250 številka
Ljshljasa, ? torek 31. oktobra 1905
XXXVIII. leto.
atkaja mk dan avačer, tadmii asaaU« ta pramntk«. tar v*U« po pošti fd MI, n hI It« lt K, u fiatrt lata I K, n a mm t K. Kaer h#41 um panj,
aaraea« brca ktodtbM vnasujatra naravam« m aa aaira. — Za oznanila aa »U&aJ« a4 *aj aa tavale (raakavatL — Bakapiai aa aa m&aja. — Uradniitvo tn upravnlitvo j« v
■ m lata tt K, aa pal tata ta E, aa Satrt late • K M k, aa aa aiaaac I K tO k.  Za Ljubljano ■ Baštyaajeni aa lata iz K, aa »et late 11 K, aa estrt late 6 K 60 a, aa aa aiaaaa 1 K 90 k. — Za tuja d a žal a tolika        kolikor anala poŠto um. J aattt-vnta n II h, oa aa aa aaaaaila tlaka enkrat, aa 10 k, ea aa avakrat, in aa 8 h, 5a       tiska trikrat ali  večkrat. — Dapto! it a, ta aleev araaaiirra v L aaeatraaja, anravništv* aa v aritli^a. — Upravniitva aa) aa klagaroiij« »oSiljati naročnina, raklanaa««,
„Slovenski Narod11 telefon št. 34.
t j.
Posamezne Številke po lO h.
„Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Kdo je dosleden?
u
Takrat, ko je dr. Susteršič pri »Fer-linou« s tako nečuveno vehemaneo nastopil zoper splošno in enake volilno pravico, mu je s oduševljenjem ploskala vsa klerikalna stranka. Porabila je prvo priliko, da je pokasala svoje najodlečnejše nasprotje soper vsako najmanjšo premembo volilnega reda in to priliko je dobila v deželnem zboru kranjskem.
Badenijeva volilna reforma za državni zbor je med drugim določila, da se vrše volitve iz kmetskih občin in is V. kurije direktno, ako se upe-ljejo tudi za deželni zbor dotične kronovine direktne volitve.
Slovenska narodno-na-predna stranka je takrat pokazala na na j si j a j n ejš i na* i d, da je res napredna in da se v tem oziru ne more ž njo primerjati nobena druga stranka v celi Avstriji.
Prvi deželni zbor, kjer se je sprožila misel, naj se upeljejo di rektne volitve, je bil kranjski deželni zbor, in sicer je narodno-n apred na stranka zahtevala, da naj ae uvedejo direktne volitve. A klerikalci? Ti bo kar zdivjali, ko so Č u i i, da zahteva narodno-napredna stranka direktne to lit ve. Trudili so se v zbornici in
iven zbornice na vse mogoče načine, da preprečijo direktne volitve i slepa, in ker tega niso mogli doseči, ao rabili silo.  Ko je prišel predlog
orodno napredne stranke glede direktnih volitev na glasovanje, takrat so klerikalni poslanci, vsi od prvega do zadnjega demonstrativno zapustili dvorano in b tem onemogočili sklepanje, ker za premembo volilnega reda je treba, da so navzočne tri Četrtine vseh poslancev.
8 tem so klerikalci ptč zavlekli
stvar, a pokopati je niao mogli. Takrat je namreč dr. Tavčar predlagal,
da mora deželni zbor toliko časa vsako leto predložiti načrt o direktnih volitvah, dokler se klerikalci ne vdajo. Obenem se je začela velika agitacija in uspeh je bil, da ao klerikalci naslednje leto kapitulirali, Četudi skrajno neradi, kakor bo ae skrajno neradi vdali, ko je dr. Ma-jaron predlagal znižanje cenzusa, kar je postalo potrebno vsled davčne re forme. Narodno-napr. stranka te takrat poskušala doseči tud i splošno kurijo za deželni zbor, ali niti na dan ni mogla b svojim predlogom, ker bo zlasti klerikaloi, pa tudi veleposestniki odločno izjavili, da na noben način in za nobeno ceno ne dovolijo nove kurije.
Kakor ae vidi, je narodno-na-predna stranka vedno in dosledno delala na razširjenje volilne pravice, delala na to, da se volilni red kolikor mogoče približa splošni in enaki volilni pravici. Pri tem svojem doslednem in vztrajnem boju pa je storila veliko napako. Delala je pač z vso eneržijo na to, da do* seže po okolncat h mogoče č m večje razširjenje volilne pravice, ni pa gledala na to, da zagotovi obenem tudi čimveč jo volilno svobodo. In to Be je na njej maščevalo pri zadnjih splošnih volitvah v državni in deželni sbor, pri katerih se je prvič direktno volilo. Dokler se je volilo indirektno, je hil ves volilni boj precej ponižen, ali čim bo prišle direktne volitve, se je stvar predru-gačila. Kar je duhovščina začenši od škofa pa do sadnjega kaplana počenjala, to presega vse meje.
Hujše zlorabe uradna oblasti si ni mogoče predstavljati. Duhov niški materijalni in du ševni terorizem je zmagal, obenem pa bo te volitve pokazale, da nimamo nikakih jamstev zavolilno svobodo. Pokazalo se jasno, da je proti duhovskomu terorizmu, proti duhovski nasilnosti ntmrgrčd kaj izdatnega opra-
viti, dokler ae zakonitim potom ne zajamči pravioa, da bo smel vsakdo voliti po nojem prepričanju.
Tolitve leta 1900. in 1901. bo v narodno-napredni stranki prouzročile precejšnjo reakcijo. Prej je delala vsa Btranka solidarno aa splošno in enako volilno pravico. Dogodki pri rečenih volitvah bo mnogo vnetih zagovornikov splošne in enake volilne pravice streznili. L udje bo začeli uvaževati, da je v političnem življenju treba računati tudi z realnimi razmerami. Začeli sb vpošte-vati, da je pri nas še vse polno anal-fabetov, ki niti pojmi nimajo o pomenu volitev in da vendar ne gre, da bi analfabetje majorizirali izobraženi srednji stan; začeli bo računati in našli bo, da pri nas, kjer ni skoro nič industrije in kjer s > tudi kmetski pcsli precej redki, nesijo kmetje in pred vsem mestjani skoro vsa bremena, med tem ko politično brezpravni sloji fkoro ničesar ne plačujejo — ker jih skoro nič ni. Začeli bo tudi uvaževati dejstvo, da je pri nas nositelj nspredka in kulture, steber narodnostne ideje in gospodarskega razvoja meščanstvo in da že is osirov na občno narodno ko* riBt ne kaže, izročiti meščanstva in sploh naprednih Blojev na milost in nemilost klerikalnim duhovskemu terorizmu vedno pristopnim analfabetom.
Nasprotno pa bo klerikalci, pijani svojih zmag pri prvih direktnih volitvah premenili svoje starodavno stališče. Ti najhujši nasprotniki de-mokratitma so čez noč postali zagovorniki splošne in enake volilne pravice, a ne iz prepričanja, da je taka volilna pravica najboljši temelj ustavne drŽave nego iz upanja, d a aaplošnoin enako volilno pravico zaduše vse elemente napredka in svobodomiselnosti na Slovenskem in ustvarijo na Slovenskem klerikalni eldorado, v katerem bo klerikalno
analfabetstvo zatiralo naj-boljše sloje slovenstva.
AH navzlic različnim mnenjem, ki bo glede splošne in enake volilne praviae nastala med posameznimi naprednjak!, je stranka ostala prinoipijalno na prejšnjem svojem stališču, dosledno in vztrajno in ni v zadnji seji podani predlog narodne napredne stranke nikaza novotarija nego le nadaljevanje   enajstletnega dela.
Odkar zboruje sedanji deželni sbor, so zastopniki narodnonapredne stranke opetovano s vso odločnostjo izjavili, da so za splošno in enako volilno pravioo ali niso se hoteli o njej posvetovati, dokler traja klerikalna obstrukcija.
Tudi dr. Tavčar se v srojem govoru ni izrekel zoper prinoip o splošni in enaki volilni pravici, marveč je naglasa), da »derseit« ne more sanjo glasovati, dokler niso ustvarjeni predpogoji, da analfabetstvo ne bo preplavilo izobraženstva in dokler niso dane zakonite garancije za volilno svobodo.
Popolnoma v tem smislu je tudi sestavljen predlog, ki ga je narodnonapredne Btranka podala v zadnji seji dež. zbora. Ta predlog zahteva splciao in enako volilno pravico ali B pogojem, da se zagotovi volilna svoboda.
Zdaj pa vprašamo vso slovensko javnost: kdo je dosleden ali so to politični švindierji, zbrani pod škofovo zastavo, ali je dosledna narodnonapredne stranka?
»Slovencu« radi prepuščamo, da brije neslane šale, primerne duševnemu nivdu farovških kuharic. Narodnonapredne stranka pojde mirno bvojo pot, zavedajoč ae, da b splošno in enako volilno pravico, ako je zavarovana volilna svoboda, zada propalemu rimskemu klerikalizmu smrtni udarec.
Pismo iz Hrvatske.
(Banovo potovanje v Srlem. — Inter-konfesijonalni zakon. — Gross
Oesterreich.)
V Zagrebu, 30. novembra. Zdi se, kakor da bi niti v našik vladnih krogih ne vedeli za gotovo, ako bodo pri nas saborske volitve le to leto.
Zakonska doba poteče prihodnjs leto spomladi, toda položaj na Ogrskem in nove volitve tamkaj vplivajo lakke tudi na naše odnošaje, da se še preje razpasti sabor in se razpišejo aovc volitve.
Toda situacija na Ogrskem je Še vedno negotova in širi se vest, da bo Fejervarv šele prihodnje leto apeliral na narod, dotlej bo preizkušal teren, kako bo program njegove stranke vplival na Širšo javnost. Ako pa tega ne bodo zahtevale okolnosti na Ogrskem, ne bodo niti na Hrvatskem čutili potrebe, da bi „apeliraliu na'skrajno omejeno število naših volilcev.
Ali vkljub tema se opaža pri višiib in nižjih organih naše vlade, da se pripravljajo na vsako eventualnost in da je že sedaj v akciji ves uradniški aparat, ta edina, a zato tadi najbolj zanesljiva organizacija naše vladajoče stranke. Celo sam ban grof Pejačević* se je odločil, na agitacij s ko potovanje v Sriem. Druge svrhe namreč nima to njegovo takozvano nadzorovanje oprave, ki Že traja od 19. t. m. do sedaj. Značilno pa je, da je na to ekspedicijo Šel baš v Sriem. Danes nima Slavonija v saboru niti enega opozicijonalnega poslanca, ker pošilja Sriem v sabor same Srbe-madŽarone. To je torej pokrajina, ki daje največji kontingent mamelakov. V zadnjem časa pa se je pričelo tudi v tem „ zvestemu Sriem u neko gibanje.
Največja krivda, kar se tiče zanemarjanja in apatije napram zdravi politiki v Slavoniji, zadene srbsko radikalno stranko, ki stoječ pod vodstvom politikov v Novem sadu, ume biti radikalna samo v obrambi cerkvene avtonomije in često tudi napram hrvatskim
SE
LISTEK.
Dan mrtvih.
Bil žal'>steu mračen dan . . . V mislih, v spominih grem med grobove, kjer priča oglodan napis na razpadlem kamnu o življenju, ki je bilo, kjer leži strohnel križ, zadnji spomenik Človekov. Ovenele reže govore o mrtvi sreči, ciprese otresajo svetle kaplje raz zelene veje, kot bi se solzile nad tihimi gomilami, in Žalujejo vrhovi. Ne ostanem med množico, ki je napolnila danes dom mrtvih ; zdi se mi, da jih je prišla 8amo dramit v njihovem svetem spanja. Ob večeru 8e izprazni pokopališče, z dnevom je odplula neiskrenost, in pri svojih dragih je ostala samo ponižna molitev. Iz gomile raste bel angel, skle-paje roke se ozira v večnost, nebo rosi, kot bi jokalo nad pozabljenimi . . .
Ostale so zadaj bogate arkade, ponosni obeliski se svetijo v somraČju, Bog na križu je nagnil glavo proti blagoslovljeni zemlji, kot bi ne hotel spoznati onih trpečih, nemirnih duš, ki se niso mogle izmiriti z življenjem. Tu počivajo ubogi grešniki,  ni jih objela
sveta prst, cerkev jih je izobčila iz vrst svojih pravičnikov . . . Usmilila se jih ni niti svetost smrti, ki izbriše iz src z usmiljeno roko vsak dolg, vsako sramoto. Trda šega je to, da niso deležni niti miru, ki ga daje križ, in ki sprejme druge. Svet obsoja še mrtvo truplo . . .
Mrači se večer in gosti se megla. Temna vrata Škripljejo, in tedaj pri bajajo tihe postave na pozabljene gomile. Ljubeča srca niso pozabila onih, ki jih obsoja svet. Visoka gospa v Črnem pajčolana gre med gomilami, ne po široki, svetli poti, v temi cipres se pomika k grobovom, ki jih po dnevu ni iskal nihče . . . Vrbe - Žalujke spuščajo nanjo svoje solze, da jih ponese s seboj svojemu dragemu . . . Ali dosti solz nosi v srcu, jok gre I njo, v molitev se ji potaplja duša.
Ob zidu je kot pozabljenih, trnje raste med kamenjem, tu so križi brez napisov. Nemo zdibajo grobovi, obup kriči iz razdejanih duš. Napolnilo se je zapuščeno groblje; sedaj je noč — brez hrupa, in zasijale so ponižne luči, sence drhte. Prisrčen in iskren je govor onih, ki se sklanjajo nad grobovi in objemajo tesne gomile, kot bi hoteli prižeti na srce pokojnike, speče v hladni zemlji.
j       Moja pot je med vas, ker ste za vrženi od sveta, ker ste vredni ljubezni. • Noč je posula vaše gomile s svetlobo, j zacvetele  so  nad vami v polnem na : poju bleščeče,  bele,  zlate rože, solze blagoslavljajo nesveto prst, vroča ljubezen kipi iz src . . . Ali oni, ki spe tukaj, vedo za cvetlice, ki so jih natrosile ljubeče roke na njihove grobe, ali vidijo sklenjene prste, ki molijo nad njihovo osamelostjo?
Moj prijatelj je ostal brez rož . .. Tiha je njegova gomila in pokojna, a njegovi mrtvi sosedje v tesnih izbicah so se ga usmilili . . . Raz njihovih gomil plapolajo luči in drhte proti njemu, cvetovi mu dihajo svoj vonj.
— Prijatelj, kako ti je? Ali te hudo boli srce, katero ti je presekala svinčena kroglja, ko si v nemem obupu nad seboj pretrgal tenko nit, ki loči Življenje od večnosti. Ali ti Še kaplja vrela kri iz ranjenega srca? Zaupaj meni svoje bolečine . . .
Sijal ti je še dan, a temen dan. „Glej, vse sem izgubil, kar mi je bilo drago, in vse sem pozabil. A nje ne morem pozabiti . . Tako si mi dejal, in videl sem, kako globoka je bolest, ki ti je sijala iz oči.   Strah pred
življenjem ti je gorel v pogledu, in temna je bila senca, ki ti je počivala na Čela.
„Nje ne pozabim, zato ker je bila edina, ki je bleščala loč v noč mojega Življenja in z nadami mi pregrinjala ostro stezo. Ž njo sem zidal bodočnost, ket v zarji, vso zlato, nebeško . . .u Glas ti je trepetal ob spominu nanjo, tako ponosno in sveto, ki ti je z mrzlim smehom podala smrtno orožje, a nato si upletla v lase Čisto bel venec. V njem je dehtela mirta, a lilija je veneta . . .
„Ti greš z menoj ! Pili bomo nocoj na moji odhodnici. Prijateljem po-rečem, da odpotujem v inozemstvo, tebi stisnem zadnjič roko." Govoril si kot brezumen, in tedaj sem s strahom opazil v tvoji roki morilno cev . . . Videl je moj pogled."
„Nič, nič! Ti boš do zadnjega pri meni. Peti hočemo in se smejati, in misli si, s smehom na ustnih, s pesmijo na jezika ... In pojdem rja, kjer dan več ne zašije . . Solze so ma sijale v očeh; bil je to obupen, leden jok ...
Bil sem navzoč ob njegovi smrti. Sredi največje radosti, v pesmi, žuboreči in razposajeni, si je razgalil prsi,
in tih, ponižen pok je zadonel. Vse to je bilo hitrejše kakor misel. Sedel je na stol in nagnil glavo. Oči so se mu zaprle, in s smrtnim vzdihom je izdabnil. Privrela je iz srca kri, samo dve, tri kaplje . . . Videl sem že mnogo ljudi umirati, a tako lepo še nobenega . . .
Ko smo ga pokopali, je vprav solncc plavalo proti zatonu. Zlata zarja je obsijala robove gor, sijajen — bleščeč pas se je razprostiral ob obzorju. Njegov odprt grob je obsijala nebeška luč, in spomin nanjo, svetla misel je ostala pri njem . . .
Sedaj je noč. Prijatelj, dobre sosede imaš! Od vseh strani je obsijana tvoja gomila, vse diš po jesenskih rožah lu, komaj sem opazil, iz sredine groba, kot iz tvojega srca, je zrastla pohlevna rožica.
.Have, pia anima! Sedaj grem, a ne dolgo ... Na svidenje!"
Kot bi vstajale blede vrste iz grobov, iz mavzolejev, izpod cvetličnih gromad 1 V noči plapolajo zadnje lučice, sence plahutajo kakor velike, breztelesne postave ... +
opozieijonalcem, nikdar pa ni pokazala, da razorne notranjo borbo v Hrvatski proti vladajočemu sistemu, ki enako tlači Hrvate, kakor tudi Srbe. Njihovi prvaki pa so ali naravnost podpirali madiarone, ali pa so s svojim uedelo-vaujem dopuščali, da zastopajo v hrvatskem saboru Srbe same Khuenove kreature, ki delajo le sramoto srbskemu imenu. Nedavno tega se je s to radikalno stranko koalirala samostalna srbska stranka, ki ima svoje središče v Zagrebu in katere glasilo je „Novi Srbo-branu. Ta stranka ima po zaslugi mlajših elementov, ki so ji pristopili, sedaj izvrstno vodstvo: uvažuje realue potrebe naroda in je odločno in iskreno radikalna v obrambi pravic skupne nam domovine Hrvatske, zato jo pa tudi vlada najbolj preganja. Samostalna stranka je uvedla povsem novo smer v srbsko politiko na Hrvatskem in se je naravnost skoro srečala na potu svojega delovanja s poštenimi hrvatskimi opo-zicijonalnimi elementi. Samostalcem se je torej posrečilo se koalirati v očigled volitev z radikalno stranko, da potemtakem stopata obe srbski stranki kot ena celota v volilno kampanjo. Ta zveza je oživila tudi srbske radikalce v Sriemu, da se sedaj vendar živahueje brigajo in pripravljajo za volitve.
Zato je v resni nevarnosti inadja-ronska posest.
Vzpričo tega je treba elektrizovati omahljive duhove s sijajem banove milosti. Zato čitamo o samih paradah in banketih, ki se prirejajo na Čast bana po vseh krajih v Sriemu. Na banketih so na dnevnem redu politični govori, ljudem se pa mažejo oči z novimi obljubami.
Tako ban, kakor saborski predsednik Gjurgjević so popolnoma odkrito označili sedanjo politiko vladajoče stranke kot pomoč vladarju v teških njegovih časih. Z drugimi besedami povedano: brezpogojna služba Dunaju.
Ta banova ekspedicija ni prešla brez komičnih dogodkov. Vinkovski židovski listič je izšel v slavnostni izdaji in z debelimi Črkami javil svojim Čitateljem, da pride v Vinkovce ban, Ladislav Pejačević, a tako je bilo ime pokojnemu očetu sedanjega bana Teodora Pejačevića; V Rami pa, središču pangermanskegajgibanja na Hrvatskem je sprejel bana župan in ga pozdravil z vzklikom: Živio ban grof Khuen Hedervarv.
a
Pri nas vladajo v cerkvenem oziru aezaslišne razmere. Edino v naši Hrvatski je še v veljavi konkordat iz leta 1852. Interkonfesijoaalni odnošaji so popolnoma neurejeni in nimamo niti enega modernega cerkveno političnega zakona. Ne samo pravoslavni Srbi, nego v zadnjem času tudi napredni Hrvati zahtevajo modernih, svobodo-umnih uredb na tem polju.
Khuenova vlada si ni upala, dasi se je nazivala „liberalno", dotakniti se
tega vprašanja, ker se je bala, da bi v tem slučaju vsa katoliška duhovščina
prešla v opozicijonalni tabor in bi tam razvila čim najživahnejšo agitacijo. Pe-jačevič, pa se mora, dasi je sam klerikalec, sedaj resno baviti s tem vprašanjem ker ga najbolj urgirajo Srbi in bi madjaronski poslanci Srbi ne smeli pred svoje volilce, ako bi v tem oziru ne mogli pokazati vsaj nekoliko uspeha". Zato je ban Pejačević čegar potovanje v Sriem je bilo vobče najbolj namenjeno Srbom, le-te presenetil z obljubo, da se skoro predloži saboru zakonski načrt glede ureditve interkonfesijonalnih razmer. To je naglašal sam ban v cerkvi v Karlovcih, ko ga je o tej stvari interpeliral srbski pop. Prav umestno naglasa „Novi Srbobran", da se iuterkonfesijonalni zakon ne sme smatrati, samo kot koncesija Srbom, ker je to zahteva vseh liberalnih in naprednih ljudi na Hrvatskem. Predvsem pa bi bilo treba, da bi vlada obelodanila ta pripravljalni važni zakonski načrt, da bi javnost že sedaj videla, kak moderni zakon ume ustvariti klerikalna  vlada grofa Pejačevića.
* * *
Na Dunaju izhaja enkrat na teden list „Groi3 Oesterreich," ki je lansko leto nosil ime „Schwarz-Gelb". Ustanovitelji tega lista, docela obskurue in sumljive eksistence, hočejo s silo izzvati v Hrvatski nekak pokret v prilog Dunaju in proti madjarskim zaUtevam.
Opaža se tu stara igra, s katero se hoče nas iu ogrske narodnosti v tem težkem trenotka naščuvati proti Madjarom, da bi se jih oslabilo v borbi proti Dunaja; kadar bi se pa Dunaj sporazumel z Madjari, bi se nas zopet prepustilo na milost in nemilost Madjarom v nadaljno zatiranje. „Grofi Oester-reich" nam sedaj obljublja — v Čigavem imenu? — „Veliko Hrvatsko": združitev Dalmacije, Bosne in Hercegovine s Hrvatsko v centralistični „Veliki Avstriji". V to svrho so nam poslali na tisoče lepakov, v katerih se i poživlja narod hrvatski, naj pošlje svoje zaupnike na Dunaj, kjer bodo dobro sprejeti in kjer naj stopijo v zvezo z „ Grofi Oesterreichom". Zanimivo je, da se za ta list ne samo ne zahteva j nobena naročnina, kar je izrecno j povedano, marveč da se celo pošilja denar za agitacijo z Dunaja.
Našim klerikalcem je  seveda ta j pokret vrlo  simpatičen.   Poleg teh so i tudi   Frankovci,   bratje klerikalcev, i očitno v zvezi z ljudmi  okoli „Grofi-i Oesterreicha".   Dr. Frank je konferiral ; ž njimi   v Zagrebu   iu  Da  Dunaju, a „Hrv. Pravo" je nedavno proklamiralo • iz peresa dr. Franka sličnost med „ve-likoavstrijskiin4 in med starčcvićauskim programom  iz 1. 1894.  A  zdi se, da sta tudi brata Radića s svojo „seljačko" stranko v tej zvezi,  ker sedaj neprestano naglašata interese „cesarstva".
Dasi vse te frakcije več al mauj taje svoje zveze z „ Grofi Oesterreii iiom",
Na de vinski skali
Zgodovinska povest. Tretji del. Dalje.)
Gospa Juta je v prvem trenotku mislila, da z lahkoto zaprede Konrada Sežanskega v svoje mreže in ga odvrne od Jurja, toda koj prve besede, ki jih je Konrad izpregovoril, so jo prepričale, da stvar ne pojde tako gladko in tudi ne lahko. Domnevala je, da postane Konrad suženj njenih želja, Čim se le njene ustuice dotaknejo njegovega čela, ker je bila prepr Čana, da ima vsaka žena vsakega moža v oblasti, dokler mu ničesar ne dovoli — toda spoznala je, da se je pri Konradu zmotila.
Juta plem. Marchland pa ni bila žena, ki bi se znala odpovedati kaki želji in opustiti kak namen. V dobi velike ženske razuzdanosti, ko je bila nravnost na Furlanskem in na Goriškem malo v Čislib, se ženske v Ijube-tenskih stvareh niso plašile nobenega koraka, najmanj pa še gospa Juta.
Govorila je le malo s Konradom, ali spoznala je, da ga mora prepričati o svoji ljubezni, če ga hoče pridobiti za 8 ve je namene.
„Kaj  želite,  milostiva gospa, da
j storim za Vas ? Za eu Vaš pogled sto- j rim vse, kar hočete?"
Gospa Juta je zdaj morala na dan i z barvo Se enkrat si je ogledala Konrada. Izraz njegovega obraza je bil tako plemenit in čist, da se ni upala govoriti, misleč, da z eno samo besedo vse pokvari. Zavzdihuila je in potem tiho rekla:
„Oprostite mi, Konrad, da nisem bila popolnoma odkritosrčna. Jaz ne žel m ničesar od Vas."
In kakor bi govorila sama s seboj, je dostavila: „Ab, kako sem se varala."
Gospa Juta je upala, da bo Konrad razumel njen vzdih, upala je, da se je oklenejo njegove roke, da jo obsuje 8 poljubi in pripravljena je bila, da mu vse dovoli. Ali Konrad je bil šele 18 let star, ljubil je gospo Juto s sveto ljubeznijo in se ni upal tolmačiti njenega vzdiha sebi v prid. Molče je sedel na njeni strani in jo molče občudoval.
Nekaj časa je gospa Juta ugibala, kaj naj stori, potem je pozvonila in dve služkinji sta prinesli v sobo bogato obloženo mizo. Juta je povabila Konrada, naj ž njo večerja in sedla sta za mizo.
Pogovor se je dolgo časa sukal samo okoli vsakdanjih reči. Le enkrat se je začudil Konrad, ko je namreč gospa Juta izrekla nekoliko trpkih besedi o devinskem vladarja.
vendar je jasno to, zakaj brni pri tem   frakcijah   vlada takino
ogorčenje proti reški resoluciji, ki je odpovedala Dunaju dosedanje tradicijonalno robovanje.
Sicer pa pri nas nihče za resno ne smatra agitacije ljudi okoli „ Grofi -Oesterreicha", ker so med njimi osebe, ki so tudi pri nas znane kot propadle časnikarske eksistence, ki najbrže žive na račun nekih zakulisnih oseb. A-
Deželni zbori.
Celovec, 80. oktobra. Posl. dr. W a 1 d ii e r je predlagal, naj se odpile aemljiššni davek tudi pri živinskih ujmah. — Poa). G h o n je poročal v imenu finančnega odseka O predlogi deželnega odbora o dnevni d a h in potniaah za deželne p n b i a n o e. Določilo ae je, da dobi daželni poslanec, ki stanuje v Gelovou, 8 K dnevnine, poslanoi
11 Koroške izven Celovca dobe po
12 K in potnine po 27 viharjev za kilometer Poslaoou, ki izostane od seje, ne dt» bi bil bolan, ali ki ai vzame dopust, se diitt* odtegne. Predloga je bila sprejeta. — Poslanec dr. Pup ovac |e utemeljeval Bvoj predlog, naj bi se učiteljicam določile enake piače, kakor učiteljem. Njegov predlog je bil odklonjen.
Zader, 30. oktobra. Posl. dr. Tresić-PaviČić je očital vladi, da zanemarja deželo, in da je le vlada kriva, ako je gospodarski polo Žaj v deželi neugoden. Predlagal je, naj bi kmetijska družba odklonila državni prispevek, ker je dovoljeni znesek pod častjo dežele in ker ni nikjer videti uspehov vladnega delovanja. Dežela je temveč v gospodarskem oziru še vedno zanemarjena ter pogreša železniške zveze z monarhijo in z Bosno. Izseljevanje na-rašč* ter ga celo pospešuje vlada. — Tudi poslanca Kovačević in M ar o vic sta imenovala dose d&nje vladno delovanje kot nezadostno in brezuspešno. — Vodja na-m*38toistv& Nardelli je odgovatjal ter skušal zavračati oči- tanja napram vlftdi.
Kriza na Ogrskem.
Budimpešta, 30 oktobra. V dan&šoji konferenci liberalne stranke je razpravljal grof T i s z a o novem programu barona Fe-jerv&rjja tsr predlagal v daljši resoluciji, naj atranka novi program odkloni ter ne podpira fiade pri njega izvajanju. V r so uc ji je rečeno, da je splošna vi h• , * pravica končni oiij, ki bi se smela dovoliti šele tedaj, sko bi se a delovanjem poelansfee abornioe mogla uresničili parlamentarna reforma. Prenagla uvedba splošne vobLie pravice bi spravila narodne koristi v nevarnost.
„Milostiva gospa, Juri  je vseskoz j plemenit značaj,u   je  skromno omenil i Konrad. „Vse plemstvo  jc lahko ponosno, da ima takega viteza med seboj."
Gospa Juta se je sarkastično zasmejala.
„Ne zamerite mi, vitez Konrad, da nisem Vašega mnenja," je dejala gospa Jata. „Ali vitez, ki ne spoštuje ženske časti, ki se hvali s tem, Če se mu posreči premotiti kako žensko, ta ni plemenitega značaja."
Konrad je povesil glavo. Spomnil se je, kako prezirljivo se je Juri izrazil pri raznih prilikah o gospe Juti in dasi mu je bilo težko pri srcu, je moral vendar priznati, da Juri ni lepo ravnal, ko je ljubezen gospe Jute tako plače val. Juta je bila obzirna in je zasukala pogovor na druge stvari, za kar ji je bil Konrad od srca hvaležen.
Po končani večerji sta Juta in Konrad zopet sedla drug poleg drugega. Močno vino je bilo razgrelo Konradovo kri, goreči pogledi gospe Jute so razvnemali njegova čuvstva. Prijel je Juto za roko in jo z drhtečimi ustmi poljubljal in ker mu ni bianila, se je končno ojunačil in začel šepetati o svoji ljubezni. Juta je naslonila svojo glavo ob njegovo ramo, mirno je pustila, da jo je privil k sebi in jo poljubil na ustne. V svoji razburjenosti ni Konrad zapazil,
Rusija pred revolucijo.
Konstitucija proglašena?
Vest, da je car dovolil splošno volilno pravico ter sprejel liberalni program, je prispela baje v London a parnikom, ker je brzojavna ivesa a Petrogradom pretrgana. O resničnosti te vesti pa če splošno dvomijo, dasi bi bila to v sedanjem okrajno kritičnem položaju sa Rusijo edina rešitev. Poldrugi milijon štrajkujočih ae ne more ugnati i bajoneti. Gospodarska škoda dosedanjega štrajka je veŠja, kakor so bili otroški r u s k o-j a p o n s k e vojake. — Carski manifest, o katerim oo nopovedaue reforme proglasijo, še ni dospel inozemskem časopisom.
Položaj v Petrogradu,
Častniki so na javnih shodih izjavili, da se liberalno gibanje sme zanašati na simpat.ije dobrih dveh tretjin vse ruske armade — K predsedništvu odvetniš. kega društva ao prišli v imenu gar-nizije 4 častniki b prošnjo, naj jim društvo pomsg* pri organiziranju svobodnega gibanja v armadi.
Vojno sodišče je zaprlo 92 in-tendančnth častnikov, ki so se udeležili revoluaijskega gibanja.
K seji mestnega zastopa je prišlo včeraj 30 odposlancev delavstva ter zahtevalo naj za časa štrajka mesto skrbi za preživljanje delavcev; od vodovodov se naj vojaštvo odstrani, sicer bodo revoloci-jonarji vodovod rasdjali; mesto naj ne zdržuje policije; mesto naj da delavcem orožje ter csnu;e meščansko stražo. Mestni svet je obljubil, da bo na zahteve do jutri odgovoril.
Dogodki v provinoiji.
V L o d ž u so našli v neki hiši tri bombe. Lastnik dotične hiše je na poHeijo streljat
V Rigi so kozaki trikrat izstrelili na množico ter usmrtili 45 os*b. — Na Finsko odposlanih 4000 vojakov ee je »puntalo ter so j h morali brž pozvati zopet domov. Ako v tane na F.nekem revoluoja, nima vUda zanesljivega vojaetvr, da bi revMuoijo udušla. — N^jhajše stvari so ee godile zadnje dni v Odesi. Ulice so bile spremenjene v pravcato bojišče. ReVolccijOoarji so imeli barikade ter izza teh streljali na vojake. Koliko je mrtvih, f.e ne dA dognati, ker pokopal Š5ne in bolnišnične uprave ne smejo povedati, koliko je bilo pokopanih, oziroma koliko oseb 1. ži ranjenih v bolnišnicah. Gubs-rn&tor je posval prebivalstvo, naj beži iz mesta.
Ustrahovanje Turčije.
Dunaj, 30 oktobra. Ako bodo velesile res primorske, da demonstrirajo sultanu pred nosom s srojim
da je Juta z desno roko skrivaj pritisnila na gnmb ob strani njenega sedeža in ni slišal, da je zapel majhen zvonček. Koj na to je ugasnila luč ki je razsvetljevala sobo, dvoje mehkih rok je objelo Konrada in Čutil je na svojih ustnih vroče poljube . . .
Ze se jc začelo zunaj daniti, ko sta se Juta in Konrad prebudila iz svojih ljubezenskih sanj. Konrad je užgal svetilko, ki je stala na stranski mizi in je strahoma zapazil solze v Juti -nih očeh. Pokleknil je pred njo in vprašal:
„Kaj ti je, ljubljena moja Juta? Ali ti je mar Žal, da si me uslišala?"
„Ne, moj Konrad! Kako naj mi bo žal, da sem bila nekaj ur neskončno srečna Zdaj veš in ne dvomiš več, da te ljubim, moj Konrad, iz vse duše in iz vsega srca. Zdaj ti lahko povem, da te ljubim od tistega trenotka, ko sem te prvič videla in vedela sem, da bom prvi trenotek ljubezenske sreče, ki ga preživim s tabo, plačala s tem, da bom morala jokati vse svoje Življenje."
„Zakaj bi morala jokati, zlata moja Juta? Kaj nisem jaz tu, da te branim proti vsem sovražnikom?"
„Ab, dečko moj, kaj mi to pomaga. Rekla sem si, da ue maram živeti, če si ne pridobim tvoje ljubezui ; zdaj, ko vem, da me ljubiš, pa me je strah, da te izgubim, da bom morda
brodovjem, pošlje Avotro-Ogroka oklopnice »Habsburg«, »Arpad« iu •Babenberg«, nadal e oklopno kri žarko »St Georg« Ostale male kri-žarke ostanejo doma kot azijska divizija, da v potrebi v šestih urah odrinejo na poklicani araj Demonstriralo bo brodovje v Solunu in pred utrdbami v Dardaoelih.
Carigrad, SO oktobra. Ministrski svet zboruje že tretji dan, ne da bi bil prišel do kakega oklepa. Na sultana je napravil naj večji vtiok Članek v glasilu pruske vlade, ki ga je narekoval najbrže nemški oesar som. V tem članku se poziva turška vlada, naj bo pametna ter se naj ne upira zahtevi varstvenih velesil, ker finančna kontrola v Mioedomji oe bo po programu izza Mu natega izvedla ali i dovolitvijo Turčije ali brez Turčije.
Interpelacija
deželnega   poslanca   dr. Ivana Dečka in drugov na Nj. eksc. gospoda grofa Clcv and Aldringen c. kr. namestnika v Gradcu.
1.
V seji  10. tega  deželnega zbora od  11. oktobra  1904  smo  stavili na Nj. ekscelenco vprašanje, kako je to, da c. kr. državno železniško ravnatelj stvo v Beljaku ni izpolnilo ukaza c. kr. železniškega ministrstva od 17. junija 1904 št. 26.021, s katerim bi se aa, ugodilo premnogim pritožbam v Bili se nabajajoČih  prebivalcev  na   Lavi ter prošnjam pristojnega občinskega zastopa okolice celjske, da izvrši potrebne p* izvedbe in  preiskave,  da se napravi dovolj  Širok  most na Lavi mesto pre ozkega  kanala,  ter  da  se  uspeh tek poizvedb  ter vodotehničui   elaborat s kolikor mogoče največjo hitrostjo pred loži.
V seji 22. od 13. januarja 190o nam je Nj. eksc. g. c. kr. namestnik naznanil, da je c. kr. železniško ravnateljstvo v Beljaku glasom dopisa od 24. oktobra 1904 št. 48089 na novo zapovedalo, naj se za prošnio položaja potrebni elaborat nemudoma predlo* da se potem more komnijonalni ogled v najkrajšem času izvršiti. C kr. železniško ministrstvo je obenem opom nilo, da se je zamuda glede rešitvi zgodiia deloma zaradi tega, ker se j« izvršilo med tem časom prevzetje prometa železnice Cel je-Velenje v državno upravo od priv. c. kr. juiue železnic deloma pa zato. ker so bile poizvedbe in preiskave precej obširne.
Različne poizvedbe so se sedaj res vsled tega novega ukaza c. kr. že. niŠkega ministrstva izvršile  v veliko zadovoljstvo prebivalcev na Lavi, kak." tudi v zadovoljstvo nas, ki smo to za devo poganjali, ker smo biii vsi pre pričani,  da bodo obširne — iu kakor menimo — temeljite preiskave ne sam napravile,  da  bi  bile „uinogovredeu-materijal, ki bi našel mirno  mesto pn katerem kompetentuem uradu, Savna da bodo te povzročile, da se potre' naprave izvršijo v najkrajšem času. i žal, vsi smo se motili. Poizvedbe s; v kaki uradni omari,  zgodilo se pa ni nič. Vidi se, kakor da se hoče Ladja-nom, ki so po 3krat ali 4krat na leto imeli svoje hiše, travnike, njive poj
■sf Dni i« v DiMlnai. w
zapustila ta svet, ne da bi doživela Še kdaj kako uro ljubezni s teboj."
„Povej mi vendar, Juta, kaka ne varnost ti preti
„Čemu naj ti to pripoveduje«, Čemu naj si kvarim srečo nekaterih Ne vprašuj   iue  ničesar, kajti ue ti povedala ničesar.  Raje bom za I . vprašala kakega prijatelja."
„Ali ti nisem jaz več, ko vsi pr; jatelji skupaj ? Ali nisem jaz edini, od katerega smeš in moraš zahtevati ne le ljubezni  nego tudi vdanosti in bran v vseh slučajih življenja?"
„Ne, moj lepi gospod,"je smeje se med solzami odgovorila Juta. „Ti nisi moj prijatelj. Samo resni, strogi ljudje, ki ne znajo poljubovati, so prijatelji Jaz potrebujem prijatelja, ki mi bo dal resnih in strogih svetov — ti pa si moj ljubeč, kateremu sem iz ljube darovala vse, kar je mogoče darovati.*
»Torej nisem dosti izkušcu iu ssO der, da bi ti mogel kaj svetovati?"
„Tega nisem hotela reči, saj sem te pravzaprav poklicala sem, da te prosim sveta."
»Torej vendar ! Prej pa si govorila drugače?"
„Ker nisem hotela, da bi resne skrbi motile mojo ljubezensko srečo/
Objela in poljubila sta se vnovič iz vnovič se topila ljubezenske sreče.
1. Priloga ..Slovenskemu Narodu" št. 250, dne 31 oktobra 1905.
noma poplavljene, Se nekaj časa prepustiti v zabavo novih, morebiti še nekaj hujših povodenj.
2.
V uradno področje istega c. kr. železniškega ravuateljstva v Beljaku spada tudi zapora na državni cesti puuaj-Trst, katera se zapira od kolodvora južne železnice s kolesom in jico in katera zapira ne samo za vozove določeni del, ampak tudi ob cesti napravljeno 1 in pol metra široko pešpot. Ta zapora je vzbudila že prvi trenotek, ko se je napravila, veliko nevoljo pri vsem prebivalstvu bivajoČem na severni strani Celja iu savinjske železnice, to je iz krajev Vitanja, Konjic, Vojnika, LjubeČne, Dramelj itd, kateri imajo promet z vozovi ali osobni proti Celju, zlasti na kolodvor južne železnice v Celju, proti Laškemu itd.
Naprava zapore je vzbudila toliko večjo nevoljo, ko je ta naravnost z izgledno rafiuiranostjo prirejena mučilnica. — Nekoliko Časa pred odhodom kolodvora južne Železnice v| Celju, oziroma pred prihodom vlaka iz Sa-viuske doline se oglasi v km O 5/6 savinjske železnice zvonec kot svarilo. Pešci, ki se v tem trenotkn približajo savinski železnici ter vozniki, ki so se pripeljali blizu, Čujejo svarilni glas zvonca ter pohite kar najbolje, da hitro prekoračijo, oziroma prevozijo nevarno mesto železnice, predno padeta drogova zapora. Pešci so seveda bolj nagli in bolj spretni, ter pridejo laglje in brže čez nevarno mesto, ali pa lazijo, ako so drogovi že zaprli cesto in pešpot še vedno pod drogovi ter gredo skozi zaprto mesto do zadnjega trenotka, ko pride vlak. Seveda pazijo na vlak, tako da se jim nikoli po vlaku še ni zgodila nikaka nesreča. Ravnotako hite vozniki, ki so prišli blizu železnice, z najmogočnejšo naglostjo priti še čez železnico. Kočije, ki lahko vozijo naglo, uidejo še v velikem številu pred za-pretjem zapire čez železnico. Slabše se godi navadno težkim vozovom, ki imajo naloženo po 30, 40, 50 in 60 stotov moke, opeke sena, lesa, premoga itd. Ti prihite v dolgi vrsti ter skušajo še uiti zapretju. Mnogim se posreči, mnrgim pa tudi ne. Ti morajo čakati, kar jim seveda ne napravi nobenega veselja, posebno če lije dež, če je burja, če sneži, tako, da so vozniki in vprežena živina do kože premočeni ter iaiajo veselje v premočeni obleki čakati, da odide vlak mimo in se odpreta drogova, navadno po dobre četrt ure ter p tem hoditi v mokri obleki po več ur tudi pol dneva ali noči, ko nimajo obleke seboj, da bi se mogli pri kaki bližnji hiši ali gostilni preobleči ter vzeti kak ogrevajoči kozarec vina ali čaja. V največjo nevarnost, da se pošteno prehlade, da dobe kašelj, revma-rzem ali celo kako vnetje pljuč. Vozniki pa, ki so še predaleč proč od železnice, ki trdo čujejo, ali katere gluši škripanje težko obloženih vozov, ali katerih cela pazljivost je obrnjena na to, da drže distanco glede preidočih vozov, ki pazijo na srečajoče vozove in pešce, da se jim pravočasno izognejo, presliŠijo lahko popolnoma ne ravno preglasen glas svarečega zvonca ter vozijo mirno naprej čez železnico, nakar padejo drogovi ter pograbijo živino ali vozove. Karavno, da skuša nato dotični voznik rešiti sebe in tovorni voz iz zapire, udari po živini, da potegne voz izpod drogov, kajti dobro vedo, da jih dru gače prevrže in razdrobi lokomotiva, kajti ravno na mestu te zapire dela železnica močen ovinek, tako da more strojevodja situvacijo prevideti šele v najzadnjem trenotku, tako da je absolutno nemogoče vlak pravočasno ustaviti.
Dovolimo si celo vrsto specijalnih, od prič potrjenih slučajev navesti, v katerih je zapora vozove zagrabila, in ko so potem vozniki nagnali Živino, da je *ta z vso močjo potegnila voz in utrgala iz zapire, pri kateri priliki se je dotični drog prelomil čez sredo. Letos meseca avgusta sta zopet obtičala d?a voza med drogi, pa tudi sedaj Be je posrečilo voznikom vozova rešiti na isti način. Dne 8. oktobra 1904 je vozil čez železnico poštni voz vitanjaki, ki je imel na sebi dva potnika. Droga sta udarila ravno za hrbtom potnikov, pa tudi sedaj je poštni voznik sebe in potnika rešil s tem, da je konja pognal ter povzročil, da se je prelomil drog Proti Celju.
To so le nekateri slučaji, za ka-toe je seznala javnost slučajno. Ko-i&o enakih slučajev pa se je dogodilo * vsem, pa ne more vedeti nihče ; kajti oikdo ne bo pričakoval, da bi postavile občine ali kak pojedinec na križpotu takega zanesljivega Človeka, ki bi morebiti vodil zanesljiv zapis o takih ne-?arnih dogodljajih. Da taki polomi drogov in naprave novih stanejo precej Veliko denarja ter da mora te stroške Poravnati vedno le železnična uprava, *ajti gotovo je, da ni bil nobeden voz-^k tako nespameten, da bi on k strahu, katerega je moral prestati, še hotel pognati škodo.
C. kr. državno ravnateljstvo v dijaki kakor c. kr. državno ministr-
stvo sta pa menda sklenila, vsako na- j tančno preiskovanje ter odpravo tega nedostatka odkloniti, kajti tudi odgovor j na pritožbe ljudstva in občin se tako i nevljudno glasi, da se vidi, da manjka j vsake dobre volje. Tako trdi c. kr. ministrstvo v sejnem poročilu tega deželnega zbora od 31. jauuarja 1905, da navedeni slučaji v interpelaciji nevarnosti, katere povzročuje železnica vozovom gredočim čez železnico, kažejo le, da se vozovi pri zapori nič ne ozirajo na svarilni zvonec.  Ko bi se oziralo na opreznost, ki jo zahteva prehod cest v niveau Čez železnico, bi bili taki slučaji izključeni, kajti glasom veljavnih predpisom bi ne smeli vozniki potem,  ko  je zazvonil zvonec voziti več Čez železnico,  medtem, ko vozniki, ki so ob  času  zvonenja pri zapori imajo še vedno  dovolj Časa, da pridejo čez zaporo. Sicer se pa  morajo natanko izpolnovati predpisi o zapiranju in odpiranju.
Da se pa pri zamudah vlakov, vozečih proti Celju, zabrani prerano zapiranje zapore, se je na predlog c. kr drž. železniškega ravnateljstva t Beljaku napravila telefonična zveza od skladišča v PetrovČah s Celjem s čuvajem, ki opravlja zapiranje in odpiranje na kolodvoru s kolodvora celjskega, zato, da se ta pravočasno obvesti od odhoda vlaka iz Petrovč ter da je potem v stanu zaooro zapreti šele takrat, Če je zapora vsled obstoječih predpisov zapreti neobhodno potrebno.
Iz predstoječega razvidimo torej, da kaže ta odgovor malo naklonjenosti v pritožbe ter da se ta slabovoljen odgovor ozira na zlovoljno poročilo c. kr. drž. železniškega ravnateljstva v Beljaku.
Osorna odklonitev pa ni opravičena in praktična izprememba ne bi napravila nikakih stroškov. Potrebno ne bi bilo posebne ute napraviti za Čuvaja na križanju; ročna zapora, katera bi pa služila le v zaporo vozov na cesti, ne pa tudi za zapiranje pešcev na peš potu, kajti taka zapira za pešce je popolnoma nepotrebna, kajti povsod na prehodih te železnice zadostuje samo napis: Achtung auf den Zug — Pozor na vlak, da opozori vozove in pešce, da pazijo na prihod vlaka ter na tem mestu v Gaberju se dozdaj še ni pripetila nobena nesreča s kakim Človekom in edino nekega grizljivega psa, ki je napadel vsak voz in hotel zadržati tudi vlak, je hlapon povozil in zmečkal.
Nova zaporna drogova pa bi se dala tudi napraviti iz sedanjih drogov, posebne zapore ne bi bilo treba in tudi posebnega uslužbenca ne. Zadostovalo bi namreč, da se sedanjemu zapiraču zapore zaukaže po sprejemu vesti o odhodu vlaka iz Petrovč ali malo pred odhodom vlaka iz kolodvora napraviti izprehod iz kolodvora na križišče, za kar rabi 3—4 minute, ravno toliko nazaj, da zapre zaporo in po odhodu vlaka zopet odpre zaporo.
Pri taki praktični uravnavi bi torej lahko čuvaj, če se rabi 5 minut za pot tja, 5 nazaj, 5 za prevoz vlaka in b minut za odpiranje in 5 minut zopet nazaj na kolodvor, bo rabil 25 minut in za 2 vlaka sem in 2 naprej, torej 4 vlake 100 minut, to je l1/. ure in 10 minut. Sitno in nerodno spuščanje s kolesom in žico iz kolodvora sem bi pa seveda Čisto odpadlo.
Da se tem večnim pritožbam o tej neznosnosti stori konec, stavimo na Nj. eksc. zastopnika c. kr. vlade vprašanje:
1. Ali je visoko c. kr. železniško ministrstvo voljno, spraviti c. kr. drž. ravnateljstvo v Beljaku, da pride do spoznanja, da c. kr. železniško miai-strstvo svojih strogih ukazov na ta kojšnje poizvedbe obstoječih nedostat-kov ne izdaja v to svrho, da c. kr. državno železniško ravnateljstvo v Beljaku te ukaze kratkomalo kot „neuga-jajočeu vrže v papirni koš ali jih pa blagovoli hraniti v kakem drugem pre dalčku, kjer se tudi akti hranijo, kateri niso „ugodniu dotlej, da se zopet ne vpraša, kaj je s temi akti.
2. Je-li torej c. kr. državno železniško ministrstvo tudi voljno al* sploh ima toliko moči, da primora c. kr. državno železniško ravnateljstvo v Beljaku in zaukaže, da se naprava mostu v klančini na Lavi nemudoma izvrši, zlasti ker so stroški za to pre-računjeni le na revno vsotico po 2000 kron?
3. Je-li c. kr. železniško ministrstvo tudi voljno zaukazati potrebne poizvedbe po izvedenih in vestnih zve-dencih ter po dotičnih kompetentnih c. kr. upravnih uradih glede odprave nedostatkov v Gaberju pri Celju ter potem zaukazati, da se ta praktična prenaredba, ki ne tvori nobenih stroškov na pameten način in nemudoma izvrši?
V Gradcu, 23. oktobra 1905.
Dr. Ivan Dečko. dr. Ploj, dr. Hra-šovec, dr. Jurtela, Vošnjak, RoS, Roskar, KoOevar.
C. kr. bajoneti v službi ljubljanskega škofa.
Odkar je dobil škofovsko palico v ljubljanski škofiji v roke dr. Anton Bo-naventura Jeglič, godi se duhovnikom, ki se strogo ne pokoravajo njegovim političnim ciljem, kot pravim pregnancem. Škof jih v svoji brezmejni strasti preganja, jih trpinči kolikor ima moči, le da hi jim ogrenil življenje, ali da bi jih „spreobrnil-4 in napravil iz njih vnete bojevnike za rimski klerikalizem.
Duhovnikov, ki bi jih škof pre ganjal zaradi tega, ker nočejo izsiljevati iz ljudstva denar za njegove zavode, ker mu ne preskrbijujejo daritev med živimi v isti namen, ker ne agtti-rajo pri volitvah za klerikalne kandi date, ker ne zlorabljajo prižnice in spovednice za politične namene, takih duhovnikov je dandanes na Kranjskem malo Škof ima prav malokdaj priliko pokazati svojo moč nad nepokorneži, zato pa toliko nasilnejše postopa proti malemu številu, ki se od leta do leta krči.
V Sori pri Medvodah je bil ka-nonično inštaliran župnik g. Berce, ki živi s svo,imi farani v najlepši slogi in ▼ najlepšem miru. On nje ljubi in oni njega. Iskrena medsebojna ljubezen vlada med njimi in njegovi farani so dodobra prepričani, da ne dobe boljšega dušnega pastirja od svojega sedanjega ; zato si ga skušajo Čimdalje ohraniti.
Vse to je vedel in ve škof Jeglič. On, ki naj bi kot vrhovni pastir skrbel, da se ljubezen v njegovi škofiji goji in spoštovanje do pra ih duhovnikov neguje, pa sovraži župnika Berceta vsled tega njegovega postopanja. Da se župnik Berce ne vmešava v nobene politične zadeve, da ne nosi težkega davka za njegove zavode iu druge klerikalne namene, to pa je njegovo sovraštvo do župuika le še povečalo, zato ga je skušal odstraniti iz Sore in od njegovih faranov.
Ze lani je hotel izvršiti ta svoj sklep s tem, da mu je protipostavno odvzel sorsko faro. Škof je župnika Berceta sam popolnoma zakonito inštaliral na sorsko faro. Lani pa je iztaknil, da se sme sorska fara podeliti samo župniku, ki je rojen v Ljubljani ali pa v Kranju. Bercetov prednik v Sori, župnik Hiersche, je rodom Čeh, a živa duša se ni zmenila za to, da ni rodom ne iz Ljubljane ne iz Kranja. Škof je čisto gotovo vedel, kaj določa ustanovno pismo. Inštaliral je pa vendar Berceta z zavratnim namenom, da bi ga imel popolnoma v rokah. Ko je lani hotel župnika Berceta odstraniti, ni našel podpore pri baronu Heinu. Ta se je postavil na stališče, da je inštalacija cerkveno upraven Čin in da ga ni treba premeniti, ker itak nobene pritožbe ni.
Vsled energičnega nastopa sorskih faranov, ki so šli do deželnega pred sednika Heina, se je moral škof ukloniti in z odvzetjem sorske fare župniku Bercetu ni bilo nič.
Kdor pozna jezno in strastno nrav našega Škofa ter njegovo trmoglavost in svojeglavno8t, bo vedel, da je škof vsled te svoje prisiljene ufclonitve bridko prisegel, izvršiti svoj prvotni namen, kadar ae mu ponudi prva ugodna pri-I lika za to.
Pri politični upravi na Kranjskem so se zgodile zadnji čas važne spremembe, ki jih je hotel škof Jeglič izrabiti v dosego svojih strastnih nakan proti župniku Bercetu. Škof je prve trenotke, kar se mudi deželni predseduik Schvvarz v Ljubljani, porabil, da ga pridobi za svoje namene. G. Sch\varz je prišel kot koncesija klerikalcem na Kranjsko. Škofov posebni zaupnik preŠki župnik Brence pripoveduje že 14 dni: „Novi prezident so čisto naš!*4 „Novi prezident bojo liberalcem že posvetili !" „Novi prezident so škofu obljubili, da bodo vse storili, kar bodo škof hoteli!'* Kakor kaže dogodek v Sori, je prezident Schvvarz res postal orodje ljubljanskega škofa. Lepše se g. Schvvarz ni mogel vpeljati, kakor da je državno oblast postavil v službo ljubljanskega škofa in poslal svoje žandarje zabost poštenega slovenskega moža.
Sorski klerikalci z medvodskim županom očetom Smovcem na čelu, ki so vsak čas obrekovali župnika Berceta pri škofu, so zvedeli, da se jim izpolni že davno gojena želja, da bo župnik Berce odstranjen. V sredo ali Četrtek preteklega tedna je klerikalni falirani krojač Kokalj, ki je znan kot hud nasprotnik župnikov, pravil okrog, da ima župnik še 4 dni svojega bivanja v Sori in župan Sinove je nekaterim ženskam na katere je zelo navezan, v soboto zvečer pravil, da bodo dragi dan že nekaj posebnega zvedele.
V nedeljo popoldne se je po lita nijah obrnil kaplan Brajc, stoječ pred altarjem, nazaj in rekel : V naši Župniji nastanejo v dušnem pastirstvu velike spremembe, a ne dajte se od ljudstva zapeljati I Ker ljudje niso razumeli teh besedi, šla sta po Htanijah dva moža vprašat Brajca, kaj je mislil z dotičnimi besedami; on jima ni pa ni hotel ničesar povedati, ampak le dejal, da kar ravna,   ravna   samo   po škofovih
navodilih. Ker se iz kaplana ni dalo več spraviti, šla sta moža k župniku, ki jima je pojasnil, da je dobil popoldne pismo od knezoškofijskega ordinarijata, ki ga obvešča, da je premeščen v Boštanj, kjer ga čaka izpraznjena fara; drugi dan t. j. v ponedeljek pa pride v Soro kanonik Sušnik, in bo njemu odvzel faro in jo izročil kaplanu v Sori, Brajcu. Iz pisma je bilo razvidno, da Čim preje gre župnik Berce iz Sore, toliko boljše.
Ta novica je šla bliskoma po fari in je obudila največjo razburjenost med vsemi farani, ki Čutijo gorko ljubezen in vdanost do svojega dobrega dušnega pastirja. Župnika nam hočejo s silo vzeti, tega ne pustimo! je šlo od ust do ust in razburjenost Je naraščala. O tej razburjenosti med ljudstvom je zvedela tudi žandarmerija in v nedeljo zvečer sta se podala medvodski Btražmester J. Mak in župan Smovc v Ljubljano — po orožnike za drugi dan 1
Včeraj zjutraj okoli pol osme ure je  bilo pred sorskim župn ščem vse polno ljudstva.   Bili so možje in žene, fantje in dekleta, vsi iskreni ljubitelji svojega pastirja župnika Berceta. Bilo je kakih 400 do 500 ljudi.  Ob pol 8. uri je šel kaplan Brajc, ki se mu je svetil obraz zadovoljstva, s klerikalcema Staretoni   s   Senice   in  Kopačem iz Sore naproti kanoniku Sušniku,  ko se je isti čas pripeljal iz  Ljubljane z vozom. Ko so ljudje zagledali Brajca, je nastal vrišč in začeli so vpiti: „Proč z Brajcem,   mi   ga   ne maramo,   proč s špijonom!u   Ker   se  Brajc   ni takoj umaknil, začeli so ga ljudje kepati in le treznosti nekaterih mož se je zahvaliti, da ženske niso Brajca razpraskale. Brajc je zbežal po  cesti, odkoder je prišel.  Kmalu na to  se je prikazala kočija. Pred kočijo so korakali kaplan Brajc in njegova dva adjutanta. Ko je kočija, v kateri je sedel kanonik Sušnik, prišla na lice  mesta, je ljudstvo mirno in spodobno pristopilo k vozu in restavrater Kolenec je stopil k vozu ter dejal:  „Dobro jutro, gospod kanonik!" Osorno je odgovoril kanonik : „Ga  ne  sprejmem!41   Ta osornost je   ljudi   razburila.   Nastal  je vrišč. Ljudje so konje obrnili, potisnili voz in kočija je s kanonikom Sušnikom vred bežala iz vasi. Brajc je po prisil nem  odhodu   kanonika  Sušnika ostal tam, odkoder je bil prišel.  A slabo se mu je  godilo,  dokler ni   bilo Sušnika nazaj.     Najrazličnejše psovke ao letele nanj,  vmes so pa de zevala nanj gnila jajca in sne žene kepe iz rok žena in deklet. Tudi norčevali  so se iz njega in neki mož mu je ponudil svojega konja, da ga zastonj  pelje   14 dni daleč, da ga nihče ne bo nikoli več  videl, pa naj njemu (ponudniku)  konj  koj pogine. Sušnik se je nato peljal dober četrt ure nazaj do prve vasi Rakovnika, kjer je  izstopil v gostilni   pri  Pavlinu in spravil tam konje, potem pa peš ubral pot nazaj v Soro.   Ko  so   ga v vasi zagledali  ljudje,  so  mu Šli nekoliko nasproti   in  zadoneli  so  burni klici: „ProČ z Brajcem, proč 8 škofom, proč s hinavci, abcug Schvvarz !u
Suršnik se je, dasi ves prepaden, zagozdil med ljudstvo, da bi s silo si napravil pot. Ljudstvo ga je obkolilo in mu zabranilo vsak daljni pot. In letele so zopet ostre psovke na Brajca in na škofa. Sušnik je izprevidel, da ničesar ne opravi. Izmotal se je iz gnječe in poparjen odšel; ljudje pa so ostali.
Cez kake Četrt ure se je nekdo pripeljal z vozom in naznanil, da se bliža okrajni glavar Cron s 13 žandarji. Ljudstvo se je zdaj zgrnilo pred Šolo, kjer začasno prebiva Župnik Berce, ker se Župaišče popravlja. Nastala je tihota, nihče se ni ganil. Ali vsem se je čital na obrazu odločni sklep, da ne puste svojemu župniku ničesar storiti. Z žandarji je prišel tudi kanonik Sušnik.
Ljudje so bili šolska vrata zaprli in zaklenili ter spravili Ključ, češ, da ne puste nikogar noter. Žandarmerija je zahtevala, naj se vrata odpro. A ljudje so odgovarjali: Župnišče je naše, mi ljubimo našega vrlega župnika, hinavski Brajc naj gre, župnik naj pa ostane! Ker je žandarmerija vedno znova zahtevala, naj se odpro vrata iu rinila proč ljudi, hoteč se pririti do vrat, vprašali so ljudje, zakaj se jim vs ljuje hinavski Brajc, priljubljenega župnika se jim pa hoče s silo odgnati. Okrajni glavar je odvrnil, da je dobil od Škofijstva in od vlade naroČilo, naj to izvede, Sušnik pa ni odgovoril nič. Med tem parlamentiranjem je razburjenost seveda močno narasla in ogorčeno so ljudje vpili: „Ali smo razbojniki, ali smo tatovi, da z žandarji hodite nad nas ? ■ Okrajni glavar Cron je potem žandarjem naročil, naj ljudstvo s silo razženo. Kakor svoj čas v Domžalah, tako se je postopalo zdaj tudi tukaj. Orožniki so z veliko surovostjo začeli pehati in suvati ljudi s kopiti svojih pušk in posrečilo se jim je, razgnati nekaj ljudi, a do vrat vendar niso prišli. Vrata so zastavile ženske in mladi fantje. Žandarji so pehajo in suvaje ter zmerjaje razgnali tudi te ter prišli do vrat, ki pa so bila zaklenjena. Sedaj so poslali
v papirnico Levkam po ključarja in ravnatelj jim ga je tudi takoj dal na razpolaganje. Cakaje na ključavničarja so ljudje vnovič obstopili šolo in ae postavili pred vrata. Ves srd se je obrnil proti kaplanu Brajcu. Ljudje so mu naštevali vse njegove pregrehe, zmerjaje ga z najhujšimi psovkami. Besede kakor : „Lump, baraba, žegnan kurbir, svinja, cigan!" so neprenehoma letele na kaplana Brajca. Tudi škofu so bile namenjene najbolj odbrane psovke. Ko bi bil škof navzočen, bi se bila gotovo zgodila velikanska nesreča.
Ko a* ljudje «*g«?da!i ključavničarja in njega t p--<- ijajočcg i t-g'asneg* župana S.novca, znovili so zopet buroi klic«, psovke so letele na razupitega Snoovc« in vse ljudstvo se je zagnalo proti šolskim vratom. Zdaj so vnovič stopili orointki  v akcijo, vnovič so začeli ljudi pehati in suvati in trgati proč tt«te, ki so držali kljuko šoisk h vrat. Ž tndarji eo tolkli okrog sebe, kar so mogli. Vpitje je bilo strašansko, vse je dvrgalo pesti, žentko so jok*le, skratka bil je strašen prizor.   Žandarji so s bajoneti razgnali ljudi in pri vratih sta ostala samo neka ženska in posestnik Janez Luetrek, po domače Starman. Ta dva sta držala kljuko in je nista hotela izpustiti. Starrrai je dejal: Simo povejte zakaj nam h .četa župnika vzeti pa koj spostim kl.u :o Zidaj so orožniki navali'* na ta~dva in jih zaceli vleči od vrat.   Šale po dolgem prizadevanja Me je orožnikom posrečilo Starmana odtrgati od vrat.  Štirje žandari i so kakor pobesneli planilina Starmana, dasi se jim ni Čisto nič ved ustavljal in ni rekel nobene besede; ti štirje žandarji so Starmana z brutalno silo vrgli ob tla in stražme-šter Mrak iz Medvod le na popolnoma   mirnega Starmana planil  kakor  tiger  in je na tleh ležečega moža zabodel z bajonetom.   A krvolo6nema Maka  še  to  ni zadostovalo. Potegnil je bajonet i s z a b o -denoa in se drugič z vso silo zagnal nanj in mu prebodel s t o g n o skozi n skoz. Ves krvavi bajonet >;e obesil nato Mak na rame, kakor bi se hotel ponašati s -vej-m junaškim činom. Iz Starmana  se je s oarkom vlila kri in nastalo jestrašno križanje.   Orožniki so planili n« dvakrat zabodenega Starmana in ga uklenili tako, da se ni mogel ganiti. Ko je neka ženska Starmana sezula škorenj, se je vlila kri. da je vse zatrepetalo in vnovič zakričalo na orožnike. Videč, da hočejo r roži ki ranjenca odgnati, so ljudje prosili, naj po$aka;o, Češ, da v trenotka preskrbe voz. Ali orožniki niso hoteli nič slišati.   Z vso surovostjo so dvignili Starmana in   ga   vlekli  na eni nogi bosega v hišo, ki je oddaljena kake 4 m i n ate. Starmanova hiša stoji ravno nasproti Šole, s žindarji ga niso spravili v to hišo, marveč ga nalašč odgnali v drugo. Vsa pot, koder je š--l Starman, je bila zaznamovana s ourkom krvi. Cron, Sušnik in Braja bd vse to sme hljaje gledati.   Tudi žeoako, ki je s Starmanom  vrel  držala kljuko, so žandarji ranili na roki.   Ko so Šandarji prignali Starmina v omenjeno hišo, se je ta Čvrsti, izredno močni raot onesvestil. Izgabil je toliko krvi, da je padel in bruha). Ali šele ko je bil kakor mrtev, so žandarji spoznali, kaj so storili in kaj jih čaka in podvizali bo se Starmana odkleniti.   Ko so  orožniki privlekli Siarmap.a v rečeno hišo, ga nis j djali na  posteljo,  ampak  ga  vrgli sredi sobe n« tla in mu potegnili hlače do p.*t3.   Na pol nag m hudo nkleujen je ležal Staimin v krv?, ki mu je curljala iz ran.   Za božjo voljo so prosili ljudje, naj orožniki nekoliko odpuste verige in naj Starmana rane optro, a orožnik je nastavil bajonet pred prosilo* in surovo zakričal: V imena postave zahtevam, da se spravite iz sobe, Če ne vas ukienem. Zraven Starmana je stal drug zabo-deoeo Ivan Bukovee, po domaČe Ko* Stov iz Sore. Tudi ta je bil tako silno z  verig&mi zvezan, da mu ni bilo moČ prestajati.   Prosil je ljudi, naj zanj prosijo žandarje, da mu nekoliko odpuste verige, a Žandar iih je na* hrulil kakor preJ9 zaradi Starmana.
Med tem so napregli Koštov vos, s katerim naj bi se peljal Starman v Loko k sodišču. KoŠtova sestra Miua je prosila orožnika, da bi se tudi njen uklenjeni in zabodeni brat smel peljati s tem vozom. A kaj je odgovoril orožnik ? Zavpil je nad njo, naj bo tiho, sicer jo zabode in nklene! Ker se je Koštova kljub tej grozni pretnji energično postavila, peljal se je njen brat z vozom v Škofjo Loko.
Ranjenca so pripeljali torej v Loko iu od tam ga je soduija poslala v Ljubljano v bolnico. Iz Loke se je smel Starman odpeljati na svoje stroške v ljubljansko bolnico, dočim so ranjenega Bukovca obdržali v zaporu.
To je žalostna usoda dveh povsem nedolžnih ljudi. Cnje se, da je še več zabodenih, a gotovo to ni. Pozabiti pa ne 8IU01U0 pri tem obnašanja BrajČevega in kanonika Sušnika, ko sta videla prelivanje nedolžne krvi. Niti prvi niti dragi se ni kazal kaj ganjenega. Gledala sta nedolžno ranjeno žrtev z vso hladnokrvnostjo in z največjim dopa dajenjem. Ljudje so jima pa klicali: To so Kristusovi namestniki! Svinje! Barabe ! To so hudičevi namestniki! Tudi o škofu, o katoliški cerkvi in o veri so ljudje izražali svoje mnenje.
Omenjeno bodi še, da so orožniki slučajno ali namenoma, tega ne vemo, izgubili ključe do verig in da so jih morali iskati po cesti, predno so mogli razkleniti v Loko prignana ranjenca. Tako se je lepo podaljšalo trpljenje teh ljudi.
Med tem je ključavničar odprl Šolska vrata in v šolo so Šli Cron, Sušnik, ki se je obnašal nesramno, kakor kak srednjeveški inkvizitor. Sušnik se je zadri na župnika Berceta, Češ, „včeraj ste dobili dekret, daues boste vse izročili". Župnik Berce je mirno oddal župnijo in Sušnik jo je izročil kaplanu Brajcu v upravo.
Pred hišo zbrano ljudstvo je jo kalo in preklinjalo. Na Škofa, na katoliško cerkev, na prezidenta Schwarza, na kaplana Brajca so letele besede in psovke, ki jih ne moremo zapisati. Žandarji so z nastavljenimi bajoneti stali pred hišo in odganjali ljudi, a niso mogli nikogar pregnati. Ko so Cron, Sušnik in Brajc prišli iz Šole, je nastal nov vrišč. Cron je šel med ljudi in jim svetoval, naj se pritožijo, če se jim godi kaka kriviea. Seveda se nihče ni zmenil zanj. Ves srd se je obrnil proti Brajcu. Zopet so letele psovke: rLnmp, baraba, cigan, svinja!" potem »Zdaj je bila inštalirenga prešiča kurbirja smo dobili za dušnega pa stirja!" in usule so se tudi vnovič psovke na škofa Jegliča. Brajc jo je z župniškimi knjigami pod pazduho od kuril v kaplanijo. Ljudstvo je žvižgalo tako, da je šlo skozi ušesa. Ves čas so ljudje klicali: „Pojdimo v Ricmanje, pojdimo k drugi veri!" Tudi po odhodu žandarjev je ljudstvo ostalo pred šolo. Burno je demonstriralo proti škofu, proti prezidentu Schwarzu, proti Brajcu in proti žandarjem ter za župnika Berceta, ki se pa ni prikazal iz hiše. Šele ko se je stemnilo, so se ljudje razšli s trdnim sklepom, da rajši cerkev podero, da rajši prestopijo k drugi veri, kakor da bi prenašali kri vice ljubljanskega škofa. Že včeraj so ljudje zaklenili cerkev in niso pustili nič zvoniti in prisegli, da se bodo neusmiljeno maščevali zato, kar se jim je zgodilo.
Omejujemo se za danes na to stvarno poročilo. Poslali smo bili posebnega poročevalca na lice mesta, ki je vse to natančno poizvedel in dognal. Stvar ima še drugo lice. Tu se vidi, da je deželni predsednik Schwarz postavil državno oblast v službo ljubljanskega Škofa. O tem se bo govorilo ne samo v našem listu, ampak tudi na drugem mestu. Gospod Schwarz se ni mogel lepše upeljati na Kranjskem, kakor da je domžalskega junaka Crona z žandarji poslal nad pošteno in mirno ljudstvo, ki ni storilo drugega, kakor da je branilo pravično stvar svojega župnika proti nasilnosti in krivičnosti Škofa Jegliča.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 31. oktobra.
—   ..Žalostne prikazni".
Knefika afera je končana — pred sodiščem in so bili vsi obtoženci, izviemši štiri jezične Ženske, obsojeni. Dr. Šusteršič in dr. Schvveitzer tedaj nista dosegla prav nikakega »zagovorniškega« uspeha, vkljab temu, da sta nastopala zlasti prve dni, kakor zmagovalca na eeli črti. Obtožence sta naučila, da so vse tajili in se delali nedolžne, pripeljala nekaj razbremenilnih prič in napadala na nedopustne načine obremenilne priče in posebno župana Dragotina č e B n i k a. Toda pravica in resnica je zmagala in razprava se vzpričo tolikih prič in njihovih natančnih izpovedb ni mogla končati drugače, nego — z obsodbo obtožencev, ki so vsi brez izjeme dobili dokaj milostne kazni. Ssdaj je pa ogenj v strehi! In tista dva zagovornika, ki v sodni dvorani vkljub svoji imuniteti vkl;ob svoji zago-vornifiki nespodobnosti, vkljub svojim napadom na priče, — o katerih nista vedela pravzaprav drugega navesti, nego da so liberaloi — nista dosegla prav nikakega uspeha, ta dva zagovornika sta se poprijela zadnjega sredstva in začela ata po razpravi sumničiti nesamopriče, marveč na-
ravnost oelo sodnijo, ves aenat, predsednika in v o -tante! Tu ata ae dr. Šusteršič in dr. Sohweitter pokazala v svoji pravi luči! Stara je sieer resnica, da dr. Susteršič ž» od nekdaj ne dela drugega, nego da slovenske sodnike zahrbtno napada in denunoira. D*. Sohweitzer je pač preveliko revle, da bi mogel komu kaj škodovati, in ae omejuje edino le na izvrševanje ukazov klerikalnega Parteipapsta. Ali da bodeta ta dva »zagovornika«, te kla-verni poatavi in tako nerodni prikazni v zagovorničkem poslu, po končani za obtožence — kakor je moral vsakdo izprevideti — neugodni razpravi napadla vso sodnijo, napadla g. 6odnike, ki so z naravnost občudovanja vredno objtktivnostjo in obzirnostjo postopali v tej pravdi, tega nismo pričakovali, da-si emo glede dr. Susteršiča in njegovega političnega »ĐuoksenBpannerja« dr. Sobvvđitzerja na vse navajeni in pripravljeni. Sramota za ta dva slovenska odvetnika, sramota za dr Šjster-šiča posebej, ki menda misli, da bode s svojim terorizmom in svojimi podlimi članki v »Slovencu« slovenske sodnike spravil ob dobro ime! S.'daj je pač obžalovati, da ga gospod predsednik takoj prvi dan razprave ko je začel s svojim prašičjim gla-som napadati g. župana česnika, ki je on prvi prinesel pol itiko vrazpravoin sodno dvorano, ni spodil s kaplanom M* gaj no, ki mu je izdatno po-xi a ga 1 pri zagovarjanju, skupaj is sodne dvorane. Tako postopanje bi bilo edino primerno in vredno ta kega zagovornik«, kakor je sedaja naš vsega zaničevanja vredni dr. Susteršič.
— Kaplan Magajna je, kakor smo Že poudarjali, igral pri za slišavanju razbremenilnih prič glede knežaških racbjjmsov veliko vlogo. Prepariral je priče med razpravo, predno so prišlo na vrsto, da smo potem slišali taka pod prisego oddana iipovedanja, da je moralo biti člo veka strah, ko je čul. kake laži se vrše pred sodiščem. Opozarjamo le na izpovedbi dveh deklic, ki sta pri čali za obtoženko Jožefo Save! Kot r:-potulja, ki se jo spusti veliki teden, da didra, tako se je glasila njuna ispovedba! Ia priči Jožef Slavo in France Sajn, ki naj bi pomagala vreči zadnjo bombo zagovornikov na župana Česnika, sta dodobra pokazali, kaj zmore prepariranje od strani kakega kaplana. Jožef Slavo je sta? človek in je tri dni čakal v L ub Ijani, pa še ni vedel ničesar povedati, ko se ga je vrglo v Škripce. France Šajn pa je kot »Marijin sin« opisal to, o čemer je bil vprašan, v eni sapi na štiri različne načine. Čudno ni torej, da je dišalo po sodni dvorani o krivi prisegi! Koliko je kaplan Magajna sokriv tega krivega pričevanja, s? zdaj še ne d? kontrolirati. Konš tat ir a ti pa moramo, da je kaplan Magajna, ki je tri dni, ko so se zasliševale priče, vztrajno čepel v raspravni dvorani, četrti dan izginil. Ko ni imel nič več opraviti! Ko se je razglasila sodba nad 14 obtožene', so se čuli pomenki med poslušalci, d a bi vso kasen vseh obsojencev moral pravzaprav vzeti nase kaplan Magajna, če bi imel količkaj časti in vesti v sebi. Da kaplan tega ne stori, je umevno iz tega, da je že mnog kranjski duhovnik potegnil svoje ovčice v nesrečo in pogin, ločino se njemu ni nič zalega zgodilo!
— Poslopje II. drž. gimnazije« Po Ljubljani se kol portira govorica, ki živo kaže, da je naša državna uprava veliko slabša, kakor je ruska. Že dve leti je tega, kar je bila postavljena v državni proračun velika svota — menda 200.000 kron — za zgradbo poslopja za II. drž. gimnazijo v Ljubljani. Mestna občina je šla državi pri tej stvari z občudovanja vredno požrtvovalnostjo na roko. Dalo se je na razpolaganje lepo stavbišče. Država je hotela pri tem stavbišču napraviti umazano kupčijo. S pretvezo, da je stavbišče preveliko, je hotela država od prodati dve parceli in profit spraviti v svoj žep. To se je sicer preprečilo ali
stavba se je s tem zavlekla gotovo za pol leta. Sedaj se govori, da je stavba zopet odgođena kdo ve za koliko Časa. Pripoveduje se, da se je ministrstvo predrznilo za zgradbo gimnazijskega poslopja v Ljubljani dovoljenih 200.000 kron porabiti za druge namene. S tem je stavba zopet padla v vodo in se poslopje ne bo gradilo, dokler v posameznih letnih obrokih ne bo nabran potrebni denar. — To je nekaj nečuvenega. Sedaj je Ii. drž. gimnazija nastanjena v hiši, ki je bila zidana za privatne namene. V tej hiši je prostora za kakih Šest strank, in v tej hiši je šola ki jo obiskuje nad 400 dijakov. Groza je, kaj dijaki trpe na zdravju. Pouk se vrši v malih sobah v prejšnjih kuhinjah in shrambah. Ventilacije ni nikake in smrad poleti in ob deževnih dnevih je neznosen. Tudi razsvetljave ni nikake. Za celo šolo so na razpolaganje tri petrolejske svetilke ki se rabijo v tistih sobah, kjer so neizogibno potrebne. Iu pri tacih razmerah se upa ministrstvo za zgradbo novega poslopja določeni denar porabiti za druge namene !
— Značilen molk. O senca-oijonalnih dogodkih v Sori pri Medvodah ni »Slovenec« včeraj nobene vrstice priobčil. Kaj takega, kakor včeraj v Sori, se na Kranjskem sploh če ni zgodilo, a »Slovenec« molči. Totsehweigen je tudi parola pri »Laib. Ztg.« O pijanosti pri otvoritvi hotela »Uuion« pišeta oba lista na dolgo in na široko — toda za dogodke v Sori nimata besede. Omenjamo to kot značilno ilustrcejo za raimerje med dež. predsedničtvom in med škcfi o.
— Iz psihiatričnega oddelka bolnice v Kandiji. Neki čuden bolnik se nahaja v tej bolnici. Že dlje Časa opazujejo ljudje na njem, da si domišljuje, da je veleposestnik, grašČak, ki ima veliko tisoč oral zemlje. Okolo hodeč toži in toži, da ni delavcev, da ne more preskrbeti prebivalstva kranjskih mest z živili. Poseduje ta bolnik le kakih 10 oralov zemlje, pač pa poslopje nekdanjega malega veleposestnika. — Poleti je potoval. Domišljuje si, da je vsak njegov sopotnik vsaj član avstrijske gosposke zbornice. Ko so bile 17. do 19. septembra t. 1. v Novem mestu občinske volitve, je bil ta bolnik hudo tepen. Ljudje niso vedeli, da je bolan in so ga natepli, ker se je umešaval v njihove volitve in hotel zapovedovati, kaki možje se naj izvolijo. Najbrže ga je pri tem udaril kdo prehudo po glavi, ker zdaj hodi pri znancih okolo in kaže vizitnico novega kranjskega deželnega predsednika dr. Sctnvarza, trkajoč se na prsi in govoreč:  „Poglejte me, ljudje božji".
— Slišali smo tudi, da je te dni ta bolnik dokazoval v „Slovencu", da je odrešenik Kranjske, ali vsaj Dolenjske,
— Prehudo so ga stepli. Če bi le Slovenci ne imeli te grde navade, da tepo tudi po glavi, ko bi vendar vedeti mo rali, da se lahko možgani zmešajo!
— Občinske volitve v Starem trgu pri Poljanah. Nt je
menda občine na Kranjskem, kjer bi se bil tako ljut boj med klerikalno in liberalno stranko, kakor pri nas ob priliki občinskih volitev. Mesto bretonske ljubezni je vladalo pri nas itdajstvo. Niti materina kri ni mogla preprečiti nasprotstv * med bratoma, izmed katerih je eden padel v klerikalni tabor. Kar pa je najbolj značilno, je to, da so klerikalci uporab Ijali pri agitacijah denar. S hudičem niso mogli nič opraviti. Niše l|ui-stfo se je vendar otreslo klerikalnih spon, tako, da grožnja s hudičem pri našem ljudstvu nič ne izda. Naš du bovni pomočnik Jezeršek se je pač trudil, da bi očrtal naše može kot brezverce in malopridneže. Blatil je v umazanem »Domoljuba« našega gospoda Župana Petra Majerleta, češ, da je vedno v preiskavah, da ni nič storil za občino itd. M do pred vo litvijo pa je ponudil kaplanček roko gospodu županu, češ, naj bo vse po sabijeno in naj bi gospod župan volil s klerikaloi. Tcda gosp. Peter Majerle je hitro spoznal klerikalne spletke in hinavščino. Klerikaloi so hoteli ispremeniti boj navidezno v lokalnega med Trgom in Poljanami.
Gospod župan je klerikalee pošleno očtel, češ, da delajo krivično. Nato je posredoval, da se je sklenil kompromis med naprednjak!. — Shoda, ki se je v ta namen viČil, ao se udeležili vsi možje trgovci kakor tudi kmetje is Starega trga in okolice, samo brat gospoda župana, Marko Majerle in dosedaj znani naprednjak Ivan Ku-e sta vstopila v klerikalni tabor. — Kaplaučku baje ta kompro mis ni bil všeč; zakaj drugi đan je v Radenoah v šoli pretepal šolske otroke prav neusmiljeno kakor ni koli poprej. — Na dan volitve pa je naš dušni pastir opustil pouk v šoli v Starem trgu ter je čel agitirat v Predgrad. Na smrt bolnega starčka J. Strka je prisilil, da je šel volit s klerikalci Starček se je branil, češ, da bo škodovalo njegovemu zdravju, ako gre v t*ko mrzlem vremenu na volišče. Toda kaplan je sklenil roke ter prosil starčka, naj vendarle gre Ž njim. Nato so starca naložili na voz in ga pripeljali na volišče. Glasovanje skoro napol mrtvega starčka je provzročilo, da je prišlo v prvem razreda do žrebanja, dočim je zrna-(rala v II razreda napredna stranka. Žrebalo je enajst odbornikov. Srečko je potegnilo pet odbornikov, in sicer trije klerikalci in dva naprednjaka. Tako ima sedaj klerikalna stranka en glas več v odbora. S cer pa je upati, da se bo vršila volitev vnovič. Toda Bog ljubi pravico, lopovstvo pa včasih hipoma kaznuje. Ko je lansko leto naš kaplanČe ukrotil na-šemljence, je od samega veselja pil dolgo v noč, tako da se drugi dan ni upal stopiti pred božji oltar. Tudi letos se je pokazala pravičnost božja. Dne 23 oktobra ob osmih zvečer je naš dušni pastir Janez Hrvat dal v sveto olje onega starčka, ki ga je pred desetimi dnevi privedel na volišče. O o treh popolnoči je bil starček previden s svetimi zakramenti. Ob petih zjutraj pa je moral naš kaplanček iti pred sodišče v Č*nomelj, da iz pove, zakaj je dan pred volitvijo pretepava! šolarje ter nekatere izmed njih telesno poškodoval. — Sedaj pa vprašamo: kdo ima večjo veljavo v občini, gospod župan Peter Majerle ali Janez, kdo je v preiskavi, gospod župan ali kaplan Janez in slednjič, kdo je bolj pravičen, gospod župan ali naši popje. Preiskava kaplančka bo izprožila še marsikaj zanimivega, kar bo treba spraviti v javnost, da bodo naši cenjeni čitatelji prevideli, b kakšnimi sredstvi bo postopal škof Jeglič in njegovi agitatorji takrat, ko se naše ljudstvo ne bo več balo pekla in hudiča. Opazovalec.
— Deželni   šolski svet
kranjski je imenoval naduMteljem v Naklem učitelja Antona M a h k o t o v Cerkljah. I >. lia-t.vno so na svojih učnih mestih nastavljene sledeče učne moči: Doroteja Dereani na Svetem Vrhu, Ivan Blaganje v Hrvaškem Brodu, Irana Paterno-ster na dekliški doli v Tržiču in Ana Dragatin v Št. Lenartu. Premeščena je učiteljica Stanislava Mah kota iz Zaloga v Voklo in učitelj Anton Kos iz Voklega v Zililog. V stalni pokoj sta stopili učiteljici Olga Les kovic v Planini in Gabrijela Tsohurn v Ljubljani. Potrdilo se je imenovanje učiteljia na rudniški ljudski šoii v Iiriji Irana Ba j zelja telovadnim učiteljem na komunalni realki v Idriji. V Raiohenauu in Do leoji vaai pri Senožečah se ustanovita enorazredaiot, Sola v Zsgorju se razširi v petrasrednioo.
— Šolske vesti* Pomožna učiteljica gdč. Josipina Zaletel je nameščena za snplentinjo v Tuhinju. Učiteljski kandidat g. Fr. L e v s t e k pride za pomožnega učitelja v Dobrovo, kamor je nameščena tudi učiteljica gdč. Ka-rolina Hann za provizorično voditeljico Šole. Gdč. Marija R e Ž e k je nastavljena za pomožno učiteljico v Oepljah pn Kočevju. Za provizorično učiteljico v Starem logu pri Kočevju je imenovana gdč. Roza Ermacora.
— Slovensko gledališče.
Is pisarne »Dramatičnega društva se nam piče : V četrtek dne 2. novembra t. 1. se uprisorijo 3 novitete, namreč tragedija »Salome«, opera »Mara« in zgodovinska slika »Knez  Semberijski«. Tragedija
»Salome« je bila spisana v fran. eoskem jeziku 1. 1893 za slavno tra-gedinjo Ssro Bdrnbardovo po znani snovi sv. pisma, ki pripoveduje o smrti Janeza Krstnika Lora Douglai jo je pravni s dovoljenjem pisatelji Oskarja Wddeja na Angleščino. Ker je pa bil Wilđe 1. 1895. obsojen zaradi homoseksualnih nagnenj dveletno prisilno delo, se »Samotne« na Angleškem sploh ni smela igrati. Zaradi navedene obsodbe so se n* Angleškem črtale tudi vse dru. W Iđove igre z repertoirja vseh an. frlečkih gledališč. \Vilde je živel zadni« leta v veliki bedi v Parifu, kjer j« umrl leta 1900. Njegov grob je ne znan, ker so djali njegovo truplo v skupni grob za siromake. »S*lom « je najoriginalnejŠe in najznamenitejše lepo dramatsko delo zadojega desat letja. Drama se je igrala doslej m največjih odrih sveta ter je doseg a zlasti v Monakovem, Berolinu in m Dunaju izredne umetniške uspeha Nenavadna snov in nenavadna vz šena dikcija vzbujate v literarnih krogih največje občudovanje. Naslovno vlogo r'gra gospa Josipi KreisBOva Potočka, Jikanaan* (Jtneza Krstnika) g. rež ser A Dobrovolnv tetrarha g Draga-t i no v i Č, Hsrodiadiso tetrarhovo so-prooro, ga. Danilova, mladega Sirci g. Ve dr al. Iatoadansa je prest r-nela nove, krasne kostume in zelo lep orospekt, ki ga je naslikal g. L Wdldstein Drami »Salom?« sledi krasna enodejanska dramatična open »Mara«. Dajanje krvna osveta ^ vrši v sedanjosti nz Kavkatu. V operi nastooita naša vrla operni pevci gg Orželski in OuFednik ter dična primadona ga. Skalova. Operi ae je uprizorila prvič v Berolinu do« leta 1893 z sijajnim uspehom. Pred-stavo završi enodejanska sgodovinaki slika »Knez Semberijski«, ki žrtvuje svoje imetie, svoj . ajdražji zaklal, da rtš 303 srbske robe is turške sužnost1. Knez Semberijski je po oceni Tolstoia najboljša jugoslovanska drama. Kneza predstavlja reži er g. Dobrovolnv, njegovo mater .a ga. Danilova.
— Društveno predavanje Splošnega slov. ženskega
druitva" se je vršilo včeraj ob mnogoštevilni udeležbi članic. Prs d*vala je prav zanimivo gospa A a Ulriohova o svojam potovan u po Dalmaciji, zlasti Aalje časa se je mudila pri opisovanju mesta Splita in njega okolice ter otoki Visa. Predvsem so zanimali točni zgodovinski, geografski in sooiai podatki ter šs posebno tužno sta1 ŠČ9 Dalmatinke, ki ga je živo c i sala gospa predavateljica. — Prih i nje javno p r e d a v a j e »Spoločn slov. ženskega društva« bo v nedeljo, 5 novembra. Predaval b: g. pref. Jo s. Wester v Eilec Kevevi in njenih nazorih o vzgoji.
— Akademija. Odbor za poslovno leto 1905 — 1906. se je ustan ... takole: Predsednik dr.  Ravni h ar podpredsednik dr. Robida; tajnik dr. Lončar, podtajnik inž. T u r k : gajmk dr. Demšar, knjižničar Kenda;    odborniki:   svet. profesoi Franke, dr. Novak, D e r m o t a, Lavrenčič, prot. Kušar; nai; H4 niki: dr Turna (Gorica), Jernei (Trst),  prof.  R e i s n e r (Novo saesto : pregledniki: dr. Bevk (Idrija), Grl
n e r, dr. Ti čar (Kranjska gora). Za Ljubljauo se je določila vrsta predavani v Mesnem domu. IuŽ. Turk prične < predavanjem o kemiji dne 5. novembra ob pol 8. uri zvečer. Občine. Čitalnice, bralna društva -sploh vse korporacije, ki imajo tudi namen pospeševati izobrazbo ljudstva, naj prijavijo pri predsedstvu društva Akademije, ako žele predavanj, da jim jih Akademija oskrbi.
— Dr. Fran Zbasnikov« črtico »N j e g o v god« priobčaj* včerajšnji »Agramer Tagblatt« T nemškem prevodu. Ć'tioo je preveli na nemško Amalija Gradiš ni kova.
— Slov. delavsko pevsko društvo „Slaveo" zapoje jutri ob
polu 4. uri ob velikem križu tri U lostinske v spomin svojim umrlim članom.
— Slov. pevsko društvo „Ljubljana" zapo|e jutri od 4 u"
oopoldoe, ob ugodnem vremenu prl Sokolovi piramidi, ob neugodne* vremenu pa v cerkvi, svojim umrli* članom tri žalostinke, in Biser: »K,ie in trnje«, »Beati mortui« in »Mrivai*1 bledi angelj«.
— Slov. del. pevsko dm« fitvo ||Slavec<c priredi v nedelj" dne 5. novembra v areni „Narodneg* doma-* zabavni večer s petjem, godbo, komičnimi prizori in plesom. Začete* ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina osebo 60 vin., Člani prosti Posebn* vabila se ne razpošiljajo. Odbor.
— Za pisatelja Podravskoga je nam poslal g. dr. I**" Fer me ve 80 kron. ki jih je nabral med čitalničarji v Celja. Hvala lep*
2. Priloga „Slovenskomu Narodu" St. 250, dne 31. oktobra 1905.
zbor slovenskega trgovskega društva
^Merkur" zapoje dne 1. novembra
na pokopališču pred skupno rakvijo trgovskega bolniškega in podpornega društva ob 3 uri popoldne 3 l&loatinke G ispodje pevci se zbirajo v društvenih prostorih ter sttupao odidejo točno ob pol 3. u i na poko pa I išče.
— Deželni muzej. Danes si je ogledal muiej in posebno arheolo-gičue zbirke da&tni Član arheclogič-nega instituta in o»rske umetniške akademije Tourvon pl. Kibalčič s hčerjo t« Petrograda.
— Menjava službe se Je dovolila poštnima cfieijaloma K»rlu Janesahu v Maribora in Alojziju Kar bi n* Donam.
— Ogled pivovarne. Društvo tiskarjev na Kranjskem si je ogledalo v nedeljo korporationo pivovarno Kosler & Komp. v Spodnji Šiški. Člani so se zbrali ob pol 3. uri popoldne na tovarniškem vrtu, kjer so se razdelili na več skupin, katerim so nato gospod ravnatelj in gospodje uradniki razkazali pivovarno vcbče in vse moderne naprave za izdelovanje in razpečavanje piva posebej. Po dveurnem temeljitem ogledovanju pivovarne zbrali so se udeležuiki na ljubeznivo tvrdkino povabilo v pivovar niski zimski pivnici, kjer so do večera vživali pravo gostoljubnost.
— Ne*n*»ka trdnjava v Šiški. I« Š sfcrt s* r.ara poroČ*: D) volite, da tfoo potom Opozorim š'šan sko prebivalstvo na nteko dejstvo, k« najbrža na bode za Šiško brez zlib posledic. V nedeljo se je vršil v S-ssi ustanovni ehcd novega drcštv* »Djhra gospodinja«. D uštvo ima smoter pcudevati deklioa železniških uslužbencev v šivanju, kuhanju itd Ustanovil se bode tudi otroški vrtec v prvi vrsti za uslužbence državne železnice, v kateregv pa se bodo sprejemali tudi drugi otroci, ako bode prostor dopuščal. Otroci se bodo jemali čez dan v nadzorstvo z vso oskrbo proti jako nizki odškodnini Jako bleg namen ima novo društvo na prvi pogled. A kdor posna rat-mere natančneje, Giora uvidtti, dst ima društvo drugačne tendenc?, kakor so one v pravilih navedv-ne Pred ustanovnim shodom se je msrs> k.lo res veseiii nov« naprave, ker je upal, da se bodo njegovi otroci v najboljšem v&rsuu brezplačno uč)l> trga, kar pcticbujejo v vsakdanjem življenju. A včeraj se je pokaealo, dt je bilo veselje iu upanje lieopravi-čeno, kajti z jutranjo meglo so zgi si ii tudi upi v »Difaro gospodinjo«. hvoLtev   odbora   |e  pokazala, da
L. će slovenske Šiško na vsak naeiti p.nemčiti. Svoje dni se je mm g-govorilo in tudi pisalo, da delujejc ž.lezmčarii v Š.šat z vsem. silam; za nemško šolo. Ker se jim >e ta predrzna namera ponesrečila, Bkuš*jo sedaj sezidati nemško trdnjavo i Spodnji Šiški na bolj nedolžen način. Pod pretvezo, da se heče koristiti ubogim otrokem železničarjev, poleži! se je v nedeljo, kakor se splošno domneva, temelj šuiverein-flki šoli na kierikalno-haj lovski podlagi. Izvoljeni odbor, v katerem sede tudi oni m jžje, ki Bo svoje Čase najbolj agitirali ts ntmško šjio v Š.šk», n&m jamči za to, da se bodo siovenskt otroci poneunv nevaii v klerikalnem in odtujeval* materinščini   v   rsenemškem duhu.
par postranskih mest zavzemajo ialiD g slovenski odborniki — žali bog pravim, — da so šli na nemško-ileri&alne iimanice —, prva mesta P* so zasedli notcriČoi hajiovci. D bi cssmi Slovencem peska v oči, so milostno prepustili p&r prostorčkov Slovencem Iimed etih nadzorova'-Uih dam ste dve slovenščine nezmožni oataie tri pa so tudi ali N-.mze, ali Be »sj čutijo kot take in se le v >kra;ni sili ponižajo do zaničevano >lo»enščine. Pozor torej, slovenski tUrsi-železničarji, sicer se boste načeli na etare dni učiti vse zveličavne tomščine, ako boste hoteli govori i 1 tvojimi otrooi. Tej Škodljivi napravi Wtmo tudi v prihodnje posvetiti *B0 pi zornost. Za danes le še: »Dobri gospodinji« in »zavednim« sloven-■kina odbornikom eintn treudeut-■then Gruss und Heil! — V imenu "ovenskih železničarjev: Opazovalec.
— Propalo bonsumno ^u&ivo v Železnikih. Ii Ž les fcifcov se nam p.še: »Slovencu« ni voiji, da prihaja polagoma na dan e*QiQ* o vzrokih propada konaum e&s društva v Železnikih, zlasti mu \ *Seč, da »e o tem piše v »Slov. **odu« io »Gjrenjcu«, češ, da ta lista samo zavijata reanico. M *» ki poznamo razmere in je nam »na resnica, pravimo, da omenjena pišeta povaem resnično in da 1 »pravila še več zanimivosti, ki so dejansko vršile v konsumu, na l0> ako bi bil njiju dopisnik tako °bro poučen o raimerah v propalem tisumu, kakor mi, ki smo bili nje-ti udje in smo imeli vpogled v fciumno  poslovanje. »Slovenec«
skuša Renovoa popolnoma oprati in zvaliti vso krivdo, da je konsum poginil, na brezbrižnost zadružnikov, toda zamorca umiti se mu ns bode posrečilo.   G jU resoioa je namreč, da propada koneumnega društva ni ntkdo drugi zakrivil kakor Renovo, njegova rodbina in njegovi ožji privrženci. Saj pač ni čudno, da je konsum moral iti rakom žvižgat, ako se je v konsumu čestokrat popivalo od ranega večera do poznega jutra — seveda na stroške zadružnikov. Ako se Luka Markelj poteguje  za Renovoa in ga zagovarja, je to popolnoma  umlfivo;   hvaležnost  je lepa čednost in Luka je Renovou hvaležen zato, ker mu je preskrbe! pre vaŽanje blaga ta konnomno društvo, in sicer za vsakih 100 kil 10 vinarjev dražje kakor drugim voznikom. To je bilo seveda koristno za dru dtvo, kaj ne?  Morda je bilo tudi to konsumu v korist, da je Luka Markelj pokvaril sir, ki je  bil vreden 150 kron, in te škode ni pora?nal, dasi se je trikrat pri seji sklenilo, da mera Luka to škodo poravnati? »Slovenec« pravi, da je nastal zaradi tega polom v kensumu, ker se je dalo za 6000 krou blaga udom na upanje.   Vprašamo, kdo je pa dajal na upanje? Ali ne Renovo, zakaj ni delal po pravilih, ki natanko določujejo, koliko se sme upati zadružnikom?   Itgovarjajo se, da vsled pogina konsumnega društva ni bil no-oedeu oškodovan. Tako? Ali so se deleži izplačevali zadiutnikom v isti visokosti, kakor so jih pri ustano vitvi vplačali?   R»novc in njegovi privrženci naj bodo le lepo tiho, saj resnice  ne spravilo s sveta,  da ni nikdo drugi ugonobi konsuma kakor oni.   Konsum je moral zapored plačevati visoke kszni.  Zakaj?  Ker se je v njem skrajno brezvestno gospo darilo in če je to gospodarstvo pr;šlo na kt*n*, je tj krivda edino Renovoa in njegove rodbine, ki so v društvu neomejeno   grspodari tir!    Kda SfS temu vgpvariati? R-iOOtc? Možakar naj bode le lepo tiho in naj nemudoma pkča tistih 50 K, ki jih je nabral za banaero sv. Frančiška, sicer bo im»*i še kje drugje opraviti.
Ved bivših zadružnikov.
— Idrijski klerikalci glede odprave žita lažejo dalje, da je napredna stranka bila za odpravo naturalne do-klade. Te blagoslovljene in nepoboljšljive lažnjivce opozarjamo na št. 2. „ Jedoakopravnosti" z dne 4. aprila 1901., tam se lahko pouče, kako stališče je zavzemal zastopnik narodno napredne stranke v tem vprašanju. Ponavljamo: nikdar in nikoli ni bila narodno-na-predna stranka za odpravo Žita, ampak se je vselej odločno potezala za naturalne doklade. Nad vse grdo pa je od klerikalcev, da vedoma podtikajo stransii, da je bila za odpravo žita. Kaj so vredni taki ljudje? Zaničevanja, in naj so stokrat blagoslovljeni.
— Deta*sfci pr-ijatelj. Iz Idrije se nam piše: Ravnatelj delavskega konsumnega društva Anton Kristan je velik zagovornik delavstva in njegovih pravic, kakor se pravi. Opetovano je že na raznib shodih naglašal, da se morajo respektirati Človeška prava tudi napram delavstvu in grmel je proti onim, ki ravnajo z delavci, ka kor da bi ne bili ljudje ampak neumna živina Razume se, da se v tem oziru popolnoma strinjamo ž njim; zdi se pa nam čudno, da Kristan sicer ta načela javno oznanjujc, sam se pa po njih prav Čisto nič ne ravna. G. Kristan, kje je tu doslednost? Delavec Janez Rata je žgal oglje za „0bč. koDSumno društvo.1* Ko je delo končal, sta imela račun s Kristanom. Račun se jima ni ujemal, kar je Kristana tako razjarilo, da je jel kričati kakor divji, in so še to ni izdalo, da bi ugnal oglarja v kozji rog, je jel starcu deliti zaušnice, da je kar pokalo. Ako so ti argumenti izdali, da je bil potem račun v redu, nam ni znano, vemo pa, da je bil oglar vsled teh Kristanovih „ljubeznivosti" dlje časa bolan. Umestno bi bilo, ako bi Janez Rata poiskal zadoščenja pri sodišču, ki bi gotovo Kristanu pokazalo, da načela Človečnosti veljajo tudi zanj! Kaj bo neki reklo o tem postopanju idrijsko delavstvo, ali bo še nadalje smatralo Antona Kristana za svojega boga! ? Čas bi že bil, da bi spregledalo in poslalo Kristana tja, kamor spa a!
— Prostovoljno gasilno drufttvo v Starem trgu pri Ložu priredi v nedeljo 5 novembra * č (aloičkih prostorih veselico v korist pogoreloem vRadečah na G »renjskf m. Začetek ob pol 8 uri zvifč^r. Spored: Burka »R.rstre-•eoea«. šaljiva   pošta,   goib* *n ples.
— Minuti i semenj na Vidmu.
16, novembra t 1. priredi tamošnja podružnica e kr. kmetijske družbe vinski semenj *a brežiško in krško okr. glavarstvo. Kupci se vabijo, da p-iaetijo semonj v velikem Številu, »siti letoinji mošti imajo od 16 do 21% sladkorja. Da se bode kupcem Kupovanje olajšalo, preskrbela bo podružnica po g. Belletu, ki bo vsled tega par dni na Vidmu bival, ana-
lizo rastavljenih vin. Isid analize ae bo vpisal v posebno knjigo in tudi po časopisih naznanil. Tisti kupei ki pridejo že 15. novembra zvečer, naj to radi stanovanja takoj naznanijo vodstvu kmetijske podružnica na Vidmu ob Savi
— Nesreea. Poštni uslužbenec S wi t lis g ambulančne pošte Dunaj-Trst je prišel z glavo v Št. Petru med vozna vrata, katera je v tistem trenutku hotel sluga Pavletič zapreti. Switling je zelo poškodovan na glavi in so ga prepeljali v ljubljansko bolnico.
— Ustanovni občni zbor Jadranske banke v Trstu se je vršil v nedeljo v Trstu. Udeležilo se ga je 162 delničarjev. V upravni svet so bili izvoljeni: Anton vit. Vukovic, Ante Bogdanovi ć, Ivan G o r i u p, dr. G. G r e g o r i n, Ivan Hribar, Tomo Kosović, dr. Radoslav K v e-k i č, Ladislav P e č a n k a, Gracijan Stepančić, Tomo Stipanović in dr. V r b a n i ć. Upravni svet je iz volil predsednikom banke g. Antona vit. Vukovića, podpredsednikom g. dr. Gustava Gregonna. Ravnateljem banke je imenovan g. Makso Antić. Banka začne poslovati tekom bodočega tedna. Novemu slovanskemu denarnemu zavodu Želimo najboljšega uspeha na čast in korist slovanskega življa na našem jugu.
— Novi šolski in učni red 2e deluje. Tržaški ordinarijat je odredil, da morajo učenci vseh meet-nih ljudskih šol, pričenši s 3. razredom, priti vsako nedeljo, pozimi io poleti, k poaebni šolski maši pod vodstvom uČitel]stva. In »liberalni« m?stni magistrat je šo!sk;m vodstvom že zabiČii izvršitev skefivega fer m )na.
— Napadalec in samomorilec. V soboto zvečer je šel Matija D a n e v, premožen mož iz Kontovelja pri Trstu, od doma s krampom kopat
hren na tujo njivo od Sv. Križ. Fri tem posln ga je zatotii pcijski čuvTaj Matija Pertot iz PsoseSc«, ki je hotel tatu odvesti na glavarstvo. Danev je pa zgrabil kamen in ga vrgel čuvaju v glavo. Vzeti mu jo hotel tudi puško; ker se mu pa to ni posrečilo, ugriznil ga je v prste in ga nato tako neusmiljeno obdelaval, da je Pertot postal nezavesten. Ko so ga našli ljudje, prenesli so ga na njegov dom. Daneva so pa drugo jutro našli z razbito glavo v nekem prepadu, kamor je sam skočil. Odpeljali so ga v bolnico, a na nikak način ne bo ozdravel. Poželjenje po tujem blagu je premožnega 541etncga moža spravilo v tako grozno nesrečo.
— Krvaw pretep v Krcrm. Ivan Stiglic iz Krašice Istri je prišel v nedeljo v neko gostilno v Trstu z dvema prijateljema, s katerima je spil liter vina, a ga potem ni botel nihče plačati. Vsled tega je nastal prepir med njimi in med krčraarjem. V prepir je posegel 281etni Aut. Sardela, katerega je Stiglic sunil z nožem v trebuh. Stiglica so aretovali, Sardelo so pa oddali v bolnišnico.
— Pet oseb je utonilo v
csdrsk^m zalivu z neko tovorno barko.
— Društvo nZvezda" Dunaju priredi v iiedeijo, 5 aovem >ra t 1., sv^ji drugi z*b*vri večer v tej sezoni v dvorani »Zum Smat^r«, Duoaj,  I j   R«>ch^«ts3tr*asa 19. N.
u>redu je  med   drugimi točk—« predavanje  gosp. o kr. stotnika F -doiioa   Kavčiča:   »Dva Slovenca, imenitna  profesorja   dunajske un-ver se«   Pri zabavi bode sodeloval g. I   Bervar,   učenec  dunajski g konservatorisa.   Začotefc  ob Bed.rjifi zvečer. Prtiatelji društva dobro došl!
— Slovensko akademicno dr ust* o „Ilirija11 v Pragi ima svoj zaključni onČ^i zbor tetn-. gt tačaja dne 31. oktobr ob 8. uri zv*-čer v dvorani »HoSel Grdf« v Pragi. Komensk«ga trg. Slovanski gostje dobro d' š i! Odbor.
— V   mednarodni pano-rami j& ta teden razstavljeno noto vanje po eksotični Boliviji.   O tej velezanimivi seriji še spregovorimo
— S trga. Mestna oblina je vČarai prodala 700, danes dopoldne pa 850 litrov mleka. TrŽ^i orga t ao danes kotfukovali 15 litrov mleJka, ki je imelo komaj 1 odstoteV maščobe Konfidkovali so tuli za 50 K jajc, ki 83 smrdela, kaker d hur Miuko Be sedaj prodaja v magistrot-nem poslopju, čeaar dosedaj nekatere stranke       vedo in je iščejo po t?gu
— Slaboumen   človek v
snegu« V nedeljo zjutraj ao rušit v snegu pod neko smreko na G-lovcu nekt-ga mUdega človeka ki je b:l na eai nogi bos in se je siromak tresel, kakor šiba na vodi. Ko so ga pripe ljali na magistrat, da se je ogrt-l, so je dognalo, da je nekoliko slaboumen, da je bil pobegnil iz hiralnice, kamor bo je zop« t o<*dat.
— Prednico zlomil. Suoči je peljal prevoznik Anton Graš:č proti prelazu na Dunajski ots.i, kjer se mu je konj splačil. Konja so sicer prijeli štirje možje, a se je vseeno zaletel v prečaioo b tako eilo, da jo je zlbmil, potem padel sam in podrl
tudi vse Itiri moške na tis, ki so se pa k sreči le neznatno poškodovali. Prečnica ie vredna 16 K.
— Zasačil je snoči jetniški paznik Jožef Marinko v Sarabonovi drvarn ci na Sv. Martina cesti dva postopača, ko sta kradla premog. Oba sta sicer odnesla erečno pete, a sta znana.
— Ukradla je neka brezpo selna služkinja kuharici Mariji Skon-čnikovf, med tem ko se ie prišla in formavat za službo, 10 K denarja.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z juitiega kolodvora v Ameriko 20 Hrvatov, 30 Datma-tinoev in 25 Črnogorcev. V Bohinj j« $lo 30, iz G^rertje Avstrije je pričlo 62 iz Pobrala pa 34 Hkvatov.
— Izgubljene in najdene reči. Vdova ga. K«rolina Mtrtinčt-čeva je izgob'ia rmeno torbico b dvema den&rn^oama, v katerih je bil bankovec za 100 K, dva zlata po 20 mark in za 10 K drobiža. — Soba rica Štefanija Škcfova je izgubila denaruic^, r kateri je imela 7 kron denarja. — Neki trgovec je izgub 1 denarnico z 9 K. — Neka gospa js izgubila zlato Ženski uro, vredno 60 krcn —Služkinja Terezija Sajevčeva je izgubila denarnico, v kateri je bilo 17 K 40 vin. denarja. — Posestnik Fran Gruden je izgubil moško uro z verižico.
— Ljubljanska društvena godba priredi danes zvečer koncert v »Narodni kavarni« (Gosposke uliet). Začetek cb 9 uri. Vstopnina prosta.
— Jugoslovanske vesti.
— Hrvatski sabor je sklican na dan 10. novembra t. 1. na svoje redno zasedanje. To zasedanje je zadnje v tej legistativni dobi, ker se nato, kakor se poroča, takoj razpusti. Bodoče volitve bodo brez dvoma spremenile konstelacijo v šahom, ker se je nadejati, da si bodu alirane hrvatske in srbske :pozicijnnaine stranke priborile marsikateri mandat, ki je sedaj v rokah madžaronske franke.
— „Društvo hrv. književnika" je priredilo v umetniškem paviljonu v Zagrebu krasno uspelo slav-nost v spomin velikima pokojnikoma Fra Grgi Marti ću in Vence-slavu Novaku. Slavnosti so se udeležili razni odlični književniki ter prijatelji lepih umetnosti. Svečanost je s primernim govorom otvoril društveni podpredsednik Sandor Gjalski, na kar sta govorila o Fra GrgiMar-tiću dr. Šurmin, o Novaku pa dr. B r. L i v a d i ć.
— Jubilej učenjaka. V soboto je slavil v Zagrebu svojo sedemdesetletnico profesor Pero Budmani, eden izmed največjih učenjakov, kar jih imamo Jugoslovani. Budmani se smatra za avtoriteto na polju slovenske filologije in za najboljšega poznavalca hrvatskega in srbskega jezika. Ko je Gjuro Daničič* umrl, je „Jugoslovanska akademija" poverila Budmani ju nalogo, do nadaljuje od Daničića započeto monumentalno delo „Riečnik hrvatskoga ili srbsko ga jezika." Pero Budmani je rojen v Dubrovniku in se čuti, dasi je katolik, kot Srba. S politiko se ni nikdar bavil, bil pa je ve3 Čas svojega Življenja goreč zagovornik hrvatsko srbske sloge. Med drugimi čestitkami je poslal učenjaku svoja voščila k jubileju tudi črnogorski knez Nikola, ki ga je obenem tudi odlikoval z Danilovim redom II. vrste. — Tudi mi kličemo vrlemu učenjaku: na mnogaja ljeta !
— Bolgarska — neodvisna kraljevina »S!ovo« po reč«, da je bjlgarska vlada poslala vsćm velesilam poseben memorandum, v katerem zahteva revizijo be-mlinskega dogovora iu onih točk, ki govore o suverervakih pravicah Turčije nad Bugarsko. »Slavo« zatrjuje, da se nek&tere velesile naklonjene proglašenju Bolgarske za neodvisno kraljevino in pod pirajo pri drugih državah prošnjo Bjlgarake, da 8) popolnoma osvobodi turškega gospodstva. — V Sj-fi i se z vso gotovostjo zatrjuje, da bo spomladi bokni'a velika vstaja
V Macedoniji.
— Slovenci   v Ameriki.
V rudniki je zmečkalo v Me-keesportu Antona Hribarja, doma iz Medvedovega sela. V Ameriki je bival šele tri tedne. — V Iselinu pa je v rudniku povozil voz Slovenca Ignacija Okorna in Petra B o 1 e t a. Prvi je obležal mrtev, drugega ao prenesli v bolnišnico.
* Najnovejee   novice. —
Pred dunajskim porotnim so d i š č e m se je začela včeraj obravnava proti vsencinškemu poslancu U a u c k u, ki je priobčil v „ Alldeutsches Tagblatt" članek o ReŠnjem telesu. Hauck je bil oproščen.
— Anarhistične in antimi litaristične lepake so nabili čez noč po ParLu neki mladi ljudje.
— V pokoj je šel poveljnik budapeštanskega 4. voja princ Lobko-witz. Njegov namestnik bo baje neki nadvojvoda.
Telefonska In brioja?na
poročila.
Dunaj 31. oktobra. Ministrski svet je imel daljšo sejo, v kateri se je posvetoval o situaciji v deželnih zborih in sklenil sklicati državni zbor na dan 24. nove m b r a.
Dunaj 31. oktobra. Pred porotnim sodiščem se vrši danes obravnava o tožbi grofa Stern-berga proti „Arbeiter Zei-tung", ki je dolžila Sternberga, da je bil radi dolgov, narejenih pri igri, izbacnjen iz oficirskega zbora. Obravnava je silno burna.
Budimpešta 31. oktobra. Koalicija je danes sklenila, da proti vladnemu programu izda poseben oklic na narod.
Petro grad 31. oktobra. Car je podelil ruskem u narodu ustavo in je naročil, da se takoj uveljavijo načela osebne nedotakljivosti, svobode vere, svobode zborovanja in združevanja; dalje je odločil, da se podeli volilno pravico v državno dumo vsem tistim, ki so bili doslej od te pravice izključeni. Nova duma naj sama določi volilni red na podlagi splošne volilne pravice. Naposled je priznal car drž. dumi kontrolo nad vsemi obla-stvi in izključno pravico sklepati zakone.
Pariz 31. oktobra „Petit Pa-risienu" se poroča iz Petrograda: General Trepov je bilumor-je n. — Ta vest pa še ni potrjena. — General Trepov je bil zapoved-nik petrograd3kega armadnega kora in pomočnik ministra za notranje stvari.
V P<. trograd je bil poklican na nasvet pokojnega velikega kneza Sergeja lansko leto meseca januarja ia je kot generalni "uverner z železno pestjo vdušil prvo vstajo v Petrogradu.
Petrograd 31. oktobra. Car je odobril listo novih ministrov, ^i mu jo je predložil \Vitte. Izmed starih ministrov vstopi v novo vlado samo železniški minister knez Hilkov.
Petrograd 31. oktobra V HelsiDgforsu je nastala splošna stavka.
Petrograd 31. oktobra. Pozno zvečer je izšel carski manifest, ki naznanja ni rodu podelitev ustave. Manifest je naredil velik vtisk.
Petrograd 31. cktobra Mestna duma je carju brzojavno sporočila zahvalo za podelitev ustave. Brzojavka se konč i: Ura carju svobodnega naroda!
Petrograd 31. oktobra. Na železniČnih progah Petrograd— Moskva, Petrograd—Kazan in Petrograd—Arhangelsk je stavka končana in se je že začel redni obrat.
Varšava 31. oktobra. Vtisk carskega manifesta je jako velik. Vse patrulje so se koj umaknile v vojašnice in nastal je mir in red.
Bero I in, 31. oktobra. Witte je še ponoči konferiral z voditelji vseh političnih strank in jim pojasnil svoj program. Izrekli so, da se z obljubami ne morejo zadovoljiti, nego zahtevajo, da se takoj dejanski uveljavi vse, kar se tiče osebne svobode, ter prekliČejo veljavne nekonstitucijonalne naredbe. Skrajna opozicija bo najbrž nadaljevala začeti boj.
Berolin 31. oktobra. Ruski železničarji zahtevajo, da se jim izreči v upravo penzijski fond v znesku 170 milijonov rubljev.
London 31. oktobra. „Times" proslavlja carja kot moža, na ka-teroga vest bolj vpliva, kot vladarski ponos in ki ljubi bolj svoj narod, kakor carsko oblast in sijaj.
London 31 oktobra. Rusko ustavo je pridobil W it te. Moral je premagati velikanske težave.
Gospodarstvo.
— Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, reg. za draga z neomejenim poroštvom v Ljubljani. Bilanca z dotm 31 Gkto-brom 1905. Aktiva: Gotovina v blagajni 31360 K 25 h, naložen denar 842499 K 57 h, vrednostne listine 375.819 K 05 b, posojila 6,651 958 K 90 h, zadružni dom 209.454 K 30 h, nepremičnine 132 028 K 03 h, pre hodni zneski 3975 K 14 h, inventar 4185 K 40 h, zaontale obresti od 31. decembra 1904 102 618 K 48 h. Pa siva: Deleži 25 522 K, rezervni zaklad 121370 K 15 h, pokojninski zaklad 13405 K 81 b, hranilne vloge 8096 701 K 10 b, prerfphčana obresti od 31. decembra 1904 24.187 K 40 h. Upravno premožne 8,353 894 K 12 h. Denarni promet 31980.593 K 72 b.
Za prebivalce mest, uradnike 1. t. d.
Proti težkotam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duSev-nega dela je aprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek", ker vpliva na prebavijenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak daa lekar A.. MOLL, c. in kr. dvorni zalagateT na DDNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 7—15
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: Družbi sv. Cirila in Metoda: Gospodje uradniki ljubljanskih denarnih zavodov darovali K 37. - namesto venca rajnemu g.
Feri Sajovicu, in sicer: Po 2K so darovali gospodje: Bayer, Bradaška. Jenko, Kastelic, Knific, Malenšek, Martine, Peruzzi, Pretnar, Ravnihar, Rogl, SkuSek, Trstenjak, Trtnik, Strubelj. Po 1 K pa gospodje : Hrast, Ko-vačič, Kuralt, Mešek, Orehek, Vabu ta, §u-steršič. Skupaj K 37.—. Srčna hvala.
m?&m poročila
Ljubljanska (reditna banka" v LJubljani,
Uradni koral daa. bora« 31, oktobra 1905. a*lošt>eni jtapirji.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je Vsemogočni našega preljub-ljenega sinčka
Božidarja
danes po kratki in mučni bolezni v star"rti  4. let poklical med iz voljene.
Pogreb predragega bo v sredo ob 2. popoldne.
Bela cerkev, 3o. oktobra 1905.
Žalujoča rodbina
3528 Šribar.
Ognjo In vloma varne -? blagajnice Heskv Lit vin) llunnl XVII 3. 9
30.000 jih je v rabi od leta 1S80. Izdelek
pr-ve vrste, ki ee je obueael sijajno. Ceneje nego povsod drugod.
majeva renta . . . • • ■rebrna renta • • • • • svatr. kronska ranta    . .
rt   slata      *      . . ogrska kronska a   .   « • ■    «l*ta      „   .   , . posojilo delela Kranj >kc . ,0 nosojilo mesta SpMrt ■ a        ■     Zadar . Ia/l*/f bos.-her*. žel. pos. 1902
»•/.
iC/ 1 C
iVtVs
t**Sk*. del. banka k. o.
ti/ o; * /i /o
»k      v ■
* I B /9
i: o
Lit 0/
* 't (0
,Ce Grijfon*
najboljši cigaretni papir.
16     Dobiva se povsod.   1 7p
r
Rogaški „Styria-vrelec"
zdravilna voda proti
želodčnim oteklinam in kr6u Zdavniško Bright-ovim vnetjem obisti priporočeno kataru v goltancu in jabolku kataru v želodcu in črevesu
diatezi vodne kisline Izvrstni sladkorni griži
zdravilni vspetil. zaprtju bolečinam na jetrih.
Se dobi povsod!
m neobhodno potrebna zobna Greme 35
vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave
*c'c    *       i>      „   i. a. . i1/,0/., BBt pisma gal. d. hip. b. pest,   kom.   k.   o, a.
10% pr.......
sasi. pisma Innerst. hr. ji      r     »grške cen.
dež. hr.......
1. pis. ogr. hip. ban. . obl,   ogr.   lokalnih ia-
leania d. dr.....
I1/«*/« °bl- češke ind. banka . i"-, prior. Trst-Poreč lok. žil. i*/, orior. dot tel.   .   .   . • 9    Juž. Žel. kup. »/,*/, .
IVaVa *TBt- P°8* ** *al' P* °* • Sre&fec.
račke od l. 1860* ,      .   . .
,      %   . 1864 .....
, tisska
lem. kred. i Msieiia
.  ; a.  • .
agr. hip. banka -,     srbska k (rs. 100' -r    rorške ....
šiiiiika scc&ke .
kreditna 9
tncasoSke s    . .
•CrakoTsk« «
i^abljantke *
ivst. rud. kriir   p       , .
-'gr«    a    a ,       . .
^odoifo?« K
olcbarike a    •   • <
~&asv«ka keiu. t
isžcs foiecniet ... Držam* že'esnio«    .   . . i.rstr.-ogrska bančne delni*« JLTstr. kreditne banke   . . t>grske      o „ ...
£fvco»ten*ko       B ... ?remogokop t Mostn (BrtU" Alp tanke montaž: ..... Praske žel. indr. dr. ... 8?ma-MprajQyl   ,   . . rrboTtfske prom. dražba    . . irstr. orožne tovr. družba . oaška sladkorna dinžb«
Wiđmtm.
0. kr. aekin .......
!G franki......
tO marka ..... • • 5*Tereigro   «      •  »  •  • •
^Carke.........
ua£ki bankare! .   . ...
Sablji ......
Oilarji.   .   <   .   . .
DenaJ
100 05 100-65 100 — li8'35
95 4ft 113 95
50 99 10060 10O
1(010 »i» 76 99 75
100-40
106 10
100-60
100 — 100 —
100'— 100*75 9S90
vO-60 816 15
l 0 70
Uiaso
100 25 100 85 100'2i» 118 55 9565 I14*ifa
101'-
101-60
?oo-~
10110
10006
100'05
101-40
i06 55 101-60
t00-15 100 30
101--101*7r»
100--3'8 15 10170
?90 85 294 —! 161 25! 300—! 800-—] SG5 — 103 —i 145 25! S4 70 471 —j 481 —
19285 896 — 163 25 808- — 309 — 470 — 111 — 14625 2670
74
65' — 62-50 84 — iO---72'— It4 —
125 673 1*39 6 2 783 «47 P80 £45
>838 ^51 2vm 674 150
84-?6 — TO 60 64 hO 36'— 64 — 78 — 54b —
Zahvala,
Podpisana se tem potom iskreno zahvaljuje za mnogobrojne dokaze iBkrenega sožalja ob bridki izgubi dragega očeta, gospoda
Andreja Fesslerja
kavarnarja v Krškem.
Osobito se zahvaljujem za krasne podarjene vence in za mnogobrojno sprriDBtvo h grobu ter priporočam pokojn ka v prijazen spomin.
V Krškem, 29 oktobra 1905.
£526 Ka o Bi! Fesse,
Zahvala.
25; 126-25 — 674'— -|1649 — hOj 673 50 784 60 '/47 60 684 — ^48 25 —■Ne*50 -—I 551 90 —j 294--—I 582 — 60 -52*—
50
5 25
i -49;
19- K
23 49!
|4*~I 117-42
05-70 165 — 4*84
11 57 19 7 23 56 r4 08
117 62 9590
S64-— 6 —
Forman
proti
Škatljica 4 0 vin«
Po vseb lekarn ali.
Učinek presenetljiv. Ob pričetku na hoda skoro nezmotljiv uspeb.
3507-2
L. LUSER-jev obliž za turiste,
Priznano najboljša sredstvo proti kur-885       Jim očesom, žuljem Itd. £6
Glavna zaloga:
L SCHWENK-ova lekarna
Dunaj -Meidling.
Dobiva se v vseh lekarnah.
vseh kulturnih državah registrirana
F:
srajce ovratnike in nunsete
M.Joss&Lovvenstein
c. In kr. dvoma dobavitelja
PRAGA
Žitne cene v Budimpešti.
Dna 28. oktobra 19Gb. T^raa&iu.
PSenica ma april 1906   .   .   „   100  , ^ 1712
Rž        „ aprU   .   .   .   .  „  1(\0 m n 1430
<aru«   B maj  1906   .   ,  ,   100 , ,  13 88
Oves     , april  .   .   .   .  „  100 „ „ 13*56
20 vin. ceneje.
Meteorologičao poročilo.
- >Hc«t uad morjem sc-e-s     SradnJJ *rt-..i tl&k 786*0 um
Oktober 1	Čas upazo* vanja	Stanje barometra v mm	&> s e o 3 tH z*	Vetrovi	Sobe
30.	8. zv.	734 1	31	al. jug	oblačno
31	7.	731 9	00	<sl. 8Vzhod	pol. ob ac\
t	9, p^jp	730 2	61	OrezveLr.	pol. oblaC.
Srednja včarajBnja temperatura: — 45, aorina^e   7 6".      Padalce, v mm 0 0.
i
B 9|
Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest da jii nafia ljubljena soproga, oziroma mati, gos^a
Ivana Zaje
goBtilničarka v Soteski
danes ob 2 uri zjutraj po daljši bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 28 letu s?oje dobe m-rno v Gospođa zaspala.
Pogreb drage rajnee bode v četrtek, v. novemora 19« »5 ob 10. uri dopoldne iz hiSe žalosti na farno ^oki-paliftOo pri Sv. Jakobu.
Sv. maće zadu&ui e se bodo brale v župnijski cerkvi.
Ljubljeno pokojneo priporočamo v blag spomin in molitev.
V Soteski 31. oktobra 1905. 3532 Žalujoči ostalr.
i
Za vse izkazano sočutje in so-žalje povodom bolezni in smrti na šega l|ub)jenega sira, brata, svaka in strica, gotpoda
Feri Sajovica
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu p .čitku izrekamo najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, piijateljtin m zcancem, posebej pa se zahvaljujemo slav. trgovskemu dru5r.ru ,3foraTor' in čitalnicaim pevcem za krasni ža-iostiiiKi, bratom ljubljanskega in gorenjskega Sokola, Ijumjanski i a kranjski čitalnici ter kreditni banki za častno spremstvo. Bodi tudi vsem iskrena zahvala za krasne darovane vence. 363H
Rodbina Ferd. Sajcviceva f in C. Pirčeva.
Dobro ohranjen
z zabojem vred se radi preselitve takoj ceno proda.
3oo9_-i   Kolodvor Rakek.
PoJzIui^illlO     3517 1
kranjske Hobase
iz samega preŠičevega mesa, fine in okusne in sicer male po 17 vinarjev, velike po 34 vinarjev, frauko postaja Kranj.  Razpošilja se po povzetju.
Andrej Zorman, mesar v Cerkljah  pri Kranju«
Izprašan spreten
strojnik in kurjač
z dobrimi izpričevali, vešč slovenskega in nemškega jezika, izuČen kljuČavni Carskih  in  kovaških del  ter popravil pri  strojih,  Seli  primerne  službe v mestu ali zunaj mesta.
Naslov  pove  upravništvo „Slov. Narodau. 3515—1
2 vajenca
za trgovino z mešanim blagom na deželi se sprejmeta takoj pod ugodnimi pogoji.   Stroga, poštena vzgoja pri le peni ravnanju.
Ravnotam se sprejmete tudi
1 ali 2 deklici
ki imate veselje do trgovine.
Ponudbe sprejema nprav. „Slov. Naroda". 35*2— 1
Penzionist
z manjšo pokojniuo ali kdo drugi z majhnimi dohodki, samski in popolnoma zanesljiv, dobro znan v mestu, se sprejme pri nekem industrijalcem pod jctjii za manjša pisarniška dela in obiskovanje odjemalcev.
Samo pismene ponudbe pod ,,zanesljiv", poste restante, Spod. Šiška.
Ravnotam se kupi 35?4-l
pes-ptičar.
Lkam*
v kateri se veliko stoči, in ki traja še eno leto, aaae dam. -w ualem.
Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda". 3498-2
ia notarje,   odvetnike, trgovce si:
b*?'kf» ee c d i k v b <*vbi
DEGENGHI, Dalmatinove ulice
v pritličji. 32*6-8
Sode
vinske od 620 do 650 litrov vsebine proda po nizati ceni 2581 21
Cascio
lice iSi*« so«
Zahvala.
Povodom obhajanja moje pet. indvajset letnice, dne 26, oktobra t L, priredili so mi nekateri gospodje in gospe slavnosten večer, pri katerem so mi ijrajali svoje čestitke ter po. darili prasne šop^e.
Usem tem p. n. gospodom in gospem ^af^or tudi drugim prijateljem ijre^am tem potom svojo najsrčnejšo johvalo, proseč jih, da me ohranijo Še nadalje v prijavnem spominu.
U Ljubljani, 30. of^tob. t. i
3521 Franc Jenfa
upravitelj Jfolijeja in mešča*. ljubljanski
Lei stn
i
s tremi sobami, pritiklinami in z uporabo vrta se odda z   n oveni broni »II
Huhnova cesta št. 33.      3529 1
se odda s 1. novembrom v naje Kje  —  pove  upravništvo „Slo
Naroda".
3523 t
in sploh ose deželne pridelke
kupuje 3444-4
Ant. Kolenc v Celju.
Leno stan
s štirimi sobami in pritiklinami se odda s   1. novembrom 3253-14
v VVnlfovih ulicah št. 12.
Konseruatorist
Čeb)   prevzame   poučevanje   na klavir vijoiino pod jako ugodnimi pogc ji Prevza tudi 'granje pri koncertih,  plesnih ve-eelleah itd.
Ponudbe pod: Jos. Jungmann, poste restante, glavna pošta v LJubljani.
d
0 < z ve sč  ra vn o tam.
GospoiiiiM
Slvilfa^  katera je popolnoma izurjena v šivanju perila, ter bi imela veselje do samostojnosti, naj se oglasi: na Glnt- j nem trgu ait. 3, III nadstropje, deano. I
34fc5-3 j
s tremi sobami, kabinetom, služabniŠl sobo, predsobo in pripadki se odda I. novembrom t. I. v Prečnih u cah št. 2. 3519
vstopila bi rada v trgovino z manufakturnim, špecerijskim ali mešanim blagom v mestu ali na deželi IBetna deklica s primerno šolsko izobrazbo. 3486—3
Poizve se pri g hanu Osavaldu, kri/, > luške ullee 5 v IjjtihIJanl.
Manufakturna
trgovina
se zaradi druzega podjetja pod ugodnimi pogoji takoj proda. 34 jh— 4
Natančneje pove Franc Dolenc v Ljubljani, Stari trg št. I.
ceneč
s primerno šolsko izobrazbo se tak sprejme pri tvrdki 351G
Ludovifc Smole v Sevnici
Dobro ohranjen
klavir
(iz tovarne lleltzmaiin na Dunaj;, aie ceno proda.
Več se izve v  Predtlnih ullei
hI. IO v vinski kleti. b630—l
Stanov
na Kongresnem trgu &*. I3f ;
v I. nadstropju, obstoječe iz 4 sob s 1 pritiklinami, se odda za novemberski I ali februvarski termin. 1442 EO
Več se izve pri hišuikn istotam ali i v pisarni ra/nateljstva užitninskega zakupa, Dunajska cesta št. 31.
Išče se pod jako ugodnimi pogoji
v "1
11
dobro izurjen pri mizarskib strojih, ki si zna sam napraviti potrebno orodje za stroje. Nezmožni nuj se ne oglašajo.
Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 3453 q
Iščemo
v vsakem mestu, trgu in večji vasi na Kranjskem in Primorskem po enega stalnega   zastopnika   za prodajo naših zelo praktičnih iu ceuih
strojev za pranje
ki jih kupi vsaka razumna gospodinja.
Rctlektira se le na resne in marljive osebe, ki morejo tudi jamčiti za svoje odjemalce. ?5f)8—2
ZEMBRZUSKI & Comp. u Trstu
Vii Lodovico A iosto štet. 2.
Hiša štev. 18 v Hradeckega vasi z vsemi tja spadajočimi aemlj se pod posebno ugodnimi pogoji proda.
Več se poizve pri gospodu J. S; bedniku na Bregu št. 8 pri nMet! kera vinu". 3518-
NaznanjFšeliau. oLtihstik da se pisarna podružnic avstrijsKo-o$rske$a naznanila služb nahaja od 1. novemu: naprej u Križeuniških ulicah 3
u pritličju.
Priporoča se delodajalcem in službe iščočim osebam. 3
Sprejme se takoj izvežba in vesten
stavec
vefič slovenskega jezika v govoru in pisavi FlaCa po dogovoru.    3£>27—l
Tiskarna Iv, Pr. Lampret v Kranju.
Naznanilo!
Podpisani nazuaujam, da sem pri čel izvrševati
krojaško obrt.
Skrbel bodem za solidno delo ter se vsestransko priporočam
L, Zadnik.
Židovska steza 4.
■HaaaVaaaaHaaHaaBsHaaaaaaHa^
B3B
CL
pro vPeof
a«-a Sebeoch
V\\>
« vvdani po fio,<IO v d. ****** cena 4vC.a
ran
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
ti
aasIodl:y tžcltfo
SV« uzdrav
kdo e Jidi
Podružnica v CELOVCU.
kupuj« In prodaja)
vse vrate rent, sastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valnt, novcev
in deviz
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000'-.
lmu\m m fchfciitifr taja predu|M m iratmtBt w»r|a
izžrebane vrednostne  papirje in    Zavaralo srečk« proti vnovčaje zapale kupone. It-cLrssaaJL lasar-va-Toi.
Vinkuluje in  devinkuiuja   TOiaske  ženitninsko kavcija. Eahorapt In InbaMO meni«.   Hf2t Borina naročila 1LM
SPLJETU.
llrnarnft   »Iok« nprejema
v tekočem račnna ali na vloSne knjižice proti ugodnim obreatim.  Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.        J —las
Promet s čeki in nakaznicami.
■
Ustanovljeno 1862
Najstarejša.tvornica
c Isr. dvorni
Telefon 584.
peči in ognjišč
mašlnlst
RUDOLF GEBURTH, Dunaj
VII. Kalserstrasse 71, na voglu Burggaase.
2773-18
Specialni katalogi grat'S in franko.
Zaloga ognjišč, štedil-nikov in strojnih ognjišč
za vsako porabo.
Vse vrste peči tudi 8 trajnim gorenjem.
»Goriško vinarsko društvo"
(registrovana zadruga z omejeno zavezo)
==-sr G-orici =
ima v svojih zalogah in prodaja
nnrnuna In pristno njng
\rjr* Brđ, x ^ripavske^a 111 s I^rzi&a,. Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje. — Vzorce
vin pošilja na zahtevo. 3157-8 Cene zmerne, postrežba točna in reelna.
Sedež društva: Gorica, ulica Barzelini štev. ZZ.
Najcenejša in največja    ^js^A^A^ Razpošiljanje
domaČa / »vicarskih ur na vse
eksportna tvrdka.     ^^^^^^^^Sb kraje sveta.
Urar in trgovec —3493-2
H. SUTTNER v Kranju
priporoča svojo izbornoz alogo najfinejših, natančnih Švicarskih ur, kakor
najbolj slovečih znamk: Salhaugeo, Ornega,  Roskopf,   Urania  i. t. d.
Zlatnine in srebrnine, kakor nakraski, verižice, uhani, prstani, obeski itd. najfinejšega izdelka po  najnižjih cenah.
Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno je to, da ga razpošiljam po vsem svetu in imam tudi odjemalce nrarje in zlatarje glavnih mest.
št. £02. Nikeloasta an- Ravno je IZŠel najnovejši Št. *05. Prava Brebrna ker remont „RoBkopf-, veliki Cenik, kateri se pošlje cilinder remont. trpežno trpežno kolesje gl. 2 45 7aHtoni in noštnine nrosto kolesje in z močnimi po-
euaka iz pravega srebra zasionj m poštnine prosto. krovi g| 485   ^ z
Novo ■    Od danes naprej ima Novo!
slouenske plošče za gramofon
ixsrstrti pevski^ posnetki naprodaj 3459—3
Rudolf VVeber, urar
v Ljubljani
na Dunajski cesti št. 20
nanprotl   *£»m .ir;-o   ,,E vrop «>'. JI
Auarate prodajamna obroke.
Lišajasti ljudje
tudi taki, ki niso nikjer našli zdravja, naj zahtevajo zastonj prospekt in poverjena izpričevala iz Avstrije. 12
Lekarnar G. W> Rollo Altona — Bahnenfeld (Elbe).
r Za vsako rodovino važno ilnstrovano knjigo o premno-gem blagoslovu z otroki razpošilja s prepisi veC tisoče v aabvalnih  pisem tajno ia? 90 h v av8tr. znamkah,J gospa A« KAUPA kB Berolin S. W. 2šJ0 4
Iilndecttr&sM M. "
Slovenske muzikalije
ravnokar izšle!
Goveksr   Fr.: Rokovnjan, nglasbil Viktor Parma, kompletno K 10*70. Posamezno:
1. Ouvertnra za klavir    .   .   K 260
2. Kuplet za moški glas s
klavirjem......„ 1 —
3. Zora vstaja, za sopran s
klavirjem......„
4. Cvetočih deklic prsa bela,
samospev (sopran), z me-Banim ZDorom ob sprem-ljevanja klavirji       .   • H
5. Mladi vojaki, koračnica za
klavir in petje   .   .   .   . „
6. a Oj zlata vinska kaplja .
ti, samospev z moškim zborom. J „ 3'—
b) Povsod me poznajo, samospev iz ,.Zdravic" J
Covekar   Fr.:   Legi jonar ji, nglasbil Viktor Parma, kompletno K 11*20. Posamezno:
1. Zapoj mi, ptičica, glasno, pesem
K 1-20
1 —
2 —
za sopran s klavirjem
2. V petju oglasimo, moSkd
zbor s klavirjem   .   . .
3. Knplet za moški glas 8
klavirjem......
4. Romanca, samospev (tenor)
z moškim zborom ob spremljevanja klavirja
5. Ptička, pesem za sopran
s klavirjem.....
6. Skoz  vas,  koračnica. Po
besedah J Stritarja. Za klavir (s petjem ad libitam)
7. Sezidal sem si vinski hram,
samospev z moškim zborom. Za petje in klavir iz „Zdravic".....
180 1 —
180 120
120
3 —
Dalje: S268-B2
Viktor Parma: Mladi vojaki, koračnica s petjem ad libitum. Že 3. iz*
daja......... K 120
Viktor Parma: Mladi vojaki,
za citre....... n 1' —
Viktor Parma: Slovanske cvetke,  potpouri po slovanskih napevih   .   .   .   . „ 260
Viktor  Parma: Triglavske rože, valček po slovanskih
napevih....... „ 25U
Viktor Parma: Zdravice, za
petje in klavir..... „ 3"—
Žirovnlk Janko i Narodne pesmi
z nape v i,  I. zvezek K 120 po
pošti K 130. Žirovnlk Janko : Narodne pesmi
z napevi,  II. zvezek K 1' —, po
pošti K 110.
Največja zaloga mmdkalij v IJnbljani Katalogi gratis in franko. Izposojevalnica muzikalij obsega 10.000 številk.
Mesečni abonement • premijami.
Razpošilja tudi na zunaj
Oton Fischer
trgovina z muzikalijami v Ljubljani,
Nagrobne vence
In
trakove z napisi
priporoča v največji izbiri
FR. IGLIC, Ljubljana
IVI en tni   t, r*      štev. 11.
Zunanja naročila se takoj izvrše.
xxxx *x,»
<* y> <x <x «x <»
<x
xxj
XX XX
XX XX
XX
<> KX
<
2. [<><
o*
x:x
%
>SX XX XX
<x ___________<x
XXAXX>
3276—9
Vinska trgovina
na debelo In drobno
JO^IJR LENČE
»olfoue ulice flg. 4 M belem uolku" o LJubUanL
Zaloga različnih štajerskih, hrvaških, istrskih, primorskih, dolenjskih in goriških vin.
I      »-»t iiiL izborna roba po nizki oeni,
Vino se v Ljubljani postavi v hišo, na deželi pa na dotično železniško postajo. 3281-4
HT  Za  p r i n 1 n o st Ja m & 1. ~W£
Tudi potrebna posoda se dobi na razpolago.
loga koles
486 48 in motorjev
iz znane tovarne J. f*uch v gradcu. Z   dielelnlm Janimtvom.
FRANC ČUDEN
u ar in trgovec v Ljubljani
Prešernove ulice, nasproti franč. samostana Filialka: Mestni trg, nasproti rotovža.
Drugih vrst kolesa od K120 — dalje.
===== = Z enoletnim jamstvom =============
Velika zaloga šivalnih strojev.
Cenovnikl   zastonj   in   poštnine prosto.
<D  O (5
Dobro bla$o In nizke cene!
v
Ljubljena x 5pitol5k« cilice J x Ljubljana
priporoča 31BB—B
novosti
v konfekciji za dame in deklice
bluze, delile obleke, medne blage za dame in ge5pede, tirol5ki leden, barrjent, |erpe, žepne rebee, garniture, flanelaste ^edeje, najbeljjre bele blage in u^al^eurstne preproge. Uzorci na zahtevanje poStnine prosto.
WGT Izvoz v vse avstrijske dežele kakor tudi na slovanski 3alkan
»■ oskrbite pri prvem češkem razposilfalnem zitodu firme
Novosti angleškega blaga za damske obleke in kostume od K ISO do K 850. ^ Damska sukna vseh možnih barv v krasnih nijansa h od K 3-— do K 8-—. ^ Gladko blago kakor lastingi, ševijotl, covre cords v vseh modnih barvah , čisto volneni Žinylkovi sali In svilnato blago. FinI barhentl. Flanele za bluze. Pllšl in žameti za bluze.  ^  Pošilja se franko. 3469-2
VACLAV MOORA
v Pragi—Vinohrady
======================       v kraljevstvu češkem. =================
Prepričajte se!
Najboljši in najnovejših vrst gepeljna in motori za bencin, mlatilnfce in slamorez ice, trombe, cevi, kliii|e in ž«?ge dobite v skladišča
Fran Zemunu v Ljubljani, Poljanska cesta Sten. 24.
IVAN & NIKOLAJ ZIC
trgro^rir^a  z vinom veliko.
Ledji s „Domitila" & „fitef anija"
v Puiju v Istri.
Vino z Visa, rdeče.
11   11    ii belo Istrijanec, rdeč . .
bel    . . Dalmatinec, rdeč
p   od  1a vinas
liter po 40 in 41 h Dalmatinec bel .  , .
„     „  43  ., 50 „ Cviček  Opoilo)   .   . .
„    „ 36 „ 33 „ Teran (iz obranih ja-
36 „ 38 „ god......
liter
36 „ cS „
32 34
MuSkat (bel, sladek)
3i 40
36 „
40
ii        »i »i 56 f1 60 „
franko kolodvor Palj v izposojenih posodah, ki se ne uračunijo, pa jih je treba čimprej vrniti franko kolodvor Palj PoSilja se le po povzetju in sicer samo od 66 litrov naprej. Za prirodnost svojih vin popolnoma jamčiva. 21*90-9
O
O
Izvir moči za vse,
ki se čutijo bedne in onemogle nervozne in malo energične, je
Sanatogen B
ki ga je sijajno ocenilo nad 2000 zdravnikov vseh dežela. *"
dobiva se po lekarnah in drogerijah BroSure poSilja gratis id franko Bauer & Cie, Berlin S VV. 48 Generalni zastopnik za Avatro-Ogrsko C. Brady, Dunaj, L Fleischmarkt 1.
RUDOLF KIRBISCH v Ljubljani
ur Kongresnem trgu štev. 8
priporoča fcar najbolj: fave dl niortl, vsesvetn:ške štruce, pince. najfinejše čajno pecivo in veliko izbiro najfinejša ga in najboljšega peciva, bonbonov in tOrt. 3437-3
Tukajšnja In zunanja naročila se točno izuršujejo.
Ces: fcr. avstrijske
državne železnice
C. kr. ravnateljstvo dr*, železnice v Beljaka.
Izvod Iss voznega- xed.&»
Veljaven od dne l. oktobra 1906. leta.
ODHOD EZ LJUBLJANE iuf. kol PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. url 24 m ponoči osobii vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Glodnitz, Franzensfeste, Inomost, Morakcvo. Ljubno, čea Selsthal v AnBset, Solnograd, če« KJeiu-Reifiing v  Steyr, v Line, na  [hinaj   via Amstetten.
— Ob 7. uri 5 n sjr.tr?; o&obni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Marau, Mauterndorf, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, če« Selztha v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyer, v Line, Budeievice, Pisen, Marijine vare, Heb, Francovc vare, Prago, Lipsko. Če« Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne oeobn? ?iak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Mali Glodnitz, .Ljubno, Selzthal, Solnograd, Bad G^stein, Zeli ob jezeru, inomost, Bregenc Curicb, Ženeva, Pariz, čez Anstctten na Dunaj. — Ob 3. uri 66" m popoldne osobni vlak • Trbiž, Šmobor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Klein Reifling v Ste/r. Line, Budej-vice, Plzen, Marijino vara Heb, franeove vare, Karlove vare, Prago, (v Prago direktni voz I. in II. razr.J, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobu vlak v Trbiž, Beljak, Fransensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz I. in Ii razred«). -- PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. nn 17 m zjutraj osebni vlak v Novo  mesto, Stražo, Toplice,   Kočevje,  ob 1 uri 6  m pop. n.totako.
— Ob 7. uri 8 ne Bvecer % Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. ari is3 m zjutraj osobni vlak s Dunaj« čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Trst direkt. voz 1., n. raz,). Inomost, Franzensfeste' Solnograd Line, Steyr, .Ifil, Aussee, Ljubno, Celovec Mali Glodnitz, Beijak. Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak i« Trbiža.
— Ob-11. uri 10 m dopoldne osobni viai * Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago (is Prage direktni voz I. in Jj. razreda), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Plzen, Bndejevice. Line, Steyr, Parit Ženeva, Curih, Bregene, Inomost, Zeli ob jezero, Bad Gaste-n Solnograd, Ljubno, Celovec, Šmohor Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni ▼lak « Dunaja. Ljubna, Selzthal«, Beljaka Celovca, Malega Glddnitza, Monakovega, Ino mosta, Fransensf^sta. Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osobni viaft s Dunaja, Ljubna, Beljak* M-imaa, Malega Glodnica, Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Inomosta in Solnograda, čez Klein-Reifliig is Stejra Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovvih var,v, Pragi, Lipukega. — f KOGA ;/ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 3. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta m Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer latoiako. — ODHOD IZ LJD3UANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ur 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoč samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Hesani vlak:: Ob 6, uri Aif m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer Ob d. uri 66 m ponoči sam•.» ob ledeljah t praznikih in le v oktobru. — Sredolef^ronaki sa S min pred ^jrajavnim časom v [fBnll 2076
Zahtevajte pri nakupovanju makaron in nudelnov Vam v korist edino le spodaj označene.
j. X1
LJUBLJANSKE TESTENINE
pripoznano najboljše!
Ustanovljeno ieta 1642.
\0 tRKOSUKAKJA. SUKAKJa\J
1N4FI50V fN QK50V i«rJ BRATA EBERLI
MflRIIHNA Miklošičevi cesta Ii 6. LjuoLjmin, igriške ulice il, 6 —
5 kron in već zaslužka na dan!
Tefeton It 154.
X
Mladi
ki si hote zagotoviti trdno in stalno eksistenco ob dobrem zaslužku, dobe del«, dobro vajo in veliko plačo v tvornici mm klavirje 3443—4
Bremitz v Trstu, Boccacclo tr$ 5.
vajalna
LEKARJA PICCOLI-JA
v LJUBLJANI
pospešuje prebavo in odperlje telesa.      Cenik brezplačno.
I steklenica 20 vinarjev«
26 Naročila proti povzetju. 1&21
8P83 1
Odda se:
lok
• er   Si« M.
f a 1 =
za   pisarno   ali   prodajalno   v Sod* nijskih ulicah št. 4; za sU febrnar 1906
velik lokal
za pisarno ali prodajalno ravnotam iu 2Kis   M.   rebi-aaf 1906
stanovanje
s 5 sobami iu pripadki v Kolodvor skih ulicah fet. 32.
Vse podrobno se izve pri kamnoseku Vodniku v Ljub Jani, Kolodvorske ulice št. 32. 3141-4
Vsak dan sveže
e
kakor tudi
fave di morti
(domač izdelek)
priporoča
J. ZALAZNIK t Liliai
na Starem trgu št. 21
in v filijalkah.  3512- 2
j(avarna^
ob praznikih, sobotah In nedeljah
vso noč odprta.
Frie STcv-aa?
kavarnar 73—61 Kolodvorske ulice it 22.
Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naiih strojih. — Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ni česar. — Oddaljenost ne Škodi nič in blago prodamo mi.
Družba pletllnlh strojev za domače delavce 3477—3
THOS.  XX. WHITTICK Ac Oo.
Praga, Petrske namesti 7 156.  Trst Vlaa Campanile 13 156.
12 s n
Varst. znamka : Sidro.
*** ***
f)*C^C jKJ^.
Varst. znamka: Sidro.
El
Llnlment. Cipsld cm*.
_ _ nadomestilo za ?390—3
Psin-Expel?ei* s sićhcom
priznano Uborno, bolečine tolažeče In odvajalno mazilo   ob pre-hlajenju Itd.;   po 80 h., K 1*40 in K 2 — ee dobiva v vseh lekarnah Pri nakupu tega splošno priljubljenega domaČega zdravita naj se jemljejo le origiDalne steklenice v ftkatljicah z nafto varstveno znamko „sidro" potem je vsakdo prepričan da 5e dobit ori?, izdelek Dr. Riohterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. Ef&čina c. 5 nova
m
R»e]>o*j IJADJe vsak d*u.
• m • • •
PP"- Novost -ssfj
z elegantnimi patentovanimi aparati!!
Preč. p. n. občinstvu in slav. posadki se naznanja, da je v tukajšnjem mestu iu sicer na Kongresnem trgu nasproti Kazine prodajalidče
pristnih južnotirolskih žlahtnih marom.
Južnotirolski maroni so jako redilni, obsegajo najfinejšo moko in sladkor, so prav priporočljivi otrokom in vsakomur, ter naslada k vsaki pijači.
Cenj. odjemalcem se lahko od 8. zjutraj do IO. zvečer postreže z vedno sveže pečenimi maroni, ki so v gorkih zavitkih v aparatu.
Opirajoč se na 301etno delovanje v tej stroki, more prodajalec vse svoje cenj. odjemalce najbolje in najtoČneje postreČi z izvrstnim blagom.
1
3462-3
-? Anton Sare
ti
1'! na Sv. Petra cesti št. 8
Zaloga češ. fi&l kr. tvornice
faJD
OO I
za platneno, namizno in damastno blago Norbert Langer & sinovi =====   na Moravskom ==
platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, sifon, širting, kreton, batist itd. itd.
i Švicarske vezenine.
Specialna trgovina za opreme nevest.
Moško, ženske, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje.
Opreme za neveste od K 350 - naprej.
Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled.
Z odličnim spoštovanjem
Anton Šare
Sv. Petra cesta št. 8
v Ljubljani. 2215-17
Ernest Hammerschmidta nasledniki 34,4^49 trgovina žrlezuln In kotla
Valvazor]6Y trg št. 6 — IJubljana — Prešernove ulice št. 50.
Vela zaloga Miniskega orodja in Ine opre.
I
Svetel plamen!
Dolgo gorente!
Naiboljše blego!
Premnoge ponaredbo etiketiranja naših Že 70 let predobro uvedenih Milly-sveč  so  nas   oavedle,   da  smo  izpremenili obliko  etiket,  kakor zdolaj
razvidno.
Cm. knlj. run«i]. *  atvUitua tvornica WiHy-svi|ec I glicerina.
F. A. Sarga sin i drug, 6cč.
Cm. krat;, ti uiti lrk.ijia.
•>'ttikćta t rijec —("»lli ,,MILlY" zakonom znšticen«.   M-^ VE?
Zaštitni tig
S60 Gramoid.
I.. Vrsat-
9viU •»•)«.■ »ravt^*.. j. ujm „MLLf I
Varujte se ponaredb!
Naše etikete* beseda Milly,  kakor tudi znamka solnce so
zakonito varovane. 3460—1
Jesenske in zimske novosti
za $ospe m gospode
priporoča       3410 9
■MfAlmi MoMm
Cešnih & Nilavec
Ljubljana, Unsarjeue ulice.
= Cene strogo solidne.
s kožo, kilo po 1 gld, I brez krsti po gld 1*10, j plečeta brez kosti po 90 kr., slanina in suho j nieso po HO kr., pre&ičevi in goveji jeziki • po 1 gld., glavina brez kosti po 45 kr.
S.jjj?rjp dunajske po 80 kr, alakra- i Glasile? kovske, ti no po 1 g d , iz Sunke : priljubljene po gld. 120.   — Velike
Klobase ena 20 kr.
260 20
Kidr^  TallA P° 7 Sla<  za,ICO kilo l^iU   £C?IJt7 brez sodčkov. # j
S\\\tr\\i\sC* brinovec, pristen, liter i II W%M Vr\a, p0 gi(j igo. — To priznano j
dobro blago pošilja po povzetju od 5 kil naprej i
prekajevaLc in razpošiljalec živil
Janko EvrSirc v Kranju.
najboljši čaj na svetu.
3:33 -11
Dobi se povsod.
Indra Tea Import Company, Triest.
kot vajanec ie i - ca inteligenten in *drav, oftoii 15 let star mladenič, fci bo dobival s&ozi 41etno u6qo dobo potrebno stanovanje, hrano in obleko Tovsrna se s pogodbo zaveže, da 83 oč :ec v štirih letih v stavbi kla liriOV popolnoma izobraii K|  3442—4
Poaaiba: Henrik Bremitz,
kr. M?or Zi'a/ateli klavirjev v Trstu, Boccaccio trg šte*. 5.
| OdUkoran s kolajno[na*p«- |j "rlžMLi razstavi ieta^lSOO. |
Prva sisešto tvornica tamburica
Vse vrtite oajlzvrstttejšlli In iiajtioljšili
tam buri c
izdeluje in razpošilja tvrdka
J. Stjepušin
v Sisku
na Hrvatskem.
Ilustr. cenik
ne ftn-šlje inn valite- t vnnfe ranko
->~^
Poieg tambur in skladb za tambura ima tudi razna glasbila, kakor: gosle, tre, kitare« mandoline, okarine iti., za katere so pošlje poseben c-;nik 3 Bitkami. — V l«t tvornici izhaja strofi 7ni list „Tambura" enkrat na me =-  ia stane H kron na leto      V>831—4
Odlikovan« Uolajaio iia ! mllen^kl  raz^lavl   1. 1§96.
Važno za vsako gospodinjstvo!
Če hočete žgano kavo z velearomatiškim okusom, močjo in Izdatnostjo! kupujte samo žgane kave, ki spajajo vse te vrline, namreč kave 1583-49
Prve ljubljanske velike pražarne za kavo
KARLA PLANINSKA na Dunajski cesti, nasproti kavarne „Evropa".
I 5?
:1
PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE.
TCLCrOfl **.
■ H
w
< te
w
NAJFINEJŠE MRVE ZA UMETNIKE
DRfl. scHOENrzum a KO. v DOSSELOORPU
FINE OLJNATE BARVE ZA
5TUDIJE.   DRA. SCMOfNFELDfl & KO. V DOSSMLDORFG
flPflRflTE, BARVE IN PREDLOGE Zfl
ŽOALNO SLIKANJE
/f „ ,,iar     VELIKO IZBIRO , SLIKARSKI FUriK
Mk IN VSE 5RUQC  LESENIM IZDELKOV
H
C N
M
5
UInska klet
in 2 shrambi (magacina), se takoj oddajo pri M. Povšetu v Spodnji Šiški štev. 9. 8*81 -a
Sprejme se takoj
spi* sedlar
pri Tereziji Flander, Železniki,
Gorenjsko. 3374- 6
N*il**p£i
ALBUM
za
CITRE.
Najcenejše muzikalije za citre. 30 različnih  zvezkov (po 18 do 19 strani) po 1 20 K netto. Z*h*e.s|te eenovnike  znat' ni tudi o Oitrah in strunah! 3497 -2
ANTON KIENDL
Dunaj, 8 1. Neudeggergasse 6.
\H I ti Ll/L
TOVRRNR OLJNATIH BARV, LRKOV IN EIRNEŽEV
niKLOŠIČEVA CESTA 6 LJUBLJANA.
2 O N
m
r e 0
ĆOPIČL — BRONCE. — KARBOLINEJ. — LIM.
kur i £ m 11> t
Janez Trdina.
Verske bajke, stare in nove. Bajke in povesti o Gorjancih.
Zbranih spisov knjiga 2. 23—124
Ko je bil začel Trdina v 1. letniku r Ljubljanskega Zvona" 1. 188L priob-čevati svoie bajke in povesti jeostrmel slovenski svet nad bgalo zakladnico domišljije nar* da, bi vajočega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa se je tudi nad obliko, v kakršni jih je pisatelj podajal. Snov, slog, jezik, vse jo bilo pristno narodno. Nabirajoč narodno blago in priobčujoč ga širšemu svetu, pc narodne! je pisatelj sam
Trdinove spise priporočamo z mirno vestjo kot najlepši književni dar. in sicer:
„Banovi huzarji In Iliri"
brofi. 3 K, e postniuo S K SO V eleg. vez. 4 K 50 h. s ooStnino 4 K 7 h.
Verske   bajke   in  Bajke Kn povesti o Gorjancih. I.
broS. 2 K, s po&tniuo 2 K 10 h, eleg. vez. 3 K 20 h, s poštnino 3 K.40 h.
Dobiva se v založništvu
Lav. Schwentnerja
w fLiinbl|anl
Prešernove ulice 3.
. -T«--" -
9
V;'
Naznanilo.
>w ^ - —- *r
Delniška stavb, družba „Union"
vljudno naznanja, da otvori novozgrajeni
hotel „Union" dne 29. oktobra t. I.
Vodstvo hotela je prevzel gospod
A. Kamposch.
as
(SV 7^
Naznanilo.
Podpisani vljudno naznanja, da otvori restavracijo in kavarno v novozgrajenem hotelu  „Union"  v Cjubtjani
dne 29. oktobra t. t.
1 ■
A. Kamposch.
Narodno srečkalno društvo
NADA
44
lod tem naslovom  osnovano  društvo je  namenjeno kupovati  za  malenkostne  doneske  članov raznovrstne srečke in premijske obligacije, iste upravljati, ter od morebitnih večjih dobitkov porabiti  eno  polovico  k  razdelitvi  med  svoje člane,  drugo pa v korist bodočega slovenskega (hrvat.) vseučilišča v Ljubljani.
Iz društvenih pravil, odobrenih že tudi z razpisom c. kr. deželne vlade za KranJBko z dne 16. junija t. 1. št. 7681, dovoljujemo si navesti sledeče točke:
„NADA", narodno srečkalno društvo, ima svoj sedež v Ljubljani.
Namen društva je kupovati za doneske članov take v Avstro - Ogrskej dopuščene zadolžnice, ki se izžrebajo s premijami, ter razdeljevati morebitne dobitke po določbah teh pravil.
Društvo je osnovano, kadar se vpiše vsaj 1000 deležev po 1 krono na mesec in obstoji iz toliko odsekov, kolikokrat tisoč deležev je vpisanih. — Ti odseki zaznamujejo se kot prvi, drugi itd. odsek, ter se upravljajo vsak zase popolnoma ločeno, tako da udeležniki enega ne participujejo pri dobičku ali izgubi druzega odseka. — Zadnji sme šteti tudi manj kot tisoč, vendar ne izpod petsto deležev.
Društvo začne svoje poslovanje za vse odseke obenem in sicer onega dne, katerega razglasi odbor v ljubljanskem uradnem listu in v slovenskih dnevnikih. — ^Trajanje društva določeno je na dobo petih let od dneva, katerega je začelo poslovati.
Društvenik je vsakdo, kdor vpiše vsaj en delež po eno krono na mesec ter se zaveže plačevati ta znesek šestdeset zaporednih mesecev.   Mesečni doneski se smejo plačevati tudi za več mesecev ali za vso dobo vkup.
Vsak društvenik je dolžan vpisani svoj delež plačevati brez opomina in na svoje stroške društvenemu blagajniku v pogojenih obrokih. Stroške, ki nastanejo v društvu z opomini ali izterjevanjem, je društvo opravičeno zahtevati, da se mu povrnejo ali pa jih odšteje od vplačanih deležev, ki se vsled tega skrčijo na dotični znesek.
Najmanjši izžrebani dobitki ostanejo lastnina društva, istotako vsi večji dobitki do še enkratnega zneska nakupnega kurza premijskih zadolžnic. Kar preostaja od dobitkov preko tega zneska, pripade v enakih delih društvenikom dotičnega odseka in zakladu za slovensko, odnosno hrvatsko vseučilišče v Ljubljani. Ta zaklad opravlja mestna občina ljubljanska, kateri tudi pristoja pravica določiti, koliko se sme iz njega dovoliti vladi kot enkratni prispevek za ustanovitev vseučilišča. Vsa ostala vsota porabi se naj za ustanovo dijakom slovenske in hrvatske narodnosti na vseučilišču v Ljubljani.
Do izteka petih let porabljajo se najmanjši dobitki in od večjih vsote do še enkratnega zneska nakupnega zneska premijskih zadolžnic v ta namen, da se nakupijo nove premijske zadolžnice. Kar preostane denarja iz večjih dobitkov, se razdeli med društve-nike dotičnega odseka, ako znaša nanj pripadajoča vsota vsaj 12.000 K, v nasprotnem slučaju se pa plodonosno naloži ter razdeli šele takrat, kadar z obrestmi in novimi dobitki vred doseže gornji znesek.
Dokler ni društvo glasom § 3. društvenih pravil definitivno osnovano, zastopa društvo, ima odgovornost in preskrbuje vse k ustanovitvi spadajoče priprave g. Iv. Hribar, župan ljubljanski.
S svojim pristopom podvrže se društvenik določbam pravil in programu društva v celem obsegu.
Ponos novega društva bo, lahko rečemo za ves naš narod, brez ozira na stranke, brez ozira na meje, gotovo velik; in da se zares ves narod lahko udeleži, določili smo, da se delež z ozirom na svoto 60 K — itak že malenkosten — lahko plačuje tudi mesečno po 1 K.
Mi ne zahtevamo nobenih Žrtev; vsak mora takoj spoznati sam, da je pri tem ogromnem številu srečk za vsak odsek posamezno najceneje in strokovnjaško nakupljenih, ne le vsaka izguba izključena, ampak da ima vsak društvenik že v slučaju le
enega večjega dobitka ne samo ves svoj delež povrnjen, temveč že znaten dobiček, in da vrhutega sodeluje za podjetje, o katerega velevažnem pomenu je gotovo vsak zavedni Slovenec prepričan.
Priglase sprejema že od danes naprej Ljubljanska kreditna banka v Lljubljani. Zaradi enostavnosti, prihranitve poštnine itd., dovoljujemo si priporočati slavnim uradom, društvom in drugim korporacijam, da nam naznanjajo svoje pristopajoče Člane v enem skupnem seznamu, obsegajoČem število deležev in imena udeležnikov.
V Ljubljani, dne 23. oktobra 1905.
Pripravljalni odbor:
Ivan HriTosur,
Aleksander )Cudovernik, c. kr. notar. Robert J[ottinann, veletržec. J)r. Valentin Xri*P*r, odvetnik. Dr. Josip 9(ušar, odvetnik.
župan ljubljanski, predsednik.
Josip CenČO, veleposestnik. Cadislav PeČanka, bančni ravnatelj ttbald pl. 7rnk6czy, lekarnar.
Alojzij Hodnik, hišni posestnik.
I
tKkššH ta odgovorni aiatfaik: Dr. Ifaa Taviat.
hi ta* .Naroda«