JCnji$a 2. V 5iivt)en)e in svet Stav. 18. £ j ubijati а 2. tttaja 1Ç3C. jCefe 4. EIo. Justin: GUSTAV, FLAUBERT (lesorez) Gustav Flaubert (1821- Dae 7, вааја bo 50 let, odkar se je po-sio^l od tega sveta G. Flaubert, fran-eoafci pisatelj svetovnega slovesa. Izšel je iz romantike, osnoval pa naturalistično šolo. Tako združuje v sebi vrline obeh stroj. Romantična je pri njem vzgoja in tenkovestna tehnika. Smrtne srage ga oblivajo, preden se odloči za ta ali oni pridevnik. Na drugi strani pa nikjer v ospredje ne sili svoje osebe, češ, umotvor ивј bo stvaren, objektiven. Naše občinstvo pozna hrusta iz Rouena pe Levstikovem prevodu »Gospe Bova-ry-jeve« in po »Treh povestih« izpod Zupančičevega peresa. V naslednjem podajem z dovoljenjem Tiskovne zadruge odlomek iz romana »Salambo«, ki prikazuje življenje iz stare Kartagine v Afriki. Ker država ne more plačati vojakom najemnikom dolžnega zneska, jo ti napadejo pod vodstvom barbara Mâ-ta. Ta je zvijačno ukradel iz božjega hrama sveto tenčico. Ker jo mora na vsak način nazaj dobiti, pošlje Kartagina v sovražni tabor Salambo, ki za ceno de-vištva dobi od Mâta čudoviti »zaimf* boginje Tanite. Naposled Kartagina premaga barbare ter pobije vse, le Mâto mora ostati živ, da se bo ves narod čim dalje naslajal ob njegovih mukah. Veselica se pričenja. Ječar odklene na Akropoli vrata in ujetnik se prikaže. Držeč se v dve gubé je stopil na piano, preplašen kakor zver, ki jo mahom izpustiš. Svetloba ga je slepila. Nekaj hipov je obstal na miru. Vsi so ga spoznali in sw zadržavali sapo. Telo te žrtve je bilo zanje neka posebnost, obdano malodane z verskim sijajem. Sklanjali so se naprej, da bi ga videli, posebno ženske. Kar žehtele so od želje, da bi gledale njega, ki je moril njih deco in može, in v globini duše se jim je nehote budila nizkotna radovednost: skomine, da bi ga dodobra spoznale, po-htevica, ki se je mešala z grizenjem veeti in se kaj naglo izprevrgla v srepo sovraštvo. Stednjič je koraknil naprej. Takrat se je razblinila omamica, ki jo je povzro-prva osuplost. Od sile rok se je in ni ga bilo videti več. 1880) Akropolska stolba je imela šestdeset stopnic. Hitel je po njih, kakor da ga je zanašal hudournik s hriba. Trikrat so ga videli, kako je skočil — naposled je zdolaj obstal. Pleča so mu krvavela, prsi sunkoma hrople, in hoteč raztrgati svoje vezi, se je tolikanj napenjal, da so mu roke, prekrižane na golem hrbtu, nabreknile kot odsekani kosi kače. Od kraja, kjer je stal ta čas, se je cepilo več ulic. Na vsakteri se je raztezala trojna vrsta bronastih verig, ki so bile pritrjene bogovom Patekom za popek, vzporedno od enega konca do drugega: množica je bila nagnetena ob hišah, po sredi pa so se šetali sluge starešin ter mahali s korobači. Eden njih ga je krepko ošvrknil in ga tako pognal naprej. Mâto je začel svojo pot. Iztezali so roke preko verig iij kričali, da se mu je pustila preširoka gaz. In ko je stopal, so ga vsi ti prsti tipali, ščipali, drapali. Dospevši na konec ulice, je vselej zabredel v drugo. Večkrat je šinil na stran, da bi jih ugriznil, a vsakdo se je bliskoma odmaknil, verige so ga pridržale, in drhal se mu je kro-hotala. Neki otrok mu je preklal uho. Deklica, ki je imela pod rokavom skrito konico vretena, mu je razparala lice. Izpulili so mu cele šope las in krpe mesa s telesa. Večkrat ga je kdo oplazil po obličju s palico, ki je imela na koncu pričvrščeno gobo, napojeno v nesnagi. Na desni plati mu je iz prsi brizgnil curek krvi — tedaj se je pričela blazna otâmica in omamica. Ta poslednji barbar jim je predstavljal vse barbare, vso vojsko. Na njem so se maščevaU za svojo nesrečo, grozo, sramoto. Togota ljudstva je rastla, medtem ko se je znašalo nad njim. Prenapete verige so se upogibale in se hotele pretrgati. Niti čutili niso udarcev, s katerimi so jih obdelovali sužnji, da bi jih odpodili nazaj. Marsikdo se je oklepal hišnih pomolov, vse vrzeli v zidovih so bile zamašene z glavami, in zlo, katerega mu niso mogli prizadeti, so mu vsaj rjoveli. Zmerjali so ga z grdimi, nečednimi psovkami, vmes pa ga posmehljivo bodrili in preklinjali, in ker jim ni zadoščala njegova sedanja bolest ш go res t, so mu napovedovali še hujše muke na vse vekomaj. Ta neznanski lajež je pretresal Kar-tagino, skoraj s topoumno stanovitnostjo. Celokupni narod je včasi po več minut ponavljal en sam zlog, hripav, zamolkel, blazen glas. Zidovi so trepetljali od tuljenja od vrha do tal, in Mâtu se je zdelo, da prihajata obe ulični steni nadenj in ga dvigata kvišku nalik velikanskim rokam, ki bi ga davile v zraku. A domislil se je, da je že njega dni doživel nekaj sličnega. Bila je ista so-drga na ploščadih, isti pogledi, isti srd. Ali tistikrat je bil svoboden, vse se mu je umikalo, ščitil ga je bog — in ta spomin, ki je počasi postajal točnejši in določnejši, ga je navdal s poražajočo bridkostjo. Tema se mu je delala pred očmi, mesto se mu je sukalo v glavi, kri se mu je cedila iz rane na stegnu — čutil se je blizu smrti. Kolena so mu klec-nila in polahko se je zgrudil na tlak.. Nekdo je šel v pridvorje Melkartove-ga hrama po prečnico iz trinožnika, ki je bila razbeljena v žerjavici, jo potisnil pod prvo verigo ter mu jo prislonil na rano. Meso se je pokadilo. Porogljivo jaskanje ljudstva je zadušilo njegov glas. Zopet je bil pokonci. Šest korakov dalje je vnovič omahnil, potlej tretjič in še četrtič — a vselej ga je nova muka spravila kvišku. S kovinskimi štrkalicami so brizgali vanj kapljice vrelega olja, mu trosili na pot steklenih črepin, on pa je bosopetil po njih. Na vogalu ulice Sateb pa se je naslonil s hrbtom na zid pod pristreškom proda-jalnice in ni šel več naprej. Sužnji Sosveta so ga švrkali s svojimi biči tako divje in tako dolgo, da so jim bile rese na tunikah mokre od znoja. Mâto se je zdel neobčutljiv. Mahoma-pa se je zaletel in jel na slepo dirjati; pri tem je brbunkal z ustnicami kakor ljudje, ki drgetajo od hudega mraza in šklepečejo z zobmi. Krenil je skozi ulico Budes, po cesti Sepo, pretekel Zelni trg in dospel na Khamonovo namestje. Sedaj so ga imeli duhovni v oblasti. Sužniki so pravkar odrinili množico. Bilo je več prostora. Mâto se je ozrl okoli sebe in pogled mu je obvisel na Salambi. Pri prvem koraku, ki ga je storil, je bila vstala in zatem nehotoma, čim bliže je prihajal, po malem pristopila na rob gredine. V kratkem se je ves vnanji svet zabrisal zanjo — videla je edinole Mâta. V duši ji je postalo tiho — zazeval je takšen prepad, v kakršnem izgine vesolje pod pritiskom ene same misli, enega spomina, enega pogleda. Ta mož, ki je korakal proti njej, jo je nepremagljivo privlačil. Razen oči ni imel nič več človeškega na sebi. Telo mu je bila podolgovata, čisto rdeča kepa. Raztrgane vezi so mu ma-hljale ob bedrih, a ni jih bilo razločiti od kit na njegovih pesteh, ki so bile docela brez mesa. Usta so mu bila na stežaj odprta. Iz očesnih jamic sta mu švigala dva zublja in mu na videz plapolala do las — in vendar je siromak še vedno stopal naprej! Ostanki nekdanjega cirkusa r stari Kartagini. ki so jo Rimljani premagali po hudih vojnah iu jo /ità&A »Kraljica morij* jm gorela čelih 17. dni. r Dospel je do pod ploščadi. Salambô se je sklanjala prek opirala. Te grozne zenice so jo motrile in na mah se je zavedela vsega gorja, ki ga je prebil zanjo. Čeprav se je boril s smrtjo, ga je vendar videla ta čas v njegovem šatoru na kolenih, kako ji prižema z rokami stas in jeclja sladke besede, žejalo jo je po tem, da bi še enkrat čutila te dlani, čula to ljubkovanje : ni marala, da bi umrl !... V tem trenutku se je Mâto silno stresel ■— zaklicati je hotela. Zvalil se -je vznak po tleh in se ni več genil. Skoraj onesveščeno so duhovni, ki so si prizadevali okoli nje, prenesli Salambo nazaj na nje prestol. Čestitali so ji — smrt onega moža je bil njen čin. Ploskali so z dlanmi, topotali z nogami in tulili njeno ime. Medtem se je neki moški zakadil na truplo. Dasi je bil brez brade, je vendar nosil plašč Molohovih svečenikov, na plečih in za pasom oni posebni nož, s katerim se je razkosavalo posvečeno meso in ki je imel skoncem ročaja zlato vesli-co. Z enim samim mahljajem je razklal Mâtu prsi, mu izpulil srce in ga položil na žličko. Zatem pa je Šahabarim iztegnil roke kvišku in ga poklonil solncu. Solnce je tonilo za valovi. Žarki so se upirali liki dolge strelice na krvavo srce. Bolj ko so pojemali utripi, bolj se je pogrezala zvezda v morje. Pri zadnjem trzanju je izginilo. Tedaj je zadonel od zaliva do plitvine, od medmorja do stolpa svetilnika po vseh ulicah in cestah, po vseh stavbah in svetiščih en sam neznanski krik, ki je včasi prenehal, potlej pa se na novo pričel. Poslopja so trepetala od njega. Kar-tagina je tako rekoč drgetala v trzavici titanskega veselja in brezmejne nade. Nar' Havas, pijan od ponosa, je položil v znak posesti svojo levico Salambi okoli života, z desnico pa je prijel za zlato čašo in napil kartaginskemu duhu zavetniku. Salambô se je vzdignila kakor njen soprog s kupico v roki, da bi tudi pila. Toda z navzad upognjeno glavo je omahnila na prestol — bleda, toga, z odprtimi ustnicami — in razpuščeni lasje so ji padali na zemljo. Tako je umrla Hamilkarjeva hči, ker se je doteknila Tanitinega plašča. D. A. Svojevrstne živali Narava, bi dejal, se včasi igra. Vsakdo pozna ljubko žuželko zlato minico, na-zvano tudi zlatokrilec. Preden je ta hro-šček popoln in poseča najlepše cvetke, je debel, bel in trebušast črv, ki nosi po hrbtu grdo, rjavkasto in trdo dlako. V tej obliki se zlata minica menda »vica«, kajti usojeno ji je, da venomer leži na hrbtu in cepeta z nožicami po praznini. Plazi se po hrbtu. Kadar si obstal ob ribnjaku ali ob reki, si videl žužke, kako krožijo med lokvanji in drugim povodnim rastjem. Oglej si dobro te srčkane živalce, oblečene v žamet in svilo spreminjastih barv. Njih telesce sliči na barčice in njih nožice so podobne veselcem drobcenega čolnička. To so hrboplovke ali veslalke: gibljejo in premikajo se po hrbtu, trebuh in nožice pa molijo v zrak. Posebnost teh navodnih stenic je to, da je njih oko periskop, nekak »vsevid«, ki vidi na površju in v vodi, torej zgoraj in spodaj. To je imenitna domislica matere Prirode. Človek bi menil, da si je ustvarila to igračko v zabavo in razvedrilo. Glava se hrbtoplovki okreta na ogrodih kakor človeku, ki na hrbtu plava ... Med ptiči visé nekateri vedno z glavo navzdol, tako indska papiga, nazvana valôvar. Francoz ji pravi »inséparable«, ker živi vsekdar paroma in je ni mogoče same ohraniti v kletki. Venomer za nožice od drevesnih vej, ako so proste, ali od gredi, če so v ptičnici. Kadar se zbu-de, se postavijo na noge samo toliko, da se nazobljejo. Drugače se neprenehoma gugljejo z glavo nizdol. Tudi pirhpoga-čice so tako navajene : podkovnjaki, vam-piri in drugi prhutarji spavajo z glavo navzdol, obešeni za kremplje ter oviti v svoja krila kakor v plašč... Neki drugi sesalec, troprsti lenivec, nekaka opica, imenovana tako zaradi svojih počasnih kretenj, spi ter počiva z glavo navzdol. To pa se ne bi smelo trditi o velikanskem lenohodu (megatherium), izumrlem lenivcu, čigar okostje so našli v južnoameriških skladih, ki se časovno ujemajo z našim diluvijem. PRITLIKAV PISALNI STROJ je izumil v Londonu neki ljubitelj umetnosti. Priprava ni večja od pesti. Deluje brezr hibno in dela pismenke, ki 6e dado le e po-večalom čitati. Vsa je iz zlata in srebra. Črke se zaznamujejo z demuntnim âilceim. \ >Očenas« (227 besed) se natipka 6 to samo-pianico na površini pol kvadratnega eeati-metra. Velika skrivnost življenja Ali imajo stanice dušo? v Profesor dr. Hans Driesch, znani dus šeslovec v Lipskem, je imel te dni près davanje, v katerem je obravnaval od« nošaje med vitalizmom in parapsilio« logijo. Učenjak je izvajal med drugim: Vsak živ organizem predstavlja za* motano mnoštvo stanic. Mehanisti so poskusili pojasniti razvoj živega bitja čisto mehanično. Embrionalni razvoj se najlažje spozna na jajcu morskega ježa. Po oploditvi se razdeli jajčna sta* niča v dva dela. Vsak del razpade v poznejšem stadiju zopet v dva dela, tako da imamo najprej štiri, pozneje osem, šestnajst itd. delov. Te stanice se razvrstijo v skupine po določenih si» stemih. Iz staničnih skupin nastane naj« prej črevo, potem okostje, slednjič li« cinka. To je embrionalni stadij, ki živi že lastno življenje. Koliko stanic je po* trebno za zgradbo kompliciranega or« ganizma, je razvidno iz tega, da so na« šteli pri človeku približno bilijon stanic. Kako zamotano je mnoštvo v razvrstit« vi stanic, vidimo že pri človeškem okostju, kjer predstavlja vsaka koščica tipično razporejeno kompliciranost. In potem še mnoštvo stanic različnih or« ganov in mišic. Kako naj logično doumemo ta raz« vojni proces? Neka teorija, ki se nam vidi na prvi pogled zelo konkretna, za« trjuje, da bi moglo biti jajce prav tako raznovrstno kakor celo telo, da so v jajcu posamezni deli le tako majceni, da jih ne moremo videti. Potemtakem bi bila v kurjem jajcu oblikovana že ceja kokoš in bi bilo treba samo kc« mično pospešiti nadaljnji razvoj po« sameznih organov. Pri tej teoriji pa se nekaj ne ujema. Pupku lahko odbi« jemo nogo, deževnici pa glavo in oba organa bosta zopet zrastla. Začnimo še enkrat z jajcem morske« ga ježa in ustavimo se pri stadiju, ko se je jajčna stanica že razcepila na dvo« je. Po mehanični teoriji bi moral vsak teh dveh samostojnih delov stanic od« govarjati polovici telesa. Če uničimo en samostojni del stanic, bi se morala logično razviti samo ena polovica te« lesa, če je takšen razvoj vobče možen. Lahko pa gremo še dalie. Če so že šti« ri stanice, o katerih domnevamo, da odgovarjajo štirim četrtinam bodoče« ga telesa« in če uničimo txi četrtine, bi se mogel iz preostale četrtine razviti samo četrti del telesa. Pokaže pa se nam naslednje dejstvo: Tudi iz po/o« vične jajčne stanice se razvije cel mor« ski jež ali cel pupek. Če pustimo obe polovici jajčne stanice, da se razvijata samostojno, dobimo dva morska ježa ali dva pupka, tako rekoč dvojčka. Iz tega je torej razvidno, da čisto mehanistična razlaga ne zadostuje za umevanje tega fenomena, da živijo to« rej celice po svojih lastnih zakonih, in da se razvijajo na pobudo nekakšnega duši podobnega činitelja. Mehanistična biologija pa se da ovreči tudi drugače. Če pojmujemo živi organizem kot stroj in če je ta stroj že v jajcu obli« kovan do najmanjše potankosti, bi se mogel razviti le nepopoln stroj, ako bi odvzeli jajcu nekaj njegove vsebine. Manjkati bi mu morali gotovi sestavni deli. Iz poskusov z jajcem morskega ježa pa sledi, da celo v napredujočem stadiju nastajanja stanic, torej tedaj, ko se je morda ena stanica razmnožila v tisoč stanic, lahko odvzamemo po« ljubno množino stanic, pa se kljub te« mu razvije popoln primerek morskega ježa, pupka ali kakega drugega bitja. To si lahko razložimo samo z domne« vo, da ima vsaka živa stanica svoje lastne zakone. Organično življenje se torej ne da pojasniti niti fizikalično ni« ti kemično. Učenjak je mnenja, da obstoji veli* ka skrivnost življenja v prav tej samo» zakonitosti življenja, v njegovem po« duševljenju in dopušča domnevo, da z razpadom stanic še ni konec vsega življenja. Koliko krvi imaš ■ Celotna teža krvi znaša eno trinaistino celotne teže človeškega telesa: torai okoli 5 tog pri osebi, ki telita 70 kg. lapremenjena v litre znaša malo manj ko 5 1, ker ie kri gostejša od vode. Pri povprečnem odraslem človeku znaša kri 5 litrov. Vendar se ta množina dokaj izipreminja. Med postom se zniža, med prebavo pa zviša. V udu. ki deluje, ie krvni obtok obilnejši. Mišice iAuttiu naj več kr vi. Prof. 'A. M. Snyder, docent za psihologijo na newyorSki univerzi Psihologija otroške igre Nova pota k individualni vzgoji otrok Mnogi otroci nas postavljajo pred probleme čuvstva. Nekateri otroci so nervozni, vedno nemirni in nikoli zbrani, drugi so boječi in se ustrašijo skupine ljudi, tretji razdražljivi in se ku-jajo v kotu itd. V naslednjem bi si nekatere »neprilike afekta« pobliže ogledali in poskusili najti sredstva zanje: v prvi vrsti umno izbrane igre in prav tako s pametjo kupljene igrače. Nervoznost je indeks za lahkoto, s katero spraviš koga v razburjenje. Nervozen otrok se vznemiri ob pogledu na večjo množico ljudi, v družbi tujih ljudi, zaradi nenavadnih dogodkov, z novo okolico ali novimi predmeti v stari okolici. Tak otrok se utegne brez razloga prestrašiti in razsrditi ter zelo demonstrativno kaže svojo ljubezen ali sovraštvo. Vrhu tega je nemiren in zelo težko ostane miren. Njegova nervozna napetost se izdaja z nervoznim smehom, z nervoznimi trzaji ustnic ali drugih mišic na obrazu, z zavijanjem prstov ali drugimi kretnjami telesa. Nervoznost temelji v nevralgičnem sistemu. Po vtianjem dražljaju se pojavi večja občutljivost, tako da naglo nastopi odgovarjajoča aktivnost. Nervoznost utegne tudi biti posledica bolezni, če se življenska sila telesa zmanjša, ali pa, če se je otrok na ta ali oni način preveč utrudil. Splošno načelo, po katerem je treba ravnati, če hočemo nervoznosti priti do živega, bi bilo v prvi vrsti to, da damo otroku prilike za tako igranje, pri katerem je po možnosti pri miru. Daj otroku, da se bo lahko dolgo igral v miru, in pazi. da se ne bo po nepotrebnem razburjal. Kakor hitro si začel paziti v glavnem na mir, moraš omejiti igre, pri katerih je potrebno dosti gibanja. To pa ne pomeni izločanja fizič-uih, tedaj telesnih vaj. zakaj izobrazba odpornega, krepkega telesa je prva zahteva za premaganje nervoznosti. Gibanje v zvezi z igranjem je včasi za otroka prerazburljivo. Odsvetovati je vsako igračo, ki bi utegnila zaradi naglega gibanja ali svoje teže povzročiti pretrese in vzne- mirjenja. Priporočati pa je mirno igro, tako na primer kako dramatično ali konstruktivno igro. Toda pri konstruktivni igri otrok ne bo hotel dolgo ostati pri miru, na primer pri grajenju komplicirane »stavbe« ali poslikanju velike podobe. Zato naj bodo prve stvari te vrste preproste in enostavne, zlasti ker je važno, da otrok dovrši, kar je začel. Mirne dramatske igre so med drugim igre z lutkami, živalmi, Noeto-vo barko, majhnimi vasicami (na primer japonskimi ali indijskimi), živalskimi cirkusi, majhnimi avtomobili, železnicami, parniki, konji in vozovi, dalje igranje teatra itd. Skrbno je treba izbrati igrače, ki se hitro ne pokvarijo in ki niso sestavljene iz preveč delcev. Nervozen otrok naj ne dobi preveč igrač naenkrat. Treba je tedaj preskrbeti obilne prilike za mirne igrače, prav tako pa je važno, da otroka navadiš na družbo in na igro z drugimi otroki. To dosežeš najlaglje s tem, da jih vpišeš v kako igralsko skupino. Boječnost je neke vrste nervoznost, ki meji na strah. Ena izmed najvažnejših stvari pri vzgoji otrok je, da za vsako ceno zavreš razvoj občutkov strahujn da vzgojiš v otroku zaupanje vase. Če je otrok pri kaki priliki pokazal boječnost, je treba skupaj z otrokom stvar proučiti in poskrbeti za to. da bo njegovo prihodnje izkustvo v enakih okolnostih prijetno. Tako na primer lahko strah pred temo tako odpraviš, da se z otrokom v temi igraš ali mu pripoveduješ zabavne povesti. Preprečenje raznovrstnih stremljenj lahko ubije v otroku zaupanje vase. Normalen otrok je aktiven in hoče sam izvršiti stvari. Če storiš to namestu njega, mu s tem vzameš priložnost, da bi se naučil in če se otrok rti naučil kako stvar izvesti do konca, bo že pri poskusu plašen. Če se otrok razvija in navadi ravnati z raznimi vrstami igrač, se sčasoma čedalje bolj seznani z njimi. Njegovo telo se okrepi, če rabi igrače, ki zahtevajo nekaj mišične moči, kakor n. pr. pri igranj« z gugalnico. raznimi kolesi, bradljo, kolotečnicami ali orodjem za kopanje. Spretnost v rokah bo otrok dosegel z metanjem žoge ali Obročev, prav tako pri merjenju s puško in streljanju s puščico iz loka. Igranje z žogami, dominami in kartami bo plačljivega otroka pripravilo do tega, da se bo rajši kretal v družbi in dobil zaupanje vase. Tako ga bo plašljivost kmalu minila. Posebno važno je za plačljivega otroka, da se igra v skupinah. i dnpgirrfi rgrafi. Jokav otrok Joka. da zbudi sočutje, navada pa ga kmalu tako zelo obvlada, da začne v družbi drugih otrok za vsako malenkost jokati. Za ozdravljenje jokavega otroka imaš na razpolago samo eno sredstvo: ne razvajaj ga preveč! Otroka, ki se ne more razumeti s tovariši pri igri, ne podpiraj v njegovi trmi! Navadi ga, da se bo sam branil in postal enakovreden član skupine. Če bo otrok pre- Največji otroški vrtec je na Dunaju, zgrajen po načrtih modeme stavbne kulture Dobro jc, da tako skupino čedalje boli povečaš, da otroka navadiš na čim večjo družbo ljudi. Potem ko si preskfàel za to, da postanejo igrače in igralske skupine čim mnogoterejše. ti mora biti briga, da otroku pomagaš do uspeha. Vsak uspeh krepi zaupanje vase in pomaga iztrebiti strah. Začni s takimi stvarmi, ki jih otroci lahko izvrše, ne da bi se jim bilo treba bati neuspeha: polagoma pa stopnjuj njihovo zaupanje vase s tem, da jim daš v roke čedalje težje igrače. Jokavost je pri otroku posledica raz-vajenosti in pretirane materinske ljubezni. Ker je otrok preobčutljiv in ga vsaka stvar takoj užali, se ne more stal jokati, ga bodo tudi dragi otroci nehali dražiti in zasmehovati. Primeri se tudi, da nekaterim otrokom popolnoma manjkajo normalni afekti. Ravnodušen otrok ne kaže ne izrazite, naklonjenosti ne nenaklonjenosti. Vest, da se bo peljal v avtomobilu, ga ne navduši. Nov klobuk ali nove igrače sprejme brez vsakega veselja. Od normalnega otroka pričakujemo, da kaže zanimanje za nove poskuse. Toda ugotovili so, da večino otrok, o katerih trdijo, da so ravnodušni ali indiferent-ni, zato tako imenujejo, ker ne pokažejo zanimanja za tiste stvari, za katere ravno pričakujemo, to je za stvari, s katerimi smo nameravali 2lbuditi otrofawo zanimanje. Tako zvanf ravnodušni otrok pokaže pri tem sicer svojo naklonjenost ali nenaklonjenost, pogrešamo pa pri njem neko zanimanje. Opazili so, da so otroci z neko višjo inteligenco navajeni, da se kažejo ravnodušne nasproti stvarem, ki otroke njihove starosti navadno zanimajo. To bi utegnilo izvirati iz tega, da ne gre telesni razvoj in razvoj čuvstva vštric z duhovnim razvojem. Taki otroci so prezreli za mnoge stvari, ki zanimajo otroke njihove starosti, a vendar ne kažejo nagnjenja, da bi se udeleževali iger z otroki, ki so jim duhovno enakovredni, in tudi pozneje nimajo posebnega zanimanja za družbo. V takem primeru je najbolje preskrbeti otroku take tovariše za igro, ki so mu i teles- no in duhovno enakovredni. Če to ni dosegljivo, je za duhovno bolj razvitega otroka bolje, da se igra s skupino takih otrok, ki so mu po starosti kolikor moči blizu, V taki družbi se bo ravnodušni otrok začel polagoma zanimati za igre na prostem, za družabne igre in morda tudi za konstruktivne igre in ker ga odlikuje višja inteligenca, smemo pričakovati, da bo nekega dne postal vodja skupine. Vedno moramo misliti na to, da so takemu otroku igre, s katerimi se ukvarja njegova skupina, najbrž prenezrele ali preotro-ške, in zato ga ne smemo siliti, da sodeluje pri igrah na prostem, ki ga ne zanimajo. V takem primeru je priporočljivo, da mu damo take igrače in priliko za take igre, s katerimi se lahko sam ukvarja. Radio svetilniki Preden se je brezžična telegrafija spopolnila do današnje vsesplošne upo* rabnosti, so se v varnostni službi na morju, zlasti pri obrežjih uporabljale samo zvočne in svetlobne signalne na* Novi radio svetilniki v pristanišču Swinemiinde, ki naznanjajo štirikrat na dan (ob 6, 12, 18 in 24) točni čas prave, svetilniki ter sirene in zvonci. V megli svetilniki niso dosti zalegli, zvoncev in siren ob hudih nevihtah tu* di ni bilo slišati na potrebno daljavo. Podvodni oddajači zvočnih znamenj pa se niso posebno obnesli zaradi pre* majhne dalekosežnosti. Radio svetilniki vseh teh napak ni* maja, vrh tega pa še lahko oskrbujejo večja okrožja. Radio svetilniki so prav za prav samo v elektriko prenešeni na* vadni svetilniki, ki namestu vidnih pra* menov barvaste svetlobe izžarjajo na morje nevidne električne žarke. To se vrši seve v nekem dogovorjenem redu in presledkih, da se oddajniki loči* jo drug od drugega. Vsak radio svetil* nik se pozna po svojem doklicnem zna* ku, po časovnem taktu, to je po pre* sledkih, v katerih si slede posamezni znaki, po valovni dolžini ter po višini tona. Ves obrat se vrši seveda popol* noma avtomatično. Ladijski kapetan, ki plove blizu obrežja, se s pomočjo radio svetilnikov lahko ob vsakem vremenu orientira o svoji poziciji in o smeri, v kateri plo* ve. V ta namen potrebuje samo pri* mernega prejemnega aparata, tako zva* nega radio*goniometra z vrtljivo okvir* no anteno. S tem aparatom tudi v naj* gostejši megli larhko krmari ladjo na* tanko proti svetilniku. Pozicijo ladje na morju pa ugotovi tako, da zariše na karti presečišče posameznih smeri, ki jih je pokazala okvirna antena, zapo* redoma uravnana na nekatere bližnje radio svetilnike. Z radio*goniometri je danes opremljenih že na stotine ladij. Zadnja štiri leta so raane države zgradile na svojih morskih obalah že nad 150 brezžičnih svetilnikov. Ladja, ki plove n. pr. h? Atlantskega ocetna skozi Rokavski preliv v Hamburg, lah* ko zapadno od Irske krmari v megli ali neurju pod varnim vodstvom radio* goniometra in nevidnih' brezžičnih sve* tilnikov. črno cesarstvo O Abcsiniji se govori in piše redko» kdaj. In redki so glasovi, ki pridejo od tam v Evropo. Topot je prišel glas o smrti cesarice Zaoditu, po kateri jc prevzel vlado v deželi regent Ras Ta* fari, ki se je dal izklicati za negusa ne» gestija — kralja kraljev. Smrt cesari» ce Zaoditu je precej skrivnostna. Črno cesarstvo je zakrito s črno kopreno dogodkov in spletk. Abesinija se pojavlja v zgodovini z imenom egiptskega kralja Psametiha I. Za njegove vlade se je izselilo iz Egipta 240.000 pripadnikov egiptskega voja* škega stanu, ki so se naselili v abesin» skem gorovju ter osnovali vladavino z glavnim mestom Aksum. Kot »Aksu» mitsko kraljestvo« je igrala Abesinija v starem veku precej veliko vlogo. Po* tem so se priselili v deželo še Arabci iz južne Arabije, ki je bila od časa do časa pod vlado abesinskih kraljev. Ko pa je prišla Abesinija v krog grške kulture, je našlo 1. 330. po Kr. krščan» stvo pot v deželo iz Aleksandrije. Ta» ko se je vpliv grške kulture mogočno povečal. V naslednjih treh stoletjih je doživela Abesinija dobo razcvita, ki pa se je kmalu nehala zaradi zmede ver» skih vojn. Tri sto let so vladali pripad» niki židovske vere. Šele potem se je krščanstvo zopet polastilo vodilne vlo» ge. V 16. stoletju pa je zopet pretila nevarnost, da bo deželo preplavil islam. Samo Portugalcem gre hvala, da jc ostalo vse po starem. Novejša abesinska zgodovina, zlasti minulo stoletje, izpolnjujejo nepresta» ne državljanske vojne, ki so jih vojc» vali med seboj kralji treh provinc: Am» hare, Tigréja in Šoe. Okoli 1. 1850. se je posrečilo Kasi, sinu nekega namest» nika, podvreči si vso Abesinijo. Dal se je tudi izklicati za etiopskega kralja, ter si je nadel ime Teodor. Njegovo vladanje pa ni bilo dolgo. V boju z Angleži je podlegel, nakar se je kon» čal sam. Zdaj je prišel ugoden čas za kneza provincije Tigré, ki je privzel ime Janez. Napade iz Egipta je dobro odbijal, padel pa je v bojih z Madisti. Oblast je prevzel Menelik iz Šoe. Posa» dil si je na glavo vladarsko krono in je postal najmogočnejši vladar Abesi» nije. Posebno se je proslavil s potazom Cesarica Zaoditu Italijanov pri Adui. Preden pa je izve* del načrte do kraja, je zapadel dušev* nemu razkroju. Njegove možgane je razrval strup. Tudi njegovi privržen* cl so poetafi žrtve enakflG srecfste*. žirijenju, cfotcîer jffi rrt Iztrebila rk» Tajna morilna roka jim je stregla po kraja. Ta moritev je trajala tako doW Novt ah-esinski česat Ras Tafarî (na konju njegov sin »prestolonaslednik«) Abesinski »levji vitezi« (cesarjeva telesna garda), ki smejo nositi Levje gla* ve in kože koi najvišje o-dlikovanje za hrabrost go. <îa }e îzbruïïnita ogorčenost ?fud< stva javno in postavila vladarico Tai* tu, ženo cesarja Menelika, pred sodi» šče. Izkazalo se je, da j« ona nagova*» jala zločince. Posledica te obsodile jfe kar Jfc mise^fe presM nefifcova hči Zan-d^te. Njen Ras T aferi, po žimi najstarejši aheam» ski knez ra sin pod Mendikoro post*»» т*е#а Rasa Mafconem je pos+ai гецтЛ. Abemngki jrien hite. da jc izgintk. kakor rumene Хпвклј let je bil v dežeJi mir, potem »e je staro življenje moritcv jelo po» navijati. Strupena pijača je vršila svo» je razdor no delo naprej. M ene lik j® bil določil м svojega naslednika mla» doietnega vmika Lidž Jesuja. Todi «n ie Nrçjmil med domačo Feroieei^o, r«a» Hm s s&niahniki 2&Saf jte Ztmâtàv »wrw*a« te Ras Taferi je poslal edima тЛа<кл. Ka» mšsli svet o rejtetn, pove dovolj Tfgrrv&t* no dojetwi, da je bfl pred Di^tromi newxiov že obložen umo ra ... Bnjevrtost m zločin sta péaaAa где» «fcviwo Abesinije v mimAoetL Мјјвде zigodovrrva jed-va роим vladarja, let W Gesacje**o poletno bivališče bîl umrl naravne smrti. Kakor so div« je gore in planine Abesinije, ki je pol« na prepadov, tako jc tudi nepreračun« Ijiv značaj abesinskega ljudstva. Jedro dežele je kakih 2000 m visoka ravnica, ki jo režejo reke, ki so ustva« rile ozke doline. Planinski svet je poln strmih sten, ravnih plošč, ogromnih bazaltnih in trahitnih stožcev, ki se dvigajo do 4620 m visoko (najzname« nitejši yršac je Ras Dašan). In tam, kjer se izgubi ostro skalovje v ravnini, se pačne »kola«, vroči svet, goščavje nepffebojnih in močvirnih prašum, kjer še domujejo velike roparice in zveri, med njimi slon, nosorog in nilski konj. Tu uspeva tudi kava, čijc domovina je baje v južnoabesinski pokrajini Kafi. Če pa stopiš višje, prideš v območje tako zvane »Vojne«Dege«, višavja, kjer raste vinski trs in kjer je podnebje bolj suho, pragozd pa redkejši. Tod se podijo antilope v ogromnih čredah, tu uspevajo banane in trte, ki so dale po« krajini tudi ime. Najvišji svet je »De« ga«, visoka ravnica. Podnebje in rastje je skoro srednjeevropsko. Pokrajini daje značilnost posebno kosolovo dre« vo. " Kakor narava pa je raznovrstno tu« di ljudstvo dežele. Prebivalstvo šteje nad 15 milijonov duš. Poglavitna* sc« stavina ljudstva niso črnci, marveč po« tomci priseljenih Arabcev, ki so se pomešali s hamitsko krvjo. Alnogožen« stvo in trgovina s sužnji, ki povzroča, da se že od pamtiveka prinašajo v deželo ženske iz najrazličnejših tujih krajev, je krivo, da je napredek za« ostal in da se ni iz teh ljudi stvori! enoten tip. Zato se dogaja, da ima de« ca enega in istega očeta zdaj rdeče« rjavo, zdaj olivnorumeno, zdaj temno« rjavo in celo črno kožo — poleg tega pa čisto enostavne ali pa skodrane la« se. V šegah in običajih prevladuje arabski vpliv. Možje se oblačijo v ši« roke hlače s pasom, ženske nosijo dol« ge srajce. Oboji pa se poslužujejo rju« he za ovijanje. Bojevit, kakor je, nosi Abesinec s seboj orožje, bodisi sulico, puško ali pa okrogel ščit iz bivolove kože. Posebnih kreposti niso mogli od« kriti popotniki na abesinskem ljud« stvu. V splošnem pa so zabeležili ne« ke vrste gostoljubnost, spoštovanje že« ne, pripadnost otrok in patriarhalično ravnanje s služabniki. Krščanstvo ni moglo oplemenititi ljudskega značaja. Ločenost dežele je storila, da se je krščanstvo pač obdrža« lo in se celo uspešno upiralo paganskîm in muslimanskim navalom. Odtod pa tudi druga stran osamljenosti tega ve» roizpovedovanja — krščanstvo je osta» lo brez stikov z ostalimi kristjani. Po« mešalo se je močno z židovskimi in paganskimi elementi ter je padlo na nizko stopnjo praznoverja in čarovni« ških ceremonij. Ljudstvo podlega mračnemu praznoverju. V navadi so nekakšne »vice«, post in priprošnje ter milodari za one, ki umro v grehu. Po» leg krsta obstoja še obrezovanje, in si» cer za dečke in deklice. Sveto obhaji« lo uživajo v obeh podobah z okisanim, na veliki četrtek z ncokisanim kruhom. Poleg nedelje praznujejo tudi soboto. V navadi so tudi posebni čistilni in jc« dilni zakoni, ki izvirajo iz židovstva. Gospodarstvo dežele je nepomemb« no, čeprav uspevajo rastline vročega in zmernega pasu, čeprav omogočajo vi« soki pašniki velikopotezno živinorejo in čeprav je dežela bogata tudi na ru« dah, n. pr. na zlatu in železu. Polje» delstvo in živinoreja sta še na jako pri» mitivni stopnji. Obrt je slabo razvita, izvoz malenkosten ter se omejuje v glavnem na kavo in na živalske pro« dukte. Abesinija ima svojo bodočnost. V srcu dežele leži na ribah bogato jeze» ro Tana, iz katerega odteka Sinji Nil, glavna reka dežele. V Angliji se že dokaj dolgo bavijo z načrtom, da bi to jezero zajezili in vodostaj Nila s tem še bolj regulirali. S tem bi Anglija ne le pomnožila proizvodnjo bombaža v Sudanu, ampak bi tudi dobila Egipt popolnoma v svoje roke. Iz razumljivih vzrokov pa se je abesinska vlada do« slej branila prepustiti jezero Angle« žem. Če bi prišlo do tega, bi šel ves vpliv abesinske vlade po vodi. Ko pa angleški pritisk le ni odnehal, se je abesinska vlada podala toliko, da je sklenila prepustiti regulacijo jezera Američanom. To je dalo povod za na» petost med Angleži in Američani. Ti bodo sedaj zgradili jez in tisti dan, ko bo gradnja dovršena in izročena pro» metu, bo prvi dan nove abesinske zgo« dovine, dan vstopa Abesinije v veli» ko svetovno politično areno. — 489 — Prebivalstvo Mehike Raznolikost mehiške pokrajine* se zrcali tudi v človeku. Razlika med mehkimi, rjavimi južnimi rodovi in med trdimi, fanatičnimi prebivalci vi« soke planote ni nič manjiša od razlike med tropsko bohotnostjo in med trp« ko veličino visoke planote. Na nasprot« stvih bogata priroda je eden izmed vzrokov tiste anarhije, ki dviga pokra« jino proti pokrajini, pleme proti plc» menu, generala proti generalu in pro« vinco proti provinci. Mehika pa ni raztrgana le po svoji tvorbi, marveč tudi po zgodovini svo« jih ljudstev. Mehika ni del tiste nove Amerike, ki so jo pesniki opevaJi in ji zavidali srečo, češ da nima niti zgo« dovine niti razvalin. Uxmal, Palenque, Mitla, San Juan Teotihuacan so še da« nes zgovorne priče velike preteklosti in kadar peon orje zemljo, naleti rxa idole, na slike bogov z grozovitimi, iz« mučenimi potezami, ki so jih molili njegovi^ očetje. Tudi ljudstvo je ostalo staro. Španci so prebivalce samo pod« vrgli, ne pa uničili. V več nego štirih petinah vseh Mehikancev se še vedno pretaka stara indijanska kri. Mehika je še danes dežela Indijan« cev. Dve petini prebivalstva so čisti Indijanci, nad dve petini je mešancev, pri katerih močno prevladuje indijan« ski značaj in šele peta petina ljudi jc čisto belih. Da so se mogli v Mehiki Indijanci obdržati v tako močnem številu, med« tem ko so jih v anglosaški Ameriki skoro docela izkoreninili, ne izhaja to« liko iz tega, da bi bili Španci njih bistvu prijaznejši nego Anglosaksi, marveč je to posledica čisto različnih metod in smotrov kolonizacije. Verski in politični begunci, ki so se izselili v današnjo anglosaško Ameri« ko z namenom, da si tam osnujejo no« vo domačijo, so bili po večini rokodel« ski sloji in so privedli s seboj svoje žene in otroke, tako, da so že od vse« ga početka tvorili novo ljudstvo, ki ni hotelo na svojem ozemlju trpeti nobe» nega drugega plemena. Španci pa, ki so se odpravili v novi svet, niso bili v strogem pomenu besede nikakšni emi« granti, marveč pustolovci, vojaki, urad« niki in .svečeniki, ki so skoro brez iz« * Glej članek »Obličje Mehike« v prejšnji številki. jeme odšli v Ameriko, da bi si tam na« grabili premoženja in se potem bogati vrnili v domovino. Le v najredkejših primerih so bili med njimi rokodelci. Na ta način so bili od vsega početka navezani na sodelovanje domačinov. Španci so tudi le poredkoma jemali s seboj v kolonije svoje žene. To je pri« vedlo do mešanja plemen in iz tega je nastala v latinski Ameriki močna mešanica ljudstev, ki jih imenujemo s tujo besedo mestici. Indijanci niso enotno ljudstvo in so si deloma čisto tuji in sovražni. Naj« važnejša plemena so Nahua, Otomi, Mixteci, Zapoteci in Maya. Vsa plc« mena govore drugačne jezike in se te» meljito razlikujejo tudi po svojih na« vadah in običajih. Med njimi so raz« like tako velike kakor n. pr. med ev« ropskimi narodi. Zato tudi ne pozna« jo nikake prave domovinske ljubezni, ampak jih veže edinole ljubezen do domačije. Ta je navadno tako močna, da premaga vse ostale koristi skupne domovine. Tako n. pr. teži pleme Ma« ya v Yucatanu za odcepitvijo od Me« hike in za združenjem s plemenom Ma« ya v Guatemali in Hondurasu v obliki Mekakšne osrednjeameriške republike. PJeme Yaqui, najstrašnejše in najboje« vfaejše v Mehiki, pa je šlo v svetovni vc^ni celo tako daleč, da je na lastno pesi napovedalo Nemčiji vojno. Nastanek velike plasti mešancev v tropskih deželah latinske Amerike iz« vira torej iz španskih kolonizacijskih metod prav tako kakor ohrana Indi« jancev To mešanje plemen pa je pospeše« valo še dejstvo, da so se katoliški ko« lonijalni narodi slično kakor muslima« ni in v nasprotju s protestanti vedno bolj umikali razliki med krščenimi in nekrščeriimš kakor pa razliki med plc« meni. Navzlic vsemu temu je bil položaj mešancev v dobi kolonizacije vse prej nego zavidanja vreden. Kreoli so gle« dali zaničljivo na mestice in tudi In« dijanci jih niso trpeli. Mešanci so bili na ta način med kladivom in nakova« lom. Kreoli so jih izključevali od ve« like posesti, Indijanci so jih odrivali od uživanja »ejidt><, indijanske zemlji« ške skupnosti. Tako so tvorili nroleta« riat v mestih in so se preživljali z ro« kodclstvom, postali so krošnjarji, slu« Rojenim med plemeni, a nobenemu prav za prav pripadajoč in tudi na ni« kogar navezani, ne poznajo socialnih čednosti poštenja, požrtvovalnosti, za« nesljivosti in čuta odgovornosti. Zato pa jih dičijo svojstva, ki jim pomaga« jo naprej v življenju: pametni so, pri« lagodljivi, zelo dobri govorniki in igral« ci. Kreole so imenovali v španskih ko; lonijah Amerike v novem svetu roje« ne potomce Špancev. Tvorili so pose« ben razred, katerega pripadniki siccr niso imeli političnih pravic Špancev, rojenih v domovini, a so vendar uži« vali neko prednost v primeri s prapre» bivalstvom ter so vedno razpolagali z največjim delom bogastva v kolonijah. Tudi v Mehiki so postali Krcoli ari« *tokratska vrhnja plast, ki je dobila v last večji del dežele, ki jc sicer ni ob« vladovala. Kreoli so postali lastniki ogromnih latifundij in neizčrpnih src« brnih rudnikov, ki so jih napravili za najbogatejše ljudi tedanjega sveta. Po« stali so na ta način gospodarji tisočev sužnjev in tlačanov, skratka ljudje, ki iabnîkî in dninarji, v najskrajnejših primerih celo vagabundi in roparji, — vse samo zategadelj, da bi se lažje pre« bili skozi življenje. Indijanski starec Mehiške deželank e med bikoborbo so si lahko privoščili vse in ki so lah» ko živeli v Madridu in Parizu ali kjer* koli drugje, nalik pravljičnim princem. Zato so nastopili Krcoli kar mogo» če slabo pripravljeni po 1. 1820. dedi* ščino španskega gospodstva v deželi. Čim pa so postali tudi politični gospo» darji dežele, so uporabili proti priselje» nim Špancem iste ukrepe, s katerimi so Španci poprej mučili nje. S smrtjo cesarja Maksimilijana je bila vloga Krcolov kot političnih mo» gotcev odigrana, čeprav so sc za časa Porfirija Diaza še enkrat gospodarsko in družabno povzpeli. Kreoli kot ve» lcposcstniki so bili v glavnem tisti, ki so se okoriščali z najslavnejšo dobo mehiške zgodovine. Oni, »baroni Dia» zovega cesarstva«, kakor jih je bil nas zval Blasco Ibanez, so bili resnični dvor Dona Porfirija in so dajali barvo vsemu življenju v prestolnici. Casa de los Azuclejos, ena najlepših klubskih palač na svetu, je bila sedež mehiškega jockeyskega kluba, odličnega kreolske» ga kluba. V chapultcpecškem parku se je sestajal elegantni svet in jc razka» zoval svoje konje, kočije in modne pa* riške toalete, ki so stale toliko, koli* kor si je utegnila jedva v celem letu prislužiti velika indijanska družina. Kreoli, ki so oblikovali Mehiko, če» prav je niso ustvarili, morajo danes gledati, kako se mcšanci in Indijanci povsod povzpenjajo v socialnem in po» litičnem življenju. Njih nekdanja me» sta pa zavzemajo Angloameričani, ki kupujejo, kar je ostalo od njihovih ne» kdaniih posesti, latifundij in rudoko» pov. Ti novi zavojevalci Mehike spre» minjajo nekdanje palače plemenitašev v banalne trgovske hiše in kinemato» grafe. M. Zoščenko Vztrajnost vodi do uspeha Nedavno je iznašel moj spoštovani sodrug Fedar Aleksejcvič Kuljkov sredstvo zoper birokratizem. Ta člo» vek je prava državniška glava! Sred» stvo pa je tako uspešno in obenem ta» ko ceneno, da bi ga bilo treba paten» tirati v inozemstvu, toda na svojo ve» liko žalost Fcdor Aleksejcvič Kuljkov trenutno ne more v inozemstvo — kaj» ti moj srčni prijatelj mora zaradi svo» jega poskusa sedeti. Resnično, nihče nc more biti prerok v svoji domovini. Sredstvo, ki ga je bil Kuljkov na bi» stroumen način iznašel zoper birokra» tizem, je bilo tele vrste: Kuljkov je zelo rad zahajal v neki vsega spošto» vanja vreden urad. Imel je tam svojo zadevo. Tako je hodil tja, mislim en mesec, mogoče tudi dva. Vsak dan. In sicer brezuspešno, to se pravi, biro» krati so se delali, ko da ga vobče ne vidijo. Bilo je strašno. Njegovih aktov niso poiskali, njegove zadeve niso rc» šili. Pošiljali so ga le po raznih nad» stropjih. Odpravljali so ga, češ da naj pride jutri. Naravno, tudi njihova služba ni Ie» pa. K njim, birokratom, prihajajo dnevno stotine ljudi in vsak ima kako neumno vprašanje. Človek postane sc» veda grob, žc iz čiste nervoznosti. Kuljkov se nikakor ni mogel ozirati na to intimno psihologijo birokratov. Sicer pa se je bil že naveličal čakanja. Takole je mislil: »Če danes ne uredim svoje stvari, potem bo zares hudo. Po» tem se bo vlekla zadeva še en mcscc. Privoščil si bom kratko malo katere» gakoli izmed osebja v tem prekletem uradu in mu dal zaušnico. Morda se bodo potem dobrohotno spomnili na» me. Na vsak način moja zadeva mora priti v tek.« Fedor Kuljkov je šel torej v urad in sicer v prizemlje — za vsak slučaj, si je mislil, če me že vržejo skozi okno, bi se pač nerad preveč poškodoval. V prizemlju je šel od sobe do sobe. In nenadno je zazrl razburljiv prizor. Na lepem stolu je sedel birokrat srednjih let. S čistim ovratnikom, ovratnico in zapestnicami. Sedel jc absolutno brez dela. Še več, sedel je udobno naslonjen na stol, premikal ustnice, požvižgaval, prekrižal noge in jih uckal. To je spra» vilo Fedorja Kuljkova povsem ob pa» met. »Kako,« si je mislil, »tu je javno poslopje, s sten gledajo slike naših ve» likih državnikov, knjige so tu, akti, mize obložene z delom — vmes pa to uckanje in žvižganje — nc, to nc gre, to je kratko malo žaljivo!« \ Fcdor Kuljkov sî je natančneje ogle« dal birokrata. In ko je bil slednjič ves divji, je pristopil k možu in mu priso« lil zaušnico. Z vso silo seveda. Birokrat — drugega ni mogel storiti — je padel s stola. Seveda je tudi prenehal uckati nogo. Zato je pa pričel rjoveti. Z vseh strani so prihiteli birokrati, prijeli Kuljkova, da ne bi ušel. Mož z zaušnico pa je rekel: »Prišel sem v važni zadevi in sedim tu že od ranega jutra. Toda če mi dajete zaušnice na tešče, potem nočem imeti opravka z državnimi uradi.« Fedor Kuljkov se je zelo čudil. »V, resnici, sodrugi,« je rekel, »nisem ve« del, da ta človek ni uradnik, ampak prosilec. Mislil sem, tu sedi kak pre« klet birokrat. Tovariša v trpljenju ven« dar ne bom pretepal.« Birokrati pa so se strašno razburili in vpili: »Kje so Kuljkovi akti? Hitro, da vidimo, česa išče tu!« — Mož z zaušnico pa je pro« testiral: »Oprostite, zakaj ima pred« pravico človek, ki pretepa? Poiščite tu« di moje akte! Mojc ime je Obreskin.« „Spektrometer" Važen izum dunajskega zdravnika Dunajski internist dr. M. Wciss jc izumil aparat, ki pomeni veliko prido« bitev ne samo v tehničnih obratih, kjer se uporabljajo barvila, marveč tudi v medicini, ker je mogoče z njim anaii« zirati barvitost urina, iz česar se more sklepati na stanje te ali one bolezni. Starejša medicina je presojala barvo samo po izkustvu, novejša pa uteme« ljuje svoje sodbe na povsem znanstve« ni podlagi. S pomočjo spektrometra je uspelo dr. Weissu odkriti v urinu ljudi, ki trpe na sladkorni bolezni, neko no« vo barvilo, tako zvani urorubin, ki omogoča diagnostiko te bolezni tudi v takih primerih, kjer doslej sladkorja z navadnimi poskusi ni bilo moči dogna« ti. Dalje je z novim aparatom mogoče dokazati tudi barvilo, ki spada med prve simptone zastrupljenja s svincem. To barvilo izvira iz krvnega barvila in sc imenuje porfirin. Na ta način se da ugotoviti zastrupljenje s svincem že v stadiju, ko bolezen še ne more povzro« čati večjih razdejanj v organizmu. Ve« lik napredek pomeni novi spektromc« ter tudi za diagnozo različnih skritih — »Prinesite tudi Obresklnove afcteJ« so vpili birokrati. Mož z zaušnico je stisnil Kuljkovu roko in se mu prisrčno zahvalil. »Obraz,« je rekel, »se. bo že pozdravil, toda do smrti vam ostanem hvaležen, ker ste mi pomagali v boju zoper biro« kratizem.« Ko so se pomirili, so napravili za« pisnik. Medtem so prišli na dan Kulj« kovi akti in vse je šlo po posta« vah. Možu z zaušnico pa so rekli: »Vi, mladi mož, pa niste prišli v pravi urad. Iti morate tja in tja.« Mož z zaušnico pa je rekel: »Brez zamere, sodrugi, zakaj pa sem potem dobil tu zaušnico? Napravite mi vsaj potrdilo: tega in tega dne je dobil Obreskin v resnici zaušnico.« Tega potrdila mu niso dali. Obreskin se je seveda razjezil in skočil na Kulj« kova. Milo za drago, si je pač mislil. Toda prijeli so ga in ga odvedli. Nje« gova zadeva počiva še vedno. Kuljkov je šel sicer za štirinajst dni sedet, toda njegova zadeva je bila do« bro in hitro rešena. kr\'avitev v želodcu in črevesju. Znano je namreč, da starejše diagnoze, ki sku« šajo dognati kri v iztrebkih, ponavadi ne zadoščajo, zakaj kri, ki pronica iz kakega uljesa, se lahko v prebavilih za« radi učinkovanja fermentov tako pri« krije, da jo je na koncu nemogoče do« kazati. V tem stadiju bolezni pa je mo= goče s pomočjo spektrometra najti v primerno narejenem ekstraktu iz krvi izvirajoči porfirin. Dokaz tega barvila, ki tudi tukaj uspe s pomočjo spektro« metra in sicer kvantitativno, izključuje napačne diagnoze, ki so bile dokaj po« goste po starejšem načinu. Uporaba spektometra je tedaj zelo mnogovrstna in pomena tega izuma za moderno diagnostiko danes še ni mo= goče popolno oceniti. ZLATO V ARGENTINI Argentinska republika spada med dTŽave, ki imajo največje zaloge zlata. Stoji namreč na petem mestu, takoj za Zedinjenimi državami. Veliko Britanijo, Francijo in Japonsko. Na enega prebivalca pride sorazmerno 59 pesos, medtem ko v Urugvaju 43, na Nizozemskem 35, v Zedinjenih državah 27, y Švici 23, na Danskem 18 in v Veliki Brita-niji 17. — 494 — Zadnja pot velikega mož? Emil Zola o Flaubertovem pogrebu Katedrala v Roaerm Smrt Gustava Flauberta nas je. zadela kakor strela z jasnega. Šest tednov poprej, na velikonočno nedeljo-, smo Gon-court, Daudet, Carpenti-er in iaz izvedli star načrt: prebili smo štiri in dvajset m pri njern v Croissetu. Naš naskok ga je osrečil, in ganjeni od njegove očetovske gostoljubnosti smo se poslovili. Do-• govori-li smo se za sestanek, prve dni maja v Parizu; v tem času je namreč običajno prihajal za tri mesece tja. V soboto 8. maja sem bil v Medarau, kje- sem se mudi! že dva dneva, in sem hotel baš sesti k večerji, srečen, da sem gotov z nadležno ureditvijo stanovanja, ter sem določil naslednje jutro za resno delo, ko je prišla brzojavka. Vselej, ko prejmem na deželi brzojavko, mi začne tolči srce d z bojazni pred slabo novico. Navzlic temu sem se šalil v prisotnosti vseh domačih — in sem rekel smeje: »Ta brzojavka naj nam ne pokvari večerje!« Odprl sem papir in čital dvoje besed: »Flaubert mrtev«. Maupassant nui je brzojavil ti dve besedi brez drugega pojasnila. Flauberta je zadela možganska kap. Zapustili smo ga tako vedrega, v polnem zdravju, veselega, nad pravkar dovršeno knjigo. Nobeno smrtno oznanilo ne bi me bilo moglo bolj prestrašiti in globlje prizadeti. Do torka, pogrebnega dne, je stal vedmo pred mano, posebno ponoči sem ga videl, vse moje misli je prestajala mrzla groza, da sem ga izgubil za vedno. Moje razburjenje je bilo strahotno. V ponedeljek zjutraj sem se odpeljal v Rouen. Na nekii postaji sem moral izstopiti in iti čez polje, ki se ie svetilo v prvih solnčnih žarkih. Jutro je bilo divno. dolgi solnčni prameni so trepetali skozi veje. na katerih so se pozi-bavali ščebetajoči ptiči. Svež dih je vstajal iz Seine in kot tiha groza po-strujal zrak. Čutil sem solze v očeh, ko sem bil čisto sam v tej smej oči se pokrajini. Slišal se je samo rahel šum mojih 'korakov po kremenčevi poti. 'Mislil ^em nanj in si rekel, da je končano, da ne bo več gledal solnca. V Mantesu sem stopil v brzi vlak. Daudet je bil z nekaterimi pisatelji in žumalisti v vlaku; le malo zvestih, katerih skromno število nam je trgalo srce, par reporterjev, ki so opravljali svoje rokodelstvo tako brezčutno, da sem bil užaljen. Concourt in Charpentier. ki sta odpotovala dan poprej, sta bila že v Rouenu. Na kolodvoru so nas čakali vozovi, ,!n z Daudetom sva še enkrat nastopila vožnjo, ki sva jo napravila pred šestimi tedni v tako veselem razpoloženim. Usojeno pa nama je bilo, da ne prideva več do Croisseta. Komaj smo krenili s poti v Canfefleu, je voznik ustavil konja in zapeljal k ograji. Pogrebni sprevod mam je prihajal naproti. Na ovinku nam ga je zakrivala še skupina dreves. Izstopila sva in odkrila glave. Še le tu je moja bol dosegla višek. Zdelo se je, kakor da nam prihaja naproti naš dobri, veliki Flaubert, čeprav je ležal v krsti. Zopet sem ga vi- def, kako le stopîT v Croisse tn rz hiše in nas sprejel s krepkimi, glasno zvenečimi poljubi na obe lici. Zopet nam je prihajal naproti, kakor da bi nas hotel pozdraviti. Ko sem videl,, kako se .pojavlja mrtvaški voz s svojim naveskom, s počasi stopajočimi konji, s počasnim mračnim pozibavanjem izza dreves naravnost proti meni. me je spreletel oster mraz in pričel sem se tresti. Na desni in levi so se razprostirali travniki; žive meje so se menjavale z zelenimi ploskvami trave, topoli so kipeli proti nebu, bil je gosto zarašen kotiček bohotne Normandije, ki je zelenel na osolnčeni poljani. Mrtvaški voz o'e prihajal vedno bliže, okoli njega je vse cvetelo pod dalekim nebom. Na travniku je iztegnila osupla krava gobec čez živo mejo. Ko je sprevod minil, je jela mukati, in njeno mirno, zategnijeno nuikanje je naprav-ljalo ob topotu konjskih kopit in škri-paijočih korakov vtis daljnega glasu, kakor bi zdihovala pokrajina, ki jo je veliki pokojnik tako ljubil. Vedno in povsod bom slišal ta tožeči glas živali.-Z Daudetom sva se, ne da hi črhnila besedico, z bledimi obrazi postavila ob poti. Ni nama bila potrebna nobena beseda, najine misli so bile enake, ko so se naju dotaknila kolesa mrtvaškega voza: »Starega« so peljali mimo. V tej besedi je bila vsa najina nežnost zanj. vse. kar sva bila dolžna prijatelju in mojstru. Videla sva v duhu zadnjih deset let našega literarnega življenja. Medtem je še vedno vozil mrtvaški voz z lahnim pozibavanjem ob travnikih in ograjah. Pridružila sva se, stisnila roke Gonoonirtu in Charpentieru, izmenjali smo nepomembne besede in se spogledali 'presenečeni in razburjeni. Ozrl sem se po spremstvu; bilo nas je kvečjemu dve sto ljudi. Zgubljen v gneči sem stopal dalje v tihem molku. ■ Sprevod je prišel medtem na cesto v Canteleu, zavil in se pričel pomikati navzgor po griču. Cro'isset je samo skupina hiš na obrežju Seine, ki spada pod faro v Canteleu. Cerkev stoji prav na vrhu med drevjem. Pot je divna, dolga cesta, ki se vije mimo travnikov in žitnih polj. Čim višje stopaš, tembolj se boči ravnina, neskončno obzorje se širi. skozi vasi in lesove pa teče Seina. Na desni vidiš sivo morje rouenskih streh, na levi pa se izgubljajo sinjkaste pare v neskončni sinjini neba. Ko smo stopali po tej nekoliko težki poti se je sprevod rnalcq razmajal. Na vsakem ovinku se je sprevod skril med listje: potem sc Зе zopet prikazal na ovsenem polju, kjer so se plašili roji metuljev. Oblaki so preprezali zjutraj še tako jasno -nebo. Zdaj pa zdaj je dvignil veter velike bele oblake praliu s tal in jih pognal solncu nasproti. Bili smo že vsi zaprašeni, poti navzgor pa še ni bilo konec. Vedno bolj se je odpiralo obzorje. Skozi to pokrajino korakajoči sprevod je napravljal ogromen vtis. Za sprevodom je bilo kakih trideset praznih voz, ki so mukoma lezli navkreber. Maupassant mi je pripovedoval nekaj podrobnosti iz zadnjih trenutkov Flau-berta. Pribitel je še tisti večer in ga jc našel na zofi v delovni sobi, kjer ga je zadela kap. Flaubert je bil samec; gospodinjstvo mu je vodila neka ženska. Prejšnji večer ji je dejal, da je zelo zadovoljen. Knjiga »Bouvard in Pčchu-chet«, je rekel, je dovršena in v nedeljo je bil namenjen v Pariz. V soboto zjutraj se je okopal in odšel v svojo delovno sobo, kjer je čez nekaj časa občutil nekakšno neprijetnost. Ker je trpel na nervoznih napadih, po katerih je padal v nezavest in ostal delj časa v topem dremežu, je menil, da je tudi to pot tako in se ni prestrašil. Poklical je gospodinjo, naj gre po zdravnika Fortina, ki je stanoval v bližini. Potem se je zopet pomiril, obdržal gospodinjo doma in ji je velel govoriti. Pri napadih je namreč vedno čutil potrebo imeti poleg sebe živo dušo. Bil je povsem miren in je menil, da bi bilo zelo neprijetno, če bi ga bilo napadlo naslednji dan na železnici. Potem je tožil, da vidi vse rumeno in se je čudil, kako da ima še moč za odpretje stekleničice z etrom, ki jo je bil prinesel iz svoje sobe. Potem je globoko vzdihnil in izjavil, da se počuti boljše. Ker pa je bil zelo šibak v nogah, je sedel na turški divan v kotu sobe. Nenadoma je padel brez besede, z glavo nazaj in je bil mrtev. Vsekakor ni občutil bolečine. Več ur so menili, da je v letargičnem stanju, toda kri mu je ležala kot črn trak okoli vratu, kap ga je zadušila. Lepa smrt, zavidanja vredna kap! Želel bi zase in za vse, ki jih ljubim, tako nenadnega uničenja, kakor pritisk ogromnega prsta, ki zmečka žuželko. Prišli smo k cerkvi, v romanskem slogu zgrajenem poslopju, kjer je pel mrtvaški zvon. V preddvoru, kamor, so vodila velika vrata, so vlekli štirje kmetje za vrv in so razmajali bron. Dvignili so krsto, ki je bila tako težka, da so nosilci vzdihovali. Nikoli ne bom pozabil pogrebnih svečanosti našega velikega in dobrega Flauberta v vaški cerkvi. Stal sein na koru, nasproti pevcem. Bilo jih je pet, ki so stali v vrsti pred starim pultom za petje, na pruči-cah. ki so jih uckali kakor japonske, na palice privezane lutke s sekiricami v vis. Pet v umazane cerkvene srajce oblečenih kmetavzov z grobimi čevlji na nogah, pet budal, ki so z ognjenorde-čimi čeljustmi lajnali svoje latinske molitve, ki jih ni hotelo biti konec; včasi so se zagovorili, pa so napake izboljšali kakor slabi igralci, ki se niso naučili svojih vlog. Mlad zanikrnež, vsekakor iiz sosedstva, je pol ostro, z vreščečim glasom, ki se je razlegal kakor vrišč ptiča, ki mu zavijamo vrat. Polagoma se me je lotevala jeza, razkačilo me je in postal sem hud na ravnodušnost ob smrti tega velikega moža, ki so ga ljudje pokopavali na svoj običajen način brez najmanjšega vznemirjenja. Razsipali so nad njegovo krsto taiste krive note in taiste fraze, ki so jih uporabljali ob smrti kateregakoli osla. Ta mrzla cerkev, Pristanišče v Rouenu v kateri smo m!, M smo prišli s toplega solnca, občutili mrzličenje, je kazala nagoto in ravnodušnost, ki me je užalila. Ali je res, da smo pred Bogom vsi iz iste snovi, in se
  • «Hiiian»»>iiuiiiHiniiiuiui Jakob Lorber, „der Slavenriecher" Dne 22. julija 1800. se je rodil v slovenski vasi Kaniži pri Jarenini (v mariborskem sodnem okraju) Jakob Lorber, sin zborovodje potujoče godčevske družbe in lastnika dveh vinogradov. Leta 1809. ga je oče poslal v Jarenino v osnovno šolo, kjer se je deček učil tudi igranja na gosli, orgle in klavir. Leta 1817. je vstopil Jakob v učiteljski tečaj v Mariboru. Nekaj časa je potem učitelje val na kmetih, dokler se ni vrnil v Maribor, da bi študiral na gimnaziji. Hotel je postati duhovnik. D3 bi dovršil VI. raa-rerl, se je napotil v Gradec, kmalu pa je gimnazijo zapustil teir se lotil glaebe. Postal je učitelj glasbe, zlasti goslanja; hotel je doseči Paganinija. Zanimal se je pa tudi и astronomijo in želel globlje prodreti v skrivnosti narave. Rad je čital tudi spise o transçendencnih stvareh. Leta 1840. je dobil iz Trsta poziv za kapelnika, a ga je odklonil, ker ee je intenzivno bavil s teozotijo. Od 1. 1850. do 1868. je' pisal teozoPske knjige: »Das grosse Evangelium St. Johannis<-, 10 debelih zvezr kov. Kruh si je pa služil še nadalje e poukom glasbe. Leta 1857. je potoval оз raznih avstr. provincijah in se produciral kot vijolinist. L 1864. je umrl v Gradcu. Njegovi privrženci (>lorberijanck ali »novi teoziofiir) so ustanovili družbe v Trstu, Gradcu io drugod. Kakor Jan Kollâr, Davorin Trstenjak in Martin Žunkovič je tudi Lorber »Slavenriecher'. kakor jè nekdo imenoval vse tiste, ki razlagajo krajepisna (in druga) imena ter besede po vsej Evropi (a tudi v drugih delih zemlje!) iz slovenščine. Tako tolmači v svojih knjigah grške besede skorpfon (ščipavec) iz »skorjo pije on« = »Rinde LriiiU er«, sarkophagoe (такеууф a >žarkn važa« = »gliihender Deckel«, pyra-mis (piramida) iz »pira mi daj« = »gib mir Wetisheit«, o b e 1 i s k (o s) iz »on belo iska« = »der Reine sucht das Erhabene«, ich-n éumon (faraonska podgana) iz »ih nejma on« = »Gift bat er keiines«, s c h o 1 é (šola) iz »žeja vouln« = »ee diirstet de,n Menscben«, Aphrodite (Venera) iz » a vroditk = »Dummheit gebitrenc, Z eus iz »če očar = »der Vater will es«, i. dr. Kakor Marko Pohlin si je tudi Lorber izmišljal besede, kakor se vidi. Nadalje .je razlagal germanski ime W o d a n iz vodan = Wassermann, V e n u s iz ve nič = sie weiss nichts, farizej iz varili = Hiiter, lat. a p r i 1 i s (mesec) iz » A, odpri lic!« = Apis, offne das Geeicht, K a s t o r iz kaj je stor(u) = vas hat er getan. Pollux iz poluče meni = gib mir dais Licht, T h ê b a i (mesto v Egiptu) iz tepcai = Narrenhaus, sphinx iz ži-vinec, zodiak o s iz za dijace — fiir die Arbeiter, Pharaon iz varijon (od varo-' vati) = Hiiter, K a m s i n (veter v egipt. puščavi) iz »kam bežim« = woihin fliehe ich, (»■«»■■■■»■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■»■a À besi ni j a iz Habije sin — des Habi Sohn, Nubija = nova bija (od bivati) = neue VVolmetatte, M e m p h i s = ime ima više = hat den hochsten Namen, Karnak (v Egiptu) iz (ni)kar nag = verliullt (nicht naokt), Abusimbel (neka skala ob Nilu) iz »ja bu. sim, bil« = ich war, bin, werde sein«, 6 a n s k r t iz jaz sem skrit = ich bin verborgen«, Mars iz morje icat = er er-wârmt das Meer itd. — Pripomniti pa maram, da Lorber nikdar ne govori o slovenskem izvoru, ampak nazivlj-e navedene slov. beeede »urspraohlich« ali »alt-agyptisch«. Na 6tr. 624. III. zvezka (Dres-den 1873) je zapisal naš poštenjak tale stavek: »Za Nemce se. mora pripomniti, da sla se v stari hebrejščini (!) izraza za struno (Saite) in za stran (Seite) še bolj etrinjala kot pa v nemščini; struna se je namreč zvala (hebr.) stran(n)a, stran pa stran(a).« Lorber se je očivlclno zanašal, da njegovi čitatelji ne znajo hebrejski. To se že sme imenovati sleparstvo. ž J. Koštial. Osma šiba božja V drugi Mojzesovi knjigi čitamo izredno živahno pripovedovanje o deseterih šibah, s katerimi je Bog udaril Egipčane ter prisilil faraona, da je izpustil Izraelce. Osma šiba so bile kobilice. Sveto pismo pravi: Prinesel jih je veter od vzhoda in pokončale so vsa zelišča in travo do zadnje bilke. Letos so zopet obiskale Egipt. Prišle so prav tako od vzhoda. Pisec teh vrstic je imel priliko videti kobilčjo nadlogo v Južni Ameriki. Dobro se spominjam prvega srečanja s kobilicami. Popoldne smo jahali s poniji na sprehod. Zvečer smo se vrnili v Estancio. Nedaleč hiše sem opazil, da je dobil ves 'Metalec plamenov proti kobilicam travnik, ki je bil poprej pokrit z nizko ^ travo, nekakšno rjavo barvo. Ko sem * prijahal bliže, sem našel rešitev uganki. Okrog kopit naših konjičkov je skakljalo nekaj živega. Bile so kobilice. Ko smo si jih pobliže ogledali, smo videli, da niso bile okriljene kobilice, kajti kadar jim zrastejo krila, napredujejo mnogo hitreje. Skakajoč so se pomikale precej počasi naprej. Zlo kobilic je v tem, da zasledujejo neusmiljeno svojo smer in da ne prizanesejo nobeni travni bilki, nobenemu listu, ki ga srečajo na svoji poti. Ko smo poskakali s konj, smo morali stopiti nanje. Bila je ostudna slika, kajti zdelo se je, kakor bi stopali v umazane valove široke rjave reke, ki je dobila barvo po močni nevihti iz potokov in hudournikov. Sklenili smo, da bomo skušali očuvati pred kobilicami vsaj sadovnjake in vrtove s povrtnino. Obložili smo vrtove z va-lovano pločevino, ki je bila pripravljena za pokrivanje gospodarskih stavb. Kobilice so udarjale ob te ovire kakor pošastni morski valovi. Vsi, ki niso bili drugače zaposleni, so morali pomagati pri tej obrambi. Celo pouk so prekinili in naš domači učitelj je s svojimi učenci pobijal kobilice. Vsi smo imeli v rokah vreče ter smo hodili okrog pločevinastega plota. Pobijali smo kobilice in jih odganjali s pločevine. K sreči se je izkazalo, da se kobilice ne drže stalno v enem kraju. Odšle so dalje, čim so se nažrle. Nam pa so povzročile marsikakšno potno srago v vročem poldnevu subtropskega podnebja. Hujše pa je bilo nekaj mesecev pozneje, ko so se kobilice pojavile v mnogo večjih rojih. Tedaj smo bili v boju zoper nje mnogo slabotnejši kakor prvič. Zaradi gotovosti smo morali imeti zaprta okna in vrata, da niso prišle v hišo. Pred njimi ni bila varna nobena reč. Žrle so tudi zavese in zastore, če so prišle do njih. Še več. Med obedom je mahoma kdo začutil na svoji koži nekaj mrzlega — kobilico! Ostuden občutek! Kako naj jih preženemo? Izmislili smo si originalno obrambno sredstvo: trušč in hrup. Vzeli smo v roke velikanske posode za petrolej in začeli po njih neusmiljeno razbijati. Ta metoda se je obnesla toliko, da so se kobilice dvignile na polet dalje. Pozneje so prišli ljudje še na druge ideje in metode. Čim so javili, da se bližajo kobile ji roji, so izkopali jarke (če še niso kobilicam zrastla krila) in so vanje pognali ves roj. Ker je bilo kobi- lic na stotisoče in milijone, so se zaletele druga v drugo in so s svojo težo druga drugo zmečkale. Povrhu pa so jih polili še z jedkimi tekočinami, da so sigurno poginile. V tistih časih še niso poznali metalcev plamenov, katerih se letos poslužuje egiptska vlada. Menim pa, da se tudi s tem modernim sredstvom ne bo dalo dosti opraviti. Znano je namreč, da prihajajo kobilice z vetrom od vzhodne strani (v konkretnem primeru od Sueškega prekopa). Ni dvoma, da so živali tedaj že okriljene. In v tem stanju je boj proti njim izredno težak. Najboljše je, če se ugonobe, preden jim zrastejo krila. Takrat jih lahko uničimo v velikih množinah, in baš tukaj so na mestu metalci plamenov. Če pa se jih hočemo temeljito iznebiti, velja proti njim uporabiti ista sredstva kakor pri zatiranju komarjev. Treba bo poiskati njih gnezda in jih uničiti. A baš to je najtežje, ker zahteva mnogo časa, pa tudi znanja in temeljitih priprav. V Egiptu so doslej uničili 1500 ton kobilic in 200 ton jajčec — kar je neizmerno važnejše od prvega. Kako strašna je ta nadloga, priča tudi to, da je moral kralj Fuad uporabiti zakon o prisilnem delu. Tudi transjordanski emir je postavil na noge armado 75.000 mož, ki jim je edina naloga pobijati kobilice in zatirati zarod. Za nakup tehničnih obrambnih sredstev (v prvi vrsti metalcev plamenov) je določila egiptska vlada vsoto 15 milijonov Din. Gnezda kobilic so po naziranju strokovnjakov najštevilnejša v Mosulu in na Sinajskem polotoku. Njih prvotna domovina pa je ozemlje Evfrata in Tigrisa, odkoder ogražajo kulture v Palestini, Iraku, Transjordaniji tja do Nilskega rokava; pretijo pa tudi Sudanskemu ozemlju in Abesiniji. Siromašni arabski nomadi pa imajo kobilico zelo v čislih in je včasi njih glavna hrana. Poznavalci vzhodne Afrike pravijo, da se da iz rdeče kobilice pripraviti jako okusna jed... —ti— Ж Z., "dîpL pilot O vzrokih letalskih nesreč 2e večkrat sem čital: »V višini 2000 metrov se je nenadoma pokvaril motor in letalo je treščilo na zemljo. Pilot in toliko in toliko potnikov mrtvih itd.« Iz takih in sličnih poročil sklepajo nepoučeni, da je izredna sreča ali slučaj, če si ljudje rešijo življenje ako se ustavi motor. To mnenje pa je docela napačno. »Brzina je mati aviacije.« Letalo ima napram zraku vedno neko brzino. Br- ce aparat, da drsi po zračnih plasteh (kakor n. pr. smučar po snegu). Če motor odpove, nagne pilot letalo nekoliko na glavo, da obrani potrebno brzino. Letalo se spušča počasi proti zemlji v tako zvanem drsečem letu. Svojistvo letala, da se lahko pod nekim določenim kotom spušča proti zemlji, se imenuje možnost planiranja letala. Označi se s številkami od 1 do Prvič v zraku, toda učitelj spodaj zasleduje vsak gib letala in poučuje učenca brezžično zina in krila omogočata, da. se letalo drži v zraku. Krila letala so pod določenim kotom nagnjena v smeri poleta. Zaradi tega in zaradi hitrosti se pod krili zrak zgosti, nad kriii >pa se razredči. Ta dva pritiska držita letalo v zraku. Zanimivo je. da je depresija nad krili dvakrat večja od kompresije pod krili. Ce se z>godi, da zračni pritisk raztrga platno na krilih, tedaj ga najprvo raztrga na gornji strani. Brzino daje letalu motor, oziroma vijak ali propeler, ki, se zajeda v zrak in vleče letalo pri vzpenjanju v višino in pri horizontalnem letu. Pri spuščanju pa težnost vle- 12 in več. Bojna - napadalna letala slabo planirajo, športna in potniška morejo mnogo bolje. Pecimo. da pilotu v višini 1000 m nenadoma odpove motor. Ako ima letalo n. pr. možnost planiranja 6, bo s te višine lahlko letelo še 6 X 1000 = 6 km daleč. V okrožju s tem polmerom si mora izbrati pilot prostor za pristanek. Kadar piha veter, se ploskev za izbero pristanka premakne v smeri vetra. Cim više je letalo, tem dlje lahko leti brez motorja in zaradi tega je varnost leta v višini bolj odvisna od spretnosti vodnika kot od motorja. V spuščalne-m letu z ustavljenim motorjem je letalo prav tako okretno kakor drugače in z letali za umetno letenje se lall-ko izvajajo celo figure. Običajno se dogajajo letalske nesreče pri pristajanju izven aerodroma, zlasti, ako je slab teren in je motor odpovedal. Ko pride letalo v drsečem letu že blizu tal, se najbolje pokaže pilotova spretnost. Krmariti mora letalo tako, da pride iz višine v tangencialni smeri do izbranega prostora s čim manjšo brzino i.n v smeri proti vetru. Pristajanje je mogoče tudi z bočnim vetrom, zahteva pa večjo spretnost pilota. Nikoli pa se ne pristaja z vetrom za hrbtom. To velja tudi za vzletanje. Nesreče pri pristajanju lahko zakrivi pilot ali pa teren, vendar so pa redkokdaj' opasne. ker ima letalo ie še majhno brzlin» 20—100 kim na uro. Tudi morebitne salte ali lopingi na zemlji ter skoki. slični skokom kenguruja, ki se radi pripete učencu pilotu, navadno nimajo večiih posledic. Drugače je seveda z letalom. V splošnem se mora pilot pri pristajanju ozirati na dvoje: Prvič, da reši » aparat in potnike, ali da reši samo življenja. Poskušal bo seveda doseči prvo. a do drugega ga utegnejo prisiliti okol-ščine. Na primer: teren, na katerem mora pristati, je tako razjeden, da na-liku.ie strelskim jarkom ali je pa kratek — in morda je spredaj še gozd, voda ali h iše. Tedaj d j lot letalo »priiima« na zemljo na ta način, da kolesa s stojalom odbije, nakar obleži letalo na zemlji na trupu in krilih. Za ljudi to ni opasno, pač pa za letalo. Zelo redke a veliko bolj nevarne so nesreče med vzletom. Vzrok je lahko motor, če odpove na mafi višini in ni prostora za takojšnji pristanek. Lahko je pa kriv tudi pilot, ki je nenadoma izgubil smer ali se prehitro povzpel v višino in še celo v zavoju. To je težka figura, tako zvana »start viraža«, ki kaže predvsem drznost pilota in je žal pogubila že toliko mladih in starih izkušenih pilotov. Vzrok temu je, da letalo zaradi prehitrega vzpenjanja in zaradi zavoja izgubi brzino — zračni pritisk na krila pojenja, aparat zdrsne na krilo in na glavo ter jame s silno brzino, vrteč se okrog vzdolžne osi, padati proti zemlji. Pogoj za rešitev je zadostna višina, ki je odvisna od konstrukcije letala. Start viraža je zabeležka s !;r,v.\ ;..:; Г.!::::::: v zr;ù lov- stvu, vendar jo najpogosteje vidimo aa vojnih aerodromih. V večini letalskih nesreč pade odgovornost na pilota. Vendar pa pilot ne more biti kriv nesreče,- ako se mu motor ustavi v majhni višini, nad -pokrajino, ki je v megli, ali če zaide v zelo močne viharje. V teh primerih so življenja odvisna samo od sreče. Nesreče pa so neizbežne, če se v veliki višini motor vname, tako da ga z ognjegasno pripravo ni moči pogasiti, če se letalu odlomijo krila, ali če se mu v nemirnem ozračju pokvarijo krmila. Poudarjam, da so slednji primeri zaradi popolnosti tehnike sedaj že zelo redki in da je tudi tedaj še možnost rešiti si življenje s padalom. Potem beleži kronika zrakoplovstva tudi nesreče, ko je potnik ali celo pilot padel iz aparata, ker ni bil privezan. To .ie mogoče takrat, ko aparat pade v zraku v tako zvano zračno votlino ali v zračni tok, ki letalo •mahoma potegne navzdol, dočim ostane človek zaradi vztrajnosti v zraku, če ni privezan. So sicer strogi predpisi, da mora biti vsak potnik, oziroma izvidnik in pilot v aparatu privezan. Pa se dostikrat ta ali oni odveze zaradi komodnosti in lažjega okretanja. V vojni je zaradi tega našlo smrt že mnogo izvidnikov, ôe je v aparatu privezan, ga to ovira pri fotografiranju in opazovanju, za primer vojne pa v borbi. Smrtonosne so navadno tudi nesreče, aiko dvoje total trči v zraku. Še nekaj o motorju: Ti stroji so sedaj že zelo zanesljivi. Samo njih življenska doba je zelo kratka. Sto do štiri sto ur letanja zdirže, potem morajo v popravilo. Kako pa je po tako zvani generalni repa.raturi, vedo avtomobilisti sami najbolje. K sreči se motor nikoli ne ustavi mahoma in nepričakovano, marveč se že poprej izda . z nerednim taktom delovanja, s čimer pilota pravočasno opozori nase. Tako mu po navadi ostane še dovolj časa, da najde pripraven prostor za pristanek, ali nadaljuje horizontalni let ter morebiti podaljša drseči let. Tako mi je menda uspelo pokazati, da letalo, oziroma varnost vožnje v njem ni neposredno odvisna od motorja. marveč v glavnem od pilota in višjih sil in da je varnost življenja v zraku v najtes»ejši zvezi s spretnostjo vodnika. * Ali je Hamlet res živel? Iz zgodovinskih virov se da posneti, da treba pritrditi na to vprašanje. Zgodovinar Sakso G rama tik ue, ki je živel v XII. stal. in ga nazivajo »očeta danske zgodovine«:, trdi, da je bil Hamlet sin jutlandskega kralja z imeuom Horvendil in da mu Je bila mati kraljica Geruta. Brat kralja Horvendila — Femge — je umoril Hamletovega očeta, da bi si prisvojil kraljestvo in se poročil г Tije-govo vdovo. Zato je Hamlet hlinil blaznost in e to bloduomiselnoetjo pripravljal osveto. Kralj Fenge, ki je slutil turobne nakane svojega nečaka, ga je skušal razkrinkati in ga poslal na Angleško z namero, da bi ga dal usmrtiti. Zasledujoč svoje naonene, se je znal Hamlel prikupiti angleškemu kralju ter se naslednje leto vrnil na Dansko. Tam je s svojo roko pokončal očetovega morilca. Malo časa za tem, kar je bil proglašen kralja, je padei v bitki proti kralju Vigiletu. Pomlad v Luganu »ŽIVLJENJE IN SVET« stane celoletno 80 Din, polletno 40 Din, četrtletno 20 Din, mesečno 8 Din. — Posamezne številke stanejo v podrobni prodaji samo 2 Din. — Naroča se pri upravi, Ljubljana, Knaflj va ul. 5. Naročnina za inozemstvo: ITALIJA četrtletno 8 lir, polletno 16 lir, celoletno 30 lir FRANCIJA mesečno 4 franke. ČEŠKOSLOVAŠKA mesečno 6 kron. AVSTRIJA mesečno 1 šiling. AMERIKA in ostalo inozemstvo 1 in pol do» larja na leto. _ _ ___ _ UA-L, konzorcij Adoit Ribnikar. — Urejuje Ivan Podržaj. — Za »Nerodne tiskarno d, d* Ш tiskarn* ja Fran Jezeriek. — V*l y Ljubijani dona do Palerma. Ležali so kakor zavrženi kadaver psa. Slednjič so nekateri prijatelji odpeljali krsto ponoči na polotok St. Jean. Tam je obiskoval velikega mrtveca samo vihar, ki je prihajal k njemu kakor zvesta ljubica. Grmeči grom in tuleči veter sta mu igrala na strune prirode tiste melodije, ki jih je bil nekoč sam pričaral pred ušesa sto tiso-čev v Evropi. Od tam je prišel mrtvec v Genovo, v Marseille, na otok Sv. Honora pri Canne-su, poten) zopet v Genovo m konično v Parmo v vilo Gaiono. ki jo je bil Paganini nekoč kupil. Trinajst let pozneje so truplo velikega pokojnika izkopali: i. 1876. so ga ponoči ob svitu plamenic eskortirali iiz vile Gaione v Parmo. To pot se je \nse prebivalstvo udeležilo sprevoda. L. 1893. ie otvoril goslač Ondfiček. ki je bil želel videti mojstra, krsto. Telo so oblekli v nova oblačila, pod glavo so mu položili blazino. Tam smiva Nikolaj Paganini v marmorni krsti v cerkvi, ki jo podpira ose,m stebrov, svoj večni sen ... Prof. S. Bargellini Skromno razmišljanje brezposelnega Običajno smatrajo brezposelnost za socialno in gospodarsko vprašanje. Za prizadetega človeka pa je to vprašanje bolj primitivno — toda prav tako težko rešljivo — usodno nihanje med biti in ne biti. Toda ne glejmo stvari tako tragično: par tednov (ali mesecev) brezposelnosti je najboljša metoda zdravljenja. Človek preneh^ z nezdravim sedenjem in postane športni pešec. Seveda v zvezi s primerno dieto. Zajtrk odpade. Prvi koraki so usmerjeni proti omarici za pisma. Saj vendar ni izključeno, da ne bi kdo vrnil prepisov izpričeval. (Meni osebno se je to zgodilo samo enkrat, v resnici pa se zgodi često.) Potem pride osvežujoči jutranji sprehod v mesto. Približno eno uro, kakršno je pač vreme. Kaj nabito poln tramvaj, ko pa je časa dovolj! Prva postaja (pozimi): dobro zakurjena čitalnica z novimi dnevniki. Prav za prav bi bila zadeva kmalu rešena — zabeležiti oglase in iti na posel. Toda kot bivši F.vropec sem vsakokrat zapravil pol ure z uvodnimi članki in podlistki. Naravno, saj ni sile s časom! Potem na delo — sklicujoč se na oglas —, ponudbe, ustno ali pismeno. S tem bi bili dopoldanski posli končani. Normalen človek gre sedaj na kosilo. Mi držimo, kakor rečeno, dieto in si kupimo zato »opoldansko izdajo«. Sitane samo en dinar. In sedaj: pisati ponudbe in jih odpostati. Da bi človek dobil službo, mislit«? Tako misli pač vsak — т začetku Potem se pišejo ponudbe samo za olajSa-nje brezposelne vesti. Mimogrede: Sicer pa je prekleto težko napisati na vsak oglas pravo, prepričevalno ponudba Torej, ponudbe so napisane in frankira-ne. Znamke, da, to je strašen trošek, ki se dnevno ponavlja. In ker sila koia lomi, se mora proračun za pošto zmanjšati za par dinarjev. Sedaj je treba rešiti vprašanje, kaj s temi dinarji: večji ko« kruha ali cigarete? Cigarete seveda! Delopust. Konec. In sedaj domu: večerja in spanje. — Kaj pravi zdravilna zapoved? Mnogo gibanja, stroga dieta (ne preveč vitaminov). Takšna je približno fizična stran zdravljenja, ki jo smotrno izpopolnjuje primerna psihoterapija: preizkus vseh razpoložljivih nerazpoloženj in motenj. Treba, je preizkusiti njihove reakcijske sposobnosti. Na primer: Delo ni sramota. Toda, brezposelnost? Skoro bi človek verjel... Poslovni ljudje so vsaj stvarni. Kratko malo p.-ipomnijo, da je sedaj najneugodnejši trenutek za nameščenje. Konec. Drugače je z navadnimi smrtniki, ki naravnost molče. Njihov pogled pa je zgovoren: »Kako se upate biti brezposeln! In kako pridete k meni!« Tak človek ne najde besede. Njegove prestrašene oči ogledujejo nesrečnega prišleca. (Res, garderoba ni več »comme il faut«. Sreča, da vsaj peta ne vidi.) Končno omili pogled, se umiri in prične govoriti, Povodenj dobrih nasvetov — »ne izgubite poguma! Poiščite si kakršnokoli delo! Snaženje čevljev, prodajanje časnikov, to ni sramotno!« (Ljudje, ki govore tako, imajo snažilce čevljev in kolr porterje za »quantité négligeable«.) Po zakonu bi morali biti dobri nasveti prav teko kaznivi kakor smrtni udarci, kajti človek se jih ne more ubraniti. Moja, dieta, psihogimnastika ... To je naporno. Čudno: zbudiš se ko običajno zjutraj ob sedmih. (Zakaj neki vedno ob sedmih! Mračen atavizem bivšega pisarniškega človeka?) ■ Vstaneš in greš spet v posteljo. In zopet se prične novo intenzivno delo: neke vrste skrajno neduhovne vaje. Človek namreč m i s 1 i: Zakaj bi vstal? Zunaj dežuje. Čevlji so mokri še od včeraj in se morajo odpočiti. Jaz tudi! — Pri tem čuti prijetno toploto in slabo vest obenem. Posledica: malenkostna jeza z nedolžnimi stvarmi v bližini: »Po vseh kotih, povsod1 čipkarija! Neumnost. In kakšen prah!« — (Čim več je najemnine na dolgai, tem več je prahu!) Celo slike in knjige, zveste prijateljice iz davnih dni so zaznamovane. Najlepše in najdražje najbolj, ki naravnost izzivajo: »Kaj bi si danes lahko kupil zanje! Za to tu sijajen zajtrk!... Toda kaj! Ali ni idealno ležati v postelji s praznim želodcem? To lepo krulenje... človek postane dobre volje,,, in če bi moral skrbeti še za družino? Kaj bi me- L ral storiti? ... Najîbrz bi moral vstati —« In tako vstaneš. Napadi so premagani. Nikotin in kofein pomagata trenutno. Zelo uspešne pa so injekcije v bolnikovo denarnico. Radikalno sredstvo bi biLo redino (in plačano) delo. Toda ni zdravil. Ako se napadi često in hujše ponavljajo, je treba brezpogojno prekiniti zdravljenje, kajti si- cer je nevarnost morafriega izhoda. In to je mučno. Hočem biti pravičen. Saj so tudi prazniki. Človeku se nudi prilika in zasluži svojih dvajset dinarjev. O, to je kosilo! In če je celo trideset dinarjev! Greš in se okop-lješ, se daš ostriči pred kosilom.! Ln pripravljen si za bodočnost. ar Nagradna naloga za naše naročnike V Ameriki je pred vsakim večjim mestom velik kup popolnoma izrabljenih avtomobilov. ki jih lastniki kratko malo zavržejo, ker bi stroški za popravila znašali približno toliko, kolikor stane nov avtomobil. /t А-ЈЈИпЛ, àà s* Tak kup starih avtomobilov sta zagledala dva potepuha in si dobro ogledala posamezne avtomobile. Kmalu ,eta v svojo veliko radost ugotovila, da bi mogla sestaviti iz dveh polomljenih avtomobilov uporabno vozilo. Izbrala sta si dva, od katerih ee je moral eden po njunem mnenju za leteti v temi v zadnji del drugega. Prvi ja imel zato polomljen hladilnik, žaromet in sprednja kolesa. Drugi avtomobil'pa je bil spredaj pri motorju popolnoma v redu. Iznajdljiva potepuha sta po dolgem »strokovnem« delu sestavila iz obeh uporabno vozilo. Ker je bilo tudi bencina še dovolj, sta se lepo odpeljala. V bližnjem kraju sta imela majhen defekt. Prisotni redar jima je pomagal in slednjič je bilo z.>pet vse v redu. Zahvalila sta se redarju za njegovo prijaznost in se počasi odpeljala. Nenadno pa ju je redar poklical in ker se nista hotela takoj ustaviti, je stekel za avtomobilom, skočil nanj in velel obema, da morata ž njim na bližnjo sitražnieo. Kaj je dalo redarju povod za aretacijo? Razpisujemo tri nagrade po eno slovensko knjigo za pravilni odgovor. Rešitev nagradne naloge „Dober svet je drag" Uradnik je obvestil policijo telefonično. Da ga ne bi slišali vlomilci, se je zakopal v posteljo in telefoniral. — Za nagrado je bil izžreban Pavel Dernoik, brivec, Slov. Ja-vornik. Poštnina plačana v gotovini na Vsebina: Adolf K o e 1 s c h: Strasti v prirodi Rak proti jetiki Telefonski pogovor daljavo 23.000 km Ameriški partenon Narodna republika Tu va Največje tehniško delo dvajsetega stoletja Pohod na Kančindžiugo Vzajemna pomoč v prirodi H. Gerstner: Pisava sladkorno bolnega človeka Vatikan se modernizira Kako govorijo čebele Guy de Maupas-s a n t : Čuvajte se ljubezni! J. Bizjak: Zanimivosti iz kraljestva števil Obisk v zavodu »tretjega spola« Hrusti in njih matere Alkohol in njegovi Učinki Nekaj o jajcu Nekaj o jajcu Sveže kurje jajce telita približno 50 gr; od tega odpade 12% tež:; (6 gr) na lupino, 55% (28 gr) na beljak in 33% (17 gr) na rumenjak. V nasprotju s 50 gr težkim kurjim jajcem tehta gosje povprečno 150 gr, račje jajce 70 gr, pribino jajce 22 in pol gr, gale'oovo jajce pa 150 gr. V kurjem jajcu nahajamo C gr beljakovine, 5 in pol gr maščob in 36 gr vode; dalje še 0.3 gr ogljikovih hidratov in 0.1 gr kuhinjske soli. Maščoba je v rumenjaku. Rumenjak vsebuje tudi vse železo v jajcu. V 100 gr rumenjaka najdemo 0.024 gr železne soli (Fes Va), v enaki teži beljaka pa jed va eno šestino (0.004 gr). Rumenjak vsebuje približno eno četrtino do eno tretjino tiste množine krvi, ki jo nahajamo v enaki množini volovske krvi, nasprotno pa za 50% več železa kakor ga nahajamo v isti količini govejega mesa. Gorilna vrednost jajca je 75 kalorij. Od tega odpade 17 kalorij na beljak in 59 kalorij na rumenjak. Rumenjak je več nego trikrat redilnejši od beljaka. Fiziologija uči, da potrebuje odrasel čl o-' vek pri ležanju v postelji dnevno hrano od 1800 do 2000 kalorij. Če živi v sobi, se ta potreba zviša na 2100 do 2400 "kalorij, pri navadnem delu poskoči na 2400 do 3-100 kalorij. pri posebno težkem delu pa celo ua 4000 do 6000 kalorij. Ker vsebuje kurje jajce (po toplotnih enotah) 75 kalorij, bi moral človek, ki bi (teoretično) živel samo od jajec, použiti, da bi zadostil kaloričnim zahtevam od 1800 do 4000 kalorij dnevno, vsak dan 24 do 53 jajec. Toda nad 10 jajec ne prenese v 24 urab nihče in Se to le izjemoma. Če bi hoteli samo potrebi po beljakovinah zadostiti s porabo jajec (maščobe in ogljikove hidrate pa bi dala druga živila), bi morali po Voitu použiti 19 do 20 beljakov dnevno. Po neki drugi formuli pa bi zadostovalo že 7 jajec. Vse te številke pa so le teoretična igrač-kanja. Dejstvo je in ostane, da je kurje jajce zelo važno, dragoceno hranilo, bodisi da ga uživamo satnega ali da ga prldajamo hrani (močnatim jedem, salatam, mesnim jedem, omakam itd.) Približno eno in isto je tudi, v kakšni obliki jemo jajca. Jajce je dobro v vsaki obliki, surovo, mehko ali trdo kuhano. Če je trdo kuhano, moramo paziti samo na to, da ga dobro zmeljemo z zobmi, tako da prodre sok za prebavljanje od vseh strani do njegovih delcev. Tudi otroci lahko uživajo jajca brez skrbi, paziti je treba samo na to, da jih jedo zmerno. V drugem letu življenja, ko začno otrokom rasti z*>bje, so jim jajca kaj hvaležna hrana. Hranimo jih izprva samo z rumenjakom, ki ga razbijemo v mleko ali na juhi. Poeieje jih hranimo z mehko kuhanimi jajci. Če se otroci voljni uživati ja^Va brez dodatka soli, je to popolnoma v redu. Trenutno ]»a 'odgovarja smotrom medicine nenavaja-nje k potrebi po soli. Sol je v mnogih ozirih nepotrebna ali vsaj odvisna. Pri nekaterih otrocih povzroča uživanje jajec nekakšne izpuščaje. Kadar to opazimo, moramo jajčjo prehrano ustaviti in počakati nekaj časa, nemara leto dni. Dobro je, če se držimo načela, naj otroci ne použijejo več nego 1 ali 2 jajci dnevno. Pa tudi odrasli naj se z jajci preveč ne silijo, da se jim ne upre želodec. Igračkarski obrt Nemčija je imela dolgo, bi dejal, igrače v zakupu. Spočetka so bile to igračke iz lesa in kositra, katerih izdelovanje se je širilo iz Frankonije v Turingijo. S proizvodi svjjih šum, rudnikov in bližnjih nahajališč porce-lanovice so izdelovali lutke, posodo za čeče, hišice itd. Črni Les se je ravnal po njunem zgledu. Izdelovanje vojaških igrač: lesenih in lepenkastih v 17. st., svinčenih v 18. st. in punčk iz zmlete papirnina je prinesla Norimberku višek slave. Toda v 19. stol. se je razvila slična industrija na Francoskem v tolikšni meri. da je bilo treba računati z njo. Prvi napori so šli tod za tem, da bodi lutka členovita, vedno živejša, naravnejša. Nato so se spravili nad vojaka iz svinca, oziroma iz bele pločevine. Prva evropska tvornica proževine ali kavčuka je bila na Francoskem, dobavljala je žoge. Ko se je pojavila mehanična igrača, se je odprlo široko torišče za francosko iznajdljivost. Francoski isračkarii ki iih je bilo 1. 1820. le 40, a 1840. že 330. so prodali za 3,671.169 frankov (od tega 1.208.950 fr. za čeče). L. I878. je njih poslovni promet dosegel 18,155.500 frankov Po vesoljnih razstavah ie francoski igračkarski obrt že za seboj puščal nemškega, čigar izdelki so bili čestokrat grobo namazani in slabo negovani. Pred vojno je Nemčija tekmovala samo še z nižji ceno, ki je šla na rovaš trpežnosti in ličnosti. Med svetovnim potresom je njena proizvodnja povsem izginila s francoskega trga. Ob industrijskem razmahu, ki ga je rodila borba, so se stare igračarne povečale in druge nove nastale. Nova kovina: alumi-nii; gnetne in obrazilne tvarlne: celuloid, galalit i. dr. so se pridružile prejšnjim eiro-vinarn za izdelovanje igrač. L. 1917. so našteli ч50 tovarnarjev. Po skromni cenitvi znaša število delavcev in delavk 50.000: drobninarji. topilci, mehaniki šivilje, pleskarji, porcelana rji, elektriki. urarji. lepenkarji sodelujejo dandanes ob igračkarskem obrtu ter žive od njesa. Malo-kateri obrt je tolikanj zamotan bodisi gle