaša ali ovira uradno delo, se kaznuje z denarno kaznijo do 100 dinarjev.
(2)	Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
156.	člen
Plačane denarne kazni, izrečene po 154. in 155. členu tega zakona, so dohodek republike.
IX.	poglavje
ODLOČBA O PREKRŠKU
1.	Izdaja odločbe
157.	člen
Postopek o prekrških se konča z izdajo odločbe o prekršku.
158.	člen
Odločba o prekršku obsega ime državnega organa, ki jo je izdal, zadevo, dispozitiv, utemeljitev in navodilo o pritožbi. Imeti mora tudi številko, datum, podpis in počht tega organa.
159.	člen
V dispozitivu se odloči, ali se obdolženec kaznuje za prekršek, ali pa se postopek zoper njega ustavi.
160.	člen
(1)	Dispozitiv odločbe, s katero se obdolženec kaznuje,- obsega:
1)	dejanski stan prekrška, za katerega se obdolženec kaznuje in predpis o prekršku;
2)	kazen, ki se izreče Zoper obdolženca;
3)	morebitne varnostne ukrepe, ki se Izrečejo zoper obdolženca;
4)	odločitev o oškodovančevem odškodninskem zahtevku;
5)	odločitev o stroških postopka.
(2)	Ce je zoper obdolženca izrečena denarna kazen, se določi v odločbi rok, v katerem jo mora plačati in pripomni, da se mu bo denarna kazen, če je ne plača v tem roku, spremenila v zapor, z navedbo trajanja, oziroma da «e bo prisilno izterjala.
(3)	Ce je bil obdolženec pridržan, preden je bila izdana odločba o prekršku, je treba v njej odločiti tudi o vštetju pridržanja v kazen.
(4)	Ce je izrečen odvzem predmetov, je treba v odločbi tudi odločiti, kako je ravnati z vzetimi predmeti. Ce odvzem predmetov ne obsega tistih predmetov. ki so bili zaseženi po 151. členu tega zakona, je treba v odločbi odrediti, naj se ti predmeti vrnejo lastniku.
161.	člen
(1)	Odločba, s katero se postopek ustavi, se izda, če obdolženec med postopkom umre ali Če obdolžena pravna oseba preneha, če pregon zastara, ali če se na podlagi postopka ugotovi, da dejanje ni prekršek ali,
da ni dokazov, da je prekršek storil obdolženec, ali pa da obstojijo okoliščine, ki izključujejo odgovornost za prekršek.
(2)	Odločba, s katero se postopek ustavi, se izda tudi, kadar sodnik za prekrške misli, da je treba ustaviti postopek, zaradi okoliščin iz 36. člena tega zakona.
(3)	Sodnik za prekrške ustavi postopek tudi, če predlagatelj postopka umakne predlog.
162.	člen
V	utemeljitvi je treba na kratko povedati ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na podlagi katerih veljajo posamezne okoliščine za dokazane, ter pravne predpise, na podlagi katerih je utemeljena obdolženčeva odgovornost oziroma odločitev o ustavitvi postopka.
,	163. člen
V	navodilu o pritožbi se pouči stranko, da ima zoper odločbo o prekršku pravico do pritožbe, na kateri državni organ jo je treba nasloviti in komu izročiti, v katerem roku, in pa da se pritožba lahko vloži pismeno ali pa poda ustno na zapisnik.
* 164. člen
(1)	Pomote v pisavi ali številkah ter druge očitne pomote v odločbi o prekršku lahko popravi po uradni dolžnosti ali na predlog stranke državni organ, ki je odločbo izdal.
(2)	Popravke, ki so bili napravljeni potem, ko je bila odločba strankam že poslana, je treba strankam naznaniti.
2.	Odločanje o povrnitvi škode
165.	člen
(1)	Dokler ni izdana odločba o prekršku, sme oškodovanec zahtevati povrnitev škode, ki mu je bila storjena s prekrškom.
(2)	O oškodovančevem zahtevku se odloči- z odločbo o prekršku. Ce se višina škode ne da ugotoviti, ali če bi se z obravnavanjem škode postopek zavlekel, se oškodovanec napoti, naj se s svojim zahtevkom obrne na sodišče. Če zahteva oškodovanec večjo odškodnino. kot pa mu jo je mogoče priznati po ugotovljenih okoliščinah, se mu prizna odškodnina po ugotovljenih okoliščinah, za ostanek pa se napoti na sodišče.
(3)	Če se postopek ustavi, se oškodovanec napoti, naj se s svojim odškodninskim zahtevkom obme na sodišče.
(4)	Zoper odločitev o odškodninskem zahtevku oškodovanec nima pravice do pritožbe, če pa s to odločitvijo ni zadovoljen, lahko uveljavlja svoj zahtevek s tožbo pri sodišču.
3.	Stroški postopka
166.	člen
(1)	Stroški postopka obsegajo dejanske izdatke za pravilno izpeljavo postopka.
(2)	Med stroške postopka se šteje tudi povprečnina. Povprečnina se določi v znesku od 30 do 300 dinarjev glede na trajanje in zamotanost postopka ter je dohodek družbenopolitične skupnosti, ki zagotavlja sredstva za delo organa za kaznovanje prekrškov.
(3)	Stroške postopka plača tisti, ki je kaznovan za prekršek.
(4)	Stroški postopka, ki je bil ustavljen, bremenijo proračun.
(5)	V odločbi o prekršku se določi, kdo plača stroške in koliko znašajo. Ce za ugotovitev stroškov m zadosti podatkov, se lahko določijo tudi s poznejšo odločbo.
(6)	Sodnik za prekrške sme v odločbi o prekršku oprostiti kaznovanega za prekršek stroškov postopka iz prvega in drugega odstavka tega člena, če bi bilo zaradi plačila stroškov ogroženo vzdrževanje kaznovanega ali oseb. ki jih je kaznovani dolžan vzdrževati.
(7)	Če se postopek ustavi zaradi krive ovadbe oškodovanca, trpi stroške postopka oškodovanec.
167.	člen
O dolžnosti plačila stroškov, ki nastanejo pri republiškem senatu za nrekrške (organu druge stopnje) odloča dokončno ta senat v skladu z določbami 166. člena tega zakona.
X.	poglavje PRITOŽBA
168.	člen
(1)	Zoper odločbo o prekršku se lahko vloži pritožba na organ druge stopnje.
(2)	Pritožbo lahko vložijo obdolženec oziroma njegov zagovornik, njegov zakonec, starši oziroma zakoniti zastopnik ali otrok.
(3)	Pritožbo lahko vloži tudi predlagatelj postopka. Javni tožilec lahko vloži pritožbo tudi takrat, če ni predlagatelj postopka.
(4)	Pravico do pritožbe imajo tudi tisti, ki so bili kaznovani po 154. in 155. členu tega zakona. Tudi ta pritožba gre na pristojni organ druge stopnje.
169.	člen
(1)	Pritožba se poda v 8 dneh po vj-očitvi odločbe.
(2)	Rok za pritožbo zoper odločbo, ki je bila ustno naznanjena strankam začne teči z dnem naznanitve, razen če je stranka zahtevala da se ji pošlje prepis odločbe (tretji odstavek 118. člena).
(3)	Pritožba se vloži pismeno, ali pa se da na zapisnik pri organu, ki je izdal odločbo o prekršku.
179.	člen
Pritožbe ni treba posebej utemeljiti, temveč zadostuje, da pritožnik pove, zakaj ni zadovoljen z odločbo.
171. člen
(1)	Prepozno ali nedovoljeno pritožbo zavrže organ prve stopnje, kateremu je bila pritožba izročena.
(2)	Zoper odločbo, s katero je bila prepozna ali nedovoljena pritožba zavržena, ima pritožnik pravico do pritožbe na pristojni organ druge stopnje.
(3)	Pravočasno pritožbo mora organ prve stopnje brez odlašanja poslati pristojnemu organu druge stopnje.
. '	172. člen
(1) Če organ, ki je izdal odločbo o prekršku, ob pritožbi spozna, da je bil izvedeni postopek nepopoln.
in da je to lahko vplivalo na odločanje o stvari, najprej dopolni postopek in šele nato pošlje pritožbo organu druge stopnje.
(2) Ce se organ, ki je izdal odločbo o prekršku, v celoti strinja z zahtevkom v pritožbi, lahko svojo odločbo o prekršku spremeni.
173.	člen
(1)	Organ druge'stopnje, ki rešuje pritožbo, lahko odločbo o prekršku potrdi, odpravi ali spremeni.
(2)	Organ druge stopnje odpravi odločbo o prekršku, če ugotovi, da jo je izdal stvarno nepristojni organ; zadevo pošlje stvarno pristojnemu organu.
(3)	Organ druge stopnje odpravi odločbo o prekršku tudi takrat, kadar spozna, da je treba dopolniti postopek ali opraviti novega, in jo vrne s spisi vred organu prve stopnje, da izda novo odločbo. Organ prve stopnje, ki mu je zadeva vrnjena, je dolžan opraviti, kar je potrebno za dopolnitev postopka.
(4)	Ce organ druge stopnje pri reševanju čigarkoli pritožbe ugotovi, da so razlogi, zaradi katerih je izdal odločbo v korist obdolženca, koristni tudi za kakšnega st obdolženca, ki se ni pritožil ali se ni pritožil v tej smeri, ravna po uradni dolžnosti, kot da bi se bil tudi on pritožil.
(5)	Ce se pritoži samo obdolženec, se odločba o prekršku ne sme spremeniti v njegovo škodo.
(6)	V skladu z določbami prvega do petega odstavka tega člena je treba reševati tudi pritožbe zoper druge odločbe, ki so bile izdane v postopku o prekrških.
XI.	poglavje
IZREDNA PRAVNA SREDSTVA
1.	Zahteva za sodno varstvo
174.	člen
(1)	Zoper odločbo, ki jo izda senat za prekrške na drugi stopnji, se i lahko vloži v primerih, ki so določeni v tem zakonu, zahteva za sodno varstvo pri vrhovnem sodišču SR Slovenije. Zahtevo lahko vložijo osebe iz drugega odstavka 168. člena tega zakona kot tudi javni tožilec SR Slovenije.
(2)	Zahteva iz prvega odstavka tega člena ne odloži izvršitve odločbe; vendar pa lahko senat za prekrške ali senat vrhovnega sodišča SR Slovenije na zahtevo kaznovanega odloži ali prekine izvršitev odločbe dokler ni končan postopek o zahtevi, če so utemeljeni razlogi, iz katerih je mogoče sklepati, da bo zahtevi ugodeno Odlog oziroma prekinitev izvršitve se sme odrediti samo. če je izrečena zaporna kazen.
175.	člen
(1)	7'ahtevo za sodno varstvo je treba vložiti v 8 dneh od prejema odločbe druge stopnje.
(2)	Zahteva se izroči pismeno vrhovnemu sodišču SR Slovenije.
176.	člen
Zahtevo za sodno varstvo je mogoče vložiti zoper odločbo, ki jo je izdal senat za prekrške na drugi stopnji:
1)	če je izrečena za prekršek kazen zapora ali je izrečen varnostni ukrep odvzema dovoljenja za opravljanje poklica ali dejavnosti;
2)	če je izrečena za prekršek posamezniku denarna kazen nad 1.000 dinarjev ali pa organizaciji združenega dela ali drugi pravni osebi denarna kazen nad 10.000 dinarjev;
3)	če je odločano o odškodnini ali o odvzeti premoženjski koristi v znesku nad 1.000 dinarjev.
177.	člen
Odločbo, ki jo je izdal senat za prekrške na drugi stopnji, je mogoče izpodbijati z zahtevo za sodno varstvo:
1)	če je bil z odločbo prekršen materialni zakon;
2)	če je odločbo izdal senat za prekrške, ki stvarno ni bil pristojen;
3)	če je bila v postopku za prekršek prekršena kakšna določba postopka, ki je vplivala ali mogla vplivati na zakonito in pravilno odločbo o prekršku (bistvena kršitev postopka);
4)	če je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno ali je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen nepravilen sklep glede dejanskega stanja.
V -
178.	člen
(1)	O zahtevi za sodno varstvo odloča na nejavni seji vrhovno sodišče SR Slovenije v senatu za upravne spore.
(2)	Ce spozna, da je zahteva utemeljena, sodišče odpravi odločbo o prekršku. Ce pa spozna, da je bil prekršen materialni zakon (1. točka 177. člena), in dajejo podatki postopka zanesljivo podlago za drugačno odločbo, lahko sodišče izda odločbo, s katero spremeni odločbo druge stopnje.
179.	člen
Za postopek pred vrhovnim sodiščem SR Slovenije o zahtevi za sodno varstvo zoper odločbe senata za prekrške se smiselno uporabljajo določbe zakona o upravnih sporih, če ni v tem zakonu drugače določeno.
2.	Razveljavitev in odprava pravnomočne odločbe o prekršku
180.	člen
(1) Ce vrhovno sodišče SR Slovenije ni odločalo o zahtevi za sodno varstvo (174. člen), sme republiški senat za prekrške na zahtevo kaznovanega ali na pobudo predsednika republiškega senata za prekrške ali republiškega javnega tožilca razveljaviti ali odpraviti nezakonito pravnomočno odločbo o prekršku, ki jo je izdal občinski sodnik za prekrške, o kateri ni odločal v pritožbenem postopku.
(2) Odločbo o prekršku je mogoče razveljaviti ali odpraviti v enem letu od dne, ko je postala pravnomočna.
181.	člen
(1)	Če je pravnomočna odločba o prekršku razveljavljena, izda pristojni organ novo odločbo v skladu s pripombami v odločbi, s katero je bila odločba o prekršku razveljavljena.
*
(2)	Ce je pravnomočna odločba odpravljena, prenehajo pravne posledice, ki jih je povzročila odločba o prekršku.
XII.	poglavje OBNOVA POSTOPKA
182.	člen
(1)	Na zahtevo kaznovanega lahko občinski sodnik za prekrške obnovi postopek za prekršek v korist obdolženca, če se po pravnomočnosti odločbe dokaže, da se odločba o prekršku opira na krivo izpovedbo priče ali izvedenca ali na krivo listino, ali da je do nje prišlo zaradi kaznivega dejanja sodnika za prekrške ali druge uradne osebe, ki je sodelovala v postopku,1 ali pa se ugotovi, dg je bil obdolženec za isto dejanje že kaznovan v postopku za prekršek v kazenskem postopku ali v postopku za gospodarski prestopek, kot tudi če se navedejo nova dejstva ali predložijo novi dokazi, ki bi dovedli do drugačne odločbe, če bi bili znani v prejšnjem postopku.
(2)	Ob enakih pogojih obnovi občinski sodnik za prekrške postopek tudi na zahtevo javnega tožilca.
(3)	Obnovo postopka je mogoče zahtevati v enem letu od dneva, ko je postala odločba o prekršku pravnomočna.
183.	člen
Zoper odločbo, izdano o zahtevi za obnovo postopka in zoper odločbo, izdano v obnovljenem postopku, je dovoljena pritožba; zoper odločbo druge stopnje pa ob pogojih iz 177. člena tega zakona zahteva za sodnb varstvo.
184.	člen
(1)	Zahteva za obnovo postopka ne odloži izvršitve odločbe, glede katere se obnova zahteva; vendar pa lahko občinski sodnik za prekrške, ki je pristojen za odločanje o zahtevi, odloži izvršitev, dokler se ne odloči o obnovi postopka, če je mnenja, da bo zahtevi za obnovo ugodeno.
(2)	Odločba, s katero se dovoljuje obnova postopka, odloži izvršitev odločbe, zoper katero je obnova dovoljena.
XIII.	poglavje
IZTERJANJE DENARNE KAZNI TAKOJ NA MESTU
185.	člen
(1) Ce gre za prekrške, za katere je predpisana samo denarna kazen v določenem znesku do 100 dinarjev, se lahko s takim predpisom pooblastijo po-
oblaščene uradne osebe enote službe javne varnosti, da takoj nh mestu izterjajo tako kazen od tistih, ki jih zalotijo pri prekršku.
(2)	S predpisi o prekršku se lahko da enaka pravica tudi drugim uradnim osebam.
(3)	O plačani denarni kazni se izda potrdilo. Ce storilec denarne kazni ne plača, mu izda pooblaščena uradna oseba plačilni nalog (položnico).
(4)	Zoper izrek o izterjanju denarne kazni takoj na mestu ni pritožbe.
(5)	Storilec, ki denarne kazni ne plača takoj na mestu, je dolžan denarno kazen plačati v roku 8 dni ali v tem roku ugovarjati pri organu, katerega uradna oseba je izrekla kazen. Storilcu, ki mu ni bilo mogoče izreči kazni, se pošlje obvestilo o prekršku in plačilni nalog. Tudi v tem primeru lahko storilec kazen plača ali vloži ugovor v istem roku.
(6)	Ugovor se poda ustno ali pismeno priporočeno po pošti. Ugovor pošlje organ skupaj s predlogom za uvedbo postopka o prekršku in s plačilnim nalogom, izdanim takoj na mestu, pristojnemu občinskemu sodniku za prekrške.
(7)	Za tak prekršek izreče sodnik za prekrške denarno kazen kot se sme izterjati takoj na mestu. V tem primeru ni mogoče uporabiti omilitvenih in drugih določb tega zakona, ki vplivajo na odmero kazni. Ce je bil obdolženec'kaznovan za več prekrškov, se izrečene kazni seštejejo.
(8)	Ce se denarna kazen ne izterja takoj na mesti ali, če jo tisti, ki je storil prekršek ne plača takoj ali v določenem'roku, pa ni vložil ugovora, se pošlje plačilni nalog organu, ki je pristojen za izterjavo davkov, v izvršitev.
(9)	Organ iz prejšnjega odstavka pred prisilno izterjavo ni dolžan poslati pismenega opomina zavezancu.
XIV.	poglavje
ODŠKODNINA ZA NEOPRAVIČENO KAZNOVANJE 18G. člen
(1)	Kdor je bil v postopku za prekršek kaznovan z zaporen) oziroma mu je bila neutemeljeno odvzeta prostost, ima pravico terjati od države odškodnino za škodo, ki jo je pretrpel zaradi neopravičenega kaznovanja, če je bila pravnomočna odločba odpravljena, ali če je bila pravnomočna odločba razveljavljena in nato postopek zoper njega pravnomočno ustavljen zato, ker je bilo ugotovljeno, da dejanje ni prekršek, ali zato, ker ni bilo dokazov, da je storil prekršek, ali pa zato, ker so bile ugotovljene okoliščine, ki izključujejo storilčevo odgovornost za prekršek. Pravico do odškodnine ima tudi tisti, zoper katerega je bila odločba o prekršku izvršena pred pravnomočnostjo.
(2)	Odškodnine ni. če se kaznovani zoper odločbo o prekršku ni pritožil in tudi ne takrat, kadar je s svojim krivim priznanjem ali kako drugače namenoma povzročil svoje kaznovanje.
(3)	Pravica do odškodnine ugasne po enem letu od dneva, ko je postala odločba o ustavitvi postopka pravnomočna.
(4)	Zahteva za odškodnino se vloži pri republiškem sekretariatu za pravosodje in občo upravo.
(5)	Ce republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo s svojo odločbo zahtevo v celoti ali delno zavrne ali pa, če v roku 3 mesecev ne izda odločbe o njej, lahko oškodovanec uveljavlja svoj zahtevek pri sodišču splošne pristojnosti in sicer v 30 dneh, računano od dneva, ko mu je bila odločba naznanjena, oziroma po preteku omenjenega 3-mesečnega roka.
187.	člen
(1)	Zahtevek za povrnitev neupravičeno izrečene denarne kazni oziroma odvzete premoženjske koristi ali izkupička od prodanih predmetov, se vloži pri občinskem sodniku za prekrške, ki je izdal odločbo na prvi stopnji.
(2)	Kadar pristojni občinski sodnik za prekrške ugotovi, da je zahtevek iz prvega odstavka tega člena utemeljen, izda odločbo o povračilu denarnega zneska, ki je bil plačan kot denarna kazen oziroma, je bil plačan kot odvzeta premoženjska korist.
(3)	Denarni znesek iz prejšnjega odstavka izplača organ, oziroma sklad, v katerega korist je bil denarni znesek vplačan.
(4)	Ce pristojni občinski sodnik za prekrške zavrne zahtevek kot neutemeljen ali v roku 2 mesecev ne izda odločbe o povrnitvi denarnega zneska, lahko upravičena oseba uveljavlja svoj zahtevek v pravdi pri sodišču splošne pristojnosti.
Tretji del
XV.	poglavje
IZVRŠITEV ODLOČBE V POSTOPKU ZA PREKRŠEK
188.	člen
(1)	Odločba o prekršku se izvrši, ko postane pravnomočna.
(2)	Odločba, s katero je biia pravnomočna izrečena denarna kazen ali prisojena odškodnina, se izvrši, ko preteče rok, ki je v njej doldčen za plačilo kazni oziroma odškodnine. Ce se je obdolženec pritožil zoper odločbo o prekršku, se šteje ta rok od dneva, ko je bila kaznovanemu naznanjena odločba organa druge stopnje.
(3)	Ce kaznovani ne more dokazati identitete, ali ,nima stalnega prebivališča, ali če bi se z odhodom zaradi prebivanja v tujini lahko izognil odgovornosti za hujši prekršek zoper javni red, lahko državni organ, ki jo na prvi stopnji izdal odločbo o prekršku, odloči obenem, naj se odločba izvrši takoj, ne glede na pritožbo, če spozna, da bi kaznovani lahko onemogočil njeno izvršitev. Tako lahko odloči državni organ tudi takrat, če je obdolženec storil hujši prekršek zoper javni red, za katerega je kaznovan zaporom, utemeljen pa je sum, da bo prekršek ponovil. V takem primeru je treba poslati pritožbo v 24 urah pristojne--mu organu druge stopnje, ki mora izdati odločbo o njej v 24 urah potem, ko je dobil spis.
189.	člen
(1)	Kazni in varnostne ukrepe, izrečene s pravnomočno odločbo v postopku za prekršek, izvršujejo:
1)	kazen zapora — občinski sodnik za prekrške, ki je pristojen po stalnem oziroma začasnem prebivališču obdolženca;
2)	denarno kazen in varnostni ukrep odvzema predmetov (40. člen) — sodnik za prekrške, ki je na prvi stopnji izdal odločbo o prekršku, oziroma na katerega območju kaznovani živi;
3)	denarno kazen in varnostni ukrep odvzema predmetov (40. člen), ki jo je izrekel kakšen drug organ — organ, ki je izdal odločbo, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno;
4)	druge varnostne ukrepe, razen tistih, ki so določeni v 2. in 3. točki tega odstavka — pristojni upravni organ.
(2)	Sodnik za prekrške izterja denarno kazen po občinskem upravnem organu, ki je pristojen za dohodke.
190.	člen	4
Kolikor s tem zakonom ni drugače določeno, se za izvrševanje kazni vzgojnih in varnostnih ukrepov uporabljajo določbe zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.
i
Cetrtidel	»
XVI.	poglavje
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
191.	člen
Sodniki za prekrške, izvoljeni po dosedanjih predpisih, nadaljujejo z delom ne glede na to, ali izpolnjujejo pogoje glede strokovne izobrazbe in strokovnega izpita, določenega s tem zakonom in so lahko ponovno izvoljeni, ko jim poteče doba, za katero so bili izvoljeni ali če se prijavijo na razpisano mesto sodnika za prekrške.
192.	člen
Sodniki za prekrške, ki so bili izvoljeni s pogojem, da morajo opraviti pravosodni izpit ali izpit za sodnika za prekrške, pa izpita niso opravili v določenem roku, lahko opravijo izpit za sodnika za prekrške v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona.
193.	člen
(1) Do izdaje predpisov na podlagi pooblastil iz tega zakona se v SR Sloveniji uporabljajo:,
1)	Pravilnik o povračilu stroškov v kazenskem in pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 31/66);
2)	Pravilnik o stroških upravnega kazenskega postopka in stroških izvršitve upravnih kazni (Uradni list FLRJ, št. 39/59), kolikor ni v nasprotju s pravilnikom navedenim v 1. točki tega odstavka;
3)	Navodilo za statistiko o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 53/67);
4)	Odločba o statistični klasifikaciji prekrškov (Uradni list SFRJ, št. 53/67);
5)	Pravilnik o strokovnem izpitu za sodnike za prekrške (Uradni lis* FLRJ, št. yV59);
6)	Pravilnik o programu strokovnega izpita za sodnike za prekrške (Uradni list SFRJ, št. 38/66).
v milejšo kazen ali odpusti pravne posledice, ki jih ima kazenska obsodba na podlagi republiškega zakona.
Predsedstvo skupščine SR Slovenije daje tudi pomilostitev z odpustitvijo kazenskega pregona za kazniva dejanja, določena z republiškim zakonom.
3.	člen
(2) Predpisi o prekrških, ki so jih izdali do uveljavitve tega zakona republiški sekretarji, ostanejo v veljavi.
194.	člen
Postopek za pomilostitev se začne uradno ali na prošnjo.
4.	člen
(1)	Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
(2)	Določba drugega odstavka 9. člena se začne uporabljati 1. januarja 1974.
(3)	Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se v SR Sloveniji v skladu s 34. točko prvega odstavka 13. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51-287/71), preneha uporabljati temeljni zakon o prekrških (Uradni list SFRJ. št. 26/65. 57/65, 15/67 in 15/71). Z istim dnem preneha veljati tudi zakon o organih za kaznovanje prekrškov (Uradni list SRS, št. 13-63/66).
32.
^Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustav; Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o	razglasitvi zakona o pomilostitvi
Razglaša se zakon o pomilostitvi, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 14. februarja 1973.
St. 25-6/73
Ljubljana, dne 14. februarja 1973.	<
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON O POMILOSTITVI
Uradno začne postopek za pomilostitev republiški sekretar za pravosodje in občo upravo.
Postopek za pomilostitev z odpustitvijo kazenskega pregona za kazniva dejanja, določena z republiškim zakonom, se začne le po uradni dolžnosti.
5.	člen
Prošnjo za pomilostitev lahko vloži obsojenec, zakonec obsojenca, sorodnik obsojenca v ravni črti, brat, sestra, posvojitelj, posvojenec, rejnik ali skrbnik.
6.	člen
Prošnjo za pomilostitev, naslovljeno na predsedstvo skupščine SR Slovenije, je treba vložiti pri sodišču, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji.
Ce je prošnja za pomilostitev izročena kakemu drugemu organu ali zavodu, jo ta brez odlašanja pošlje pristojnemu sodišču.
Kdor prestaja kazen odvzema prostosti, pošlje prošnjo za pomilostitev pristojnemu sodišču po upravi kazenskega poboljševalnega zavoda; ta priloži k prošnji poročilo o obnašanju obsojenca in druge podatke, ki so pomembni za njeno rešitev.
Ce obsojenec prestaja kazen odvzema prostosti, prošnjo za pomilostitev pa vloži kdo od tistih, ki so našteti v 5. členu tega zakona, zahteva sodišče od kazenskega poboljševalnega zavoda poročilo o obnašanju obsojenca in druge podatke, ki so pomembni za rešitev prošnje.
Sodišče pred obravnavanjem prošnje zahteva od pristojnih državnih organov, organizacij in zavodov podatke o obsojenčevih socialnih in premoženjskih razmerah, o njegovem življenju pred nastopom kazni in o drugih okoliščinah, ki osvetljuje osebnost obsojenca.
7.	člen
1.	člen
Pomilostitev za kazniva dejanja daje v skladu s tem zakonom predsedstvo skupščine SR Slovenije.
2.	člen
Predsedstvo skupščine SR Slovenije daje pomilostitev za kazniva dejanja, ki so določena z republiškim zalionom. V mejah, ki so določene z zveznim zakonom, daje predsedstvo skupščine SR Slovenije pomilostitev tudi za kazniva dejanja, ki so določena z zveznim zakonom in sicer po postopku, ki je določen s tem zakonom.
S pomilostitvijo lahko predsedstvo skupščine SR Slovenije kazen, ki jo je izreklo sodišče splošne pristojnosti, popolnoma ali deloma odpusti ali spremeni
Prošnje za pomilostitev ni mogoče vložiti pred pravnomočnostjo sodbe.
Prošnja za pomilostitev se lahko ponovi po preteku 6 mesecev, ko je bilo odločeno o prejšnji prošnji.
Ce je postopek za pomilostitev sprožen uradno, se rok iz 2. odstavka tega člena šteje od dneva, ko je izdana odločba o pomilostitvi.
8.	člen
Prošnjo za pomilostitev, ki jo vloži kdo, ki nima te pravice, ali ki je vložena pred potekom roka iz 2. odstavka 7. člena tega zakona, zavrže sodnik posameznik oziroma predsednik senata s sklepom.
Sodnik posameznik oziroma predsednik senata zavrže prošnjo za pomilostitev tudi v primeru, če pomilostitev z zakonom ni dopustna.
Glede pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče zavrže prošnjo za pomilostitev, se smiselno uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku o pritožbi zoper sklep.
9.	člen
Prošnjo za pomilostitev pošlje sodišče skupaj s svojim mnenjem o njeni upravičenosti republiškemu sekretariatu za pravosodje in občo upravo.
Ce se prosilec sklicuje na določena dejstva ali okoliščine, ki utegnejo biti pomembne za odločitev, jih sodišče preveri, kolikor je potrebno, preden odpošlje prošnjo in priloži prošnji poročilo o tem.
Mnenje iz 1. odstavka tega člena poda sodišče, ki je odločalo pri sojenju na prvi stopnji.
10.	člen
Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo lahko zahteva od državnih organov, organizacij in zavodov podatke, potrebne za odločitev o pomilostitvi.
Republiški sekretar za pravosodje in občo upravo oceni navedbe prosilca in zbrane podatke ter pošlje prošnjo s poročilom in svojim predlogom predsedstvu skupščine SR Slovenije.
11.	člen
Predsedstvo skupščine SR Slovenije sme dajati pomilostitev tudi ne glede na to, ali so bile opravljene vse predhodne faze postopka, predpisanega s tem zakonom.
12.	člen
Pomilostitveni postopek je nujen.
13.	člen
Republiški sekretar za pravosodje in občo upravo predpiše navodilo o delu sodišč in kazenskih poboljševalnih zavodov v zvezi s pomilostitvenim postopkom.
14.	člen
Z dnem, ko začne veljat; ta zakon, neha veljati zakon o pomilostitvi (Uradni list SRS, št. 32/64).
15.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Urad-, nem listu SRS.
33.
Na podlagi četrtega odstavka 2. točke VII. amandmaja k ustavi SR Slovenije je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 14. februarja 1973 sprejela
SKLEPE IN PRIPOROČILA o ukrepih za izboljšanje varnosti v cestnem prometu
Skupščina SR Slovenije je na seji republiškega zbora dne 14. februarja 1973 razpravljala o ukrepih za izboljšanje prometne varnosti in
ugotovila:
Pridobitev splošnega materialnega in družbenega napredka je tudi nenehen porast števila motornih vozil, prometnih storitev v javnem cestnem prevozu potnikov in blaga ter stalno naraščanje števila voznikov motornih vozil. Kljub preventivnim in represivnim ukrepom za varnost cestnega prometa ter prizadevnemu pospeševanju prometne vzgoje, je število prometnih nesreč in kršitev prometne discipline še vedno zaskrbljujoče.
Vzroki prometnih nesreč so predvsem nepravilno obnašanje udeležencev v cestnem prometu. Poleg tega pa močno vplivajo na prometno varnost tudi neustrezne in neurejene cestne površine, saj njihova zmogljivost in kakovost znatno zaostaja za porastom števila cestnih motornih vozil.
Prometna signalizacija je sicer številna, vendar zastarela in nepopolna. Naseljeni kraji imajo pomanjkljive označbe na voziščih. Cestni objekti so kljub vzdrževanju v slabem stanju.
Nosilci družbenih obveznosti na področju varnosti cestnega prometa si vsestransko prizadevajo, da z razpoložljivimi sredstvi in ukrepi odpravljajo pomanjkljivosti obstoječe cestne mreže ter 5 polnim razumevanjem potreb po novih cestnih površinah spremljajo porast cestne motorizacije.
Visoko število kršilcev cestno-prometnih predpisov zgovorno kaže, da izrečene kazni in varnostni ukrepi nimajo želenega vzgojnega učinka in da generalna prevencija na tem področju ne dosega svojega namena. Čeprav predpisuje republiški zakon o varnosti cestnega prometa dodatne in poostrene ukrepe za neoviran in varen cestni promet, so vendarle potrebni še novi, zlasti ukrepi represivne narave zoper udeležence v cestnem prometu, da se zajezijo značilne in ponavljajoče se oblike kršitev cestne discipline.
Posebno mesto pri razvijanju preventivne in vzgojne dejavnosti na področju cestnega prometa imajo republiški svet in občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Uspešnost njihovega dela je odvisna od usklajenega delovanja vseh dejavnikov, ki se na tak ali drugačen način ukvarjajo s problematiko varnosti cestnega prometa. Organizacija svetov ter nji* hova funkcija omogoča in ustvarja pogoje za večjo učinkovitost na področju prometne preventive, seveda ob pomoči celotne družbe na podlagi načel družbene samozaščite, na kateri je zasnovan naš varnostni sistem.
Upoštevajoč, da je varnost cestnega prometa splošnega družbenega pomena, je skupščina SR Slovenije sprejela naslednja
I
STALIŠČA :
1.	Vzgoja in preventiva v cestnem prometu sta vključena v celovit sistem družbene samozaščite, ki zahteva usklajeno ravnanje vseh delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, združenj, družbenopolitičnih organizacij, družbenopolitičnih skupnosti in njenih strokovnih služb ter vseh organizacij, ki so na tak ali drugačen način odgovorne za vzgojno preventivno dejavnost v cestnem prometu.
2.	Nosilci celotne družbene samozaščitne dejavnosti na področju prometne varnosti so republiški svet in občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
3.	Družbena samozaščitna dejavnost se mora na področju prometne varnosti odražati v javnosti dela, ki je temeljna metoda delovanja republiškega sveta in občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in v medsebojnem sodelovanju organov, organizacij in drugih subjektov, ki kakorkoli delujejo na področju seznanjanja občanov in organizacij o vseh vprašanjih, ki zadevajo cestno prometno varnost.
II
SKLEPE:
1.	Izvršni svet skupščine SR Slovenije naj:
—	prouči zakonodajo s področja cestnega prometa in pripravi zakon o varnosti cestnega prometa, v katerem naj se zagotovi, učinkovitejše delovanje organov za notranje zadeve in drugih organov ter organizacij na področju cestno-prometne varnosti in določijo načrtni in učinkoviti ukrepi zoper naraščanje števila prometnih nesreč; pri tem naj prouči tudi možnost uvedbe splošne omejitve hitrosti in obremenitve na cestah ter preusmeritve prevoza blaga Iz cestnega na železniški promet;
—	pri pripravi republiškega kazenskega zakonika prouči možnost uvedbe posebnega kaznivega dejanja prometne nesreče s pobegom;
—	da pobudo in predlog za sprerriembe zveznih
predpisov o deviznem poslovanju v tem smislu, da bi lahko tujci plačevali denarne kazni zaradi prekrškov tudi v tuji valuti;	v
—	da pobudo in predlog za dopolnitev zakona o obveznem zavarovanju v prometu v smislu ponovne uvedbe obveznega zavarovanja voznikov, ki prihajajo na ozemlje Jugoslavije z motornimi vozili, registriranimi v tuji državi;
—	prouči utemeljenost ustanovitve samostojnega upravnega organa za promet;
—	materialno in kadrovsko okrepi pristojni republiški upravni organ za tehnično urejanje prometa, da bo ta lahko uspešno opravljal svoje naloge;
—	redno spremlja in obravnava dejavnost republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
2.	Republiška skupnost za ceste naj:
—	podvzame vse ukrepe za zaščito cest pred rušenjem in poškodovanjem zaradi prekoračenih osnih pritiskov; v ta namen naj organizira stalno kontrolo s tehtanjem vozil in pregledom potrebne dokumentacije;
—	ob sodelovanju z republiškim sekretariatom za notranje zadeve in republiškim sekretariatom za gospodarstvo, v letnem in srednjeročnem programu določi potrebne ukrepe za odpravljanje tako imenovanih črnih točk na cestah, ki jih upravlja.
3.	Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu naj:
—	okrepi svojo dejavnost na področju prometne vzgoje in izobrazbe udeležencev v cestnem prometu, usmerja prometno vzgojo in preventivno dejavnost organov in organizacij, ki se ukvarjajo z vprašanjem
varnosti cestnega prometa ter vzpodbuja organizacije združenega dela, družbenopolitične in druge organizacije, da sistematično sodelujejo pri vzgojnem delu in utrjevanju discipline v cestnem prometu;
—	zagotovi operativno koordinacijo in sodelovanje med sredstvi javnega obveščanja in republiškim svetom ter občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na podlagi delovnih programov za sistematično in intenzivno vzgojo in izobrazbo občanov v prometni varnosti.
4.	Republiški sekretariat za notranje zadeve naj:
—	okrepi nadzor nad doslednim spoštovanjem cestno-prometnih predpisov in v ta namen poostri ukrepe proti vsem, ki teh predpisov ne spoštujejo;
—	pripravi ukrepe za poseben nadzor cestnega prometa na novo zgrajenih avtomobilskih cestah.
5.	Republiški sekretariat za gospodarstvo naj:
—	prek republiškega prometnega inšpektorata okrepi nadzor nad vzdrževanjem in tehničnim izpopolnjevanjem cestnih površin in nezavarovanih železniških prehodov.
6.	Upravni organi ter organizacije združenega dela in druge organizacije, ki .skrbijo za vzdrževanje cest ali izvršujejo njihovo gradnjo in rekonstrukcijo, naj za potrebe izboljšanega in moderniziranega cestnega prometa na območju SR Slovenije zagotavljajo takšne prometno-tehnične rešitve pri gradnji novih in rekonstrukciji obstoječih cest, da bo v največji meri zagotovljena varnost udeležencev v prometu.
III
PRIPOROČILA:
1.	Občinske skupščine naj:
—	v skladu z zakonom o javnih cestah čimprej ustanovijo oziroma okrepijo organe za tehnično urejanje prometa, ki naj se v okviru svojega delovnega področja usmerijo k proučevanju in odpravljanju vzrokov prometnih nesreč, tako da bo prometno-teh-nična ureditev cest ustrezala zahtevam varnejšega prometa;
—	v skladu z zakonom o javnih cestah in zakonom o organizaciji cestnega prevoza z motornimi vozili čimprej ustanovijo občinske oziroma medobčinske inšpekcije jaVnil^ cest in cestnega prometa;
—	čimprej pristopijo k ustanovitvi in aktiviranju svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
2.	Sodišča in organi za kaznovanje prekrškov naj ob upoštevanju načela individualizacije kazni zaostrijo kaznovalno politiko zoper kršilce cestno prometnih predpisov ter posvetijo posebno pozornost smotrnejšemu uporabljanju in izvajanju varnostnih ukrepov ter hitrejši in učinkovitejši izvedbi preiskovalnega postopka.
3.	Sredstva javnega obveščanja naj vključijo v svoje delovne programe prikaze s prometno-vzgojno tematiko, ki naj pripomore, da bodo občani seznanjeni s sodobno cestno-prometno problematiko.
4.	Avto-moto zveza Slovenije in republiško združenje šoferjev in avtomehanikov naj skrbita za redno in takojšnje obveščanje svojih članov in občanov z
vsemi spremembami cestno-prometnih predpisov, posebno pozornost pa naj posvetita seznanjanju udeležencev v cestnem prometu o sodobnih prometnih režimih.
5.	Organizacije združenega dela, njihova združenja in zbornice naj v okviru sistema družbene samozaščite in notranje kontrole varnosti v cestnem prometu, zagotovijo tudi skrb za varen prihod in odhod z dela.
6.	Sole in organizacije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem, naj s svojimi vzgojno-izobraževalnimi programi posvetijo posebno pozornost cestno-prometni vzgoji in izobrazbi, zlasti najmlajših udeležencev v prometu.
St. 34-34/73
'Ljubljana, dne 14. februarja 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
34.
Na podlagi 6. člena zakona o nagradi antifašističnega sveta narodna osvoboditve Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 59-532/72) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 14. februarja 1973 sprejela
ODLOK
o	izvolitvi treh članov odbora za nagrado antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije
Za člane odbora za nagrado antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije
se izvolijo:
dr. Robert Blinc, redni profesor fakultete za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani,
Lev Modic, publicist. Ljubljana. Veselova 10,
dr. Joža Vilfan, poslanec zbora narodov zvezne skupščine.
St. 111-2/73
Ljubljana, dne 14. februarja 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
35.
Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in XXIII. amandmaja k ustavi SR Slovenije ter v zvezi s prvim odstavkom 50. člena zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-83/65) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 14. februarja 1973 sprejela
ODLOK
o	razrešitvi predsednika okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani
Anton Zupan se razreši dolžnosti predsednika okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani.
St. 111-18/73
Ljubljana, dne 14. februarja 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
36.
Na podlagi 4. člena zakona o kompenzacijah proizvajalcem kruha (Uradni list SRS, št. 45/72) izdaja republiški sekretar ža gospodarstvo
ODREDBO
o dopolnitvi odredbe o načinu uveljavljanja kompenzacije za kruh
1.	Za 7. točko se doda nova 8. točka, ki se glasi:
»Uveljavljanje zahtevkov za izplačilo kompenzacije iz 1. člena zakona o kompenzacijah prdizvajalcem kruha (Uradni list SRS, št. 45/72) preneha s 5. marcem 1973.«
2.	Dosedanja 8. točka postane 9. točka.
3.	Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-3/72
Ljubljana, dne 20. februarja 1973.
Republiški sekretar za gospodarstvo
Marjan Dolenc 1. r.
Soglašam!
Republiški sekretar za finance
Sergej Kraigher 1. r.	Jože Florjančič 1. r.
37.
Komisija za družbeno dogovarjanje o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov je na podlagi 26. člena splošnega družbenega dogovora o načelih in merilih za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah z določili zakona (Uradni list SRS, št. 19/71 in 47/72) na svoji 28. seji dne 9. februarja 1973 sprejela tele dopolnitve
METODOLOGIJE
za primerjavo skladnosti samoupravnih sporazumov in njihovega izvajanja z zakonom in splošnim družbenim dogovorom
(Ur. 1. SRS, št. 5/72, 13/72, 28/72 in 1/73)
V	IV. poglavju »Končne določbe« se za četrtim odstavkom dodajo' trije novi odstavki, ki še glasijo;
»Izjemoma lahko organizacija združenega dela za izračun dogovorjenih sredstev za osebno in skupno porabo za leto 1972 vzame dohodek (iz obrazca zaključnega računa — bilanca, zap. št. 13, stolpec 5). ne da bi upoštevala tisti del izrednih izdatkov, ki pomenijo popravek finančnega rezultata po 13. členu zakona o ugotavljanju vrednosti zalog, in popravka fi-
AKTI REPUBLIŠKE
38.
POROČILO
o izidu nadomestnih volitev poslanca v gospodarski zbor skupščine SR Slovenije
Republiška volilna komisija za volitve poslancev Skupščine SR Slovenije daje po četrtem in petem odstavku 146. člena v zvezi s 156. členom zakona o volitvah poslancev Skupščine SR 'Slovenije (Uradni list SRS, št. 5-22/69) gospodarskemu zboru Skupščine SR Slovenije tole
poročilo:
Za nadomestne volitve poslanca gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije v 17. volilni enoti Ljub-Ijana-Center, ki jih je razpisal predsednik Skupščine SR Slovenije z odlokom dne 6. 12. 1972 (Uradni list SRS, št. 51-383/72), je bila potrjena kandidatura kandidacijske konference za kandidate Stanka Jakija. TT mehanika, Ljubljana, Hudovernikova 11, Alojza Kolenca. strojnega ključavničarja. Ljubljana, Tugomerje-va 49 in Antona Dornika, strojevodjo, Ljubljana. Top-larniška 13.	/
O predlaganih kandidatih je volilno telo glasovalo dne 24. I. 1973.
Republiška volilna komisija je na podlagi volilnih spisov, ki jih je po opravljenih volitvah prevzela od občinske volilne komisije Ljubljana-Center. preizkusila zakonitost volitev in ugotovila, da sta bila postopek za določitev kandidatov in volitve izvedene v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidaturo ali na izid volitev.
nančnega rezultata za del v določenem času neizterjanih terjatev (Uradni list SFRJ, št. 39/72).
To izjemo lahko uporabi le tista organizacija združenega dela. ki bi z razporejenim delom dohodka za osebno in skupno porabo ob upoštevanju odpisa presegla obseg dogovorjenih sredstev po samoupravnem sporazumu in bi zato morala po 21. členu zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov plačati prispevek na presežna sredstva v republiški sklad skupnih rezerv.
Organizacija, ki izračuna dovoljeni obseg sredstev za osebno in skupno porabo po petem odstavku, mora to izkazati na dodatnem izvodu obrazca DRD. kjer na zadnji strani prikaže obračun sredstev za osebne dohodke iz stimulacije na osnovi nezmanjšanega dohodka in ustrezno popravi postavke pod zaporednimi številkami 11, 13, 16, 20, 21, 23, 24, 27, 31 in 32 v stolpcu 4 obrazca DRD.
Pri izračunu dogovorjenega obsega sredstev za osebno in skupno porabo v letu 1973 mora organizacija, ki je v letu 1972 uveljavila možnosti iz petega odstavka tega poglavja, znižati doseženi dohodek za enak znesek, ki ga ni odštela od dohodka za leto 1972.«
.■ Predsednik
Pavle Gantar 1. r.
VOLILNE KOMISIJE \
i ■
Po ugotovitvi izida volitev pristojne občinske volilne komisije je v 17. volilni enoti Ljubljana-Center 73 članov volilnega telesa, od tega 50 odbornikov občinske skupščine Ljubljana-Center, in sicer 25 odbor--nikov občinskega zbora, 25 odbornikov zbora delovnih skupnosti in 23 delegatov delovnih skupnosti iz območja občine Ljubljana-Center. Skupaj je glasovale 64 članov volilnega telesa,-
Pri glasovanju je prejel kandidat
Stanko Jaki	16	glasov
Alojz Kolenc	36	glasov
Anton Dornik	11	glasov
Neveljavna je bila ena glasovnica.
Na podlagi tega je občinska volilna komisija ugotovila. da je bil po tretjem odstavku 143. člena zakona o volitvah poslancev Skupščine SR Slovenije izvoljen za poslanca gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije Alojz Kolenc, ki je dobil največ glasov v volilni enoti.
St. 1-1/73
Ljubljana, dne 6. februarja 1973.
Republiška volilna komisija za volitve poslancev skupščine SRS
Tajnik	Predsednik
dr. Kostja Konvalinka 1. r. Matej Dolničar 1. r.
SPLOSNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ
39.
Na podlagi 87. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 1/73) je skupščina skupnosti na seji dne 21. februarja 1973 sprejela
SKLEP
o natančnejših pogojih, kdaj se šteje da zavarovanec preživlja določene družinske člane
I
(1)	Šteje se, da zavarovanec preživlja starše, očima. mačeho ter posvojitelja, pastorka, vnuka brez staršev, brata in sestro, otroka brez staršev ter otroka iz tretjega odstavka 95. člena statuta, če jih zavarovanec preživlja v svojem gospodinjstvu in:
1.	če družinski član nima nobenih lastnih dohodkov;
2.	če družinski član ima lastne dohodke, ki pa ne presegajo:
a)	mesečne polovice mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, če gre za osebne dohodke ali druge dohodke, ki v tem sklepu niso posebej omenjeni;
b)	letno 450 dinarjev katastrskega dohodka od
kmetijstva.	'
(2)	Dohodki iz prejšnjega odstavka, ki so oproščeni davka, se upoštevajo na podlagi idealne davčne osnove.
(3)	Ce ima družinski član dohodke iz točke 2. pod
a)	in -b) prvega odstavka, se dohodki pod a) delijo s 4.165 in dohodki pod b) s 4,50. Ce seštevek preseže 100, se šteje, da zavarovanec ne preživlja družinskega člana.
(4)	Ne glede na določbo prejšnjih odstavkov se šteje, da zavarovanec ne preživlja družinskega člana. ki opravlja samostojno poklicno dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, ki je upokojenec pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev ali upokojenec starostnega zavarovanja kmetov.
II
Pri starših, očimu, mačehi ter posvojitelju se dohodki enega od staršev pri upoštevanju dohodkov po
I.	točki delijo na oba od štaršev, če sta še oba živa.
III
(1)	Ce družinski član iz I. točke ni živel v zavarovančevem gospodinjstvu, se šteje, da ga je zavarovanec preživljal, če je zavarovanec družinskemu članu redno dajal sredstva za preživljanje v poprečni vrednosti vsaj polovico mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, vsaj tri leta pred smrtjo oziroma vsaj 6 mesecev neposredno pred smrtjo, če je bila smrt posledica nesreče pri delu ali poškodbe izven dela.
(2)	Pogoj preživljanja ni podan, če je imel družinski član iz prvega odstavka te točke lastna sredstva za preživljanje, ki so presegala znesek dohodkov, izračunan po I. točki tega sklepa.
IV
(1)	Z dnem uveljavitve tega sklepa, se neha uporabljati določba 1. točke tretjega odstavka 362. čl. statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
(2)	Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. S-140-2/73
Ljubljana, dne 21. februarja 1973.
Skupščina skupnosti
pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Jože Globačnik 1. r.
40.
Na podlagi drugega odstavka 104. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73) je skupščina skupnosti na seji dne 21. februarja 1973 sprejela
SKLEP
o mejnem znesku najnižjih pokojninskih prejemkov
I
(1)	Mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov se od 1. januarja 1973 določi na 833 din.
(2)	Določba prejšnjega odstavka velja za odmero varstvenega dodatka k pokojninam, uveljavljenim po predpisih, veljavnih od 1. januarja 1973, in za odmero varstvenega dodatka k pokojninam, uveljavljenim po predpisih, veljavnih do 31. decembra 1972.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
St. S-140-3/73
Ljubljana, dne 21. februarja 1973.
Skupščina skupnosti
pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Jože Globačnik 1. r.
41.
Na podlagi 106. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS (Uradni list SRS, žt. 1/73) je skupščina skupnosti na seji dne 21. februarja 1973 sprejela
42.
Na podlagi 115. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73) je skupščina skupnosti na seji dne 21. februarja 1973 sprejela
SKLEP
o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka
I
(1)	Pravico do varstvenega dodatka k pokojnini ima upokojenec, Če njegovi prispevku in davku zavezani dohodki skupaj z dohodki članov gospodinjstva ne presegajo:
—	5400 din letno na upokojenca in
—	2700 din letno na posameznega člana gospodinjstva.
(2)	Ce je v dohodku zajet samo katastrski dohodek od kmetijstva ali če je poleg drugih dohodkov vštet tudi katastrski dohodek, se ta računa šestkratno. Dohodek, oproščen prispevka ali davka, se upošteva na podlagi idealno ugotovljene davčne osnove.
(3)	Katastrski dohodek in drugi dohodki se štejejo za tekoče leto, v primerih, ko se prispevki in davki odmerjajo po preteku leta, se štejejo dohodki iz prejšnjega koledarskega leta.
(4)	Če prejema upokojenec poleg pokojnine iz jugoslovanskega pokojninskega zavarovanja tudi pokojnino ali rento od inozemskega nosilca socialnega zavarovanja, se pri ugotavljanju pravice do varstvenega dodatka zneska obeh pokojnin Oziroma zneska pokojnine in rente seštevata.
II
Upravičenci do varstvenega dodatka so dolžni prijaviti skupnosti vse spremembe, ki vplivajo na pravico do varstvenega dodatka, v 8 dneh od nastale spremembe.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
St. S-140-4/73
Ljubljana, dne 21. februarja 1973.
Skupščina skupnosti
pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji V
Predsednik Jože Globačnik 1. r.
SKLEP
o višini dodatka za pomoč in postrežbo I
Dodatek za pomoč in postrežbo v višini 540 din na mesec se določi starostnim, invalidskim in družinskim upokojencem, katerim je neogibno in stalno potrebna pomoč in postrežba drugega za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb.
II
Dodatek za pomoč in postrežbo v višini 464 din na mesec se določi starostnim, invalidskim in družinskim upokojencem, katerim je potrebna neogibna in stalna pomoč in postrežba drugega za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb.
III
Dodatek za pomoč in postrežbo iz II. točke tega sklepa gre tudi zavarovancem iz drugega in tretjega odstavka ter upokojencem iz četrtega odstavka 114. člena statuta.
IV
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
St. S-140-5/73
Ljubljana, dne 21. februarja 1973.
Skupščina skupnosti
pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
I
Predsednik Jože Globaenik 1. r.
43.
Na podlagi 116. in tretjega odstavka 117. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 1/73) je sprejela skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 21. februarja 1973
SKLEP
o višini invalidnine za telesno okvaro I
Invalidnina za tejesno okvaro, ki je posledica nesreče pri delu nli poklicne bolezni, se odmeri glede na ugotovljeno stopnjo telesno okvare po naslednji lestvici:
Stopnja	Telesna okvara		Znesek
1	100 o/o		209,19
2	90%		■188,26
3	80 o/o		167,32
4	70 %		146,39
5	60%		125,47
6	50 »/o		104,54
7	40%		83,60
8	30 %		62,67
	II		
(1) Invalidnina	za telesno okvaro,		ki je posledica
bolezni ali poškodbe izven		dela, se	odmeri v višini
70% zneskov iz 1.	točke in	znaša:	
Stopnja	Telesna okvara		Znesek
1	100 %		146,43
2	90%		131,78
J	80%		117,12
4	70 %		102,47
5	60%		87,82
6	50 %		73,17
7	40 %		58,52
8	30 »/o		43,86
(2) Invalidnina po prejšnjem odstavku gre za 7. in 8. stopnjo, le če je telesna okvara, za (katero je določena invalidnina, nastala do 13. januarja 1967.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
St. S-140-6/73
Ljubljana, dne 21. februarja 1973.
Skupščina skupnosti
pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Jože Globačnik 1. r.
44.
Na podlagi 165. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73) je skupščina skupnosti na seji dne 21. februarja 1973 sprejela
SKLEP
o višini pbtnih stroškov in najvišjem znesku selitvenih stroškov za zavarovance in delovne invalide
I
Povračilo stroškov za hrano in prenočitev med potjo in bivanjem v drugem kraju (dnevnica), kadar imajo zavarovanci, upokojenci in delovni invalidi pravico do tega povračila' v zvezi z uveljavljanjem ali uporabo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, znaša:
—	25 din, če traja potovanje nad 8 ur do 12 ur;
—	50 din, če traja potovanje nad 12 ur do 24 ur;
—	75 din, če mora zavarovanec, upokojenec oziroma delovni invalid med potovanjem prenočiti.
II
Zavarovanci, upokojenci in delovni invalidi imajo pravico do povračila prevoznih stroškov ja redna prevozna sredstva javnega prometa. Ce ni javnega prevoznega sredstva, niti ni nujen prevoz z reševalnim avtomobilom, je dopusten prevoz z osebnim avtomobilom in znaša povračilo za prevoženi kilometer 0,90 din, ki se izplača zavarovancu oziroma prevozniku.
S
III
Delovni invalid in zavarovanec, pri katerem je podana neposredna nevarnost za invalidnost, ki je napoten za stalno zaposlitev v drug kraj izven stalnega prebivališča, ima pravico do povračila selitvenih stroškov. Selitveni stroški se povrnejo v višini dejanskih stroškov, največ pa v znesku 3.000 din.
IV
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. S-140-7/73
Ljubljana, dne 21. februarja 1973.
Skupščina skupnosti
pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Jože Globačnik 1. r.
45.
Na podlagi 273. in v zvezi s 334. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/73) je skupščina skupnosti na seji dne 21. februarja 1973 sprejela
SKLEP
o najvišjem znesku pokojninske osnove
I
Za pokojnine, ki bodo v letu 1973 uveljavljene po predpisih, veljavnih do 31. decembra 1972, to je po temeljnem zakonu o pokojninskem zavarovanju in po temeljnem zakonu o invalidskem zavarovanju, se določi najvišja pokojninska osnova na 5.160 dinarjev.
II
Pokojnine, ki so bile v letu 1972 ali prej odmerjene od najvišje pokojninske osnove, se na zahtevo upokojenca ponovno odmerijo od najvišje pokojninske osnove, določene za leto 1973. če je bil osebni dohodek. na podlagi katerega se je določila pokojninska osnova, enak ali večji od zneska najvišje pokojninske
osnove, določene za leto 1972. Za tako odmerjeno pokojnino se šteje, da je uveljavljena V prvi polovici leta 1973.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. januarja 1973.
St. S-140-8/73
Ljubljana, dne 21. februarja 1973.
Skupščina skupnosti
pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Jože Globačnik 1. r.
46.
Na podlagi prvega odstavka 346. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73) je skupščina skupnosti na seji dne 21. februarja 1973 sprejela
SKLEP
o višini in načinu plačila prispevka, ki ga zavarovanci-delavci plačajo, da se jim čas opravljanja samostojne dejavnosti všteva v pokojninsko dobo
I
Zavarovancem-delavcem, ki so pred vključitvijo v organizacijo združenega dela opravljali samostojno dejavnost, za katero je bila sklenjena pogodba o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja samostojnih obrtnikov in samostojnih gostincev, se čas opravljanja te dejavnosti všteva v pokojninsko dobo, če plačajo prispevek v višini in na način, določen v tem sklepu.
II
Ta sklep se uporablja za zavarovance-delavce. ki so pred vključitvijo v organizacijo združenega dela opravljali obrtniško, gostinsko ali prevozniško samostojno dejavnost.
III
Zavarovanci-delavcfl iz prejšnjih točk plačajo: prispevek zavarovancev, prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni iti prispevek iz minulega dela.
Osnova za prispevke iz prejšnjega odstavka je poprečni mesečni znesčg osebnega dohodka, ki ga je zavarovanec dobil v koledarskem letu pred letom, v katerem je plačal prispevek. Ce je zavarovanec poleg osebnega dohodka dobival tudi nadomestilo osebnega dohodka, se všteva v osnovo za plačilo prispevka tudi osnova za nadomestilo po predpisih o zdravstvenem zavarovanju in predpisih o delovnih razmerjih in osnova za nadomestila ter oskrbnino po predpisih invalidskega zavarovanja. Ce zavarovanec v letu pred letom, v katerqm je plačal prispevek, ni imel osebnega dohodka ozirbma nadomestila osebnega dohodka se upošteva za osnovo osebni dohodek oziroma osnova za nadomestilo osebnega dohodka, ki ga je zavarovanec dobil v letu, v katerem je plačal prispevek.
IV
Prispevke iz prvega odstavka III. točke plača zavarovanec po stopnjah. Veljavnih v času, v katerem je bil plačan prispevek.
Zavarovanci, ki so bili člani sklada za vzajemno pomoč obrtnikov, plačajo 50 "/o prispevka iz prejšnjega odstavka, če niso dvignili v sklad za vzajemno pomoč vplačanega prispevka in če se tudi za bodoče odpovejo pravici, da zahtevajo vračilo v sklad vplačanega prispevka.
V
Pravico do dokupa lahko uveljavijo zavarovanci-delavci iz 1. točke tega sklepa najdalj do 31. decembra 1974.
VI
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. S-140-9/73
Ljubljana, dne 21. februarja 1Q73.
Skupščina skupnosti
pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik
Jože Globačnik 1. r.
47.
Na podlagi drugega dostavka 218. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73) je skupščina skupnosti na seji dne 21. februarja 1973 sprejela
SKLEP
o pogojih za podaljšano zavarovanje, višini in načinu plačevanja prispevkov za podaljšano zavarovanje
I
V primerih iz 218. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS (v nadaljnjem besedilu: statut) lahko podaljša zavarovanje zavarovanec te skupnosti — jugoslovanski državljan, ki je bil po 1. januarju 1973 v delovnem razmerju ali je opravljal kakšno drugo dejavnost, na podlagi katere je bil obvezno zavarovan pri tej skupnosti.
II
Podaljšano zavarovanje si je mogoče zagotoviti:
1.	v primerih iz 1. in 2. točke prvega odstavka 218. člena statuta, če od prenehanja obveznega zavarovanja pri skupnosti do nastanka navedenih okoliščin ni poteklo več kot šest mesecev;
2.	v primerih iz 3. in 4. točke prvega odstavka 218. člena statuta, če od prenehanja pri skupnosti do nastanka navedenih okoliščin ni poteklo več kot 12 mesecev.
III
(1) V primerih iz 1. točke prvega odstavka 218. člena statuta si zavarovanec lahko zagotovi podaljša-
no zavarovanje, če mu je delovno razmerje prenehalo zaradi odhoda na izpopolnjevanje ali specializacijo, in sicer največ za dve leti za vsak posamezen primer.
(2) Med začasno nezaposlenostjo (2. točka prvega odstavka 218. člena statuta; si more podaljšati zavarovanje samo oseba, ki se je po prekinitvi delovnega razmerja prijavila službi za zaposlovanje v predpisanem roku in se redno javlja za zaposlitev, Ce prijavljeni odkloni ponuđeno primerno zaposlitev, od dneva odklonitve takšne zaposlitve ne more več podaljševati zavarovanja.
IV
(1)	Osnova za ooracun in plačevanje prispevka za podaljšano zavarovanje je mesečni znesek osebnega dohodka, ki ga je zavarovanec dosegel po zaključnem računu v koledarskem letu pred prenehanjem zavarovanja. Ce zavarovanec v letu prea, prenehanjem zavarovanca ni imei osebnega dohodka, je osnova osebni dohodek, ki ga je zavarovanec dosegel v koledarskem letu, v katerem mu je prenehalo zavarovanje.
(2)	Osnova iz prejšnjega odstavka se z začetkom vsakega naslednjega leta poveča s količnikom, s katerim so se v preteklem letu v poprečju povečali osebni dohodki zaposlenih (47. člen statuta).
V
(1)	Zavarovanec plačuje za podaljšano zavarovanje: prispevek zavarovancev, prispevek za nesrečo pri delu in poklicne bolezni in prispevek iz minulega dela po stopnjah, določenih za delavce, zaposlene pri delodajalcih. Prispevki se plačajo po stopnjah, veljavnih v času plačila prispevka.
(2)	V zavarovalno dobo se vštevajo obdobja podaljšanega zavarovanja, za katera je bil v šestih mesecih od zapadlosti vplačan prispevek za podaljšano zavarovanje.
VI
O zahtevi za podaljšano zavarovanje izda odločbo organ prve stopnje.
VII
Cas podaljšanega zavarovanja se vpiše v delovno knjižico in evidentira v matični evidenci v skladu s predpisi o matični evidenci, ko zavarovanec izkaže, da je plačal prispevke za podaljšano zavarovanje.
VIII
(1)	Zavarovanec, ki je podaljšal zavarovanje po 4. točki prvega odstavka 218. člena statuta, lahko zahteva vračilo plačanih prispevkov, če je Jugoslavija z zadevno državo kasneje sklenila pogodbo o socialni varnosti, doba, prebita v tuji državi, pa gre po določbah konvencije v breme tuje države.
(2)	Vračila plačanih prispevkov ne more uveljaviti zavarovanec:
1.	če so mu bili vrnjeni prispevki za pokojninsko In invalidsko zavarovanje pri tujem nosilcu zavarovanja;
2.	če mu je že odmerjena pokojnina v Jugoslaviji, v pokojninsko dobo pa je bil vštet tudi Čas podaljšanega zavarovanja;
3.	če se po meddržavni pogodbi o socialni varnosti pziroma pogodbi o prevzemu dajatev iz socialnega zavarovanja obdobje obveznega zavarovanja pri tujem nosilcu zavarovanja všteva za pridobitev pravice in za odmero pokojnine v Jugoslaviji.
IX
(1)	Prispevki se po prejšnji točki vrnejo v višini skupnega vplačanega zneska — brez računanja obresti.
(2)	Ce so bili prispevki za podaljšano zavarovanje plačani v tuji valuti, se vrnejo v dinarski vrednosti, preračunani po uradnem tečaju ob plačilu prispevka.
X
(1)	Odločbo o vračilu prispevkov po VIII. in IX. točki izda služba skupnosti po postopku, ki je predpisan za odločanje o pokojninskih zadevah.
(2)	Ko je zavarovancu vrnjen prispevek, se čas podaljšanega zavarovanja izbriše iz delovne knjižice in matične evidence.
XI
Ce izpolnjujejo pogoje iz tega sklepa, lahko podaljšajo zavarovanje zavarovanci te skupnosti — jugoslovanski državljani, pri katerih so nastopile okoliščine iz 218. člena statuta po 31. decembru 1964, niso pa vložili zahteve za podaljšanje zavarovanja po prejšnjih predpisih.
XII
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. S-140-10/73
Ljubljana, dne 21. februarja 1973.
Skupščina skupnosti
pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Jože Globačnik 1. r.
48.
Na podlagi določbe 54. in 55. člena ter v zvezi z določbo drugega odstavka 302. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73) je skupščina skupnosti na svoji seji dne 21. februarja 1973 sprejela
SKLEP
o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevka za v tujini zaposlene zavarovance
I
Ta sklep določa osnove za obračunavanje in pla-čevartje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje:
1. za delavce, ki so jih jugoslovanske organizacije poslale na delo v tujino, ta čas pa so ostali zavarovani pri tej skupnosti (54. člen statuta skupnosti pokojnin-
Stran 252
URADNI LIST SRS
St. 7 — 28, II. 1&73
skega in invalidskega zavarovanja v SRS, nadaljnjem besedilu: statut);
2. za delavce — jugoslovanske državljane v delovnem razmerju v tujini, ki so zavarovani pri tej skupnosti, ker ta čas niso obvezno zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja (55. člen statuta).
II
(1)	Za zavarovance pod 1 iz I. točke tega sklepa se obračunavajo in plačujejo prispevki po določbah enajstega dela statuta skupnosti.
(2)	Kadar je podlaga za obračun in plačilo prispevka zavarovančev osebni dohodek, se šteje za osnovo osebni dohodek, ki ga je delavec prejel v domači in tuji valuti, ki se po predpisih šteje v osnovo za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavce, ki delajo na območju skupnosti.
(3)	Ne glede na določbo prejšnjega odstavka osnova ne more biti nižja od osnov, ki so določene v četrtem odstavku III. točke tega sklepa.
III
(1)	Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zavarovance pod 2 iz 1. točke tega sklepa so najvišji zneski osebnega dohodka, ki so bili po 59. členu statuta za posamezne skupine zavarovancev določeni za koledarsko leto pred letom, za katero so ti zavarovanci zavarovani.
(2)	Osebe iz prejšnjega odstavka tega člena se razvrščajo v navedene skupine osnov glede na strokovnost, ki se zahteva za njihovo delovno mesto v tujini, strokovna izobrazba in kvalifikacija pa se presojata po predpisih, ki veljajo v SR Sloveniji. Ce se ne more ugotoviti strokovnost, ki se za njihovo delovno mesto zahteva v tujini, se ti zavarovanci razvrstijo glede na strokovnost, ki se za takšno delo oziroma delovno mesto zahteva na območju skupnosti.
(3)	Od osnov iz prvega odstavka te točke se plačujejo prispevki po določbah enajstega dela statuta skupnosti, kot da bi bili ■ ti zavarovanci v delovnem razmerju pri delodajalcu, zavezanci prispevkov pa so zavarovanci sami.
(4)	Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se razvrstijo v:
— I. skupino osebe, zaposlene na tujih ladjah kot pomožno osebje na krovu, v kabinah, kuhinjah ali kot snažilci;
— II. skupino osebe, zaposlene na tujih ladjah kot premogarji, krovni pripravniki (kadeti), strojni asistenti ali asistenti radiofonije;
— III. skupino osebe, zaposlene na tujih ladjah kot kurjači, mazači, II. kuharji, natakarji,' tesarji, mehaniki, motoristi, ladjevodje in radiotelefonisti;
— 'iV. skupino osebe, zaposlene na tujih ladjah kot vodje krova, vodje stroja, krmarji, I. kuharji in elektrikarji;
— V. skupino osebe, zaposlene na tujih ladjah kot kapitani obrežne plovbe, poročniki trgovske mornarice, strojniki II. in III. razreda ali kot radiotelegrafisti;
— VI. skupino osebe, zaposlene na tujih ladjah kot kapitani dolge plovbe ali strojniki I. razreda.
IV
(1)	Prispevke od osnov iz II. in III. točke plačujejo zavezanci po stopnjah, ki so za posamezne vrste prispevkov določene za zavarovance-dclavce, zaposlene na območju skupnosti.
(2)	Zneski iz III. točke so neto zneski in se bruto stopnje za obračun prispevkov preračunajo na neto stopnje.
V
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
St. 3-140-11/73
Ljubljana, dne 21. februarja 1973.
Skupščina skupnosti
pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Jože Globačnik 1. r.
\
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE
96.
Na podlagi 1. in 12. člena zakona _o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (UrSHni list SRS, št. JjO-3I8/72), 22. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je skupščina mesta Ljubljane na 47. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. februarja 1973 sprejela
OBLOK
o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju ljubljanskih občin
1. člen
S tem odlokom se določajo merila za ugotovitev novih vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj, ki se
oddajajo v najem, in tistih, ki so v lasti občanov ter način, kako se ugotavlja njihova nova vrednost.
2.	člen
Nova vrednost stanovanjskih hiš In stanovanj s« ugotovi po stanju na dan 31/12-1971.
3.	člen
Merila za ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj so
—	vrsta in kakovost konstrukcije zgradbe,
—	funkcionalnost stanovanja,
—	opremljenost stanovanja,
—	položaj stanovanja v zgradbi,
—	starost in obrabljenost zgradbe,
—	drugi elementi, ki vplivajo na uporabno vrednost stanovanja.
4.	člen
Vrednost stanovanja se ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju' meril iz 3. člena odloka.
Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanj, ki je sestavni del tega odloka.
Vrednost stanovanja se ugotovi za stanovanje kot gradbeno celoto ne glede na število uporabnikov.
5.	člen
Vrednost enega stanovanja se izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stanovanja pomnoži s seštevkom točliT ki ~ustreza "ternu~štanovanju in z vrednostjo ene točke.
Za uporabno, tlorisna površino stanovanja se šteje čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stanovanja.
6.	člen
Vrednost ene točke znaša za območje ljubljanskih občirTjieTijidm glede na kalkulativno gradbeno ceno enega kvadratnega metra uporabne tlorisne stanovanjske površine, ki se je oblikovala decembra 1972.
Kalkulativna gradbena cena vsebuje stroške, ki so našteti v 6._člehu zakona o ugotovitvF vralnpsti stanovanjskih his in^StllTvovanj.
7.	člen
Vrednost stanovanjske hiše se ugotovi tako, da se seštejejo po merilih iz 3. člena tega odloka ugotovljene vrednosti stanovanj, ki se nahajajo v zgradbi.
Ce so v isti zgradbi tudi poslovni prostori, ki se oddajajo v najem, se ugotavlja njihpva vrednost pd enakih merilih in na isti način, kakor ,je določen za najfemna stanovanja.
8.	člen •
Novo vrednost stanovanj v družbeni lastnini in novo vrednost stanovenj, ki so kot posamezni deli stavbe v lasti občanov, ugotovijo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji po merilih in postopku, ki jih določa zakon o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj in ta odlok najkasneje do 31. maja 1973.
Stroški ugotavljanja vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj iz 1. odstavka tega člena se pokrivajo iz denarnih sredstev sklada stanovanjskih hiš.
9.	člen
Organizacije, ki ugotavljajo vrednost stanovanj po sistemu točkovanja izvršijo točkovanje vseh stanovanj, vendar se za vsa stanovanja, ki so bila revalorizirana s stanjem na dim 1. avgusta 1965 — upošteva že izvršeno točkovanje, katero se popravi in uskladi s priročnikom o točkovanju
Pri točkovanju je treba upoštevati vse spremembe, ki so nastale po izvršeni revalorizaciji dne 1. avgusta 1965 in, ki vplivajo na vrednost stanovanja (dodatna opremljenost, rekonstrukcija, sprememba namembnosti prostorov in podobno).,
Vrednost izboljšav v stanovanju in spremembe v njem, ki jih je irnetnfiT'itanovanjske pravice izvršil na lastne stroške se evidentirajo v zapisniku o točko-■vSnJtfpošeBej, in se ne upoštevajo pri določanju stanarine.
10.	člen
Vrednost stanovanj v družinski stanovanjski hiši v lasti občana ugotavlja v skladu z določbami tega odloka lastnik družinske stanovanjske hiše oziroma stanovanja najpozneje do 31. decembra 1974.
Lastniki stanovanj v družinski stanovanjski hiši v lasti občanu so dolžni dostaviti popisni list o vrednosti stanovanj v dveh izvodih za stanovanjske zadeve pristojnemu občinskemu upravnemu organu.
11.	člen
Nosilci stanovanjske pravice, lastniki stanovanj kot posameznih delov stavbe in lastniki oziroma uporabniki poslovnih prostorov morajo osebi, ki opravlja ugotavljanje vrednosti stanovanj omogočiti vstop v stanovanje oziroma poslovne prostore.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 9/31-73
Ljubljana, dne 22. februarja 1973.
„	Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
Predsednik	Predsednik
mestnega, zbora	zbora delovnih skupnosti
dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnik, dipl. oec. 1. r.
PRIROČNIK ZA UGOTAVLJANJE VREDNOSTI STANOVANJA
A.	Tabela elementov stanovanja, za katere se ugotavljajo pozitivne točke
1	— Gradivo in konstrukcija
Število
točk
a)	kolibe	2Q
b)	stavbe iz slabega gradiva	25
c)	stavbe iz mešanega gradiva
(slabo in trdo gradivo)	35
č) stavbe iz trdega gradiva	42
d)	kvalitetne stavbe	46
e)	izredno kvalitetne stavbe	50
f)	potresno varno zgrajene stavbe	55
Število
točk
2	— Klet ali drvarnica
a)	ni kleti, ne drvarnice	0
b)	drvarnica na dvorišču (slabša)	1
c)	klet v stavbi, velikost do 5 m2	2
č) klet v stavbi, velikost od 5 do 10 m2 4
d)	klet v stavbi, velikost 10—20 m2	5
e) solidno zgrajene drvarnice na dvorišču se točkujejo kot kleti v stavbi za odbit-
kom ene točke
3	— Pralnica
a)	ni pralnice	0
b)	pralnica zunaj stavbe	1
c)	pralnica v stavbi	2
č) mehanizirana pralnica v stavbi ali
zunaj stavbe	3
4	— Sušilnica
a)	ni sušilnice	0
b)	sušilnica v stavbi	1
c)	mehanizirana sušilnica v stavbi ali
zunaj stavbe	2
5	— Skupni prostor v kleti ali na
dvorišču
a)	ni skupnih prostorov v kleti ali na
. dvorišču	0
b)	so skupni prostori v kleti ali na
dvorišču	1
6	— Skupni prostori v pritličju ali
v nadstropjih
a)	skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih do 10 m2	0
b)	skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih od 10—30 m2	1
c)	skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih od 30—50 m2	2
d)	skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih nad 50 m2	3
7	— Balkoni, terase, lože
a)	balkon do 5 m2	2
b)	balkon nad 5 m2	3
c)	terasa do 5 m2	4
č) terasa nad 5 m2	6
d)	loža do 5 m2	6
e)	loža nad 5 m2	8
8	— Višina sobe
a)	do 2.20 m	0
b)	nad 2,20 do 2,40 m	1
c)	nad 2,40 do 3,20 m	2
č) nad 3,20 m	1
9	— Vrata glede na izvedbo kril
a)	vrata slabe izvedbe	♦	2
b)	vrata z gladkimi krili
— iz mehkega lesa	4
Število
točk
—	furnirana ali obložena s plastiko	5
—	iz trdega lesa	6
c)	vrata s polnili
—	iz mehkega lesa	5
—	furnirana ali obložena s plastiko	6
—	iz trdega lesa	7
10	— Okna glede na izvedbo
a)	okna slabe izvedbe	2
b)	enojna okna — lesne izvedbe	4
—	kovinske izvedbe	6
c)	vezana okna — lesne izvedbe	6
—	kovinske izvedbe	8
č) dvojna okna — lesne izvedbe	7
—	izvedba v kombinaciji
*
s kovino	9
d)	uporaba posebnih zaščitnih stekel
(termopan, barvna stekla)	2
e)	zasenčitev
—	platnene zavese ali rolete	2
—	plastične ali lesene rolete ter vetrnice 4
—	luxaflex rolete	5
11	— Obdelava sten v sobah
a)	neometane stene	0
b)	slabo ometane stene	1
c)	dobro ometane stene	2
č) stene fino zglajene ali obdelane z dodatnimi oblogami (mavčne plošče)	3
d)	stene gladko obdelane ah obložene
s tapetami	5
t2 — Obdelava sten v, kuhinji in kopalnici
a) oljnata barva ali emajliran lesonit
v kuhinji ali kopalnici do 20 m2	1
b)	oljnata barva ali emajliran lesonit
v kuhinji ali kopalnici nad 20 m2	2
c)	brez oljnega opleska ali emajliranega
lesonita	0
13	— Tla v sobah
a)	zemlja	*	0
b)	opeka ali beton	1
c)	navadna (lesena)	2
č) boljša lesena (ladijski pod)	3
d)	ksilolit ali plastične mase (juta, file,
vinaz, podolit ipd.)	4
e)	parket (bukov, hrastov, lamelni)	5
f)	moderni podi (tapisom ali podobno)	6
14	— Tla v kuhinji in kopalnici
a)	zemlja	0
b)	opeka, beton ali navadna tla iz desk	1
c)	boljša tla iz desk (ladijski pod) ali teraco 2 č) keramične ploščice, ksilolit ali plastične
mase *■	3
d)	parket, topli pod	4
t
St 7 — 28. IX. 1973
URADNI LIST SRS
Stran 255
Število
točk
15	— Plinske napeljave v stano-
vanju
a)	ni plinskih napeljav	0
b)	so plinske napeljave	2
16	— Tovorno dvigalo in jašek za
smeti
a)	ni tovornega dvigala in ne jaška za
smeti	0
b)	jašek za smeti •	1
c)	tovorno dvigalo	2
17	— Naprave za ogrevanje
stanovanja
a)	ni peči in priključkov na	dimnike	0
b)	priključek na .dimnike	1
c)	zidana ali železna peč	1
č) lončena peč, plinska, oljna	ali žarilna peč 2
d)	etažna kurjava za posamezno stanovanje 15
e)	centralna kurjava	12
f)	vsak nadaljnji element pod c) in	č)	1
g)	pod d) in e) se računa grelna telesa in
hišna instalacija brez kotlovnice in kotlov, ker gre vzdrževanje in amortizacija kotlovnic in kotlov v breme cene kurjave
18 — Električne napeljave
a)	ni električnih napeljav	0
b)	napeljava za delno razsvetljavo	2
c)	napeljava za popolno razsvetljavo	4
č) napeljava za popolno razsvetljavo, termična napeljava in priključki za gospodinjske stroje	G
d)	če je pri napeljavi pod c) in č) dvota-
rifni števec	1
19	— Osebno dvigalo
a)	ni osebnega dvigala	0
b)	je osebno dvigalo	6
c) za stanovanja v kleti in v pritličju se ne upoštevajo predvidene točke za osebno dvigalo; če ima stavba skupne prostore (pralnico, sušilnico, prostor za varstvo otrok in podobno) nad prvim
nadstropjem se šteje	2
č) če je v stopnišču vgrajeno vgč kot eno dvigalo, za vsako nadaljnje dvigalo	4
20	— Vodovod
a)	ni vodovoda v bližini stavbe	0
b)	vodnjak, kapnica, črpalka ali vodoVod-
na pipa na dvorišču	1
c)	vodovod v stavbi	2
d)	vodovod v stanovanju	4
21	— Kanalizacija
a)	ni kanalizacije	0
b)	kanalizacija na dvorišču ali greznica
(zidana straniščna jama)	1
c)	kanalizacija v stavbi	2
č)	kanalizacija v stanovanju	3
22	— Obloga sten v kuhinji, kopalnici in stranišču
a)	stene obložene s cementnimi ali teraco ploščicami ali s teracom:
—	do 15 m2	'	1
—	nad 15 do 25 m2	2
—	nad 25 m2	3
Število
točk
b)	obložene s keramičnimi ploščicami ali plastičnimi masami:
—	do 8 m2	2
—	nad 8 do 15 m2	3
—	nad 15 do 22 m2
—	nad 22 m2
c)	stene obložene z naravnim kamnom ali mozaiki:
—	do 10 m2
—	nad 10 do 20 m2
—	nad 20 m2
23	— Vgrajene stenske omare v sta-
novanju (razen v kuhinji in shrambah)
a)	iz mehkega lesa in lesonita:
—	8 m2
—	nad 8 do 15 m2
—	nad 15 do 22 m2
—	nad 22 m2
b)	iz mehkega lesa in vezanih plošč:
—	do 3 m2
—	nad 3 do 6 m2
—	nad 6 do 9 m2
—	nad 9 do 12 m2
—	nad 12 m2
c)	iz mehkega lesa s furniranimi vezanimi ploščicami ali iz trdega lesa (nepleska-no):
—	do 2 m2
—	nad 2 do 4 m2
—	nad 4 do 6 m2
—	nad 6 do 8 m2
—	nad 8 m2
24	— Kuhinjska oprema
a)	vgrajeno pohištvo iz mehkega lesa (pleskano):
—	do 3 m2
—	nad 3 do 6 m2
—	nad 6 do 9 m2
—	nad 9 do 12 m2
—	nad 12 m2
b)	vgrajeno pohištvo iz trdega lesa ali mehkega lesa obloženo z umetnimi masami:
—	do 3 m2
—	nad 3 do 6 m2
—	nad 6 do 9 m2
—	nad 9 do 12 m2
—	nad 12 m2
c)	navadna vodovodna školjka č) štedilnik zidan ali navaden emajliran
d)	štedilnik električni ali plinski
e)	štedilnik električni ali plinski z dodatno pečjo za ogrevanje
f)	kombiniran električni in plinski štedilnik
g)	pomivalno korito emajlirano
h)	bojler v kuhinji
i)	pomivalno korito iz nerjaveče kovine
j)	pomivalna omarica v pločevinasti izvedbi 3
k)	plinski ali električni rešo na dve plošči 1
l)	nape z odvodom zraka z ventilatorjem
ali aero filtrom	2
-J cn	OUl^COtO	Ol4^WCOH-»	tfkCOCOl-1	00 Cn CaJ
r
Število
točk
m)	dodatna peč za	ogrevanje	2
n)	priključek za pralni stroj v	stanovanju 1
o)	priključek za pomivalni stroj
v stanovanju	1
25	— Ločeno stranišče
a)	ločeno stranišče	'	3
b)	ločeno stranišče	z umivalnikom	4-
c)	stranišče za dvoje ali več stanovanj
skupaj	1
č) več kot eno stranišče v stanovanju
(dodatno)	2
26	— Kopalnice
a)	kopalnica z banjo in pečjo za ogrevanje
vode	5
b)	kopalnica z banjo in bojler jem ali priključek na toplovodno omrežje	6
c)	kopalnica z banjo, pečjo za ogrevanje
vode in bojler jem	7
č) kopalnica z bojler jem in prho	brez banje 4
d)	umivalnik v kopalnici	1
e)	bide	2
f)	straniščna školjka v kopalnici	1
g)	kopalnica za dvoje ali več stanovanj
■ skupaj ne glede na opremo	1
h)	sevalna peč	1
i)	posamezni elementi v kopalnici so razčlenitev elementov za podpozicije a), b),
c)	in č)
—	banja	3
—	peč za ogrevanje	2
—	bojler	3
—	prha	1
B.	Tabela za popravek seštevka točk, dobljenih po tabeli A
Velikost stanovanja	do 70	70,5 do 80	80,5 .do 90	80,5 do 100	100,5 do 110	nad 110
do 30 mJ	—	+ 4	+ 6	+ 8	+ 10	+ 12
nad 30—45 m2	—	+ 3	+ 3	+ 4	+ 4	+ 5
nad 45—60 m2	—	+ 1	+ 1	+ 2	+ 2	+ 3
nad 60—75 m2	—	— 1	-1	— 2	— 2	— 3
nad 75—100 m2	—	— 3	— 3	— 4	— 4	— 5
nad 100 m2	—	— 4	— 6	— 8	— 10	— 12
C.	Tabela elementov stanovanja, ki se zanje ugotavljajo negativne točke	/
Število
točk
1	— Obrabljeno stanovanje
a)	kolibe
—	stare do 5 let	0
—	nad 5	do	10	let	2
—	nad 10	do	15	let	2—4
—	nad	15 let	.4—6
b)	hiše iz	slabega	gradiva
—	stare do 8 let	0
—	nad . 8	do	16	let	4
—	nad 13	do	24	let	4—6
—	nad	24 let	6—8
c)	hiše iz	mešanega	gradiva
—	stare do 14 let	0
—	nad 14	do	28	let	8
—	nad 28	do	42	let	8—10
—	nad	42 let	10—12
27	— Električni radiatorji in plin-
ske peči
a)	za vsak radiator	2
28	— Dodatna oprema in instalacije
a)	vgrajen hladilnik do 100 1	8
b)	vgrajen hladilnik nad 100 1	12
c)	priključek na toplo vodo iz toplarne ali
kotlarne	4
č) priključek na telefon (za vsako številko) 1
d)	skupinska TV antena ali žični TV priključek — za vsak kanal	1
e)	domofon in električna vrata:
—	domofon	1
—	električna vrata	1
f)	klimatizacija	10
g)	premične stene v sobah (za vsakih 2 ra-) 1
29	— Ureditev dovoza
a)	ni urejen	0
b)	urejen z uvaljanim nasipom	1
c)	tlakovan ali asfaltiran	, 2
č) tlakovana ali asfaltirana površina označena za parkiranje vozil	3
30	— Ugodnosti zaradi vpliva števi-
la stanovanj
a)	v enostanovanjski atrijski ali verižni
hiši	10
b)	v dvostanovanjski hiši ali vrstni hiši 8
c)	v tri do šest stanovanjski hiši	5
Opomba :	Kolikor so v stanovanju elementi,
ki jih tabela A ne vključuje, jih je točkovati po sličnih elementih v tej tabeli.
č) stavbe iz trdega gradiva
—	stare do 25 let	0
—	nad 25	do 40	let	10
—	nad 40	do 60	let	10—15
—	nad 60	let	15—20
d)	kvalitetne stavbe
—	stare do 25 let	0
—	nad 25 do 40 let	11
—	nad 40 do 60 let	11—17
—	nad 60 let	17—22
e)	izredno kvalitetne stavbe
—	stare do 25 let	0
—	nad 25 do 40 let	12
—	nad 40	do 60	let	12—18
—	nad 60	let	18—24
2	— Vlažnost stanovanja
a)	popolna
koliba v	5
hiša iz slabega gradiva	8
hiša iz mešanega	gradiva	11"
stavba iz trdega gradiva	17
kvalitetna stavba	22
b)	delna
koliba	1
hiša iz slabega gradiva	2
hiša iz mešanega gradiva	3
hiša iz trdega gradiva	4
kvalitetna stavba	5
Število
točk
3	— Lega stanovanja v stavbi
a)	kletno stanovanje	12
b)	stanovanje v podpritličju	6
c)	stanovanje na podstrešju	4
č) stanovanje v nizkem pritličju in
v IV. ali višjem nadstropju v stavbi brez dvigala	2
d)	stanovanje v II. in III. nadstropju
v stavbi brez dvigala	1
4	— Toplotna izolacija
stanovanja
a) slaba toplotna izolacija	2
5	— Sončnost stanovanja
a) slaba sončnost stanovanja	2
6	— Onesnaženje zraka
' e) zrak je v večji meri onesnažen	2
7	— Ropot
a)	močan ropot — trušč	2
b)	izreden ropot	3
8 — Praktičnost stanovanja
a)	stanovanje je nepraktično
koliba	f>
hiša iz slabega gladiva	1
hiša iz mešanega gradiva	2,
hiša iz trdega gradiva	3
kvalitetna stavba	4
C. Tabela za popravek točk za stanovanjske površine
Uporabna tlorisna površina stanovanja, ki presega za 20 °/o ali več normalno tlorisno uporabno površino za določeno vrsto stanovanj, se ne upošteva pri določanju vrednosti stanovanja. Popravek točk se ;zvrši po naslednji tabeli:
Normativ uporabne		Normativ maksi-
Velikost stanovanja	stanovanjske		malne povečane
površine m!		površine + 20 °/«
garsonjera	—	—
enosobno stanovanje	33	39
enoinpolsobno stanovanje	42	50
dvosobno stanovanje	55	66
dvoinpolsobno stanovanje	62	74,5
trisobno stanovanje	68	82
triinpolsobno stanovanje	75	90
štirisobno stanovanje	80	96
štiriinpolsobno stanovanje	110	132
petsobno stanovanje	120	144
petinpolsobno stanovanje	135	162
šestsobno stanovanje	150	180
šestinpolsobno stanovanje	165	195
sedem in več sobno stanov.	, 180	216
Pripomba: Popravek	točk se upošteva samo pri	
stanovanjih, ki so stara nad 50 let.		
D. Tabela — dodatek točk za garaže		v stanovanjski
hiši v uporabi stanovalcev		
		Število
		točk
a) garaže velikosti do	15 m2	15
b) garaže velikosti od	15 do 20 m2	20
c) garaže velikosti nad 20 m2		25
Vse druge garaže se obravnavajo kot poslovni prostori.
POJASNILA
k priročniku za ugotavljanje vrednosti stanovanja TABELA A
1	— Gradivo in dionstrukcija
a)	za kolibe se štejejo hiše iz protja ali improvizirane začasne hiše kratke trajnosti;
b)	za stavbe iz slabega gradiva se štejejo hiše iz lesenega predalčja, zapolnjenega z žgano ali nežgano opeko, hiše iz nabite gline in slabše lesene hiše;
c)	med stavbe iz mešanega gradiva spadajo stavbe, ki so zgrajene deloma iz slabega gradiva (nežgana opeka, oplet z glinasto oblogo, nabita glina, les in podobno), deloma pa iz trdega gradiva (opeka, kamen, beton in podobno), ter stavbe iz opeke in kamna, zidane z blatom in lesenimi stropovi ali stavbe iz opeke, pri katerih so zidovi debeli do 25 cm. V to skupino spadajo tudi stavbe iz tako imenovanih tankih montažnih elementov slabše izdelave z nezadostno toplotno izolacijo in lesene Stavbe iz plohov, oblic ali poloblic brez posebne toplotne izolacije;
č) za stavbe iz trdega gradiva se štejejo stavbe, pri katerih so zidovi iz opeke, debeline najmanj 25 cm, zidane v apneni malti ali zidovi iz kamna ali iz gradiva, podobne kakovosti z lesenimi stropovi;
d)	za kvalitetne stavbe se štejejo stavbe, ki imajo zidove iz istega materiala kot stavbe pod tč. č) in masivne stropove;
e)	za izredno kvalitetne stavbe se štejejo stavbe, zgrajene iz opeke, betona, armiranega betona in skeletne stavbe z masivnimi stropovi;
f)	za potresno varnost zgrajene stavbe se štejejo le stavbe, ki so zgrajene po predpisih o potresni varnosti.
2	— Klet in drvarnica
b)	za slabšo drvarnico na dvorišču se šteje lesena drvarnica iz kakšnega slabega gradiva (nežgana opeka, nabita zemlja, protje ipd.);
e)	za solidno zgrajeno drvarnico na dvorišču štejemo drvarnico iz trdega ali mešanega gradiva (opeka, lesno predalčje izpolnjeno z žgano ali nežgano opeko, kamen, beton ipd.). Pripomba: Ce posameznemu stanovanju pripadata dve ali več kleti oziroma drvarnic se točkuje z ustreznim številom točk, ki ustrezajo seštevku površin kleti ali drvarnic. Pri drvarnicah na dvorišču in kleteh v stavbi merimo površine’ le tistega dela drvarnice oziroma kleti, ki ga uporabljajo posamezni stanovalci.
3	— Pralnica
č) za mehanizirano pralnico v stavbi ali zunaj stavbe se šteje taka pralnica, ki ima napravo za mehanično pranje perila.
4	— Sušilnica za perilo
c)	za mehanizirano sušilnico perila v stavbi ali izven stavbe se šteje taka sušilnica, ki ima napravo za mehanično sušenje perila (kalorifer, radiatorji v sušilnici). Sušilnice obravna-
varno takrat, kadar je v hiši namenski prostor za sušenje perila. Ti prostori se točkujejo ne glede na to ali jih posamezni stanovalec uporablja ali ne.
I
5	— Skupni prostori v kleti ali na
dvorišču
h)	v skupne prostore se štejejo posebni prostori, ki so namenjeni stanovalcem stavb kot: skupna shramba za kolesa, motorna kolesa, otroške vozičke, priročna drvarnica za otroke ali stanovalce, zaklonišče ipd.
Skupni prostori v kleti ali na dvorišču se točkujejo ne glede na to ali jih posamezni stanovalec uporablja ali ne.
6	— Skupni prostori v pritličju ali
v nadstropjih
b)	in c) za skupne prostore v pritličju ali nadstropjih se štejejo posebni prostori, ki so namenjeni uporabnikom stanovanj kot so: skupni prostori za varstvo ali igro otrok, družabni prostori ali drugačni prostori, kj so namenjeni stanovalcem za skupno uporabo.
Ti prostori se točkujejo ne glede na to ali jih posamezni stanovalec uporablja ali ne.
7	— Balkoni, terase in lože
a)	in b) vsak balkon, terasa ali loža ne glede na namen, se točkujejo z ustreznim številom točk. Balkoni so manjši odprti prostori in se samo z eno stranico naslanjajo na objekt, druge stranice pa so proste.
c)	in č) terase so pohodne površine, ki se z eno
ali dvema stranicama naslanjajo na objekt.' Lahko so pokrite, delno pokrite ali v .celoti nepokrite.	j
Ne upoštevajo se terase, ki nadomestujejo streho, nad kakšnimi prostori v nižjem nadstropju in tudi ne ravne strehe nad stavbo, marveč samo posebej napravljene odprte terase, ki pripadajo posameznemu stanovanju.
d)	in e) lože so prostori, ki jih obdajajo tri stene in so z ene strani proste ter pokrite vsaj do tri četrtine svoje površine. Za lože je treba šteti tudi tako imenovane zimske verande, ki so z več strani zaprte z enkratno zastek-Ijitvijo (brez toplotne izolacije),
Pripomba: površino elementov, naštetih v točkah 2—7, ne štejemo v skupno površino stanovanja, temveč določimo zanje le število točk, ki se prišteje k seštevku točk stanovanja po tabeli A.
8	— Višina sob
i
—	višino sob merimo od površine poda do stropa;
—; pri poševnih stropih, na katere najbolj pogosto naletimo na mansardah in pri podstrešnih stanovanjih, se točkuje višina šob kot pod tč. 8 b) tabele. Ce je maksimalna višina sobe 2,20 m, se točkuje njena višina kot pod tč.
8 a) tabele.
—	pri obokanih stropih se meri višina sobe od tal do opore oboka in doda polovica višine oboka.
9	— Vrata
a)	za vrata slabe kakovosti se štejejo vrata iz desk (tesarska vrata) in vrata slabe izdelave ponavadi pri starih hišah;
b)	in c) posebno pojasnilo ni potrebno.
10	— Okna
a)	za okna slabe izvedbe se štejejo enojna okna v starih hišah;
od b) do e) posebno pojasnilo ni potrebno.
11	— Obdelava sten v sobah
b)	za slabo ometane stene se štejejo stene, pri katerih je površina neravna (valovita) ali su" rovo obdelana ali pa so stene ometane z blatno malto in pobeljene, ali pobarvane z navadno barvo;
c)	za dobro ometane stene se štejejo normalno ometane stene z ravno površino, ki so pobeljene ali pobarvane z navadno barvo;
č) za stene, zglajene z mavcem se štejejo stene, pri katerih je vsa površina zglajena s tanko plastjo mavca in pobarvane z navadno barvo ali obdelane z dodatnimi oblogami (mavčne plošče);
d)	tapete — pretežni del.
12	— Obdelava sten v kuhinji in
k o p a 1 n i j^i
—	mišljeno je barvanje že ometanih sten v kuhinji in kopalnici z oljno barvo ter oblogo z emajliranim lesonitom (oblaganje s ploščicami ali s kakšnim drugim materialom se točkuje posebej pod tč. 22).
13	— Tla v sobah
c)	navadna lesena tla so izdelana iz desk, ki so položene tako da se dotikajo (niso med seboj vžlebljena);
č) boljša lesena tla so izdelana iz ožjih desk, ki so med seboj povezana med pero in utor (ladijska tla), lahko so tudi pobarvana.
14	— Tla v kuhinji in kopalnici
—	če so podi v kuhinji in kopalnici različne kakovosti (kuhinja ima npr. ladijska tla, kopalnica pa keramične ploščice), vzamemo tisto število točk, ki ustreza kakovosti poda. katera površina je večja.
15	— Plinska napeljava v stanovanju
—	plinska napeljava v stanovanju se le tedaj ne točkuje, s predpisanimi točkami, kadar plina ni mogoče uporabljati, ker ni priključka na mestno plinsko omrežje;
—	če uporabnik stanovanja ne uporablja plinske napeljave iz kakršnegakoli drugega vzroka (ker jc napeljava pokvarjena ali zamašena, ker nima aparata itd.) se predpisane točke kljub temu računajo.
1(5 — Tovorno dvigalo in jašek za smeti
—	posebno pojasnilo ni potrebno.
17	— Naprave za ogrevanje stanovanja
—	za zidane peči se štejejo peči, ki so zidane iz navadne opeke, za železne peči se štejejo na-
/	vadne železne peči;
—	za lončene peči se štejejo peči in kamini, izdelani iz lončenih pečnic ali peči zidane iz materiala podobne kakovosti (klinker). Sem spadajo tudi železne peči boljše zunanje izdelave, ki so znotraj obložene s Samotno opeko.
Pripomba: element pod tč. b) točkujemo samo, če v stanovanju ni peči in so samo priključki. Pod tč. e) spada razvodna hišna instalacija, radiatorji, prostor za deponijo premoga ozitoma cisterna za mazut ali olje, pri priključku na toplarno ali skupno kotlarno pa razdelilna postaja. Kotlovnica ni všteta.
18	— Električna napeljava
b)	napeljava za delno razsvetljavo je napeljava, na kateri so samo izvodi za žarnice in največ en priključek (vtičnica). Za delno razsvetljavo se šteje napeljava, ki je izpeljana nad ometom, ne glede na število svetlobnih mest.
c)	napeljava za popolno razsvetljavo je napeljava, ki ima svetlobna mesta na stropih ter vtičnice za nadomestna svetlobna telesa. Napeljava je izpeljana pod omet;
č) po tej točk; se točkuje električna napeljava, kadar je dana možnost priključka za gospodinjske stroje in tehnične naprave — električna peč, sevalnik, pralni stroj itd.
19	— Osebno dvigalo
— Ce je v stopnišču vgrajeno več kot eno dvigalo, se vsako nadaljnje dvigalo točkuje posebej s štirimi točkami.
20	— Vodovod
c)	po tej točki se točkuje vodovodna napeljava v stavbi ne glede na lego (pritličja ali v nad-
■	strop j ih);
d)	vodovod v stanovanju se točkuje ne glede na število odtočnih mest.
21	— Kanalizacija
c)	in d) velja tolmačenje kot pod tč. 20.
22	— Obloga sten v kuhinji, kopalnici
in stranišču
—	po tej točki se točkuje obložena površina sten
in obloga obzidanih kopalnih kadi in štedilnikov.
23	— Vgrajene stenske omare v stano-
vanju (razen v kuhinji in shrambah);
—	meri se čelna površina (vertikalna projekcija) i stenske omare.
24	— Kuhinjska oprema
a) meri se čelna površina vgrajene opreme. Ne upošteva se vgrajena stenska omara, ki nado-mestuje shrambo;
j)	pomivalna omarica je poseben kuhinjski element v pločevinasti izdelavi (emajliran). Njena čelna površina se ne šteje v površino kuhinjske opreme.
25	— Ločeno stranišče
—	če je v stanovanju ali na dvorišču stranišče brez vode za izpiranje, se ne točkuje;
—	kvadratura stranišča v stanovanju ne glede na sistem izpiranja se upošteva v kvadraturi stanovanja;
—	površina WC se v primeru kadar imata dva ali več stanovanj en WC, prišteva vsakemu stanovalcu del površine, ki odpade na število uporabnikov dveh ali več stanovanj.
26	— Kopalnica
i)	po tej točki se točkujejo posamezni elementi le tedaj, kadar v kopalnici nastopa le po eden od njih.
27	— Električni radiatorji in plinske
peči
—	ne točkujejo se navadni grelci, temveč samo električni radiatorji in plinske peči.
23 — Dodatna oprema in instalacije
c)	priključek na toplo yodo iz toplarne ali iz kotlarne;
.	— če uporabnik stanovanja ne uporablja na-
peljav iz kakršriegakoli vzroka (ker je napeljava pokvarjena, zamašena ali odklopljena itd.) se mu predpisane točke kljub temu točkujejo;
č) če obstaja možnost priključka telefona na javno telefonsko omrežje, se predpisane točke računajo ne glede na to, če uporabnik stanovanja nima telefonskega aparata;
d)	za skupinsko TV anteno ali žični TV priključek se šteje instalacija, speljana od skupne TV antene na strehi hiše do posameznega stanovanja; točke se računajo he glede na to, če jo uporabnik stanovanja ne uporablja.
29	— Ureditev dovoza
—	dostop ni urejen, če se ne more priti z avtomobilom (zaradi preozkega ali popolnoma neurejenega dostopa) do hiše, v kateri se stanovanje točkuje.
30	— Ugodnost zaradi vpliva števila
stanovanja
—	točke se upoštevajo pri zgradbah v strnjenem naselju in pri hišah, ki niso stare več kot 50 let.
TABELA B
Namen tabele je, da se na enostaven način popravi seštevek točk. dobljen po tabeli A. Razlog za ta popravek je v tem, ker vrednost nekaterih stanovanjskih elementov ne raste sorazmerno s stanovanjsko površino (npr. oprema in drugo). To nesorazmerje je toliko večje, kolikor je stanovanje boljše opremljeno. Za stanovanja, ki dobijo po tabeli A manj kot 70 točk, se popravek ne upošteva.
Ko dobimo po tabeli A seštevek točk za stanovanje, tedaj po tabeli B teinu seštevku prištejemo ali od njega odštejemo ustrezno število točk, ki je odvisno od kvadrature stanovanja, npr: stanovanje 80 m2, ki je dobilo po tabeli A 100 točk, bo imelo po tabeli B 100 — 4 = 96 točk.
Od tako dobljenega števila točk se nato odštejejo točke po tabeli C.
TABELA C
1	— Obrabljenost stanovanja
— Število točk po starosti stavbe je treba razumeti le kot okvir za oceno obrabljenosti stanovanja. Pri točkovanju je treba torej oceniti obrabljenost stanovanja in odmeriti v danem razponu toliko točk, kolikor jih ustreza dejanskemu stanju stanovanja.
Glede klasifikacije stavbe pod a) do d) velja pojasnilo k tabeli A pod 1 — gradivo in konstrukcija.
— S starostjo stavbe je mišljeno število let, odkar se je začela stavba uporabljati, do leta, v katerem se je izvršila splošna revalorizacija stanovanja.
— Ce gre za nadzidanje stavbe se.računa starost nadzidanih ali dozidanih stanovanj od takrat, odkar so ta stanovanja v uporabi. '
2	— Vlažnost stanovanja
a)	za popolno vlažnost stanovanja se šteje stanovanje, v katerem so stene vseh stanovanjskih prostorov precej vlažne iz raznih vplivov, za katere ni kriv uporabnik stanovanja.
b)	Stanovanje je deloma vlažno tedaj, če nastopa vlaga v posameznih stanovanjskih prostorih v manjši meri. Ce povzroča tako vlago uporabnik stanovanja po svoji krivdi, se ta ne upošteva.
3	— Lega stanovanja v stavbi
a)	za kletno stanovanje se šteje stanovanje, ka- ; terega tla so 1 m ali več pod nivojem okolne-ga terena.
b)	Suterensko stanovanje je stanovanje, pri katerem so tla do 1 m pod nivojem okolnega terena. Ce je teren nagnjen, se vzame sredino nivoja.
č) Za stanovanja v nizkem pritličju se Štejejo stanovanja, pri katerih so tla v nivoju oziroma do 1 m nad nivojem okolnega terena.
4	— Toplotna izolacija
Slabo toplotno izolacijo imajo stanovanja, pri katerih so zunanje stene iz opeke, tanjše kot 38 centimetrov, iz lepenega predalčja, izpolnjenega z žgano ali nežgano opeko ali lesa brez posebne toplotne izolacije. Dalje stanovanje na podstrešju ali na mansardi, pri katerih stropi niso zadosti izolirani ipd. ter stanovanja z enojno zasteklitvijo na klimatskih območjih, kjer enojna zasteklitev ni običajna..
5	— Sončnost stanovanja
a) Stanovanje je slabo osončeno, če so vse sobe obrnjene proti severu, če so okna zelo majhna
ali če jih zaslanjajo sosednje stavbe ali drevesa in zato v sobe ne sije sonce. Ne upošteva se osončenje stanovanja za zmanjšanje vrednosti stanovanja po vaseh.
6	— Onesnaženost zraka
a) po tej točki se točkujejo stanovanja v neposredni bližini industrijskih objektov, ki v večji meri kvarijo zrak.
7	— Ropot
a) močan hrup ali trušč se ocenjuje takrat, kadar je hiša v predelu, kjer so v bližini tovarniški objekti, v katerih stroji povzročajo velik ropot; hrup ali trušč v nočnih urah. Prav tako se ocenjuje ropot v primeru, če je hiša ob tranzitni cesti, kjer je močan motorni promet ponoči.
d)	Velja kot pod a), če je ropot izreden skozi vse leto.
8	— Praktičnost stanovanja
— Stanovanje je nepraktično, če se vstopa vanj naravnost z ulice ali z dvorišča, to je, če nima predprostora (predsobe, vetrolova ipd.), če je dostop v sobe samo skozi kuhinjo in če ima stanovanje neprimerno velike prostore.
TABELA C
Stanovanja, grajena pred I. svetovno vojno, imajo po navadi velike površine, predvsem so tu veliki hodniki in predprostori. Taka stanovanja so nefunkcionalna. Zato je namen te tabele, da se uravnoteži sta-, novanje z nefunkcionalnimi površinami z običajnimi, stanovanji. Pri izračunu vrednosti stanovanja se ne obračuna presežek površine^' ki presega normativ maksimalno povečane stanarine.
TABELA D
Garaža v stanovanjski hiši v uporabi nosilca stanovanja se vrednoti kot ostali prostori v stanovanju (površina garaže se šteje v skupno površino stanovanja).
Po izvršeni korekturi točk tabele A s tabelami B in C, se dodajo še točke za garažo z ozirom na njeno velikost.
97.
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72), 37. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 47. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. februarja 1973 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah na območju mesta Ljubljane
1.	člen
V tarifi komunalnih taks, kj je sestavni del odloka o komunalnih taksah na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 45/70 in 16/71) se v tar. št. 3 v prvi alinei črta točka 2.
2.	člen
V tarifni številki 4 pa se doda točka 4, ki se glasi: rezerviran parkirni prostor od parkirnega mesta — mesečno 50 din.
3.	člen
Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 9/32-73
Ljubljana, dne 22. februarja 1973.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl, inž. 1. r.
Predsednik	'	Predsednik
mestnega zbora	zbora delovnih skupnosti
dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levivnik, dipl. oec. 1. r.
98
Na podlagi 78. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153'70) je skupščina mesta Ljubljane na 47. skupm seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. februarja 1973 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o posebnem občinskem davku
od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1 2
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 54-1132/72) se v 6. členu črtajo besede: »družbenim in«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad- I nem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
St. 9/34-73
Ljubljana, dne 22. februarja 1973.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
Predsednik	Predsednik
mestnega zbora	zbora delovnih skupnosti
dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnik. dipl. oec. 1. r.
99
Na podlagi 49. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70, 31/72) in 24. ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 47. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. februarja 1973 sprejela
SKLEP
o soglasju k ustanovitvi delovodskc elektrotehniške šole' pri Tehniški clektro-šoli, Ljubljana, Vegova 4
1
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k ustanovitvi delovodske elektrotehniške šole pri Tehniški elektro šoli v Ljubljani.
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 9/33-73
Ljubljana, dne 22. februarja 1973.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
100.
Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 31/72) ter 24., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 47. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. februarja 1973 sprejela
SKLEP
o imenovanju ravnatelja šole za medicinske sestre v Ljubljani
Za ravnateljico šole za medicinske sestre v Ljubljani se imenuje
Anica Gradišek
St. 9/35-73
Ljubljana, dne 22. februarja 1973.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
<-	10L
Na podlagi 55. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 31/72) ter 24., 73. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 47. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. februarja 1973 sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svet poklicne šole za kovinarsko stroko v Ljubljani
Za predstavnika družbene skupnosti v svetu poklicne šole za kovinarsko stroko v Ljubljani se imenuje
Ivo Gorjup St. 9/36-73
Ljubljana, dne 22. februarja 1973.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
102.
Na podlagi 26. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 47. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. februarja 1973 sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svet delovne skupnosti Delavske knjižnice v Ljubljani
Za predstavnika družbene skupnosti v svetu delovne skupnosti Delavske knjižnice v Ljubljani se imenuje
Vena K u š 1 j a n St. 9/37-73
Ljubljana, dne 22. februarja 1973.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
103.
Na podlagi 55. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 31/72) ter 24.. 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščine mesta Ljubljane na 47. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. februarja 1973 sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svet gimnazije Ljubljana-Šentvld
Za predstavnika družbene skupnosti v svetu gimnazije Ljubljana-Sentvid se imenuje Engelbert Zorc
St. 9/38-73
Ljubljana, dne 22. februarja 1973,
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
104.
Na podlagi 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) in 7. člena odloka o organizaciji gasilske brigade v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 39/71) je skupščina mesta Ljubljane na 47. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. februarja 1973 sprejela
SKLEP
o imenovanju vršilca dolžnosti poveljnika poklicne gasilske brigade v Ljubljani
Za vršilca dolžnosti poveljnika poklicne gasilske brigade v Ljubljani se imenuje
Jože Janežič, dipl. inž.
St. 9/39-73
Ljubljana, dne 22. februarja 1973.
' Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
105.
Na podlagi 78. in 163. člena statute mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70). je skupščina mesta Ljubljane na 47. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. februarja 1973 sprejela
SKLEP
o razrešitvi in imenovanju predsednika sveta za turizem
1
Dolžnosti predsednika sveta za turizem se razreši
Rudi Zupančič
2
Za predsednika sveta za turizem se imenuje
Sonja V r š č a j
St. 9/40-73
Ljubljana, dne 22. februarja 1973.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
106.
Na podlagi 22., 78. ter 163, člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) in 11. člena odloka o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Glasnik, št. 31/67 in 2/68) je skupščina mesta Ljubljane na 47, skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. februarja 1973 sprejela
S	K I. E P
o soglasju k imenovanju direktorja komunalnega podjetja -Žale«
Skupščina mesta Ljubljane soglaša s sklepom delavskega sveta komunalnega podjetja -Zale«, s kate-
rim je imenoval Janka Vidoviča, dipl. inž. za direktorja podjetja.
St. 9/41-73
Ljubljana, dne 22. februarja 1973.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane Miha Košak dipl. inž. 1. r. ■
SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA 107.
Na podlagi 3. člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1973 (Uradni list SRS. št. 54/72) in '94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. februarja 1973 sprejela
ODLOK
o stopn, ‘ prispevkov za otroško varstvo v letu IS73
1.	člen
Za financiranje dnevnega varstva otrok se plačuje občinski prispevek za otroško varstvo:
Prispevek za otroško varstvo plačujejo:
—	delovne in druge organizacije za delavce iz sredstev namenjenih za osebne dohodke po stopnji
0.45 Vo,
■ — zasebni delodajalci za tujo delovno silo od sredstev namenjenih za osebne dohodke po stopnji 0.45 odstotka.
—	skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja za upokojence in delovne invalide od čistega mesečnega zneska izplačanih pokojnin po stopnji 0,40 odstotka.,
2.	člen
Prispevek iz 1. člena tega odloka je dohodek temeljne skupnosti otroškega varstva in sjp odvaja na poseben račun pri temeljni izobraževalni skupnosti Cerknica.
3: člen
Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa so od 1. januarja 1973.
St. 420-3/73-1
Cerknica, dne 20. februarja 1973.
Predsednik ■
skupščine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl. inž. 1. r.
108.
Na podlagi prvega odstavka 14. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na 34. redni seji obeh zborov dne 20. februarja 1973 sprejela
ODLOČBO
o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo skladiščnih kapacitet »Kovinoplastike« Lož
1.	člen
Skladiščne kapacitete organizacije združenega dela »Kovinoplastike« Lož po srednjeročnem programu razvoja »Kovinoplastike« Lož z dne 9. 7. 1970 so proizvodni objekti, katerih zgraditev je v splošnem interesu.
V
2.	člen
S to odločbo je ugotovljen splošen interes za zgraditev objektov iz 1. točke te odločbe na vseh zemljiščih. ki so po glavnem projektu in katastrskih načetih predvidena ža razlastitev.
3.	člen
Ta odločba začne veljati 8 dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 464-47/72-1
Cerknica, dne 20. februarja 1973.
V. d. tajnika skupščine
Tone Urbas, dipl. iur. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE 109.
Na podlagi 239. člena statuta občine Domžale je skupščina občine Domžale na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. februarja 1973 sprejela
ODLOK
■ ■o spremembi statuta občine Domžale
1.	člen
V statutu občine Domžale (Uradni vestnik, št. 6/70 in 9/71) se 204. člen spremeni in se glasi:
Samostojni upravni organi so
1.	Urad tajnika
2.	Oddelek za skupne in družbene službe
3.	Oddelek za notranje zadeve
4.	Oddelek za gospodarstvo in finance
5.	Oddelek za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve
6.	Davčna uprava
7.	Oddelek za narodno obrambo
8.	Geodetska uprava
9.	Služba za sklade in samoupravne interesne skupnosti
10.	Krajevne pisarne
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-5/73
Domžale, dne 22. februarja 1973.
Predsednik
skupščine občine Domžale
Albin Klemenc 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE
110.
Na podlagi drugega odstavka 13. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 22/66 in 12/69) in 33. ter 102. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 14. februarja 1973 sprejela
ODLOK
o določitvi manjših vodotokov (potoki in jarki)
1.	člen
Za manjši vodotok se po tem odloku štejejo vsi potoki in jarki v vsem svojem toku na območju občine Grosuplje, razen reke Krke.
2.	člen
Upravljale!, lastniki oziroma uporabniki obrežnih zemljišč ob manjših vodotokih so dolžni redno čistiti struge, odstranjevati neprimerno zarast in naplavljene predmete, ki zapirajo pretočni profil ter gojiti na bregovih struge za varstvo bregov primerno zarast.
.	3. člen
Delovna ali druga organizacija ali druga pravna oseba, kakor tudi občan, ki redno ne čisti struge, ne odstranjuje neprimerne zarasti in naplavljenih predmetov ter ne goji na bregovih manjših vodotokov primerne zarasti, stori prekršek, za katerega se kaznuje po določbah 55. oziroma 56. člena zakona o vodah.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
I .
St. 324-1/73
Grosuplje, dne 14. februarja 1973.
Predsednik
skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER
111.
N3 podlagi 2. člena odloka o postopku 'in načinu prvih volitev članov skupščine solidarnostnega stanovanjskega sklada za območje ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 5/73) in 92. člena statuta občine Ljubljana Center, je skupščina občine Ljubljana Center na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. februarja 1973 sprejela
SKLEP	1
o določitvi volilnih enot za volitve članov skupščine solidarnostnega stanovanjskega sklada za območje < ljubljanskih občin
1
Za volitve članov skupščine solidarnostnega stanovanjskega, sklada za obmpčje ljubljanskih občin, ki jih izvolijo organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, družbenopolitične in druge organizacije, društva, družbenopolitične skupnosti in državni organi (v nadaljnjem besedilu: organizacije), ki združujejo sredstva sklada in krajevne Skupnosti, se določijo naslednje volilne enote:
VOLILNA ENOTA št. 1
Volilna enota obsega tele organizacije:
1.	Združeno podjetje DES Elektro Ljubljana, Titova 38
2.	Plinarna, Resljeva 34
3.	Vega, Kotnikova 18
4.	Tovarna Rog, s.o.p.o. Uniš, Trubarjeva 72
5.	Tribuna, Zvonarska 3
6.	Zmaj, Smartinska 28
7.	Vedrog, Nazorjeva 7
8.	Kartonažna tovarna. Čufarjeva 16
9.	Pletenina, Zaloška 14
10.	Angora, Emonska 2
11.	Tiskarna Toneta Tomšiča, Gregorčičeva 25
12.	ZŽTP — Železniška tiskarna, Moša Pijade 38
13.	Tiskarna Jože Moškrič, Nazorjeva &
14.	Kmečki glas, Miklošičeva 4
15.	Pavliha, Gradišče 4
16.	Gospodarski vestnik, Miklošičeva 38
17.	Delavska enotnost, Dalmatinova 4
18.	Ljubljanski dnevnik. Kopitarjeva 2
19.	Ljudska pravica, Kopitarjeva 2
20.	Cankarjeva založba, Kopitarjeva 2
21.	Državna založba Slovenije, Mestni trg Ž5
22.	Mladinska knjiga, Titova 3
23.	Časopisni zavod Uradni list SRS, Veselova 11
24.	Borec, Beethovnova 10
25.	Center za sodobno oblačenje in opremo, Šubičeva 3 •
26.	Viba, Zrinjskega 9
27.	Sadjar in vrtnar, Cankarjevo nabrežje 2
28.	Kmetijski zavod, Miklošičeva 4
29.	Vetpromet, Slomškova 12
30.	Zavod za ribištvo, Zupančičeva 9
31.	Ribarstvo export. Gradišče 2
32.	Vodni sklad SRS. Miklošičeva 13
V volilni enoti se voli 5 članov skupščine sklada.
\
VOLILNA ENOTA št. 2
Volilna enota obsega naslednje organizacije:
1.	ZZTP Ljubljana, Projektivno podjetje, Moša Pijade 39
2.	Splošni projektivni biro, Kidričeva 1
3.	Urbanistični zavod Projektivni biro, Kersnikova 9
4.	Slovenija promet, Cankarjeva 3
5.	Projekt Ljubljana, Kapitalska 7
6.	Progres-Invest, Vilharjeva 22
7.	Investicijski zavod za izgradnjo Trga revolt cije, Trg revol. 18
8.	AB Arhitektni biro, Cankarjeva 5
9.	Biro za lesno industrijo, Koblerjeva 3
10.	Projekt-metal, Levstikova 4
11.	Agens — poslovni engineering, Cigaletova 8
12.	HTK Hidroinženiring za zaščito naprav kanal.1 in vodov, Levstikova 14
13.	Ljubljanski urbanistični zavod, Kersnikova 6
14.	Biro za investicijsko in tehnično dokumentacijo, Vidovdanska 2
15.	Združ. PTT podj. — Projektivni biro, Cigaletova 15
16.	Gradis, Koritkova 2
17.	Tehnika, Vošnjakova 8 a
18.	Slovenija ceste, Titova 38
19.	Tegrad, Smartinska 10
. 20. Geodetski zavod SRS, Saranovičeva 12 21. Ljubljanski geodetski biro, Cankarjeva 1
V	volilni enoti se voli 3 člane skupščine sklada.
VOLILNA ENOTA št. 3
Volilna enota obsega naslednje organizacije:
1.	ZŽTP — Železniško transportno podjetje, ‘f.Ioša Pijade 39
2.	Združeno železniško transportno podjetje, Moša Pijade 39
3.	Podjetje v izgradnji »Industrijska cona Koper«, Titova 19
4.	Republiška skupnost za ceste, Prešernova 23
5.	Podjetje za PTT promet, Ljubljana, Cigaletova 15
6.	Združeno podjetje za PTT promet, Cigaletova 15
V	volilni enoti se voli 3 člane skupščine sklada.
VOLILNA ENOTA št. 4
Volilna enota obsega naslednje organizacije:
1.	Bonboniera, Mestni trg 25
2.	Tobak, Kotnikova 10
3.	Manufaktura, Trubarjeva 27
4.	Volna, Mačkova 2
5.	Biserka, Nazorjeva 4
6.	Moda, Resljeva 16
7.	Tkanina, Miklošičeva 10
8.	Izbira, Tomšičeva 2
9.	Tekstil promet, Wolfova 6
10.	Galeb, Mestni trg 21
11.	Galteks. Trubarjeva 9
12.	OMPZ Novoplesk, Slajmerjeva 1 a
13.	OMPZ dimnikarjev, Moše Pijade 24
14.	Zadruga katoliških duhovnikov, Resljeva 10
15.	Slovenija šport, Miklošičeva 18
16.	Ambient, Mestni trg 25
17.	Veleblagovnica Na-Ma, Tomšičeva 2
18.	Petrol. Vošnjakova 2
19.	Sadje zelenjava, Poljanska 46 a
20.	EmOna, Kersriikova 2
21.	Veletekstil, Masarykova 17
22.	Tekstil, Moša Pijade 3
23.	Chemo, Maistrova 10
24.	Steklo export-import, Titova 36
25.	Mavrica, Resljeva 1
26.	Jugotehnika, Pod trančo 2
27.	Teko, Kotnikova 18
28.	Iskra-Comerce, Kotnikova 6
29.	Agrotehnika, Titova 38
30.	Volan, Kersnikova 6
31.	Orbital, Prečna 4
32.	Tehnacommerce, Kersnikova 7
33.	Kurivo, Masarykova 22
34.	ONPZ — Tesarska zadruga, Vošnjakova 6
35.	Chemofarmacija, Metelkova 7
36.	Elektronabava, Krekov trg 2
37.	Slavonija commerce Osijek — Poslovni center, Lj. Poljanska 6
38.	ONPZ Mizarjev in sorodnih strok, Vojjcova 12
39.	Sanitaria, Miklošičeva 17
40.	Semenarna, Gosposvetska 5
41.	Dental, Titova 25
42.	Sanolabor, Cigaletova 9
43.	Šoštanj, Trubarjeva 39
44.	Gasilska oprema, Levstikov trg 7
45.	Papirografika, Resljeva 30	-	|
46.	Centromerkur, Trubarjeva 1—3
47.	Coreal, Cankarjeva 11
48.	ZZTP — Nabavni servis, Moša Pijade 39
49.	Lovec. Gosposvetska 12
50.	Združeno trg. podjetje ABC, Trg MDB 12
51.	Gruda, Miklošičeva 10
52.	Medex, Miklošičeva 30
53.	Slovenija sadje, Miklošičeva 10
54.	Koteks Tobus, Miklošičeva 5
55.	Contal, Beethovnova Tl
56.	Kemija-impex, Titova 25
57.	Dom export. Mestni trg 24
58.	Jugotekstil impex, Titova 3
59.	Slovenija les, Beethovnova 11
60.	Metalka, Dalmatinova 2
61.	Chemo servis — fotomaterial, Trg revolucije 2
62.	Autocommerce, Trdinova 4
63.	Conim, Titova 38
64.	Tehnounion, Vošnjakova 5
65.	Hermes, Moša Pijade 27
66.	Agroprogres, Gradišče 18
67.	Litostroj International, Kersnikova 12
68.	Standard Union, Rimska 17
69.	Autotehna, Titova 36
70.	Intertrade, Moša Pijade 29
71.	Slovenija import-export (Simpex), Ggriška 12
72.	Posrednik, Stari trg 3
73.	Epid — s.o.p.o. Tobak, Kotnikova 10
74.	Združeno PTT podjetje, Elektronski rač. center, Cigaletova 15
75.	ZŽTP Feršped, Trg OF 7
76.	Marketing, Cankarjeva 7
77.	Reklamservis, Čopova 5 a
78.	Exportprojekt, Cankarjeva 4
79.	Center za napredek trgovine in embalaže, Gosposvetska 2
80.	Jugoreklam, Miklošičeva 14
81.	Patentna pisarna, Miklošičeva 10
82.	Vesna film, Miklošičeva 38
83.	Poslovno združenje Les, Miklošičeva 38
84.	Združenje poslovnih bank in hranilnic, Šubičeva 2
85.	Modna hiša, Miklošičeva 8
86.	Poslovno združenje za kmetijsko mehanizacijo, Cankarjeva 11
87.	Kmetijsko poslovno združenje, Titova 19
88.	Poslovno združenje za proizvodnjo močnih krmil. Nazorjeva 12
89.	PZ Tehnoimpexj Beethovnova 12
90.	Papirles, Titova 13
91.	Poslovno združenje obrti, komunale in male industrije, Slomškova 11
92.	PZ hranilnih kreditnih služb, Titova 19
93.	Poslovno združenje za trgovino, Titova 36
94.	Gostinsko poslovno združenje, Nazorjeva 2
95.	Mehanografski center. Streliška la
96.	PZ Gozdno gospodarskih organizacij, Miklošičeva 38
97.	PZ Intertransport, Titova 36
98.	PZ za mlekarstvo, Miklošičeva 38
99.	PZ cestnih podjetij SRS, Pražakova 1
100.	Konsortium, Titova 25
101.	PZ stanovanjskih podjetij Slovenije, Poljanska 6
102.	PZ Gipos, Dvoržakova 5
103.	PZ Žitna skupnost, Masarykova 36
104.	Vrvarna, Trubarjeva 29
V	volini enoti se voli 11 članov skupščine sklada.
VOLILNA ENOTA št. 5
Volilna enota obsega naslednje organizacije:
1.	Hotel Lev, Vošnjakova 1
2.	ZŽTP — Podjetje za turizem, transport in gostinstvo, M. Pijade 39
3.	Grand hotel Union, Nazorjeva 2
4.	Emona s. o. p. o. Hotel Slon. Titova 10
5.	Hotel Turist, Dalmatinova 13
6.	Belokranjc, Gornji trg 6
7.	Partizan. — restavracija in bife, Trg OF 13
8.	Gostinsko podjetje Ljubljana, Streliška 12
9.	Operna klet, Zupančičeva 2
10.	Daj-Dam, Resljeva 38
11.	Nebotičnik, Kidričeva 1
12.	Delavski dom, Prešernova 30
13.	Istra, Moša Pijade 28
14.	Šestica, Cankarjeva 2
15.	Vino Koper, Titova 20
16.	Slavija, Gosposvetska 6
17.	Sokol, Ciril Metodov trg 18
18.	Kavarna in slaščičarna Tivoli, Cankarjeva 6
19.	Alpe Adria, Masarykova 14
20.	Restavracija dom Maksa Perca, Slomškova 30
21.	Kompas, Dvoržakova Ha
22.	Magistrat, Mestni trg 4
23.	Zavod za turizem, Titova 10
V	volilni enoti se voli 1 čana skupščine sklada.
VOLILNA ENOTA št. 6
Volilna enota obsega nasednje organizacije:
1.	Težmer, Gornji trg 44
2.	Birotehnik, Dalmatinova 11
3.	Precizna mehanika, Žabjek 3
4.	Splošna finomehanika, Saranovičeva 12
5.	Contal — tehnični sektor, Cankarjeva 3
6.	Elektromedicina, Komenskega 12
7.	Kjučavničarska delavnica, Gregorčičeva 3
8.	Kleparstvo, Gornji trg 7
9.	Aurodent s. o. p. o. Zlatama Celje, Ilirska 6
10.	Obrtna delavnica Golovec, Povšetova 5
11.	Lama. pletilstvo, Gosposka 4
12.	Novost, Čopova 7—9
13.	Modna konfekcija Krim, Masarykova 4.
14.	Kroj, Poljanska 7
15.	Modni salon za ženska oblačila, Kidričeva 4
16.	Noblesse, Cankarjeva 12
17.	Salon ženske in moške mode. Miklošičeva 7a
18.	Ljubljanska krojačnica. Smartinska 15
19.	Tapetništvo — dekoracija, Trubarjeva 78
20.	Zmaga, Gallusovo nabrežje 29
21.	Conditor, Koblerjeva 3
22.	Slaščičarna Šport, Wolfova 10
23.	Slaščičarna Zvezda, Wolfova 14
24.	Atelje za zlatarstvo s. o. p. o. Zlatarna Celje, Mestni trg 19
25.	Optika, Trg revolucije 8
26.	Cvetličarna. Titova 38
27.	Dekorplast, Stari trg lla
28.	Slikoplesk termoplast, Gornji trg 4
29.	Marmor. Resljeva 38
30.	Univerza!, Glonarjeva 8
31.	Oplesk, Gallusovo nabrežje 21
32.	Elektrodvigalo. Karlovška 19
33.	Foto Tivoli, Cankarjeva 7
34.	Foto Slovenija, Gosposvetska 13
35.	Brivnice in česalnice, Stari trg 18
36.	Brivsko frizersko podjetje, Trdinova 8
37.	Labod, Poljanski nasip 4—6
38.	Roška pralnica. Hudovernikova 6
39.	Dimnik, Prešernova 36'a	*
40.	ZITUS. Rimska 11
V	volilni enoti se voli 2 člana skupšč'nc skeda.
VOLILNA ENOTA št. 7
Volilna enota obsega naslednje organizacije:
1.	Ljubljanski investicijski zavod, Beethovnova H
2.	Stanovanjsko podjetje Dom, Kersnikova 6
3.	Mestni vodovod. Krekov trg 10
4.	Kanalizacija. Ambrožev trg 7
5.	Snaga, Povšetova 6
6.	Rast, Rimska 24
7.	Živilski trg, Pogačarjev trg 1
8.	Javna razsvetjava. Poljanski nasip 42
9.	Varnost. Krekov trg 10
V	volilni enoti se voli 2 člana skupščine sklada.
VOLILNA ENOTA št. 8
Volilna enota obsega naslednje organizacije:
1.	Odvetniška zbornica Slovenije, Tavčarjeva 9
2.	Gospodarska zbornica SRS, Titova 19
3.	Narodna banka SFRJ — Centrala za SRS, Titova 11
4.	Ljubljanska banka, Trg revolucije stolpnica C
5.	Zavarovalnica Sava — Centrala v Ljubljani, Miklošičeva 19
6.	Služba družbenega knjigovodstva — Centrala Ljubljana, Čopova 38
V volilni enoti se voli 2 člana skupščine sklada.
VOLILNA ENOTA št. 9
Volilna enota obsega naslednje organizacije:
1.	Osnovna šola Toneta Tomšičai Šaranovičeva 7
2.	Osnovna šola Ledina, Komenskega 19
3.	Osnovna šola Prežihovega Voranca, Prežihova 8
4.	Osnovna šola Toneta Čufarja, Čufarjeva 11
5.	Osnovna šola Majde Vrhovnik, Gregorčičeva 16
6.	Osnovna šola Prule, Prule 13
7.	Osnovna šola dr. Jožeta Potrča, Domžalska 1
8.	Tehniška elektro šola, Vegova 4
9.	Ekonomska srednja šola. Prešernova 6
10.	Sola za medicinske sestre, Plečnikov trg 1
11.	Sola za medicinske sestre-babice, Slajmerje-va 3 a
12.	Šolski zdravstveni center, Šaranovičeva 5
13.	Sola za oblikovanje, Gosposka 4
14.	Gimnazija pedagoške smeri, Resljeva 12
15.	Vzgojiteljska šola, Poljanska 22
16.	Zavod za glasbeno ip baletno izobraževanje, Vegova 5
17.	II. gimnazija, Šubičeva 1
18.	Gimnazija Poljane, Strosmajerjeva 1
19.	Šolski center za vzgojo pisarniškega kadra. Trg revolucije 2
20.	Šolski center za blagovni promet, Poljanska
28 a
21.	Gostinski šolski center. Poljanska 28a
22.	Skupnost strokovnih šol za gostinstvo, Poljanska 28
23.	ŽTP Ljubljana — Zavod za strokovno izobraževanje, M. Pijade 39
24.	Tajništvo univerze v Ljubljani, Trg revolucije
11
25.	Pedagoška akademija Ljubljana, Stari trg 34
26.	Višja šola za socialne delavce, Šaranovičeva 5
27.	Višja šola za zdravstvene delavce, Poljanska 26'a
28.	Višja tehniška varnostna šola, Zalokarjeva 10
29.	Medicinska fakulteta, Vrazov trg 2
30.	Filozofska fakulteta. Aškerčeva 12
31.	Fakulteta za strojništvo, Aškerčeva 16
32.	Pravna fakulteta, Trg revolucije 11
33.	Ekonomska fakulteta, Gregorčičeva 27
34.	Eiptehniška fakulteta, Krekov trg 1
35.	Teološka fakulteta. Poljanska 4
36.	Akademija za glasbo, Gosposka 8
37.	Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Nazorjeva 3
38.	Akademija za likovno umetnost, Erjavčeva 23
39.	Skupnost glasbenih šol SRS, Vegova 7
40.	Temeljna izobraževalna skupnost, Mačkova 1
41.	Inštitut za narodnostna vprašanja, Cankarjeva 5
42.	Inštitut za geografijo. Aškerčeva 12
43.	Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Novi trg 3
44.	Zavod SRS za mednarodno tehnično sodelovanje, Zupančičeva 6
45.	Inštitut za javno upravo pri pravni fakulteti, Trg revolucije 11
46.	Inštitut za delo pri pravni fakulteti, Trg revolucije 11
47.	Inštitut za kriminologijo pri pravni fakulteti, Trg revolucije 11
48.	Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, Trg revolucije 1
49.	Inštitut za biologijo, Aškerčeva 3
50.	Klinične bolnice — inštitut za načrtovanje družine, Slajmerjeva 4
51.	Onkološki inštitut, Vrazov trg 4
52.	Rudarski inštitut, Aškerčeva 20
53.	Inštitut za sociologijo in filozofijo, Cankarjeva 1
54.	Centralni zavod za napredek gospodinjstva. Gradišče 2
55.	Zavod SRS za varstvo pri delu, Korytkova 3a
56.	Biro za operacijske in tržne raziskave SRS pri Gospodarski zbornici, Titova,19
57.	Biro gradbeništva Slovenije, Titova 25
58.	Zveza raziskovalnih organizacij Slovenije, Cankarjeva 5
59.	Jugoslovanski center za transport v industriji,
Erjavčeva 15	*
60.	Z2TP — Prometni inštitut, Pražakova 13a
61.	Narodni muzej, Prešernova 20 t
62.	Prirodoslovni muzej,. Prešernova 20
63.	Mestni muzej. Gosposka 15
64.	Slovenski šolski muzej, Poljanska 28
65.	Etnografski muzej, Prešernova 20
66.	Narodna galerija, Prežihova 1
67.	Moderna galerija, Tomšičeva 14
68.	Mestna galerija. Mestni trg 5
69.	Arhiv Slovenije, Levstikov trg 3
70.	Zgodovinski arhiv mesta Ljubljane, Mestni trg 27
71.	Zavod za spomeniško varstvo SRS, Plečnikov
trg 2	'
72.	Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo, Karlovška 1
73.	Delavska univerza Boris Kidrič,. Miklošičeva 26
74.	Centralna tehniška knjižnica, Tomšičeva 7
75.	Narodna in univerzitetna knjižnica. Turjaška 1
76.	Slovanska knjižnica, Gosposka 15
77.	Mestna ljudska knjižnica. Gosposka 1
78.	Delavska knjižnica, Prešernova 30
79.	Kulturno prosvetni zavod SCENA, Cigaletova 8
80.	Kulturna skupnost Ljubljana, Ćankarjeva 5
81.	Kulturna skupnost Slovenije, Zupančičeva 3
82.	Slovensko narodno gledališče, Cankarjeva 11
83.	Šentjakobsko gledališče, Krekov trg 2
84.	Mestno gledališče ljubljansko — Gledališka pasaža
85.	Lutkovno gledališče, Resljeva 36
86.	Ljubljanski sindikalni simfonični orkester, Tavčarjeva 9
87.	Slovenska filharmonija. Trg revolucije 9
83.	Prireditvena poslovalnica Festival, Trg francoske revolucije 2
89.	Kinematografsko podjetje Ljubljana, Nazorjeva 2
90.	Radio televizija Ljubljana, Tavčarjeva 17
91.	Avtomoto zveza Slovenije, Dalmatinova 6a
92.	Avtomoto društvo Ljubljana, Dalmatinova 6a
V volilni enoti se voli 4 člane skupščine sklada
VOLILNA ENOTA št. 10
Volilna enota obsega naslednje organizacije:
1.	Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov — strokovna služba, Miklošičeva 24
2.	Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije — Direkcija, Kidričeva 5
3.	Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja — podružnica Ljubljana, Kidričeva 5
4.	Zveza skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov SRS, Kidričeva 6
5.	Obratna ambulanta PTT, Cigaletova 10
6.	Z2TP Ljubljana — Zdravstveni dom. Celovška 4
7.	Klinične bolnice, Zaloška 2
8.	Klinične bolnice za porodništvo in ženske bolezni, Slajmerjeva 3
9.	Mestna otroška bolnišnica. Ulica stare pravde
4
10.	Klinične bolnice za otroške bolezni, Vrazov trg
1
11.	Zavod SRS za zdravstveno varstvo, Trubarjeva 2
12.	Zavod SRS za transfuzijo krvi, Slajmerjeva 6
13.	Zavod za počitniška letovanja Ljubljana Center, Poljanska 6
14.	Centralna lekarna, Trg Franceta Prešerna 5
15.	Skupnost lekarn Slovenije, Dalmatinova 10
16.	Skupnost zdravstvenih delovnih organizacij SRS, Komenskega 4
17.	VVZ Ajdovščina, Puharjeva 4
18.	VVZ Novi trg, Zvonarska 3
19.	VVZ Poljane, Strosmajerjeva 3
20.	VVZ. dr. Franceta Prešerna. Prešernova 29
21.	VVZ Prule, Praprotnikova 2
22.	VVZ Ane Ziherl, Čufarjeva 14
23.	VVZ stari Vodmat, Bolgarska
24.	Vzgojni zavod Janeza Levca, Karlovsaa 18
25.	Dom Ivana Cankarja, Poljanska 26
26.	Dom srednješolk Anice Cernejeve, Poljanska 22
27.	Dijaški dom Majde Vrhovnik, Tabor 12
28.	Vajenski dom Ljubljana, Kersnikova 4
29.	Dom tehniških šol, Vidovdanska 7
30.	Dom gostinskih delavcev, Sketova 4
31.	Dom študentov višje šole za zdravstvene delavce, Veselova 2
32.	Dom mladine v trgovini in gostinstvu. Poljanska 28
33.	Zavod za oskrbo upokojencev — Dom na Poljanah, Poljanska 14
34.	Dom upokojencev Tabor, Tabor 2
35.	Zavod sprejemni center. Poljanski nasip 40
36.	Zavod delavski dom, Prešernova 30
37.	Center za socialno delo občine Ljubljana Center, Resljeva 18
38.	Republiška skupnost otroškega varstva, Zu-paničeva 6
39.	Skupnost občinskih služb socialnega varstva SRS, Resljeva 18
V volilni enoti se voli 3 člane skupščine sklada
VOLILNA ENOTA št. 11
Volilna enota obsega
1.	Ustavno sodišče SR Slovenije, Erjavčeva 18
2.	Skupščina SRS, Šubičeva 4
3.	Izvršni svet •®kupščine SRS, Prešernova 8
4.	Sekretariat za informacije pri IS SRS, Gregorčičeva 8
5.	Republiški sekretariat za finance, Zupančičeva
8
6.	Republiški sekretariat za prosveto ih kulturo, Župančičeva 3
7.	Republiški sekretariat za delo, Gregorčičeva 25
8.	Sekretariat za zakonodajo pri IS SRS, Erjavčeva 17
9.	Zavod za vodno gospodarstvo SRS, Miklošičeva 13
10.	Republiški sekretariat za urbanizem. Vrtača 11
11.	Geodetska uprava SRS, Cankarjeva 5
12.	Zavod SRS za statistiko, Vožarski pot 12
13.	Zavod SRS za planiranje, Gregorčičeva 25
14.	Hidrometeorološki zavod SRS, Resljeva 18
15.	Komisija za verska vprašanja SRS, Gregorčičeva 34
16.	Zavod SRS za rezerve, Titova 11
17.	Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo. Zupančičeva 3
18.	Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo, Župančičeva 6
19.	Republiški sekretariat za gospodarstvo, Gregorčičeva 25
20.	Republiški sekretariat za narodno obrambo, Zupančičeva 3
21.	Zavod za šolstvo SRS, Poljanska 28
22.	Republiški sekretariat za notranje zadeve, Kidričeva 2
23.	Republiški sekretariat za gozdarstvo, Gregorčičeva 25
24.	Skupščina mesta Ljubljane, Mestni trg 1
25.	Uprava javne varnosti, Prešernova 18
26.	Postaja milice Center, Tavčarjeva 9
27.	Prometna milica mesta Ljubljane, Trdinova 10
28.	Skupščina občine Ljubljana Center' Lundrovo nabrežje 2
29.	Mestno javno pravobranilstvo, Tavčarjeva 9
30.	Pravna pisarna pri gospodarski zbornici SRS, Tavčarjeva 4
31.	Vrhovno sodišče SRS. Tavčarjeva 9
32.	Okrožno sodišče v Ljubljani, Tavčarjeva 9
33.	Občinsko sodišče I v Ljubljani. Tavčarjeva 9
34.	Občinsko sodišče II v Ljubljani, Tavčarjeva 9
35.	Višje gospodarsko sodišče Slis, Tavčarjeva 9
36.	Okrožno gospodarsko sodišče, Ljubljana, Tavčarjeva 9
37.	Javno tožilstvo SRS, Tavčarjeva 9
38.	Občinsko javno tožilstvo v Ljubljani, Tavčarjeva 9
3'9. Okrožno javno tožilstvo v Ljubljani, Tavčarjeva 9
40.	Republiško javno pravobranilstvo, Tavčarjeva 9
41.	Centralni komite ZKS, Tomšičeva 5
42.	Mestna konferenca SZDL, Komenskega 7
43.	Občinska konferenca SZDL Ljubljana Center, Trdinova 4
44.	Republiška konferenca ZMS, Dalmatinova 4
45.	Republiški svet zveze sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4
46.	Sindikat delavcev družbenih dejavnosti — republiški odbor. Dalmatinova 4
47.	Sindikat delavcev prometa in zvez — Republiški odbor za Slovenijo, Dalmatinova 4
48.	Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije, Dalmatinova 4
49.	Konferenca za družbeno aktivnost žensk Slovenije, Komenskega 7
50.	Občinska konferenca ZMS Ljubljana Center,
Komenskega 7
51.	Republiški odbor sindikata delavcev kmetijske, živilne in tobačne industrije, Dalmatinova 4
52.	Sindikat delavcev storitvenih dejavnosti — Republiški odbor, Dalmatinova 4
53.	Sindikat delavcev industrije in rudarstva — Republiški odbor, Dalmatinova 4
54.	Republiška konferenca SZDL, Komenskega 7
55.	Zveza sindikatov Slovenije — Mestni svet, Dalmatinova 4
56.	Mestna konferenca ZMS, Trdinova 4
57.	Univerzitetni komite ZKS, -Trg revolucije 1
58.	Komite mestne konference ZKS. Komenskega 7
59.	Lovska zveza Slovenije, Zupančičeva 9
GO. Zveza tabornikov Slovenije, Cankarjeva 5
Gl. Združenje borcev NOV občine Center, Komenskega 7
62. Občinski odbor RK Ljubljana Center. Lundrovo nabrežje 2
G3. Mestni odbor RK. Čopova 40
G4. Združenje rezervnih oficirjev in podoficirjev, Ljubljana Center, Komenskega. 7
65. Zveza prijateljev mladine Slovenije, • Miklošičeva 16
66'. Zveza prijateljev mladine Ljubljana Center, Komenskega 7
67. Turistična zveza Slovenije, Miklošičeva 38
G8. Ljubljanska turistična zveza, Cankarjeva 5
69.	Univerzitetni odbor ZSJ, Trg revolucije 1
70.	Slovenija koncert. Komenskega 28
71.	Uredništvo in uprava Naše žene, Hrvaški trg 3
72.	Uprava revije jezik in slovstvo, Aškerčeva 12 • 73. Farmacevtski vestnik, Dalmatinova 10
74. Uprava revije Prosvethi delavec. Nazorjeva 1
'75. Uprava revije Sodobna pedagogika, Gosposka 3
76.	Slovenska matica, Trg revolucije 7
77.	Slovenska izseljeniška matica, Cankarjeva 1
78.	Klub poslancev Ljubljana, Puharjeva 7
79.	Klub kulturnih delavcev, Tomšičeva 12	/"
80.	Sklad za vzajemno pomoč zasebnih obrtnikov, Vošnjakova 6
81.	Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, Republiški svet, Dalmatinova 4
82.	Gasilska zveza SRS, Prešernova H
83.	Občinska gasilska zveza Ljubljana Center, Ambrožev trg 3
84.	Zveza kulturno prosvetnih organizacij — Občinski svet Ljubljana Center, Komenskega 7
85.	Tribuna, list »zveze študentov ljubljanske univerze, Trg revolucije 1
86.	Počitniška zveza Jugoslavije — Mladi turist, Moša Pijade 22
87.	Uredništvo revije "Problemi«, Soteska 10
88.	Skupnost slovenskih občin, Cankarjeva 5
89.	Skupnost študentov Slovenije — Izvršni odbor. Trg revolucije 1
V	volilni enoti se voli 2 člana skupščine sklada
VOLILNA ENOTA št. 12
Volilna enota obsega:
1.	Krajevna skupnost Ajdovščina, Kidričeva 9
2.	Krajevna skupnost Gradišče, Rimska 24
3.	Krajevna skupnost Kolodvor, Moše Pijade 22
4.	Krajevha skupnost Poljane, Zarnikova 5
5.	Krajevna .skupnost Prule, Prijateljeva 2
6.	Krajevna skupnost Stara Ljubljana, Stari trg 2
7.	Krajevna skupnost Stari Vodmat. Njegoševa G
8.	Krajevna1 skupnost Tabor. Rozmanova 12
V	volilni enoti se voli 2 člana skupščine sklada.
II
Občinska volilna komisija skliče volilne konferen. ce za vsako volilno enoto posebej.
Člane volilne konference izvolijo organizacije po določbah drugega odstavka 3 člena odloka o postopku in načinu prvih volitev članov skupščine solidarnostnega stanovanjskega sklada za območje ljubljanskih občin.
Občinska volilna komisija določi katere organizacije, ki imajo manj kot 50 zaposlenih, izvolijo skupaj enega člana volilne konference na 50 zaposlenih.
St. 021-01/73
Ljubljana, dne 21. februarja 1973.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Center
Tone Kolar 1. r. ~~
VSEBINA:
30.	Zakon o javnem obveščanju
31.	Zakon o prekrških 33. Zakon o pomilostitvi
Stran
215
223
242
Stran
48. Sklep o osnovah za obračunavanje in plačevanje pri-I spevka za v tujini zaposlene zavarovance	251
*
PREDPISI OBČINSKIH SKUPSCIN:
33.	Sklepi in priporočila o ukrepih za izboljšanje varnosti
v cestnem prometu	243
/
34.	Odlok o izvolitvi treh članov odbora za nagrado antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije 245
35.	Odlok o razrešitvi predsednika okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani	245
36.	Odredba o dopolnitvi odredbe o načinu uveljavljanja
kompenzacije za kruh	245
37.	Metodologija za primerjavo skladnosti samoupravnih
sporazumov in njihovega izvajanja z zakonom in splošnim družbenim dogovorom	3 246
AKTI REPUBLIŠKE VOLILNE KOMISIJE:
38.	Poročilo o izidu nadomestnih volitev poslanca v gospodarski zbor skupščine SR Slovenije	246
SPLOŠNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ:
39. Sklep o natančnejših pogojih, kdaj se šteje da zava-
rovanec preživlja določene družinske člane	247
40.	Sklep o mejnem znesku najnižjih pokojninskih prejemkov	'	247
41.	Sklep o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka	248
42.	Sklep o višini dodatka za pomoč in postrežbo	248
43.	Sklep o višini invalidnine za telesno okvaro	248
44.	Sklep o višini potnih stroškov in najvišjem znesku selitvenih stroškov za zavarovance in delovne invalide 249
45.	Sklep o najvišjem znesku pokojninske osnove	249
46.	Sklep o višini in načinu plačila prispevka, ki ga za-
varovanci-delavcl plačajo, da se jim čas opravljanja samostojne dejavnosti všteva v pokojninsko dobo	250
47.	Sklep o pogojih za podaljšano /.(varovanje, višini in
načinu plačevanju prispevkov za podaljšano zavarovanje	250
96.	Odlok o merilih za ugotovitev nove vrednosti stano-
vanjskih hiš in stanovanj na območju ljubljanskih občin (Ljubljana) .	252
97.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komu-
nalnih taksah na območju mesta Ljubljane’ (Ljubljana)	260
r98yOdlok o spremembah odloka o posebnem občinskem
( / davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
(Ljubljana)	261
99.	Sklep o soglasju k ustanovitvi delovodske elektrotehniške šole pri Tehniški elektro-šoli, Ljubljana, Vegova 4 (Ljubljana)	261
100.	Sklep o imenovanju ravnatelju šole za medicinske
sestre v Ljubljani (Ljubljana)	261
101.	Sklep o imenovanju predstavnika družbne skupnosti
v svet poklicne šole za kovinarsko stroko v Ljubljani (Ljubljana)	262
102.	Sklep o imenovanju ‘predstavnika družbene skupnosti
v svet delovne skupnosti Delavske knjižnice v Ljubljani (Ljubljana)	262
101. Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti
v svet gimnazije Ljubljana-Sentvid (Ljubljana)	262
104.	Sklep o imenovanju vršilca dolžnosti poveljniku poklicne gasilske brigade v Ljubljani	262
105.	Sklep p razrešitvi in imenovanju predsednika svetu za
turizem (Ljubljana)	2i>2
*	l
106.	Sklep o soglasju k imenovanju direktorja komunalnega podjetja »Zals*- (Ljubljana)	262
107.	Odlok o stopnjah prispevkov /a otroško varstvo \
letu 1973 (Cerknica)	263
108.	Odločba o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo* skladiščnih kapacitet ►►Kovinoplastike« Lož (Cerknica) 263
109.	Odlok o spremembi stalutu občine Dom/ajc	363
110.	Odlok o določitvi manjših vodotokov (potoki in jarki)
(Grosuplje)	264
111.	Sklep tj določitvi volilnih enot za volitve članov skup-
ščine solidarnostnega stanovati'škrge, sklada za območje ljubljanskih občin (Lji.Mjana Center)	261
i
I
v
\

Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik. Milan liiber — l isk - Viskama -Toilrtn Torn4 < vsi v Ljubljani Naročnina za leto 1973 110 din — Reklamacije sr upoširvajr l< »m•>■*■•< Jru	v’dt vsak- tryl!.'
Uredništvo in uprava: Ljubljana. Veselova 11. poštni oredal 379'Vil - TeU l.in- .luekir.r. uredn'štv:	onrav« in kn1ic< v« d-
stvo: 20 701. prodaja, preklici in naročnine 23 579 - Žiro račun 50100- Oproščeni nrnmrtmen davi::, oc.mmnu sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine c*n S'ovenije. •'* J'M 1 v?
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENJ J E
Številka 7
Razglasni del z dne 28. februarja 1373
LETO XXX
Register podjetij in obrtov
Vpisi
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo
Podjetje za distribucijo toplote “Toplovod«, Velenje — v ustanavljanju Velenje (Koroška cesta).
Poslovni predmet: prenos in distribucija toplotne energije, vzdrževanje toplovodnih naprav, projektiranje in montaža toplovodnih na-
prav.
V. d. direktorja je Valči Žohar, strojni tehnik.
Pooblaščenci za podpisovanje: Valči Zoha. strojni tehnik, v. d. direktorja podjetja ■ v ustanavljanju: Zvonko Grossman, računovodja podjetja v ustanavljanju.
Ustanovitelji:	skupščina občine
Velenje s sklepom občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti z dne 3.
XI.	1972 št. 023-24/1972, Rudnik lignita Velenje s sklepom CDS 8. XII. 1972, Tovarna gospodinjske opreme -Gorenje«, Velenje s sklepom CDS z dne 22. XII 1972 in Termoelektrarna Šoštanj s sklepom DS z dne 4.
XII.	1972.
Celje, 29. januarja 1973.
Rg VIII 101/1 .	88
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo
Obrtno gradbeno podjetje -Remont«, Celje.
Vpiše se razširitev predmeta poslovanja še na tele dejavnosti: 1) opravljanje prometa blaga na debelo in drobno z blagom iz trgovske stroke “gradbeni material«, ' iz te stroke le skupino blaga: gramoz in pesek, opečni proizvodi, gašeno apno, cementni izdelki, rezan les (iz lastne proizvodnje, ki je namenjena predvsem temeljni dejavnosti), s tem, da sme podjetje v skladišču v Višnji vasi opravljati le promet blaga na debelo z rezanim lesom: 2) krivljenje betonskega železa po naročilu ter prodaja teh izdelkov.
Celje, 31. januarja 1973.
Rg	I 191/13	140
-Elektrotehna«, trgovsko, uvozno in izvozno podetje z elektrotehničnim materialom Ljubljana.
Pri predstavništvu Celje, Trg svobode 10 se vpiše sprememba sedeža predstavništva, ki je odslej: Celje, Kersnikova 9.
Rg	IV 65^2	139
Komunalno obrtni center, Velenje.
Izbriše	se	inž.	Branko	Drolc,	tehnični vodja,	kot	pooblaščeni	podpis-
NOVO!
V založbi Uradnega lista SRS je izšla brošura, ki vsebuje
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
ter uvodna pojasnila, ki jih je napisal republiški sekretar za delo Pavle Gantar.
Cena 7 din.
ČZ Uradni list SRS, Ljubljana, Veselova 11 p, pr 379'VII
nik in vpiše Stane Mazej, tajnik pooblaščen za podpisovanje tudi v odsotnosti direktorja.
Rg III 198/21	138
Celje, 1. februarja 1973,
-Dinos«, podjetje za oskrbovanje gospodarstva z odpadnimi surovinami, Ljubljana.
Pri poslovalnici Celje se izbriše v. d. poslovodja Kolar Venčeslav in vpiše Danilo Kranjc, poslovodja.
Rg I 134,7	171
Obrtni center -Zarja«, Žalec.
Pri samostojni organizaciji združenega dela, brez svojstva pravne osebe, prodajalni Žalec, Savinjska 6 se izbriše pravica, da ima svoj žiro račun.
Rg VI 111/27	170
Celje, 6. februarja 1973
Gtfstinsko podjetje -Na-Na«, Celje.
Vpiše se prečiščeni oziroma razširjeni predmet poslovanja, ki je odslej: A) Gostinstvo: priprava in strežba toplih in hladnih jedil, tudi slaščic, peciva in sladoleda, ter hladnih in toplih napitkov: strežba z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami; nudenje prenočišč: B) druge dejavnosti: slaščičarstvo: C) stranske dejavnosti: opravljanje prometa blaga na drobno, na način, ki'je običajen v gostinstvu s tobačnimi izdelki, čokolado, bonboni, keksi in vatel proizvodi — vse v originalnem embaliran ju; opravljanje prometa blaga na drobno v posebnih oddelkih (prodajnih prostorih) s čokoladami vseh vrst. bomboni in izdelki na bazi sladkorja, kck.si, izdelki na bazi kakava, bonbonierami, izbranimi alkoholnimi pijačami ter brezalkoholnimi
pijačami v originalnih steklenicah, kava v originalnem embaliranju; organizacija in izvedba zabav in zabavnih prireditev: opravljanje drugih dejavnosti, ki so naštete v odredbi o dejavnostih, ki se opravljajo kot postranske dejavnosti v gostinstvu (Ur. lišt SRS, št. 8/63) za svoje goste ter za lastno podjetje.
Rg I 38/15	178
Obrtno nabavno prodajna zadruga -Bohor«, Sevnica.
Vpiše se razširitev predmeta poslovanja še na opravljanje gradbe-no-obrtniških del — v delovni enoti za gradbeništvo.
Rg VII 113/2	175
Projektivni biro, Velenje.
Izbriše se Andrej Šmid, dipl/ inž. arh., dosedanji vršilec dolžnosti direktorja in vpiše Franc Pečovnik, dipl inž. stroj/, direktor biroja. Vpiše se predložitev spremenjenega statuta z dne 15. VI. 1970.
Rg III 209/9	177
Celje, 9. februarja 1973.
Trgovsko podjetje -Ljudska potrošnja,« Brežice,.
Pri organizaciji združenega dela poslovalnici št. 15 kiosk v bolnici Brežice, čemelčeva 17 se izbriše poslovodja Jože Kožar in vpiše Jožica Štrbulc, poslovodkinja.
Rg V 103/43	,	182
Stanovanjsko podjetje, Velenje.
Izbriše se organizacija združenega dela — Trgovina z rabljenimi predmeti Voljenje, Celjska 77 zaradi ukinitve.
Rg VIII 33J1	181
Celje, 13. februarja 1973.
Turističko ugostiteljsko preduzeee »Župa«, Kruševac.
Vpiše se motel -Rubin«, Dekani pri Kopru, ki toči alkoholne in brezalkoholne pijače in tople napitke: prodaja topla in hladna jedila, jedila na žaru in suhomesnate izdelke; prodaja tobačne izdelke, vžigalice, razglednice in spominke; nudi prenočišča; menjava tuje valute. Poslovodja je Danilović Mihajlo. Organizacija združenega dela nima samostojnih pravic.
Rg Ib 526/1	184
-Dinos«, Ljubljana.
Pri poslovalnici Ilirska Bistrica — skladišču Pivka se izbriše dosedanji v. d. šefa skladišča Zelko Leopoldina in vpiše Dolenc Anton, poslovodja skladišča, ki zanj tudi podpisuje.
Rg li b 45/7	185
Koper, 31. 'anuarja 1973.
Tvornica obuče i pogonskog remenja »Franjo Gorjup«, Zagreb.
Pri prodajalni čevljev -Astra«, Hrastnik se vpiše šprememba naziva, ki glasi odslej: -Astra«, tvornica obuće, Zagreb, Nova ves 11, prodajalna obutve Hrastnik, Ul. 1. maja 2.
Ljubljana, 29 decembra 1972.
Rg V 202/2	125
Preduzeče za medjunarcdnu špedicija »Jugošped«, Beograd.
Pri filijali Jesenice, C. maršala Tita 16 se vpiše razširitev predmeta poslovanja še na mednarodno špedicijo.
Ljubljana, 5. januarja 1973.
Rg I 54/8	122
Poslovno združenje Zveza hranil-nokreditnih služb Slovenije.
Vpišejo se novi člani: Agrokombinat KZ Lenart v Slov. goricah, Gozdno gospodarstvo Bled, Kmetijska zadruga Metlika, Kmetijska zadruga Gabrovka-Dole in Slovenija vino Ljubljana.
Ljubljana, 17. ianuarja 1973.
Rg XIV 1405 5	207
Ljubljanska banka, Ljubljana.
Pri podružnici Domžale, Ljubljanska 62, zvezek XII na strani 305 se vpiše: sprememba naziva v: Ljubljanska banka, podružnica Domžale — posebna temeljna organizacija združenega dela brez lastnosti pravne ogebe: k besedilu predmeta poslovanja se pripiše- podružnica lahko samostojno vzpostavlja odnose z Narodno banko Jugoslavije in Narodnimi bankam! republik ter avtonomnih pokrajin kot tudi drugimi bankami v smislu 25 čl. zakona o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju:
pri podružnici Kamnik. Titov trg 12. zvezek XII na strani 310 se vpiše; sprememba naziva v: Ljubljanska banka, podružnica Kamnik — posebna temeljna organizacija združenega dela brez lastnosti pravne osebe: k besedilu predmeta poslovanja se pripiše: kot pri prej navedeni podružnici:
pri podružnici Črnomelj, Trg svobode 2, zvezek XIII na strani 283, se vpiše: sprememba naziva v: Ljubljanska banka, podružnica Črnomelj
—	posebna temeljna organizacija združenega dela brez lastnosti pravne osebe: k besedilu predmeta poslovanja se pripiše: kot pri prvi podružnici ;
pri podružnici Kočevje, Ljubljanska 9, zvezek XII na strani 314 se vpiše: sprememba naziva v: Ljubljanska banka, podružnica Kočevje
—	posebna temeljna organizacija združenega dela brez lastnosti pravne osebe; k besedilu predmeta poslovanja se pripiše; kot pri prvi podružnici;
pri podružnici Trbovlje, Cesta 1. junija 3, zvezek XII, stran 318, se vpiše: sprememba naziva v: Ljubljanska banka, podružnica Trbovlje
—	posebna temeljna organizacija združenega dela brez lastnosti pravne osebe; k besedilu predmeta poslovanja se pripiše: kot pri prvi podružnici.
Ljubljana, 19. januarja 1973.
Rg X 1161/80	203
Poslovno združenje »Rudis«, rudarsko industrijska skupnost, Trbovlje.
Vpišejo se novi člani združenja: Industrija gradbenega materiala Zagorje ob Savi, »Izoprogres«, preduzeče za projektovanje i izvodjenje termičke i akustične izolacije, Beograd in Gradjevinsko preduzeče »Ratko Mitrovič«, Beograd.
Ljubljana, 22. januarja 1973.
Rg IV 147/38	225
»Iskra-commerce«, Ljubljana v Združenem podjetju »Iskra«, Kranj.
Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Artič Ljuban, dipl. inž. ter vpišeta Medič Ilija, dipl. oec., kot namestnik glavnega direktorja, ki podpisuje vse listine v odsotnosti glavnega direktorja in kot pomočnik glavnega direktorja za gospodarsko finančne zadevć. ki podpisuje vse finančne Mistine vključno v izvoznih in uvoznih poslih in Blenkuš Goj-mir, dipl. inž., kot v. d direktor direkcije zunanjega trga, ki podpisuje vse listine v zunanjetrgovinskih poslih.
Rg X 1165/84	201
Mesokombinat »Perutnina«, Ptuj.
Pri mesnici — delikatesi, Ljubljana, Celovška 89 se vpiše popravek naslova tako. da pravilno glasi: Ljubljana, Celovška 177.
Rg XVI 1438/3	208
Kmetijski kombinat Žalec.
Pri komercialnem centru OE skladišče pijač, Ljubljana, Titova 303 se vpiše: sprememba naziva in prenos sedeža, ki glasita' odslej: Kmetijski kombinat »Hmezad«. Žalec — »Vilni«. prodajno območje Ljubljana, Podsmreka 5a: sprememba predmeta poslovanja, ki glasi odslci- skladiščenje in promet z alkoholnimi in brezalkoholnimi pilačami na debelo
in drobno; izbriše se poslovodja Ze-me Andrej in vpiše novi poslovodja Ferlič Franc, kmetijski tehnik, ki za enoto podpisuje v okviru njenih samostojnih pravic.
Rg XIV 1331/2	206
Ljubljana, 25. januarja 1973.
»Mercator«, veletrgovina, import-export, Ljubljana.
Pri samostojni organizaciji združenega dela — poslovni enoti »Preskrba«, Tržič se pri enotah:
prodajalni št. 5, Tržič, Trg svobode 21, vpiše: razširitev predmeta poslovanja še na: prodaja na drobno: mleko, mlečni izdelki, kruh in pecivo: izbriše Sterlink Marija .in vpiše nova poslovodkinja Rozman Marija:
prodajalni št. 9, Brežje pri Tržiču 29 se izbriše Trnovec Anica in vpiše nova poslovodkinja Košir Ljudmila;
prodajalni št. 18, Tržič, Trg svobode 22 se izbriše Vrhovnik Jerca in vpiše ribva poslovodkinja Smolej Mojca.
Rg II 181/399	193
»Mercator«, veletrgovina, import-export, Ljubljana.
Pri poslovni enoti »Špecerija«, Ljubljana se pri prodajalni Samopostrežba in bife, Ljubljana, Pokopališka 36 vpiše razširitev predmeta poslovanja še na prodajo na drobno obutve.
Rg II 181/400	194
Ljubljana, 29. januarja 1973.
Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana — Špedicija za tuzemski in mednarodni promet, »Feršped«, Ljubljana.
Vpiše se nova pooblaščenka za podpisovanje Jožica Glažar, v. d. direktorja finančno gospodarskega sektorja, ki podpisuje za finančno poslovanje.
Rg XIV 1312/12	205
Poslovno združenje obrti, komunalne in male industrije, Ljubljana.
Izbrišejo se člani združenja: Pletilstvo Kočevje, Podjetje »Obrtnik«. Ljubljana in Splošno tapetništvo Ljubljana.
Rg X 1139/14	200
Kombinat gume i obuće »Vulkan«, Niš.
Pr temeljni organizaciji združenega dela »Gumacommerce« — pravni osebi, Ljubljana, Celovška 47 se vpiše, da ta temeljna organizacija ne jamči za obveznosti matičnega podjetja.
Rg XVI 1441/4	209
Ljubljana, 30. ianuarja 1973.
»Mercator«, veletrgovina, import-export, Ljubljana.
Pri poslovni enoti Rožnik, Ljubljana se izbriše Galanterija Ljubljana, Rožanska 2 zaradi uknitve.
Rg II 181/403	196
Kombinat gume i obuće »Vulkan«, Niš.
Pri temeljni organizaciji združenega dela »Gumaconnnerce- — pravna oseba, Ljubljana, Celovška 47 se vpiše nova pooblaščenka za podpisovanje Tomažin Ljudmila, kot linančna knjigovpdkinja.
Rg XVI 1441/5	210
Ljubljana, 2 1'ebruarja 1973.
Poklicna lesna šola,. Maribor.
Izbriše se Turk Josip, ravnatelj in vpiše Anton Likavcc, v. d. ravnate--Ija, ki za zavod podpisuje samostojno v okviru zakonitih določil in statuta zavoda.
Maribor, 29. decembra 1972.
Rg 268/1-5	9
»Verna«, Maribor.
Pri prodajalni »Verna« št. 23 v Pernici se izbriše posiovodkinja' Ko-letnik Irena in vpiše poslovodja Krebe Franc.
Pri prodajalni »Verna« št. 120 v Mariboru, Gosposka 22, se izbriše poslovodja Kokol Juraj in vpiše posio-vodkinja Dogša Mimica.
Maribor, 10. januarja 1973.
Rg 62/1-392 .	73
»Slovenija vino«, Ljubljana.
Pri obratu vinogradniško živinorejski kombinat, Ljutomer se vpiše pripojena' organizacija združenega delat »Slovenija vino« Ljub.jana, trgovsko izvozno-uvozno in proizvodno podjetje z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami ter kmetijskimi proizvodi, samostojni obral vinogradniško živinorejski kombinat Ljutomer, prodajalna vina Veržej; skrajšano: »Slovin«, Lj'ubljana,, obrat VKŽ Ljutomer’ prodajalna vina Veržej- Veržej 87, ki prodaja na drobno vse vrste alkoholnih in brezalkoholnih pijač v steklenicah in odprto vino od 1 litra naprej. Posiovodkinja je Marija Bečan. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in 1 pa obrata ter poslovodja, vendar ta le v okviru poslovanja-prodajalne. Enota nima samostojnih pravic, posluje v imenu in na račun podjetja.
Rg 285/1-15	146
»Slovenija vino«, Ljubljana.
Pri obratu vinogradniško živinorejski kombinat, Ljutomer se vpiše Pripojena organizacija združenega dela: »Slovenija vino«. Ljubljana, trgovsko izvozno-uvozno in proizvajalno podjetje z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami in kmetijskimi proizvodi, samostojni obrat vinogradniško živinorejski kombinat Ljutomer, prodajalna — mesnica št. 4, Ljutomer, skrajšano »Slovin«, Ljubljana, obrat VKŽ Ljutomer, Prodajalna — mesnica št. 4 Ljutomer.' Glavni trg 10, ki prodaja na drobno meso' in mesne izdelke |astne proizvodnje in prodaja mesne izdelke drugih proizvajalcev, ki do-' Polnjujejo asortiment blagia, vseh vrst mesnih konzerv, vseh vrst sirov in surovega masla ter kuhanih hrenovk in kranjskih klobas s priloga-
mi. Poslovodja je Alojz Jureš. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in obrata ter poslovodja, vendar ta le v okviru poslovanja prodajalne. Enota nima samostojnih pravic, posluje v okviru obrata in v imenu in na račun podjetja.
Rg 285/1-17	145
»Lipa«, trgovsko proizvodno in uslužnostno podjetje z obratom zadružništva, Lovrenc na Pohorju.
Vpiše se prodajalna »Jelka«, Lov-vrenc na Pohorju, ki prodaja na drobno po trgovskih strokah: živila in gospodinjske potrebščine; tobak in tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine; tekstilno blago, kratko in. pleteno ter konfekcija; galanterijsko in bazarsko blago ter igrače; parfumerij sko in kozmetično blago; steklo, porcelan in keramika (servisi in podobno); delikatese: alkoholne in .brezalkoholne pijače v zapriih steklenicah; zelenjava, sadje in izdelki; mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo (razen svežega mleka, b.urek), koruza, otrobi in odpadna žita ter krmila; posoda. Posiovodkinja je Pečovnik Majda. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in poslovodja, vendar ta le v okviru poslovanja prodajalne. Ustanovitelj:	»Lipa«, trgovsko
proizvodno in uslužnostno podjetje z obratom zadružništva Lovrenc na Pohorju s sklepom DS z dne 5. 1. 1973. Enota nima samostojnih pravic, posluje v imenu in za račun podjetja.
Rg 290/11-11	155
Trgovsko podjetje na veliko in malo »Potrošnik«, Murska Sobota.
Izbrišejo se dosedanji poslovodje in vpišejo novi:
pri prodajalni »Vanča vas« v Vanči vasi se izbriše Katica Bertalantč in vpiše Gizela Vrečič;
pri prodajalni št. 11 »Grad« v Gradu se izbriše Emerik Jakoša in vpiše Dušan HU11;
pri prodajalni »Ivanci« v Ivancih se izbriše Karel Krajcar in vpiše Alojzija Jerebic;
pri prodajalni št. 46 »Martjanci« v Martjancib se izbriše^ Franc Prosič in vpiše Emerik Jakoša.
Rg 223T-503	147
Maribor, 31. januarja 1973.
»Iskra commercc«, Ljubljana, v združenem podjetju »Iskra«, Kranj.
Pri industrijski prodajalni Maribor, Partizanska 11 se izbriše poslovodja Andrej Babenko in vpiše v. d. poslovodje Franc Pediček.
Rg 373/1-13	143
Tobačna tovarna Ljubljana.
Pri prodajalni Murska Sobota, tržnica se vpiše razširitev poslovnega predmeta prodajalne še na prodajo na drobno po trgovskih strokah: to-bančni izdelki, vžigalice in potrebščine, od tega: tobačni izdelki vseh vrst (tobak, njuhanec, cigarete, ci-
gare); cigaretni papir, vžigalice in kadilni pribor, filmi za fotoaparate, šolske potrebščine in potrebščine za pisanje, papirna galanterija, razna druga galanterija, razne vrste tiskovin in tiskov, znamke in vrednotnice; elektrotehnični material, .od tega; žarnice in baterijski vložki, polnilne žepne svetiljke, stikalni material, žice z vtikali; točenje kave.
Rg 270/1-4	143
Maribor, 2. februarja 1973.
Izbrisi
•krožna gospodarska sodišča razglašajo
Posebna storitvena enota »Servis AMD Sevnica«.
Zaradi ukinitve.
Celje, 6. februarja 1973.
Rg VII 78/4	169
Kovaštvo Šentvid pri Stični.
Zaradi pripojitve k stanovanjsko komunalnem podjetju Grosuplje.
Ljubljana, 29 januarja 1973.
Rg III 501/2 '	215
Register zavodov
Vpisi
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo
Revirska delavska univerza v Trbovljah, Trbovlje (Trg revolucije 7).
Poslovni predmet: izobraževalna dejavnost, ki jo narekujejo potrebe in interesi občanov ter delovnih ljudi in drugih organizacij ter občanov. Ta dejavnost je določena z njenim delovnim in izobraževalnim programom. Na osnovi delovnega programa revirska delavska univerza: organizira različne oblike splošnega, strokovnega in družbenega izobraževanja, posreduje informacije in pomoč za izobraževanje pri drugih izobraževalnih organizacijah, organizira pomoč za individualno učenje, razvija kulturno dejavnost, namenjeno dvigu splošne kulturne ravni občanov v Zasavju, nudi pomoč delovnim in drugim organizacijam pri programiranju in organizaciji izobraževanja, izdelavi samoupravnih aktov in podobnostnih dejavnosti. Pri svojem delu uveljavlja sodobne oblike in metode dela ter skladno s tem prispeva k. razvijanju andragoške teorije in prakse. Za proučevanje potreb, programiranja in vrednotenje rezultatov izobraževanja, razvija tudi proučevalno in analitično delo tako za lastne potrebe, kakor za potrebe samoupravnih in drugih organizacij. Opravlja tudi druge naloge (izobraževalnega In drugega značaja), ki so ji naložene z ustanovitvenim aktom oziroma drugimi odločbami ali dogovorjene s samoupravnimi in drugimi organizacijami. V skladu s čl. 23 začasnega statuta ima zavod naslednjo notranjo organizacijo dela: center za družbe-
no izobraževanje, center za strokovno izobraževanje, center za splošno izobraževanje, center za šolanje zaposlenih v detaširanih oddelkih za odrasle rednih šol: osnovne šole, poklicne, deiovodske in tehnične šole in v centru za izredni študij na višjih in visokih šolah, služba za pripravo učnih pripomočkov, admmi-strativno-finančna služba.
Začasni direktor je Stane Šuštar.
Za zavod podpisujejo: Stane Šuštar, začasni direktor, Elza Plevčak, sopodpisuje vse zadeve iz pristojnosti predsednika sveta delovnega kolektiva, Češnovar Lidija, sopodpisuje za finančno poslovanje.
Zavod je nastal s spojitvijo dosedanjih zavodov Delavske univerze Trbovlje, Delavske univerze Zagorje in Delavske univerze Hrastnik v soglasju z ustanovitelji teh zavodov: skupščine občine Trbovlje z dne 20 VI. 1972 št. 022-4 72-01, skupščine občine Hrastnik z dne 9 V. 1972 št. 022-1/72-2 in skupščine občine Zagorje z dne 21, III. 1972 št 022-5/68 ter soglasjem Revirskega sveta občin Hrastnik. Trbovlje in Zagorje z dne 25. V. 1972 št. 19/72. Ustanoviteljske pravice nad novim zavodom izvršujejo: skupščina občine Trbovlje s s svojo odločbo z dne 5. X. 1972 št 022-DE-4/72-01, skupščina občine Zagorje, s svojo odločbo št. 022-B-5/68-1' z dne 29. IX 1972 in skupščina občine Hrastnik s svojo odločbo z dne 31. X. 1972 št. 022-1/72-2..
Ljubljana, 16 februarja 1972.
Rgz IV 504/1	244
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo
Rudarski šolski center, Velenje.
Izbriše se pooblaščeni podpisnik zavoda Zvone Grossman, vodja fi-rtančno-računovodske službe;
pri že vpisanem pooblaščencu za podpisovanje zavoda Jožetu Čeliku, se zaznamuje, da je odslej vodja fi-nančno-računovodske službe;
vpiše se nova pooblaščena podpisnica Marija Conč. oec., vodja nabavne službe, ki za isto podpisuje.
Celje, 1. februarja 1973.
Rgz IX 86/14	137
Zdravstveni dom Celje.
Izbrišeta se pooblaščena podpisnika zavoda: Peter Vindiš, vodja splošne službe in Nada Uršič, računovodkinja ter vpišejo novi pooblaščeni podpisniki zavoda: dr. Jože Čakš. pomočnik direktorja za strokovne zadeve. ki podpisuje vse listine medicinskega in drugega poslovanja v odsotnosti direktoria ter ostale listine v okviru pooblastil, določenih v statutu in drugih aktih ZD; Franjo Štros, pomočnik direktorja za splošne zadeve, ki podpisuje vse listine finančnega in drugega značaja (razen medicinskih j v odsotnosti direk-ktoria ter ostale listine v okviru pooblastil. določenih v statutu in drugih aktih ZD ter Nada Mirnik, vršilec dolžnosti računovodje, ki sopod-
pisuje vse listine finančnega značaja.
Celje, 9. februarja 1973.
Rgz X 51/3	174
Osnovna šola Kutežcvo.
Vpiše se računovodkinja 3ajn Katarina.
Rgz 164/2	85
Osnovna šola Pregarje.
Vpiše se računovodkinja Šajn Katarina.
Rgz 209/3	86
Koper, 11. januarja 1973.
Bolnica za ženske bolezni in porodništvo, Postojna.
Izbriše se dosedanji direktor dr. Ivo Benkovič in vpiše dr. Rađoš Germ, ravnatelj
Pri imenu zavoda se izbriše beseda "bolnica-" ter vpiše na novo "bol-nišnica-«.
Pri že vpisanem pooblaščencu za podpisovanje Dolencu Izidorju se spremeni naziv in je odslej pomočnik ravnatelja.
Koper. 26. januarja 1973.
Rgz 12/3, 4	186
Veterinarska postaja, Nova Gorica.
Direktor zavoda v ustanavljanju je odslej Lestan Dušan, ki zavod zastopa in zanj podpisuje v smislu določil in statuta.
Rgz 282/3	192
Osnovna šola Vipava.
Firma odslej, Osnovna šola "Drago Bajc«, Vipava.
Rgz 98/7	187
Koper, 31. januarja 1973.
Osnovna šola Koroška Bela.
Izbriše se dosedanja pooblaščeni« za podpisovanje Magda Pogačnik in vpiše Ida Stražišar, predsednica sveta šole, ki sopodpisuje finančne listine v odsotnosti ravnatelja in računovodje.
Ljubljana, 17. januarja 1973.
Rgz III 321/6	240
Centralna osnovna šola osmih talcev, Dolenji Logatec.
Izbriše se dosedanja pooblaščenka za podpisovanje Vodopivec Anica in vpiše Urbas Sabina kot računovodkinja.
Rgz III 323/2	241
Poklicna gradbena šola Ivana Kavčiča v Ljubljani.
Izbriše se ravnatelj Mirko Leder in vpiše v. d. ravnatelja Marija Robida.
Rgz IV 376/2	238
Ljubljana, 25. januarja 1973.
Vrtec »Jadviga Golež«, Maribor.
Firma odslej: Vzgojno varstveni zavod "Jadviga Golež«, Maribor.
Maribor, 17. januarja 1973.
Rgz 111/1-9	62
Osnovna šola »Franc Belšak«, Gorišnica.
Izbriše se Tomaž Petek, računovodja in vpiše Marija Reberc, računovodkinja, ki skupaj z ravnateljem
podpisuje vse listine finančne narave.
Rg 313/1-13	154
Osnovna šola »Ivana Cankarja«, Ljutomer.
Pri vpisani Mileni Pirher, upravnici, se izbriše dosedanji njiziv »upravnik« in 'vpiše novi nčziv »ravnatelj«;
Izbrišeta se: Irena Kristl, tajnica in Marica Zacherl, učiteljica ter vpišeta: Mira Rošker, tajnica, ki skupaj z ravnateljem ali njegovim namestnikom podpisuje vse listine finančne narave in Matija Brezovar, predmetni učitelj, ki podpisuje v odsotnosti namestnika ravnatelja z' enakimi pooblastili
Rg 273/1-8	152
Zgodovinski arhiv Ptuj.
Izbriše se prof. Antona Alasinc. ravnatelj ih vpiše Peter Klasinc, v d. ravnatelja, k' za zavod podpisuje samostojno v okviru zakonitih določil in statuta zavoda.
Rgz 178/1-6	151
Maribor, 31. jahuarja 1973.
Osnovna šola Ruše.
Izbriše se Dušan Poljanec, pomočnik ravnatelja in vpiše Dušica Škerjanc, pomočnik ravnatelja, ki v odsotnosti ravnatelja podpisuje z enakimi pooblastili kot jih ima ravnatelj.
Maribor, 1. februarja 1973.
Rgz 95/1-12	144
Razglasi sodišč
Dražbeni oklici
Rnp 700/71	1754
Dne 16. IV. 1973 ob 8. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiške knjige Občinskega sodišča I v Ljubljani, vi št. 1227 k. o. Vižmarje. pare. št. 1008 2 z enonadstropno vrstno hišo v Ljubljani, Bognarjeva 7b. Cenilna vrednost je 400.000 din, najmanjši ponu-dek pa 400.000 din/
Pravice, ki ne bi dopuščale dražbe je treba prijaviti najkasneje na dražbenem naroku preden se prične dražba, ker bi se sicer te pravice ne mogle več uveljaviti na škodo zdrn-žitelja v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic, nabit na oglasni deski tega sodišča.
Občinsko sodišče II v Ljubljani dne 12. februarja 1973.
I 28/71-17	1858
Dne 11. aprila 1973 ob 8. uri bo v sobi št. 5 pri tem sodišču prisilna dražba zavezani stranki 'lastnih nepremičnin vpisanih pri vi. št. 463. 535 in 304 k. o. Mirna. Cenilna vrednost 73.199.05 din najmanjši ponu-dek 48.799,15 din varščina pa 7.320.50 din.
Pravice, ki ne bi dopuščale dražbe, je jreba priglasiti pri sodišču najkasneje pred začetkom dražbe na
samem naroku, ker bi se sicer ne mogle uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski tega sodišča.
Občinsko sodišče v Trebnjem, dne 15. februarja 1973.
• Oklici dedičem O 41/73	1713
Dne 7. I. 1973 je umrla Ivana Ir-man, posestnica iz Lok pri Mozirju 13. Njeno sestro Frančiško Grosman in brata Jožefa Irmana, ki bivata v tujini, vabimo, da se priglasita so^-dišču za dediča, ali si postavita pooblaščenca v SFRJ, ki bi ju zastopal v zapuščinskem postopku. Ce tega ne bosta storila v enem letu po objavi tega oklica, bo njune koristi v postopku zastopal začasni skrbnik.
O 42/73	1714
Dne 3. I. 1973 je umrl Franc Bre-zovnik, kmet iz Skornega 37, p. Šmartno ob Paki. Njegova nečaka Fortunata Brezovhika in Bernarda Faleta, ki bivata v tujini, vabimo, da se priglasita sodišču za dediča ali si imenujeta pooblaščenca 'v SFRJ, ki bi ju zastopal v zapuščinskem postopku. Ce tega ne bosta storila v enem letu po objavi tega oklica, bo njune korisii v postopku zastopal začasni skrbnik
O 44/73	1715
Dne 29 XI. 1972 je umrla Jožefa Babin, prej poročena Juvan, kmetica z Ljubnega ob Savinji 9. Vabimo njeno nečakinjo Frančiško Pening-ton iz ZDA, da se priglasi sodišču za dedinjo ali si postavi pooblaščenca v SFRJ, ki bi jo zastopal v zapuščinskem postopku Ce tega ne bo storila v enem letu oo objavi tega oklica, bo njene koristi v postopku zastopal začasni skrbnik.
Občinsko sodišče v Šoštanju, dne 15 februarja 1973.
Amortizacija
vrednotnic,' katerih imetniki se pozivajo naj v danem roku priglasijo sodiseu svoje pravice, sicer se hodu vrednotnice izrekle za neveljavne Rnp 18/73	1348
Mimica Ločnikar, Ljubljana, Podutik 6 prosi,za amortizacijo zavarovalne police 2-209038 Zavarovalnice Sava, PE Ljubljana, zavarovanec Ločnikar Janez, zavarovalna vsota 9.120 din začetek zavarovanja 1. I. 1971, konec zavarovanja 1. 1. 1983, upravičenec za primer doživetja zavarovanec sam, za primer smrti pa žena Minka Ločnikar.
Občinsko sodišče II v Ljubljani, ' dne 23/ januarja 1973.
Razpisi
dclovnitt most
St. 47/1	IflfiP
Fakulteta za strojništvo v Ljubljani razpisuje
prosto mesto rednega asistenta za predmet :»Odrezovalni stroji«. Pogoj: Prijavijo se lahko kandidati, ki imajo diplomo fakultete za strojništvo, veselje za konstruiranje in družbeno moralne lastnosti za uresničevanje vzgojnih izobraževalnih smotrov. Prijave kolkovane za 2 din z življenjepisom in dokazili o strokovnosti sprejema tajništvo fakultete en mesec od objave, Ljubljana, Murnikova 2.
Fakulteta za strojništvo
St. 111/1/73-1	1968
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine občine Slovenske Konjice razpisuje na podlagi 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) prosto mesto predsedniku občinskega sodišča v Slovenskih Konjicah.
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za sodnika po določilih temeljnega zakona o sodiščih splošne pristojnost naj se priglasijo v 30'dneh po objavi tega razpisa komisiji za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine občine Slovenske Konjice.
Skupščina občine Slavenske Konjice Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve
Popravek razpisa delovnih mest
V Uradnem listu SRS, št. 5/73 z dne 14. II. 1973, je v razpisu št. 1210 napačno zapisan razpisni rok. Pravilno je: Razpisni rok za načelnika za notranje zadeve je 15 dni ^po objavi, razpisni rok za načelnika davčne uprave pa je 30 dm po objavi.
Skupščina občine Vrhnika
Razne objave
St. l-3/1862/l-73t	1906
Dne 20. II. 1973 se hiše št. 141, 142. 143 in 144 v naselju ZGORNJE PAR-TIN.TE izločijo iz' okoliša pošte Ju-rovski dol ter priključijo okolišu pošte Pernica
Podjetje za PTT promet Maribor
Poziv upnikom in dolžnikom
naj v danem roku priglasijo terjatve oziroma poravnajo svoje obve/.nosti do podjetij v likvidaciji, sicer se bodo dolgovi sodno izterjali
St. 5/73	898
Z odločbo skupščine občine Ljubljana Šiška, št. 3/2-023/36-70. z dne
3.	VI. 1972 je bila uvedena redna likvidacija za poslovno združenje proizvajalcev učil in šolske opreme ••Industrodidacta«. Ljubljana. Celovška cesta ,25 in z odločbo komisije za likvidacijo delovnih organizavij skupščine občine Ljub-liana Šiška. št. .3/4-023-36/70 z
dne 15. XI. 1972 je bil imenovan za likvidatorja Seme Milan, dipl. iur. iz Ljubljane. Scopolijeva 29.
Priglasitveni rok je 30 dni od dneva te objave dalje na gornji naslov poslovnega združenja Ljubljana. Celovška 25. Prepozno vložene prijave se ne bodo upoštevale.
Likvidator
Izgubljene listine
preklicujejo
Abulnar Tončka; Pržan, Prinčičeva 12, zdravstveno izkaznico. 1809 Anžlovar Jože, Velike Češnjice, Šentvid pri Stični, spričevalo o zaključnem izpitu OŠ Šentvid pri Stični, izdano leta 1967.	1780
Areh Majda, Maribor, Križajeva 7, spričevalo o maturi Ekonomske srednje šole v Mariboru, izdano leta 1954 na ime Steber Majda. 1880 Arzenšek Jože, Šmarje pri Jelšah, Komerik 4,	zdravstveno	izkaznico.	1892
Avdič Nurija, Ljubljana. Prule 8. zdravstveno izkaznico.	1907
Babič Edvard, Dol pri Hrastniku, Turje 20. zdravstveno izkaznico na ime Babič Vitomir.	1945
Bajraktarevč Hase, Kamnik, Graditelj, zdravstveno izkaznico, številka 134065.	1723
Baksa Ivan. Koper. Semedela 87, zdravstvenb izkaznico.	1881
Balažič Marta Beltinci, Dokležov-je 102. zdravstveno izkaznico, številka 240684.	1952
Balog Rafael, Kanal, Kidričeva 2, orožni list, izdan od skupščine občine Nova Gorica.	441
Bambič Franc, Mali Ločnik 9, Turjak, zdravstveno izkaznico. 1908 Batista Dušan, Ljubljana, Reber 19, indeks ekonomske fakultete v Ljubljani, zdravstveno izkaznico.	1860
Bergle Hašim, Ljubljana, Delavsko naselje Stanežiče, zdravstveno izkaznico, št. 335706.	'	1909
Belcijan Marija, Vir, Bukovčeva 25, dijaško avisto vozovnico, za relacijo Ljubljana—Vir, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 1861 Bergavs Srečko. Rogatec, zdravstveno izkaznico, št. 310458.	1840
Bevc Alojz, Gančani 220, Beltinci, zdravstveno	izkaznico,	številka
345492.	1724
Beznik Anton. Bled. GO Pokljuka. delovno knjižico, št. 8230.	1797
Bišof Snežana Bistrica ob Sotli, zdravstveno’	izkaznico.	številka
1901846.	1730
Bitenc Jure, Ljubljana, Ob izvirih 24, spričevalo I, letnika tehnične srednje šole, izdano leta 1968 v Ljubljani.	1810
Borštnik Lenka, Deskle 9, zdravstveno izkaznico,	1731
Breskvar Dragica, Ljubljana. Ob železnici 1,	zdravstveno	izkaznico.	1755
Brezovnik Vojko, Radovljica, Kranjska 7, delovno knjižico. 1891 Budja Dušan, Ljubljana; Opekarska 54, dijaško avisto vozovnico, št. 2083 za relacijo Prulski most—Šentvid, izdano od podjetja »Via-tor-.	1811
Bukovec Avgust, Ljubljana, Ob podutiški cesti n. h., zdravstveno izkaznico in spričevalo o zaključnem izpitu OS Kobilje, izdano leta 1962.	1910
Burkeljc Frančiška, Zagorje ob Savi, Podrine 33, zdravstveno izkaznico, št. 202846.	1798
Cakič Stojan, Laznice, zdravstvene izkaznice na ime Cakič Stojan, št. 036925, Cakič Suzafia, št. 61363, Cakič Silvana, št. 248637.	1758
Cirar Slavko, Trbovlje, Keršičeva 47, zdravstveno izkaznico, številka 190889.	1882
Cukič Vojislav, Ljubljana, Zg. Kašelj 123, zdravstveno izkaznico. 1812 Cunder Janez, Ljubljana, Stožice 11, zdravstveno izkaznico na ime Cunder Janja.	1813
Cvijanovič Novak, Ljubljana, Gradis, zdravstveno izkaznico. 1859 Ceček Matilda, Rogaška Slatina, Velike rodne 24, zdravstveno izkaznico. št 308931.	1732
Ceklanovič Milorad, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	1911
Cernuš Jože, > Brežice, Črne 6, spričevalo 3. razreda OS.	1781
Činč Alojz, Gančani 215, zdravstveno izkaznico.	1211
Čotar Viktor, Dornberk, Saksid 11, zdravstveno izkaznico, številka 711790.	1796
Debenec Bojan, Ljubljana, Pod-vozna pot 18, dijaško avisto vozovnico, št. 11139, za relacijo Dolgi most —Aškerčeva ulica, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana.	1850
Debevec Metka, Kamnik, Parmova . 1, zdravstveno izkaznico,	1942
Deluk Viktorija, Krkavče 39, Šmarje, invalidsko zdravstveno izkaznico, št. 144792.	1203
Doronje Štefan, Rogašovci, Perto-ča 124. delovno knjižico, številka 6070/752475.	1953
Društvo prijateljev mladine, Zagorje ob Savi. obrazec 743 od 9. X. 1972 za znesek 72.500 din.	1863
Drvarič, Adela, Murska Sobota, Kidričeva 28, zdravstveno izkaznico, št. 358861.	1954
Duh Helena; Celje. Runkova 6, zdravstveno izkaznico, številka 7212509.	1733
Dular Janez, Tolsti vrh 19, Šentjernej na Dolenjskem, delovno knjižico. št. 179.	1854
Džindič Azra, Ljubljana, Študentsko naselje, indeks filozofske fakultete v Ljubljani.	1864
Erjavec Martin, Grosuplje, Plešivica 12, spričevaloyo zaključnem izpitu lesne stroke, Centra strokovnih šol; izdano leta 1965/66 v Ljublin- 1 ni.	1814
Frliž Jože, Polzela 207, zdravstveno izkaznico, št. A-048053.	1955
Glivšek Franc, Celje, Drapšinova 6, zdravstveno izkaznico, številka 628659.	1893
Gluhar Milan, Maribor, Rače 8, delovno knjižico, ser.'št. 231180, reg. št. 24.	1815
Goljevšček Alojz, Kanal, Gradnikova 16, proustnico, št. 20551.	1593
Gojkovič Savo, Ljubljana, Gradis, zdravstveno izkaznico.	1865
Golob Alojzija, Moravska gora 16, Gabrovka, zdravstveno izkaznico, št. 081023 kmetijskega zavarovanja.	1912
Golob Janko, Markovci, Nova vaš 44, spričevalo št. 2/72, OS Markovci.	1725
Gorenc Janez, Ljubljana, Celjska 2, preklic indeksa FAGG objavljen v Uradnem listu SRS, št. 2/73, ker se je našel.	1816
Goričan Elizabeta, Tomaž pri Ormožu, Savci 39, zdravstveno izkaznico.	1734
Gosi Salih, Banja kod Prizrena, zdravstverii izkaznici na ime Gosi Salih in Gosi Simon.	1841
Gotvajn Franc, Velika Nedelja 6. zdravstveno izkaznico, številka 142550.	1204
Gubenšek Anton, Verače 50, zdravstveno izkaznico, it. 322503 kmetijskega zavarovanja.	12063
Habjanič Leja, Ljubljana, Moše Pijade 35, zdravstveno izkaznico.	1817
Halilovič Omer, Babiči, Gračarica. zdravstveno izkaznico.	1913
Hamzagič Mehmed, Moravče zdravstveno izkaznico, številka 011617.	1914
Hisenaj Sjabam, Črnuče, Temelj, zdravstveno izkaznico.	1818
Hribar Anton, Goričica 16, Ihan, zdravstveno izkaznico, številka 005953.	1759
Hrovatin Vida, Ajdovščina, zdravstveno izkaznico, na irpe Hrovatin Zmaga, št. 085508.	1063
Hržič Liza, Sedešci 24, zdravstveno izkaznico.	1671
Kijevski Mitre, Postojna, Volaričeva 5, spričevalo o kvalifikaciji zidarske smeri, izdano leta 1967 v Ljubljani.	1760
Imeri Ramiz, Železniki, Kres J8, zdravstveno izkaznico, številka 036252.	1401
Ivankovič Angelina, Ljubljana, Goriška 55, zdravstveno izkaznico.	1915
Jakoš Antonija, Ljubljana, Vidovdanska 2, diplomsko spričevalo gostinske šole, v Ljubljani, izdano leta 1966.	1761
Jakovčič Vlasta, Ljubljana, Studentsko naselje blok I, zdravstveno izkaznico.	1916
Jamnik Franc, Šmarje pri Jelšah. Cerovec 20, zdravstveno izkaznico.	1956
Jankovič Anica, Nova Gorica, Erjavčeva 23, zdravstveno izkaznico. Št. 010789.	1894
Jankovič Franc. Preserje, Vaška pot 13, delovno knjižico.	1917
Jankovič Jelkana, Sežana, zdravstveno izkaznico, št. 019011.	1901
Jarc Marija, Tolmin, Poljubinj 65, zdravstveno izkaznico.	1895
Jerina Fedor, Celje, Vrtna 1, zdravstveno izkaznico, številka A 642656.	1782
Ježek Jožefa, Ljubljana, Smartin-ska 186, zdravstveno izkaznico. 1762 Jovičič Istok, Jesenice, Tom. 94, zdravstveno izkaznico, številka 116406.	1946
Jureč Jože, Celje, Rajndol 1, zdravstveno izkaznico, številka 360922/11.	1783
Jurič Pero, Kranjska Gora 148, zdravstveno izkaznico, številka 0'86543.	1833
Kalšan Slavko. Hemuševec, Čakovec, spričevala II. razreda inštalaterske -stroke, v Ljubljani, izdano leta 1972.	1918
Karun Dušan, Ljubljana, Globočnikova 13, spričevalo II. letnika kovinarske šole, izdano leta 1972 v Ljubljani.	1919
Kemperle Lado, Ljubljana, Raši-ška 3. zdravstveno izkaznico. 1763 Klešnik Marija, Ljubljana-Polje, Rjava cesta 3, zdravstveno izkaznico.	1920
Klobučar Janez, Vrhnika, Robova 19, spričevalo o pomočniškem izpitu — strojniška smer, iždano od Luške kapetanije.	1957
Kobal Danica, Izola, Gregorčičeva 47, zdravstveno izkaznico, številka 139858.	1947
Kobav Marjan, Kamnik, , Kolodvorska. 1, delovno knjižico, ser. št. 978768, reg. št. 7196	1819
Koblič Marija. Laško, Kuretno 9, zdravstveno izkaznica, številka 284161.	1735
Kodelja Jožef, Grgar, Zabrdo 2, zdravstveno izkaznico; številka 21563.	1799
Kodrin Neža, Podčetrtek, Deroče 12, zdravstveno izkaznico.	1848
Kolenc Marjana. Izlake, Razpotje 9, zdravstveno izkaznico, številka 221577.	1736
Kolman Slavica, Brežice, Milavče-va 18, delovno knjižico, zdravstveno izkaznico in spričevalo osemletke v Artičah.	1847
Kostanjevec Ivanka, Bukovci 98, spričevalo II. letnika administrativne šole Ptuj, izdano v letu 1963/64 na ime Kobal Ivanka.	1967
Kos Valentin. Kokolanjšek 30, zdravstveno izkaznico, številka 208705.	1205
Korže Jelisava, Ljubljana, Poljanska 34, spričevalo I. letnika vzgojiteljske šole v Ljubljani, izdano leta 1957.	1866
Korenika Marija. Piran, Trubarjeva 64, zdravstveno izkaznico. 1948 ’ Kovač Jože, Preserje 22, zdravstveno izkaznico.	1821
Kovač Jožef, Preserje 22, zdravstveno izkaznico.	1820
Kragelj Elvira. Šerp peter, Vrtojba 156. zdravstveno izkaznico, številka 019258.	1890
Krajnc Karmen, Kidričevo 3, zdravstveno izkaznico, številka 833672.	'	1704
Kralj Drago, Bled. Zagoriška 4, zdravstveno izkaznico.	1921
Kralj Ivan, zdravstveno izkaznico, št. 188797.	1822
Kristan Franc, Ljubljana, Fabija-nijeva 33, delovno knjižico. 1764 Krnovšek Jožefa, Šempeter v Savinjski dolini, zdravstveno izkaznico, št. 040788.	1801
Krsnik Džure, Ljubljana, Trnov-ševa 6, zdravstveno izkaznico. 1823 Krstan Marija, Ljubljana, Gerbičeva 51a, dijaško avisto vozovnico, št. 5644 za relacijo Mestni log—Triglavska, izdano od podjetja »Via-tor«, Ljubljana.	1922
Krumbič Terezija, Ljubljana, Tržaška 49, delovno knjižico. 1824 Lacko Marija, Ljubljana, Malejeva 14, zdravstveno izkaznico, številka .167990.	1825
Lazovič Milinko, Šmarca 128, zdravstveno izkaznico.	446
Lazovič Vera, Smarca 128, zdravstveno izkaznico.	445
Lebar Jože, Trojane, Polšna 1, zdravstveno izkaznico, številka 137373.	0802
Lukavečki Mirko, Cerkvenjak. Adrenci 59, zdravstveno izkaznico, št. 56241.	1884
Luzar Janez, Kranj, Planina 3, delovno knjižico, reg. št. 1621.	1949
Lužar Alojz, Sevnica, zdravstveno izkaznico, št. 599844.	1726
Mahmutovič Šerif, Ljubljana, Koželjeva 8a, zdravstveno izkaznico.	1765
Majcen Milka, Zg. Duplje 20, zdravstveno izkaznico, številka 524717.	1958
Malčev Metodi, Jesenice, Kurilič-ka 16, zdravstveno izkaznico, številka 91611.	1785
Marovšek Alojzija, Celje, Breg 21, zdravstveno	izkaznico.	številka
244033.	1959
Martinko Željko, Pregrada, Marinci 41, zdravstveno izkaznico, številka 628030.	1803
Matjašič Vinko, Ptuj, Sp. Velo-vlek 31, zdravstveno izkaznico, št. 457507.	1804
Mavri Marjan, Poče 14, Cerkno, zdravstveno	izkaznico,	številka
020762.	1867
Mavrič Zorko, Volčja Draga 11, zdravstveno izkaznico.	1896
Medvešček Marjana, Kanal, Kolodvorska 2, zdravstveno izkaznico, št. 345.	1739
Mehle Marija, Nova Gorica, Kromberk 118 a, zdravstveno izkaznico.	1595
Mihajlovič	Bogosav,	Ljubljana,
Koželjeva 8a,	zdravstveno	izkaznico.	>	1923
Mihelič Klara, Podsreda, Pečice 32, zdravstveno izkaznico.	1849
Mihelič Marija, Ljubljana, Alešov-čeva 62, delovno knjižico, številka , 59172/5908.	1924
Mikic Svetislav,, Cesta na Klanec 18, delovno knjižico, reg. št. 675630,	1885
Milič Jevzem, Piran, IX. Korpusa 15, delovno knjižico, reg. št. 3163, ser. št. 675352.	1842
Mlakar Anton, Zakl 20a, Podlehnik, spričevalo OS Podlehnik, izdano leta 1965 na ime Šprah Milan.	1850
Mlakar Franc, Brezje, Peračica 1, zdravstveno izkaznico, številka 516575.	1727
Mlakar Stane, Stara cerkev, Breg 21, zdravstveno izkaznico, številka 126280.	1950
Možina Gordana, Ljubljana, Jur-kova pot 100, dijaško avisto vozovnico, št. 5182 za relacijo Rudnik—Str-lišče, izdano od podjetja »Viator-, Ljubljana.	1925
Mrvič Katica, Dolenji Boštanj 1, zdravstveno izkaznico, številka 346367.	1737
Novak Tilčka, Dolenja vas 64, zdravstveno izkaznico, številka 866562 na ime Novak Rafko. 1429 Novakov roj. Rihter Ljuba, Izola, Smrekarjeva 50, zdravstveno izkaznico, št. 689248.	1480
Odlazek Barbara, Ljubljana, Celovška 93a, zdravstveno izkaznico.	1868
Ogrizek Jože, Celje, Kajuhova 8, zdravstveno izkaznico.	1243
Ojstršek Ivica, Ljubljana, .Kavško-va 5, zdravstveno izkaznico. 1826 Opeka Marija, Begunje 73, zdravstveno izkaznico, št. 372 na ime Opeka Anton.	1014
Oven Veronika. Ljubljana, Ulica borca Petra 2, zdravstveno izkaznico, št. 03423.	1827
Ovsec Š efka, Rakek, Postojnska 9, zdravst ,'eno izkaznico, številka E 180315.	1140
Ožegovič Momir. Piskavice 43. zdravstveno izkaznico, številka 2916.	1766
Panič Dobrivoj, Ljubljana, Kersnikova 10, zdravstvene izkaznice na ime Panič Dobrivoj, Panič Nada in Panič Nataša.	1926
Paravan Franc, Nova Gorica, Cankarjeva 11, zdravstveno izkaznico.	1740
Pavlenč Jože, Ljubljana, Ob Ljub'-Ijanici 110, dijaško avisto vozovnico št. 14138 za relacijo Moste—Stan in dom, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana.	1927
Pavlič Ivan, Oplotnica 61, zdravstveno izkaznico, št. 993009.	1212
Pekonjič Sidik, Vodice nad Ljubljano, zdravstveno izkaznico. 1928 Perlih Stane, Jezero 34, Preserje, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico.	1929
Peršolja Srečka, Ljubljana, Sne-berska 29, zdravstveno izkaznico.	1869
Petrovič Dragan, Ljubljana, Oja-kovičeva 10, zdravstveno izkaznico.	1870
Petrovič Milan, Koper. Pahorjeva 4, zdravstveno izkaznico, številka 035240.	1843
Pisk Jože, Ljubljana, Korotanska 30, zdravstveno izkaznico.	1871
Podbregar Stanko, Žalec, Ojstrška vas 47, zdravstveno izkaznico. 1930 Pogačar Luka. Izola, Gregorčičeva 6, zdravstveno izkaznico. 1738 Podgoršek Slavica, Frankolovo, Sojek 1, zdravstveno izkaznico, št. 026191 na ime Plesnik Alojzija. 1741 Poglednik Franc, Ljubljana, Ulica Stare pravde 11, zdravstveno izkaznico.	1931
Polajšer roj. Jagodic Zinka, Pod-turen 3, zdravstveno izkaznico na ime Jagodic Zinka.	1786
jpolanec Pavla, Fokovci, Vučja gomila 50, zdravstveno izlcaznico, št. 035723.	1750
Potočnik Pavel, Mojstrana 99, delovno knjižico, reg. št. 7434, ser. št. 813936.	1886
Potočnik Vilko, Selca, Stirpnik 15, spričevalo vajenske šole — vodovodni inštalater, izdano leta 1972 v Ljubljani.	1872
Potokar Breda, Ljubljana, Resljeva 31, zdravstveno izkaznico, številka 071002.	1932
Praznik Marija, Nazarje, Kokarje 3, zdravstveno izkaznico, številka 046876.	1742
Prejac Elizabeta, Ptuj, Osnovna šola Tone Žnidarič, zdravstveno izkaznico.	1851
Prendl Ivan, Gor. Lakoš 86, spri-čevjflo o zaključnem izpitu Obrtne vajenske šole za lesno stroko v Ptuju. reg. št. 283/62, izdano 30. VI. 1962. leta.	1481
' Prevolšek Marija, Ptuj, Krčevina 18, zdravstveno izkaznico, številka 270531 na ime Prevolšek Katarina. ,	'	1844
Prspilovič Slavko, Stara Jašava 64, potrdilo za priučenega zidarja, izdano. od Zveznega centra za izobraževanje inštruktorjev v gradbeništvu, št. 2355 z dne 6. VII. 1967,	1933
Prusnik Ivana. Ljubljana, Na gradišče -8, zdravstveno izkaznico, št. 270129 kmetijskega zavarovanja.	1767
Puhan Bojan, Petrovci 31/a, zdravstveno izkaznico, št. 136404.	1743
Pulko Danica, Ljubljana, Slomškova 16, zdravstveno izkaznico. 1828 Pusovnik Jože. Žalec, Studence 40, zdravstveno izkaznico, številka 603141.	1769
Pusfai Lidija, Murska Sobota, Cankarjpva 42, zdravstveno izkaznico, št. 115764.	1751
Pušnik Milan,. Vransko, Prapuče 3, zdravstveno izkaznico, številka 0676.	1897
Radosavljevič Milan, Laško, Rimska cesta 4, zdravstveno izkaznico.	102
Reichemberg Judita, Maribor, Dupleška 1, indeks medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.	1873
Rogan Jasna, Ljubljana, Zaloška 216, zdravstveno izkaznico. 1874 Rožič Slavko. Preloge 23, Oplotnica. spričevalo o zaključnem izpitu OS.	1960
Rozman Aleksandra, Ljubljana, Kebetova 11, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico.	1770
Rozman Valči, Kočevje, Kidričeva 9, zdravstveno izkaznico, številka 657727.	1887
Rupp Jožica, Vitanje 76, zdravstveno izkaznico, št. 175463 na ime Rupp Irena.	1752
Savič Gordana, Ljubljana, Kogojeva 4, zdravstveno izkaznico, št. 259516.	1829
Savšek Peter, Šmartno pri Litiji, Mala kostrivnica 10, zdravstvenoviz-kaznico, št. 417794.	1934
Sedevčič Melita, Ljubljana, Bob-ničkova 11, zdravstveno izkaznico.	1830
Selimovič Osman, Idrija, Gozdni obrat Idrija II, zdravstveno izkaznico.	1961
Sešek Anton, Dobrunje, Pot v pod-gorje 3, zdravstveno izkaznico. 1875 Simonič Simona, Celje, Zvodno 10. zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja.	1898
Sintič Rudolf, Ljubljana, Mestni trg 11, delovno knjižico.	1831
Sire Franc, Kranj, Cesta na Klanec 8b, spričevalo o maturi srednje Ekonomske šole v Ljubljani, izdano leta 1957/58.	1832
Smolič Martin, Sela 7, Mirna peč, zdravstveno izkaznico.	1771
Smrdelj Angela, Vipava 238, zdravstveno izkaznico, številka 770483.	902
Snoj Gertruda, Tacen 30, zdravstveno izkaznico.	1935
Sojkič Ramis, Jesenice, Prešernova 5, zdravstveni izkaznici na ime Sojkič Emira, št. 55874 in na ime Sojkič Asifo, št. 55876.	1888
Sremen Bogdan, Koper, Obzidna 11, spričevalo I. letnika »PŠKS<" Ljubljana.	1845
Stanič Ravko, Sečovlje, Padno 11, zdravstveno izkaznico.	1889
Stevanovič Slobodan, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico.	•	1833
Stopar Angela, Šmartno ob Paki, Rečica 635, zdravstveno izkaznico, št. 846887.	1805
Stvornik Frančiška, Celje, Košnica 15, zdravstveno izkaznico, številka 010251.	'	1306
Sukeč Emilija. Kočevje, Šeškova ’ 9, zdravstveno izkaznico, številka 671289.	1951
Šarič Hanko, Liskovac 47, Cazin, zdravstveno izkaznico, številka 583343.	1834
Šebjanšič Franc, Martjanci, Sebe-borci 10, zdravstveno izkaznico, št. 904900	1R07
Šeško Jožef, Celje, Delavska 8. zdravstveno izkaznico.	1744
Šešok Viktor, Litija. Šmarska cesta 3. zdravstveno izkaznico, številka 139048.	1890
Šic Marija, Ptuj, Muzejski trg 1, zdravstveno izkaznico, številka 472974.	1846
Šink Franc, Kranj, Suha 18, zdravstveno izkaznico, številka 145729.	1943
Skapec Franc, Martjanci 5, zdravstveno izkaznico, št. 096906 na ime Skapec Danica.	1852
Škoper Cveto, Šempeier, Ulica Padlih borcev 13a, delovno knjižico, št. 882380.»	1745
Škvor Zorko, Ljubljana, Gradaška 22, indeks ekonomske fakultete v Ljubljani.	1835
Šober Elza, Tržič, Bistrica 174, zdravstveno izkaznico, številka 516888.	1962
Špes Antonija, Vojnik 210, zdravstveno izkaznico, št. 038834,	1746
Štaube Jože, Škofja vas, zdravstveno izkaznico, št 872151.	,	1728
Štebe Julija. Ljubljana, Zaloška 32, delovno knjižico.	1772
Štruc Adela, Slovenj Gradec, Glavni trg 15, delovno knjižico na ime Proper Adela.	1430
Šuligoj Jožefa, Kal nad Kanalom, Levpa 27, zdravstveno izkaznico, št. 146920.	1914
Sviligoj Vadja, Dobrovo, Vipolže 55, enoletno listino, št. 293.	1899
Tavčar Janez, Ljubljana, Vodnikova 55, zdravstveno izkaznico, števil-kg 071194.	1936
Tehovnik Janez, Medvode, Zg. Senica 12, zdravstveno izkaznico, št. 232611.	1937
Tepej Ivan, Celje, Dobrava 56, zdravstveno izkaznico.	1747
Tepšič Milan, Žiri, delovno knjižico, reg. št. 852281.	, 1403
Tintor Mirjana, Šempeter pri Gorici, Padlim borcem 13a, zdravstveno izkaznico.	1963
Todovič Nikola, Ljubljana Šiška, Hermes, zdravstveno izkaznico, št. 1-004995.	1836
Tomše Jože, Dobova, Sela 74, zdravstveno izkaznico, številka 600303.	1900
Toplak Marija, Desternik Ločki vrh 48, zdravstveno izkaznico na ime Toplak Marija, št. 340579 in na ime Toplak Stanko, št, 340775 obe kmetijskega zavarovanja.	1183
Trdan Leopold. Ljubljana, Linhartova 49, dijaško avisto vozovnico, št. 4085 za relacijo Zale—Aškerčeva, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana.	1837
Uljan por. Iskra Nevenka, Ilirska Bistrica. Zabičej 29, spričevalo o kvalifikaciji kuharske stroke, izdano 1964 v Ljubljani.	1773
Valantič Marjan, Deskle 33. zdravstveno izkaznico.	1748
Valher Zofija, Ljubljana, Einspi-lerjeva 5a, zdravstveno izkaznico, št, 52696.	1876
Veren Mira, Murska Sobota. Cvetkova 28, zdravstveno izkaznico, št. 234357.	'	1853
Vertelj Katarina, Soča 10, prepustnico VS.	1101
Vičanovič Vasilij, Ljubljana, Celovška 413, delovno knjižico. 1938 Vidmar Marjeta, Ljubljana, Vr-hovčeva 1, zdravstveno izkaznico.	1877
Vinozza Rugero, Deskle 147, zdravstveno izkaznico.	1964
Vojščak Anica, Mali Gaber 13, delovno knjižico, ser. št. 986363, reg. št. 6561, spričevalo I. letnika pedagoške gimnazije v Ljubljani, izdano leta 1971.	1774
Vospernik Vanja, Ljubljana, Vilharjeva 37, dijaško avisto vozovnico, št. 9248 za relacijo Žale—Stan in dom, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana.	1775
Vreg Andrej, Ljubljana, Ižanska 102, zdravstveno izkaznico. 1776 Vukajlo Živan, Ljubljana, Tržaška 49, delovno knjižico	1939
Vukovič Mladen, Ljubljana, Glavarjeva 18, zdravstveno izkaznico.	1838
Zabom Ivan, Celje, Mariborska 54, zdravstveno izkaznico, številka 610643.	1965
Zajko Janez, Desternik, Placar 67, zdravstveno izkaznico, št. 809423 na ime Zajko Katarina,	1966
Zakotnik Janko, Škofja Loka, Suha 4, zdravstveno izkaznico. 1839 Zavolovšek Justin, Florjan pri gradu 21, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja', številka 187806.	1722
Zec Fikret, Domžale, Bistriška 2, zdravstveno izkaznico, številka 011901.	1940
Zeljkovič Uroš, Mrkonjič grad, Šehovci 18, zdravstveno izkaznico.	1878
Zlobko Janez, Krško, potrdilo o usposobljenosti za upravljanje strojev lahke gradbene mehanizacije, št. 10572-249/21 izdano 7. IV. 1972 od Zveznega centra za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana.	1017
Zupan Dalija, Ljubljana, Baude-kova 3, dijaško avisto vozovnico, št. 340 za relacijo Žale—Magistrat, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana.	1778
Zdešar Marija, Ljubljana, Ane Ziherlove 8, spričevalo o zaključnem izpitu OŠ na Poljanah, izdano leta 1956/57.	1777
Zupanc Kemal. Celie, Mariborska 12, zdravstveno izkaznico.	1729
Zavbi Vinko, Ljubljana, Spodnji Rudnik Cesta 1/47, zdravstveno izkaznico,	1941
Žcbre Alenka, Ljubljana, Šarhova 16, indeks filozofske fakultete Unt verze v Ljubljani ,	1879
Živkovič Dušan, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 196562 in Živkovič Radosava. zdravstveno izkaznico, št. 578789.	1779
Žovlje Branko, Mozirje 96, zdravstveno izkaznico, št. 096857.	1808
Izdal »Uradni list SRS« — Direktor in odgovorni urednik: Milan Biber — Tisk tiskarne »Toneta TomSiča« v Ljubljani —