PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE * Ui«dniški in uprsvniškl prodori: MST South Lavmdalo Ai«. Offioo of Publioatlon: MST South Lawndals Ava Telephone, ItodmD 4904 LETO^TEAa XXXVL Cena lista Je $6.00 nattar Jvmmtj li. IM, at «M ~ th« Act of CoMCMe of 2; CHICAGO 23. ILL.. PONEDELJEK U. SEPT. (SEPT. U). 1944 SubacrlpUon H-00 Yearlj ŠTEV.-NUMBER 177 Ameriške oklopne in pehotne kolone invadirale luksemburško ozemlje! Acccptance for malling at apecial rate of poatags grovgod^ioeipjecUo^ 1, 191T, authorlzed on ^une4^19ld. Oddelki prve armade zabili zagozde v nemške bojne črte ob dostopih Siegf riedove linije in zasedli Liege, belgijsko trdnjavsko mesto. Britske in holandske čete prodirajo proti Pru-siji. Zavezniške sile potisnile v past nemško armado na Balkanu.—Maršal Tito naznanil združitev med partizani in zavezniškimi četami.—Bombni napad na japonske tovarne v Mandžuriji LONDON. U. aept.—-Oklopne nik nemške sile, ki drži to Črto, in pehotne kolone prve ameriške je feldmaršal Albert Kesselring. armade, katere poveljnik Je go- Izgleda, da se je Kesselring neral Courtner H. Hodgee. « odločil držati to črto za vsako prodrle 35 milj daleč ln prekJjT ceno. On ve, da se bodo zavez-cile luksemburško mejo v /veh niške armade po prebitju te črte krajih Nepotrjeno poroaio a razlile po italijanskih ravninah, fronte pravL da so okupirale zato je koncentriral vso razpo-alavno mesto luksemburško vol- Jj*ljivo silo za odbijanje napa- ji i dov. vodine. I Levo krilo ameriške armade Je' 9; sePf- - Zavezniške zasedlo Llmbourg. bdflUAo^ ^ 80 . ^dirale Jugoslavijo m -» _ pred enim tednom, se glasi u-.to, csem mi stran od mmške ^^ q ■ so u- mejeinll mllj Juš^sap^ood ^ ^ Jadransk morja Aachena. Topniške fe*"***"' na 2apadu s kooperacijo osvobo-bardirajo Blldchen. nemško ob- mejno mesto V bllšlni Aachena. Limbourg lešl 45 milj Južnozapadno od Kolina, velikega nemškega industrijskega središča. Tretja ameriška armada Je ustanovila nova mostišča na reki Moselle ln odbila nemške napade na svoje potldje./ Topniški dvoboj divja na fronti pri Dor-notu. MOSKVA. U. sept.—Rusija Je naznanila konec vojne s Bolgarijo in okupacijo Burgaea. bolgarskega pristaniščnega mesta ob Črnem morju. Sovjetake kolone so prodrle če« sto milj daleč in se prlbllšale turški meji. Prve so oddaljene le nekaj milj od meje. Uradni komunike pravi, da Je Bolgarija pretrgali odnošaje s Nemčijo in apelirala na Rualjo za sklenitev premirja. Zavezniški atan v Franciji. 9. sept. — Prva ameriška armada, katere poveljnik je general Cqurtney H. Hodges, je zabila zagozdi v nemške bojne črte ob dostopih do Siegf riedove trd-njavske linije m okupirala Liege. belgijsko trdnjavsko mesto. Tretja ameriška armada pod poveljstvom generala Pattona je ustanovila nadaljnja mostišča na reki Moselle, zadnji vodni oviri pred Saarsko kotlino, ter uničila nemško oboroženo silo čez 8000 vojakov, ki so skušali priti v njeno ozadje med Met-zem in Verdunom. Britske in holandske čete so prekoračile Albertov kanal in tsčele prodirati proti pruski meji Prve čete so oddaljene le kaj milj od Prusije. Dve bel-gtjaiu luki so okupirale kanadske čete. To Sta Ostend in Nieu-P"tt Nemške čete so se umaknile i/. Ostenda, ko je poveljstvo spoznalo, da ga ne bodo držati. Kanadske čete so obkrožile Dunkirk, francosko pristaniščno ft"sto ob Hokavskem prelivu, poljske pa so prekoračile reko Ni.eldr na vzhodni strani Dun kir ka. ^•'ima ameriška armada > Ju/m Krandji je okupirala Be jar,cot, v prodiranju proti Bel-kjer se odpira pot v juž ' "1 1'orenja. Pričakuje se. " IU lfort kmalu v rokah te armad« -naeijjh kontrolirana radio-»" 1 3 New Delhi, Indija. 9 sept -Robert Clark, član ameriške di-j plometične misije v Indiji, se Je ubil, ko je s svojim motorciklom t«-«*čtl v avtobus Clark Je pri-(šel v Indijo pred šestimi ledni. organizacija nadaljevala kampa-njo za revizijo m« /dne formule malega jekla. "Da ae zagotovi prosperiteta v povojni dobi, se b" sedem milijonov članov unij ADF odločno so. je rekel Gremt ^l^re-l teriala, dovršena U, trebe izd*-lov a ti civilne potn bščlne v naj-, <*• večjem Obsegu v .meriškl «go- J™ tivljenju^___ dovinl. Nerodni e * povabilom, naj Ukoj odpotuje revizija mezdne formule, kl tvo- p Francijo General Giraud ae ri strop nad plačami, potrebna nahaja v Oranu. Pariz, 9 aept ('tiar les de Gaulle, predsednik narodnega odbora, Je nealovil poslanico generalu Giraudu, bivšemu poveljniku frencoake oborožene aile v aeveml Afriki, nemška 0b0r0 žena sila na balkanu v pasti ( , -— Člani grške vlade se pri-pravi ja jo za odhod v Atene FINSKA DELEGACIJA V MOSKVI London. 9. sept. — Hitlerjeva trdnjava v južnovzhodni Evropi se polagoma ruši. Bolgarija e v zadnjem momentu pretrgala odnošaje z Nemčijo, Poroči a krožijo, da je tudi napoveda a vojno Nemčiji, kar pomehl, da je dejanako v vojni tudi t zavezniki, ker premirje • slednjimi še ni sklenjeno. Izmed bslkanskih držav Je Hitlerju ostala samo Ogrika, toda nlena usoda je zapečatena. Ogrska vlada je pod popolno kontrolo nacljev. Nemška oborožena lila n« Balkanu je v pasti ln morala ae bo podati. Poročilo ts Kaira, Egipt, pravi, da je šeat nemških divizij v Grčiji že v zavezniški vreči. Člani grške ubešne vlade v Kairu se pripravljajo u odhod v Atene v veri, da je osvoboditev Grčije blizu. Vest lz Ankare, TurAija, pravi, da se ruski poslanik v Egiptu, ki je bU pozvan v Moskvo na posvetovsnje, vrača v Kairo, kjer se nahajsjo člani bolgarske delegacije, da dobe od savesnl-kov pogoje premirja. Stockholm. I vedska, 9. sapi — Člatu finska delegacije, katere Je predsednik Carl OusUv Mannerheim Izbral ln Jih poaial v Moskvo, so najvišji vojaški in politični voditelji Načelnik delegacije je premier A. J. Hack-zell, Poleg veščakov ie član delegacije general Kari R. Walden. Finsks delegacija je dobila popolno oblast glede pogajanj s ruskimi vodlUljl, Eden ismed vzrokov, ds so se prejšnji ras-govorl Izjalovili, je bU, ker finske delegscije nlao mogle direktno govoriti v Imenu vlade. Ko jo Finska pretrgala odnošaje z Nemčijo, ji je dvedsks zagotovila pomoč v obliki šiU ln drugih potrebščin. Poljska u bežna vlada razburjena Seja poljskega narodnega sveta v Lublinu Unija ADF zmagala pri volitvah Chlcago, 9. aept. — Pekaraka unija, včlanjena v Ameriški delavski federaciji, je zmagala pri j volitvah med tlela vel, ki ao upo-lent v pekarnah National Bis-cult Co. DoblU je večino glasov In s Um postala predatavnl-ca vaeh delavcev pri kolektivnih pogajanjih a kompanijo, Evakuacija nemških čet iz danskih pokrajin Stockholm, ivedak*, 9 aept - Danaka čaaniška agent ura poroča, da je nemško poveljatvo odredilo evakuc^Jo vojakov lz danskih pokrajin na aevernl strani črU med Kebjaergom in Koldingom Mnenje prevladuje, da Je U uvod v splošno eva-| kuactjo London. 9, aept. — Poljska u-bežna vlada v Londonu zaskrbljeno opazuje delovanje poljskega narodnega sveU, kl je bil ustanovljen v Rusiji, Člani toga sveta se bodo aesUll na Izredni seji v Lublinu, poljskem mestu, kl ao ga oavobodlle sovjetake čeU. Znano je, da ae člani poljske ubežne vlade kavaajo med seboj, Kazvija ae krlsa, kl obeU preokret. Radio Moskva je nsznanil, da je namen aeatanka v Lublinu revizija atatuaa aveta tn določitev pozicije predsednika. Na podlagi poljake ustave, sprejeU I. 1921, prevzame načelnik per-lamenta posle predsednika poljske republike. člani poljake vlade v Londonu alutijo, da bo posidjo predsednika dobil Bolealav Oaupke-I Morawaki, načelnik poljskega ! narodnega sveU. V tem sluča-j ju bo on lahko imenoval novo poljsko adminletracifo, katero, bodo tvorili aovjetom naklonje-(ni elementi. Gotovo je, da bi Uk razvoj povzročil resno aitueeijo. Ovirat bi napore Velike Britanije in Amerike za dosego sporazuma med poljako u bežno vlado In poljskim rtkrodnim svetom. r PROSVETA THE ENLIGHTEMMEJfT GLASILO IM LASTNINA SLOVENSKI NARODNE PODPOR« Organ ot _____ Naročnina sa Zdruione drteve (lava« Cbioapa) ta oa late. »3.00 »a pol lata. fl.50 sa ~C Chicago) a* Janade HM par yaar. Chicago aad Cook Coua*r 91M p« fM*. orei#n cenntriee SSJ» por T*«- ____ Cono 0«l**0T po dofororu^-IUMpirt dopUo* te nanarocomn jlankov to no vračajo. Rokopisi literarno vsebine (črtico, ari«., potmi Itd) so vrnajo pošiljatelju la v HuUfu. H la priMU ^uAlnlno. _ a Adver tisln« rate« o« »tjraomoal, Maamcrlpt« of uoaollcitod article -IU nol ^J^^^TTa otekla v znamenju sloge. Ce bo ta slogs is- Etbln Krtstsn, Mirto Kuhel, srb- ftoda danes sem hvaležna Bogu,| ski pop rev. Strahisija Malotič in da ao rešeni tega trpljenja in pre-Loo Kr»ycki. Najatvarnejši go-' ganjanja. vornlk je bil seveda Kristan, do- j Sprejmite vsi sorodniki naj- ] Čim je Krzycki v splošnem le agi- prisrčne j ie pozdrave, posebno pa tirol za ponovno izvolitev pred- ti in tvoja družina. Poljubljam V zadnjem članku smo rekli, da si bo moralo ameriško delovno ^ in konstruktivna, bo poka-ljudstvo zgraditi novo politično gibanje in osvojiti program dale- ula bodo*nostf kajti kot je pred-kosežnih gospodarskih reform, ako se bo hotelo rešiti še večje gednik KrlgUn povdarjal, da slo-brezposelnosti in še večje krize kot je šlo skozi oboje v desetletju ga §ama ne pomeni ničf & ni pred to vojno. U če v dogledni bodočnosti, v prihodnjih petih, programa ^ gmernic, ki odgo- desetlh letih zgradi novo politično gibanje, ki bo preusmerilo deželo ns popolnoma novo pot demokratičnega socializma in zadružništva, se bo moglo rešiti fašizmu, blaznemu nadonalizmu, imperializmu, rasnemu bigotstvu ln—novi, še veliko bolj barbarski in dragi svetovni vojni. Sigurno je tudi to, ako se Amerika poda še v par totalnih svetovnih vojn, bo tudi svoje naravno bogastvo, predvsem olje, železno ln bakreno rudo, kakor tudi še marsikaj drugega popolnoma izčrpala. To bi pomenilo njeno sigurno Industrijsko propadanje, iz katerega bi se skušala rešiti z imperializmom; U bi jo prlvedel v nove oborožene konflikte, ti konflikti pa zopet še v večje gospo-darsko propadanje in splošno revščino domačega ljudstva. To je neizbežna smer kapitalizma. Zakaj je potrebno novo politično gibanje ljudskih mas? Enostavno zato, ker mora dežela kreniti na novo pot, ako hoče rešiti svoj največji problem, problem velike masne brezposelnosti. No-bens izmed stsrih strank ne bo tega storils, ker sta obe prllimani na preteklost, obe glasnici kapitalizma, danes monopolističnega kapitalizma. Zato sta se v svojih platformah tudi obe stranki skrbno ognili temu največjemu problemu ln ga enostavno ignorirali. . Obe plstforml sicer govorita tn obljubujeta "popolno uposle-nost," tods v okviru—"svobodnega podjetništva." Kakšne možnosti ima ta recept, smo si Jih že ogledali. Obe strsnki v kongresu zasledujeta tudi slično gospodarsko politiko. Razlika je le v tem, da se kosata v reakcionarnosti, in pa dejstvo, da desno krilo te rcskcijc tvorijo republikand in demokratski burbond lz južnih in drugih držav. V današnjih razmerah vodita obe kapitalistični strsnki deželo v sigurno propast. Potrebno, zgodovinsko potrebno je torej novo mssno politično gibsnje, ki ne bo prilimano na preteklost ali vdlnjano kapitalizmu, marveč posvečeno gospodarskim Interesom delovnega ljudstva. To gibanje, do katerega mora priti v bližnji bodočnosti, ako se ameriško ljudstvo hoče rešiti sigurnegs pekla, še večjega od sploš-nega gospodarskega poloma ob nastopu zadnjega desetletja—novo gibanje mora Imeti uprte oči v bodočnost dežele, ne v preteklost. Preteklost mors le služiti kot šola, lz katere se nsj človek uči. In novo politično gibsnje bo le tedsj dobilo zaslombo med ma-sami, če bo imelo dovolj dalekosežen pa realističen program, ki bo ljudstvu nudil splošno blagostanje, predvsem pa prilike do dela in poštenega zaslužka, kakor tudi upanje na lepšo bodočnost. Svojo dinamičnost bo moralo iskat' v poštenosti, Idesllsmu, humanitarnosti in demokratični usmerjenosti. Realistično pa bo moralo biti toliko, da bo znalo graditi politično organlsacljo po preizkušenih metodah v vseh volilnih okrožjih—4iekaj, kar ae na primer ameriški socialisti na splošno niso naučili ln zato njih gibanje tudi le životari, dasi s«f ideje socializma pridno širijo med napredno mislečimi ljudmi. Do novega političnega gibanja bi bilo mogoče že prišlo, da nI pred dvanajstimi leti prišel na uozornlco "new deal," ki je pritegnil na svojo stran vse progresivne elemente ln tudi večino socialistično mislečih ljudi—4Judi, ki priznavajo, da so sodsllstlčne ideje zdrsve in socialistični piogram dober, toda ao se oklenili "new deala" in Rooaevelta, čeprav ga je v praksi pokopsl že prod petimi, šestimi leti, oficiclno pa lani. Izbrali so si Mesija ln še danes verno korakajo za nJim, čeprav Je zopet odprl tempelj "menjalcem denarji," delavstvo pa vleče za nos kot bi ga no mogol \leči noben reakcionar. "New deal," ki je dal deželi nekaj potrebnih socialnih reform lo jo potegnil Iz splošnega brezupja, v katerega je ljudstvo pahnil Hoovrrjev burbonizem, da Je Izgubilo vero vase ln v bodočnost, se je izkazal prav tako iluzorlčno kot se Je ns primer "Coolldgeva piosperitets" v desetletju po prvi svetovni vojni. Takrat ao pro-povcdniki "svobodnega podjetništva" s zanoaom govorili, da je ameriški kapitalizem rešil ne rimo problem produkcije, marveč tudi problem distribucije. Ergo velike ameriške proaporitete a "pečeno kokošjo na slehernem krožniku tn s dvema karatna v vsaki garaži . . ." Iz Evrope so prihajali učeni pa pctlčnl ljudje, da so ai ogledovali ta čudež ameriškega kapitalizma. Ampak vsa ta zgradba, ki jc bila zgrajena ua pesku, se je s borznim krahom leta sesula v prah. Enako je danea tudi z "new d-alom." Deželi—in kapitalizmu— jc bit zelo dober zdravnik, ko j' ie z vbrizgi adrenalina rešil Hv-Ijenje in jo spravil z bolniške po .tel je. Toda ozdravil je nI, ker nt leiil njenega največjega problemu: velike masne brezposelnosti. Zatesno je ta problem rešila šale totalna svetovns vojna. Ampak deželi po tej vojni preti še veliko hujša goapodarsks bolezen kot je trpela na nji pred vojno. Gotovo je to, ds je iz bolezni ne bo rešil noben "nevv dral" Roose vcltove vrste Potreben Jt bo nov zdravnik s veliko bolj učinkovitimi zdravih kot so bila zdravila iz humanitarno torbe dr. Franklina Delano Koneevelta. žentalncga In zelo spretnega politika, ki m zna prilagoditi razmeram In najrazličnejšim političnim vetrovom Danes piha v defell reakcionaren val in F. D. R. so mu nO opita, ker par ve. da bi ne Imel obstanka v Beli hiši. če bi ae mu postavil po robu. Ampak nesreča je v tem. da on navtdesno še vedno predstavlja nekaj, kar več ne obstoji. Reakdja mo aovoda še vedno očita "new deal" da lahko s tem hlufa odraale otroka. £a ozdravitev dežele po tet vojni bo potreben nov zdravnik i novimi zdravili. In ta zdravnik mdre in mora biti le novo masno politično gibsnje. ki se ne bo naslanjalo na kakšnega Maatja, marveč bo zgrajeno okrog programa za dalekoaelne goapodarske reforme in bo ahmelo na teftn)ah. potrebah ln zahtevah delovne^ ljudstva (Dalje prihodnjič) varjajo duhu časa Na konvenciji je bilo zastopanih 84 delegatov, 10 glavnih odbornikov in 19 članov širšega odbora. Časopisi so bili dobro zastopani. Navzoči so bili sledeči uredniki: Anton Garden—Prosveta, Frank Zaitz—Proletarec, Vatro G rili—Enakopravnost, Albina Novak—Zarja. Ivan Zupan —glasilo KSKJ, Anton Šabec— Glas SDZ, Anton Terbovec—Nova doba. Konvenciji jo predsedoval Joseph Zavertnik lz Nevv Yorka. Prvi dan konvencije je bil posvečen v glavnem poročilom odbornikov in SANSovim pravilom. Najzanimivejše je bilo poročilo predsednika Kristana in tajnika Kuhla. Kristan je v po-drobnostlh očrtal ogromno delo, ki ga je Izvršil v korist SANSa. dočim nam je podal Kuhel sliko notranje uprave organizacije. Drugi dan se je razmotrivalo o pomožni akciji za Slovenijo, ki bo prihodnja najvažnejša naloga ameriških Slovencev. V tem ozi-ru jo precej obširno govoril Louis Adamič. Glede te akcije ae jo z žalostjo poudarjalo, da smo bili do sedsj mi SloVencl eni izmed nsjzsdnejših narodov v Ameriki vzlic temu, da je Slovenija poleg Poljake ln Rusije najbolj opust&ena dežela po ao-vražnlku. Če primerjamo, da so amariški Rusi zbrali že 16 milijo-nov dolarjev poleg obleke in drugih potrebščin za svojo domovino, tedaj se mi Slovend lahko sramujemo, da smo do sedsj s ogromnimi nspori nabrali borih 76 tisočakov. Zato se bo v ts namen v kratkem odprla obširna kampanja, da {»opravimo, kar smo do sedaj zamudili. Potreba ja nujna. Adamič je poudarjal, dt se naši ljudje v stari domovini nahsjajo v silni bedi, da nimajo oblake, da so jim Nemci pohvali skoro vso živino, poljske pridelke ln orodje. Bodimo torej pripravljeni, da bomo globoko posegli v žep ln poiskali obleko ln čavlje v podstrešju, da jo pošljemo tem mučenlkom. Adamič Ja tudi prečital osebno pismo maršala Tita ln njegovega mini- stra dr. Smodlake, ki pozdravljata SANSovo konvencijo in ji žalita najboljši uspeh v njenem naporu, da joomaga zgraditi resnično svobodno in demokratično federativno Jugoslavijo. Dalje so se sprejele važne resolucije v smislu bodočih SAN-Sovih smernic, ki pa v splošnem temeljijo na sprejetih resolucijah prvega kongresa. Glede primorskega vprašanja nas Ja Adamič zagotovil, da je 96 odstotkov rešenega v naš prid. Seveda je treba biti šqjvadno na straH, da nas zviti .italijanski diplomatje ne prekanijo. Na dnevni red konvencije so prišle še razne druge zadeve manjšega pomena. Kot ie že običaj, po bili nekateri delegatje stvarni in kratki v svojih govorih, toda nekateri so prakticirali avoje govorniške zmožnosti, aH po domače: mlatili slamo! To mlatenje,bi ae lahko preprečilo, če bi bil predsednik malo manj "toleranten"* in popustljiv. Volitve novih odborov so bile silno živahne, kar je znak, da SANSov ugled raste z vsakim dnem in da so njegove smernice pravilne. V novem izvršnem odboru so zastopane vse naše važne organlzadje. Pri volitvah je bilo značilno to, da je napredni element volil tudi za katoličane in psevdo-naj»rodnjake, dočim so se oni strogo izogibali naprednih kandidatov, kar se je zlasti izrazito pokazalo v primeru zmožnega ln agresivnega člana izvršnega odbora Franka Zaitza. Širši odbor se je zmanjšal iz 40 na 20 članov* kar je člato pravilno, ker je bila polovica izmed njih tako in tako pasivnih. Ta odbor ni bil izvoljen, temveč imenovan, kar nikakor ne diši po demokraciji. Pomanjkanje časa je bil prazen izgovor. Nomina-cijski odbor ja imel lahko najboljše namena/toda na žalost no pozna razmer v naselbinah in po-iledica tega je, da so se takoj slišale pritožbe iz nekaj naselbin, ker so bili imenovani neaktivni člani v odbor, a aktivne se je prezrlo. Ta odbor je važen zato, ker je od njega bolj odvisen finančni in članski napredek SANSa kot pa od izvršnega odbora samega. V splošnem je Imela ta konvencija mnogo bolj demokratični značaj kot pa Slovenski narodni kongres. Načelne opozicije ni bilo; vsaj javno se ni pokazala, kar se jo pa sklepalo na raznih sestankih,, bo pa ostalo več ali manj tajno. Tudi brez molitve in duhovnikov smo to pot izhajali in zdi se mi, da je baš to dejstvo odgovorno za lej>-šo slogo tn konstruktivnejše delo te konvencije. Bels vrana med duhovniki je rev. Matija Kebe iz Pittaburgha, ki je kot član bivšega širšega odbora nagovoril konvencijo. Mož je liberalnih nazorov in širokega sres. V zvezi s konvencijo se je v soboto 2. sept. vršil tudi shod v Slov. delsvskem domu na Wa-terloo rd. Shod je bil zalo dobro obiskan in tudi kolekta se je Iz-borno obnesla. Govorniki so bili: sednika Roosevelta. Krzyckl je spreten govornik in ga človek rad posluša, četudi se ne strinja z njim v vseh izvajanjih. Delegatje te konvencija so se razšli v zavesti, da so zopet izvršili veliko delo v korist naših mučeniških bratov v Sloveniji*V veliko zadoščenje jim jo dejstvo, da SANS deluje za isto cilje ln namene kot osvobodilna fronta v stari domovini in, da ao ae vsi napadi na SANS od strani reakcije razblinili v nič. Danes je SANS močnejši in vplivnejši kot kdaj poprej. Njegovo delo in napori bodo zapisani z zlatimi črkami v zgodovini moderne in napredne Jugoslavije. Frank Česen. te v duhu tvoja ljubeča Ančka. PRISPEVKI ZA SANS Clevaiand, O^—V mesecu av-^ ustu so sledeči prispevali tukajšnji podružnici štev. 48 SANSu: Mike Gole, $5, Luka Slej ko $5, Paul Česnik, Painsville, O., $3, društvo št. 71 ABZ $2, Frank Vrček, Maple Helghts, O., $2, družina Rome, $6, društvo V boj št. 53 SNPJ $25 za članarino za mesec julij in avgust. Slovenski mladeniči, ki se nahajajo kot ujetniki v taborišču La Came, kakor je bilo v javnosti že poročano, pa so prispevali $82. Njih imena so: Branko Ma-ruftč, Franc Raainovič, Vinko Kalčič, Drago Čotar, Zoro Krše-van, Marijan Rakar, Stanko Li-pušček, Anton Brajkovlč in Ma-rio Floretti. Ponovno se zahva ljujem terp ppžrtvovalnim fan- tom- .,jrobooq \ r , f Nadalje so prispevali: Družina Bolek $5, Joseph Mask) $2, Matt Petrovicb $10, društvo št. 312 SNPJ $3, mrs. J. Česnik $1, družina Gorjanc (Huntmere ave.) $2.50, Slovenska zadružna zveza $30, društvo št 450 SNPJ $2.50, Matt Klemen $1, Anton Čeme $1, Frank Tegel $1, mrs. Kalin $2, Maks Kočevar $5. (Te prispevke je Izročil A. Božič, zidar.) Torej, v mesecu avgustu sem prejel za podružnico st. 48 $195. Ob priliki konvencije SANSa so na shodu, ki se jo vršil 2. septembra v Delavskem domu na Waterloo rd., darovali sledeči: Frank Pucel mi je izročil po zaključku shoda $50. Frank je že enkrat poprej daroval $25. To je zelo velikodušen dar za naše bra to in sestre v stari domovini. Frank Pucel je dobro poznan v Clevelandu, kajti pred časoih je bil zelo aktiven pri raznih društvih, sedaj pa živi izven Clevelanda na mali farmi. Naj še omenim, da je on izgubil v vojni edi nega sina. Vsa čast in priznanje Pucljevi družini! Rudolph Lisch in njegova žena sta na shodu prispevala $25. Rudolph je zelo poznan v Clevelandu in je tudi glavni odbornik SNPJ. Kapetan Friderick Česnik pa je prispeval $20. On je sin poznane Česnikove družine, ka tera že dalj časa živi na farmi blizu Painsvilla, O. Kapetan Česnik je prispeval za JPO-SS že poprej lepe vsote. Njemu gre tudi vsa čast, kajti on je bil rojen v Ameriki, navzlic temu pa ima velikodušno srce za staro domovino.. Da bi imeli med seboj več njemu enakih! Nadalje so darovali na shodu po $10: Frances Kristan, Grand Haven, Mich., Frank Černe, družina Ludvik Ogrinc. Naj omenim, da mrs. Ogrinc tudi izhaja iz Česnikove družine. Po S5 so darovalit Fred Vider, Chicago, 111., Joseph Stefančič (E. 172 st.), Frank Žnidaršič (E. 170. st.), Louis Furlan, Kevvanee, Wis., Pavla Klic, Frank Ludwig (E. 236 st.), Frank in Agnes Straus (Trafalgar), mrs. A. Kalin. (Slednji jO članica pri naši podružnici in prispeva mesečno za Sans.) Nadalje so prispevali po $5: Charles Ribar (E. 158 st.), družina Cergol (Cergolovi so v sorodu z omenjenimi Česniki) in družina Frank Tolar. (Mrs. Tolar je sestra kapetana Česnika). Čast tej zavedni družini! Nadalje so prispevali po $5: Frank in Mary Bučar,, Joseph Korsič, Detrolt, Mich., John Strancar, Ka-therine Kraintz, Detrolt, Mich., družina Sušnlk (Cherokee ave), družina FVank Nagel, Detrolt, Mich. (izročala K. Kraintz), Leopold Kushlan, Ančka Traven, New York, Frank Gosar, Roc< Springs, Wyo.f Elica Zupan, Berwin, IIL, ki je hčerka Katke in Jakoba Zupana, in družina Konestabo. Po $3 ao prispevali aladačit Jo-seph Hrvatin. Anton Mihelčič, družina VVilliam Gorše. Kriat S t okel. Katka in Jakob Zupančič, Berwvn, 111., Frank Glažar. J. Sanjn <&ajn>. Po SSt Anton Petrič. Joseph Frančeškln. Anton Dolinar, Ja-I cob Svigel. Johrf Lokar Sr., 4. Triompk. , P.rl.u "" m. iTJTIt V« -" " - - PO*o4u ml«. M* svojem starem očetu. (Dalje prihodnjič.) Sem in tja po Idriji in okoli nje Skupina ameriških letalcev v Italiji Ima sa svojega aVeetega to* varila velikega pea. ki ana tudi "pati." 9 Vpliv poljske ustave na sedanji položaj Napisal Herbert Seligmann Jugoslavija bo iahtevala odškodnino od Bolgarska London, 29. avg. (ONA).—Dobro poučeni poznavalci balkanskih razmer trdijo, da bo zahtevala Jugoslavija poravnavo vse prizadete škode, katere so krive bolgarske okupacijske čete. Poleg tega bo zahtevala tudi kaznovanje vseh onih članov zased-benih čet, ki so se obnešali nezakonito. Jugoslovanski ministrski predsednik dr. Ivan Subelič bo naznanil stali«* Jugoslavije glede ureditve razrper z Bolgarijo angleškemu zunanjemu ministru Anthony Edenu, a katerim ae namerava sestati v kratkem. Pravijo, da bo dr. fiubaAlč izjavil, da bo Jugoslavija šele po poravnavi odškodnine in drugih zahtev obnovila svoje staro prijateljsko rszmerje z bolgarsko državo, s katero utegne morda cfclo stopiti v zvezo radi ustanovitve skupne federativne organizacije balkanskih narodov. Mogoče ps je, ds ae bodo pojavile težkoče v pogledu taks fe-daracije, ker bo treba v tam pogledu upoštevati tud> OrMjo, a katero ims Jugoslavija prijstelj. Poljaka ima dvoje ustav, ki igrata obe važno vlogo v dramatični igri, v kateri gre za to, kdo bo dobil v roke kontrolo v povodnem času in vladal na Poljskem. Splošno je priznano, da je ustava iz leta 1939 v primeri z ustavo iz leta 1921 reakcionarno usmerjena, kajti oblast parlamenta je V njej precej porezana, a polno-moČnost predsednika republike zelo povečana, Vse to je bilo v prid predaednlku U leta 1935, maršalu Pilsudskemu — ustava pravi v svojem uvodu, da Je predsednik odgovoren le pred Bogom in pred zgodovino. Unija poljakih patriotov v Moskvi in komitej sa osvoboditev Poljske ae zdaj poslužujeta tega dejstva v svoje politične svrhe. Londonska vlada je bila prisiljena, da brani to reakcionarno ustavo, akoravno nekateri izmed članov londonake vlade odkrito priznavajo, da .jim ni po godu. Stvar je namreč ta, da>je ustava iz leta 1936 edini temelj, na katerem je mogoče vaaj kolikor toliko bazirati legalnoat londonske vlade—ki bi sicer ne bila nič drugega kot mala skupina beguncev v inozemstvu. Tako ao torej prisiljeni, da zagovarjajo dokument, ki je reakcionaren, a je obenem edina podlaga njihovega etallšča, da so legalna ln prava vlada Poljske. Ko je bila ustava iz leta 1935 po dolgih težavah priznana in sprejeta, ae je to zgodilo pod vrhovnim vodstvom Stanislava Carja, katerega ao imenovali na Poljskem velikega mojstra "za vljanja." O priliki glaaovanja v Januarju leta 1935 je odšla vsa opozicija lz parlamenta v znak protesta proti pravilniku, kato-regs je hotel uvesti blok vlade. In ravno ta protest je zlorabila vladna stranka, da izvede sprejetje nove uatave. Car je takrat enoetavno odločil, da se nanaša uatavna zahteva trl-pi*tinske večine na navzoče člene parlamen-ts, mesto na celokupno članstvo Člani opozicije ao bili alcer poki i-cani nazaj, a so prišli prepozno na glaaovanje. Tako je bila torej ustava iz leta 1935 sprejeta na |>odlagi ju rlstične zvijače, ln je izostala temelj političnega življenja na Poljskem. Toda narod je ni pri znal radevoljo. Odpor v vsej Poljaki je bil velik, in še danes se nsslsnjs poljsko osvobodilno gibsnje ns dejstvo, da namerava odpraviti to ustavo V bistvu so si vsi Poljaki na jaanem, ds le treba to ustavo od praviti tn da mors biti to prva skrb vsake novo vlade ns Polj skem Pilsudskijev "vladni blok." ki je to ustsvo podpiral, ja bil pestra politična mešanica veleposestnikov, reekelonarjev, in dustrialcev, monarhi*«'" Itd., katere je vezala le u&rioit do maršala Pilsudskaga poljskih patriotov, niti Osvobodilni odbor v Cholmu. Povsem jasno jc tudi, da te osebnosti nimajo nobenih izgledov na to, da bi mogli najti mesto v kakršni koli poljski vladi po vojni. —(ONA) Stanislavu v slovo Bataljon se jfe vračal z manevrov. Telesno utrujeni od dvotedenskih ostrih vaj po tranajor-danskem hribovju, medtem ko so se v paših dušah zrcalili dogodil in razmere, ki vladajo v naši teptani domovini, kjer se preliva bratska kri bratskih borcev, vračali smo se v domače taborišče. Že se belijo naši šotori, kako da nam mahajo v vetru v pozdrav. Tam nas Čakajo oni, ki niso mogli z nami na manevre; med njimi si imel biti tudi Ti, Stanislav. Toda žalostna vest nas Čaka. Izgubili smo Te, izgubili za vedno. Po ravno končanem vojaškem tečaju, kjer si bil radi izpopolnitve svojega znanja, te je v avtomobilski nesreči kruta usoda iztrgala iz naše sredine, Spominjam se Te, ko si prišel med nas, bujen v mladostnem navdušenju. OČI in lica so ti žarele od radosti, ker se Ti je Izpolnila Želja, da prideš k nam, svojim bratom po krvi in Jeziku Spominjam se Te, ko si mi z gla som, polnim notranjega ognja govoril o vzbujenosti, ki Te navdaja, ko Ti donijo na uho gla-aovi domače govorice, ko vidiš okoli sebe ljudi svojega narodu in ko lahko predvodiš fante lz domačih krajev, Te ai mislil voditi v borbo proti dednim, ve kovnim sovražnikom, Italijanom in Nemcem, da pomagaš mašče vati vse ono gorje, ki ao ga zagrešili nad našim narodom in našo zemljo. Ni Ti bilo dano. Kruta smrt, ki se ne ustavi prud mladostjo, niti pred ideali, Te Je iztrgala iz naših vrst, daleč preč od rodu« goriške grude, ki si jo toliko lju bil. Tuja zemlja Te Je sprejel« Tvojo krsto pa Je prekrila naša trobojka in vod Tvoja čete ae Jo s pozdravno salvo poalovil od Tebe, meri tem ko je vojaški rog zaigral zadnji žalobni pozdrav svojemu vzornemu častniku. Oficirji bataljona in Tvoji fantje Ti bodo ohranili trajen spomin. Naj TI bo rahla twja zemlja, drogi Stanislav! —M R. v Bazovici. sko zvezo, Uko da bi brez nje jttgoalauija najbrže nerada sto-j Splošno prevladale mnenje, da pila v federacijo. Grčija pa je |orujonska skupina netio doeegli ona deiela, ki je največ trpela|n|<^-ar g tom, da ar opira na to od bolgarske okupaeije, ter bo bf*z dvome zahtevale, da JI Bolgarska poravna vaa Škoti" in do dobra likvidira to trpko preteklost, predno bo pripravljena, da se pogaja z Bolgarijo a kakšnih • načrtih glede ksMiiofti reakcionarno ustavo Ta u r*nt0n oegaalsatofičal direktor ADF. seriji ■■ te?: ^r^ i — ** * r " strel v saea mmmt^t - 4aa7 1' Angliji. kjer so Fenton lo Petereon aškalata aa ogleda. *Uaie Na koncu koncev bo prišlo koelirijikr vlade, v katero bodo vstopili Vsi oni člani londonske vlade, lu rim bo to mogoče- ako ne kot Členi za mejne vlade bodo flori M t* kot posameznik i t. J., fs-sebnlkl. Jasno je namreč, da ae nahejejo v londonski vladi nekatere osebtiosti, katerih ne bo sprejela niti Moekva, niti Unija1 " Vulo lira (imi Idrija ni španska vas. Kes ne, odkrili in razvpill so jo že pred davnimi stoletji «'*— menda že pred Kolumbom. In danes ga ni Slovenca, kaj Slovenca — človeka sploh v tej vesoljni solzni dolini — ki ne bi vedel da Idrija ni španska vas, marveč že stoletja staro in slavno mesto Ni ga človeka, pravim! Ne verjamete? Prosim:* nekoč, ko me po daljnih nemških deželah tn-vajočega zagrabi brezmejno do-motožje, odprem debele, impo-zantne bukve in glejte: ko sem že "mislil, da sem od vseh pozabljen ln zapuščen, najdeni v tistih bukvah med drugim zabeležena o naši mili, oboževani Idriji tale spodbudna dejstvu: "Idrija je rudniško mesto v okraju Logatec na Kranjskem in leži v globoki, kotlu podobni dolini. Idrija je sedež okrajne itfdhtje' obsegajoče 322 kvadri Mir, t osmimi občinami, 3 kraji s 15,483 prebivalci — večinoma Slovenci, da večinoma Slovenci (melst Slo-venen)," tako Je tupisano. Mesto samo pa šteje >(1, 1890 ) 5,084 prebivalcev, tudi "melst Slove-nen"! Leta 1497 ustanovijo rudnik cinobrove in ilvdiremtte rude, kateri preide leta 1850 v državno last s približno 1,500 rudarji. Leta 189i so izkopali 86,478 ton šivosrebrne rude in 504 tone čistega, živega srebra. Med mine-ralijami je Še posebne omembe vreden idrialit. Poleg rudniškega ravnateljstva, jsodnije, davkarije in drugih — več ali manj priljubljenih uradov bi bilo o-menltl le čipkarsko strokovno šolo, gozdarsko lolo in realko seveda, katere dvojno obletnico smo obhajali leta 1936. Nadalje ne smemo pozabiti iadelovalnlce platna, čipk ter brinovca, da: "Wacholderbranntwoin- Brenne-rai,M In vrhu vsega teater, gospoda moja, da, pravi teater s ložami Itd., itd., gospoda .. To prebravŠt povrne se mi pogum v dušo ln kaj čuda, čo se Je moj skromni prirojeni ponos, do katerega ima pravdo vsako živo bitje, prelevil v pravcati napuh. Ksjti, če vodi evidenco o mojem rojstnem kraju daljni Berlin, vendarle nlsmb na "podmo-tencl" v Idrijo priplavali. In ko sem Še zvedel, da si Je bil celo ranjki Napoleon l vzel za apo-min nekaj centov našega srebra, nM katerega se je spomnil ob svoji zadnji url na Sv, Heleni, ter ga testamentarlčno zapustil enemu svojih mnogoštevilnih sorodnikov — in ko ml Je bilo nuvsezadnje razodeto, da leži Idrija na pajnevarnejšl potresni točki, tedaj Je prekipela v meni zanesenoat ln čo me Je kdo vprašal od kod sem, nisem od-sihmsl več odgovarjal "la dežele Kranjske, kjer Je Valvazor doma," temveč trkajoč se na prsa, kratko In malo Izjavil: "Iz Idrije." (Aus Idr le!) Talka Je ta reč. V Idrijo lahko prideš po raz ličnih potih In na različne načl ne. Lahko pritrobentsš s pošto, lahko prihrumiŠ spri zvončkljaš s kolesom, grel pa lahko tudi peš. Ce bi *t» bila rajnka Avstrija malo bolj |xk! vinsla z gradnjo železnice, bi Jo tu pa tam lahko odrinili tudi i brseem. Edino z letalom, mi rilm, bi ne šlo prav gladko, kaj ti utegnile bi nastati težave gle de pristanka. Težko bi bilo namreč najti tisto ped ravnice, # ki Je potrebna zs pristanek ln n^cplhin m tako forsMtm. Če bi 11 a Ot l U 111 ^ ||t v« nd i a le našla, bi al mogel al real.! u> drtno akrobacijo dovoliti I* najspretiiejši pilot, zakaj tesna v«'riga strmega hribovja, ki o klepa Idrijo, bi dopustila U strogo navplšen saltomortale. Sicar ps Ja U* pesem bodoč no stl.f Doslej je bil promet regu liran približno takole; <*z Vrh n|l|o, skozi svojstvene Rovta, preko »v. Treh kValJrv, Marij« Magdaleno In še dal, kajti p< vsakem prispevku bo njegova vsota ponovno priobčena. To bi bila vzpodbuda In neke vrste tekma, kdo bo največ prispeval. Nikar se ne izgovarjati, da v ca-»opisih nI dovolj prostora. Da se dobi prostor, bodo dopisniki v ta plemenit nsmen radi skrajšali svoje dopise, prav tako ka kor sem jaz tega, Tudi druge spise manlše vrednosti se lahko »krajša ali pa izpusti. Upam, da ml ne bo nihče za meril, ker nekaj svetujem, ne da bi me kdo vprašal za nasvet Ako Je moja sugestija Izvedljl-vs, se jo Ishko upošteva, ako pa ne. ne tudi prav, Namen Imam Er Kraštt kako je bilo, so se ti — hoteč ohraniti svoj sloves — odrezali: "O. ni bal bat, ni bal hat, ane dva al' tri sa bal pahladl!" Skozi smučarski Logatec, Hoteder-Aico, preko zasanjanega Oodovi-ča, skozi skrivnostno Zalo, mimo /agoda (tako rekoč glavno žilo v širni svet), ao ae vozili meščani H pošto, visoko uradnlštvo s cesarskimi kočijami, a furmani ' so s težkimi, parizarji voalli živo srebro na logaško postajo, od tam pa pšenico, rž ln turšico, mnogo turlčice ter kolonialno, špeccrijlaku ln norimberlko blago v Idrlio. Preko planinskega4 Cola ln Črnega Vrha, po "ključih", so z osliči tovorill Vipavci in Vipavke s figami, grozdjem in drugo vipavsko prikuho. Včasih Je po tej poti prikorakalu tudi kaka armada. S tolminske strani so preko Cerknega ln skoal Karo ali Spodnjo Idrijo nosile "Khiinke" v "kaščih" "suše šrušče" in krhlje, v lempah pa kislo mleko. Tudi .dcer je bilo občevanje s Kmin-ei in Kanomeljčani precej živahno. Nekoč prinese prlstnokrv-ni Kminec v Idrijo k urarju sta--o nihalo svoje stenske ure, čel du mu ura ne gre. Urar seveda zahteva, naj mu prinese uro, če liiM^e, da mu Jo popravi. Očka s {minskega pa z vsem temperamentom zamahne in zafilozofl-ta: "Kej ura, se ura je dabra, le muhadral na grlje čje m' pa es!M Z Vojskega skozi Nlkovo (kamor Je hodil fitefne žabi' lovit) ali čez Pringel (slavno lovllče krumpežev," "grlnglnov" in gimplnov") so se prcjlnje Čase vVčkrat priklatili požretnl vol-tovl. V novejši dobi pa vozijo Žontovel in Cekovnkarjl s pohlevnimi vollčl Špevte In hlode. S Špevtami ln hlodi je zalagala drtja tUdI "Klavža", ki Jih Jo->rinesla na "Lejnštat" iz Belo iapod silnega Tlsovca. Povod-nji, ki so ijh te klavže povzročale, st> bili Idrijčanl tako vajeni, da jim je bilo kar dolgčas, če e nebo del j časa štedilo z nevihtami. Če bi razkazoval Idrijo popotniku, prijatelju, bi mu Jo odrival takole; - PriŠedŠi skozi Zalo, recimo, bi zavil z njim najprej k "Divje-mu Jezeru", ki Je tako strašno epo, poudarjam atralno lepo, da ga nima para Tam raste adaj tudi roža, ki se Ji "kranjski jeg-16" pravi (primula earniolica). ldrljčanl trde v svoji domišljavosti, da ta rožica ne raste nikjer drugje na svetu. Nato bi si oglednla idrijsko "Nlagaro", vodopad Idrijce pri "KoblllH. Potem bi šla malo po Ilakah mimo clgunskega mmtu pri Zagodli ln Debeli skali čez Smukovte na Tičnteo skozi temne gozdove čez "Pringl" in po vseh soteskah in vrhehr da bi mu bilo tssno pri arcu od čudovita fantaatike ln grosne tišine. Nazadnje bi stopila na "Kobalove planine," kjer Izvire tik pod vrhom studenec, da ne moral razumeti, kje «e nabira taka množina vodo. Potem bi šla navzdol čez "Kalvarljo" mimo "Krlževega pota pri Hv. Antonu, poleg sv. Trojice, najlepše podružnice sv. Barbare. Ponoči pa bi ga prepeljeva! po Uhlh, skromnih ulicah, ki niao ulice, marvW stetloe ln stopničke med hišicami, kakor pri jaslicah. Nazadnje bi se ustavila na "plaru" pri "veliki šttmi," Idrijski fontunl. Srebrni Ičlt bi plaval nad nama, lista, mizla stu-lenčniea bi Iz ŠUrlh skrivnostnih ribjih glsv tajnost no šumela ... Midva pa lil jo zajemala s prgišči in pila na zdravje vssh, ki so kdaj hodili tod a tako sladko bridko boUrt-ltui. in diuge poetične duš** čez akt4jo Loko. skozi ptele po Poljansko dolino in idilične 2iri preko Razpotja In po rajdeh mimo Amerike, Mstofa. Prejnu u so lvottčljall kolmuijl 7.' rnvcl ih Poljane! pa so dovažall slanino In dobavljali usnje. Uo- V o jaška situacija v Italiji Bem (Ona).- V severni Itali-jljl prevladuje mnenje, da bodo' Nt tnH zapustili Italijo le pred-m. /i.,-' j ■ i« Nemški Mmr-4 *1, ki m^Ii na goUki obrambni liniji, Je v nevernosti, da ga la-grabijo ogromna klnk«t s v »hoda in raboda, kajti vm kaže, da bodo jug<iovan*ke niaišala Tliu kmalu <^g».ale ofrnslvo ee-likega obhi ga a smeri beneške province. (Nadaljevanj«) "Ne vel odgovoriti?" "Ne." "Prinesi mi vode, da se umi jem." Odila je in ae vrnila z vodo. "VsUnite, Simon, vam bom vlivala v roka." Ve* čas med umivanjem pa mu j* gledala v obraz. "Gospod Simon, gospa so rekli. . ." "No, kaj so rekli?" "No, kaj ao rekli?" "Da morate plačati stanovanje Ea oktober." "Reci gospe ... Ne, čakaj! Plačal bom tebi pa ji izroči!" Vzel je iz liatnice štirikrat po sto dinarjev in bankovec za deset dinarjev. "Deset dinarjev naj bo zate, Jelka. Ali hodil tudi ti pleaat v 'Jadran'? Kdo igra v 'Jadranu' aedaj?" "Cigani." M "Saj j« danes sobota?" s t- "Sobota je." ; - m ^ "Kaj le čakal?" - r: - Nasmejala se je in ostala. "Kako ste čudni, gospod Simon! Drugi itu-dentje, ki so bili tu ..." "No, zakaj ai umolknila? Kaj si hotela reči?" "Vsak drug študent... Goapa je rekla, glej, j da vsakemu lepo poatrežel, da ai bo želel ostati le pri naa. Vi ate pa Uko čudni in reani .. ." "Ah, pojdi v 'Jadran'!" je odgovoril on in lil zapazil nenavadnega sija, ki a« je pri teh besedah zalesketal dekletu v očeh. "Oni ne govore alovenski," je rekla naenkrat, se okrenila, postala le malo, potem ae glaano zaamejala ln zbežala akozi vrata. Tudi Simon ae je smejal za njo. , Potem je vzel liatnico ln preltel ostanek: "Se teden dni za hrano. Letoa bomo veaeljačlli, kot le nikdar doaedaj. Ha! Tudi Mariji bo težko. Vem, da nima denarja." Stopil j« k oknu. Po pobočjih je rumenelo drevja. V soncu ao ae listi zlatill, nekateri pa ao bili že rdeči kot kri. Tiha zamilljenoat je dehnUa itudentu na obraz. Spomnil ae je Marije: "Ne v pomladi, jeseni ae je rodila moja ljubeten, ko je vaaka ura zamišljata ln tiha, kot da aa mora nekaj zgoditi." Polastilo ae ga ja domotožje. Spomnil ae je Danic«, kateri j« neke jeaenl spletel venec lz ie zlatih koatanjenlh listov ln jI ga položil med laae. Spomnil ae je ur, ki jih je živel ob morju, in kako ao padali listi z gabra na srebrn« vodne griv«, apomnil ae j« starih miall, stare peaml ln kako j« v večerih Igral goall na obali. Prav te gosli ao slonel« aedaj tik njegovih nog ob zidu. Segel je ponj« ln zaigral peaem o dekletu, kl je sanjalo, da je mogoče hoditi po morju. Njene noge ao ae dotikale živih arebr-nih griv, ki ao skakljal« lz modrin«. Na koncu morja j« raalo iz valov zlato sonce. Dekle j« hotelo objeti sonce, toda njene roke ao ae ovlle, prebujene, krog ribiča, moža pijanca« Dekle j« zbežalo na vlaok« skale ln fe vrglo v vode, prav takrat, ko je sonce pogledalo Izza gora. — Simon je igral in gledal a polzaprtlml očmi v to alnje, zagrebško nebo ter potoval po ainjini do tistih krajev. Ni čutil, kako je Jelka odprla vrata, kako ga poaluia in atrmi vanj in kako je vrata zopet zaprla. Ko je nehal igrati, se je Jelka zunaj na hodniku naslonila na vlažni zid. Iz aobe je atopil tedaj njen gospodar. Pravkar j« vstal. Lasje so mu nepočesani štrleli na vae strani in ovratnica je viaela v dveh repih neza-vezaifa krog vratu. "Kam ai dejala moj gumb za ovratnik?" Starikavi obraz se je raftal vanjo. Vaa jc vztrepetala kot v grozi. Segel je po njej: "Hajdl z mano, Jelka!" "Ne, ne!" je zajecljala ona. Gnua je legel v njene oči. Toda, ko je silil ie, jc vzkliknila: "Saj sem vam povedala, kako je z mano." Mož se je odstranil s kletvico. Jelka ai je zakrila lice z dlanmi. Prav tedaj je iel Simon mimo nje na stopnice. Bil je zamišljen in jc ni niti pogledal. Ona je iztegnila roke za njim. "Ostani, samo malo ostani," jc hotela reči. Marija je pričakovala Simona ob prehodu na Tulkanac. Na njenem obrazu je sijalo veselje, kajti tudi nanj je padal sončni žar. Globoko jc vsrkavala sveži zrak mladega jutra in pričakovala samo lepoto od tega dneva. Nagajivo se jc skril za vogal, ko je prihajal Simon, in mu pritekla nAaproti, ko se jc oziral po njej. "Ali ai dolgo čakal?" je veselo vprašala. "Ne. Goali sem igral in sem se zamislil. Že dolgo nisem igral tako živo. Morda je tvoja Ir godba, ko ai včeraj igrala na hormoni j, vpliva-* JMa, da aem se ves vživel. Tudi na dom aem mislil." 'Ta dolina se mi zdi tako poznana, kot da sem že hodila nekoč po njej. Sorodna je meni in sem jo morda že doživela nekoč. Na vse strani so izpeljane poti, toda vae vodijo navzgor. Približujejo ae in oddaljujejo se. Toda, kajne, na vrhu ae vae družijo v eno?" "Da, ae! Toda potem ae zopet razdele. Ehe vodijo v doline in ostane le ena aama, kl pelje na goro do Kraljičinega atudenca, med cvetjem in drevjem viaoko, in je potem Zagreb v daljavi, kot majhna vaa. Vidi! pa široke pokrajine in zaslutil na obzorju leak naših planin in ne veš, ali ao planine ali ao od sonca obsijani oblaki. Tam pod njimi pa al ti doma, Marija! Srečni ljudje, kl so U videli, kako si se igrala s kamni na belem produ čistih rek, in poslušali tvojo pesem. Rad bi šel v tiste doline, ki so oblikovale tvojo dušo." Poslušala je s sklonjeno glavo. Sonce, ki je sijalo akozi liste, je ustvarjalo mrežasto, vedno se spreminjajočo tenčico senc na njenem obrazu, ko sta hitela po bregu. "Glej, Marija, stoletna drcveaa. Na tisoče ljudi je potovalo pod njimi, toda le ena med njimi je Marija, ki jo drevesa občudujejo sedaj. Tudi one hrepene po soncu in sinji barvi, žele si žarkov in toplote. Če pridejo zimske noči, drevesa oneitie in nič veselja nl| v njih. Danes pa ao dreVesa vesela, ko potuješ med njimi ti. Dvignil bl te, Marija, viaoko v to življenje in rekel bl gozdu: lUduj se, kajti pripeljal a^m tvojo dušo vate. In če se 8krije sonce in zagrnejo noči nebo, ne bo ugaanilo življenje med tvojim) dreveai." Doapela sta na prvi vrh in potovala med dvema dolinama. Na drugem griču onatran desne doline sc j« razprostiralo dolgo zidovje s kupolami, v levi dolini se je vil potok izpod gozdov. "Glej, kako lepo! Kaj jc to?" je vprašala ona. "Na levi je Zeleni gaj, na deani, Marija, pa je Mirogoj, pokopališče." Kot da hoče popraviti vtisk zadnje besede, je pristavil: "Ono j« res lepo. Nič nI podobno drugim; skoraj nekak gaj je to pokopališče. Razpr6atrto jc daleč na ono atran po bregovih ln ae gubi v drevje in vinograde. Ljudje ležijo tam med rožami. Z drevea jim pojejo ptice." "V pokoj žalolgrl, ki so jo živeli v mestu." Zdrznil se je: "Saj niso same žalolgre v njem. Tudi velike ln prave ljubezni je mnogo v tem mestu. TI, Marija, vidiš aamo žaloatne stvari." (Dalj« prihodnjič.) Angleški poalanik v Waahingtonu lord Halifax, ameriški državni tajnik Cordel Hull ln sovjetski poalanik Andrei A. Gromyko na otvoritveni seli tekoče konference zastopnikov trak veiesU v Waah-Ingtonu* na kateri bodo izdelali načrt sa novo Ligo narodov. si jo oglej na dlani!" Vstal sem, da bl se poBlovil; on si je brž ogrnil suknjo. "Spremim te . .. samo do ogla . spodobi se . . ." Zdelo se mi je, da njegovo hlastanje in zmedeno govorjenje ni več zlagano in da ga je bil obšel nenadoma reaničen, globok nemir. Pod stopnicami se me je oklenil pod pazduho, tako da sva stopala tesno drug ob drugem. Noč je bila topla in jasna, same zvezde. "Nekaj si rekel, samo par besed ... ali kolikor besed, toliko žebljev se ml je zabilo v glavo . . . Nekaj si mi hotel pokazati, komaj toliko si odprl duri, da se je zasvetila špranja, pa si jih za ČRTICE (1111*1119) IVAN CANKAR MONA LISA "Saj je poslednji dan, poslednji večer! Kaj bl al še bolj gre-ntl to pualednje grenko v««elje! S čisto mislijo pridem k nji kakor kristjan v cerkev!" In re« ga vso pot nisem ališal niti videl. Grenko mi j« bilo prt arcu, ali skoraj prijetna mi je btla U grenkoba, podobna Je bila tisti jutranji lenobi, ko človek nič ne misli, leži kakor mrtev in bt najrajši tako ležal do sodnega dne "Kam* Saj je tukaj veža, tu kaj je naše takorekoč . . . ognji šče'M Sel bi bil mimo. kar zmerom dalj« ... do morja. Stopila sva v Izbo. Tam J« bila ie pripravljena mrzla vačorja tVoje krožnikov, troje črnih ste klenic in troj« kozarcev. Ban na ti )a hitel v salon in Je urno za pri d dri za seboj Vrnil ae kmalu a neskončno žalostnim obrazom. "Tako je torej ... take so ženske! Hotel sem, da bi ae prijetno razgovarjali o prijetnih stva reh, čiato aami, domači . . . zdaj pa sedi tam z obvezanim čelom, bleda kakor svetnica . . . kakor Monna Lisa ... In pravi, da a« ji bliža smrt . S. kadar ženska narahlo zakašlja ob odprtem ok nu. že pravi, da ae jI bliža smrt. Ne kaže drugače, kakor da sama večerjava—kdo bi gledal puato žensko? Nerodno ml Je. verjemi | . neprlllka je . . . kakor da bl držal v roki, že pred uatntcaml, (Miln kozarec žlahtnega vina—pa »k«k i muha vanj..." Verjel mu niaem niti besede. Vse to je bil nalašč tako ukreni . . . čemu? Večerjo aem komaj pokuail pil pa sem s toliko slastjo kakor drugače nikoli. Tudi Bennati Je pil. Mene je napravilo vino ©toi nega, njega veselega ln zgovor- nega. Udal sem se ln sem ga poslušal; z globokim gnusom, toda poslušal sem ga. Ali se #e spominjaš na tisti >rvl večer ... v krčmi tam?" "Spominjam ae!" "S takim glasom si odgovoril ukor da bi lz groba vzdlhnll . 1 Tudi jaz se spominjam. AU nI« smo takrat govorili o ljuboaum nosti? Oči ao tc Izdajal« . . . aa Jubosumnega tepca si me bil krstil v svojih mislih! Nič hudega ... tudi drugi ao žc Uko mlalllt, celo povedali ! ... Kaj bi človek storil zoper Uke misli ln base d«? Ali bl s« prerekal s njimi Kdor pravi, da ni bolan ln da nI koli bil, je člato gotovo boUn; Je-tičnl ljudje si bijejo na votU prša .. . Zakaj bt n« razglasil, kar s priintce oznanil, če bi bil ljubosumen Saj nI gr«h! In pokaži mi človeka, kl š« nikoli ni bil ljubosumen ... moža ali žensko ml pokaži! Poznam ljudi, kl ao bfli ljubosumni celo na Uke reči . . . kakor, recimo, na nov sUmnik, na koketne šolne, ali celo na pahljačo ... Jaz imam ženo, kl Je kakor podoba na atenl Ali tudi v podobe so bili že lju dja zaljubljeni . i vso močjo, do nore ljubosumnosti če bi torej Jaz prisluškoval pred zaklenjenimi durmi, č« bi ob neni vadni url prišel iz pisarne, sto- je besede, in če katero ujameš, pil po pratih v salonu, iz salona1 v spalnico, ali če bi naskrivaj gledal skozi okno, kdo se izpre-haja ob večernih urah po tej ne-priljudni ccati—kdo bi mi zameril? Vsega tega nisem storil... le časih sem takole malo pogledal na oči, na obraz r . . premeril ter posUvil na svoje mesto besedo, kl je mimogrede in ponevedoma kanila iz ust ... saj to ni prepovedano, kaj?" "Ni prepovedano!" sem rekel mirno in še nasmehnil sem se. Ves vfcsel me je pogledal, kakor da mi je od srca hvaležen za priznanje. "Saj sem Si mislil, da boš tako odgovoril! Učen si in poznaš človeško dušo!" Nič me ni brigalo, če so njegove besede zasmeh, ali če so ne zmisel. TUU grenkoba, topa žalost, je ležila kakor kamen na mojem srcu. Časih sem mimo njegovih besed prisluškoval proti salonu; posreči se človeku, da sliši v železniškem vozu najtišji šepet. Zazdelo se mi je nekate-rikrat, da čujeirt rahel korak, Šumenje krlU, poluglasno besedo; ali bile so fnorda le moje mlslL "Zares . ^ čemu bl bilo prepovedano prisluškovati mislim, ki gledajo iz oči Uko nedolžno, kakor izza grma otrok, ki je bil sadje klatil? Če drugega nič—zabavno. je! tfa primer: tam je človek, ki ga dpoštuješ iz globočine srca; misliš, da je njegova duša bela ln vlijka, vsa alojzljska; ugleden je, '}pokonct hodi, proti nebu gleda, vea narocNe mu takorekoč odkriva; pa ti pomežik-ne ponevedoma, poškili za hip na to ali na ono atran, kamor bi ne bil smel poškiliti — in glej, goloU nagnuana Bedi pred teboj n smrdi! Zabavno je, človek se veliko nauči, pogleda takorekoč v življenje ... v tisto, ki je pod odejo ..." Naslonil sem se s komolci na mizo; gUva ml je bila zelo težka. "Kaj ai hoUl povedati? Ali se nikoli ne boš navadil govoriti na-ravnost? Kakor slavonski konj si, ki nepodkovan ne mara na trdo cesto in vlači koleselj po travi; če miaiiš kaj povedati | vraga, saj tudi tebe razodevajo oči, te krmcžljave! Slišim peaem, čeprav je ne poješ ... sli šim jo razločno iz polomljene harmonike tvojih besed!" V otroškem začudenju je buljil name. "Ali kako ... kaj Dobrot nik . . "Prizanesi mi! Saj rad prizna vam, da sem bil neroden butec aH zato še ni treba, da bi me za smehoval, posebno pa ne, da b to zaamehovanje gonil brez ne-hanja, kakor alepec lajno... Sa tudi ti. mislip, da nisi velik modrijan ...vttiami zdi, da si lovil muho. kl Jc sedela na stropu druga ti je čepela na nosu, pa je nisi videl . .." Skočil je fesa mize "Razloži . razloži! Nisem naUnko razumel Zakaj bi ludi jaz ne govori tako rdeče in udrtc. Izbral sem si mračen kot daleč od gostov in sem si naročil konjaka. Prej na cesti se mi je zdela misel vsa temna in grozna; ko aem jo ogleda val oo rumeni, dimasti luči, se mi je zdela skoraj prešerna, veselega smeha vredna. V "Zame je že tako ali tako vse izgubljeno! To ži/ljenje ne poj-dc nikamor več . . preobložena je samokolnica, obtičala bi na mestu, kjer je ... položil sem bil nanjo Monno Liso in še njenega pajka povrhu . . . Nikamor ne pojde dalje, niti kolesa bi ne za škripala ... In tudi če bi bilo vse drugače ... in bi vsega tega ne bilo—koliko je bilo vredno to moje življenje, meni in drugim? Bilo je kakor kamen ob cesti ... če je ali če ga ni! Ali ni cena še previaoka, da ga dam za en sam imeniten dovtip, za en sam prešeren smeh?" Ob tej veseli misli sem se nasmehnil; naUkar je šel mimo in me je začuden pogledal; nasmeh rumenega obraza najbrž ni bil posebno lep. Pred durmi sem pozvonil poslušal; pozvonil sem armJ: nekje je zašumelo; pozvonil tretjič, dolgo in močno; poSi oprezni koraki so se bližali du rim. # "Kdo je?" "Odprite!" (Dalje prihodnjič.) "Sto samo ^ bled, Uf« tlostnih življenj ^atek^Jco bo molčeč proseč vzdignil roke ter jih iztegni proti meni, ko bodo Široko odprte oči belo strmele ... in ko bo ona . . . Zares . .." Nanjo sem bil čisto pozabil in vendar se je bila porodila mi sel, iz samega poželenja, da jo vidim, da jo poljubim na tiste vabeče, zasmehujoče, vsega spoznanja polne ustnice . /. . da jo poljubim Ukrat, ko bodo te ustnice od groze trepetale in se bodo bele roke plaho razklenile .. VsUl sem. ko je bil polnoč ln Razni mali ogl&sj 5 MOŠKIH 143.00 na teden brez od£u tja **with-holding" davka, za splošna "ware. house" delo v Morton Grove IU VAUGHAN WAREHOUSE Morton Grove, IU. Chicago, Milwaukee, St. Paul R R. 1 "block" So. of Dempster St., UMon Morton Grove 1806. PRODA SE 2 nacist, zidana hiša. 4-2 v prvem in 7 sob v drug. nadst. Za pojasnila vprašajte v drugem nadit. lastnika, 1814 No. Damen ave. PRODA ALI ZAMENJA se 40 akrov farma. Blizo North Judson, ind Vprašajte Mr«. Skorup, drug. nadst $043 Rockvvell. DELO DOBE lathe, mili ing machine in drill press operatorji. Skušeni ali brez izkušnje. Aviation Tool & En. tineering Co., 2248 W. North Ave. 0 STAMPi i JJ ft%\IJT vvttd opi niijU) r J " loputnil. Meni pa si kanil v srce £e naP«**} miren« ka' — - • Lam «M#t1 Attn^mtM Mlteiim nemir ... in iz Uke kaplje je kmalu morje . . . Prosim te, ra-zodeni mi... zdaj v tihi noči... saj niti zvezde ne slišijo!" Spet se mi je vzdigal v duši tisti srd, z gnusom prepojen, ki sem ga ves večer tiščal ob tla .. Glej človeka ... ne človeka, svet! Kakor oduren, strupen )ajk mi je bil oskrunil čisto ljubezen, pa je pljunil na moje kosme je ... in zraven še nase in nanjo ... In zdaj, ko je slišal nedolžno, brezmiselno besedo, zdaj trepeče, se zvija pred menoj, prosi milosti! Ozrl sem se nanj in res je bil ves kakor oduren, strupen pajk, da bi mu najrajši stopil s podplatom na spačeni cbraz "Ne vem, kaj bi ti razlagal! Kje so besede, ki puhnejo ob vinu iz ust? . . . Zaspan sem, lahko noč!"' Stopil sem hitreje, on pa je tekel z drobnimi koraki ob moji strani. "Ne, ne, . . . ne izpustim te! Nekaj je v tebi . . . nekaj mojega! Prišel si, pogledal si in vzel si! Daj, vrni!" Nič ne vem, kako se je zgodilo—nenadoma sem ga držal s pestjo pod ovratnikom; in takrat je švignila mimo moje duše misel kakor blisk. Izpustil sem ga počasi in sem bil ves truden od same tiste misli. Pogledal me je molče, siU bled in star je bil v obraz; okre-nil se je ter je šel majhen in sključen po svoji poti. Ko je izginil v noč, sem se vzdramil »z omotice "Zakaj nisem storil takoj, zdaj, ko je bila prilika?" me je spreletelo. Tista misel je bila švignila mimo kikor blisk. ali ostal je v mojem srcu njen temni sijaj. In vedel sem, da sem jo bil slutil že od vsega začetka, da me je vabila od daleč—kakor zvezda, k^jo vidi človek ob belem dnevu z nemirno svojo dušo. Ni se mi hotelo domov, stopil sem v kavarno. Težak vzduh je bil tam, vsi ljudje so imeli čudno rumenkasto polt na licih . , . kakor da ao umirtui na očitnem kraju opolnoči, ob čaju in žganju, v smehu in kriku. Sel sem mimo ogledala in fem videl, da je moj obraz prav Uko rumen - kor za malovažnim, pustim opravkom. Ob hišnih vratih ni bilo zvonca; potrkal sem s pestjo in sem čakal dolgo. Odprla mi je hišnica, ki je gredoč spala; niti pogledala me ni. Šel sem hitro po temnih stopnicah, kakor da bi jih poznal od vekomaj. TISKARNA S.N.PJ v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice ln shode, vizitnice, časnike, knjig«, koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku ln drugih........ vodstvo tiskarne apelira na članstvo SNPJ. da tiskovine naroča v svoji TISKARNI • . • • • . • • Vse pojasnila ^Uje vodstvo tiskarne Cona smerna. unij sko dalo prva vrste Pišite po informacije na naslov: SNPJ P R! N T E RY 1657-59 s. Lawndalo Avoaue - • Chicago 23. IUloolr TEL. ROCKWELL 4904 T v veter? Lo*l jih po zraku, mo-! kast ln upal, da so moje oči prav ■9ČEM PLAČATI VEČ UT NAffl&E URADNE CENE! ■ SPREJMEM IACMRRAM IM. ARO NE OMAM ZNANI! naroČite si dnevnik prosveto Po sklepu 12. redna konvencije se lahko naroči na lisi Presvato in prišteje eden. dva. tri. štiri ali pet članov Is oae družine k eni naročnini. Lla« Prosvete stene se vse enako, sa člana ali nečlane 3S 00 ss ono lota« naročnino. Kei oa člani la plačajo pri aaasmoniu 11.20 «a tednik« «rJta» to prišteje k naročnini. Torej sedaj al esroka. reči. da ia lisi predrag aa člana SNPJ. List Prosvata Je vašs isstnlna .d gotoTo je v vsaki druitni nekdo, kl bl rad čital list vsak dan. PoJaUttlot—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehs biti č an SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam tvoj Ust tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki Je Uko skupno naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti upravništvu lista, in obenem doplačsU dotlčno vsoto listu Proaveta. Ako trga " stori, tedaj mora upravniltvo znižati datum sa to vsoto nsročniku. Cona listu Prosveta Jot Za Zoruš. drisve U Kanado 99J9 1 I tednika in. 3 tednike in. 4 tednike ln.... I tednikov in l.M nič Za Chicago In okolico Ja 1 tednik In 1 tednika in. t tednika 4 tednika ln . • tednikov 17 SO .. «.50 S.10 _ _ 3.10 _ 2.70 li« Za Evropo Je. Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsote denarja ali Moner Order v pismu in si naročite Prosvete. liat kl Jo vaša lastnisa. PROSVETA. SNPJ. 2S57 So. Lawndale Avo. Chicago 23. IU. Prfloieno pošiljam naročnino aa lisi Prosvata L I m* ...................... ~~ i 11 —ČL društva At. Nulov Ustavita tednik In ga pripišite k naojt naročnini članov moje drušinet 2. --------....................ft. društva šl 3. i ■■ t ..i i,, , - fti di ali ea ŠL 4 ._______________A društvs šl. »._____________Čl. društva »t- Oi .led**