GOZDARSKI VESTNIK, Vol. 54, No. 7-8, Ljubljana 1996 UDK 630*1 /9 1 SLO ISSN 0017-2723 LETO 1996 o LETNIK 54 o ŠTEVILKA 7-8 Ljubljana, september, oktober 1996 VSEBINA -CONTENTS 321 Uvodnik 322 Vid Preložnik Ekološka opredelitev jelovih gozdov Zgornje Savinj­ske doline Ecological Definition of Fir Tree Forests in the Upper Savinja Valley 336 Lojze Žgajnar . . Znacilnosti in pomen lesnega kunva v slovenski energetiki The Characteristics and Significance of Wood Fuel in Slovenian Energetics 350 Darij Krajcic Primerjava dveh nacinov cenitve gozdov A Comparison of two Modes of Forest Assessment 359 Iztok Mlekuž Gašenje visokogorskega gozdnega požara na Rom­ bonu s helikopterjem 363 Stališca in odmevi 368 Strokovna srecanja 372 Književnost 374 Aktualno 377 Društvene vesti 383 Strokovno izrazje Naslovna stran: Foto: Špela Habic GozdarSki~nik SLOVENSKA STROKOVNA REVIJA ZA GOZDARSTVO SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza gozdarskih društev Slovenije Uredniški svet mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marence, Miran VOrožim, mag. Dušan Robic, Danilo Skulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anka, dr. Franc Batic, dr. Dušan Mlinšek, mag. Živan Veselic Odgoyorni urednik mag. Zivan Veselic, dipl. inž. gozd. Tehnicni urednik Aleksander Leben Lektor Darinka Petkovšek DokumentaciJska obdelava Teja-Cvetka Koler Uredništvo in uprava Editors address SLO 1000 Ljubljana Vecna pot 2 Žiro racun-Cur. ac. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Vecna pot 2 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O lssues per year Letna individualna narocnina 3.600 SIT za dijake in študente 2.000 SIT Posamezna številka 500 SIT Letna narocnina za inozemstvo 40 USD Izhajanje revije podpira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) je Ministrstvo za informiranje mne­nja, da je ~trokovn~ revija GOZ~~R~KI VEST~IK proizvod mformat1vnega znacaja IZ 13. tocke tarifne številke 3, za katere se placuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. Tisk: Tiskarna Tone Tomšic, Ljubljana Poštnina placana pri pošti 1102 Ljubljana Zahteve ljudi do gozda se zelo hitro spreminjajo Pricakovanja ljudi od gozda se od oskrbe z lesom hitro prevešajo k drugim vlogam gozda. Ekonomske škarje se zapirajo! Gozdarji dobro poznamo to misel in njen pomen. Spremlja nas že desetletja. Pri nas problem zaradi cenejše delovne sile v preteklosti ni bil tako perec kot na Zahodu. Zdaj smo na podobnem. Delovna sila je pri nas sicer še vedno precej cenejša kot tam, nekaj dražji pa so stroji in manj je subvencij kot v bogatejših zahodnoevropskih državah. Evropske gozdarske komune, zlasti tiste iz gorskih obmocij, bijejo plat zvona. Cena lesa se znižuje (po nekaterih podatkih se je v Evropi v zadnjem desetletju cena lesa znižala za okrog 20% -tudi zaradi lesa iz Kanade}, stroški gojenja in varstva gozda ter pridobivanja lesa pa nezadržno rastejo. Komune ostajajo brez dela in zaslužka. Pri nas so lastniki gozdov organizirani slabše, zato pac opisano dejstvo ugotavljajo bolj vsak posebej. Za les, ki ni ravno najkakovostnejši ali blizu ceste, ne kažejo zanimanja. Zelo nizka cena kurilnega olja je vzrok, da ostaja v gozdu tudi veliko drevja, ki bi bilo sicer prav gotovo posekana za drva. Odlocitev za secnjo je odvisna od racuna. Ce se ta ne izide, ostaja les v gozdu. To neugodno vpliva na nego gozda in kakovost gozdnih sestojev. V državnih gozdovih si pred pojavom zapiranja škarij vecinoma še zatiskamo oci. Potrebne so analize. Kakor se na eni strani ljudje vse manj ozirajo po gozdu zaradi lesa, pa zelo hitro narašca pritisk na gozd kot prostor-za posege vanj ter za dejavnosti prostega casa. Interes do gozda kot prostora pa se povecuje tudi pri vseh, ki so poklicani ali pa se imajo za poklicane, da nacrtujejo rabo prostora. Vecina njihovih študij kaže, da negozdarji gozda praviloma ne razumejo in gozd obravnavajo, kot bi hodil slon po trgovini s porcelanom. Gozdarji moramo zato gozdnemu prostoru takoj nameniti vso potrebno pozornost, ga celovito prouciti z vidika njegove dejanske in potencialne rabe ter omejitev pri rabi, ovrednotiti funkcije gozda in pokazati smeri reševanja prostorskih problemov z vidika gozda oziroma njegove prepotrebne ohranitve. Urednik Gozd V 54, 1996 321 Ekološka opredelitev jelovih gozdov Zgornje Savinjske doline Ecological Definition of Fir Tree Forests in the Upper Savinja Valley Vid PRELOŽNIK. Izvlecek: Preložnik, V.: Ekološka opredelitev jelovih goz­dov Zgornje Savinjske doline. Gozdarski vestnik št. 7-8/1996. V slovenšcini s povzetkom v angleš­cini, cit. lit. 25. V Zgornji Savinjski dolini je v submontanskem pasu na silikatni podlagi dosti kartiranih jelovij. Zaradi mocnega prevladovanja iglavcev poskuša naloga opredeliti ekološke pogoje teh jeloviJ in poiskati razlike z rastišcno najbližjimi bukovimi gozdovi. Uporabljena metoda fitoindikacije fito­cenoloških popisov je pokazala na odstopanja med uveljavljenimi opisi združb in dejansko flo­risticno sestavo. Kljucne besede: Galio-Abietetum, fitoindikacija, Savinjska dolina 1 UVOD INTRODUCTION Poleg Pohorja pokrivajo jelovja v Zgornji Savinjski dolini najvecje sklenjene površine v celotni Sloveniji. Težišce areala jelovih združb Galio-Abietetum in Bazzanio-Abie­tetum je v gricevnatem svetu na silikatni (ali mešani) podlagi med Savinjo in Dreto. Ker je naravno prevladovanje iglavcev v submontanskem pasu neobicajno, nas zanima, ali obstajajo za to jasni ekološki razlogi, ali pa so ti današnji smrekovo­jelovi sestoji pretežno sekundarnega na­stanka. Vplivi cloveka na gozd so bili v teh zgodaj in mocno poseljenih krajih stalno veliki (paša, stelja). Vsaj v zadnjih 200 letih pa je clovek mocno posegal v gozd tudi s secnjo, o cemer prica velik razmah spla­varjenja (Baš 1974). Spremenjenost teh obcutljivih rastišc so fitocenologi vecinoma premalo upoštevali. ·V. P., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slo­venije, OE Nazarje, 63331 Nazarje, SLO Synopsis Preložnik, V.: Ecological Definition of the Fir Tree Forests in the Upper Savinja Valley. Goz­darski vestnik No. 7-B/1996. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 25. ln the Upper Savinja Valley there are numerous mapped fir forests in the submontane zone on silicate bedrock. Due to the fact that coniferous trees highly prevail, the paper tri es to define the ecological conditions of these fir forests and find the differences with the beech forests of the natu­ral sites closest to them. The method applied -phyto-indication of phytocoenosis inventories ­has indicated the discrepancy between the asso­ciations' descriptions established so far and the real floristic structure. Key words: Galio-Abietetum, phyto-indication, the Savinja Valley Vzrok za prevladovanje jelke naj bi bile posebne edafske in mikroklimatske raz­mere (Wraber 1958, 1959), predvsem zracna in taina vlaga ter hladnejša klima. Posebnost teh rastišc sem poskusil zato potrditi s primerjavo ekoloških znacilnosti jelovij (Galio-Abietetum, Bazzanio-Abie­tetum) in rastišcno najbližje bukove združ­be (Querco-Luzulo-Fagetum). Osnova za grobo primerjavo so fitocenološke karte, geološke karte ter podatki po odsekih. Podrobnejša ekološka dolocitev in pri­merjava pa sta narejeni na podlagi ob­stojecih fitocenoloških popisov ter pedo­loških analiz v Zgornji Savinjski. 2 OPREDELITEV IN PRIMERJAVA JE­LOVIH RASTIŠC 2 THE DEFINITION AND COMPARISON OF FIR SITES Cisti jelovi gozdovi se v Srednji Evropi lahko pojavijo v naravnih pogojih le tam, kjer je bukev konkurencno šibkejša (EIIen­ 322 Gozd v 54, 1996 berg 1982). V Švici sestavlja jelka tudi zonalne združbe -v montanskem pasu med bukovimi in smrekovimi združbami (Kuoch 1954). Pri nas pa jelka sestavlja združbe le v posebnih ekoloških razmerah. To so azonalne, edafsko in mikroklimatsko pogojene združbe. Jelovi gozdovi so v Sloveniji na vecjih površinah na S pobocju Pohorja, v Mežiški dolini in v Zg.Savinjski dolini. Skupne poteze teh obmocij so: predalpski svet, submontanski do mon­tanski pas, silikatna podlaga, razmeroma dosti padavin (1400-1600 mm) in mocan vpliv cloveka. V teh razmerah glavci danes prevladujejo. Jelovja na silikatu so ras­ tišcno zelo razlicna. Pri nas karti rani združ­ bi Galio-Abietetum in Bazzanio-Abietetum imata podobne ekološke zahteve in se med sabo mocno prepletata. Združba Galio-Abietetum raste na zmer­no acidofilnih do mezofilnih, delno nane­šenih globokih tleh (Košir 1979). Odlocilne so tudi klimatske razmere: hladne dolinske lege z veliko zracno in taina vlažnostjo (Wraber 1959). To so zelo plodna rastišca, celo najbolj rastna v Sloveniji in zato jelka na njih po naravi naj ne bi prevladovala (EIIenberg 1982). Naši fitocenologi , ki so kartirali te gozdove, so drugacnega mnenja (Wraber 1960). Za gozdove združbe Galio­Abietetum pravi Wraber, da jelka v njih že naravno prevladuje, ceprav jo clovek s prebiranjem še pospešuje, da hitro ostari (v starosti 80-100 let), ker tu nima eko­loškega optimuma, in da ne dosega vecjih dimenzij. Iz tabel (Zupancic 1963) vidimo, da so to floristicno bogati popisi in res dobra rastišca. Predvsem zato je Piskernik (1977) mnenja, da so bili to naravno bukovi gozdovi. Wraber v porocilu k ureditvenemu nacrtu prav tako dopušca možnost, da je ta jelov gozd (Galio-Abietetum) lahko tudi degradacijska oblika bukovih ali jelovo­bukovih gozdov na silikatu (Wraber 1960). Združba Bazzanio-Abietetum naj bi bila praviloma razširjena v ekstremnejših ras­ tišcnih razmerah, kjer ima jelka tudi brez vpliva gospodarjenja prednost pred drugimi vrstami. Odlocilni rastišcni dejavniki so: ravne, slabo nagnjene hladne lege; opod­zoljena, oglejena tla; velika sestojna in taina vlažnost (Marincek, Puncer, Zupancic 1983). Wraber (Wraber1958) razlaga prevla­dovanje jelke z reliktnim znaca1em te združbe in s posebnimi ekološkimi pogoji -kljub temu pa trdi, da ima subasociacija Bazzanio-Abietetum praealpinum dokaj fagetalni znacaj. Zato so imeli listavci gotovo tudi na tem rastišcu naravno vecji delež kot danes. Palinološke raziskave (Šercelj 1959, Culiberg in dr.1981) mnenja o reliktnosti te združbe niso potrdile. Jelka je v te kraje prišla pozneje ali vsaj hkrati z vrstami mešanega hrastavega gozda, zato listavci jelke niso mogli izriniti na ta eks­ tremnejša rastišca. Tudi ti "posebni" eko­loški pogoji, zaradi katerih naj bi imela jelka prednost, so slabo dolocljivi oziroma ni znacilne razlike med ekološkimi pogoji sosednjih bukovih gozdov in obema združ­bamajelovih gozdov. Obstojece pedološke analize (Preglednica 1 a) kažejo veliko pestrost talnih tipov v kartirani združbi Ga­lio-Abietetum: od plitvih rankerjev pa do razmeroma globokih districnih rjavih tal in celo pseudogleja. Prav na istih talnih tipih pa najdemo tudi združbo Querco-Luzulo­Fagetum. Kot povzetek razlicnih virov sem tabe­lama prikazal bistvene ekološke dejavnike in potencialno naravno drevesne sestavo za obravnavani jelovi združbi in primerjalno bukovje (Preglednica 1 b). Naravni deleži drevesnih vrst so zelo groba ocena, ker povsem ohranjenih gozdov na teh rastišcih ni. Mocno naj bi prevladovali iglavci. Zaradi visokega deleža smreke opredeljuje Mayer te združbe kot smrekovo-jelove gozdove (Mayer 1974). Tudi v Zgornji Savinjski dolini je bila smreka v jelovjih naravno gotovo mocno navzoca. Združbe so ran­ girane tako, da zavzema Galio-Abietetum glede na prikazane ekološke dejavnike povprecne pogoje, na najbolj hladnih, kislih in vlažnih rastišcih pa se nahaja Bazzanio­ Abietetum. 3 METODE DELA 3 WORK METHODS Ekološki pogoji obravnavanih združb so najprej doloceni na podlagi podatkov iz opisov gozdov (stanje po obmocnem na­crtu 1991-2000). Ker so nadmorska višina, geološka podlaga in naklon doloceni za GozdV 54, 1996 323 Preglednica 1a: PEDOLOŠKI PROFILI v jelovjih Zgornje Savinjske doline Table 1a: Pedofogical Profifes in Fir Forests of the Upper Savinja Vaf/ey Ta/ni tip Hon·zonti (skupna globina v cm) Združba Vir opodz. Aol (6) • Ao (12)-A1 (16)-A2 (16)-B(50) B-A nacrt Bocna 1959 rjava tla kisla Ah (3) • A1 (10)-B1 (46)-B2 (66) rjava tla podzol Aol (12) · A1 (15)-A2 (1B)·B(73) pad zal· Ao (10) • A1 (13)-A2 (25)-B1G(-) glej kisla rjava Ah (1) · A1 (1B)·AB(30)·(B)(·) tla gi. kisla A1 (5) · B(BO) rjava tla ranker Aa (6) · A1 (10)·AC(21)·C(61) kisla A1 (12) · AB(26)-B1C(·) rjava tla pseudoglej Ao (7) · A1 (10)-A2 (35)-B1G(-) pseudoglej A1 (12)· A2 (27)·ApG(3B)·B(48) celoten odsek, nam ti podatki omogocajo le grobo primerjavo in dolocitev združb. Za združbi Galio-Abietetum in Querco­Luzulo-Fagetum so podrobno primerjani fitocenološki popisi (Zupancic 1963). Upo­rabljena je metoda fitoindikacije na podlagi indikatorskih vrednosti rastlin (EIIenberg 1982), ki so sicer ugotovljene v Srednji Evropi, a so tudi v naših rastišcnih raz­merah razmeroma uporabne. Manjkajo pa indikatorske vrednosti za ilirske vrste. Rastišca so dolocena z indikatorskimi vrednostmi rastlin za šest ekoloških dejav­nikov: svetloba, toplota, kontinentalnost, vlažnost tal, reakcija tal in dušik v tleh. Metodo sta podrobneje opisala Robic (Ko­tar, Robic 1990) in Kutnar (Kutnar 1995). Za primerjavo med popisi so indikatorske vrednosti ponderirane s transformirano oceno zastornosti vrste (po Van der Maa­relu). lndiferentne vrste so izlocene. Vsaka vrsta je upoštevana samo enkrat, tudi ce je v vec slojih. Drevesni sloj je zaradi najmocnejših vplivov cloveka izlocen (Vu­kelic 1988). Združbi sta med sabo primerjani s sred­njo indikatorsko vrednostjo za navedene ekološke dejavnike (iz popisov) in s sta­novitno kombinacijo vrst. Uporabljeni sta torej dve metodi fitoindikacije. Pri prvi (Vukelic 1988) je upoštevana kot utež zastornost vrst, ki imajo indikatorsko vred- B·A Marincek in ostali 1974 B·A (prehod) nacrt Recica 1959 B·A elaborat 1963 G·A Marincek in ostali 1977 G·A (prehod v nacrt Mozirje 1959 BA) G-A deschamps. Marincek in ostali 1977 G-A pinetosum elaborat 1 963 G-A pinetosum elaborat 1963 smrekov stadij elaborat 1 963 nost, za združbo pa je ugotovljena srednja indikatorska vrednost iz povprecij po po­pisih. Po drugi metodi (Kotar, Robic 1990) pa je kot kazalec ekoloških dejavnikov združbe vzeta stanovitna kombinacija vrst (vrste, ki so vsaj v polovici popisov) in je upoštevana samo navzocnost. Preskušena je bila nicelna hipoteza, da med jelovji in zmerno acidofilnim bukovim gozdom ni bistvenih ekoloških razlik. 4 REZULTATI 4 RESULTS 4.1 Primerjava ekoloških pogojev združb 4.1 A comparison of eco!ogical associations' con­ditions Od obravnavanih združb na silikatni podlagi je v Zgornji Savinjski dolini najbolj razširjeno zmerno acidofilno bukovje (Quer­co-Luzulo-Fagetum) s površino 10.729 ha (obmocni nacrt 1991). Med jelovji pre­vladuje združba Galio-Abietetum (5.826 ha), združba Bazzanio-Abietetum pa je razširjena le na 962 ha. Glede na geološko podlago bistvenih razlik med združbami ni (Žnidarcic 1982). Vse tri združbe rastejo na andezitnih tufih, ki sestavljajo vecino silikatne podlage v dolini. Na vseh silikatnih 324 Gozd v 54, 1996 Preglednica 1 b: Relativna primerjava rastišc Table tb: A Relative Site Comparison Ekološki dejavniki (rang) Ecological factors !orade) Bazzanio-Abietetum Združba Association Galio-Abietetum Querco-Luzulo-Faaetum klima c/imate vlažnost tal soil moisture kislost tal soil acidity hladna (1) cold vlažna-mokra (3) moist-wet kisla (1) acid hladnejša (2) cool vlažna-sveža(2) moist-fresh zmerno kisla (2) moderately_ acid topla (3) warm sveža-suha(1) fresh-dry šibko kisla (3) s/ightlv acid Naravna sestava Natural structure v% jelka European fir 50% 50% 5% smreka Norway spruce 30% 35% 15'% bor pine tree 10% 15% listavci deciduous trees 10% 15% 65% Preglednica 2: Primerjava geološke podlage združb {delež v %) Table 2: A Comparison of Associations' Geological Bedrock (share expressed asa percentage) Geološka podlaga Geolo ica/ bedrock grušc,morena gravel, moraine glina clay lapor mari apnenec,dolomit limestone, dolomite skrilavci slates tonaliti tonalites kr.keratofirji flint keratophyres andezitni tufi andesite tuffs Galio-Abietetum 2.1 8.2 8.1 11.4 7.9 1.8 60.5 Bazzanio-Abietetum 0.8 27.4 9.3 3.4 8.9 7.7 42.5 Querco-Luz.­Fa etum 0.3 8.2 12.9 7.1 5.5 15.8 2.4 47.8 kamninah najdemo tako jelovje kot tudi zmerno acidofilno bukovje. Izjema je to­nalit, kjer verjetno zaradi plitvih, suhih tal jelovja manjkajo. Poleg tonalita se vecja razlika pojavi še na glini, kjer izstopa združba Bazzanio-Abietetum (preglednica 2). Razmeroma visok delež karbonatnih kamnin si lahko razlagamo s tem, da se podatki nanašajo na celotne odseke, ki niso vsi geološke homogeni. GozdV 54, 1996 325 Tudi glede nadmorskih višin ni bistvenih odstopanj med združbama Galio-Abie­tetum in Querco-Luzulo-Fagetum. Obe imata najvecji delež pri višinah od 500 do BOO m. Odstopa spet združba Bazzanio­Abietetum, ki je razširjena predvsem v sub­montanskem pasu, na nadmorskih višinah pod 500 m (preglednica 3). Podobne razlike med združbami so se pokazale tudi pri naklonu. Bazzanio-Abie­tetum je razširjena predvsem na ravnem (naklon do 15°), drugi dve združbi pa pretežno na pobocjih nad 15° naklona. Grob pregled ekoloških dejavnikov nam torej pokaže, da sta si združbi Galio­Abietetum in Querco-Luzulo-Fagetum pre­cej sorodni. Pojavljata se predvsem na silikatni kamnini v montanskem pasu, na zmerno nagnjenih (ali strmih) pobocjih. Združba Bazzanio-Abietetum pa se eko­loško precej razlikuje in je najbolj razširjena v submontanskem pasu, na blago nag­njenih pobocjih. Razmeroma velik delež je je tudi na naplavinah. 4.2 Fitoindikacija 4.2 Phyto-indication Za fitoindikacijo so uporabljeni fitoceno­loški opisi iz prvega gozdnogojitvenega elaborata za državne gozdove v Zgornji Savinjski dolini (Zupancic 1963). Pri jelovju (Galio-Abietetum, tabela št. 6) so upošte- Preglednica 3: Primerjava nadmorskih višin združb (delež v%) Table 3: A Comparison of Associations' Altitudes (share expressed asa percentage) Nadmorska višina Galio-Bazzanio- Ouerco-Luz.- Alti tu de Abietetum Abietetum Fa etum do 500 m 30.9 54.4 30.8 to500m 500m-800m 45.8 32.6 49.8 nad 800 m 23.3 13.0 19.4 above BOOm Preglednica 4: Primerjava naklo na združb (delež v%) Table 4: A Comparison of Associations' Slope (share expressed asa percentage) Naklon Galio- Bazzanio- Querco-Luz.- Slo e Abietetum Abietetum Fa etum do to 15° 29,7 57,7 15,3 nad ab ove 15° 70,3 42.3 84,7 Preglednica 5: Ekološke znacilnosti fitocenoloških po pisav združbe Querco-Luzulo-Fagetum Table 5: Ecological Characteristics of Phyto-Coenosis lnventories of the Querco-Luzulo-Fagetum Association Popis št. Lokacija Nadmorska Ekspozicija Nagib Geološka lnventory No. Location višina Exposition Slope podlaga Altllude vo Geological m bedrock Krašica, 13a 530 W-NE 30 andezit 2 Krašica, 9d 600 w 40 3 Ter 840 s 35-40 4 Krašica, 9c 590 sw 25-30 5 Lenart 590 S-SW 30 6 Krašica, 12d 480 NW 5 326 GozdV 54, 1996 vani samo opisi pod 600 m nadmorske višini, za bukovje (Luzulo albidae-Fage­tum) pa celotna tabela št. 3b. Osnovni ekološki podatki za te popise so prikazani v preglednicah 5 in 6. Za združbo Bazza­nio~Abietetum v našem obmocju ni bilo narejene celotne tabele, zato uporabim za primerjavo med združbami stanovitno kom­binacijo iz Wraberjeve tabele za Bazzanio­Abietetum praealpinum (Wraber 1958). Od teh popisov sta dva tudi iz Zgornje Sa­vinjske doline, drugi pa iz okolice Kamnika. Iz primerjave preglednic je razvidno, da v vecini ekoloških dejavnikov bistvenih razlik med združbama ni. Geološko pod-laga tvorijo povsod andezitni tuli, pojavljajo se vse ekspozicije. Le pri naklonu je razlika med popisi ocitna. Samo dva jelova popisa sta bila napravljena na pobocju, strmejšem od 20°, medtem ko je bil pri bukovju samo en popis napravljen na naklonu pod 20". a) Primerjava popisov in združb z upoštevanjem zastornosti vrst Primerjava srednjih indikatorskih vred­nosti (preglednici 7 in 8) potrjuje veliko ekološko podobnost obeh združb, posebno glede klimatskih dejavnikov: Preglednica 6: Ekološke znacilnosti združbe Galio-Abietetum na popisanih lokacijah Table 6: Ecological Characteristics of the Galio-Abietetum Association in the Locations where Inventory Popis št. lnventory No. 2 7 10 11 12 13 14 17 Lokacija Location Hom, 85b Brezje Hom, 83a Florjan Hom, 84a Hom, 87a Ter Hom, 68c Nadmorska višina Altitude m 500 420 600 540 480 420 390 560 Ekspozicija Exposition N E-NE w s w NE NW E Nagib Slope v" 20 20-30 25 10-20 25 10 0-10 20 Subasociacija Subassociation fagetosum pinetosum stadi" Picea Preglednica 7: Srednje indikatorske vrednosti za združbo Querco-Luzulo-Fagetum Table 7: The Mean lndication Values for the Querco-Luzulo-Fagetum Association Fitocenološki ooois /Phvtocoenoloaical inventorv Ekološki dejavnik Ecological factor 2 3 4 5 6 Skupaj Total svetloba light 4.40 4,47 4,33 4,88 4,85 4,52 4,58 toplota heat 4.65 5,45 4,94 5,10 4,50 5.41 5,01 kontinentalnost continentality 3,72 3,44 3,46 3,66 3,89 3,39 3,59 vlažnost tal sai! moisture 5.31 5,20 4,95 5,00 5,29 5,12 5,15 reakcija tal soil reaction 3,50 3.75 4,00 4.33 2,89 4,74 4,06" dušik v tleh nitrogen in soH 3.70 4,63 3,81 4.55 3,26 5,56 4,45" GozdV 54, 1996 327 i. Analiza svetlobnih razmer kaže na prevladovanje prehodnih vrst sence in polsence, v bukovju je osvetljenost malo vecja. 2. Indikatorske vrednosti za toploto ka­ žejo na zmerno toplo rastišce, submon­ tanski pas. Razlike med združbama so minimalne, jelovje je celo toplejše, ceprav bi pricakovali hladnejšo klimo. 3. Podnebje lahko oznacimo za sub­oceansko, ki se (še posebno v jelovju) približuje oceanskemu. 4. Vlažnost tal je v obeh združbah ena­ka. Iz srednje indikatorske vrednosti skle­pamo na sveža rastišca, ki deloma pre­hajajo v vlažna. Tudi tu bi pricakovali v jelovjih bolj vlažna tla kot v bukovju. 5. Reakcijo tal oznacimo za zmerno do šibko kislo. Kislost tal je obcutno višja v bukovju. Razlika je tudi med subaso­ ciacijama v jelovju-pinetosum ima precej bolj kisla tla kot fagetosum. 6. Vsebnost dušika v tleh je rahlo pod povprecjem. Tla so revnejša v bukovju in v subasociaciji pinetosum. Presenetljivo je, da v nasprotju s pred­videvanji indikatorske vrednosti za bukovje kažejo na tla, ki so bolj kisla in revnejša z dušikom. Popis št. 5 pri združbi Querco­Luzulo-Fagetum je odstopal zaradi rev­nega zelišcnega sloja in prevladovanja acidofilnih vrst. Zato ni upoštevan pri izracunu srednje indikatorske vrednosti za reakcijo tal in dušik v tleh. vseeno so srednje indikatorske vrednosti združbe Querco-Luzulo-Fagetum pri reakciji tal pod povprecjem za Galio-Abietetum. Pri dušiku v tleh so razlike malo manjše, a vseeno obcutne. Razlog za reven zelišcni sloj v bukovju ter kisla in z dušikom revna tla je Preglednica 8: Srednje indikatorske vrednosti za združbo Galio-Abietetum Tab le 8: The Me an lndication Values for the Galio-Abietetum Association Fitocenološki popis 1 Phytocoenologica/ inventQ_ry Ekološki dejavnik Eco/o­gi cal factor 2 7 10 11 12 13 14 17 pineto fageto sum sum kupaj Total svetloba light 3,73 4,43 4,61 4,13 4,57 3,99 4,14 4,10 4,29 4,09 4,21 toplota heat 5,21 5,01 5,14 5,24 5,04 5,15 5,19 5,09 5,15 5,10 5,13 konti­nen­talnost conti­nen­tality 3,13 3,51 3,48 3,21 3,35 3,37 3,56 3,47 3,39 3,37 3,39 vlažnost tal s oil mo is-Iure 5,04 5,28 5,30 5,09 5,27 5,08 4,98 5,27 5,14 5,20 5,16 reakcija so il reaction 5,29 5,48 5,25 4,74 4,40 4,60 4,87 5,37 4,77 5,38 5,00 dušik v tleh nitrogen in soil 5,20 5,09 4,62 4,82 4,37 4,65 4,61 5,61 4,61 5,30 4,87 328 GozdV 54, 1996 lahko tudi steljarjenje. Na izbiro znacilnih popisov za to združbo je verjetno vplivalo tudi gospodarjenje, zato bi morali pri opre­delitvi rastišc upoštevati tudi zgodovino sestojev. Pri toploti in vlažnosti tal, kjer bi prica­kovali znatne razlike med združbama, pa se srednji indikatorski vrednosti povsem ujemata. Pri združbi Galio-Abietetum so popisi tudi loceno primerjani za subasociacijo fa­getosum (dodan popis 17) in pinetosum. Razlike se po predvidevanjih pokažejo pri svetlobi, reakciji tal in dušiku v tleh. Zelišcni sloj subasociacije pinetosum uspeva pri vecji svetlobi, tla so precej bolj kisla in revnejša z dušikom. b) Primerjava združb s stanovitno kombinacijo vrst Primerjava stanovitnih kombinacij vrst za združbe Galio-Abietetum, Bazzanio-Abie­tetum in Querco-Luzulo-Fagetum (pre­glednica 1 O) kaže na podobna ekološka razmerja med združbami, kot jih daje prejšna metoda. Stanovitno kombinacijo vrst sestavlja pri združbi Bazzanio-Abie­tetum 55 vrst (od tega jih ima indikatorske vrednosti 46), pri združbi Galio-Abietetum 41 vrst (32 vrst) in pri združbi Querco­Luzulo-Fagetum 25 vrst (16 vrst). Ker je porazdelitev indikatorskih vrednosti po­nekod nepravilna, vecmodalna, je prika­zana namesto modusa aritmeticna sredina. Predvsem pri reakciji tal in dušiku v tleh lahko locimo tri skupine rastlin. Povsod prevladujejo indiferentne vrste. Drugo sku­pino sestavljajo vrste, navezana na z dušikom bogata, šibko kisla do nevtralna tla. Ta skupina prevladuje v stanovitni kombinaciji jelovij. Tretje skupine rastlin, acidofilne vrste revnih tal, je povsod šte­vilcno precej manj. Tudi pri tej metodi je ekološka dolocitev združb glede na reakcijo tal in dušik v tleh v nasprotju s pricakovano. Združba Querco-Luzulo-Fagetum je raz­širjena na bolj kislih, z dušikom revnejših tleh, združba Bazzanio-Abietetum pa na najmanj kislih in najbogatejših tleh. Le glede toplote in vlažnosti tal so v nasprotju s prejšna metodo združbe razporejene po pricakovanju. Ouerco-Luzulo-Fagetum se pojavlja na najtoplejših in najbolj suhih legah, Bazzanio-Abietetum pa na najbolj vlažnih tleh. Razlike med rastišci glede na ekološke dejavnike sem preskusil z c2 -testom. Za to analizo je uporabljena porazdelitev indikatorskih vrednosti stanovitnih kom­binacij vrst za vse tri združbe. Analiza prav tako kaže na vecje razlike med rastišci v talnih dejavnikih (preglednica 11 ). Vendar lahko samo pri vlažnosti tal zavrnemo nicelno hipotezo, da med rastišci ni razlik (s tveganjem 5 %). Ce primerjamo med Preglednica 9: Fitoindikacija stanovitne kombinacije vrst (X') Table 9: Phyto-lndication of a Sustained Species Combination X Ekološki dejavnik Eco/ogical factor Združba 1 Association Bazzanio· Galio-Ouerco-Luzulo-Abietetum Abietetum Fagetum svetloba light 4.48 4,03 4,73 toplota heat 4,90 4.89 5.45 kontinentalnost continentafity 3,35 3,53 3,53 vlažnost tal sai/ moisture 5,72 5,18 4,88 reakcija tal soil reaction 5,00 4,80 4,00 dušik v tleh nitr[)gen in sai! 5,31 4,91 3,56 GozdV 54, 1996 329 Preglednica 10: STANOVITNA KOMBINACIJA VRST (p~i združbah oznacena stalnost) Table 10: A sustafned Specfes' Combfnatfon (with assoclatlons sustention is indicated) VRSTA IYfJ_e Abi es alba Acer pseudoplatanus Aegepodium podagraria Ajuga reptans Aposeris foetida Asarum europaeum Athyrium filix-femina Bazzania trilobata Blechnum spicant Brachypodium sylvaticum Calamagrostis arundinacea Carex digitata Carex pilulifera Carpinus betulus Castanea sativa Cladonia pyxidata Cladonia rangiferina Cladonia squamosa Corylus avellana Cyc!amen purpurascens Oaphne mezereum Deschampsia flexuosa Dicranum scoparium Dryopteris dilatata Dryopteris filix-mas Oryopteris linnaeana Epilobium montanum Eupatorium cannabinum Eurhynchium striatum Fagus silvatica Fragaria vesca Frangula alnus Fraxinus excelsior Fraxinus ornus Galeopsis speciosa Galium rotundifolium Gentiana asclepiadea Hedera helix Hieracium lachenalii Hieracium sylvaticum Hy!ocomium splendens Hylocomium triquetrus Sintakson ! 8430 3523 8430 8430 7212 8400 8431 8400 8432 8300 8400 8431 8430 8430 8430 8431 8220 8430 8431 8400 8300 Indikatorske vrednosti lndication values s T K v R N 3 5 4 x x x 4 x 4 6 x 7 5 x 3 6 7 8 6 x 2 6 x 6 4 4 4 5 6 5 3 5 5 6 8 6 4 x 3 7 x 6 3 3 2 6 2 3 4 5 3 5 6 6 6 5 4 5 4 5 3 5 4 4 x 3 6 4 2 5 3 5 4 6 4 x x x 5 8 2 x 4 x 6 5 3 x x x 4 6 4 5 9 5 4 x 4 5 7 5 6 x 2 x 2 3 4 x 3 6 x 7 3 x 3 5 5 6 4 x 3 5 6 6 7 5 3 7 7 8 3 5 2 5 x x 3 5 2 5 x x 6 x 5 7 2 x 4 5 3 x 7 7 5 8· 4 3 8 3 2 5 2 5 5 4 6 x 4 6 7 x 4 5 2 5 x x 5 x x 5 4 2 4 x 3 5 5 4 Združba Association B-A G-A L-F 5 5 3 5 3 4 4 4 4 5 4 5 3 5 4 3 3 4 3 4 3 3 3 4 3 3 4 4 5 3 4 4 4 5 4 5 3 4 3 3 5 5 5 3 3 4 3 3 3 5 4 4 3 4 3 5 5 5 3 4 4 330 Gozd V 54, 1996 Indikatorske vrednosti združba lndication values association VRSTA Sintakson B-A G-A L-F s T K v R N Type Hypnum cuppressiforme 3 3 4 Hypnum schreberi 5 lsothecium myurum 4 Laburnum alpinum 3 Leucobryum glaucum 3 Ustera ovata x x 3 6 7 7 3 8431 5 5 5 Luzula albida 4 x 4 x 3 4 2 x 3 x 5 4 5 5 Luzula Pnosa 5 4 Majanthemum bifolium 3 x 6 x 3 3 Melampyrum pratense subsp.vul. x x 3 x 3 3 5 3 Mo!inia caerulea 7 x 3 7 x 2 3 Mycelis muralis 4 5 2 4 x 5 5 7200 4 x 3 5 x 2 4 Orthillia secunda x 3 6 4 7 5 5 Oxalis acetosella Petasites al bus 8431 4 x 4 6 x x 4 5 3 6 x x x Picea abies 7212 5 5 5 7 x 7 x x x 4 Pinus sylvestris 4 Pleurozium schreberi Polypodium vulgare 5 x 3 x 2 x 3 4 Polytrichum formosum 5 5 4 4 5 Prenanthes purpurea 4 4 4 5 x 5 5 4 3 Pteridium aqui!inum 6 5 3 6 3 3 6 6 2 5 x x 3 Quercus petraea Quercus robur 7 6 x x x x 3 Rhytiadelphus triquetrus 3 5 6 4 5 5 7 Rubus hirtus 8431 5 5 Salix caprea 7 x 3 6 7 7 4 4 5 4 6 7 7 S al via glutinqsa 8430 3 4 Sanicula europaea 8430 4 5 3 5 8 7 3 4 4 5 3 6 6 7 Scrophularia nodosa 8430 3 Sorbus aucuparia 6 x x x x x 3 Thelypteris limbosperma 4 4 2 6 3 5 3 Thelypteris phegopteris 2 4 3 6 4 6 3 5 5 Thuidlum tamariscinum 5 x 5 x 2 3 Vaccinium myrtillus 5 5 5 Veroni ca oHicinalis 5 x 3 4 2 4 3 8400 6 5 3 x 7 6 4 Viburnum opulus 8400 4 6 2 5 x 6 5 Vinca miner 8430 4 5 4 5 7 6 Viola sylvestris 3 5 Sintakson; ?*"" -Vaccinio-Picetalia, 8""" -Fagetalia (Ellenberg 1982) GozdV 54, 1996 331 sabo najbolj razlicni združbi Bazzanio­Abietetum in Querco-Luzulo-Fagetum, niso razlike nic bolj znacilne. · Tudi koeficienti kontingence kažejo, da je odvisnost razmeroma šibka, še posebej pri klimatskih dejavnikih (koeficienti 0.24 do 0.31). To pomeni, da je v vseh treh združbah stanovitna kombinacija vrst po­dobno porazdeljena po indikatorskih vred­nostih. Zato je za vsak ekološki dejavnik narejena še primerjava deležev vrst s skrajnimi (1 -4) in povprecnimi indika­tarskimi vrednostmi (5). Rezultati so v preglednici 12. Delež rastlin sence in polsence (indi­katorske vrednosti 1 do 5) v stanovitni kombinaciji vrst je najvecji pri združbi Galio­Abietetum (88 %), pri drugih dveh pa 73 %. Pri toploti lahko iz deleža hladnoljubnih oz. zmernih vrst (vrednosti 1-5) sklepamo na rahlo hladnejše rastišce jelovij (B-A 86 %, G-A 79 %, Q-L-F 63 %). Pri kontinental­nosti povsod mocno prevladujejo sub­oceanske in oceanske vrste, med rastišci Preglednica 11: Odvisnost gozdne združbe od ekoloških dejavnikov Table 11: Dependence of a Forest Association on Ecologica/ Factors ekološki koeficient kontingence c stopinje prostosti dejavnik contingency coefficient !!!!! ecological factor svetloba 0,30 8,75 10 light toplota 0,31 5,46 8 heat kontinentalnost 0,24 5,70 10 continentality vlažnost tal 0,49 19,29' 8 soil moisture reakcija tal 0,43 14,06 14 soil reaction dušik v tleh 0,44 16,16 12 nitro en in soil Preglednica 12: Delež vrst v stanovitni kombinaciji po indikatorskih vrednostih (v %) Table 12: Species' Share ina Sustained Combination by lndication Values(%) ekološki dejavnik ecofogicaf factor svetloba light toplota heat kontinentalnost continentafity vlažnost tal sai/ moisture reakcija tal sai/ reaction dušik v tleh nitro en in sai/ združba 1 association Bazzanio­ Galio-Abietetum Querco-Luzu/o- Abietetum Fagetum 1-4 5 1-4 5 1-4 5 57 16 72 16 40 33 24 62 21 58 18 45 88 7 88 3 87 7 o 41 14 59 13 75 42 12 40 25 78 11 34 6 43 17 78 22 332 GozdV 54, 1996 ni razlik. Pri vlažnosti tal so razlike med združbami vecje. Izstopa spet združba Bazzanio-Abietetum, kjer manjkajo vrste suhih do svežih tal (vrednosti 1-4). Pri drugih talnih dejavnikih pa tako kot v prejšnih primerjavah izstopa bukovje z vecjim deležem rastlin kislih, z dušikom revnejših tal. c) Graficen prikaz popisov Popisi so na podlagi srednjih indikator­skih vrednosti tudi graficno prikazani (graf 1 ). Za osi sta vzeta ekološka dejavnika, po katerih se združbe najbolj razlikujejo. Za združbo Bazzanio-Abietetum je prikazana samo srednja indikatorska vrednost sta­novitne kombinacije vrst, za preostali združbi pa srednje indikatorske vrednosti popisov. Združbe so glede na vlažnost in kislost tal med sabo locene, samo popis št. 6 združbe Querco-Luzulo-Fagetum dobimo med jelovimi popisi. Pri vlažnosti tal predstavlja vrednost 5 rastline svežih tal, vrednost 6 pa rastline svežih do vlažnih tal. Pri kislosti tal oznacuje vrednost 3 rastline kislih tal, vrednost 5 pa rastline zmerno kislih tal. Za primerjavo in ekološko opredelitev popisov in združb je narejena tudi ordi­nacija popisov po metodi glavnih kom­ponent (Pielou 1984). Namen te analize je z graficno predstavitvijo popisov v 2­razsežnem prostoru pojasniti ekološke odnose med njimi, izlociti skupine sorodnih popisov ter tako dobljene skupine pri­merjati z razclenitvijo na združbe (Graf 2). Iz analize so izlocene vrste, navzoce samo v enem popisu, in drevesni sloj. Osnova za primerjavo je ocena zastornosti vrste v posameznem popisu, ki je prav tako trans­formirana po Van der Maarelu. Prva dva faktorja, ki sta upoštevana za interpretacijo, pojasnita skupaj 54% skup­ne variance (prvi faktor 33.6 %, drugi pa 20.5 %). Pop ise lahko, prav tako kot v prejšnem prikazu, združimo v dve skupini. Med jelovja je uvršcen floristicno naj­bogatejši popis združbe Querco-Luzulo­Fagetum (popis 6). Popisi niso enako razvršceni kot po srednjih indikatorskih vrednostih. Neposredna primerjava tudi ni možna, ker posameznega faktorja ne mo­remo pojasniti samo z enim ekološkim dejavnikom. Združbi se razlikujeta predvsem po dru­gem faktorju. Ekološka razlaga je precej težavna. Na podlagi primerjave z grafom 1 lahko opredelimo za prevladujoca ekološka dejavnika za razvršcanje popisov vlažnost (faktor 1) in kislost tal (faktor 2). Predvsem popis št. 17 (smrekov stadij v jelovju) in popis št. 6 (bukovje), kjer je prav tako visok delež smreke, izstopata iz te raz­ vrstitve. Graf 1: Primerjava srednjih indikatorskih vrednosti po popisih in združbah Graph 1: A Comparison of the Mean Jndication Values by /nventories and Associations 4.5 kislost acidity 3.5 2.5+-------------------------------------------------~ 4.5 5 5.5 6 vlažnost moisture GozdV 54, 1996 333 Graf 2: Ordinacija popisov z metodo glavnih komponent Graph 2: Ordination of Jnventories by Means of the Principle Components' Method Faktor 2 1,-------~~=-----~~~--------~ 0.8 L2 8 0.6 o L5 L1 o o 0.4 Q-L-F 0.2 o -0.2 P17 P2 o o , ~t~ -0.4 P14 o 0 :~ :l._-------====== =···=···=····=··=-G=:cA=····==····=· ·=····==::::~==--;::~---~ 0.25 0.35 0.45 0.55 0.65 0.75 0.85 Faktor 1 5 ZAKLJUCKI Fitoindikacija ni potrdila pricakovanih ekoloških razlik med jelovji (združbi Galio­Abietetum ter Bazzanio-Abietetum) in pri­merjalno bukovo združbo (Querco-Luzulo­Fagetum). Na podlagi obstojecih fitoceno­loških popisov v Zgornji Savinjski dolini lahko sklepamo, da se primerjalno bukovje nahaja na bolj kislih, z dušikom revnejših tleh kot jelovje. Tudi med jelovima združ­bama ni pricakovanih ekoloških razlik. Rastišcna ekstremnost združbe Bazzanio­ Abietetum se ni potrdila, prej nasprotno. Prav v tej združbi je namrec najvec rast­ linskih vrst in po fitoindikaciji talnih dejav­nikov je to celo od vseh treh najbolj ugodno rastišce. Metodi fitoindikacije se ne ujemata pov­sem. Za vecino ekoloških dejavnikov je za primerjavo med združbami primernejša uporaba srednje indikatorske vrednosti stanovitne kombinacije kot pa srednJe indikatorske vrednost iz popisov , kjer je upoštevana zastornost. Izbira za posamezno združbo znacilnih popisov brez temeljitega poznavanja gos­ podarjenja z gozdovi ni ustrezno. Zmerno acidofilno bukovje zajema zelo ekološko raznolika rastišca. Obravnavani popisi ve­ ljajo verjetno za tista rastišca, kjer je bil vpliv cloveka razmeroma velik (steljarjenje) in temu lahko pripišemo reven, acidolilni zelišcni sloj. Pri opredelitvi jelovij je bil premalo upo­števan velik vpliv cloveka na ta obcutljiva rastišca. Tako so v kartirana jelovja vklju­cena tudi prehodna oziroma bukova ra­stišca, kjer je imela jelka znaten delež. Tudi sami opisi združb so bili narejeni v bistveno drugacnih sestojnih razmerah. Delež jelke je namrec v teh štirih desetletjih mocno upadel. Ker so poleg tega ekološke razlike med jelovji in zmerno acidofilnim bukovjem majhne, bo potrebno kartiranje še enkrat presoditi. Posebno to velJa za združbo Galio-Abietetum. Nicelno hipotezo, da med rastišci ni ekoloških razlik, lahko zavrnemo samo pri vlažnosti tal, pa še tu predvsem zaradi veliko revnejšega zelišcnega sloja pri­merjalnega bukovja. . z ordinacijo so popisi podobno raz­vršceni kot na podlagi srednjih indika­torskih vrednosti. Izstopata zlasti popisa z vecjim deležem smreke. 5 CONCLUSIONS The phyto-indication has not confirmed t~e an­ticipated ecological differences between f1r for­ 334 Gozd V 54, 1996 ests (the Galio-Abietetum and Bazzanio-Abietetum associations) and the control beech association (the Querco-Luzulo-Fagetum). Based on the ex­isting phyto-coenological inventories of the Upper Savinja Valley conclusions can be made that the control beech forests grow on more acid soil, poorer with nitrogen. The fir association s do not evidence the expected ecological differences as well. The site extremity of the Bazzanio-Abietetum association has not been praven-rather on the contrary. ln this very association plant species are most numerous and according to the phyto­indication of soil factors this is even the most favourable site of all the three ones. The two phyto-indication methods are not quite identical. For the major part of ecological facto rs, the use of the mean indication value of a sustain­able combination is more suitable for the compar­ ison between the associations than the mean indi­cation value from the inventories where canopy is taken into account. It is not good to select inventories characteris­tic of an individual association without being well acquainted with forest management. Moderately acidophilic beech forests include ecologically high­ly heterogeneous sites. The inventories dealt with probably outline those sites where human influ­ence has been rather strong (litter utilisation), which is the cause of the poor, acidophilic herb layer. ln the defining of firforests, strong human influ­ence on these sensitive sites was not sufficiently taken into consideration. Thus, the mapped fir forests also include transitory or beech sites, whe­re the share of the fir was quite high. The descrip­tions of associations themselves we re al so made in essentially different stand conditions. For one thing, the share of the European fir has strongly decreased in the recent four decades. Since eco­logical differences between fir and moderately acidophilic beech forests are small as well, the mapping will have to be reevaluated. This espe­cially ho lds true of the Galio-Abietetum associa­tion. The null hypothesis-that there are no ecologi­cal differences between the sites -can only be rejected with soil moisture, even there primarily due to much poorer herb layer of the control beech forests. By means of ordination the inventories have been similarly classified as on the basis of the mean indlcation values; the inventories with a higher share of the Norway spruce being the most remarkable ones. 6 VIRI IN LITERATURA 1. BAŠ, A. 1974. Savinjski splavarji. Cankarjeva založba, Ljubljana. 2. CULIBERG, M., ŠERCELJ, A., ZUPANCIC, M. 1981. Palynologische und phytozoenologische Unter­ suchungen auf den Ledine am Hochplateau Jelovica. Razprave IV.razreda SAZU XXIII/S Ljubljana. 3. CULIBERG, M., ŠERCELJ, A. 1991. Porocilo (raziskovalna naloga Palinološki gozdni rezervati). BTF -odsek za gozdarstvo. 4. ELLENBERG, H. 1982. Vegetation ecology of Central Europe. Cambridge University Press. 5. KOŠIR, ž. 1979. Ekološke, fitocenološke in gozd­nogospodarske lastnosti Gorjancev v Sloveniji. Zbornik gozd.in les. 17/1, Ljubljana. 6. KOTAR, M., ROBIC, D. 1990. Povezanost pro­izvodne sposobnosti rastišca z nekaterimi ekološkimi dejavniki. Gozd. V. 48/5, Ljubljana. 7. KUOCH, R. 1954. Waelder der Schweizer Alpen im Verbreitungsgebiet der Weisstanne. Mitteilungen der Schw.Anst.Forst.Ves. XXX, Zurich. 8. KUTNAR, L. 1995. Rastlina-rezultat rastišcnih dejavnikov. Gozd. V. 53/7-8, Ljubljana. 9. MARINCEK, L., PUNCER, 1., ZUPANCIC, M. 1974. Vegetacijska in rastišcna analiza za obmocje gozdnogospodarskih enot Ljubno 11 in Luce 11 (bivši SLP 1 ). Izdelano v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija, SAZU, Ljubljana. 10. MARINCEK, L.,PUNCER, 1., ZUPANCIC, M. 1977. Vegetacijska in rastišcna analiza za obmocje gozdnogospodarske enote Ljubno (zasebni sektor). Izdelano v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija, SAZU, Ljubljana. 11. MARINCEK, L., PUNCER, 1., ZUPANCIC, M. 1983. Vegetacijska in rastišcna analiza za G.E. Gornji grad-zasebni gozdovi. Biološki inštitut SAZU, Ljubljana. 12. MAYER, H. 1974. Waelder des Ostalpenraumes. Gustav Fiscer Verlag, Stuttgart. 13. PIELOU, E.C. 1984. lnterpretation of ecological data. John Wiley et Sans. 14. PISKERNIK, M. 1977. Gozdna vegetacija Slovenije v okviru evropskih gozdov. Zbornik gozd. in les. 15/1, Ljubljana. 15. PISKERNIK, M. 1977. Jelka v drugacni ekološki luci. Gozd. V. XLIII, Ljubljana. 16. ROBIC, O. 1992. Fitocenologija. Predavanja na podiplomskem študiju, Ljubljana. 17. ŠERCELJ, A. 1959. Prispevek k zgodovini naših gozdov. Gozd. V. XVII, Ljubljana. 18. WRABER, M. 1958. Predalpski jelov gozd v Slo· veniji. Biološki vestnik VI, Ljubljana. 19. WRABER, M. 1959. Gozdna združba jelke in okroglolistne lakote v Sloveniji. Prirodoslovno društvo Ljubljana. 20. WRABER, M. 1960. Pregled in opis glavnih gozd­nih združb na podrocju Mozirja in Gornjega grada, v: Ureditveni nacrt 1959-1968. Gosp.enota Mozirje. 21. ZUPANCIC, M. 1963. Fitocenološke tabele, v: Gozdnogojitveni elaborat za obmocje GG Nazarje. 22. Ureditveni nacrt 1959-1968. Gosp. Enota: Boc­na -zasebni sektor. 23. Ureditveni nacrt 1959-1968. Gosp. Enota: Mo­zirje-zasebni sektor. 24. Ureditveni nacrt 1959-1968. Gosp. Enota: Re­cica-zasebni sektor. 25. Gozdnogojitveni elaborat za obmocje Gozdnega gospodarstva Nazarje. Izdelano v Inštitutu za biologijo SAZU, Ljubljana. GozdV 54, 1996 335 Znacilnosti in pomen lesnega kuriva v slovenski energetiki The Characteristics and Significance of Wood Fuel in Slovenian Energetics Lojze ŽGAJNAR * Izvlecek Žgajnar, L.: Znacilnosti in pomen lesnega kuriva v slovenski energetiki. Gozdarski vestnik 7~8/1 996. V slovenšcini, cit. lit. 15. Kot obnovljiv in okoljsko sprejemljiv vir energije je lesna biomasa spet pomembna postavka bilanc in razvojnih strategij vseh razvitih in okoljsko oza­vešcenih družb. Tudi v Sloveniji naj bi ta vir doži­vel "renesanso" in ima pomembno mesto v spre­jeti Strategiji rabe in oskrbe z energijo Slovenije. Zaradi dosedanjega zapostavljanja pa je naše vedenje in poznavanje osnovnih kazalcev o tem viru mocno pomanjkljivo. To je velika ovira pri na­crtovanju pridobivanja in rabe lesnega kuriva na razlicnih ravneh, pa tudi pri sodelovanju Slovenije v razlicnih mednarodnih projektih. V prispevku so prikazani pomembnejši kolicin­ski, kakovostni, vrednostni in drugi kazalci ter splo­šna problematika sedanjega stanja rabe lesnega kuriva v Sloveniji. Poudarjeni so kolicinski in struk­turni kazalci ter pomen tega vira v energijski bilan­ci Slovenije, še posebno v t. i. široki porabi. Kljucne besede: Energetika, energija, obnovlji­v! viri, biomasa, lesno kurivo, drva, lesni ostanki 1 UVOD INTRODUCTION Izmed vseh energijskih virov ima lesno kurivo tudi v Sloveniji najdaljšo tradicijo in je, poleg vodne energije, najpomembnejši in najstvarnejši domac obnovljivi vir energi­je. Njegov sedanji delež v slovenski ener­gijski bilanci je sicer relativno skromen, saj znaša le okrog 5 do 6 %. Vendar je ta delež še vedno bolj ali manj izenacen z • L. ž., dipl.inž.gozd., Gozdarski inštitut Slove­nije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO Synopsis Žgajnar, L: The Characteristics and Significan­ce of Wood Fuel in Slovenian Energetics. Gozdar­ski vestnik No. 7-B/1996.1n Slovene, lit. quot. 15. Wood biomass-asa renewable and environ­mentally sustainable energy source -has again become an important entry in balance sheets and developmental strategies of all advanced and en­vironmentally conscious societies. ln Slovenia as well this source is said to be experiencing a "re­naissance" and hasan important place in the adop­ted Strategy of Energy Use and Supply in Slove­nia. Due to a discriminating attitude with regard to this energy source up tili now our knowledge of its basic indices is highly insufficient. This represents a great hindrance to the planning of the supply and use of energy on different leve Is and the participa­ting of Slovenia in various international projects. The article presents the indices which are im­portant from the quantity, quality and value aspect as well as the general topic regarding the present situation in wood fuel use in Slovenia. The empha­sis has been placed to the indices regarding quan­tity and structure as well as the significance of this source within the energy balance in Slovenia, es­pecially in the so called large scale consumption. Key words: energetics, energy, renewable re­sources, biomass, wood fuel, firewood, wood resi­dues energijo, pridobljeno s hidroelektrarnami. Ce upoštevamo, da energijska odvisnost Slovenije od uvoza že dosega tricetrtinski delež in prištejemo še problematiko JE Krš­ko ter izrabljenost naših HE, pa pridobi ta delež povsem drugacne razsežnosti. V strukturi energije, pridobljene iz domacih virov, namrec dosega delež energije iz lesa kar blizu 20 %. Ne moremo zanemariti tudi dejstva, da je les še zdaj osnovni vir toplotne energije za tretjino slovenskih gospodinjstev. Zlasti v ruralnih in gozdnatih obmocjih Slovenije, kjer je sedanji pomen tega vira najvecji, ga tudi v prihodnje ne bo mogoce v vecji meri 336 Gozd v 54, 1996 zamenjati z drugimi viri. Še posebno zaradi njegove okoljske sprejemljivosti menimo, da takšna zamenjava ne bi bila upravicena in ne gospodama. Pomemben vir tehnološke in ogrevalne energije za lesno predeloval­ no industrijo in obrt so tudi lesnoindustrijski ostanki. Iz razlicnih objektivnih, pa tudi subjektiv­ nih vzrokov, smo ta vir energije do nedav­na vse prevec zanemarjali. Vsa pozornost je bila namenjena le kolicinsko pomembnej­šim fosilnim domacim virom, neglede na okoljske in gospodarske posledice. Takšen odnos do lesnega kuriva deloma opravicu­ je dejstvo, da oskrba s tem virom ni nikoli povzrocala vecjih težav, vsaj ne širših raz­sežnosti ali celo na nacionalni ravni. Dejs­ tvo je namrec, da je oskrba z drvmi, prek "sivega" in "crnega trga", nemoteno pote­kala tudi v obdobjih najvecjega pomanjka­nja drugih virov energije. Le redko so bile za zadovoljevanje potreb porabnikov po­trebne tudi politicne intervencije, pa še to le lokalno. Lahko zakljucimo, da je bilo to po­drocje skoraj v celoti prepušceno stihijske­mu razvoju, ne le glede tržišca in oskrbe, pac pa tudi s tehnicno-tehnološkega, okolj­skega in gospodarskega vidika. Tako sta npr. pri nabavi kurilnih naprav, namesto strokovnih argumentov, vse preveckrat od­locali cenenost naprave in poslovna spret­ nost trgovca. Posledice tega so, da v gos­podinjstvih prevladujejo t.i. kombinirane ku­rilne naprave (kotli, peci, štedilniki), ki so za lesno kurivo okoljsko in gospodarsko nepri­merni. Tudi zato je kurjenje z lesom relativ­no drago. Še posebne težave, ki so tudi posledica dosedanje nenacrtnosti, pa povzroca po­manjkanje ustreznih evidenc ter nepozna­vanje kolicinskih, strukturnih, prostorskih, ekoliških, socialno-ekonomskih, tehnicno­tehnoloških in drugih parametrov nastaja­ nja in porabe lesne biomase v energetiki. Vse to nam povzroca velike preglavice ta­ko pri vrednotenju sedanjega stanja kot tu­di pri nacrtovanju rabe tega vira v prihodnje ter pri vodenju energetske politike nasploh. Neredko smo tudi v zadregi pri avtoritativ­nem posredovanju ustreznih podatkov do­ macim in tujim nacrtovalcem razvoja lokal­ne, regionalne in nacionalne energetike. Še posebej je bilo to perece pri izdelavi Strate­gije rabe in oskrbe RS z energijo. Enake težave lahko pricakujemo tudi pri pripravi energetskih zasnov, ki jih morajo pripraviti lokalne skupnosti za svoje obmocje, in si­cer v dveh letih, kot doloca Resolucija o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energi­jo (z dne 16. 2. 1996). Gre torej za relativno novo, dokaj nepoz­nane in zelo pomembno podrocje, ki se tice ne le stroke (gozdarstvo, lesarstvo, ener­getika), pac pa tudi vseh drugih dejavnosti in na vseh ravneh. Vsi trošimo energijo in skrb za cisto okolje ne more biti le problem proizvajalcev energije, temvec tudi vseh po­rabnikov. Zavedati se moramo tudi, da energetika, zaradi širokih in vsestranskih vplivov in posledic, ni vec le vprašanje lo­kalnega niti ne le nacionalnega pomena, temvec vse bolj problem mednarodnih in svetovnih razsežnosti. Omenimo naj le ve­ lik interes sosednjih držav za strategijo na­šega energetskega razvoja, pa tudi števil­ ne konference in resoludje ter druge listine na najvišjih ravneh, ki jih je sprejela Slove­nija. Najsi so pri tem interesi takšni ali dru­gacni, dejstvo je, da bomo morali sprejete obveznosti tudi izpolniti, še posebno ob na­ši želji po vkljucevanju v evropske integra­cije. V zadnjih letih se teh obveznosti v dobršni meri zaveda tudi gozdarstvo, o ce­mer prica tudi ta prispevek, ki je plod razi­skav v okviru projekta Energetski potencial slovenskih gozdov, ki ga financira Ministrs­tvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Izrabljam to priložnost in se mu lepo zahvaljujem. 2 SPLOŠNE ZNACILNOSTI IN KAZALCI SEDANJE RABE ENERGIJSKIH VIROV 2 GENERAL CHARACTER ISTI GS AND INDICES OF THE PRESENT ENERGY SOURCE USE Za stvarno nacrtovanje energetskih pro­gramov na razlicnih ravneh in strategije raz­ voja slovenske energetike potrebujemo uporabne in zanesljive kolicinske in kako­vostne kazalce o stanju in možnostih posa­meznih energijskih virov. Prav pri obravna­ vanem viru energije pa ugotavljamo, da je naše poznavanje osnovnih kazalcev dokaj skromno. Izmed številnih objektivnih in tudi subjektivnih vzrokov za takšno stanje naj navedemo le nekatere, ki so po našem mnenju pomembnejši: GozdV 54, 1996 337 • Do nedavna nedorecena energetska politika nasploh, lobiranje posameznih vi­ rov, reševanje socialno-ekonomskih prob­ lemov (rudniki!), pomanjkljiva okoljska oza­ vešcenost, konkurencnost fosilnih goriv, ka­terih cene ne zajemajo tudi vseh posrednih stroškov zaradi socialno-ekonomskih in okoljskih posledic njihove rabe. • Negospodarnost pridobivanja sortimen­ ta "drva za kurjavo" v družbenem (držav­ nem) gozdarstvu, ker stroški pridobivanja tudi za tretjino in vec presegajo tržno ceno drv. Posledica takšnega nesorazmerja je bila, da je bilo pripravljanje drv zelo majh­ no. Zato so bile za nemoteno oskrbo tržiš­ca s potrebnimi kolicinami drv vcasih po­trebne celo politicne intervecije. • Prevladujoc delež zasebnih gozdov, mocno razdrobljena gozdna posest in veli­ke možnosti nelegalne priprave in prodaje drv onemogocajo vsakršne natancnejše evidence o proizvodnji in porabi lesa vener­ getiki. • številne specificnosti, ki so, v primerja­vi z vsemi drugimi viri, znacilne le za lesno kurivo, kot npr.: -Splošno in razpršena pojavljanje. -Številni in razlicni viri pojavljanja in na­stajanja ter splošna uporabnost vseh vrst in oblik lesa za energijske namene (gozdo­vi, grmišca na kmetijskih zemljišcih, sad­jarstvo, izgradnja in vzdrževanje infrastruk­ture, ostanki dodelave in predelave lesa, odslužen les in dr.). -Razlicne in številne možnosti in nacini nabave lesa za kurjavo, tudi mimo zakoni­ tega trga (iz lastnih virov, iz državnih in drugih nezasebnih gozdov, pri sorodnikih, znancih, sosedih, pri predelovalcih lesa, pri trgovskih podjetjih s kurivi, tudi nezakonito -kraje drv niso nikakršna izjema). -Les je edini energijski vir, ki je v zaseb­ ni lasti in ki ga je možno nabaviti mimo trga, po obcutno nižjih cenah, kot so na tržišcu, pa tudi zastonj, ce si drva izdelamo sami in pri tem ne upoštevamo stroškov lastnega dela. Dejstvo je, da se v zadnjih letih na tržišcu pojavlja le 1 O do 20 % vseh porabljenih kolicin drv. -Velika raznolikost pojavnih oblik in se­stave lesa, porabljenega za kurjavo (od dol­ge oblovine do tanke vejevine in lubja, od kosovnih ostankov do žagovine, od mokre­ga do suhega lesa, les razlicnih drevesnih 338 Gozd V 54, 1996 vrst z razlicnimi fizikalnimi in kemicnimi last­nostmi), ki mocno otežuje ugotavljanje proi­zvedenih in porabljenih kolicin lesnega kuri­va. -Prakticna uporaba razlicnih merskih enot (m'. prm, kg -ton), tudi pri isti vrsti lesnega kuriva, in s tem pogojena proble­matika spreminjanja kolicin, izraženih v eni merski enoti, v drugo mersko enoto. Prob­lem je v nepoznavanju in uporabi neustrez­nih pretvornih koeficientov, kar je predvsem posledica že omenjene velike raznolikosti oblik in vsebnosti lesnega kuriva. -Precejšen del pridobljenih kolicin lesa, ki je bil deklariran za drva, se dejansko porabi v industriji celuloze in lesnih plošc. Prav tako pa se pomemben del lesa (teh­nicno neuporaben les, ostanki predelave) iz predelovalne industrije porabi v energeti­ki. Evidenca teh tokov je mocno pomanjklji­va. -Casovna in prostorska dinamika pora­be lesnega kuriva, ki so ji vzrok naravne (klima, vreme, gozdnatost, vrsta in sestava gozdov), tehnicno-tehnološke (prisotnost drugih virov in možnosti oskrbe z energijo, razpoložljiva tehnicna oprema porabnika) in socialno-ekonomske razmere (osebni in družbeni standard, razpoložljivost lastnih vi­rov, cenovna razmerja med razlicnimi viri, tradicionalnost, starost in delovna sposob­nost porabnika). Zaradi raštetih številnih razlogov je ra­zumljivo, ceprav po našem mnenju ne tudi opravicljivo, da so vse evidence o dejanski porabi lesne biomase v Sloveniji mocno pomanjkljive. Ta ugotovitev še posebno ve­lja za tiste porabnike lesnega kuriva, ki po­ krivajo vse svoje potrebe iz lastnih virov (gozdni posestniki), ali porabljajo ostanke in odpadke lastne predelave lesa (lesna industrija in obrt). Enako pomanjkljivo je vedenje o porabljenih kolicinah pri porabni­kih, ki se oskrbujejo iz drugih cenenih virov, mimo trga. Natancnejše evidence pa imajo seveda tisti porabniki, ki so odvisni od na­kupa drv, bodisi neposredno pri lastnikih gozdov ali na tržišcu. Vse te ugotovitve so razvidne tudi iz odgovorov na našo anketo, ki smo jo opravili v letu 1995 pri zasebnih lastnikih gozdov in pri nekaterih predeloval­Gih lesa. Posledica takšnih evidenc pri lastnikih, ponudnikih in porabnikih lesa za kurjavo, so seveda tudi nezanesljive in ocene o virih 2.1 Prikaz in analiza kolicin ter strukture in kolicinah porabe lesa na regionalnih in nacionalni ravni medsebojno mocno razlic­ne. Te ocene se namrec razlikujejo tudi za 100 in vec odstotkov. Povsem logicno je, da takšne razmere onemogocajo vsakršno stvarno strateško presojo pomena lesa v slovenski energetiki kot tudi vsa nacrtova­nja energetske oskrbe na razlicnih ravneh. Nenazadnje je bil ta problem perec tako pri pripravi Programa razvoja gozdov v Slo­veniji, kot tudi pri pripravi Strategije oskrbe in rabe energije v Sloveniji, ki je bila spreje­ta v januarju 1996. Ker je zaradi naštetih vzrokov nemogoce natancno ugotoviti kolicinske in kakovostne kazalce priprave in porabe lesa za energij­ske namene, se moramo zadovoljiti z le bolj ali manj približnimi ocenami. Iz že na­vedenih vzrokov so tudi takšne približne ocene nujne. Potrebno je tudi upoštevati, da imajo takšne ocene izdelane že vse raz­vite države in da je sodobno pojmovanje in vrednotenje tesnega kuriva in druge bioma­se, kar je pogojeno z energijsko krizo in še posebno s pojavom "tople grede" ter eko­loško ozavešcenostjo, povsem drugacno, kot je bilo pred nedavnim. Skratka, les ni vec "kurivo revežev in naših babic", temvec energija prihodnosti. Menimo, da nam ni potrebno posebej poudarjati, da moramo pri tem ostati na trdnih tleh. To pomeni, da moramo dosledno upoštevati nacela traj­nosti in vecnamenskosti gozdov kot tudi vsestransko uporabnost in potrebe po lesni tvarini. Dileme o tem ne sme biti. rabe tesnega kuriva v slovenski energe­tiki 2.1 The presentation and analysis of the quanti­ties and structure of wood fuel use in Slovenian energetics O kolicinah, virih in nacinih porabe lesa za kurjavo je bilo v Sloveniji narejenih že nekaj študij. Pretežna vecina teh raziskav pa ne obravnava celostno vseh možnosti, pac pa le del, bodisi po viru nastanka ali po skupinah porabnikov. Oglejmo si nekaj po­membnejših izsledkov in ugotovitev teh ra­ziskav, ki nam tudi potrjujejo, da je pomen tega vira v slovenski energetiki precej vecji, kot mu ga ponavadi priznavamo. 2.1.1 Prikaz in ocena izsledkov in ugotovi­tev uradne statistike (Statisticni urad RS) 2.1. 1 The presentation and estimation of the fin­dings and establishments of officia/statistics (Sta­tistical Office of the Republic of Slovenia) Najprej si oglejmo nekatere ocene, ki jih je izdelal Statisticni urad RS, in sicer na podlagi rednega popisa prebivalstva v letu 1991 (Vir 1 O) ter z anketo, ki jo Urad izvaja vsakih pet let (Vir 11 ). Pomembnejše ugo­tovitve iz popisa so naslednje: Iz prikazanih podatkov v tabelah 1 in 2 je dobro razviden pomen tesnega kuriva v t.i. široki porabi na zacetku devetdesetih let. Tedaj se je z tesnim kurivom ogrevalo vec kot polovica (52,7 %) vseh slovenskih sta- Preglednica 1: Struktura stanovanj v RS glede na vir ogrevanja v kurilni sezoni 1990/1991 (Vir 1 O) Table 1: The structure of households in Slovenia by healing source during the healing season 1990/91 Vir (nacin) ogrevanja število stanovanj % Healing source (means) Number of households Lesno kurivo 202.772 31,1 Woodfuel Premog 44.988 6,9 Goa/ Les in premog 123.228 18,9 Wood and coaf Tekoce gorivo 97.800 15,0 Uquidfuef Daljinsko ogrevanje 85.412 13,1 Remote healing system Drugo 97.800 15,0 Others Skupaj 652.000 100,0 Total Gozd V 54, 1996 339 novanj. Za dobro tretjino (31, 1 %) vseh sta­ novanj je bil les osnovni vir za ogrevanje, za 21,6% pa le dopolnilni vir (kot netivo za premog, za kmecke peci, za kamine, za ogrevanje posameznih prostorov pred glav­ no ogrevalna sezono in po njej, odstranje­vanje -sežiganje razlicnih lesenih ostan­ kov itd.). Po ugotovitvah Statisticnega urada (na osnovi primerjav s podatki popisa iz leta 1981) se je delež stanovanj, ki so bila ogre­ vana z lesnim kurivom, v zadnjem desetlet­ ju povecal od 21,2 na 31,1 %, torej kar za 1 O%. To povecanje je bilo predvsem na racun manjše porabe premogov. Opazno povecana je bila tudi poraba tekocih goriv, medtem ko v strukturi porabe drugih virov ni bilo izrazitih nihanj. Ceprav je v vseh analizah in ugotovitvah Urada praviloma prikazana le poraba lesa za ogrevanje, menimo, da je v tem zajeta tudi poraba za pripravo tople vode, za ku­hanje in peko kruha. Predvsem v kurilni sezoni pa gre navadno za kombinacijo na­štetih nacinov rabe toplotne energije. O tem pricajo tudi ugotovitve Urada na osnovi posebne ankete o prejemkih, izdat­kih in opremljenosti slovenskih gospodinj­stev s trajnimi potrošnimi dobrinami. Te an­kete izvaja Urad vsako peto leto. Zadnja takšna anketa prikazuje stanje za leto 1993, in sicer, poleg drugih podatkov, tudi oprem­ljenost gospodinjstev s kurilnimi napravami oziroma nacini in sistemi ogrevanja ter oce­ne kolicinske porabe lesa po posameznih tipih gospodinjstev. Od skupnega števila gospodinjstev, to je 637.024, je bilo anketi­ranih 3270, to je 0,5% vseh gospodinjstev. Socialno-ekonomska struktura anketiranih je bila takšnale: 2, 72 % kmeckih, 24,65 % . mešanih in 72,63% nekmeckih gospodinj­stev. Ocene o tehnicni opremljenosti, ozi­roma nacinih ogrevanja, so prikazane v pre­ glednici 3. Po opremljenosti posameznih tipov gos­podinjstev so imela v letu 1993 štedilnike na trda goriva vsa kmecka gospodinjstva, 76,7% mešanih in 25,8% nekmeckih gos­ podinjstev. Skupaj je tako uporabljalo šte­dilnike kar 40,4 % vseh slovenskih gospo­dinjstev. Peci in kotle na trda goriva pa je uporabljalo 51,7% kmeckih, 58,9% meša­nih in 30,5 % nekmeckih, skupaj torej 38,1 % vseh gospodinjstev. Z omenjeno anketo so bile po tipih gos­podinjstev ocenjene tudi porabljene pov­precne in skupne kolicine lesnega kuriva za pridobivanje toplotne energije. Ocene so prikazane v preglednici 4. Pred razpravo o ocenjenih kolicinah v preglednici 4 si oglejmo še primerjavo pov­ precne in skupne porabe lesa za kurjavo v razlicnih letih anketriranja. Te primerjave so prikazane v preglednici 5. Glede ocen in ugotovitev Statisticnega urada, prikazanih v preglednicah 4 in 5, so naši zakljucki tile: -Ocenjene kolicine porabljenega lesa za Preglednica 2: število in struktura stanovanj, ki so v kurilni sezoni 1990/1991 za ogrevanje uporabljala lesno kurivo (Vir 10) Table 2: Number and structure of households which used wood fue/ tor heating in the heating season 1990/91 Vir ogrevanja število stanovanj % Healing source Number of households Samo z lesom (les je osnovni vir) 202.772 31 '1 Exclusively with wood (wood is a basic source) Premog in les (les je dopolnilni vir) 123.228 18,9 Goa/ and wood (wood is a supplementary source) Kurilno olje in les (") 11.460 1,7 Fuel oil and wood Elektrika in les (") 5.840 0,9 Electricity and wood Plin in les(") 845 0,1 Gas and wood Skupaj (osnovni in dopolnilni vir) 344.217 100,0 Total (a basic and a supplementary source) 340 Gozd V 54, 1996 Preglednica 3: Opremljenost slovenskih gospodinjstev s kurilnimi napravami in nacini ogrevanja -stanje ob koncu leta 1993 (Vir 11) Table 3: Healing devices in Slovenian households and heating modes-situation at the end of 1993 Naprava število gospodinjstev % Device Number of households štedilnik na trda goriva 257.358 40,4 Kitchen-range using solid fuels Peci na trda goriva 256.422 38,1 Sloves using so/id fuels Hišna-centralna (kotli) 237.610 37,3 House-central healing Toplarna 93.642 14,7 Healing plant Mestni in zemeljski plin 73.895 11,6 Town and natural gas Skupaj 637.024 100,0 Total Preglednica 4: Povprecna in skupna poraba lesnega kuriva po tip ih gospodinjstev v letu 1993 v m' (Vir 11). Table 4: The average and total consumption of wood fuel by household type in 1993 in m3 Tip gospodinjstva Kmecko Mešano Nekmecko Skupaj Household type Farm Mixedtype Nonfarm Total Število gospodinjstev 17.432 156.991 462.601 637.024 Number of households % 2,70 24,60 72,70 100,00 Povprecna poraba (m3)* 7,00 6,39 1,55 1,82 The average consumption Skupna poraba (m')" 121.879 1,003.426 717.237 1,842.879 Total consumption * Opomba: Porabljene kolicine lesa so bile ocenjene v prostorninskih metrih. Za preracun v kubicne metre smo uporabili faktor 0,68 (1 prm = 0,68 m3). Note: Wood quantities consumed were assessed in cubic meters. Factor 0.68 (1volume meter= 0. 68m3} was used in the conversion to cubic meters. Preglednica 5: Ocene kolicin porabljenega lesa v gospodinjstvih po anketah Statisticnega urada v razlicnih letih (Viri 10,11,12). Table 5: Estimates as to wood consumed in households according to the inquires carried out by Statistical Office of the Republic of Slovenia in different years Leto anketiranja: lnquiry year 1973 1978 1983 1993 Povprecje The average Povpr. poraba po gospodinjstvu (m3) The average household consumption -Kmecko: Fann 6,33 6,41 5,03 7,00 6,19 -Mešano: Mixedtype -Nekmecko: Nontarm 6,13 1,54 5,38 1,97 5,15 2,24 6,39 1,55 5,76 1,82 Skupna poraba (m3): Total consumption 1,528.270 1,610.680 1,677.680 1,842.879 1,664.791 Indeks (1973 = 100) Index 100 105 110 120 109 GozdV 54, 1996 341 kurjavo v gospodinjstvih se mocno razliku­jejo od vseh drugih strokovnih (gozdarstvo, energetika) in znanstveno raziskovalnih ocen. Le-te so v povprecju za tretjino nižje. Potrebno je tudi upoštevati, da v prikazanih kolicinah ni zajeta poraba lesnih ostankov, predvsem v lesnoindustrijski energetiki. ce namrec gospodinjski porabi prištejemo še te kolicine (na leto okrog 350 tisoc m3), bi letna poraba lesa v energijske namene v Sloveniji presegla 2 milijona m3. To bi po­ menilo, da za kurjavo porabimo na leto vec kot dve tretjini bruto posekanega lesa. Zato upraviceno lahko zakljucimo, da so te koli­cine mocno precenjene, kar priznava tudi Urad za statistiko in kar bo razvidno tudi iz naših nadaljnjih prikazov. -Zlasti po letu 1990 smo bili prica inten­zivnih strukturnih in kolicinskih sprememb v rabi energentov in nacinov ogrevanja, ne le v industriji, pac pa tudi v široki porabi (po­rast porabe tekocih in plinastih goriv, plinifi­kacija, toplifikacija, alternativni viri). V tem obdobju je bila tudi ves cas dovolj zaneslji­ va in zadostna oskrba s vsemi energenti po relativno ugodnih in tesnemu kurivu kon­ kurencnih cenah. (V novembru 1 995 je bila cena koristne energije iz drv 4,98 SIT/kWh, iz lignita 3,92 SIT/kWh in iz EL kurilnega olja 4,09 SIT/kWh.) Zato je nerazumljiva povecana poraba drv v letu 1993, ki prese­ga porabo v drugih analiziranih letih, še posebno v primerjavi z letom 1 983. -Povprecna in skupna poraba drv je preracunana na vsa gospodinjstva, ceprav je iz preglednic 1 in 2 razvidno, da je les osnovni energijski vir le za tretjino stano­vanj, oziroma gospodinjstev. Tudi to poraja dvome v zanesljivost in uporabnost izsled­ kov anket Urada za statistiko, saj kaže, da gre preprosto za proporcionalno povecanje porabljenih kolicin s povecanjem števila sta­novanj in gospodinjstev v Sloveniji. -Nerealne so tudi prikazane povprecno porabljene kolicine lesa za posamezana gospodinjstva, kar tudi kaže na linearno preracunavnje po številu gospodinjstev. Po izracunih energetikov (Vir 2) potrebuje na­mrec gospodinjstvo na leto samo za ogre­vanje 15.000 kWh energije, in sicer pri varc­ni rabi v toplotno zašciteni družinski hiši. Za to kolicino porabljene energije je potrebno 1 O m3 lesa. Pri potratni rabi pa je potrebno za ogrevanje kar 45.000 kWh, kar je ekvi­ 342 Gozd V 54, 1996 valentno 30m3 drv. Tudi naše raziskave, ki smo jih opravili z anketiranjem lastnikov gozdov (ugotovitve bodo objavljene pose­bej), so pokazale, da so ocene Urada za statistiko o povprecni porabi gospodinjstev prenizke. Po naših ugotovitvah, v katerih je zajeta celotna poraba, to je za ogrevanje, kuhanje in pripravo tople vode, porabijo gospodinjstva lastnikov gozdov na leto v povprecju 12,90 m3lesa za kurjavo. Najvec lesnega kuriva porabijo kmecka gospodinjs­ tva, in sicer 14,3 m3, mešana 11,5 m3 in nekmecka 5.5 m3. Ceprav je samo po sebi umevno, da lastniki gozdov porabijo vecje kolicine drv kot nelastniki, lahko trdimo, da so naše ocene stvarnejše od ocen Urada za statistiko. 2.1.2 Izsledki in ugotovitve o rabi lesnega kuriva v slovenski energetiki po raziskavah Gozdarskega inštituta Slovenije 2. 1.2 Findings and establishments on wood fuel use ln Slovenian energetics by the research of the Forestry Institute of Slovenia 2.1.2.1 Kolicina in sestava nastale in po­rabljene lesne biomase v energetiki 2.1.2.1 The quantity and structure of the exlstlng and consumed wood biomass in energetics Te raziskave so bile opravljene v letu 1995, in sicer v okviru raziskovalnega pro­jekta "Energetski potencial slovenskih goz­dov" (CRP -GOZD), ki ga financira Mini­strstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra­no ter pogodbene naloge "Kolicinska, struk­ turna, prostorska in energijska ocena sedanjega stanja rabe lesne biomase v slo­ venski energetiki", ki jo je finaciralo Mini­strstvo za gospodarske dejavnosti. Izsledki raziskav stanja rabe lesnega kuriva so raz­ vidni iz pisnega porocila (eleborata) z ena­kim naslovom (Vir 8). V raziskave, ki smo jih opravili z razlicni­mi metodami in na osnovi podatkov iz šte­vilnih virov (Uradna statistika, gozdarska statistika, strokovna in znanstvena poroci­la, anketiranje, ocene in dr.) smo zajeli vso lesno biomaso, od drv kot rednega sorti­menta pridobivanja lesa, do vseh ostan­kov, ki nastajajo pri pridobivanju (secni os­tanki), dodelavi, predelavi in rabi lesa in izdelkov iz lesa. Po viru, mestu in nacinu Preglednica 6: Vrste, kolicine in sestava porabljenega lesnega kuriva v slovenski energetiki v letu 1994 (Vir 8) Table 6: The types, quantities and structure of wood fuel consumed in Slovenian energetics in 1994 Vrsta tesnega kuriva m' % Wood fue/ type Drva, secni ostanki in odslužen les 760.340 64,1 Firewood, cutting residues and waste wood Kosovni lesni ostanki dodelave in predelave lesa 223.831 18,9 Wood pieces residues in wood finishing and processing Sipki ostanki (žagovina, sekanci, iveri, skoblanci, lesni prah) 136.675 11,5 Granulated residues (sawdust, wood chips, wood particles, shavings, timber dust) Lubje (dodelava sortimentov, celulozna industrija) 40.670 3,5 Bark (assortment finishing, wood fibre production) Lesni ostanki kemicne predelave (proizvodnja tanina) 24.000 2,0 Wood residues of chemical processing (tannin production) Skupaj 1,185.516 100,0 Total nastanka in porabe smo loceno ocenili koli­cine, sestavo, razpršenost v prostoru (po gozdnogospodarskih obmocjih) ter energij­sko vrednost porabljenega lesnega kuriva v letu 1994. Kolicino in strukturo porabe smo ocenili tudi loceno po glavnih skupinah porabnikov lesnega kuriva. Pomembnejši izsledki in ugotovitve naših raziskav so naslednji: Pri ocenjevanju kolicin porabljenega lesa smo tudi tu vse razpoložljive podatke, izra­žene v razlicnih merskih enotah (prm, to­ nah), poenotili z ustreznimi pretvornimi koe­ficienti iz domacih in tujih strokovnih in znanstvenih virov (Vir 6,7,8). Primerjava naših ocen kolicinske porabe lesnega kuriva s prikazanimi izsledki Stati­ sticnega urada nam spet pokaže znatne razlike, saj njegova ocena (za leto 1993) kar za 55 °/~ presega našo oceno porablje­nih kolicin. Ceprav temeljijo tudi naši izledki predvsem na ocenah vrednosti razlicnih pa­rametrov, še posebno kolicin drv in secnih ostankov, menimo, da so te kolicine bližje dejanski porabi kot pa ocene Urada za sta­tistiko. Nenazadnje to potrjujejo tudi druge znanstvene in strokovne ocene, ki se vse gibljejo okoli 1,2 milijona m' (Viri 1 ,8,4). Tu­di casovna razlika primerjav (le eno leto) ne more biti vzrok tako veliki razliki ocen, saj je znano, da je množicna zamenjava kuriva dolgotrajen proces, ki traja vec de­setletij. To je pokazala tudi naša anketa, po kateri razmišlja o zamenjavi lesnega kuriva z drugim virom (najvec s kurilnim oljem) do leta 2000 le slaba petina anketirancev. Pre­težno gre za lastnike z majhno gozdno po­sestjo in ostarele, za pripravo drv delovno nezmožne lastnike. Vsekakor so potrebne dopolnitve prika­zanih ocen kolicinske porabe z nadaljnjimi raziskavami, ki bodo podprte tudi z ustrez­ nimi evidencami. Od skupne ocenjene kolicine porabljene lesne biomase za energijske namene v letu 1994, to je 1,185.516 m3, je t. i. široka po­trošnja porabila 836.546 m', to je 71 %, le­sno predelovalna industrija pa 348.970 m', ali 29 % vseh kolicin. V strukturi porabljenih kolicin lesnega kuriva v široki porabi je bil delež drv, secnih ostankov in odsluženega lesa 91 % (760. 340m'), 19% (76. 206m') pa razlicnih lesnih ostankov iz lastne, obrt­ niške in industrijske predelave lesa. V prvi skupini porabnikov, v katero spa­dajo poleg gospodinjstev še gradbeništvo, kmetijstvo, gozdno in vodno gospodarstvo, obrt, gostinstvo in turizem, državna uprava in družbene dejavnosti, porabijo prevladujoc delež kolicin gospodinjstva za ogrevanje stanovanj, pa tudi za kuhanje in pripravo tople vode. Zasebna obrt in podjetja lesne stroke porabijo vecino nastalih ostankov za lastne energijske potrebe (ogrevanje, teh­nološka energija), presežke pa tudi odpro­dajajo ali brezplacno oddajajo drugim po­rabnikom. V mehanski in kemicni lesno predelovalni industriji je po naši oceni za energijske na­ mene nastalo 425.176 m' razlicnih vrst le- GozdV 54, 1996 343 snih ostankov. Od tega jih je 348.970 m3 (82 %) porabila industrija za pokritje lastnih potreb po toplotni energiji in za tehnološke procese. Preostale kolicine, to je 76.206 m3 (18 %) ostankov pa je bilo odprodanih dru­gim, predvsem zasebnim porabnikom, zla­ sti v casu zunaj kurilne sezone. Po podatkih (Vir 6) je v lesni industriji namešcenih 92 kotlov na lesne ostanke, z mocjo do 50 MWt in s skupno mocjo 350 MW!. To je približno 1 O% zmogljivosti vseh inštaliranih termicnih kotlov v Sloveniji. Le osem kotlov je prirejenih za socasno proi­ zvodnjo toplote in elektrike, s skupno ter­micno mocjo 60 MW! in elektricno mocjo 8,5 MWe. Po ocenah je v Sloveniji tudi okoli 20 kotlovnih naprav na lesne ostanke, s skupno mocjo 150 MW, ki poleg lastnih potreb po tehnološki in ogrevalni toploti, oskrbujejo s toplotno energijo tudi zunanje potrošnike. So torej vkljucene v sisteme daljinskega ogrevanja. 2.1.2.2 Kolicina pridobljene energije iz po­rabljenega tesnega kuriva v letu 1994 2. 1.2.2 The quantity of the energy produced from wood fuel consumed in 1994 Kot je razvidno iz preglednice 6 smo pri ovrednotenju kolicine primarne energije upoštevali, da je povprecna kurilnost (zgor­nja kurilna vrednost pri vlažnosti = O%) lesa 18 MJ/kg (les listavcev ima povprecno zgornjo kurilno vrednost 18 MJ/kg, les ig­lavcev pa 19,5 MJ/kg). Pri oceni pridoblje­ne koncne energije (energija, ki se sprosti pri izgorevanju v kurilni napravi) pa smo upoštevali dejanske stopnje vlažnosti za po­ samezne vrste lesnega kuriva, ki so navad­ no pri rabi le-tega. Tako smo pri drveh, secnih ostankih in odsluženem lesu upo­števali povprecno 20 odstotno stopnjo vlaž­nosti (standardni %vlage; zracno suh les). Pri lesnih ostankih pa smo locili sveže (42 -45% vlage) in suhe (15% vlažnosti). Najvecja stopnja vlažnosti pa je pri lubju, ki je ponavadi izpostavljeno padavinam, in pri ostankih proizvodnje tanina zaradi mo­ krega postopka ekstrakcije. Ocenjena poraba primarne energije iz le­sne biomase v letu 1994 je bila 14.422,8 TJ. Delež skupine drva, secni ostanki in odslužen les v primarni energiji je bil 61,7 % (8.896,0 TJ), vsa druga porabljena lesna biomasa pa je bila udeležena z 38,3 %. Pri izracunu pridobljene koncne energije smo upoštevali dejansko kurilnost (spodnja kurilna vrednost, kurilnost pri dejanski stop­nji vlažnosti) posameznih vrst kuriva. Pov­precen izkoristek le snega kuriva je bil 65 %. Skupna ocenjena kolicina koncne energije je bila 9.078,3 TJ, od tega je delež skupine drv, secnih ostankov in odsluženega lesa 68,0%. 2.1.2.4 Pomen /esnega kuriva v energijski bilanci Slovenije 2.1.2.4 The significance of wood fue/ in the ener­gy ba/ance sheet of Slovenia Kolikšen je pomen pridobljene energije iz lesne biomase v energijski bilanci Slovenije nam kažejo tele primerjave: -Delež lesne biomase glede na skupno porabo primarne energije, ki je bila v letu 1992 (Vir 14) 238 PJ, je bil 6,06 %. V pri­marni energiji iz domacih virov (84 PJ; 35% skupne porabe) pa je bil njen delež kar 17 %. Enak delež zavzema lesna bio masa tudi v skupini trdih goriv in razlicnih drugih (alternativnih) virov (lesna in druga bioma­ sa, soncna in geotermalna energija, od­ padna toplota ter drugi viri). V primerjavi s hidroenergijo (12,3 PJ; 5,2 %) pa je delež lesne biomase celo vecji. -V skupni koncni energiji (160 PJ) je po naši oceni energija iz lesnega kuriva udele­žena s 5, 7 %. V koncni energiji iz trdih in alternativnih virov ima kar cetrtinski delež. V skupini "široka poraba" (65 PJ; 40,6% skupne rabe koncne energije) pa je njen delež 16%. (Opomba: Za primerjavo smo uporabili podatke energijske bilance iz leta 1992, in sicer iz strokov­nih osnov za pripravo strategije razvoja slovenske energetike, ker menimo, da so ti podatki zanesljivi in da v obdobju med letoma 1992 in 1994 vener­gijski bilanci ni bilo vecjih nihanj, ki bi obcutno vplivala na natancnost primerjav.) Že prikazane primerjave nam dokazujejo, da je lesno kurivo v Sloveniji še vedno pomemben ener­gijski vir, zagotovo dovolj pomemben, da mu v novejšem obdobju namenjamo tudi vec pozorno­sti. Sicer pa menimo, da je poleg prikazanih koli­cinskih kazalcev še pomembnejše dejstvo, da je 344 GozdV 54, 1996 to osnovni vir ogrevanja za tretjino slovenskih gos­podinjstev. Menimo, da zlasti na podeželju, v hri­bovitih in gozdnatih obmocjih ter pri lastnikih goz­dov zamenjava z drugimi viri tudi ne bi bila upravi­cena. Pomislimo le na katastrofalne okoljske po­sledice razlitja samo enoletnih zalog kurilnega olja neke gorske kmetije, še posebno na kraškem te­renu. 2.1.3 Nekatere druge ocene porabe lesne­ga kuriva in iz njega pridobljene energije 2. 1.3 Some other estimates of wood fuel con­sumption and the energy produced therefrom V novejšem obdobju je bilo lesno kurivo v nacionalni energijski bilanci prvic prikazano in obravnavano kot samostojen (loceno od drugih trdih goriv -premogov) vir v stro­ kovnih gradivih za pripravo problemske kon­ ference RK SZDL Slovenije "Ekologija - energija -varcevanje" (Vir 13). V prikazani bilanci za leto 1985 so bile ocenjene kolici­ ne (drva in lesni ostanki) lesnega kuriva 876 tisoc ton, primarna energija iz lesa pa 1 0.498 TJ. Za leto 1990 so bile ocene ne­koliko nižje, in sicer 836 tisoc ton in 1 0.018 TJ primarne energije. Povecanje kolicin pa je bilo spet nacrtovano za leto 1995, in sicer na 886 tisoc ton ter 10.618 TJ. V letu 2000 pa naj bi nacrtovana poraba lesa v energetiki dosegla 928 tisoc ton in primar­na energija 11.118 TJ. Delež lesa v primar­ni energijski bilanci je bil v letu 1985 7,9 %, nacrtovani za leto 1990 5,1 %, za leto 1995 4,8% in za leto 2000 4,7 %. Nekako po letu 1987 prikazujejo in upo­ števajo vsa strokovna gradiva in nacional­ne energijske bilance kolicino lesne bioma­se v obsegu 931 tisoc ton in 11.176 TJ, kar pomeni približno 4,5 % vse pridobljene pri­ marne energije Slovenije. Navedene kolici­ne so upoštevane tudi v strokovnih osno­ vah strategije rabe in oskrbe Slovenije z energijo za obdobje do leta 201 O oziroma 2020 (Vir 14). Tu je tudi ocena, da je mož­nost gospodarsko izkoristljive biomase 28.000 TJ, kar pomeni, da je sedanja izko­rišcenost (osnova leto 1992) biomase le 40 %. Ceprav je v prikazanih kolicinah za­jeta tudi druga, nelesna biomasa (slama, industrijske rastline), menimo, da je ocena bistveno previsoka in nerealna. V raziskavi vplivov razlicnih naravnih (gozdovi, premogovniki), socialno-ekonom- • skih in drugih dejavnikov na uporabo lesa v slovenskih gospodinjstvih je Šinko (Vir 7) ocenil, da je bilo v letu 1989 porabljenih 1,249.728 m3 lesa za kurjavo. Osnova za izracun je bila že omenjena kolicina primar­ ne energije, to je 11.176 TJ, s podmeno, da se uporablja za kurjavo le zracno suh les, s kurilnostjo 12,5 MJ/kg. Lesna indu­strija naj bi porabila 25 % navedenih koli­cin, široka poraba pa 774.861 m3. Zelo blizu kolicinski in strukturni oceni rabe lesa v energetiki po raziskavah Goz­ darskega inštituta je tudi ocena državnega sekretarja (Vir 4), in sicer v višini 1,155.000 m3. Od tega naj bi bilo drv in secnih ostankov 718.000 m3 (62 %), lesnih in drugih ostankov pa 437.000 m3 (38 %). Za potrditev, kako pomanjkljivi so naše vedenje in ustrezne evidence o rabi in pro­metu z lesnim kurivom, naj prikažemo še nekaj podatkov uradne statistike, ki se v veliki meri napaja prav iz strokovnih (goz­darskih) virov. Evidentirana blagovna (trž­na) proizvodnja drv in lesnega oglja je pri­kazana v preglednici 8. V primerjavi s skupnim posekom se je delež tržne proizvodnje drv gibal med 7 in 8 %. Glede na skupno blagovno proizvod­njo sortimentov pa je bil delež drv med 9,4 in 11,6 %. Do leta 1985 je tržna proizvod­ nja drv narašcala, nato pa se je zmanjše­vala s povprecno letno stopnjo 11,6 %. Tudi podatki o evidentiranem letnem od­kupu drv iz zasebnih gozdov nam kaj malo povedo o skupni porabi in pomenu lesnega kuriva v slovenski energetiki. Le-ta je bil v letu 1989 še 110.000 m3, se zmanjšal leta 1990 že na 58.000 m3, v letu 1993 padel le na 13.000 m3, nato pa se spet povecal v letu 1994 na 26.000 m3. Z lastninjenjem in sprošcenim tržišcem z gozdnimi lesnimi proizvodi se je še bolj "za­ meglila" tudi t.i. domaca poraba. Tu je zdaj še manj poznano, kolikšne so kolicine in kakšna je struktura te porabe (tehnicni les -drva). Posebno vprašanje so neevidentirane secnje lesa za kurjavo, tako v gozdovih kot tudi na kmetijskih površinah, še posebno podmernega lesa in razlicnih secnih ostan­kov. Po naših raziskavah (Vir 9) pokrivajo lastniki gozdov okoli cetrtine vseh potreb­nih kolicin drv iz negozdnih površin . Gozd V 54, 1996 345 "' <5> " [ < 't IB m Preglednica 7: Ocena kolicin koncne in primarne energije iz porabljene lesne biomase v letu 1994 ter prikaz povprecnih vrednosti za oceno uporabljenih osnovnih parametrov Table 7: Estimates of quantities of final and primary energy from wood biomass consumed in 1994 and a presentation of the average values for the assessment of the basic parameters app!ied Vrsta lesne biomase Wood biomass type Povpr. vlažnost The ave rage moisture W%· Kurilnost The lower caforific value MJ/kg Volum. masa Cubical mass kglm3 Koncna energija Final energy GJ/m3 Kolicina biom. Biomass quantity m3 Kolic.koncne energije Final energy quantity v TJ Kolic. primar. energije Primary energy quantity v TJ Drva, secni ostanki, odslužen les Firewood, cuttino residues, waste wood 20 12,5 650 B,12 760.340 6.174,0 B.B96,0 Kosovni lesni ostanki -sveži Wood residues in oieces -fresh 42 9,6 760 7,34 1B3.475 1.34B,4 2.510,0 Kosovni lesni ostanki -suhi Wood residues in pieces -dry 15 14,2 600 B,52 40.356 343,B 435,B Sipki lesni ostanki -sveži Granulated wood residues -fresh 45 B,2 BOO 6,56 45.55B 29B,9 B20,0 Sipki lesni ostanki -suhi Granulated wood residues -dry 15 13,5 470 6,34 91.117 577,7 1.640,1 Lubje Bark 60 7,B BOO 6,24 40.670 253,B 732,1 Ostanki pri proizvodnji tanina Tannin production residues 75 4,2 900 3,78 24.000 90,7 3BB,B Skupaj Total 26,3 9,43 667 7,66 1 '1B5.516 9.07B,3 14.422,B Preglednica B: Letna evidentirana blagovna proizvodnja drv in lesnega oglja (Vir 12} Tab le 8: Annual registered good s production of firewood and charcoaf Leto Year m3drv m3 of firewood ton oglja tones of charcoal 1980 217.837 131 1985 252.401 151 1989 239.372 180 1990 194.765 23 1991 163.798 47 1992 118.848 26 1993 107.165 [ ~­ 5' i ~ Jl • J < ~ ~ ~ .a ~ ~­ "' Na osnovi vseh prikazanih podatkov in ugotovitev lahko zakljucimo, da je na tem podrocju še veliko neznank, da je v veliki meri prepušceno stihiji in da nas caka tu še veliko dela. Najsi bodo vzroki za to objek­tivne ali subjektivne narave, dejstvo je, da se že dalj casa pojavljajo ocitki stroki zaradi teh nerazcišcenih problemov. Obenem pa je to tudi velika ovira pri nacrtovanjih tako v gozdarstvu kot tudi v energetiki. Nenazad­nje dobiva ta problematika vse bolj medna­ rodni in ne le nacionalni pomen. Vse vec je tudi razlicnih mednarodnih programov in projektov (ENCOS -PHARE, TERES, ALTERNER, THERMIE in dr.), ki vkljucuje­jo tudi Slovenijo in so zato nujno potrebni ustrezni podatki o lesni biomasi. Enako nerazcišceno stanje je tudi glede lesnih ostankov pri dodelavi in predelavi lesa. 2.2 Cene energije iz lesnega kuriva in primerjava z drugimi energenti 2.2 Energy prices from wood fuel and a com pari­san with other energisers V urejenem tržnem gospodarstvu so ce­ ne energije pomemben dejavnik, ki pogoju­je odlocitve porabnikov o rabi dolocenega vira, oziroma vrste rabe energije. Prav tako pomemben pripomocek je cena pri vodenju celotne energetske politike, zlasti pri spod­bujanju ucinkovite in okoljsko sprejemljive proizvodnje in rabe energije. To pomeni, da morajo biti cene oblikovane cim bolj tržno, v ustreznem razmerju med posameznimi viri in da morajo vsebovati tudi vse stroške in koristi varstva okolja. Vsa navedena iz­ hodišca, ki jih tudi vsebujejo in priporocajo številne evropske in svetovne deklaracije ter druge listine, so upoštevana v strategiji ucinkovite rabe in oskrbe R Slovenije z energijo. V Sloveniji so bile cene vseskozi pod dr­ žavnim odlocanjem in mocno odvisne od obstojecih socialno-ekonomskih razmer. Dejstvo je, da so sedanje cene naftnih deri­ vatov v Sloveniji za okoli 50 % nižje kot v sosednjih državah in da so cene elektricne energije v povprecju za prav toliko nižje od cen v EU. Poleg drugih posledic takšnega ' nesorazmerja cen je tudi ta, da je naš hi­droenegetski sistem mocno dotrajan in pred razsulom. Tržne, prodajne cene lesnega kuriva so bile pri nas vseskozi bolj ali manj usklajene s cenami drugih trdih goriv (energijski ekvi­valent), zlasti s cenami rjavega premoga, oziroma energije iz njega. Vse do nedavna se seveda pri tem "ekološke ekonomike" sploh ni upoštevalo. Ker je lesno kurivo v Sloveniji, glede na vrsto porabnikov, najpomembnejši vir za gospodinjstva, si oglejmo ceno energije iz lesa in primerjave z nekaterimi drugimi energenti za to skupino porabnikov. Izracu­ni in primerjave, ki jih povzemamo po viru 3, veljajo za stanovanjski objekt (stanovanj­ska hiša) s prikljucno mocjo 20 kW oziroma letno rabo energije 27.500 kWh, kar je prib­ližno 12 do 14 m3 drv. Upoštevane so pro­ dajne cene goriv in energije, ki so veljale v novembru 1995. Iz prikazanih podatkov in primerjav je raz­vidno, da je ogrevanje z elektricno energijo v povprecju trikrat dražje kot z drugimi viri. Najcenejše je bilo v obravnavanem casu ogrevanje z lignitom in kurilnim oljem, temu pa sledijo drva in rjavi premog. Relativno majhne razlike so tudi med drugimi viri ozi­roma nacini ogrevanja, razen pri elektriki. Tudi v tem casu je bila cena energije iz drv izenacena s ceno rjavega premoga. Precej drugacno razmerje pa bi seveda dobili, ce bi v cenah upoštevali tudi stroške priprave kuriva (cepljenje, zlaganje, skla­dišcenje) ter kurjenja (nalaganja v kurišce) in vzdrževanja (cišcenja) kurilnih naprav. Tedaj bi bila cena drv obcutno manj ugod­na, saj je kurjenje z drvmi delovno najzah­ tevnejše. Prav to je tudi pomemben vzrok, da so pri zadostni in zanesljivi oskrbi z dru­gimi viri, drva vse manj zanimiva, saj je poleg cene, lagodnost ogrevanja pri gospo­dinjstvih vse pomembnejši element pri izbi­ ri vira energije. Prikazane primerjave in ugotovitve za dr­ va veljajo seveda le za tiste porabnike, ki so odvisni od nakupa drv na tržišcu, pri trgovskih podjetjih s kurivom. Le-teh pa je po naši oceni le nekaj odstotkov. Zaradi številnih možnosti nabave lesnega kuriva, ki smo jih uvodoma že nakazali, se pretež­ na vecina uporabnikov tega vira ogreva po GozdV 54, 1996 347 Preglednica 9: Cene goriv in energije za gospodinjstva (zasebni sektor-stanovanjski odjem) po stanju v novembru 1995 (Vir 3) Table 9: Fue/ and household energy prices (private enterprises -household consumption) by the situation in November 1995 Vrsta goriva Prodajna cena Cena v SIT/ kWh 1 Price in SIT/kWh Fueltype Retail price koncne e*. Indeks* koristne e* Izkoristek* (%) finale. Index Us etui e. Efticiency Drva 10.000 SITim'• 3,51 37 5,40 65 Fire wood Lignit 8. 790 SIT/t 2,83 27 3,92 72 Ugnite Rjavi premog 16. 200 SIT/t 3,43 33 4,77 72 Brown coal Daljinska topi.-KEL3. 481 SIT/MWh 4,27 31 4,49 95 Remote system heat. Zemeljski plin: Natural gas -gospodinjska tarif. 36SIT/Sm3 4,14 34 4,94 84 household price tarif! -central. og rev. 36 SIT/Sm' 4,38 35 5,00 88 central healing Propan plin 52 SIT/kg 4,09 34 4,93 83 Propane gas Kurilno olje EL 34SIT/Iit. 3,40 28 4,09 83 Fue/oil Elektrika-enotarifna 11 ,5 SIT/kWh 11,98 85 12,22 98 Electricity-one-tarifi *Opombe k preglednici 9: Koncna energija je kolicina energije, ki jo proizvede kurilna naprava, oziroma jo porabi neko grelno telo (elektricna pec, radiator). Je npr. kolicina porabljene elektricne energije, ki jo placamo po števcu. Indeks prikazuje razmerje cen koncne energije. Osnova je cena koncne enotarifne elektricne energije (1=1 OO). Koristna energija je kolicina energije, ki jo dejansko izkoristimo. Je koncna energija, zmanjšana za izgube v ogrevalnih napravah in sistemih ter v ogrevanih prostorih. Izkoristek je razmerje med koncno in koristno energijo, oziroma med ceno koncne in koristne energije. Cena drv je izracunana za bukova drva s vsebnostjo vlage 15 %. Pri daljihskem ogrevanju, zemeljskem plinu in elektricni energiji so poleg osnovne cene upoštevani tudi drugi stroški, kot so: prometni davek, prikljucna moct števni na itd. Niso pa zajeti stroški nabave in dela ter vzdrževanja naprav in sistemov, dovoz goriva. Se posebno pa v cenah niso upoštevani "okoljski stroški" pridobivanja in rabe energije. bistveno nižjih cenah, pa tudi brezplacno, ce ne upošteva stroškov lastnega dela in porabljene energije za pripravo. Enako ve­lja tudi za lesne ostanke pri predelavi lesa, saj to ni le cenen in zanesljiv lastni vir ener­gije, pac pa lahko tudi vir znatnih dodatnih stroškov in okoljskih posledic zaradi od­stranjevanja in odlaganja. 3 ZAKLJUCEK 3 CONCLUSION Menimo, da so iz vseh prikazov in analiz že dovolj nazorno razvidni problematika ter dosedanji in prihodnji pomen lesnega kuri­va v slovenski energetiki. Zato naj namesto zakljucka navedemo le dve izmed številnih izvirnih pripomb anketiranih porabnikov le­snega kuriva -gozdnih posestnikov, ki po našem mnenju vsebujejo veliko modrosti, izražajo pa tudi širšo problematiko našega podeželja: " Star sem 60 let in za zdaj še ne razmiš­ljam o zamenjavi kurjave. Ce pa bi kdaj, bi s plinom. Ja, moje pripombe glede kurjave so kar velike in tehtne. Na podeželju bi sploh prepovedal prodajo in montiranje kot­lov na kurilno olje. Koliko denarja porabi država za nakup kurilnega olja?!. Za mene 348 Gozd V 54, 1996 velja, ce kuri ena kmecka hiša za ogreva­nje s kurilnim oljem, ni vec kmecka hiša. Samo to bi še rekel, da naši sinovi in naši vnuki ne bodo vedeli, kaj je sploh gozd. Ne bodo in že ne znajo in tudi nocejo prijeti v roke vejevnika, sekire, rocne in motorne žage, cepina itd. Bolj bomo postajali mo­derni in bogati, vse bolj bodo naše nekoc tako lepe krajine zarašcene in ne9bdelane. To govorim za našo Tolminsko. Ce se za­peljeta po naši Soški dolini, ne boste videli drugega kot slabo cesto in grmovje, ponav­ljam grmovje! Pa ne zamerita mojim mi­slim". (Anketiranec s Tolminskega.) "Kurili bomo s kurjavo iz svojega gozda, ker je doma. Rudnike zapirajo, elektrika se draži, plin pa ima Veliki brat. Zapre ventil pa plina ni. Kurilno olje je za devize. Imajo ga Arabci". (Anketiranec s škofjeloškega obmocja.) 4 UPORABLJENI VIRI 1. BERNARD, H. 1988. Energie aus Holz. All­gemeine Forstzeitung 7, Wien. 2. BOŠTJANCIC, Ji ZUPAN, M.1994.1zboljša­na toplotna zašcita zgradb-obremenitev okolja. Okolje v Sloveniji. Zbornik TZS, Ljubljana. 3. BUT ALA, V. 1995. Elektrika naj ne bo za ogrevanje. DELO-DOM št.46, 16.nov.1995. 4. FERLIN, F. 1995. Strategija sonaravnega gospodarjenja z gozdovi kot podlaga trajnostni ra­bi biomase v Sloveniji. Slovensko-avstrijski pos­vet BIOMASA-potencialni energetski vir za Slo­venijo. Jarenina, dec.1994. Foto: Lado Kutnar 5. ROBERT, P.1988. De la foret aux chaufferies a bois. lnstitu pour le Developpement Forestier, Paris. 6. SOVIC, B. 1994. Biomasa v energetski oskr­bi Slovenije. Slovensko-avstrijski posvet: Bioma­sa-potencialni energetski vir za Slovenijo. Jare­nina, 1994. 7. ŠINKO, M. 1989. Dejavniki uporabe lesa za ogrevanje stanovanj v RS. Zbornik gozdarstva in lesarstva št33. BF & Gozdarski inštitut, Ljubljana. 8. ŽGAJNAR, U BITENC, B. 1995. Kolicinska, strukturna, prostorska in energijska ocena stanja rabe lesne biomase za energijske namene v Slo­veniji. Elaborat Gozdarski inštitut Slovenije, Ljub­ ljana.~ 9. ZGAJNAR, L. 1995. Vprašalnik o porabi lesa (drv) v slovenskih gospodinjstvih. Gozdarski inšti­tut Slovenije, Ljubljana. 10. URAD ZA STATISTKO RS. 1993. Popis pre­bivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmeckih gospodarstev v Republiki Sloveniji 1991 -Koncni podatki. Statisticne informacije št 82. Ljubljana, 5.april1993. 11. URAD ZA STATISTIKO RS.1993. Anketa o prejemkih, razhodkih in potrošnji v gospodinjstvih RS. Opremljenost gospodinjstev s trajnimi potro­šnimi dobrinami v RS, 1993. Ocena agregata koli­cin porabljenih potrošnih dobrin vseh gospodinj­stev, RS, 1993.Ljubljana, avgust 1994. 12. URAD ZA STATISTIKO RS. 1995, 1996. Statisticni letopis RS 1994 in 1995. 13. * Ekologija-Energija-Varcevanje. Aktual­na tema 41. Delavska enotnost Ljubljana, 1987. 14. *Strategija ucinkovite rabe in oskrbe Slove­nije z energijo. Strokovne osnove. Ministrstvo za gospodgrske dejavnosti. Ljubljana, 1994 15. * Sumarska enciklopedija. Drugo izdanje. Ju­goslovanski leksikografski zavod, Zagreb, 1980. Opomba*= vec avtorjev! ' GozdV 54, 1996 349 Primerjava dveh nacinov cenitve gozdov A Comparison of two Modes of Forest Assessment Darij KRAJ CIC * Izvlecek Krajcic, D.: Primerjava dveh nacinov cenitve gozdov. Gozdarski vestnik št. 7-8/1996. V slo­venšcini s povzetkom v anglešcini, cit. lit. 12. V prispevku je opravljena primerjava rentnega nacina cenitve gozdov in cenitve po odloku Vlade (Ur.I.RS št.16-783/92). Primerjava je bila opravlje­na v gozdnem predelu Petelinjek (GGE Gornji Grad) v Zgornji Savinjski dolini. Obe cenitvi se med seboj zelo razlikujeta. Prispevek utemeljuje, da ugotavljanje vrednosti gozdov po odloku Vlade ni korektno. Kljucne besede: cenitve gozdov, rentna vred­nost, denacionalizacija 1 UVOD INTRODUCTION Problem ugotavljanja vrednosti gozdov sovpada z narašcanjem pomena gozdov in drugih dobrin (WINKLER 1995). Sprva je imel gozd relativno visoko ceno v bližini mesta potrošnje lesa, z intenzivejšim odpi~ ranjem gozdov s cestami pa se je dvigova­la cena tudi bolj oddaljenih gozdov. Z napredkom znanosti se je razvila tudi posebna gozdarska disciplina Racunanje vrednosti gozdov. Novejša dognanja na tem podrocju (PE­ARCE 1990, DIXON et AYRES 1994, KO­VAC 1992) uvajajo nacine, ki poleg lesne funkcije upoštevajo še splošno (socialno) vrednost gozdov. V praksi najpogosteje ugotavljamo (WIN­KLER 1996): • tržno vrednost (rezultat ponudbe in pov­praševanja), • stroškovno vrednost (dolocena z druž­beno potrebnimi proizvodnimi stroški), • rentno vrednost (temelji na kapitalizaciji donosov). • Mag D. K., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakul­teta, Oddelek za gozdarstvo, Vecna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO Synopsis Krajcic, 0.: A Comparison of two Types of Fo­rest Assessment. Gozdarski vestnik No. 7-8/1996. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 12. The article deals with a comparison of ground rent mode of forest assessment and that by the Government Decree (Official Gazette No. 16-783/ 92). The comparison was carried out in the Peteli­njek forest region (the Gornji Grad Forest Mana­gement Unit) in the Upper Savinja Valley. Both assessments differ greatly. The article argues that the assessment by the governmental decree is incorrect. Key words: forest assessment, rent value, de­nationalization V primeru, ko država odkupuje gozd s posebnim namenom, je osnova za izracun rentna vrednost gozda za lastnika (ne kot obce družbena). Kadar pa rente v doloce­nem gozdu ni, se vrednost gozda doloci kot vrednost golega zemljišca. V tem pri­meru lahko dodamo k tako doloceni ceni še pribitek, ki ga ekonomisti poznajo pod poj­mom "goodwill" (oznacuje razliko med knji­govodsko in ocenjeno vrednostjo podjetja). 2 OPREDELITEV PROBLEMA 2 PROBLEM'S DEFINITION Racunanje vrednosti gozda, ki ga izvaja­jo zapriseženi sodni cenilci in izvedenci, temelji na racunanju rentne vrednosti goz­da (Ur.I.SRS št 1 0-534/87). Poleg uvodoma navedenih metod ugo­tavljanja vrednosti gozdov je Vlada RS leta 1992 sprejela Odlok o nacinu dolocanja vrednosti kmetijskih zemljišc, gozdov in zem­ljišc, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije (Ur. l. RS št.16-783/92). Ta predpisuje, da se vrednost gozda doloca glede na katastrsko kulturo, katastrski raz­red in katastrski okraj dolocene gozdne par­ cele. 350 Gozd v 54, 1996 Preglednica 1: Dendrometrijski podatki za gozdni predel Petelinjek Table 1: Dendrometrical data for the Petelinjek forest region ODO Division ODS Sector POVR­ŠINA Area LESNA ZALOGA Growinq stock PRIRASTEK lncrement IG L. COnifers LIST. Deciduous trees SKUPAJ Total IG L. Conifers LIST. Deciduous trees SKUPAJ Total he m'lha m 31ha 1 24 a 6,54 212 114 326 4,3 4,2 8,5 b 4,39 326 108 434 6,6 3,1 9,7 c 6,92 139 47 186 4,3 2,2 6,5 d 26,5 422 74 496 8,05 1,81 9,9 25 a 5, 15' 364 50 414 10,2 1,7 11,9 b 32,65 181 183 364 3,1 3,9 7,0 26 a 1,47 410 o 410 7,2 7,2 b 8,64 255 254 509 4,3 3,3 7,6 c 6,61 111 91 202 2 2, 4,9 d 2,32 136 136 272 2,5 5, 7,9 27 a 26,16 185 277 462 3,5 5, 9,4 b 2,67 124 o 124 12,3 12,3 28 a 31,64 100 60 160 1,8 1,8 3,6 b 4,48 439 37 476 10,5 1' 11,9 c 1,65 265 5 270 8,7 0,3 9 d 1,79 59 20 79 5,4 1,2 6,6 29 a 0,5 - o 0,0 b 11,98 143 31 174 6,1 1, 7,8 d 20,55 146 180 326 3,4 6, 9,9 e 18,74 92 112 204 1,8 2,5 4,3 30 a 8,1 578 15 593 11 0,3 11,3 b 2,25 264 63 327 8,8 2,1 10,9 31 a 2,88 103 69 172 3,2 1,3 4,5 b 1,27 . 158 160 318 1,8 4, 6,4 c 5,95 151 59 210 1,9 0,9 2,8 Vir: Gozdnogospodarski nacrt enote Gornji Grad 1993-2002 V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali so vrednosti, ki jih doloca odlok, pravilne in ali so odstopanja med temi vrednostmi in vred­nostmi, izracunanimi po rentni metodi, za­nemarljiva. 3 OPIS RAZISKOVALNEGA OBJEKTA 3 RESEARCH PLOT'S DESCRIPTION Raziskave smo opravili leta 1994 in 1995 v gozdnem predelu Petelinjek, ki leži na severnem pobocju Menine planine med kra­jema Bocna in Gornji Grad v Zadrecki dolini v gozdnogospodarski enoti Gornji Grad (GGO Nazarje). Površina gozda je 241.8 ha (8 oddelkov). Nadmorska višina predela je 410 -1280 m, gozdna združba pa je Abieti-Fagetum praealpinum. Drugi podatki so razvidni iz preglednice 1. Skupaj je v gozdnem predelu 79945 m' lesne zaloge (50555 m' iglavcev in 29390 m' listavcev) in 1825 m' (bruto) tekocega letnega prirastka (1081 m' iglavci in 744 m' listavci). GozdV 54, 1996 351 4 IZRACUN VREDNOSTI GOZDA 4 CALCULATION OF FOREST'S VALUE Vrednost gozda smo izracunali kot dono­sna ali rentno vrednost in kot vrednost, doloceno z Odlokom Vlade (Ur.I.RS št.16­783/92). 4.1 DONOSNA All RENTNA VREDNOST GOZDA 4.1 YIELD OR RENT FOREST'S VALUE Rentno vrednost gozda izracunamo kot kapitalizirano vrednost cistih letnih dono­ sov: Vr =-r­(1) O,Op pri cemer je: Vr -vrednost gozda r -letna renta (cisti donos) p -obrestna mera. Obrazec kaže, da je potrebno izracunati cisti donos gozda in dolociti obrestno mero. Cisti donos gozda je bruto donos gozda, zmanjšan za normirane stroške pridobivaja lesa (secnje in spravila, manipulacije na kamionski cesti, gradnje in vzdrževanja vlak), stroške gojenja in varstva gozdov ter za prispevek za vzdrževanje gozdnih cest. Bruto donos gozda pa je letni neto prira­ stek lesa, pomnožen s prodajno ceno lesa. Cene gozdnih lesnih sortimentov veljajo praviloma Ico kamionska cesta (WINKLER 1996). Tako smo v omenjenem predelu ocenili sortimentno sestavo in secne ter spravilne pogoje (JERAJ 1994). Pri spravilu smo do­sledno uporabili adaptirani kmetijski traktor organizacijske oblike 1+0. Cene gozdnih le­snih sortimentov so bile prodajne cene Gozdnega gospodarstva Nazarje, stroški del pa izra(Ounani ~o ustaljeni metodi (WIN­KLER/ KOSIR/KRC/MEDVED 1994) na dan 1.8.1995. Preglednica 2 kaže bruto in ciste donose po odsekih brez stroškov izgradnje vlak, gojitvenih del in manipulacije na ka­mionski cesti. Stroške gojitvenih del (397.060 SIT/leto) smo ugotovili tako, da smo upoštevali de­setino del, predpisanih z gozdnogospodar­skim nacrtom enote. Stroške izgradnje vlak 352 Gozd V 54, 1996 (242.500 SIT/leto) smo dognati tako, da smo investicijsko vrednost vlak (500.000 S IT/km x 9,7 km) podelili z amortizacijsko dobo (20 let). Pri izracunu stroškov mani­pulacije na KG (212 SIT/m3) smo upoštevali casovni normativ 3 min/m3. Stroški manipu­lacije tako znašajo 333.688 SIT/leto. Veci­na pred ela spada v tretji katastrski razred katastrskega okraja Gornji grad, kar pome­ ni, da znaša letna pristojbina za vzdrževa­ nje cest 220.475 SIT (6,9% x 13242 S IT/ha x 241,3 ha). Cisti donos (renta) ta­ko znaša 6.191.416 SIT ali 25.659 SIT/ha (3933 SIT/m3). Na osnovi podatka o cistem danasu že lahko po obrazcu (1) izracunamo vrednost gozda. Pri 3% obrestni meri, ki jo praviloma upoštevamo pri gozdnih cenitvah (WIN­KLER 1996), znaša vrednost gozda 206.380.533 SIT ali 855.286 SIT/ha. 4.2 VREDNOST GOZDA PO ODLOKU VLADE (UR.L.RS ŠT.16-783/92) 4.2 FOREST'S VALUE BY GOVERNMENT DE­CREE (OFFICIAL GAZETTE RS No. 16-783/92) Za vsako parcelo v Sloveniji, ki je spo­sobna za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo in se dejansko ne uporablja v druge name­ne, je dolocena katastrska kultura (9), ka­tastrski okraj (42) in katastrski razred (8) znotraj katastrskega okraja (KRAJCIC 1996). Na osnovi te klasifikacije je za vsako parcelo izracunan (dolocen) tudi katastrski dohodek (Ur. l. SRS, št. 38/1989), ki ga vsako leto doloci Vlada. V postopku denacionalizacije pa je Vlada uporabila katastrsko klasifikacijo zemljišc za dolocitev njihove vrednosti (Ur.I.RS š\.16­783/92). Ta predpisuje, da se vrednost zemljišca doloca glede na katastrsko kultu­ro, katastrski razred in katastrski okraj. Ta­ko so bile izdelane preglednice s temi vho­di, kjer so podani kolicniki, ki množeni z izhodišcno vrednostjo zemljišca (3,94 DEM/ m'). dajejo vrednost za m' zemljišca. V preglednici 3 podajamo višine teh kolicni­kov v katastrskem okraju Gornji Grad in v dveh okrajih z najvišjimi in najnižjimi kolicni­ki. Ce kolicnik pomnožimo z izhodišcno vred­nostjo zemljišca in preracunamo na hektar, Preglednica 2: Bruto in cisti donos gozdnega predela Petelinjek Table 2: Gross and net yield of the Petelinjek forest region ' ODO Divisior ODS Sec tor BRUTO DONOS Gross yie!d STROŠKI SECNJE Cutting expenses STROŠKI SPRAVILA Skidding expenses CISTI• DONOS Net viefd JGL. conifers LIST. deciduou trees IG L. conifers LIST. deciduous trees IGL conifers LIST. deciduous trees IGL conifers LIST. deciduous trees SlT/m3 24 a 8950 7525 1983 1323 1430 1246 5537 495 24 b 8300 6700 1334 1496 802 1050 6163 415 24 c 6875 6025 2363 1397 1123 1237 3389 339 24 d 9935 8945 1354 1263 2423 2523 6158 515 25 a 9225 7375 1743 1496 1064 1019 6418 4861 25 b 10085 9165 1354 1249 3382 3539 5349 4377 26 a 7740 - 1398 - 865 5477 - 26 b 9950 9390 1316 1244 1092 1078 7542 706 26 c 9545 8750 1354 1249 1115 1150 7076 6351 26 d 9720 8600 1907 1670 2263 2692 5550 423 27 a 9825 9115 1269 1239 2638 2867 5917 500f 27 b 6750 - 3702 - 1610 - 1438 28 a 9800 8770 1483 1291 2618 2897 5699 458 28 b 9995 8300 1483 1406 2450 2775 6063 411f 28 c 6750 4500 3443 3093 1151 1668 2156 -261 28 d 6750 4500 3443 3093 1151 1668 2156 -261 29 a - - - - 29 b 7875 4500 3702 3093 3542 4308 631 -2901 29 d 9420 8940 1907 1496 2597 3083 4916 4361 29 e 8400 4500 3443 2059 3385 4069 1572 -162f 30 a 10090 8350 1354 1267 1299 1405 7437 567 30 b 6900 4500 3443 2280 1477 1658 1980 56 31 a 7825 4500 3443 2280 1207 1300 3175 92 31 b 9150 7650 1907 1822 2388 2956 4854 287; 31 c 9350 8050 1983 2077 3982 4862 3385 111 .. Opomba: *Brez stroskov IzgradnJe vlak, goJitvenih del, pnspevka za vzdrzevanJe cest 1n manipulaCIJe na KC Note: Skid trail construction costs, silvicultural costs, the contribution for forest road maintenance and manipulation on a truck road excluded Preglednica 3: Kolicniki za izracun vrednosti gozdov Table 3: Ouotients for the calcu/ation of forests' value KATASTRSKI OKRAJ KATASTRSKI RAZRED Cadastral class Cadastral district 1 2 3 4 5 6 7 GORNJI GRAD 0.265 0.21 0.158 0.123 0.092 0.045 O.o18 VITANJE 0.341 0.116 0.056 0.028 0.009 0.008 - BOVEC 0.061 0.044 0.033 0.023 0.008 - Gozd V 54, 1996 353 Graf 1: Vrednost hektarja gozda po odloku Vlade v treh katastrskih okrajih (Ur. l. RS, št. 16-783/92) Graph 1: The value of a forest he et are by Government Decree (Official Gazette RS, No. 16-783/92) dobimo vrednost enega hektarja zemljišca v dolocenem katastrskem razredu. V grafu 1 je prikazana primerjava vrednosti hektar­ja gozda v izbranih katastrskih okrajih. Gozdni predel Petelinjek je sestavljen iz dveh vecjih (207,41 ha ali 86% površine) in nekaj manjših parcel. Po prvotni klasifikaciji sta bili uvršceni v peti katastrski razred ka­tastrskega okraja Gornji Grad. Ker so se razmere po izgradnji ceste v gozdnem pre­delu mocno spremenile, smo v letu 1994 pri Geodetski upravi Mozirje zahtevali spre­membo oziroma ugotavljanje katastrskega razreda. Terenski ogled je cenilec opravil v decembru leta 1994. Cenilec v zapisniku ugotavlja, da je bil dostop do omenjenih parcel znatno izboljšan z izgradnjo ceste, ki poteka cez obe parceli. Pravi, da je tako možno uporabljati na omenjenih parcelah sodobno gozdno mehanizacijo, ki olajšuje pridobivanje gozdnih lesnih sortimentov. Na podlagi tega je cenilec uvrstil parceli v tretji katastrski razred katastrskega okraja Gor­nji Grad. V skladu z odlokom o nacinu dolocanja vrednosti gozdov (Ur.l.RS š\.16-783/92) znaša tako vrednost gozda 529.125 SIT na hektar (1 DEM = 85 SIT). 4.3 PRIMERJAVA VREDNOSTI GOZDOV 4.3 A COMPARISON OF FOREST VALUES Primerjava med vrednostima gozdov (preglednica 4) kaže, da je razlika med nji­ma relativno velika. Poleg tega se moramo zavedati, da je katastrska klasifikacija v Slo­veniji zastarala in po razmahu gradenj gozdnih cest ni bila spremenjena. Ko smo v predelu primerjali še vrednost gozda iz prvotne klasifikacije, smo ugotovili, da je razlika še mnogo vecja. Vidimo, da je razlika med ugotovljenima vrednostima nedopustno velika. Ocitno gre pri njej za sistemsko napako. 4.4 KRITIKA UGOTAVLJANJA VRED­NOSTI GOZDOV PREK KATASTRSKE KLASIFIKACIJE 4.4 A CRITIQUE OF THE ASSESSMENT OF FO­REST VALUE THROUGH CADASTRAL CLAS­SIFICATION Katastrski dohodek iz gozdov je bruto dohodek iz gozdov, zmanjšan za material­ne stroške in amortizacijo (WINKLER/ KOTAR 1993). Bruto dohodek je povprecni letni vrednostni prirastek lesne mase na 14000 12000 10000 ro ..c:: 8000 ~ :2 w 6000 o 4000 2000 o 11 111 IV v VI VIl KATASTRSKI RAZRED Cadastral class 354 GozdV 54, 1996 GORNJI GRAD ' -----·VITANJE ' ' -·-·BOVEC ' ' • • • • • • Graf 2: Struktura katastrskega dohodka v odvisnosti od katastrskega razreda Graph 2: Cadastral income structure in dependence of cadastral class Odela work ml cisti donos net yield VI VIl Vlil Preglednica 4: Primerjava rentne vrednosti gozdov in vrednosti po odloku Vlade (Ur. l. RS, št. 16-783/92) pred prekategorizacijo in po njej Table 4: A comparlson of rent forest value by Government Decree (Official Gazette RS, No. 16*783/92} before categorization and after it VREDNOST GOZDA 1 Forest value SIT /ha INDEKS RENTNA VREDNOST Rent value 855,286 162 276 VREDNOST PO ODLOKU (liL k.r) (po prekategorizaciji) Value by Decree {the ur Cadastral class) (after re-categorization) 529.125 100 VREDNOST PO ODLOKU (V. k.r.) (prvotna klasifikacija) Value by Decree (the V' cadastral class) (original classitication) 308.125 100 enem hektarju (cene lesa na kamionski ce­ sti). Katastrski dohodek je torej sestavljen iz cistega donosa (rente) in dela. Struktura katastrskega dohodka je okvirno taka, kot jo kaže graf 2. Natancnih razmerij med delom in cistim donosorn ne poznamo, trdimo lahko le, da z višanjem katastrskega razreda (slabši gozdovi) narašca tudi delež dela v katastr­skem dohodku. Ce imamo v gozdu samo drva, je za njihovo proizvodnjo potrebno relativno vec dela kot pa za boljše gozdo­ve. Pokaže se lahko tudi, da je cisti donos celo negativen, katastrski dohodek pa je še zmeraj pozitiven. Ker rentna vrednost gozda predstavlja kapitalizirano vrednost cistih donosov, ti pa so v višjem katastrskem razredu nižji, bi se moralo razmerje med katastrskim dohod­ kom in vrednostjo gozda z višanjem kata­ strskega razreda zniževati. Z analizo vrednosti gozdov in predpisa- Gozd V 54, 1996 355 Preglednica 5: Razmerje med vrednostjo gozda {Ur.l.RS, št.16-783/92) in predpisanim katastrskim dohodkom Table 5: Th8 ratio between the forest value (Official Gazette RS, No. 16-783/92) and the prescribed cadastrallncome KATASTRSKI OKRAJ KATASTRSKI RAZRED Cadastral class Cadastral district 1 2 3 4 5 6 7 GORNJI GRAD 39,9 40,0 40,0 39,9 39,8 39,8 39,8 VITANJE 42,3 42,5 42,5 42,3 42,3 42,7 42,8 BOVEC 42,2 42,5 42,3 42,0 43,9 Preglednica 6: Razmerje med vrednostjo zemljišc {Ur.l.RS, št.16-783/92) in predpisanim katastrskim dohodkom posameznih kultur v katastrskem okraju Gornji Grad Table 6: The ratio between real estate value (Official Gazette RS, No. 16-783/92) and the prescribed cadastral income of indlvidual cu/tures in the Gornji Grad Cadastral District KULTURE KATASTRSKI RAZRED 1 Cadastral class Cadastral cultures 1 2 3 4 5 6 7 NJIVA/Field 42,4 42,4 42,4 42,4 42,4 42,5 42,3 PAŠNIK 1 Pasture 42,3 42,4 42,0 42,0 40,5 39,7 - TRAVNIK 1 Meadow 42,4 42,4 42,3 42,3 42,5 - - Primerjava rentne vrednosti gozdov in vrednosti prekategorizacijo in po njej nim katastrskim dohodkom za nekaj kata­strskih okrajev in nekaj katastrskih kultur (preglednici 5 in 6), smo ugotovili, da je njihov kolicnik približno konstanten. To pa ni pravilno. Primerjava obeh nacinov cenitve gozdov kaže, da je pravilno ugotavljanje rentne vrednosti gozdov. Ta namrec temelji na dej­ stvu, da se sredstva, naložena v gozdove, obrestujejo v višini letnega cistega donosa gozda. Ukrep Vlade torej ne temelji na strokovni podlagi, ampak je zgolj administrativni. Ci­sti donosi so se v Sloveniji po vojni povecali zaradi vecjega bruto donosa (vecji prira­stek in lesna zaloga -Ur. l. RS 14-632/ 1996) in manjših stroškov pridobivanja gozdnih lesnih sortimentov (zaradi izgrad­nje gozdnih cest). Narašcanje lesne zaloge in prirastka je bilo nacrtovano z obveznim 356 Gozd V 54, 1996 po odloku Vlade (Ur. l. RS, št. 16-783/92) pred delom gozdnogospodarskih nacrtov enot, izgradnja cest pa ne spada v obvezni del nacrta. Tako lahko trdimo, da so Gozdna gospodarstva vlagala denar (lastni, druž­beni in zasebni) v izgradnjo cest predvsem iz podjetniških interesov. POVZETEK Z ugotavljanjem vrednosti gozdov se ukvarja posebna gozdarska disciplina. V praksi najpogo­steje ugotavljamo: • tržno vrednost gozdov, • stroškovno vrednost gozdov, • rentno vrednost gozdov. V procesu denacionalizacije je Vlada sprejela odlok (Ur.I.RS št.16-783/92), ki doloca vrednost gozdov na osnovi katastrske klasifikacije zemljišc. V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali so vrednosti gozdov iz Odloka skladne z rentnimi vrednostmi (ki jo izracunavajo sodno zapriseženi cenilci in izvedenci za gozdarstvo). Raziskavo smo opravili v gozdnem predelu Petelinjek (241 ,3 ha) v nazar­skem gozdnogospodarskem obmocju (GGE Gor­nji Grad). Rentno vrednost gozdov smo ugotovili tako, da smo kapi!alizirali ciste letne donose po 3% obrest­ni meri. Cisti donos smo izracunali tako, da smo od bruto donosa odšteli celotne stroške gospodar­jenja (secnje in spravila, manipulacije na kamion­ski cesti, gradnje in vzdrževanja vlak, stroške go­jenja in varstva gozdov ter prispevek za vzdrževa­je gozdnih cest). Primerjavo med vrednostima smo prikazali v preglednici, pri cemer smo upoštevali prvotno ka­tastrsko klasifikacijo predela in prekategorizacijo (ki jo je Geodetska uprava na našo zahtevo opra­vila lela 1994): Odlocilen vpliv za prekategorizacijo je imela no­vozgrajena cesta. Vidimo, da so razlike izjemno visoke. Za Slovenijo lahko trdimo, da katastrska klasifikacija ni ažurirana. Ocitno je torej, da je po sredi sistemska napaka. Analiza Odloka (Ur.I.RS št.16-783/92) je pokaza­la, da so vrednosti kmetijskih zemljišc in gozdov dobljene tako, da so katastrski dohodek množili s približno enakim kolicnikom ne glede na katastr­sko kulturo, okraj ali razred. To pa seveda ni pra­vilno, ker vsebuje katastrski dohodek tako delo kakor tudi rento in se njuno razmerje s katastrsko kulturo, okrajem in razredom spreminja. Vrednost pa se ugotavlja izkljucno s kapitalizacijo rente (ci­stega donosa). RENTNA VREDNOST VREDNOST PO ODLOKU (111. k.r) {po prekateqorizaciji) VREDNOST PO ODLOKU (V. k.r.) (prvotna klasifikaci"a) SIT/ha 855.286 529.125 308.125 VREDNOST GOZDA INDEKS 162 100 INDEKS 276 100 A COMPARISON OF TWO MODES OF FOR­EST ASSESSMENT Summary Forest value assessment is a task of a special branch of forestry. Normally the following facts are assessed: • market value of forests, • expense forest value, • ground rent forest value. ln the process of denationalization the Govern­ment has passed a decree (Official Gazette No. 16­783/92) defining the value of forests on the basis of cadastral classification of real property. The re­search tried to establish whether the forests' values in the Decree were in accordance with rent values (the assessment performed by estimators under oath and forestry experts). The research was car­ried out in the Petelinjek forest region (241.3 ha) in the Nazarje Forest Management Region (the Gornji Grad Forest Management Unit). Forest rent value was established by the capita­lization of annual net yields by a 3% rate of inte­rest. A net yield was established by deducting total management expenses (costs for cutting and skid­ding, manipulation on a truck road, the construc­tion and maintenance of forest roads, costs for silviculture and protection of forests and the contri­bution intended for forest road maintenance) from the gross yield. A comparison between the values has been shown ina table, taking into consideration the ori­ginal cadastral classification of the region and the re-categorization (carried out by Geodesic Admi­nistration on de mand by forestry experts in 1 994): Decisive influence regarding re-categorization was caused by a newly constructed road. It can A comparison of rent forest values and the values by Government Decree (Official Gazette RS, No. 16-783/92) before re-categorization and after it. FOREST VALUE S IT/ha INDEKS INDEKS RENT VALUE 855.286 162 276 VALUE BY DECREE (111" c.c.) (after re-cateoorizatiori) 529.125 100 VALUE BY DECREE (V" c.c) (oriainal classification). 308.125 100 GozdV 54, 1996 357 be seen that the ditferences are extremely great. It has to be pointed out that in Slovenia the cadastral classification has not been updated. Therefore it is obvious that the reason li es in a system's error. The analysis of the Decree (Offi­cial Gazette RS No. 16-783/92) has proved that the values of agricultural estates and forests were calculated by the multiplication of cadastral inco­me with approximately the same quotient, irres­pectively of a cadarstral culture, district or class. This, however, is not correct because cadastral income comprises both work and ground rent and their ratio changes with a cadastral culture, district and class. The value, however, is established exclusively by rent capitalization (net yield). VIRI 1. DIXON, A., J., AYRES, S., W., 1994. Econo­mic and the~Ecological Benifits of Sulfur Reduc­tions in the Soštanj Region of Slovenija. Porocilo za Svetovno banko. 22 s. 2. JERAJ, J., 1994. Cenilni zapisnik gozdnega predela Petl§!linjek. Nazarje, 82 s. 3. KOVAC, B., 1992. Ekonomika okolja-študij­sko gradivo. Ljubljana. Foto: Lado Kutnar 4. KRAJ CIC, D., 1996. Vpliv vlaganj v gozdove na povecanje njihove vrednosti-magistrska nalo­ga. Ljubljana., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 138 s. 5. PEARCE,W., D, TURNER, K., R., 1990. Eco­nomics of natural resources and the environment­Baltimore, The Johnson Hopkins University, Har­vesier Wheatsheaf. 6. WINKLER, 1., 1995. Ekonomika gozdarstva (študijsko gradivo). Ljubljana, Biotehniška fakulte­ta, Oddelek za gozdarstvo, 358 s. 7. WINKLER, 1., 1996. Cenitev gozdov in gozd­nih škod. Ljubljana. Biotehniška fakulteta, Odde­lek za gozdarstvo, 35 s. 8. WINKLER, l./KOTAR, M., 1993. Obdavcenje zasebnih gozdov. GozdV 51,3, s.133-143. 9. Enotna metodologija za ugotavljanje vredno­sti kmetijskega zemljišca in gozda. Ur.I.SRS št 10­534/87. 1 O. Odlok o nacinu dolocanja vrednosti kmetij­skih zemljišc, gozdov in zemljišc, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije. Ur.I.RS št.16-783/92. 11. Odlok o potrditvi lestvic katastrskega do­hodka. Ur. l. RS št. 38/1989. 12. Program razvoja gozdov v Sloveniji. Ur. l. RS št. 14-632/96. 358 Gozd v 54, 1996 Gašenje visokogorskega gozdnega požara na Rombonu s helikopterjem Iztok MLEKuž• 1 UVOD ' Preprecevanje in gašenje gozdnih poža­rov je v organizacijskem in tehnicnem smi­ slu ena najbolj zahtevnih nalog varstva gozdov. To še posebej velja za gozdove v alpskem svetu, zlasti za vegetacijski pas ruševja nad zgornjo drevesne mejo. Raz­ giban teren, težka dostopnost in prehod­nost, obilica lahko vnetljivega in gorljivega materiala, debele plasti surovega humusa, kjer se ogenj potuhne -vse to zelo otežuje uspešno gašenje. Na obmocju KE _Bov:~ je ruševje že veckrat gorelo; zadnJI v.ecJI požar te vrste je bil leta 1986 na Kamnu, ko je desno od postaje "C" kaninske žicnice zgorelo okoli 50 ha ruševja. Posledice so v ekološkem smislu katastrofalne; ogenJ pusti za seboj golo, sterilna skalovje, ki se desetletja ne obrase. Pri omejevanju takš­nih požarov je zato kljucnega pomena h1tro in ucinkovito zatrtja požara že v zacetku, kajti ko se ogenj razširi na vecjo površino, je gašenje dolgotrajno, naporno, nevarn~, drago in kar je najhuje navadno neuspes­no. Pri tem so nam lahko v veliko pomoc letala in helikopterji; njihova uporaba pri gašenju gozdnih požarov je v svetu že dolgo casa nekaj povsem navadnega, v zadnjih letih pa se vse bolJ uvelJaVlJa tudi pri nas. Sredi avgusta 1995 je helikopter sodeloval tudi pri gašenju visokogorskega požara na masivu Rombona nad Bovcem. 2 GOZDNI POŽAR NA ROMBONU Rombon je obširna, mocno zakrasela vi­sokogorska planota nad Bovcem. Iz osred­ njega dela z nadmorsko višino 1400 ­1800 m se na robovih dvigajo 2000 ­2400 m visoki vrhovi Crnela, Veliki vrh, * I.M., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slo­venije, OE Tolmin, 5220 Tolmin, Thumov drevored 17,SLO Rogelj, Plešivec in Jelenk. Osrednji del planote je gosto porasel z ruševjem in redkimi macesni; površina strnjenega ru­ševja znaša 130 ha. Svet je zelo težko prehoden, poln brezen, vrtac, kolJicev in škrapelj; najgrši je v zahodnem delu z zgo­vornim imenom Smrdeton. Požar je nastal po daljšem sušnem vre­menu verjetno zaradi udara strele. Zagore­lo je v Smrdetonu na vrhu z ruševjem po~ rasle skalnate glave na nadmorski višini 1650 m. Požar smo opazili 12. avgusta 1995, vendar se je naslednji dan potuhnil in ponovno zagorel 14. avgusta. Zaradi težkega in dolgega dostopa smo si ga skupaj z gasilci ogledali iz letala. Požar je zajel ca. 300 -400 m2 ruševja in prelila je resna nevarnost, da se razširi. Zaradi slabe vremenske napovedi (napovedano je bilo suho vetrovno vreme) smo se odlocili, da naslednji dan poklicemo na pomoc helikop­ter slovenske vojske. Po poprejšnjem po­ govoru z odgovornimi na Upravi za zašcito in reševanje smo dobili dovoljenje za helikopter. Gasilci GD Bovec so na leta­ lišcu v Bovcu zagotovili vso potrebno materialno oskrbo in helikopter je popoldne 15. avgusta priletel v Bovec. Po ogledu požara je zacel gasiti. Do vecera je opravil 15 voženj. Ker na mestu požara ni bilo ljudi, ki bi usmerjali delo helikopterja in dokoncno uredili požarišce, je bilo gašenje le deloma uspešno. Zato smo se dogovo­rili, da naslednji dan helikopter odpelje ekipo gasilcev na mesto požara in da bomo delali usklajeno na tleh in v zraku. Tako smo naslednji dan, 16. avgusta 1995, ubrali drugo taktiko. Pripravili smo ekipo 7 ljudi: 5 gasilcev -med njimi en gozdni delavec in 2 gozdarja -eden od njiju gorski reševalec. Poleg dobre osebne zašcitne opreme (cevlji, celade, vrvi, vpon­ke), hrane in pijace smo vzeli s seboj vsak po eno nahrbtno rocno brizgalno s 30 1 vode, motorno žago, gorivo in krampe. GozdV 54, 1996 359 Slika 1: Helikopter zajema vodo iz bazena na Slika 2: Helikopter med lebdenjem spušca vodo bovškem letališcu; pri tem mu pomagata dva ga­na požarišce. (Foto l. Mlekuž) silca (Foto l. Mlekuž) Slika 3: Ekipa gasilcev in gozdarjev po koncanem delu. (Foto l. Mlekuž) 360 GozdV 54, 1996 Tako opremljene nas je helikopter odložil v bližini požara. Da je svet tam okoli res težko prehoden, pove dejstvo, da smo za dobrih 1 OO m poti do požara rabili skoraj pol ure! Ekipa se je takoj lotila dela: eden je z motorno žago rezal 2 -3 m širok pas okoli požarišca, drugi pa so preseko cistili vejevja. Helikopter je med tem z vodo do­dobra namocil celo ocišceno obrobje poža­rišca in preseko. Pri tem smo ga usmerjali s tal. Z rocnimi brizgalnami in krampi smo ukrotili še zadnja manjša žarišca in tleco zemljo ter vejevje. Po dobrih treh urah trdega dela je bil požar pogašen; pogorelo je okoli 2000 m2 ruševja. Utrujena, a zado­voljna ekipa se je s helikopterjem vrnila v dolino. Po besedah pilotov je bilo to prvo gaše­nje visokogorskega požara s helikopterjem pri nas. Težave so imeli zlasti zaradi velike višinske razlike med bazo na letališcu v Bovcu in mestom požara (1300 m!) in za­radi dokaj mocnega vetra, ki je ves cas oviral delo. Za gasilce GD Bovec pa je bilo to sploh prvo poklicnob srecanje s heli­kopterjem. Gotovo je, da smo se pri tem veliko naucili in pridobili precej izkušenj za prihodnje delo. 3 OPREMA ZA GAŠENJE IN NACIN DELA HELIKOPTERJA Helikopter ima za gašenje posebno opre­mo, ki je lahka, zložljiva in jo pripelje s seboj. Opremo sestavljata rezervoar za prenos vode in gašenje ter montažni bazen za zajemanje vode. S posebnim rezervoarjem, ki ga obesi pod trup, zajema vodo, jo odnese nad mesto požara in gasi. Rezervoar drži od 500 do 1 000 1 vode in se da prirediti na vecjo ali manjšo kolicino. To je pomembno zaradi pogojev letenja in višinske rezlike leta, kajti težji pogoji zahtevajo lažji tovor! Nad požarišcem rezervoar odpre s poseb­nim vrvnim mehanizmom in voda pljuskne na ogenj. Vodo zajema iz posebnega montažnega bazena s prostornino ca. 1 O mJ. Montaža je lahka in enostavna, traja pa vsega nekaj minut. Bazen mora biti do vrha poln vode, tako da jo helikopter laže zajema. Oskrba z vodo mora biti zato brezhibna, navadno jo zagotovijo gasilci s svojimi avtomobilski­mi cisternami. Seveda se voda lahko zaje­ma tudi iz naravnih virov (rek, jezer), ven­dar piloti tega ne priporocajo , ker je delo z Slika 4: Posledice požara -popolnoma unicena vegetacija in tla. Dolgo casa bo tod le golo skalovje. (Foto l. Mlekuž) bazenom lažje in hitrejše. Rezervoar se namrec zelo nerad potopi v vodo, zato sta pri zajemanju potrebna dva cloveka, ki ga potopila, to pa se precej lažje stori v ba­zenu (glej sliko 1 ). Nacin dela je na videz zelo enostaven, vendar zahteva od pilotov precej koncent­ racije. Helikopter zajema vodo iz bazena med lebdenjem, jo odnese nad požarišce in jo prav tako med lebdenjem spusti na ogenj. Lebdi lahko nekaj metrov nad poža­ rišcem, tako da je gašenje zelo ucinkovito (veliko bolj kot pri gašenju z letali!). Zelo dobro se da delo na požarišcu usmerjati s tal. Ima pa to tudi svoje slabe strani: pri nizkem letu ali lebdenju pilote ovira dim, poleg tega pa helikopter z eliso mocno razpihuje ogenj. Zaradi tega se je treba pri vsakem gašenju pac prilagoditi razmeram. 4 ZAKLJUCEK Gozdne požare je treba pogasiti cimprej, po možnosti že v zacetni fazi. Ko se ogenj razširi, je gašenje ne le dolgotrajno in dra~ go, temvec najveckrat tudi neuspešno. Za hitro gašenje na težko dostopnih terenih je helikopter nepogrešljiv, saj hitro prenese do požarišca potrebno ekipo in material, tako da ni izgube casa in energije z dolgo­trajnimi dostopi. Helikopter sam ne more pogasiti ognja, zato je pri požaru nujna pomoc gasilske ekipe, ki dela usklajeno z delom helikop­terja! Gasilska ekipa mora biti za delo s heli­kopterjem dobro usposobljena. Poleg na­vadnih gasilskih vešcin morajo gasilci obvladati tudi osnove vstopanja in zapu­šcanja helikopterja (izstopanje, skakanje ali spušcanje z villo ali vrvjo), usmerjanje in sporazumevanje pilota z znaki, orienta­cijo in gibanje v gorskem svetu ter prvo pomoc. Gasilska ekipa mora biti opremljena z vsemi potrebnimi zašcitnimi sredstvi in opremo za gibanje v gorskem svetu. S seboj mora imeti tudi dovolj hrane in pijace, da lahko preživi na terenu dalj casa in se peš vrne v dolino, ce je helikopter zaradi poslabšanja razmer za letenje ne more prepeljati ali oskrbovati. Zelo pomembna je brezhibna radijska zveza med helikopterjem, ekipo na požari­šcu in bazo, kajti le tako je možno uskla­jeno delo. Delo v bazi, kjer se helikopter oskrbuje z vodo in drugim potrebnim materialom, mo­ra biti brezhibno. Vedno mora biti na voljo dovolj vode za polnjenje bazena ter opre­ me in ljudi za morebitno zamenjavo ekipe na požarišcu. Gašenje gozdnih požarov na težko do­stopnih terenih in v visokogorju je zahtev­ no, težko in nevarno delo. Ce je le možno, je treba požar ukrotiti takoj, zato sta cas in usposobljena ekipa gasilcev bistvenega pomena. Odgovorni pri odlocitvah ne sme­jo oklevati in imeti pomislekov, da je heli­kopter drag in da bi morda kazalo pocakati. Delo, ki ga pravocasno opravi helikopter in majhna skupina usposobljenih gasilcev, namrec odtehta vse stroške. Kar spomni­mo se, kakšne so bile na široko zastavljene gasilske akcije pri velikih gozdnih požarih na Krasu ali pred leti na Stolu nad Bregi­ njem; na desetine gasilcev se je cele tedne neuspešno spopadala z ognjem, zgorelo je na stotine hektarjev gozdov, grmišc in travnikov, za stroške pa je bolje, da jih niti ne omenimo! Ceprav gozdarji oziroma Zavod za gozdove Slovenije po zakonodaji nismo neposredno odgovorni za preven­tivno protipožarno varstvo in gašenje po­žarov, se moramo dejavno vkljucevati v to delo ter s svojim znanjem in izkušnjami prispevati svoj delež. Sodelovanje pri ga­šenju požara na Rombonu je bila za gaz­darje KE Bovec nedvomno dragocena izkušnja za delo v prihodnje. Upamo, da bo ta prispevek pomagal tudi drugim slo­venskim gozda~em, ko se bodo ob požarih znašli pred podobnimi problemi. 362 Gozd V 54, 1996 GDK: 525.1 Abies Alba (Mili.) Odmev na sortimentne tablice za jelko Prof. dr. E. Rebula je v obsežnem clanku predstavil rezultate raziskave o sortimentni sestavi in vrednosti debel jelke. Zagotovo so sortimentne tablice zelo uporaben in zaželen pripomocek pri gospodarjenju z gozdom. Izracunane tablice slane na vzor­ cu 284 dreves ali 486 m3 lesa z gozdnega obrata Bukovje. Ali jih lahko posplošimo na ves dinarski svet in na vso Slovenijo? Pravzaprav se zelo nerad spušcam v polemiko s prof. Rebulo. Dvomim namrec, da so moji argumenti dovolj tehtni, saj dr. Rebulo cenim kot vztrajnega in temeljitega raziskovalca, ki je že mnogo prispeval h gozdarski znanosti. Vendar pa mi stro­ kovna vest ne da, da ne bi izrazil nekaj dvomov v njegove ugotovitve. Dvomi so vendar pri vsakem raziskovanju in odkri­ vanju novega potrebni in lahko prispevajo pri uveljavljanju novega v gozdarsko prak­so. O njih sva s prof. Rebulo tudi že oseb­no razpravljala. Avtor clanka na vec mestih ocenjuje me­rila za dolocanje kakovosti sortimentov po napakah lesa kot neuporabna. Strinjava se, da merila po vseh napakah lesa iz dosedanjega jugoslovanskega standarda za hlade, smreke in jelke (JUS 1979 ozi­roma JUS 1989) niso najprimernejša. Ven­ dar pa menim, da brez vsakršnih meril za kakovost na podlagi napak lesa vendarle ni mogoce opredeljevati uporabnosti ali vrednosti lesa. Avtor neprimernost krite­rijev kakovosti dokazuje z rezultati razi­skave SVETLIC ICA iz leta 1968, ko so posamezne hlade iz 10 vzorcev (443m3) po Sloveniji razžagali in dolocili vrednost žaganega lesa in izkoristke. Prikazane preglednice meni dokazujejo ravno nas­ protno. Res pri posameznem kosu ne drži, da daje vsak hlod boljše kakovosti tudi vecji izkupicek in izkoristek, vendar je od vseh vzorcev samo eden tak, da po- * Opomba uredništva: Zaradi napake v tiskarni pri prelomu (po opravljeni korekturi), je clanek dr. Lipoglavška, objavljen v Gozd V 3/96, neraz­umljiv, zato ga v tem zvezku, neposredno pred odgovorom dr. Rebu le objavljamo ponovno. Avtor­ju in bralcem se opravicujemo. vprecno hlod l. kakovosti ne daje vecjega izkupicka kot hlod 11. kakovosti; hladi 11. kakovosti pa so bili povprecno vedno vrednejši od hlodov žagovcev 111. ka­kovosti. Pri izkoristkih žaganja po masi je takih vzorcev manj, vendar še vedno vecina vzorcev in skupno povprecje za Slovenijo kaže, da lahko pri boljših hlodih pricakujemo vecje izkoristke. Ceprav so razlike majhne, pa vendarle so in so istosmerne. Ni jasno, kakšne so bile po· vprecne debeline hlodov v vzorcih in kako so vplivale na izkupicek in izkoristek vzor­cev. Tudi nacin žaganja hlodov, ki ga je možno optimirati po debelini, v prikazani raziskavi pa je bil vedno enak, lahko pomembno vpliva na izkoristek. Pravilna pa je avtorjeva ugotovitev, da so razlike znotraj istega kakovostnega razreda vecje kot med povprecji, ker lahko samo ena »slucajna(( napaka lesa mocno razvrednoti uporabnost hlada. Vendar menim, da tako pomembnih napak lesa, kot so gniloba, rjavost, kolesivost ipd. res ne moremo zanemariti ali izraziti samo z debelina drevesa. Ne smemo tudi spregledati, da sloni prikazana raziskava iz leta t 968 na tedanjih razmerjih cen žaganega lesa, ki so bila zagotovo bistveno razlicna od današnjih cenovnih razmerij. Avtorjeva trditev, da "razvršcanje hlodov jelke in smreke v kakovostne razrede s kriteriji veljavnega standarda ne daje za­ nesljivih rezultatov<< ne drži. Morda res ne kaže prave vrednosti in uporabnosti sorti­menta, vendar povsem zanesljivo vsak hlod razvršca vedno nedvoumno v samo en kakovostni razred, saj je mogoce vsako napako z objektivnim merjenjem natancno izmeriti in upoštevati kot kriterij. Seveda pa moramo dosledno upoštevati dolocila standarda in si ne izmišljati vedno dru­ gacnih zahtev, kot je to dolga leta delala naša praksa. Z vestnim delom je tudi mogoce vedno odkriti vse napake, ki so odlocilne za razvršcanje po kakovosti. Na posameznem kosu lesa je obicajno le ena ali nekaj napak odlocilnih za razvršcanje. Avtor je kljub temu, da zanika pomen GozdV 54, 1996 363 napak lesa za dolocanje kakovosti tudi sam pri oceni kakovosti debel uporabil kot kriterij napake lesa oziroma višino cistega debla brez grc in konicnost. Preden torej iz enacb ali tablice odcitamo sortimentno sestavo in vrednost, moramo za vsako deblo ugotoviti njegovo kakovost. Zato za prodajo sortimentov, ko ne vemo vec, iz katerih debel so bili izdelani, ne moremo uporabiti avtorjevih izracunov. Ko je avtor izracunaval vrednost sorti­ mentov, je uporabil vrednostna razmerja iz prodajnih cen na GG Postojna v letih 1991-1994. Takratne cene so veljale za drugacne kakovostne razrede, ki so bili pri prodaji nestabilni in povsem drugace do­loceni kot v jugoslovanskem standardu. Nihce namrec ni uporabljal standarda dosledno. Cenovna razmerja so torej velja­la za neko neopredeljeno spremenljivo kakovost hlodov. Kot že sam pove, je med celulozni les štel tudi drogove. Torej so GDK: 525.1 Abies alba (Mili.) vrednostne tablice precej približne, ceprav je tudi res, da boljših meril v naših raz­ merah nimamo. Naj opozorim še na nekatere izraze, ki jih avtor uporablja. Govori o vrašcenih in izpadajocih grcah in pri tem misli zrasle in nezrasle grce. Zaraslih grc namrec na obodu debla ne vidimo, izpadajoce pa so lahko le v deskah, saj iz debla ne izpadejo. Okrožljivosti pravimo obicajno kolesivost. Tudi beseda ))žag(< za debelina ali ucinek prežagovanja se bo morala šele uveljaviti. Želimi si, da bi bili ti moji dvomi sprejeti kot dobronamerne pripombe in da bi jih nadaljnje raziskave in prakticna uporaba objavljenih tablic sortimentne sestave in vrednosti debel jelke pri prodaji lesa na panju, pa tudi pri oblikovanju novih stan­dardov za dolocanje kakovosti okroglega lesa, ovrgle. Dr. Marjan Lipoglavšek Uporabnost standardov za razvršcanje gozdnih lesnih sortimentov Odmev na sortimentne in vrednostne tablice za jelko V 3. številki Gozdarskega vestnika je ·prof. dr. Marjan Lipoglavšek napisal svoje videnje mojega prispevka »Sortimentne in vrednostne tablice za debla jelke« ter podal svoje mnenje o mojih ugotovitvah. Za nekatere celo trdi, da ne držijo. V vnemi zagovarjanja vrednosti in uporabnosti standarda pa je šel celo tako dalec, da mi pripisuje trditve, ki jih sam v študiji ne najdem. O tem se ne kaže prepirati. Vse je napisano in vsak citalec je dovolj pameten, da lahko sam presodi. Moram pa se oglasiti, braniti svoje delo in prispeva­ ti k razjasnitvi stvari. O polemiki sem nekoc v našem glasilu že napisal svoje mnenje. Dodam naj le to, da se v njej krešejo is k rice, ki vcasih vžgejo slamo in ta zgori. Pricakoval sem kakšen odmev, toda z drugega podrocja. Mogoce še pride. Pripombe in ocitke kolega Lipoglavška lahko združim v štiri skupine: 364 Gozd V 54, 1996 1. Pripombe na same tablice. 2. Terminološke pripombe. 3. Pripombe glede uporabe cen. 4. Pripombe na orodje, pripomocek, pri sestavi tablic, oziroma na moje trditve o uporabnosti (takrat) veljavnih standardov za ugotavljanje kakovosti hlodov jelke -smreke in njihovo razvršcanje v kakovost­ne razrede. Takoj moram povedati, da ni­sem prav nic kriv, ce je standard tak kot je. Ocitno se najino mnenje o njegovi upo­rabnosti zelo razlikuje. Temu je posvecen pretežen del odmeva, zato sem tako tudi naslovil svoj odgovor. Prvi dve vrsti pripomb sta kratki, obrobni, zato bo tak tudi moj odgovor. študija res izhaja iz razmeroma majhnega vzorca, ki pa se je pokazal zelo reprezentancen in je dal, pri iz njega sestavljenih deblovnicah, zelo dobre rezultate tako po tocnosti kot reprezentativnosti. Vse to je opisano v zadnji lanski številki Gozdarskega vestnika in ne kaže tu ponavljati. Domnevam, da je ta isti vzorec enako reprezentancen tudi za namene, kot sem ga uporabil v razis­ kavi. To bo tako veljalo, dokler kdo ne dokaže drugace. Kot predsednik terminološke komisije je prav, ce skrbi za pravilno rabo naših iz­ razov. Pomisleke imam le v tem, da je to, odkar pomnim in zasledujem, že 4. (cetrti) slovar, ce nisem še kakšnega ali kakšne komisije prezrl. Tudi to je upoštevati, da smo Slovenci, kot pravi pokojni akademik dr. A. Trstenjak, narod, ki živi ob meji in imamo zato veliko izrazov za isti pojem in so vsi slovenski. O problematiki cen, kot trajnemu kazal cu vrednosti hlodov, sem napisal dovolj že v sami študiji. Dodam naj le to, da so lahko cene prave, niim pa ne odgovarja kakovost sortimentov. Ce je temu tako, se prej »kri­vi(( standardi kot cene. Vsebina in težišce »odmeva« je proble­matika standardov. Je pac tako, da nekdo vidi luknje, drugi pa njihovo okolico, kljub temu pa oba cenita ementalec. Tako je tudi tu. Lipoglavšek pravi, da je standard primeren, saj po njegovem ustreza, ker )>od vseh vzorcev je samo eden tak, da povprecno hlod l. kakovosti ne daje vec­jega izkupicka kot hlod Il. kakovosti; hladi Il. kakovosti pa so bili povprecno vedno vrednejši od hlodov žagovcev 111. kako­ vosti<<. Pozabi pojasniti, da primerja le razrede v istih vzorcih. Sam pa pravim, da v navedeni preglednici sploh niso prikazani izkupicki, ki jih razumem kot zmnožek ko­licine in cene, torej obeh kazalcev, kako­vosti (cene) in kolicine (izkoristka). Kako­vost (ceno) desk v glavnem dolocajo napa­ke in jih kot take štejem za pomemben toda ne edini kazalec vrednosti desk. Po­dobno je pri hlodih, da napake niso naj­ mocnejši kazalec njihove vrednosti. Ne morem se pa strinjati z mnenjem, da je standard dober. Standard, ki v žagovce Ili. razreda na Dolenjskem uvrsti hlade (ne enega pac pa povprecje nekaj m' hlodov), iz katerih nažagajo vec in boljših desk, kot iz hlodov l. razreda npr. na Gorenjskem ali štajerskem, najbrž ni popoln. Rekel sem, da je tak standard pomanjkljiv in da bi ga bilo koristno popraviti. Obljubil sem, da bom ugotovil, zakaj je tak in pripravil predloge za njegovo poboljšanje. To sem tudi naredil. Ko sem se zadeve lotil, se mi še sanjalo ni, da smo v Sloveniji tako ubogi s podatki o razmerjih vrednosti hlodov in iz njih nažaganih desk. V vsej Sloveniji nisem mo­gel dobiti enega podatka, koliko in kakšnih desk so nažagali iz posameznega hlada smreke ali jelke. Strokovnjaki, ki so se in se še ukvarjajo s to zadevo, z razmerji hlod : deske, so mi rekli, da ga sploh ni. Najbrž ni treba posebej dopovedovati, da vsaka resna analiza teh razmerij temelji lahko le na takih podatkih. Ni jih pa eno­stavno dobiti. To sam najbolje vem. Kolega prof. dr. J. Butkovi6 z Zagrebške fakultete, mi je dal podatke o velikosti (volumnu) in kakovosti posamezne deske za 792 hlodov v izmeri 442 m' in to za vsak hlod posebej. Za vsak tak hlod sem iz podatkov o deskah izracunal kolicinski, kakovostni in vrednostM ni izkoristek. Za tiste, ki ne poznajo teh izrazov, pomeni to, koliko desk nažagajo iz hlada, kakšna je njihova povprecna kakovost -cena in koliko so s prodajo desk iztržili za hlod. Ko sem to delal, sem razumel, zakaj takih podatkov ni. Pri vsej racunalniški tehniki sem poracuna! kakih 7-9 hlodov na uro. Koliko dela pa je še s tem, da na žagah take podatke pripravijo, vedo le žagarji. Zato se posebno ne cudim, ce imamo v Sloveniji le povprecne podatke za vzorce. Za namene, za katere so jih rabili, so ustrezali. Takih podatkov sem zbral še 49 vzorcev s preko 1 000 m' hlo­dov. Vse to sem temeljito preracuna! in sedaj vem, zakaj je standard tak kot je. Tudi predlog novega standarda ni nic dru­gacen. Vem tudi, kaj in kako bi morali na­rediti, da bi pomanjkljivosti, o katerih raz­pravljava s prof. Lipoglavškom, odpravili. Ne samo, da vem. Izracunal sem vsakoM vrstne korelacija. Na njihovi osnovi lahko sestavljalec standardov oceni, kaj vsaka sprememba meril kakovosti pomeni. Pisec standardov lahko tako vplive sprememb posameznih meril kakovosti, npr. debeline, grcavosti ali konicnosti, poljubno, vendar natancno dozira, v skladu z dogovori v ustreznih telesih. Ne pa, da se o tem prerekajo, ima vsak svoje mnenje, le redek pa tudi kak argument. ce prav razumem namen standardov, so za to, da bi kupec vedel, kaj dobi in prodajalec, kaj mora prodati za dogo­vorjeno ceno. Ta »kaj« mora biti s stanM dardi tako opredeljen, da je enak v vsej GozdV 54, 1996 365 državi, posebno še v naši, ko nas je za dobro vas. Ni dovolj. ce standard za­gotavlja, da so hladi 11. razreda iz nekega secišca na Dolenjskem manj vredni od hlodov l. razreda na tem secišcu in je tako tudi drugod. Hladi 11. razreda (ne prav vsak hlod, ampak vsaj povprecje nekaj hlodov) iz katerega koli secišca, morajo biti manj vredni od vseh hlodov l. razreda v državi. Za to si prizadevam in zato moja kritika (do)sedanjih standardov. GDK: 945 Vsi bralci najbrž veste, kako je trenutno s standardi pri nas. O temu sem tudi sam že nekaj napisal. Veste tudi, da delajo nove. Tudi kako jih delajo in kakšen je uspeh tega dela najbrž veste. Zato se vsak lahko vpraša, v cem je težava in zakaj se to ne naredi, ce je vse tako kot piše Rebula. Na to pa ne znam odgovoriti, razen v toliko, da bi rad za svoje delo dobil primerno povracilo. Dr. Edvard Rebula Slovenocentricnost slovenskega gozdarstva Med pomembnejšimi argumenti, s kateri­mi slovenski gozdarski strokovnjaki prepri­cujejo javnost in nemalokrat tudi sami sebe o pravilnosti svojega razmišljanja in delova­nja, je odnos gozdarjev iz drugih držav do naših gozdov in gozdarstva. Po mnenju slovenskih gostiteljev razlicnih tujih obiskov in izjavah višjih državnih uradnikov, nam tuji obiskovalci kar po vrsti "zavidajo« (vse podcrtal M.Š., pri katerem se nahajajo tudi viri podcrtanega) naše gozdove, njihovo ohranjenost in podobno. Resnici na ljubo nekateri tujci tudi hvalijo slovensko gozdar­stvo (znana je kratica iz nemšcine: WWW, ali po slovensko ••na svetu najcudovitejši gozdovi«). Tujci pri nas tudi »išcejo inspi~ racijo((. ln po novem, ko se vkljucujemo v evropske združitvene procese, tudi menda »niso cisto nic zadovoljni«, ker smo v gozdarstvu pred njimi. Tudi izjave naših strokovnjakov, da »imamo edini v gaz~ darstvu kaj pokazati«, niso redke. Žal nikoli ni mogoce zaslediti odgovora na vprašanje, ki bi ga lahko in morali naši gozdarji zastaviti svojim gostom: nZakaj je pri vas drugace?«. Že od nekdaj me je zanimalo, zakaj se gozdarstvo s takimi prednostmi kot je slovensko, izvaja samo na nekaj promilah, niti ne odstotkih površi­ne svetovnih gozdov. Kako je mogoce, da gozdarji drugod ne spoznajo vseh kako­vosti slovenskega gozdarstva? Zakaj je možen relativno oster odziv vrhunskih tujih strokovnjakov na npobude« za •>sonarav­ no« gospodarjenje z gozdovi? Odnos do gozdarstva v Sloveniji pove tudi nekaj o nerazumevanju gozdarstva, kot ga razu­ 366 GozdV 54, 1996 mejo v demokraticnih državah, s katerimi se pac moramo primerjati. Gozdarstvo je predvsem družbena dejavnost, v kateri so gozdarji samo eden od udeležencev. Druž­bene okolišcine prevladujoce dolocajo cilje gospodarjenja z gozdom, poti za dosega­nje ciljev in vlogo gozdarske stroke v njem. Tudi v gozdarski stroki posamezne države prevladujejo osnovne znacilnosti njihove družbene ureditve. Slovenski gozdarji so celo med prvimi vpeljali v prakso pomen razlicnosti rastišc in nujnega prilagajanja na naravno okolje, ne opazijo pa družbe­nega okolja. Neprijetno je poslušati nekate­re slovenske gozdarje, ko velikokrat omalo­važujoce in podcenjujoce komentirajo goz­ darstvo po svetu, a ne omenijo razmer, v katerih gospodarjenje z gozdovi poteka. Naj uporabim prispodobo. Vecina udele­žencev gozdarskih potovanj v tujino ni verjetno niti pomislila, ko so se vozili po odlicnih tujih avtocestah (so jim jih zavida­li?), recimo nemških, ali jih v Sloveniji zna­mo narediti ali ne. Gotovo so bili prepricani, da jih naša gradbena stroka zna narediti. Zakaj jih potem nismo imeli in jih šele zdaj gradimo? Takrat in tudi danes vecina razu­me, da kakovost in kolicina cest ni odvisna zgolj od »stroke«. Od nje še najmanj, saj bi si gotovo gradbeniki na vseh ravneh želeli še vec dela in vpliva. Ali se lahko potem tudi vprašamo, katero znanje in pri­stop imajo slovenski gozdarji, ki ga drugod nimajo, in zato ne gospodarijo z gozdom tako kot pri nas? Ali slovenski gozdarji res verjamejo, da drugod gozdarji ne znajo gospodariti z gozdom, ker nimajo dovolj znanja, raziskav, teorije, etike ... ? So dru­ god gozdarji res nekulturni? ln ce imamo samo mi to uporabno znanje, zakaj je sorazmerno težko najti reference sloven­ skih gozdarjev v tuji literaturi? Zakaj znanja ne moremo drago prodajati? Zelo priporoc­ljivo je malo "posrfati" po lnternetovih goz­darskih valovih, ki so sicer šele v prvih povojih, pa bo vecina vecvrednostnih kom­ pleksov hitro umirjenih. Nemalokrat bo dovolj že reden obisk v gozdarski knjižnici. Ali pa pogled na uporabljeno literaturo v slovenskih clankih in knjigah, ki pokaže kaj drugacno sliko. V svetovnem in evropskem gozdarstvu se ogromno dogaja. Seveda ne mislimo, da bi morali našo stroko podcenjevati, jo je pa treba realneje ume­ stiti v mednarodno in ne nazadnje domace okolje. Slovenska gozdarska stroka ima nekatere primerjalne prednosti, vendar tudi pomanjkljivosti. Naše razmere so odraz razlicnih dejavnikov v preteklosti in seda­njosti, ki bi se jih morali zavedati. Družbene razmere so gozdarjem omogocile nekatere usmeritve, ki bi sicer ne bile izvedljiva. Vrednostno sodbo o upravicenosti takega ravnanja bo treba seveda prepustiti casu. Podcenjevalen odnos do ••gozdarstev« v tujini in prepricanje v zgolj eno resnico sta nemalokrat že tako vkoreninjena (pri mlaj­ših gozdarjih pa se žal privzgajata), da zavirata razvojne procese, ki jih danes zahtevajo spremenjene družbene razmere. Posledice slovenocentricnosti v gozdar­stvu lahko opazujemo na vecih ravneh. Naj omenimo samo mednarodno dejavnost v gozdarstvu na vladni ravni, ki je po osa­ mosvojitvi postala ena izmed novih nalog države. V Evropi in celem svetu je veliko dejavnosti na državnih ravneh, ki so tako ali drugace povezane z gozdarstvom. Za­ gotovo jih je toliko, da se vseh Slovenci ne moremo udeležiti, ker nimamo dovolj ne sredstev ne ljudi. Žal pa na državni ravni ne obstaja politika mednarodnega sodelo­vanja v gozdarstvu, ki bi opredelila interese države in stroke ter iz tega izpeljane opera­ tivne cilje mednarodne dejavnosti, ki bi omogocali ugotavljanje njene uspešnosti. Preglednost sedanje dejavnosti je majhna celo za strokovno, še posebej pa za splo­ šno javnost. Program razvoja gozdov navaja, da se mora slovensko gozdarstvo kot celota še bolj odpreti v svet ter sodelovati pri skup­ nem iskanju rešitev gozdarskih problemov (katerih?) in problemov ohranjanja narav­nega okolja. Pripomniti velja, da je v Pro­ gramu razvoja gozdov naveden le soraz­ merno majhen del dejavnosti, ki potekajo na mednarodnih ravneh. Žal niso ne tam ne drugje navedeni kriteriji, ki bodo omogo­cali sprejem posameznih odlocitev, npr. katerega sestanka ali projekta v tujini se udeležiti in katerega ne, ter kdo se ga bo udeležil. Iz izkušenj lahko sodimo, da se udeležujemo predvsem tistih dejavnosti, kjer »imamo kaj pokazati«. Žal to niso, na primer, urejeni in zanesljivi statisticni po­datki, ki so osnovni »gradnik« mreže med­narodnih odnosov. Ker moramo medna­ rodno dejavnost z redkimi izjemami placati sami, bo treba povedati, ali bomo svoja sredstva namenjali predstavljanju naših po­gledov na reševanje globalnih problemov in kaj imamo od tega, ali pa bomo opredelili podrocja sodelovanja, od katerih bi imeli tudi sami primerne koristi. Upamo, da ni glavni cilj zgolj »promocija« Slovenije, ker ima ta s stroko le malo skupnega in je prej politicna kategorija, s katero se nemalokrat prekriva zapravljanje proracunskega de­narja. V gozdarstvu je lahko samo "splo­ šno koristna funkcija« mednarodnega so­delovanja. Seveda se ne more nobena država izogniti odgovornosti za kakovost sobivanja v mednarodni skupnosti, vendar ali smo res prav mi poklicani, da pre­ vzamemo to breme kot našo glavno nalo­go? Res poznamo odgovor na vsako vpra­ šanje? Ideološko obravnavanje gozdarstva k temu mogoce zavezuje, žal pa se od tega ne da živeti, razen s trženjem idej, kar pa je vec kot zahtevna trgovina. Med­narodno sodelovanje v gozdarstvu temelji na interesih, pa naj imamo v mislih vladne (npr. EGS, FAO) ali ljubiteljske organizacije (npr. Prosilva, IUCN). Prizadevanja v Evro­pi in svetu za ohranjanje gozdov in narav­nega okolja nam seveda lahko vzbujajo asociacije, da »gozdarstva« po svetu kon­vergirajo k našemu dojemanju, vendar je to le navidezna resnicnost. Ideje, ki jih poskušajo uveljavljati, niso nove niti popol­ noma naše, predvsem pa so nacini, ki jih uporabljajo za doseganje ciljev, velikokrat na nasprotnih bregovih z našo prakso. Mag. Milan Šinko Gozd V 54, 1996 367 STROKOVNA SRECANJA GDK: (497.13):1 02:946.1 Ob 150-letnici hrvaškega gozdarskega društva in 120-letnici glasila šumarski list Ob dveh visokih jubilejih so hrvaški goz­darji od 9.-11. oktobra 1996 pripravili v Za­ grebu pester svecani in strokovni program. Moj prispevek ima dva osnovna namena: informirati naše clane o delovanju gozdar­skega društva v sosednji državi; v razmi­ slek in v spodbudo nam clanom, pa tudi drugim ob razlicnih prireditvah, ki jih orga­ nizira Zveza gozdarskih društev Slovenije. Pokrovitelj proslave, ki je imela moto Skrb za hrvaške gozdove, je bil predsednik Re­publike Hrvaške dr. Franjo Tudman. Sve­cani del proslave se je odvijal v Hrvaškem narodnem gledališcu. Poleg predsednika Hrvaškega gozdarskega društva in uredni­ka Šumarskega lista so nastopili predstav­niki Sabora Republike Hrvaške, minister za kmetijstvo in gozdarstvo, minister za zna­nost in tehnologijo, rektor zagrebške uni­verze, da ne naštevam naprej. Kulturni pro­ gram, ki je bil izrazito domoljubno naravnan, so izvajali priznani hrvaški operni pevci, ob spremljavi klavirja in tamburic. V sklop sve­canega dela sodi tudi razstava slik, kipov in književnih del, katerih avtorji so hrvaški goz­darji vseh stopenj izobrazbe, od diplomira­nih gozdarskih inženirjev do logarjev, ki je bila odprta v Etnografskem muzeju. Tu so predstavili pravkar natiskane knjige: Hrvat­ska šumarsko društvo 1846-1996; Mono­grafija hrast lužnjak u Hrvatskoj; Znanstve­na knjiga -l. knjiga -Unapredenje proi­zvodnje biomase šumskih ekosustava, 11. knjiga -Zaštita šuma i pridobivanje drva; Bibliografija šumarskog inštituta; Zbornik radova (uporaba drva); Radovi, vol. 31 br. 1-2; Slavonski hrastici. Proslave visokega jubileja hrvaških gozdarjev so se udeležili predstavniki gozdarskih društev iz Avstrije, Madžarske, Nemcije, Slovaške, Slovenije in Herceg-Bosne. Hrvaško gozdarsko društvo ima svoj izvor v hrvaško-slavonskem gospodarskem društvu, ki je bilo ustanovljeno v Zagrebu 1841 leta, v njegovem okviru pa leta 1846 organizirana gozdarska sekcija. Od tega casa naprej je bilo hrvaško gozdarsko druš­tvo gonilna sila vseh dogajanj v hrvaškem gozdarstvu. Takole jih naštevajo: iniciativa za sprejem zakona o gozdovih 1852 leta, zaceek dela gozdarske šole v Križevcih 1860 leta, pricetek izdajanja gozdarskega glasila Šumarski list 1877 leta, gradnja hr­vaškega gozdarskega doma 1898 leta (v njem je istega leta pricela z delom gozdar­ska akademija, kot cetrta visokošolska us­tanova Univerze v Zagrebu). V letih 1977/ 78 je hrvaško gozdarsko društvo dobilo vr­ njeno v svoje lastništvo nacionaliziran del stavbe hrvaškega gozdarskega doma, 1996 leta pa je bila ustanovljena Akademija goz­darskih znanosti. Hrvaško gozdarsko druš­tvo ima danes vec kot 2.500 clanov, orga­niziranih v 19-tih obmocnih društvih. Gozd na hrvaškem pokriva 44% površine, zaradi vecnamenske vloge gozda si hrvaško goz­ darsko društvo prizadeva, da bo gozdarska stroka zastopana pri pripravi vseh zakonov in projektov, ki zadevajo hrvaški prostor. Potreba po tiskanju strokovnega casopi­sa se je pokazala takoj po ustanovitvi hr­vaškega gozdarskega društva. Prvi goz­darski letopisi so tako izšli že 1847 leta, pa zatem še 1851 in 1852 leta, vendar je bila domoljubna in gozdarska tiskana beseda v hrvaškem jeziku moteca in je zato to delo v casu Bachovega absolutizma zamrlo. V le­ tu 1876 pa je po aktivnem delu pripravljena in 1877 tiskana prva številka šumarskega lista. Od tedaj pa do danes je Šumarski list na prek 61.500 straneh že 120 let zvest spremljevalec strokovne in domoljubne zgo­dovine Hrvaške. Ob tako visokem jubileju razmišljam o našem Gozdarskem vestniku. V 54 letu je. Za seboj ima pot, ki je tudi že spoštovanja vredna. Naš odnos do stro­kovne pisane besede in edine naše stro­kovne periodicne revije, pa postaja vse slabši. Narocnikov je vse manj, med pod­jetji in posamezniki. Pot revije in stroke, ki si je ne moremo želeti. Mag. Franc Perko 368 GozdV 54, 1996 Sestanek IUFRO skupine 5.3.07 Ergonomija Garpenberg (Švedska), 18.-24. avgust 1996 Od 18.-24. avgusta 1996 se je na šved­skem v Garpenbergu sestala skupina Er­gonomija pri Mednarodni zvezi Gozdarskih raziskovalnih organizacij (IUFRO). Po no­vem je to znanstvena skupina S.3.07, ki še naprej spada v oddelek 3: Gozdarsko delo in tehnika in ima 5 delovnih skupin (prej P.3.03). Garpenberg v srednji švedski je bil nek­daj sedež pomembne raziskovalne pa tudi izobraževalne organizacije, zlasti na po­drocju gozdarskega dela in tehnike, sedaj pa pocasi zamira. Agronomska fakulteta v Uppsali je sklenila, da bo do februarja 1997 ustanovo zaprla. Raziskovalci pocasi odha­jajo na nove dolžnosti, opremo bodo najbrž preselili v Uppsalo, nekateri pa vendar upa­jo, da bo dobil Garpenberg novo gozdarsko namembnost (srednja šola). Delavnica (work shop) skupine Ergono­mija je obravnavala štiri teme: • )>belo knjigo<< o delavcih pri gozdarskih raziskavah, • ergonomske smernice za gozdarsko mehanizacijo, • prirocnik o metodah pri ergonomskih raziskavah v gozdarstvu, • prireditve in organizacijo skupine do kon­gresa leta 2000. Na celotnem sestanku so sodelovali le vodje ali pomožni vodje skupine in delovnih podskupin, ergonomske smernice oziroma sestavo nove ergonomske pole pa so dva dni obravnavali skupaj z udeleženci iz skan­dinavskih dežel (skupaj 24 udeležencev). Skupina je ugotovila, da pri raziskavah v gozdarstvu raziskovalci zlasti na drugih pa tudi na tehnicnem podrocju premalo upo­števajo delavce, ki sodelujejo pri raziskavi. Zaradi tega, ker manjkajo podatki o njiho­vih znacilnostih ali ker jih pri izbiri objekta raziskave ne upoštevajo, so rezultati razi­skav napacni ali neprimerljivi z drugimi po­dobnimi. Zato je skupina sklenila, da bo sestavila priporocilo o tem, katere zadeve je treba pri delavcih upoštevati, zabeležiti in navajati ob prikazu rezultatov raziskav. Dosedanja švedska ergonomska vprašal­na pola za delovne stroje je za Skandinav­ce zastarala in jo bodo skušali spremeniti. Na sestanku so obravnavali razlicne pred­loge za spremembe. Raziskovalna skupina bo šele pripravila dokoncne rešitve in jese­ni 1997 naj bi po poprejšnjih pripombah strokovnjakov, predstavnikov sindikatov in proizvajalcev strojev tudi iz drugih, ne sa­mo skandinavskih dežel, izdali novo ergo­nomsko polo oziroma smernice. Nova pola naj bi najprej vsebovala vec podatkov o nacinu in novih metodah merjenja ergonom­skih znacilnosti strojev -sklicevanje na mednarodne standarde o merskih meto­dah. Kriterij za sprejemljivost dolocenih zna­cilnosti naj bi se spremenil, ce je le mogoce iz ugodno : neugodno v pet ali štiristopenj­sko oceno vsakega posameznega kriterija oziroma znacilnosti. Te ocene naj bi bile objektivizirane s številnimi izmerjenimi vred­nostmi in ne vec subjektivna, npr. zelo do­bro : zelo slabo. Na sestanku je prevladalo mnenje, da ni mogoce dati neke splošne koncne številske ocene za ergonomsko pri­lagojenost, ampak da le profilska ocena po vseh znacilnostih omogoca posamezniku, da zase oceni pomembnost posameznih zahtev in uporabi izdelano oceno za izbiro primernega stroja. Predlog za oceno upo­rabnosti stroja z možnim letnim trajanjem neškodljive uporabe (število delovnih ur) ni naletel na odobravanje. Dodali bodo nekatera vprašanja, ki po­stajajo v Skandinaviji pomembnejša. Ško­dljivosti delovnega okolja v sodobnih kabi­nah velikih strojev ni vec, z motorko ne delajo vec veliko. Pojavlja se vse vec težav v vratnem delu hrbtenice, tiste v križnem delu pa izginjajo. Delo s premikanjem pod­lahti naj bi zamenjalo delo s prsti, zatorej manjši stabilni "joy steaki" (kontrolne palice) in tipkovnice za vsako roko, namesto giblji­vih mišk z gumbi. Posebno pozornost bodo v vprašalnih polah posvetili delovnim polo­žajem in možnosti njihovega spreminjanja (nastavljiv sedež), kontrolnim rocicam, in­formacijam med delom, duševnim obreme­nitvam in varnosti. Razmišljajo o avtomati- Gozd V 54, 1996 369 ziranju cim vec funkcij stroja, da bi delavcu ostalo vec možnosti za ustvarjalno odloca­nje o izbiri pravih dreves za secnjo. Na ekskurziji, ki je sledila razpravi o er­gonomskih zahtevah, smo si ogledali manj­ši stroj za secnjo (harvester) pri drugem redcenju borovega sestaja. Strojnika smo lahko povprašali o organizaciji dela (4-6 ur na dan na stroju) in o morebitnih težavah. Seveda je bil stroj dobro ergonomsko obli­kovan (Valmet). Razprava o prirocniku za ergonomske ra­ziskave je pokazala, da bi bil tak prirocnik potreben za širok krog raziskovalcev in naj bi vseboval preproste in tudi najnovejše me­tode z merilnimi inštrumenti. Naj bi bil izdan v obliki mape z možnostjo dopolnjevanja in na elektronskem mediju. Razpravljali smo o možnih poglavjih, vsebini in avtorjih. Us­ tavili smo se ob problemu financiranja, saj nihce od možnih avtorjev nima raziskoval­ nih sredstev za tako delo. Pri pregledu prireditev smo ugotovili, da skupina do leta 2000 ne bo imela samo- GDK: 971:181.351 stojnih sestankov, pac pa bo sodelovala pri soorganizaciji nekaterih sestankov IUFRO z drugimi skupinami. Njeni clani bodo z referati sodelovali še na številnih drugih mednarodnih, zlasti sestankih IUFRO. Or­ganizacija skupine naj bi ostala tudi po kon­gresu enaka (s podskupinami). Na novo bomo skušali izdelati seznam naslovov ra­ ziskoval-cev na podrocju ergonomije in jih skušali spodbuditi za delo v IUFRO, v sku­pini Ergonomija in v drugih skupinah, saj menimo, da je ergonomija sestavni del pri teamskem proucevanju in oblikovanju goz­darskega dela. Delovni sestanek vodij v skupini Ergono­mija v Garpenbergu je sicer dal precej no­ vih informacij o stanju ergonomskih razi­ skav. Za poživitev dela skupine je bil sicer nujen, vendar je bil po dvakratnem odlaga­ nju sklican ob manj primernem casu, sredi pocitnic. Zato je bilo manj udeležencev. Dr. Marjan Lipoglavšek Raziskave mikorizosfere v svetu -zabeležka s l. svetovnega mikoriznega kongresa Berkeley, Kalifornija, 4.-12. avgust 1996 V casu med 4. in 12. avgustom letos sem se udeležila prvega svetovnega miko­ riznega kongresa (dotlej je bilo organizira­nih 9 Severnoameriških kongresov in 4 Ev­ropski mikorizni kongresi) v kraju Berkeley (Kalifornija) ter pokongresne ekskurzije v Narodni park Yosemite in na jezero Tahoe. Na kongresu je sodelovalo okoli 550 udele­žencev z vsega sveta. Dopoldanska preda­vanja so potekala v okviru plenarnih preda­vanj, popoldanska pa v okviru navadno 3 ali 4 sekcij in 4 diskusijskih delavnic. Zaradi visoke kvalitete vecine sekcij in delavnic ter njihovega pomena za raziskave mikorizos­ fere, rastlinske fiziologije ter procesnih do­gajanj v ekosistemih, je bil izbor predavanj težaven, cele skupine sodelujocih pa smo potovale med predavalnicami in diskusijski­ mi skupinami. V zgodnjem vecernem casu je bil na sporedu ogled in diskusija ob po­sterjih. Smeri raziskav mikorizosfere so vezane na razvoj metod v molekularni ekologiji, saj le-te omogocajo hitro in zanesljivo identifi­kacijo mikroorganizmov v mikorizosferi, nji­ hov vpliv na fiziologija rastlin in delovanje ekosistemov. Skupino bakterij, ki sodeluje pri kolonizaciji korenin z mikoriznimi gliva­mi, pri razgradnji in sprejemu hranil v miko­riza, imenujejo 'bakterije pomocnica mikori­ ze' (mycorrhization helper bacteria) in 'bak­terije pomocnica rastlin' (plant growth pro­moting rhizobacteria). Cel kompleks biokomponente gozdnih tal je bil na kongresu obravnavan na razlicnih nivojih, od celicnih, molekularnih, fiziološ­kih, ekoloških in genetskih osnov simbioze, prek vplivov mikorize na hierarhijo talnih agregatov, saprofitskih sposobnosti miko­ riznih gliv, do prenosa asimilatov po miceli­ju mikoriznih gliv med razlicnimi rastlinskimi vrstami ob razlicnih svetlobnih režimih ra­ 370 GozdV 54, 1996 Britanske Kolumbije v Kanadi, so verjetno najpomembnejši za razumevanje delova­nja gozdnih ekosistemov. Avtorica, Suzan­ne Simard, je v loncnem poskusu z meša­ nico sadik breze, duglazije in tuje (prvi dve sta ektomikorizni, tuja je endomikorizna vr­sta), z razlicnim režimom osvetljevanja ugo­tovila prenos asimilatov med ektomikorizni­ma vrstama, neto transfer predvsem iz bre­ze v zasencene duglazijo, v dosti manjši meri v nezasenceno duglazijo in v endomi­korizno vrsto oziroma v obratni smeri. To­rej je poraba asimilatov v koreninskem si­ stemu duglazije neposredno vplivala na pre­ nos asimilatov po skupnem miceliju miko­ rizne glive. Poskus je s podobnimi rezultati ponovila na gozdni raziskovalni ploskvi. Gre za neoporecen dokaz regulacije odnosov v mikorizosferi ter s tem regulacije odnosov med razlicnimi rastlinskimi vrstami v gozd­nem ekosistemu. Rast mladja, preživetje in sestava vrst in posameznih osebkov v me­šanem gozdu so odvisni od mikorize! Med drugimi predavanji in pogovori naj omenim še predavanja, razpravo in poster­ je o ocenjevanju biološke pestrosti v gozd­ nih ekosistemih. Iz vecine prispevkov je bi­ lo razvidno, da pojavljanje trosnjakov miko­riznih gliv ne ustreza pojavljanju tipov ekto­ mikorize in s tem pomenu posameznih vrst mikoriznih gliv v gozdnih ekosistemih. Pou­darek pri teh raziskavah je na kombinaciji anatomskih in molekularnih metod identifi­ kacije tipov ektomikorize, na uporabi neka­terih ocen in indeksov biološke pestrosti. Diskusija je tekla med drugim tudi o razi­skavah mikorize pri popisih propadanja goz­dov v Evropi. Zaradi zahtevnosti in dolgo­trajnosti teh popisov se v svetu vse bolj uveljavlja uporaba molekularnih .metod kot dopolnilo hitrim morfološkim analizam tipov ektomikorize. V Severni Ameriki je mocno poudarjena tudi prisotnost podzemnih gliv, zato je škoda, da se sama nisem mogla udeležiti tudi (po mnenju udeležencev zelo kvalitetnega) predkongresnega tecaja o tak­sonomiji in ekologiji podzemnih gliv, ki je potekal v gorovju Sierra Nevada in na kate­rem so odkrili in dolocili okoli 44 vrst pod­ zemnih mikoriznih gliv. Skratka, naše raziskave mikorize in ri­ zosfere, kot jih izvajamo v okviru projekta 'Rizosfera' ter kot jih želimo dopolnjevati v okviru novega temeljnega projekta, prijav­ljenega na razpis MZT v letošnjem letu, se uvršcajo v vrh raziskav mikorizosfere v sve­tovnem merilu. Sestava naše raziskovalne in projektnih skupin nam daje celo prednost v primerjavi z drugimi gozdnimi biologi in ekologi, žal pa je naša opremljenost, pred­vsem glede molekularnih metod, pod nivo­ jem vecine laboratorijev v svetu (zato se pac veliko energije izgublja za organizacijo in kombinacijo z drugimi raziskovalnimi sku­pinami v Ljubljani in v tujini, naši izsledki pa so potem nujno objavljeni v soavtorstvu z vecjim številom zunanjih sodelavcev). Sama sem na kongresu predstavila po­ster z naslovom 'Cytokinins in needles and exudates of mycorrhizal spruce seedlings', izmenjala sem vec clankov na temo miko­bioindikacije in identifikacije tipov ektomiko­rize ter se dogovorila o možnem sodelova­nju z nekaj raziskovalnimi skupinami. Nad­vse poucni so bili med kongresom tudi obisk Naravnega spomenika Muir woods, v kate­rem uspevajo tisocletne rdece/obalne sek­voje (Sequoia sempervirens), ter pokon­gresne ekskurzije v Narodni park Yosemi­te, v katerem uspevajo gigantske sekvoje (Sequoiadendron giganteum) in visokogor­skega jezera Tahoe z okoliškimi gozdovi. Vodstvu Inštituta se zahvaljujem za sofi­ nanciranje udeležbe na kongresu, krita v okviru materialnih stroškov na projektih/po­godbah 'Gozdna tla in rizosfera' 1 L4-7402­0404-96, 'Stres in bioindikacija' 1 1487/8 in 'Genetika, fiziologija in semenarstvo' 1 V9­6912-0404-96. Dr. Hajka Kraigher GozdV 54, 1996 3T1 GDK: 182.1:902:(497.12) Alojz Šercelj: Zacetki in razvoj gozdov v Sloveniji Alojz Šercelj: Zacetki in razvoj gozdov v Sloveniji (The origins and development of forests in Slovenia). Slovenska aka­ demija znanosti in umetnosti. Razred za naravoslovne vede. Dela (Opera) 35,142 s., Ljubljana 1996. Letošnje poletje je Slovenska akademija znanosti in umetnosti izdala monografijo svojega clana, dr. Alojza Šerclja, upokoje­ nega znanstvenega svetnika Biološkega in­ štituta Jovana Hadžija. V njej je naš prizna­ni palinolog strnil rezultate in spoznanja, do katerih je skupaj s sodelavci (v zadnjem obdobju predvsem s hcerko, dr. Metko Cu­liberg) prišel v vec kot štiridesetletnem razi­skovalnem delu. Njegove palinološke in pa­ leovegetacijske raziskave gozdarjem niso neznane, saj jih je sam ali skupaj s hcerko kar nekajkrat predstavil tudi v Gozdarskem vestniku in na Gozdarskih študijskih dne­vih. študenti gozdarstva se z njimi sezna­njajo pri predmetih fitocenologija in krajin­ska ekologija. V uvodnih poglavjih avtor na kratko pred­stavi palinologijo in njene metode ter opiše zacetke tovrstnih raziskav v Sloveniji. Pri tem poudari povezanost palinologije in fito­cenologije. S fitocenološkimi metodami lah­ko podrobno spoznamo sestavo in zgradbo današnjega rastlinstva na doloceni površi­ ni. S palinološkimi metodami posredno, po številcnosti peloda nekaterih vrst, ugotav­ ljamo podobo nekdanje vegetacije in njeno postopno spreminjanje. Iz pelodnih diagra­mov lahko razberemo "povprecno" vegeta­cijo na "širšem" ozemlju v casovnem so­sledju. Fitocenološke in palinološke razi­skave se torej dopolnjujejo. Z izsledki pali­noloških raziskav dobi fitocenolog vpogled v dinamiko rastlinstva v daljših casovnih obdobjih. Pri kronologiji, to je ugotavljanju starosti neke gozdne faze, pomagata ar­heologija in dendrokronologija, predvsem pa radiokarbonske analize vzorcev. Prve palinološke raziskave v Sloveniji je na Ljubljanskem barju opravil eden izmed 372 GozdV 54, 1996 zacetnikov te vede F. Firbas (1923). Med Slovenci je bila pionirka tovrstnih raziskav Ana Budnar (1944). V naslednjih poglavjih so nazorno opisa­ na avtorjeva izvirna in tudi v širšem evrop­ skem okviru pomembna dognanja o pole­denodobnem razvoju gozdov v Sloveniji. Sosledje gozdnih faz je, z majhno razliko, podobno kot so ga palinologi ugotovili za srednjo Evropo severno od Alp, le da je razvoj gozda južno od Alp potekal bistveno (za nekaj tisocletij) hitreje in je najvišjo pri­marno razvojno stopnjo, fazo bukve z jelko, dosegel že pred 7000 leti. Vse gozdne fa­ ze, ki so sledile, so sekundarne. Vzrok za­ nje niso vec toliko klimatske spremembe kot notranja dinamika in zelo zgodaj tudi zooantropogeni vplivi. Do teh izvirnih dognanj je avtor prišel na osnovi številnih pelodnih diagramov iz raz­ 'licnih obmocij Slovenije. V monografiji pred­stavi tiste, ki zajemajo vegetacijo od poz­nega glaciala naprej in so po možnosti ra­diokarbonsko datirani. V njih ugotavlja po­ doben razvoj primarne sukcesije. V nižinskih predelih sledi borovi in brezovi fa­zi faza mešanega hrastavega gozda, krat­kotrajna leskova faza, bukova faza in faza bukve in jelke. V gorskih obmocjih je v primarni sukcesiji zastopana tudi smrska. Pri opisu posameznih palinološko razi­ skanih nahajališc posveti precej pozornosti rezultatom pelodne analize sedimentov v Škocjanskem zatoku pri Kopru (M. Guli­berg 1995). Ta pelodni diagram namrec odkriva nekdanje rastlinstvo bližnjega Kra­sa. Iz njega sklepamo, da je bila nekdanja vegetacija tega obmocja precej podobna tisti bolj v notranjosti Slovenije. Kljub pre­cejšnjemu deležu hrasta je prevladovala bu­kev, z vec kot 1 O % pa je bila zastopana tudi jelka. Rezultati te in še nekaterih dru­gih pelodnih analiz ter današnji ostanki bu­ kovih gozdov na Krasu in v Istri kažejo, da to obmocje ne pripada mediteranski, tem­vec južnemu robu listopadna evrosibirsko­severnoameriške regije. Pomen makroskopskih rastlinskih ostan­kov, predvsem zoglenelih ostankov lesa v paleolitskih najdišcih Slovenije -te avtor predstavi v naslednjem poglavju -je med drugim v tem, da kažejo, da so v bližnji okolici takratnih clovekovih bivališc uspe­vali že tudi listavci. Torej so obstajala dolo­ cena nahajališca, najbrž v zavetnih legah, v dolinah, obrnjenih proti jugu, in ob kraških izvirih in jezerih, kjer so se tudi v glacialu lahko obdržali mezofilni listavci. Iz teh mi­krorefugijev, malih zavetij, so se, ko se je podnebje otoplilo, razširili na prej negozdne površine. Avtorjeva ugotovitev mikrorefugi­ jev je pomembna, saj kaže, da so bile glav­ ne drevesne vrste holocenskih gozdov na ozemlju današnje Slovenije že v pleistoce­ nu. Tudi zato je bil primarni poledenodobni razvoj gozda tako hiter. S tem seveda ne izkljucuje priselitve (imigracije) mezofilnih drevesnih vrst iz makrorefugijev na Apeni­nih in Balkanu, meni pa, da te za razvoj gozdov na današnjem slovenskem ozemlju niso bile potrebne. Po podrobnejšem opisu pozne glacialne vegetacije sledi predstavitev gozdov v po­ sameznih casovnih odsekih holocena, v bo­ realu, atlantiku, subborealu in subatlantiku in paleoekološki opis glavnih drevesnih vrst takratnih gozdnih faz. Kriticno se ustavi ob izrazu relikti. Meni, da velikokrat ta izraz tako za vrsto, še bolj pa za rastlinsko združbo (asociacija), ni upravicen. Res je, da je bila vecina ele­mentov današnjih gozdov že v sestavi ter­ cialnih ali interglacialnih gozdov, toda zara­di katastrof, notranjih in zunanjih vplivov, so združbe razpadale in na novo nastajale. Najbrž lahko, vsaj pogojno, o poledeno­dobnih reliktih govorimo v primeru gozdov na nekaterih skrajnih rastišcih (npr. v pe­cevjih in na robovih sten), kjer je clovekov vpliv navadno (a ne vedno) izkljucen. V poglavju o pragozdu piše, da današnji pragozdovi ne morejo biti nadaljevanje pra­davnih primarnih gozdov, cetudi clovek v njih ni nikoli sekal ali požigal. Vsi današnji gozdovi in pragozdovi so po njegovem mne­ nju sekundarne gozdne faze, ne glede na trenutno progresivno ali regresivno razvoj­no težnjo. Primarne gozdne faze so le tiste, ki so se oblikovale po koncu ledenih dob in so dosegle višek (klimaks) na našem ozem­lju pred 7000 leti. V zadnjem poglavju pokaže, kako zelo je poseljenost Slovenije v preteklosti vplivala na sestavo in razširjenost gozdov. Ugotav­lja, da je clovek s svojo dejavnostjo vplival na gozd vsaj od neolitika (7000 let pred sedanjostjo) naprej, sprva krajevno, pozneje že v celih pokrajinah. Te številne in razno­vrstne vplive pri proucevanju sedanje gozd­ne vegetacije še vse premalo upoštevamo. Alojz Šercelj v uvodu svoje monografije zapiše, da gozdov ne smemo obravnavati kot nekaj stalnega in trajnega, temvec prav obratno, kot žive, spreminjajoce se in pre­snavljajoce se rastlinske združbe. S svojim dolgoletnim raziskovanjem nam je odstrl po­ gled na zacetke razvoja in ves poznejši razvoj gozdov v Sloveniji. Predvsem po nje­govi zaslugi poznamo splošno (povprecno) podobo našega gozda prek tisocletij, vse od poznega glaciala naprej in njene spre­ membe v casu. S tem je razumevanju da­ našnjega gozda dodal prepotrebno (pred)­ zgodovinsko razsežnost. Knjiga Zacetki in razvoj gozdov v Slo­veniji je tehten in dragocen prispevek k poznavanju našega gozda. Ker je v celoti prevedena v anglešcino, bo dostopna pali­nologom in gozdarjem širom po svetu. Vsaj tisti iz evropskih dežel je ne bi smeli prezre­ti. Naklada 600 izvodov je za takšno delo preskromna, saj jo bo prenekateri gozdar, biolog ali arheolog želel imeti v svoji doma­ci knjižnici, prav tako pa bo služila študen­tom kot pomožni ucbenik. Dr. Igor Dakskobler Gozd V 54, 1996 373 Zakljuceni podiplomski študiji Dne 21. decembra 1995 je na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani uspešno zagovarjal magistrsko nalogo ROBERT BRUS. Naslov naloge je VPLIV ONESNAŽEVANJA OZRACJA NA GENETSKO STRUKTURO BUKOVIH POPULACIJ V SLOVENIJI. Raziskava je zajela osemnajst populacij bukev (Fagus sy/vatica L.), dvanajst iz relativno cistih in šest iz onesnaženih naravnih gozdnih sestojev. Šest populacij je bilo mladih, tri od njih so bile iz cistega in tri iz onesnaženega okolja. Genetske distance med starševsko populacijo in njenim potomstvom so na onesnaženi ploskvi v vseh primerih vecje kot na cisti ploskvi. Onesnaževanje je najverjetneje povzrocilo bistveno spremembo ale/nih frekvenc, kar se kaže tudi v dejstvu, da so genetske distance najvecje, kadar primerjamo onesnažene populacije s cistimi ali kadar primerjamo onesnažene populacije med seboj. Nekatera dejstva nakazujejo selekcijo proti dolocenim ale/om, toda nedvoumnih dokazov selekcije raziskava ni odkrila. Med skupinama onesnaženih in cistih populacij so odkrili te majhne razlike v genetski raznolikosti. Dne 22. decembra 1995 je na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani uspešno zagovarjal magistrsko nalogo JANEZ KRC. Naslov naloge je MODEL NAPOVE­DOVANJA OBLIK SPRAVILA LESA. Spravilo lesa je delovno najintenzivnejša in hkrati najdražja faza pridobivanja lesa. Dolocevanje oblik spravila lesa je sestavni in izredno pomemben del operativnega nacrtovanja gozdne proizvodnje. Odvisno je od množice vplivnih dejavnikov. Za nekatere od njih so zbrani podatki v gozdarskih racunalniških zbirkah podatkov. Sodobne možnosti racunalniškega modeliranja in pomoci pri sprejemanju odlocitev je uporabil za mode/no napovedovanje oblik spravila lesa. Razvil je nekatere lastne algoritme, ki so prevedli razpoložljive podatke v potrebno obliko in hkrati zagotovili dodatno potrebne informacije za pravilno izbiro oblike spravila lesa. Osrednji del modela je metoda veckriterialnega ovrednotenja, ki je dolocila stopnjo primernosti skupnega ucinka vplivnih dejavnikov za posamezne oblike spravila lesa. Model omogoca upoštevanje specificnosti objekta raziskave in je hkrati dovolj široko zasnovan, da ga lahko uporabimo za razlicne razmere pridobivanja lesa. Dne 15. marca 1996 je na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo IGOR POTOCNIK. Naslov naloge je MNOGONAMENSKA RABA GOZDNIH CEST KOT KRITERIJ ZA NJIHOVO KATEGO­R/ZACIJO. Znacilnosti prometa v gozdovih, spremembe v lastniški strukturi gozdnih posestnikov in družbene zahteve tudi po kvalitetnem opravljanju socialnih in ekoloških funkcij gozdov so narekovale potrebo po kategorizaciji gozdnih cest, ki bo kot osnovo upoštevala mnogonamensko rabo gozdnih cest. Na osnovi proucevanj vzorca 1/6 vseh gozdnih cest v Sloveniji in podrobnih spremljanj gozdarskega in negozdarskega prometa na dveh terenskih objektih so izdelane znanstvene in strokovne podlage za kategorizacija gozdnih cest. Kategorizacija predvideva 4 kategorije gozdnih cest. Kategorija G 1/1 predstavlja gozdne ceste s pomembnimi negozdarskimi rabami z visoko izkorišcenosljo prevoznosti v dolžini 14,6% vseh gozdnih cest oz. 23,2% njihove skupne rabe. V upravljanje jih nacelno prevzamejo lokalne skupnosti. Kategorija G 112 predstavlja gozdne ceste s pomembnimi negozdarskimi rabami, izkorišcenost prevoznosti gozdnih cest je 374 GozdV 54, 1996 variabi/na, dolžinsko pa predstavlja 16,2% dolžin vseh gozdnih cest oz. 14,6% njihove skupne rabe. Kategorija GI/ predstavlja gozdne ceste, na katerih je raba zaradi gospodarjenja z gozdom najpomembnejša. Podskupina Glif predstavlja prometno manj obremenjene gozdne ceste kategorije GI/. Skupini predstavljata 69,2% dolžin vseh gozdnih cest oz. 62,2% njihove skupne rabe. Razmejitev med kategorijama GI/ in GI// je povprecna dnevna prometna obremenitev 12 vozil. Kategorije G 1/2, GI/ in GI// ostanejo gozdne ceste. Vsem kategorijam so postavljeni okvirni standardi vzdrževanja, signalizacije, opreme ter režima rabe. Dne 25. marca 1996 je na Oddelku za gozdarstvo B!Otfihniške fakultete v Ljubljani uspešno zagovarjal magistrsko n'!Jogo DARIJ KRAJC/G. Naslov naloge je VPLIV VLAGANJ V GOZDOVE NA POVECANJE NJIHOVE VREDNOSTI. Študija obravnava ekonomsko ucinkovitost razlicnih gozdnogojitvenih tipov (enodobni gozd z umetno in naravno obnovo, prebira/ni gozd). Opredeljuje kazalnike ucinkovitosti in primerja koncni ekonomski ucinek posameznih tipov. Ugotavlja tudi ucinkovitost tehnicnih vlaganj v gozdove (gradnja cest) in prikazuje prihranke, ki jih omogocajo vlaganja v gradnjo gozdne ceste. Prikazuje tudi vpliv izgradnje ceste na katastrski dohodek in vrednost gozda. Na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani je doktorira/a MAJA JURC. Naslov naloge je ENDOFITNE GL/VE IN NJIHOVE ZNACILNOSTI V IGLICAH CRNEGA BORA. Objavljamo izvlecek doktorske disertacije. Raziskava endofitnih gliv v iglicah crnega bora je potekala na dveh avtohtonih in šestih a/ohtonih rastišcih crnega bora v razdobju treh Jet. Vzorcnim drevesom smo analizirali vrednost hranil (N, P, K, Ca , Mg) ter vrednost S in Pb. Na spodnjih vejah 15-60 let starih dreves je bilo šestkrat opravljeno vzorcenje 1-6 let starih iglic (v štirimesecnih presledkih: marec, julij, oktober). Izbrali in prilagodili smo ustrezno metodo izolacije endofitnih gliv iz iglic crnega bora. Skupaj smo izolirali 99 razlicnih glivnih taksonov ter dolocili 56 vrst. Dominantne vrste so bile: Cenangium ferruginosum Fr. (15,4 %), Phia/ophora hoffmannii (Beyma) Scho/-Schwarz (7,8 %), Cyc/aneusma minus (Butin) DiCosmo, Peredo & Minter (5,2 %), Lophodermium conigenum (Brunaud) Hilitz. (4,5 %) ter Hormonema dematioides Lagerberg & Me/in (4,2 %). Celoten vzorec je bil okužen 39 % (2187 izolatov iz 5592 segmentov 1864 iglic). Ugotovili smo, da obstaja specializiranost posameznih endofitov na nivoju rastlinskega rodu (Pinus) pa tudi, da je razlika med rastjo podgobja petih najpogostejših endofitov pri razlicnih temperaturah: 10° C, 2if C, 25" C, 3if C, 35" C; pri razlicni kolicini dostopne vlage v podlagi aw1 = 0,98 aw2 = 0,96, aw3 = 0,94 ter pri kislosti podlage pH = 4,5 in pojavljanjem teh vrst v vzorcnih drevesih, ki rastejo v razlicnih ekoloških razmerah. Ni znac;Jne razlike v skupnem številu izolacij vseh vrst glede na starost vzorcnih dreves in v vzorcih iz naravnih rastišc in iz kultur crnega bora. Obstaja znacilna razlika v številu vseh izoliranih vrst glede na cas vzorcenja. Vrstna sestava in številcnost endofitne populacije sta revnejša v bolj onesnaženih obmocjih. Pri dominant­ nih endofitnih vrstah smo ugotovili signifikantno razliko med izolacijami iz baze, sredine in vrha ig/ice, med starimi in mladimi iglicami. Dolocili smo kolicino ergostero/a v popkih in iglicah (srednja vrednost ergostero/a je v mejah od 0,0006 do do O, 15 f.lg mg_1 suhe teže ig/ice) ter v petih najpogostejših endofitih (od 0,064 do 0,57 f.lg mg.1 suhe teže glive). Kolicina ergostero/a je le delno uporabna za kvantifikacijo endofitov iglicah. Ugotovili smo, da skladišceno in neskladišceno seme crnega bora ter ka/us crnega bora ne vsebujejo endofitov. Z gojenjem G. ferruginosum v dvojni kulturi s ka/usom crnega bora smo ugotovili, da gliva unici ka/us. GozdV 54, 1996 375 Dne 28. junija 1996 je na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo PRIMOŽ SIMONCIC. Naslov naloge je ODZIV GOZD­NEGA EKOSISTEMA NA VPLIVE KISLIH ODLOŽ/N S POUDARKOM NA PREUCE­VANJU PREHRANSKIH RAZMER ZA SMREKO (PICEA AB/ES (L.) KAR ST.) in BUKEV (FAGUS SYLVAT/CA L.) V VPLIVNEM OBMOCJU TE ŠOŠTANJ. Povzemamo izvlecek. Na Prednjem vrhu v vplivnem obmocju TE Šoštanj in na Osankarici na Pohorju smo l. 1989 in 1994 nabrali talne in foliarne vzorce. Poskusni ploskvi imata enako maticno podlago (tonalit), enak tip tal (districna rjava tla} in podobne rastišcne lastnosti. Od maja 1994 do junija 1995 smo na Prednjem vrhu spremljali sestojne padavine in ta/no vodo pod smreko {ploskev A) in bukvijo (ploskev B). Vzorcenje padavin na prostem je potekalo na bližnji avtomatski merilni imisijski postaji Zavodnje. Od maja 1993-julija 1994 je potekalo vzorcenje iglic s smrek pod Prednjim vrhom in v cistem okolju na Pokljuki (vsakih štirinajst oziroma mesec dni). Razlike med rezultati na razlicnih ploskvah ter na istih ploskvah v casovnem razmaku petih let so glede tal in preskrbljenosti drevja s hranili majhne. Talne razmere na ploskvi A na Prednjem vrhu so se poslabšale glede kazalcev, ki kažejo na proces zakisovanja tal (vsebnosti izmenljivih: A/3+, Fe2+, Mn2+, H+). Smreke na kontrolni ploskvi na Osankarici so slabše za/ožene s hranili kot na Prednjem vrhu, vendar so hranila v harmonicnih medsebojnih razmerjih. Oblike letnih krivulj vsebnosti S in N v iglicah smrek na Pokljuki (cisto okolje) se razlikujejo od oblik krivulj vsebnosti teh dveh hranil v onesnaženem okolju (Prednji vrh). Letne krivulje vsebnosti K, Ca in Mg so na obeh ploskvah podobne vendar casovno zamaknjene. Vnosi snovi s sestojnimi padavi­nami so bili na Prednjem vrhu vecji na ploskvi A (smreka, macesen) kot na ploskvi B (bukev). Vnos S-S04 s padavinami je bil v obdobju maj 1994-junij 1995 na ploskvi A 33 kg!ha, na ploskvi B 22 kg!ha in na prostem 13 kg!ha. Ionski sestavi talnih raztopin se na ploskvi A in B med seboj razlikujeta. Z globino vzorcenja (20 cm in 50 cm globoko) se v talnih razstopinah zmanjšujejo vsebnosti K, NH4, N03, S04 in Al, vsebnosti Ca se zvecujejo. Med vsebnostmi Mg in Cl med razlicnimi globinami ni jasnih razlik. Na obeh ploskvah je prisotno spiranje Ca, v manjši meri tudi Mg in S04; proces sp/ranja ionov je intenzivnejši na ploskvi A, kjer prevladuje smreka. Dne 2. julija 1996 je na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakulteta v Ljubljani uspešno zagovarjala magistrsko nalogo POLONA KALAN. Naslov naloge je STA TIC NO VRED­NOTENJE VZORCENJA GOZDNIH TAL ZA KEMIJSKO ANALIZO. Povzemamo izvlecek. Gozdna tla smo vzorciti na dveh poskusnih ploskvah, ki se glede na rastišcne razmere zelo razlikujeta. Z vseh terenskih vzorcev tal smo v laboratoriju pripravili laboratorijske vzorce in združene laboratorijske vzorce tal, ki smo jim dolocili pH ter vsebnosti C, N, P, K, Ca, Mg, Zn in Cd. Rezultate meritev smo statisticno obdelali. Uporabljeno metodologijo ·vzorcenja smo ovrednoti/i po modelu za enostavno slucajno vzorcenje in po modelu za dvostopenjsko vzorcenje ter oba modela primerjali med seboj. Za vse obravnavane kemicne parametre v tleh smo ocenili relativno napako ocene aritmeticne sredine in potrebno število terenskih vzorcev tal pri razlicnih izbranih relativnih napakah ocene aritmeticne sredine. Preverili smo uporabnost združenih laboratorijskih vzorcev tal. Na podlagi izsledkov statisticne analize smo izdelali predlog za ponovno vzorcenje tal na obravnavanih poskusnih ploskvah. Gozdarska knjižnica 376 GozdV 54, 1996 GDK: 946.1 Srecanje gozdarjev Evrope V tednu od 26. februarja do 2. marca 1 996 je bilo v olimpijskem mestu Lilleham­merju na Norveškem že 28. evropsko prvenstvo gozdarjev v smucarskih tekih. Med 1 1 OO sodelujocimi iz 1 6 držav Evro­pe je bilo tudi 8 slovenskih gozdarjev. Na prireditvah -te so trajale od ponedeljka do sobote -smo spoznali zimsko podobo Norveške, njenih gozdov ter utrip življenja v teh krajih. Spoznali smo mocno naveza­nost prebivalcev te dežele na naravo, goz­dove in les. Vse to je tesno povezano s športom in rekreacijo, ki kot pomemben sestavni del življenja Norvežanov privablja na športne terene (predvsem je to narava) množice ljudi. Ne glede na letni cas ali vremenske raz­mere lahko srecuješ staro in mlado, kako se sprehajajo, tecejo, kolesarijo po dobro oznacenih in vzdrževanih poteh. Na skrbno pripravljenih ekskurzijah smo spoznali nacin gospodarjenja z gozdovi, pridobiva­nje lesa (posek in spravilo), predelavo lesa (žagarska industrija), zgodovino gozdar­stva (gozdarski muzej ... ), ter njihov izobra­ževalni sistem v gozdarstvu. Vse ekskur­zije so bile nacrtovane tako, da je bilo poleg strokovnega programa še nekaj ogledov olimpijskih prizorišc. Tako smo poleg teka­ških prog, ki smo jih v "potu svojega obra­za« preizkušali v praksi, spoznali progo za bob, si ogledali smucarske terene, nekate­re dvorane, kjer so se odvijali boji za olim­pijska odlicja. Tudi pri tem je odigral les pomembno vlogo: pri gradnji ogromnih dvoran so uporabili veliko lesa, tudi za najvecje strešne konstrukcije. Padla je celo izjava, da brez lesa ne bi bilo olimpijskih iger. Kljub vsemu prilagajanju naravi, se nam je zdela od vseh stvari še najbolj sporna ogromna poseka v obliki nosilca olimpijske bakle, ki so jo naredili na hribu in bo še dolgo spominjala na ta veledogodek. Toda,· ko smo videli njihov nacin dela, goloseke na velikih površinah (tudi vec 10 ha), nas ta nenavadni poseg ni vec toliko motil. Nekatere od ekskurzij je pripravila Zveza lastnikov gozdov, ki ima na delo z gozdovi velik vpliv, še posebej v pokrajini Oppland pomeni pomembnega partnerja v dogovar­ janjih na eni strani z državo, na drugi strani pa z lesno industrijo oz. porabniki lesa. Tekmovalni del se je zacel s slovesno otvoritvijo v areni pod olimpijsko skakal­ nico, kjer se je zbrala vecina udeležencev. Tekmovanja so potekala dva dni. Najprej posamicni teki, kjer se gozdarji pomerijo na 1 2 km dolgi progi. Med tekom je po­ trebno še cimbolj natancno streljati-vsaka zgrešena tarca pomeni dodatni kazenski krog (približno 150m). Zelo težka proga, po mnenju vecine najtežja doslej, in mocan veter, sta bila izgovor za slabo zadevanje že itak premajhnih tarc. Potem se pa cudi­mo našim biatloncem, ko kdaj ustrelijo mimo! Kljub hudim vzponom in še hujšim spu­stom, vecjih težav ni bilo-rezultati pa kot vedno -solidne uvrstitve v prvo tretjino. Izstopal je mogoce le Smiljan Smodiš, z uvrstitvijo na 28. mesto med 207 udeležen­ci (v razredu od 30 do 40 let). Dalec naj­mocnejše zastopstvo (po številu in kvaliteti) pa so imeli Norvežani. Drugi dan so bile na sporedu še štafete in sicer 4-krat 10 km za moške oz. 3-krat 5 ·km za ženske. Uspelo nam je sestaviti dve štafeti. Prva v postavi Devjak, Smodiš, Perušek in Ivancic -je med tBO dosegla dobro 34. mesto, druga, za katero so tekli Rozman, Prelesnik, Miklavcic in Konecnik, pa solidno 89. mesto. Zakljucna prireditev v znameniti Hakon­ shal je bila v znamenju zabave in vsi, ki se na tekih niso izkazali, so tukaj lahko prišli na svoj racun. Dogodek vecera je bila poje­ dina, katere glavna jed je bila cela družina na žaru pecenih losov, ki so jih zaceli vrteti na ognju že dan prej. Malo zaradi strahu pred dolgo vožnjo, malo pa tudi zaradi lepot Norveške, smo se odlocili za podaljšanje bivanja za dva dni. En dan smo izkoristili za potepanje po številnih tekaških progah okrog Lilleham- GozdV 54, 1996 377 merja. Cloveka lepo urejene poti kar zave­Drugi dan pa smo se udeležili množicne­dejo in mimogrede imaš v nogah 30 ali vec ga teka v enem od sosednjih krajev. Naj­kilometrov. boljše pri tem teku -poleg lepe proge in Velike površine golosekov dajejo Norveški znacilen videz. Zastopstvo gozdarjev Slovenije na olimpijskih prizorišcih Vse slike-foto: J. Konecnik 378 GozdV 54, 1996 krasne pokrajine -pa je bilo to, da smo skorajda vsi osvojili pokale. Na vrnitvi domov je bilo k sreci lepše vreme, kot na poti v Skandinavija. Dobrih 2400 km vožnje nam je tokrat malo hitreje minilo. Vsekakor pa ima vsak od nas za nekaj casa vožnje dovolj. Še sreca, da smo imeli tokrat malo boljši kombi kot sicer. Pri pokrivanju stroškov udeležbe, ki so bili sorazmeroma visoki, smo imeli kar nekaj težav. Ob pomoci nekaterih GG (Ko­cevje, Postojna, Kranj), nekaterih drugih (Kavcic , Alpina) in blagoslovu Zveze goz­darskih društev, nam je le uspelo braniti cast slovenske gozdarske branže. Naj ne bo prehude zamere, ce zapišem, da bi vsaj za takšne prireditve pricakoval i podpo­ro Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter našega (vsaj za vec i no) delodajalca -Zavoda za gozdove Slovenije. Mogoce bo pa drugic boljše. Od 2. do 8. marca 1997 se bomo spet zbrali, tokrat v Harachovu na Ceškem. Janez Konecnik Gozd V 54, 1996 379 GDK: 945.35(047.2) Ekskurzija gozdarskih veteranov Zveza gozdarskih društev vsako leto v programu tedna gozdov vkljuci in organizi­ra tudi ekskurzijo upokojenih gozdarskih strokovnjakov. V letu 1996 je prevzelo pri­ pravo in izvedbo programa enodnevne ekR skurzije Tolminsko gozdarsko društvo in je s sodelovanjem Soškega gozdnega gospo­darstva in ZGS -obmocne enote Tol min pripravilo zanimiv strokovni in kulturni pro­ gram, v katerega so zajeli: -problematiko gozdarstva v obmocju, -mesto Idrija skozi stoletja, -rudnik živega srebra in -ogled trnovske planete s predstavitvijo gozdnega rezervata Smrecje. Pri izvajanju programa so se pridružili ne­kateri aktivni in upokojeni gozdarji društva, ki so skrbeli za samo izvedbo strokovnega programa in za dobro pocutje, osvežitev in krepitev telesa ter bistritev duha. Na poti iz Ljubljane do Idrije je prof. Fra­njo Sgerm, ki že od leta 1947 neprestano išce vire o žagah v Sloveniji, dajal zanimiva strokovna pojasnila o žagarstvu v Idriji. Po njegovih ugotovitvah je bila prva žaga za žaganje lesa zgrajena med leti 1525-1530. Domnevna lokacija je bila pod zgradbo, v kateri so prostori današnje gozdarske služ­be, to je ob Idrijci. Prva žaga ob Soci je bila v Bovcu, kot omenjajo urbarji, ko je bila Idrija še pod benecanskim vplivom. L. 1608 je Idrija postala samostojno gospostvo, ven­dar so lastni urbar napisali šele po 85 letih. Rudnik je imel samo dve žagi. Lokacija ene žage naj bi bila ob potoku Zala, kjer je sedanje skladišce hlodovina. Rudnik pa je nato postavil novo žago ob Idrijci. Zgradili so še parna žago, da so višek svoje hlada­ vine iz gozdov razžagali in uspešneje tržili z deskami. Ta žaga je na tem mestu delo­vala do leta 1963. Prestavljena na današ­njo lokacijo služi pri zapiranju rudnika. Še vec zanimivega je bilo povedano o sistemu davcnih obremenitev. Sam sistem se ni me­njal skozi dobo okoli 400 let, ceprav se je menjala višina razlicnih prispevkov. Iz zbra­ nih podatkov je razvidno, da je bila v Slove­ niji najvecja koncentracija žag na vodni po­ gon pri Ilirski Bistrici, ko je na razdalji 800 380 GozdV 54, 1996 m obratovala kar 16 žag, v Ljubnem vSa­vinjski dolini pa 8 žag. Zakljucno profesor­jeva sporocilo je bilo: vzrocne analize do­gajanja v preteklosti moramo poznati, ce hocemo, da bomo uspešno gospodarili v prihodnje. To sporocilo nas je spremljalo ves dan in pricakujemo, da ga bodo dojeli tudi mlajši bralci GV. V Idriji nas je sprejel predsednik gozdar­skega društva g. Pelhan s sodelavci, zaže­lel nam je prisrcno dobrodošlico in prepustil besedo vodilnim obmocnim gozdarjem. G. Nace Pišlar, dipl. inž. gozd. -SGG, direktor obrata v Idriji vodi vsa dela na do­brih 8.000 ha državnih gozdov. Prevladuje­jo srednjedobni in mlajši bukovi gozdovi v izredno strmih terenih, ki so v preteklem obdobju doživeli vec obsežnih naravnih ujm, ceprav so bili intenzivno negovani v zadnjih desetletij. Kljub težkim pogojem dela pri pridobivanju lesa v novih razmerah ne zao­ stajajo z gojitvenimi deli. G. Pišlar je dal poseben poudarek zgodovini Idrije, ki je tesno povezana z gozdovi, z gozdarstvom in rudarstvom. To je temeljito opisal v svoji monografij! "Idrijski gozdovi skozi stoletja" dolgoletni direktor SGG dr. Franjo Kordiš, ki se nam je tudi pridružil. G. Maksimilijan Mohoric, dipl. inž. gozd. -ZGS -obmocna enota Tolmin je zlasti izpostavil osnovni problem javne službe, da ima kot druga najvecja enota v Sloveniji od 73 sistematiziranih delovnih mest, pokrito le s 65 strokovnimi delavci. Poleg ogromno birokratskega dela, ne zmorejo vseh po­trebnih del, ki jih nalaga delo pri nacrtova­nju, usmerjanju in sodelovanju z lastniki v razdrobljen! posesti in tudi na podrocju dela z javnostjo. V rudniku živega srebra smo pod stro­kovnim vodstvom rudarjev, prikazom so­ dobne multivizije in z obhodom restavrira­ nega Antonijevega rova dobili plasticni pri­kaz dela v rudniku, in to od samega zacet­ka, ko je rudar uporabljal le dve kladivi za kopanje in platneno vreco za rocni iznos rude, do zadnje moderne opreme, minira­nja in mehaniziranega izkopa ter izvoza; seznanili smo se tudi z geologijo, razisko­ vanjem ležišc rude in s problematiko zapi­ ranja rudnika. Prikaz težavnosti dela smo podoživljali z eno urno hojo in dodobra ra­zumeli tudi vlogo lesa pri delu v rudnikih, saj med drugim o tem pricajo vidne defor­macije jamskega lesa. Vzporedno z razvo­ jem rudnika se je na površini širilo mesto (danes ima 28.000 prebivalcev). V rudniku pa je bilo izkopane prek 700 km rudniških rovov na 14 obzorjih (horizontih), najnižja tocka je okoli 400 m pod zemljo. V zadnjih obdobjih je kopanje rude organizirano po­tekalo po nacrtih z izkopom rovov od spo­daj navzgor in z zasipavanjem prej izkopa­ nih rovov, da ne bi nastale ugreznine na površini. Stare, najnižje ležece rove, ki niso zasuti, pac pa le utrjeni z betonsko mrežo stebrov, je že zalila voda. V Idriji smo si ogledali tudi znamenito vodno kolo, ki je poganjalo rudniške crpal­ke sistema "KAMŠT' in je delovalo polnih 160 let. Kolo je visoko okoli 13 m. Za nje­gov pogon so speljali vodo iz reke Idrijce. Iz Idrije smo se odpeljali z avtobusom prek Crnega vrha, Cola in Predmeje na Trnovsko planoto. Na poti smo obcudovali znacilno krajinsko podobo kraškega sveta. Prevladujejo mlajši in srednjedobni bukovi gozdovi, ki se prepletajo s !ravnimi površi­ nami. Ohranjena so še znacilne kraške hi­ še, ki se branijo proti vplivu burje tako, da so na severni strani zaprte, okna pa raz­mešcena pretežno na južni strani. Videli smo Sinji vrh, s katerega se ob lepem vre­menu odpre pogled na morje, in opazovali hrib Makuc (11 08 m), na katerem rastejo tudi planike -po pripovedi g. Pišlarja, ki nam je opisoval zanimivosti obmocja. Ome­nimo naj samo spomenik Resslu, ki je prvi trasiral cesto na Trnovsko planoto iz Solka­na; trasa današnje ceste še poteka delno po njegovih zamislih. Znamenit spomenik vodi na križišcu cest pri Predmeji (likovno ga je opremil g. Marko Pogacnik, znan po izvirnih zamislih o zdravljenju zemlje) prica o gradnji vodovoda na Trnovsko Planoto. Vodovod so prvo gradili Avstrijci za potrebe soške fronte, nato so Italijani speljali vodo nad 1000 m leta 1928. Nova Jugoslavija je ta vodovod demontirala in ga ponovno zgra­dila l. 1989. Dela je ostalo še zadosti tudi za državo Slovenijo. Mag. Jože Papež, dipl. inž. gozd. -ZGS je predstavil gozdove na Trnovski planoti in med problematiko opozoril zlasti na pogo- ste naravne ujme, ki so pustile vidne posle­ dice v obliki mlajših razvojnih faz gozda na vecjih površinah. G. Crne, dipl. inž. gozd. -ZGS je nazor­no predstavil gozdni rezervat Smrecje (8,6 ha), ki je razglašen tudi kot naravni spome­ nik. Rezervat leži v obmocju vecjega mra­zišca v zaprti dolini, v katero se spušca hladen zrak, ki nima izhoda. Mrazišce po­rašca smrekov gozd (dolocena gozdna združba Luzulo albidae-Piceetum). Ta tip gozda spremljajo znacilna gozdna tla, ki so toplotno dobro prevodna, ponoci se hitro ohladijo in z njim tudi zrak do 2 -3 m višine. Zato niso redke pozebe mladih po­ganjkov tudi junija. L. 1993 je gozdni rezervat mocno prizadel vetrolom (31 O m3 podrtega drevja). Problematika o sanaciji, vzdrževanju in razširitvi rezervata še caka na ustrezno razreševanje. G. Janko Žigon, dipl. inž. gozd. -upo­ kojenec in priden raziskovalec zgodovine trnovskih gozdov je postregel z vrsto zani­mivih odkritij. Trnovski gozdovi so stoletja v državni lasti. Pomen teh gozdov izpricuje podatek, da je prvi obširnejši opis prav teh gozdov nastal že leta 1 001. Na celotni raz­voj te pokrajine je najmocneje vplivalo gla­žutarstvo in oglarjenje. Gozdarstvo posta­ ne donosnejše, ko so zgradili cesto. Prva cesta je bila zgrajena leta 1756 in jo je prikazal tudi prvi Flamekov nacrt za te goz­dove iz leta 1771. Ta nacrt je nastal zaradi ogroženosti teh gozdov, ker so jih premoc­no izkorišcali. Zato so prvic izmerili gozdo­ve in postavili z nacrtom zahtevo po trajno­sti gozdov. G. Žigon je odkril celoten nacrt v državnem tržaškem arhivu. Pisan je v stari gotici in je že dogovorjeno, da ga pre­ vedemo v slovenski jezik. Nacrt ima karto, ki je z datumom leta 1769, medtem ko je pod tekstni del podpisan avtor leta 1771. Nacrt ima še za danes zanimive vsebinske rešitve. Gozdovi so se od prvega nacrta do danes urejali in o teh gozdovih je izdelanih 14 nacrtov za razlicna obdobja. Dve obsto­jeci gozdnogospodarski enoti sta nespre­menjeni že 1 03 leta. Bogata strokovna de­ dišcina, na katero smo lahko opraviceno ponosni. Pomenkovanje smo zakljucili pri gozdar­skem domu v Krnici, kjer je bilo srecanje s tolminskimi gozdarji. Ob bogato obloženih mizah so se v skupinah razvneli živahni pogovori. Nevihtno vreme in še dolga pot ,, GozdV 54. 1996 381 do doma, zlasti nekaterih udeležencev, so zahtevali, da smo morali prekiniti prijetno srecanje. Mag. Franc Perko -predsednik ZGD Slovenije se je zahvalil gostiteljem ekskur­zije: Gozdarskem društvu, SGG in ZGS in simbolicno razdeli nekaj knjig "Gozd je ne­kaj vec", kar je bilo tudi osrednje sporocilo samega programa ekskurzije. Tej zahvali se še enkrat pridružujemo vsi udeleženci. Preprican sem, da je bilo nam upokojen­cem najlepše priznanje prav spoznanje, da GDK: 97:945.26 so vsi aktivni gozdarji zavzeto govorili o gozdu in vseh vplivih v gozdnem prostoru in o doseženih rezultatih, ne da bi se cutila razlika, kje kdo dela. Medsebojno sodelo­vanje tolminskih gozdarjev na strokovnem podrocju in odprtost navzven je lahko vzgled marsikateremu gozdarskemu druš­tvu ali drugim sodelavcem v gozdarstvu. Še enkrat iskrena hvala vsem kolegom, ki so karkoli prispevali k temu srecanju! Mag. Janez Pogacnik študentsko gozdarsko tekmovanje v Freiburgu Tekmovanja študentov gozdarstva so se dolgo vrsto let odvijala samo v organizaciji vzhodnoevropskih fakultet (Brno, Zvolen, Shopron, Poznanj ... ). Letos pa so prvic po­dobno tekmovanje v Zahodni Evropi orga­nizirali študentje gozdarstva fakultete v Frei­burgu. Njihovemu prijaznemu vabilu se je od- Utrinek s tekmovanja (foto: Franci Jagodic) .1 zvala tudi ekipa slovenskih študentov goz­darstva, ki smo jo sestavljali štirje absol­ venti: Franci Jagodic, Jurij Rozman, Janko Boštjancic in Damjan Jevšnik. Vseh ekip je bilo šest: danska, poljska, švicarska, dve nemški (iz Gottingena in Freiburga) ter slovenska. Tekmovalci smo stanovali v prav idilicni preživeli štiri dneve. Samo tekmovanje je potekalo dva dni. Prvi dan so bile najprej na vrsti vešcine z motorno žago (obracanje meca, klešcenje, precizni rez). Sledil je orientacijski pohod s kontrolnimi tockami, kjer so tekmovalce ca~ kale razlicne naloge. Na prvi tocki je bilo treba prepoznavati rastline iz herbarija ter semena, poganjke in lesove gozdnega drevja. Na drugi tocki smo ocenjevali višine in premera petih dreves ter prepoznavali insekte in poškodbe, ki jih povzrocajo. Tret­ja tocka je bila namenjena predvsem za­bavnim disciplinam. Med drugim je bilo tre­ ba razpoznati štiri vrste žganja in poiskati poganjek ustrezne vrste sadnega drevja. Ob koncu prvega dneva smo zasedli pr­ vo mesto, pa ne samo zaradi zadnje disci­ pline. Drugi dan so bila na sporedu strelska tekmovanja. Streljali smo na glinaste golo­be (skeet in trap) ter s kroglo na 100 me­trov stoje in leže. Bolj za zabavo kakor pa zares smo streljali še z lokom. V streljanju so bili Poljaki precej boljši in so tako zasedli tudi skupno prvo mesto, mi pa smo bili STROKOVNO IZRAZJE štituta z degustacije odlicnih južnonemških vin. Tekmovanje, še posebno pa taborni ognji ob vecerih, so bili dobra priložnost za di­skusijo o razlicnih sistemih gospodarjenja z gozdom ter o organizaciji gozdarstva in štu­dija gozdarstva v razlicnih državah. Pred­vsem se nam je zdelo zanimivo in koristno, da je na vecini fakultet pred zacetkom štu­dija treba spoznati gozdarsko delo v praksi (praksa ni povsod pred zacetkom študija). Studentje v obdobju pol do enega leta de­lajo vsa gozdarska dela, od secnja in spra­vila do dela v pisarni. Na koncu bi se želeli zahvaliti Oddelku za gozdarstvo BF za kritje stroškov prevoza v Freiburg. Vsem študentom, ki jih takšna tekmovanja zanimajo, pa naj bo ta clanek vabilo k udeležbi na tekmovanjih v prihod­nosti in morda k organizaciji podobnega tekmovanja (') tudi v Sloveniji. *Pri nas v okviru društva študentov gozdarstva že nekaj let potekajo mednarodni poletni gozdar­ski tabori. Damjan Jevšnik Janko Boštjancic Delo terminološke komisije Terminološka komisija Zveze gozdarskih društev posreduje nekaj novih preve­denih gesel iz slovarja Lexicon silvestre. Nemško geslo Slovenski prevod (razlaga) 0212 221.09.02. 70 Endhieb m; R8.umungshieb m; secnja f, koncna; Abr8.umungsschlag m secnja f, pospravljalna (secnja ostankov sestaja -kot zadnja secnja gospodarjenja z zastorno secnjo -v korist že obstojecega pomladka) 0227 221.1 .01.20 Mittelwald m gozd m, panjevsko-semenski; gozd m; srednji + (gozd z zgornjim slojem, ki je nastal iz poganjkov iz panja in iz semen ter s spodnjim slojem, ki je nastal iz poganjkov iz panja in korenin) GozdV 54, 1996 383 0229 222.1 .03.20 Lassreis n; Lassreidel m; prihranjenec m; panjevski Lassreitel m; Lassreiser m; Lassbaum m (mlado drevo, ki je zraslo iz panja in je bilo pri secnji spodnjega sloja panjevsko-semenskega gozda pušceno, da bi vraslo v zgornji sloj) 0233 222.3 .01.60 Kopfholzbetrieb m gospodarjenje nz vejnikovci Kopfholzwirtschaft f; Kopfholzzucht f; Schneitelbetrieb m; Schneitelwirtschaft f (nacin gospodarjenja z listavci, ki mocno poganjajo, pri katerem vsakih 1 do 8 let obsekajo poganjke v višini od 1 do 4 metrov) 0234 226. .01.20 6683 Windschutzanlage f; Windschutz m; vetrobran m; Windschutzpflanzung f; Windschutzstreifen m pas m, protivetrni (pas -iz drevja in/ali iz grmovja -manjših dimenzij kot protivetrni gozd ali druga naravna ali umetna pregrada proti vetru) 0236 226. .02.72 (1294>) UberfUhren izvesti premeno; premeniti (spremeniti gozdnogojitveni nacin ali obliko z uporabo obstojece porasli z drevjem} 0247 228.11.03.20 846 Kronendach n; Kronenschirm m; streha fkrošenj Bl8.terdach n; Kronenschicht f zastor miz krošenj (sestav vej in listov /iglic/, ki ga tvorijo drevesne krošnje) 0257 228.12.01.20 1421 Zukunftsstamm m; Zukunftsbaum m; drevo n, izbrano; Z-Stamm m; Zielstamm m izbranec m; drevo n, obetavno; drevo n, ciljno (izbrano drevo, ki po sociološkem položaju, zdravju in kakovosti spada med elito sestaja, ki naj bi v glavnem sestavljala koncni sestoj, izbranec) 0281 228.5 .05.20 Altholzbestand m; Altholz n; sestoj m, secno zrel Bestand m, reifer; Baumholz n; Baumholzbestand m (sestoj, nekako v secni starosti) 0299 231.9 .01.40 Teller m površina fpod krošnjo (površina tal -pod krošnjo /starejšega/ drevesa -kjer so za pomlajanje neugodne ekološke razmere) 0311 232.31.02.20 2016 Elitestamm m; Elitebaum m; plus drevo n, preverjeno Plusbaum m; Auslesebaum m drevo n, elitno (izbrano drevo, cigar mocnejši genotip je bil preverjen) 0312 232.31.03.20 2015 Elitebestand m; Spitzenbestand m sestoj m, semenski; sestoj m, elitni (preverjen sestoj, ki je sposoben prenašati dobre lastnosti na potomstvo) Dr. Marjan Lipoglavšek 384 GozdV 54, 1996