Oar Write Us Today
Advertising
rates are REASONABLE____
GLAS
Lisi'slovenskih delavcev v Ameriki.
■a 2
ffELEPHONE: CHelsea 3—1242
M DAR DOBIVATE I;
C "GLAS NARODA" '
po rodn nabatnobt hi < <
svoj dom (luiwj p«d«|| ta I
ZA JG.-1ALET0 NAD 300 »ZDAJ I
Entered as Second Class Matter September 21st, 1903 at the Post Office at New York. N. X. under Act of Control at March 3rd. 187».
No. 107. — Štev. 107.
NEW YORK, TUESDAY, MAY 7, 1940 — TOREK, 7. MAJA, 1940
Volume XLVIIL — Letnik XLVIII.
ANGLIJA ZAHTEVA ODLOČITEV
Italija ima čas do 16. maja povedati, kaj namerava storiti
RIM, Italija, 7. maja. — Anglija je prosila italjan-skega ministrskega predsednika Benita Mussolini-ja, da določi natančno stališče Italije z ozirom na evropsko vojno do I 6. maja. — Tej prošnji pa je bilo dodano trdno upanje, da bo prišel odgovor do sobote.
Anglija je Italijo naravnost prosila, da odgovori, ali je nevtralna, ali pa je v vojni. Anglija ni zadovoljna s sedanjim stališčem Italije, o kateri ni mogoče reči, ali je nevtralna, ali pa že v vojni kot zaveznica Nemčije.
Preteceni teden je Anglija odredila, da njeni trgovski parniki vozijo na Daljni Iztok okoli Afrike, mesto skozi Sredozemsko morje in Sueški kanal, takoj nato pa je angleški poslanik sir Noel Charles obiskal vnanjega ministra grofa Ciana ter mu predložil vprašanje svoje vlade. Ob istem času je bilo tudi poslano v Aleksandrijo v Egiptu močno zavezniško vojno brodovje.
ZAVEZNIKI PRIPRAVLJENI NA VOJNO Z ITALUO
ALEKSANDRU A, Egipt, 7. maja. — V Aleksandrijo je dospel nov škadron zavezniških križark in pomožnih bojnih julij in nek visok angleški uradnik je rekel: 44Pripravljeni
iio sprejeti se z Italjani na suhem, na morju in v zraku, ako se odločijo za vojno/'
Odgovor na to vprašanje bo prišel še tekom, tega tedna.
TURČIJA JE PRIPRAVLJENA STOPITI
V	VOJNO
ISTANBUL, Turčija, 7. maja. — Turško časopisje pravi, <la jc Turčija pripravljena takoj stopiti v vojno na strani zaveznikov, ako bi se vojna razširila na Sredozemlje ali na Balkan. Turčija pazno gleda na Italijo, kaj bo naredila in je zato pri pravi jena na takojšnji vdaree.
VA2NI DOGODKI NA BALKANU
1.	Bolgar>ki kralj Boris je v .Sofiji nadziral veliko število vojaštva.
2.	Nemški brigadni general Josef Tippeiskireh, načelnik nemške vojaške poizvedovalne službe, ki je potoval po Danski iu Norveški, predno je nemška armada vpadla v obe deželi, je dokončal svoje potovanje po balkanskih državah. V Bukarešti in Sofiji se je posvetoval z nemškim vojaškim atašejem in diplomati, kakor tudi z romunskimi in bolgarskimi oblastmi.
.'J. Rusija odločno zanikuje, da je na madžarsko mejo postavila šest ali osem motoriziranih divizij.
4. M mizarski ministrski predsednik grof Paul Teleki in vnanji minister grof 1st van Csaky sta pregledovala naprave v Lispe blizu jugoslovanske meje in sta se nato vrnila v Budimpešto.
DVE NOVI ITALJANSKI BOJNI LADJI
RIM, Italija, 7. maja. — Italija je dodala k ^voji vojni mornarico drugo izmeti štirih bojnih la*lij po 35,000 ton in nek vladni zastopnik je rekel, da so bile uveljavljene nekatere varno-tne odredbe na jugoslovanski meji, ker so prišla poročila, da so zavezniki poslali v Sredozemsko morje zopet vej •K>jnih ladij.
Prejšnji teden je bila dodana vojni mornarici oklopnica
V	it tori o Veneto, teden prej pa oklopnica Littorio.
TO PA JE MOBILIZACIJA
WASHINGTON, I). C-, 5. maja. — Admiral Harold Stark, načelnik mornariškega operacijskega oddelka je navedel pred ameriško Trgovsko zbornico primer resnične in splošne mobilizacije. — Ko so začeli prodirati Italijani v abesin^ko ozemljo, j< izdala al»esinska vlada naslednje povelje: — Vsak moški, ki more nositi sulico, se mora odpraviti proti glavnemu mestu Atklis A babi. Vsak poročen moški mora vzeti s seboj svojo ž"iio, da mu -bo prala in kuhala. -ke, majhni otroci, slepci in tisti, ki so tako slabotni, da sulice ne morejo nositi, lahko ostanejo doina, če hočejo. O tem povelju bodo obveščeni vsi Ahe*iiK*i. Vsak za vojaščino zmožen moški, ki ga bomo po preči tan ju tega povelja našli doma, bo brezpogojno obešen.
—« Po mojem mnenju je to mobilizacijsko povelje povsem preprosto in jasno, — je dostavil admiral smeje. — Število Abe-inoev, ki so bili zaradi odtegnitve vojaški službi g smrtjo kazuorvani, je bilo le malenkostno.
Troje trupel v starih
1% A lr mm I* * Oblasti so pred veliko za-UUnoIldl d I ■ Jgonetko. —Vsako truplo
je bilo strokovnjaško razrezano na sedem delov. Sumnjo zvračajo na tujerodce.
PITTSBURGH, Pa., 4. maja. — V treh starih bokskarah so našli brczg-la'va trupla treh moških. Vsako truplo je bilo stro-kovnjaško razrezano na sedem delov. Na prsih enega je bila vrezana beseda "nazi".
Oblasti so se takoj spomnile neznanega Cleveland skega morilca, ki ima na vesti najmanj dvanajst žrtev, čijih trupla so našli v plitvem zalivu.
Skrivnostno zadevo preiskujejo agentje justičnega de-partmenta, ki so mnenja, da je zločin zasnovala in izvršila kakšna nacijska družba.
Zločin se je moral izvršiti pred kakima dvema mesecema, kajti trupla so bila že precej nagnita.
Bakskare so bile stare ter so jih poslali sem, da jih uničijo. Prvo truplo je našel neki delavec. Splezal je v karo, hoteč se prepričati, odkod prihaja neznosen smrad. Najprej
je dobil v starem žaklju nogo in roko, pod starim papirjem pa ostale dele. Ostali dve trupli sta bili v dveh drugih karali.
Beseda "nazi", ki je bila eni žtrvi vrezana v prsi, 'vzbuja posebno pozornost detektivov. Črka 4z" je namreč narobe. Tako zapišejo to črko o-troci v prvem razredu ljudske šole oziroma starejši lju#je, ki se šele uče pisati. Sklepajo tudi, da je morilec slovanskega pokolenja. Na kakšno podlago temelje ta avoj sklep, nI znano.
Dva kosa trupla sta bila zavita v youngstownski časopis, datiran z dnem 11. decembra 19.19.
Bokskare so bile poslane iz St. Ruthers in Youngs town, O. ter u-o stale na tiru v predmestju Stone. Trupla so že tako razpadla, da jih bo po odtisih prstov le težko identificirati.
Delavske vesti:
LEWIS STREMI PO PREDSEDSTVU
Zato tudi hoče ustanoviti tretjo stranko, pravi njegov nasprotnik William Green.
PITSBURGH, Pa., 2. maja. — William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je očital Johnu L. Lewisu, voditelju CIO, da skuša zaradi-tega organizirati tretjo stranko, ker bi rad kandidiral za predsedniško nominacijo.
Green je govoril pred konvencijo pennsyivanske Delavske federacije ter dejal: *— Lewis je tfckel konferenci ameriške mladine ter kongresu a-meriških črncev— Sledite mi in ustanovili bomo novo stranko! Nekaj sličnega bo povedal prihodnji mesec tudi pristasem Townsenda v St. Louisu.
—	Čemu mu bo tretja stranka? — je vprašal Green. — Odgovor je lahak in povem logičen: Da bi ga tretja stranka imenovala za predsedniškega kandidata.
—	Od leta 19*29 do 1936 je bila United Mine Workers unija mrtva, — je poudarjal Green. — Edinole predsedniku Rooseveltu se je zahvaliti, -dn jo je spravil v življenje. Človek bi mislil, da bo Lewis predsedniku večno hvaležen. Pa kaj se je zgodilo?
Green je omenil Lewisovo napoved na konvenciji United Mine Workers v Columbus, Ohio, da bo Roose«velt sramotno poražen, če bo vtretje no-miniran. — Zdaj ustanavlja
tretjo stranko. Pravi, da je predsednik zanič in da ni nihče v demokratski stranki kaj vreden. Podpredsednik Garner je po njegovem mnenju "pijači vdan, zloben star možak.' ' Lewis se ozira naokrog, in ker ne more najti nikogar, ki bi mu prijal, pravi enostavno: — Jaz sem edini, ki nekaj veljam.
Duhovnik priporoča vino
DEL MONTE, Cal., 3. maja.
Jezuit Edward Shipsey, pro-ifesor na Santa Clara univerzi, je danes, rekel pred državno alkoholno oblastjo: — Ce se ljudje ne bodo naučili piti vina pri obedih, se bo začela dežela kaj kmalu utapljati v žganju. Vino naj bi pri vsakem obedu. Vino je blagoslov civilizacije.
Henry Ford za, stare delavce
DEARBORN, Mich., 5. maja. — Predsednik Roosevelt je odločil prvi teden v maju ko teden narodnega zaposlenja. Ob tej priliki se je oglasil tudi Henry Ford ter spregovoril par dobrih besed v prid starejšim delavcem.
— Po mojem mnenju, — je rekel znani industrijalec, — je moški najbolj poraben šele < štiridesetim letom. .Jaz že dolgo priporočam zaposlitev ljudi starih nad štirideset let, zaradi njihovih izkušenj, stanovitnosti in temeljite presoje. Na te ljudi se sme industrija povsem zanesti. Pa še nekaj rečeni: — dvomim, da ima kdo pod petdesetim letom dovolj razvite možgane za kakšno odgovornejše mesto v upravi.
Da Ford ne govori tjaven-dan, je razvidno iz naslednjega dejstva: Pri Fordovi družbi v okolidi Detroita je zaposlenih 85,J>67 ehvvcev. Med njimi jih je 37,433 starih nad štirideset let.
Silna eksplozija pri du Pontu
CARNEY'S POINT, N. J., 5. maja. — V duPontovi tovarni tri milje od tukaj je eksplodiralo včeraj osem ton smodnika. Eksplozijo je bilo slišati v razdaljo dvajset milj. Smrtnih slučajev ni bilo, pač sta bila dva moška lahko poškodovana. Po zatrdilu družbenih uradnikov ne gre v tem slučaju za sabotažo. Eksplozija je nastala povsem slučajno. Smodnik je bil v treh železniških karali v bližini tovarne.
Preteča oovodenj in WPA delavci
HARTFORD, Conn., 4. maja. — Vremenski urad je napovedal, da bo Connecticut River v prihodnjih štiriindvajsetih urah za tri čevlje narasla ter bo potemtakem osem čevljev nad normalo. Zupan Spel-lacy je mobiliziral vse WPA delavce v okolici za utrjevanje nasipov. Povprečno je reka j globoka šestnajst čevljev, v sle.1, j večdnevnega deževja je pa ne-' navadno narasla.
Dogodki na meji
med Jugoslavijo rn Italijo
B r K A R EŠT A, Romunska, 7. maja. — Tekom enega tedna sta se na meji med Jugoslavijo in Italijo dogo<lila dva zelo nevarna dogodka: en Italijan je bil ubit in izstreljen jc bil en italijanski aeroplan. Severno od Reke ob jugoslovanski meji je 300,000 italijanskih vojakov.
Kot pravi neko poročilo iz Ljubljane, je bil ubit en i-taljanski vojak, trije pa so bili ranjeni, ko je skušala i-taljanska obmejna straža razorožiti nekega jugoslovanskega vojaka na jugoslovanski zemlji. Mešana komisija je zadevo že preiskala in dognala, da je krivda na ita-Ijanski strani, ker j«* italjanska -traža mislila, da stoji na italijanski strani meje.
V bližini Bakra pri Reki je bil izstreljen italjanski aeroplan. Jugoslovanske Oblasti pravijo, da je italjanski letalec fotografiral jugoslovanske utrdbe.
Kratke dnevne vesti
Stališče Italije v ruski
lvjf*« Moskva.—Strokovni list "Trud" pra-^^ ^ * vi, da je mogoče italijansko pripravljanje na vojno označiti kot zahrbtno delovanje pro-ti zaveznikom v namenu preprečiti zavezniško o-fenzivo na Balkanu. *
List pravi, da želi Italija stopiti v vojno samo zato, da dobi gospodstvo nad Sredozemskim morjem in samo čaka na ugodni trenutek.
PRIPRAVE ZA BROHIBICIJO
ATLANTIC CITY, N. J., 5. maja. —. Generalna konferenca metodistične cerkve je bila pozvana, naj začne voditi borbo za povratek prohibicije v Združenih državah.
Toza<levno resolucijo je vložil dr. Ernest F. Tittle iz Evanstona, 111. Za dosego su-haškega cilja je predlagal vzgojne metode, češ, da je 1<» potom primerne vzgoje mogoče doseči resnično prohibicijo.
Istočasno je izjavil Ralph S. Cu-hnian iz St. Paul, Minn., metodistični škof, ki načeluje Antisalonski ligi, da bo v kratkem nakolektanih poldrugi milijon dolarjev. S tem denarjem se bo dalo uspešno napadati interese mokraeev.
Konferenca je trajala skoro teden dni in je uveljavila več važnih predlogov. Zastopane £0 bile tri glavne skupine a-nieriškega metodizma
Včeraj je konferenca s pretežno večino zavrnila predlog, naj bo dovoljeno ženskam vršiti duhovniško službo.
Star letalec
S AN DIEGO, Cal., 5. maja.
—	Vpokojeni lekarnar, 81 letni belobradi William Clarke je gotovo najstarejši letalski študent v tej deželi. Trikrat ga je spremljal pilot, četrtič se je pa z letalom že sam {Kidal v zračne višave.
Ogromna ruska zračna sila
iMOSKVA, Sovjetska unija. 3. maja. — Na dan 1. maja so se vršile tukaj velike svečanosti. Rdeča armada je pri tej priliki razkazala svojo moč. V zrak se je dvignilo drugo za drugim 4,494 vojnih letal.
Butler napovedqje Hitlerjevo zmago
TU USA, Okla., 5. maja. — j Generalni major Smedlev Butler napoveduje, da bo Hitler zmagal v sedanji vojni.
Bivši poveljnik amerisKega mornariškega zbora je govoril pred zvezo oklahomskih bankirjev ter izjavil med drugim:
—	Hitler kontrolira Norveško, kar pomeni, da je dobil na razpolago nadafjne zaloge vojnega materijala. Norveški bo sledila Švedska. Druge nev-
tralne dežele se bodo ustrašile njegovega prodiranja in bodo same prosile njegovega "varstva". Ko se bo to zgodilo, bo vojna končana.
Mačke naj imajo zvončke
Mrs. Curtis Franklin, predsednica Mountain Lake Garden klub v New Jersey pravi, da naj občinski svet nekaj ukrene proti mačkam. Mačke preže na vseh koncih in krajih na pitce pevke in jih uničujejo. Po njenem mnenju bi bilo najbolj primerno, če bi imela vsaka mačka zvonček na vratu, da bi s eiiigljanjem opozarjala ptice na pretečo nevarnost. Občinski svetovalci se še niso odločili, če naj uveljavijo to odredbo ali ne.
Prostovoljci za Francijo
BOSTON, Mas., 2. maja. — Frederick H. Prince, lSletni vnuk bostonskega bankirja in multimilijonarja, se namerava s 27 tovariši podati v Francijo. Vstopiti hočejo v sanitetno službo in voziti ambulance. Njegov oče in njegov stric sta začasa sveto\ne vojne služila v francoski armadi. Njegov stric je pomagal ustanoviti znano Lafavettovo eskadrilo ter je padel v boju.
V Nemčiji izdelujejo umetne ščetine '
BERLIN, Nemčija, 2. maja. Neka nemška tovarna za barve je začela izdelovati čopiče iz umetnih ščetin, ki se baje bolje obnesejo kot pa naravne (prašičje) ščetine. Doslej so dobivali Nemci večino tega blaga iz Kitajske.
Trije morilci obsojeni na smrt
MANILA, Filipini, 2. maja. — Trije moški so bili obsojeni na smrt, eden pa na 36 let ječe, ker so usmrtili dva bogatina in nekega policijskega stotnika. 12. julija so se sprli z , bogatini plantažnikom Jože de. Leonom in njegovim blagajnikom zaradi deleža pri letini sladkornega trsa. Ker plan-tažnik ni hotel ugoditi njegovim zahtevam, so ustrelili njega in blagajnika. Ko jih je bo-tel policijski častnik Julian Olivas aretirati, so ustrelili še njega.
"GLAS KAEDDi"- New YoiK
Tuesday, May 7, 1940
SLOVENE "(YUGOSLAV) DAILY
IM t 1 i A
M
GLAS

11
(vouiormEfioru)
t9 fitovcste Publish!ag C«apuft (A Corporation), hul Bakaer, Prt«Idcat; J. Lujpsha, See. r- Place, of business of tbe addresses of above officers: 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. T.
47th Year
"Glaa Naroda'* 1» issued e*«ry dar except Sundays and holidays. —
Subscription Yearly $6.—. Advertisement on Agreement.
Za celo leto velja Ust sa Ameriko in Kanado |8.—; ca pol leta $3.— ; ca Četrt leta $100. — Za Ne« York z« celo leto *7—; sa pol leta $3.60. Za inozemstvo ca celo leto $7.—; ca pol leta $3.50.
"GLAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV
%LA8 NARODA." 21« WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y-Telepbone: CHelsea S—1242
e 1
POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI
LIST « tem, da Mate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA.
NEMŠKI UJfcTNKI OB PRIHODU V ANGLIJO
Posadka nekega nemškega trgovskega parnika, ki je bil potopljen lui Atlantiku, je dospela
v neko angleško pristanišče.
iz
25. OBLETNICA POTOPA "LUSITANIJE
»»
Te dni je minilo 25 let izza časa, ko je angleška brezžična postaja v Lands Eml ujela naslednjo brezžično brzo- skrival turjaški he^runee in tat
ARETACIJA NEVARNEGA ZLIKOVCA.
Xa TurjanšfikcMii vrhu pri Radencith se je xo dalje rasa
javko: — Takoj na pomoč! Zadeti smo od strani. Nahajamo se deset milj južno od Kinsdale!
Brzojavka je bila poslana z angleškega potniškega parnika "Lusitanije", ki se je potopil z 1198 potniki, meti katerimi je bilo ll'4 Amerikancev. Pamik je torpediral nemški submarin. Potopil se je prej nego v 18 minutah.
Ameriško časopisje je izšlo v posebnih izdajah z debelimi naslovi: "Peklensko dejanje " "Nevtralce potapljajo!" 4 'Neupravicljivo razbojnLštvo!''
Poročila o katastrofi so izzvala silno ogorčenje proti Nemčiji. Vstop Amerike v svetovno vojno je bil utemeljen predvsem s potopom. "Lusitanije".
Med Washingtonom in Berlinom so začeli švigati note. Padali so očitki in slišati je bila vsakovrstna opravičila.
"Lusitania" je že enkrat prej dala povod diplomatskim protestom.
Ko je meseca februarja 1915 njen kapitan na vožnji iz New Yorka proti Liverpoolu zaislutil v Irskem morju nemške podmornice, je dal dvigniti ameriško zastavo, in pamik je 24 ur plul pod njeno zaščito.
Vlada Združenih držav je proti temu <v Londonu protestirala, Angleži so ji pa odgovorili, da je to pač običajna vojna zvijača, ki ji ni posvečati nobene pažnje. Angleška vlada se je opravičila in obljubila, da .se kaj takega ne bo več zgodilo.
22. aprila 1915 — pred zadnjim odplutjem "Lusitani-je** iz New Yorka — je nemško poslaništvo v Washingtonu objavilo v vplivnih ameriških listih oglase, s katerimi je odsvetovala ameriškim državljanom potovati v vojnih conah na parnikih, ki so last Nemčiji sovražnih držav. Malo prej je Nemčija proglasila neomejeno vojno s siibmarini.
1. maja 1915 je "Lusitania" od plula iz New Yorka. Navzlic svarilom se noben ameriški potnik ni premislil. Na nji je bilo 1968 potnikov. S seboj je vzela velike množine zlata in razen tovor, predstavljajoč skupno vrednost $11,000,000. Zavarovana je bila za $7,500,000. "Lusitania" je imela dvoj no dno ter je bila razdeljena v 170 neprodušnih oddelkov.
Vsled cenzure ni bilo po odplutju o pamiku ničesar slišati do 7. maja 1915, ko je dospelo poročilo o torpediranju. Ob rasu katastrofe je ibilo mogoče s parnika že videti celino.
10. maja je nemška vlada brzojavno sporočila svoje soža-Ije za ameriške žrtve, dostavila je pa, da je krivda izključno na strani Anglije, kajti "Lusitania" je bila oborožena ter je imela municijo na krdvu. Rečeno je bilo, da se je završila na parniku strašna eltčrplozija, ki je v dosti večji meri kot pa nemški torpedo, povzročila potop.
Angleška vlada je zatrjevala nasprotno, namreč, da "Lusitania" ni bila oborožena. Pozneje je vendarle priznala, da je bilo na krovu 4000 zabojev patron, kar nikakor ni moglo povzročiti tako hude eksplozije.
Nemški admiral von Tirpitz, zagovornik neomejenega bojevanja s siibmarini, je pisal po vojni, da je bila "Lmsita-nia" označena v angleških seznamih kot pomožna križarka. Po določbah angleških mornariških predpisov morajo imeti take ladje celo v mirnem Času na krovu potrebno orožje in municijo, da jih je mogoče takoj spremeniti v pomožne krl-žarke.
Potop "Lusitanije" je bil eden poglavitnih vzrokov za »vstop Združenih držav v svetovno vojno. -
koles Janez Orgolič. Nedavno se je zasledovan od orožnikov vozil Orgolič na ukradenem kolesu. Ko je zlikovec spoznal da ne bo mogel uiti, je vrgel kolo proti orožniku, ki je dirjal za njim, tako da je padel orožnik preko kolesa, in «e laihiko poškodoval. Orgolič pa jo je v vsej naglici spet odku-ril. Kniahi za tem se je že zglasil pri orožnikih lastnik dotičnega ukradenega kolesa.
Toda tat se ni dolgo veselil zlate svobode. Ker jo je Orgolič doslej zmerom odkuril, ko je opazil kje kalko orožuiško patruljo, se je orožnik ode! v žensko obleko in tako pohitel na dom Orgoliča. Ko je tat občutil trde loke zavzdihnil: "Zdaj pa je po meni." Po kratki borbi ga je o-rozni'k premagal* in vklenil, na to pa odvede! na postajo. Lastniki koles bodo zdaj nekaj časa lažje dihali.
(SMRT BEDNE ŽENICE V MURI.
V banovin^ko bolnišnico v Murski Solniti se je nedavno zatekla onemogla 66-letua vi-ničarka Terezija KI ob asova, pristojna v občino Sv. Anton v Slov. goricah. Zadnje leto je tbila skupno s svojim možem uslužtbena v viničariji KPeinio-soliega v Policah pri Gornji Radgoni. Ker je žena zaradi svoje izčrpanosti ni spadala v bolnišnico, je uprava bolnišnice odredila prevoz v občino Gornjo Radgono. Občina Gornja Radgona je poslala voznika v Mursko Soboto, po ubo-žico. Voznik jo je tamkaj naložil na voz ter jo odpeljal proti Petanjcem. Ko so prispeli do broda, ki tam obratuje čez Mhiro, ker petan^ski most še
ni dograjen, se je konj menda splašil in potisnil voz po most iriku. da je zdrknil v vodo s staro ženico. Konja in voz so deroči valovi reko zanesli na drug breg, a ženico je za jel val reke ter jo pokopal pod seboj.
!Xa krik ih rod a rja so prihiteli na kraj nesreče ljudje in zadržali voznika, da ni .skočil za vozom v reko. V kolikor zadene krivda na mereči voznika, bo dognala preiskava.
NA POTI OD VINOGRADA JE UTONIL \ KRKI.
/Posestnik Jožef Šeniea >*. Meniške va*i pri Toplicah je (i. aprifa šel v svoj vinograd v Straži. Mudil se je v vinogradu dalje časa in po malem pil.
Proti Večeru pa se je vračal nekoliko vinjen proti domu. Na poti ga je 'spremil posest-TV.	- »ik iz Dol. Polja, Gorse preko
' e' 10 mosta čez Krko pri Dol. Polju do pota, ki krene proti Me-liiški vasi. Tam sta se ponovila. i
Ker Šeniea ni priš< i zvtčei domov, je začelo domače -kr-heti in zasumii'i so, da ho mu .je pripetila nesreča. Se ponoči so ga šli iskat, toda dobili ga niso nikjer. Ker je bila terana noč, so iskan je nadaljevali zjutraj. I-kal i so ga zlasti ob Krki, kjer drži pot od mosta proti Meniški vasi. Kmalu so opazili nedaleč ob mostu drčo proti Krki. Zasumiii ko, da je na tem mestu padel v vodo. Mož je imel na nogah gumijaste čevlje in ker je bila zemlja zaradi dežja precej po^zka, je verjetno, da mu je spodrsnilo in da je padel v vodo. Ker je nosil na hrbtu v kosu več steklenic vina, je mogoče, da so ga težke steklenice potegnile na dno vode. Iskali so dalje in naposled so potegnili truplo iz vode ne daleč od drče.
-:—f t ■■——
LEPA PRILOŽNOST
ftaprodaj je majhen HOTEL. Doforo vstanovljeno; lepa priložnost za pravega moža. ob žejo prometni cesti; Route 6 bli-eu Waren, Pa. Dobro opremljena gostiliri^ca sdba, obedni-ca, kuhinja in sjmlne sobe. — Prostor za avtomobile. —
Vprašanja naslovite na: — "Hotel", c. of Glas Naroda, 216 W. 18th et^ N*w York.
V rj.
i 'GLAS NARODA' t
A	j
f popiljomo v start) do 9 || movmo. Kdor ga ho-
4	čc naročiti * za ivoje \ •or6cJnike afrprfrjat*-jlj^, to lahko stori. -
5	Naročnina za stari
i
krajatane $7. ' V
^Italijo tista ne poii ^
j lamrv, -	T3
ZA NAROČNIKE
IMAMO ŠE NEKAJ ZASTAV, ki so na razpolago našim naročnikom po ugodni ceni. Marsikateri želi imeti za dom zastavo ob priliki
narodnega praznika.
OPIS ZASTAVNE SKUPINE
Zastara: 5 čevljev dolga in 3 čevlje Široka: izdelana iz najboljšega blaga (cotton buting) in obrobljena ter ročno vezena,
barve najbolj trpežne; vse eve-j zde so Šivane na obeh straneh.
Drog: iz trdega lesa, pobarvan, 7 Čevljev dolg. in sestoji Iz dveh delov. — Ročaj in vrv.
Naročite pri: SbOVENIC PUBLISHING CO. j 216 W. 18th Street New York j
PO POSEBNI CENI ZA NAROČNIKE TEGA LISTA
$2.00
(Vsi poSiljalni stroški plačani.)
havno tragedijo. Oba je odstrelil s samokre>om neki l(i-letni železničarski sin i*z Zaloga. Oba sta zadeta v trebuh in je njuno stanje močno kri-tieno. Orožniki iz Vevč so takoj uvedli pivi ska vo.
TRAGIČNA SMRT VAŠKE Ga NASILNEŽA.
V Vi(Uxsirih pri Metliki gospodari po>e>tnik G. Klanifar, ki um je ,preti dvema me>eco-nia unirla žena, katero je imel sina Franca, ki mu j<* bii«> ob materini snu!i 30 let. Prijateljsko razmerje med očetom in sinom pa se je zadnje rase skalilo, ker oee ninu ni hotel izročiti pose.stva. France m j*.1 oeetovo ravnanje razlagal po svoje in je bil tudi prepriean, da stari Klamfar tako ovira njegovo ženitev. Zaradi tega je tudi oeetu obljubil maščevanje. Te dni je sklenil obračunati ž njim. Že navsezgodaj se je napil in razsajal po vasi ter grozil. V podivjanosti je večkrat zasadil svoj nož v Kri-žanoga ob cesti in tudi razrezal
Kristusov kip pri tem pa je kričal, «la so dobrote tega -veta krivično razdeljene med ljudi. Sosedje so obve-tili o-četa, da .sin grozi, da ga bo ponoči ubil in iz strahu pred nasilnežem je odšel stari Klamfar spat v sosednjo vas.
Ker se naslednje jutro ni upal domov, je poslal nekega so-eda pogledat, kaj je s sinom. Sosed se je kmalu vrnil in povedal, da lež! sin mrtev v hlevu. V pijanosti je namreč legel spat s cigareto v ustih in zanetil požar. Ogenj se sicer ni mogel razviti, pač pa se je France v Rilneni dimu zadušil.
Po telesu je bil kljub temu precej ožgan. .
Peter Zgaga
KKSPRRTT
Ekspertov, oziroma kot bi tpa povečini oba enako in sta s,. se po naše reklo, izvedencev, oba nčila iz istili knjig.
V v-eli poklicih so ljudje, ki
je čedalje več v vsaki stroki in v vsakem pogledu.
Med njimi je pa "velika razlika. So namreč taki, ki mislijo in pravijo, da so ekspert1 in taki, ki so eksperti zares.
V zdravniških krogih pravijo ekspertom špecijalisti.
Resnični špecijalisti -o pravi blagoslov za trpeče človeštvo. V mnogih slučajih je p:i med navadnim zdravnikom im 4' specialistom" le denarna razlika, ki znaša v največ primerih od osem do trinajst dolarjev.
Navaden zdravnik računa za pregled in nasvet <lva dolarja, "špecijalist** jili pa zasari deset ali petnajst, prakso imata
RAZMESARJEN, ZAKLAN.
Xa grozen način je bil ubit 120 letni »posestniški sin J«*-ip Potočnik iz Paradiža v Halo-1
zali. Številni fantje so bili eu, ki je še do lani preizkuša!
vrše svoje delo bolje iu temeljite jše kot pa njihovi sovrstniki. V vseh poklicih, pravim, in s tem nič ne pretiravam.
Le vzemimo newyorskeg.i taks i d raj ve rja.
Kateri avfomafbilisi z dežele se more primerjati ž njim.'
Rojak, ki se je lani pripeljal iz gornjega dela države v New York, mi je rekel :
— Tristo milj sen> prevozil v sedmih urali. l>eset milj po Xew Vorku mi je pa tri ure »vzelo. Tistih deset milj me je dosti bolj zdelalo kakor tristo prejšnjih. Poglej ine, še zdaj se t resem.
Le opazujte newyorske taksije! Se kadar sem se vozil s taksijem, sem moral neneho-nia sekundirati: — Hopla! Jlopla! Treščili bomo!
Xo, pa s taksijem nismo, hvala Bogu!
O znanem slovenskem letal-
zbrani v kleti pri posestniku Mihaelu Fridaiicrju. Med njimi je bil tudi 24 letni Jakob
težke bombnike in prekomm-ske clipperje, gre po ameriških letal-kih krogih glas:
Ko letnik, ki se je dodobra na- __ On je lieprekoslji v Po užil izborile l.aloške kapljice. M,bno v slnr.;1ju kakšnega n -
Ko so se fantje vrača!! domov. ,h,statka ali nevarnosti Nje pa je Koletnik zaradi malen-[lmi sploh ,ota,a ni 1M)a j>o
kostne besede naravnost po- |uir	, ,
,	r.	.	... ocr motor mu »laite in skedeni-
besml. A nožem je navalil naL>„,	^ „	i i
x> . .	, . :	... .>Kii vrata, pa bo sedel nanie
Potmiiika. ki se je zgrudil na • __, . , . •• • , , '
.lil--	- 1,1 Poletel z njimi kam or k o .
tla. Se na tleh ležečemu jei , . .	, ,
i i t»- i t -i . - , ,...*' I ako je tudi v vseh drum zadal Koletnik vec vbodna iev| , , ,	.
..4 1 k- - i	i	strokah. Aaprimer v zidarski
v telo, ki je biro popolnoma	1
razmesarjeno. Koletnik je pobegnil v neznano smer. truplo
primer v Med pravimi zidarji ne šteje dosti tisti, ki zna polagati
nesrečnega Potočnika pa >o °lK'ko' »,n r'c j'1' VoUr/.i še loli
obducirali v mrtvašnici pri Sv. ko Us(,f' [il\
Le tisti je pravi strokovnjak
Barbari. Grozni uboj je zbudil med ljudmi preeejnšje razburjenje.
POZOR BARBERTONČANI!
|S«*ja Slovenskega Državljanskega Kluba se vrši v petek 10. maja, ob 7. uri zvečer v dvorani društva Domovina. V-akega člana tega kluba je dolžnost, da se vdeleži te seje. Prinlarne volitve se vrše 14. maja. Pridite, da si izberemo kandidata, ki bo vam po volji. Primarne volitve so bolj važne, nego prave volitve. Radi tega upamo, da bo seja obilna posebno radi tega, ker bo ve-Fiko kandidatov navzočih.
IDopisnic. to pot ne bomo pošiljali, ker je klub v finančnih ozirih — suh.
Ulj ud no vabi.
Odbor.
Rajnik je zaipustil sedem o-trok. izmed katerih so štirje neprorskrbPjeni. Bil je dober in skrben gospodar, ki ni nikdar popival po gostilnah in le malo več pil, kadar je bil v svojem vinogradu. Ta primer baš kaže. da ipastane tudi mala količina alkohola laliko ugodna. .	u
DVA FANTA V ZALOGU USTRELJENA V TREBUH.
ILjuibljanski reševalci, ki Čez velikonočno nedeljo in ponedeljek niso bili preveč zfipo-sleni, (so morali -za zaključek praznikov brž opraviti nekaj voženj. Prvič so bili klicani na pomoič v Zalog. Pohiteli so tja z reševalnim avtomobilom ter so nato pripeljali v bolnišnico dva nevarno obstre-ljena mladeniča. Prvi je Mirko BudaF, stanujoč v baraki v Zalogu, in star šele 15 let, drugi pa je Rudolf Burkejica, stanujoč v Spodnjem, Kašiju in star 17 let. Kolikor se je v naglici dognalo, gre za lju-1
DARILNE POSILJATVE
v Jugoslavijo
100 Dinar.---$ 2.30
200 Dinar.---$ 4.40
300 Dinar.---$ 6.50
400 Dinar.---$ 8.50
500 Dinar.---$10.25
1000 Dinar.---$20.—
2000 Dinar.---$39.—
Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele,, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati $1.—.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
:: s POTNIŠKI ODDILIS t »:
216 West 18th Stre*t.
Hew York
med njimi, ki zna zidati s kamnom.
Tako je tudi pri slamnikih.
Starejšim newyoršknm Slovenkam je dobro v spominu forelady, ki je imela navado reči, če se je katera pritožila, da ji mašina nagaja:
—	Veš, ti nisi prava <lam-
nikarica. Prava slamnikarca
zna narediti slamnik z leseno inašino.
Zdaj so se časi spremenili. Zdaj ni več ne foremanov ne foreladies. Po slamnikar-kih šopih so vse enake.
('e se zdaj pritoži, da ji ne gre tako kot bi ji moralo iti, ji tovarišicc ljubezljivo-pikro svetujejo:
—	I^eseno inašino vzemi, pa
I K) šlo!
V življenju sem srečal vsa-kovrsne strokovnjake, take in take.
Nekaj posebnega je pa nemški salona r v našem kraju. Nad sedemdeset let je star možak in biznesman, da mu ira ni para.
Le po par ur na dan je v svojem podjetju, toda bartender mora biti že posebno prebrisan, če ga more pihniti za kakšen kvoder.
K njemu hodi na Inikviee pit star lahkoživček, ki dobi vsakih štirinajst dni iz sam ne vem kakšnega sklada precejšnjo denarno podporo.
Ob štirih popoldne stopi pred haro, naroča in pije.
Ob osmih stopi za baro gospodar.
Z lahko/.ivčkom spregovori par besed In ga kakšni dve mi. nut i ostro opazuje.
Nato vzame knjižico in zapiše, ne da bi sa prepričal ali ga vprašal, koliko jih ima pod kapo.
Po njegovih kretnjah, pogledu in besedah ve do drinka natančno, za koliko se je zadolžil.
Ve tudi, če je pil prvo, vino ali žganje.
Pravi, da se doslej ni se nikdar zmotil. Že vsaj v svojo škodo se ni.
"O L X S NARODA" —New York
Tuesday, May 7, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
El.EX A IK- WOIjKiE:
LJUBEZEN NA PRVI POGLED
Vrata ku|>cja. ki je v njem od dol^a č:;sa dremala gospa -\Caja, iso tiho odprla in v poševnih ,v prah zavitih volnenih žarkih so j«* pojavila pocstava. Postava so je lahno priklonih!, glava, ovita z gostimi kodri, se je prijazno sklonila na eno stran. Na zgovorno dvignjeni roki ho se za-hvketali prstani. Izpod širokih. -krimo pol i kanih lilav, >o «e prikazali rjavi čevlji. Postava je izpregovorila.
MMilo**tiva mi ho gotovo o-prostila mojo drznost. Vem, da je neodpustljivo, dn motim tako poetičen mir. Bem pa kakor vsak «>n*rt ni sebičnež jn ne morem premagati želje po o-k rasi t vi te dolgočnstte vožnje z užitkom ol» pogovoru s tako lepim, oči vidno duhovitim in odPičfliin ihitjem. V visoko <Vst si štejem, da »eni obedoval z mi lost i vo v jedilnem vozu in pobral roliček, ki ji j«' hi I padel na tla. Hellene, ali smem prisesti! Milostiva, verjemite mi, dn je to eden najlepših trenutkov »nojema živ!jenja. Kolika radost, da morem zreti v te čarobne oči — oprostite, oprostite, isaj že molčim — toda milost i va gotovo sama ve, kako neizmerna privlačnost., kako čarohna mikavost .... S:'j že ntoV'im. Milost i va je torej furir-tkn. Tudi to -e pozna na prvi pogled.
u * A h. kaj je na svetu prijetnejše od jjotovanja, ali bolje rečeno —»bilo je. Zdaj je potovanje nekoliko nemirno. — Zukaj potujem? Saj služim muzam. Evo, moja vizitka: Rino Milanese.!!, virtuoz na saxofon. Te bi ne potoval, kaj bi pa bilo z mojo umetnostjo? Imam pa tudi tu in tam sorodnike in prijatelje, pa se rad* oglasim pri njih. Samo če bi ne bilo teh nesrečnih meja. Sli j sami ve^te, kako je s tem. Tja ne smieš izvoziti tega, tam zopet je prepovedano ono. tu imajo radi take umetnike, kakor sem jaz, tam zopet ne.
'"Nekr.j čisto drugega je. čo potuje tako krasna in solidna
— namreč, pardon — očarljiva turistka, kakor je milostiva. Tako imajo radi povsod in vsi. Milostivi gotovo ne bodo pog?e dali v kovčeg, glavo bi stavil, da ne. l)a vam nikoli ne pogledajo? No, vidite, da sem takoj uganil. Iz niilostive veje aristokracija, tako da mo-
>o
Zdaj pa 'jedi lepo mirno
že tu.
;'*l)a, gospod višji kontrolor, to je moje umetniško ime in to tu je pravo. Valute? Odkod naj jih pa vzamem? Sem siromašen umetnik, s seboj imam samo sto frankov, tu je pa pet mark in trideset kron.
ra biti visak carinski uradnik Afli. tla, gospod, izvolite malo takoj premagan, da mu kar sa- počakati, saj nimam prav na-
po zapre in da mu ne preostaja nič drugega nego izginiti.
«"< Wi, ko bi mogel vedno občudovati vašo lopoto! — Za boga, povejte mi vaše sladko ime. — Maja — kako sladka godba, kakšna simfonija. Torej, Maja, Maja, nikar <e ne jezite, za božjo voljo vas prosim, ne .jezite se na človeka, ki je vzplanitel v nenadni 1'jubez-ni. kakor orkan. Že v jedilnem vozu, čim sem vas zagledal, •z žlico v božanstveni ročici, sem spoznal, da sem izgubljen. Maja, Maja, odločite ali naj živim, ali pa se razblinim v nič. Saj kar drhtim od groze. Da li niste morda poročeni? Nobenega kom/promi-sa namreč nočem — vsa moja — z nikomur nobene delitve.
"'Vdova! O, bog, kolika sreča, da nisem jaz ti*ti, ki je zakrivi? "njegovo" smrt, kajti zdaj bi storil isto. O, ti mine poznal ljubljena, — tiger iz pragozda sem. OtJicTo. Nobene ovire torej ni na najini po-
ti soglašal, nastavi mi svoje čarobne ustnice — to je bil ženinov poljub, nikar ne ugovarjaj dušica, nikar ne ugovarjaj, srček. Kaj za to, da te je videl i mož povstave, ko je pregledoval potne liste. Tem bolje, reči liočem namreč, saj se ne morava zmeniti za vsakega tujca in povrhu za človeka. ki opravlja tako kruto obrt.
"Zdaj pa čuj, dušica. Spravi tole hitro v žep. Tako, to »-o fotografije mojih dragih roditeljev in sorodnikov. Neizrečeno hudo bi mi bilo, če bi prišle v tu je roke. Hvala, angel moj. daj mi poljubček. —
mena utajiti kaj. Od lanskega potovanja sta mi ostali še dve italijanski liri. Evo, tu r=ta. Priporočam se.
"Oh. no. samo da je to končano. Tn vesel sem, da vas spFoh ne bo vprašal, ali imate liri sebi kaj prepovedanega. PleiHemta duša ste, da ste mi skrili moje funte in dolarje. — To se pravi, kaj pa govorim — fotografije mojih sta riše v. Na potovanju večkrat govorim neunfriosti. No. torej <amo da jih imam zopet na svojih prsih. Včasih povzroča to človeku nadčloveški napor. Kje izstopim, kje se bova zopet videla? No, dajte mi svoj naslov, z veseljem vam bom pisal. Tu se je izteklo zelo prijetne. v vaši družbi se počutim zelo dobro, in za svoja leta ste kar imenitno ohranjena.
•"Zakaj like pa milostiva tako gleda? Saj vendar nisem rekel ničesar, kar bi bilo milost i vo neprijetno zadelo. No, ne bom >e torej vsiljeval in tudi vajen nisem tako hladnih in srepi'li pogledov. Odidem naj? Saj že grem, saj morami itak kmalu izstopiti. Da tihotapim valute? Oh! Ne .svetoval bi milostivi, da bi v tem poglediu kaj ukrenila. Zdaj kaznujejo strogo tudi tistega, ki tihotap-eent pomaga. V nekaterih državah kaznujeio take Fjudi celo s smrtjo. Živimo v zelo strogih časih, milostiva. Zbogom torej in bodite brez skrbi, — jaz ee ne jezim in milostive ne bom ovadi, da mi ie -pravila te funic čez mejo Poljubljam roko in srečno pot!*'
OD VSEPOVSOD
NAJTEŽJI LJUDJE.
tZa najtežjega človeka ny svetu je veljal1 Anglež Daniel Lanifbert, o katerem so leta 1909 ugotovili, da tehta 329 kilogramov. Njegov telovnik je še zdaj ohranjen v nekem angleškem muzeju kot edinstvena privlačnost. Širok je 180 cut, kar je skoraj trikratna širina navadnega telovnika. Lambert pa ni dočakal visoke starosti, umrl je, ko mu je bilo šele 40 let.
iMed Ani er i kanci je bil pa najtežji E. F. Tittuian iz Phi-lapefpbia, Pa., ki je nmrl tam leta 1929, <~tar šele 39 let. Še tik pred snyrtjo je tehtal 29.") kig ko je bil še čil in krepak, je pa tehtal 315 kg. Alhnor-malnc debele žene dočakajo ihaje večjo starost kakor moški. V državi Illinois je živela najtežja žena Maud WeLssova1 ki je tehtala 255 kg, umrla je pa stara 4(1 let. V Cincinnati. O., so pa imeli najtežjo rodbino. obstoječo iz treh- članov.
Tehtala je namreč 79.'] kg. Najtežji je bi! sin in sicer je tehtal 27(J kg. Pri nas seveda takih težkih ljudi nimamo, imamo pa tudi nekaj družin, s ka-teriirfi bi se lahko postavili preti cvetom, če hi vrednotili ljudi po teži.
let ju. V Lisabonu na vrtu plemiča S. Lorenza je zrasla prva pomaranča v Evropi. S tega vrta so Se baje razširile pomaranče na vse druge evropske kraje, kjer je podnebje dovolj milo, da lahko rasto in do-'.ore. .
JTa razlaga o portugaIskem posredovanju .pri dovozu prvega poniarančnika pa nima v sebi nič verjetnega in potrjevala jo je tradicija, ki je nav.i-vala ^pomaranče 7K>rtugal-ko sadje. V nekaterih italijanskih naseljih se še zdaj pojavlja ta naziv. Od tod pa izvora • amo zaključek, da so -i pridobili Poitugalei za-luge za razširjenje tega sadja. Toda ob pomanjkanju d rugih poroči i pač ni bilo težko verjeti, da so oni res pripeljali v Evropo prvo pomarančo. Imamo pa že dokaze iz leta 1 .*».'».'>, da so gojili pouialančnike v Dauphl-ne. Potemtakem je moral to sadje pripeljati v Evropo nekdo še ■preden so se napotili portugalski pomorščaki čez morje. Izražena je bila domneva, da utegne biti razširjenje pomaranč v Evropi v zvezi -potovanjem Marka Pola v 1"*». stoletju. Tudi to ni izključeno.
...............................................................................................................
uuiiiiiiitiMtaiiiiiiiii'Uiii,,,!,)!!^^^
Za gospodinje
Kuharske Knjige
i!«..®::..',. tr •« -
•i :.«
KDAJ JE DOBILA EVROPA POMARANČE.
Pomaranča je prišla v Evropo iz Kitajske. Vprašanje je samo kdaj in kako. Iz antične mitologije znana .sloveča juho!-j ka "liesperidek" niso imela s! pomarančami nič skupnega. | To so bila granatna jabolka. Splošno mislijo, da so pripeljali pomarančo v Evropo portugalski pomorščaki v 15. sto-
Najboljši prijatelj
v nesreči vam je:
i i
SLOVENSKA NARODNA! PODPORNA JEDNOTA
BRATSKA, DELAVSKA
PODPORNA USTANOVA
i < , » i - i • - ,
Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 1 6. leta starosti.
ČLANSTVO: 52,000
PREMOŽENJE: $8,000,000.00
Za oijc informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ
Glavni stan:
2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.

• - - • ■
'[■min
=
BENJ. FRANKLIN, OČE
(POLETNEGA ČASA.
(Misel, uvesti letni čas s tem, da se pomakne urni kazalec naprej, je starejša nego bi človek mislil. Večina izmed nas se sicer spominja tega ukrepa še iz svetovne vojne, in ta ali oni bo morda vedel, da so se ukvarjali z mislijo poletnega časa že pred svetovno vojno v Nemčiji in Angliji. Misel sama se je pa (porodila mnogo prej in sega tja do slavnega a-meriškeiga učenjaka Benjamina Franklina.
(Bdnjamjin Franklin je bil več let ameriški poslanik na francoskem dvoru. To je bilo skoraj 15 let pred veliko francosko revolucijo. Franklin je izračunal, da bi samo v Parizu prihranili kakih 100,000,000 frankov na razsvetljavi, če bi uvedli letni čat=. Toda prav tako kakor z izumom strelovoda, ki ga je izdelal neodvV-no od poskusov Čeha Prokopa Diviša, je Franklin tudi s to i<le jo daleč prehitel svoj čas. Ljudje ko se mu smejali, češ, da je to njegova fiksna ideja. Edini, 'ki je raiaumel genijalno-sti te enostavne rešitve, je foil Jean J. Rousseau. Prve praktične poskuse «s poletnim časom so pa delali šele leta 1892 v južni Afriki. .
IHwaiiJSrtiiiiuiiij.jii
HmiiM^ilfmiiiiH^lHenii
Minuli'
NABOClTB SLOVENSKO - šMEtk-KANSKI KOLEDAR za 1HL — 1M 8TRANI ZANIMIVOSTI. STANE VAS SAMO 59 CENTOV. — V
pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V ITALIJO
$ 5.90..........Lir 100
11.50 .......... " 200
17.00 .......... " 300
28.00 .......... " 500
55.00 .......... " 1000
KER SE CENE SEDAJ HITHC MENJAJO SO NAVEDENE ČRNE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
NUJNA NAKAZILA IZVUSU. &JEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO fl—
S L O V E N I C »PUBLISHING COMPANY
(TRAVEL BUREAU) »i W. 18th ST.. NEW TORE
NOVA BYRDOVA ŽIVILA.
'Aid mira I "Bynl ima na ek<-pediciji na južni tečaj > -eboj nekatera koncentrirana živila, ki so mu jih pripravili strokovnjaki iz ameriškega poljedelskega ministrstva, da hi imel večjo izbiro. Nekatera izmed teh živi! so normalnemu trgu še neznana. Tod-i »v:-v. eno leto ali dve, se Tnalo n!\ilsrž v. ' prodajala. Večina t<-h i«>tvin je bila pripravljena v laboratorijih in pomeni prizadevanj« strokovnjakov, da se porabi-za človeško hrano tudi odpadki ixi mlekarnah. Seznam ob sega tudi novo vrsto suh«- t';-žolove juhe z moko, iz sirotke, dalje novo vr>to žiraneira > id-korja tudi ^ sirotko in novo vrsto blincev, nangenih iz kroni])irja, smetane in -nIi.
Smetana in sirotka -ta <tvan->ka produkta mlečne industrije, ki se v ogromnih količinah nabira največ za ^prašičjo krmo. Xjuna uporaba kot novi); živi!' utegne biti veliketra pomena z;' mlečno in lustrijo.
ISuha juha je jiri pravi jena tako. da dobimo iz enega d> ia
Slovenske žene so splošno znane kot dobre kuharice. Vsakdanjo hrano znajo pripravili okusno iir spretno brez posebnih kuharskih navodil. Naša slovt n-ka kulia je nekaj po>el»nega, ker je vzeta iz vseh narodnosti, katere so sestavljale nekdanjo Avstrijo. Ni rečeno, da mora dobra kuha biti ravne draga, prid uite kakšne malenkostne stvari, k«»t te ali »ne zelenjave ali dišave in napravite posebno tečno, okusno jed.
V knjigami "Glas N irr.da" imamo sledečo kuharske knjrge, ki bi ^ morda zanimale;

LJUDSKA KUHARICA
Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom.
Cena 50c
KUHARICA
905 navodil, 255 stran«, broširana $1.25. . . vezana $1.50
SLOVENSKA KUHARICA
Najpopolnejša izdajr- -7tlS strani.
Cena $5.
>
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
210 WEST ISth STREET NEW YORK
»lIlMWll.iillllWHliKrtlU
tiiMiii.!'111'««!!!!!!'' "»liniui'1-•l»nnmi" <'tiiinnH' "i-t.M]I' ' iu,umi'''ttmuiin*''Himmiii'
PESMARICA "Glasbene Matice"
Uredil dr. Josip Čerin
Stane samo $2.—
To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
-uhega pra>ka in -tiiih «!-1mv vode izdatno hrano. \ n,;' j' . <!."» od-totkov fižola. 25 od>t -irofcke in 15 o<>-t. ma^^ohe.! lilinei i/, smetano :n krompi-l pirja so ]>a bre:< ma- o' .-, jr i-Tiravljajo -i tako. da -u;>: m ; .* 'i pečemo !» -to Iz kuhan« ^a krompirja, smetane in .soli.' Dve vrsti kon.lcnzir neua >ladj korja oblegata 25 odst. sirot-i ke. Kainli ran sladkor iz si-rotke j«* enak navadnim \ tani, ker sirotka nadonie-'tuje ti-»ni sladkor, in žitni -ini}>. Pač je j>a ta sladkor nekoliko mani sladek.
APARAT ZA MEŠANJE KART.
Že pred šestimi leti se je pojavil na trgu nov aparat, ki sicer ni napolnil nobene izmed <!ovečih "čustvenih vrzel*', vendar je pa sam po sebi zanimiv. Bil je aparat za mešanje
Nje-! v izumitelj je hotel prihr n'll kva? topircein nekaj tlela, • ^ n»'iti pa omogočiti temeljito mešanje kart. a morda t ml' preprečiti slepariji*. ki ««o t k«|Vartopirei kaj pogoste. Aparat pa ni šel nič kaj dol»ro \ denar, ker je bil pre.lrag. -aj je ^tal okrog 2>'H» di Halje v. .
/.<i i i »•> p >ročaj.i iz Hamburga. da izumili tam nov a | a rat /.« mešiinje kart, ki ni tako kompliciran, ]>a tudi ta-k<» drag n< . Raje stane samo nekaj mark. Aparat je bil že prijavljen patentnemu uradu ni ž njim se zelo lahko manipulira. Z to tipa izumitelj, da ga bodo kvartopirci navdušeno |>oz<lravili. Temeljito mešanje kai 1 v. novim aparatom traja samo nekaj sekund. Karte ne bodo več padale na tla, p:i tudi kibieiranje bo v marsičem omejeno, sleparije pa sploh izključene.
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi.
it

Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 67 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
r ^.n $1.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET. NEW YORK
"G L & S NAROD A" — New TorE
Tuesday, May 7, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
......ran Mi■ ■■■nciiiiiiiii 11. iii; rmm''niHi!;iiiiiiai»iii!;iii:Jiiiiii!!:
Nic.colo Paganini —
^MWiiiMHiiflMHioiKimna
vražji goslač
ar
Pred dobrima dvema letoma je praznovala Italija 200 letnico smrti Antona Stradivari-ja, leto* bo pa praznovala 100-letnico smrti Paganinija. Tako si stojita časovno blizu dva genija, ki sta oba dosegla dotlej še nedosežene cilje. V prostoru gmotno tako omejenem po koščku lesa in štirih strunah, je odkrival prvi skrivnosti najpopolnejših zvokov gosli, drug pa je porabil te možnosti na tako čaroben način, da se je zdelo, kakor da zna delati čudeže. Ni važno, da delo onega ni bilo združeno z delom drugega, da je Paganini držal v rokah glasbilo drugega mojhtra. On in Stradivari pomenita dve norazdrir7.no zvezani imeni popolnosti in slave.
Dočhn je prešel cremenski u-metnik po dolgem in plodnem življenju zasluženo v zgodovino, >e je usoda s slavnim violinistom poigrala čudovito pustolovsko. Ni čakala na njegovo -mit, ki je itak prišla pre ran o temveč je položila na njegovo belo čelo venec legende, ko je bil še živ. Ta legenda ni bila jasna kakor flavtni toni vc ikega čarovnika gosli, ni bila igrava kakor njegovi Catpricci, ni bila žareča kakor nekatera njegova Addagia. temveč je izžarevala mračen, peklenski sijaj.
Na prvem koncertu, ki ga je priredil Paganini na Dunaju, 29. marca 1828, je dejal dobro poučen poslušalec svojemu so-fodu: "Zadostuje ozreti se nanj, pa boste razumeli, da to ni človek iz mesa in kosti kakor drugi, temveč sin teme. K sreči imam s seboj dva rožna venca." In naslednjega dne je kritik povsem resno zapisal v svojenv slavospevu: "In vendar, če naj povem rcvnico, moram pripomniti, da sem jasno videl stati kraj Paganinija mračno satanovo postavo, ko! je igral Streglie." Krožile so vrtati, da Paganinija ni rodila žena, temveč peklensko bitje. Prišlo je tako daleč, da je moral Paganini v dunajskih listih objaviti faksimile pisma, ki mu ga je pisala njegova mati Tereza iz Genove z datumom 21. junija 1828.
V juniju 1830 je bil Paganini v Hanillmrgu. Virtuozov obisk je inspiriral Heinea, da je napisal o njem več strani obsegajočo razpravo, v kateri čitanio: 44 Po mojem mnenju se ni wše nikomur posrečilo bolje fpraviti na papir ali platno
resnično Paganinijovo fizio-gnomijo, kakor gluhem*! slikarju Lvseru. Nekaj potez z ogljem n<u je zadostovalo, da jo zadel violinistovo glavo tako točno, da navdaja podobnost z originalom Človeka s strahom, obenem pa vzbuja v njem smeli. Te neverjetne poteze, ki bi človek o njih mislil, da spadajo bolj v kraljestvo senc neigo v jasno solnčno luč, so morale biti začrtane »samo z naglimi dotiki peklenskega črnila. Tistega dne, ko je bil napovedan prvi Paganini-jev koncert, smo sedeli v Hamburgu v paviljonu Alster. Verjemite mi — mi je dejal gluhi prijatelj islikar — sam hudič je vodil mojo roko. Da, — je nadaljeval — to je res, kar pripovedujejo ljudje o njem: prodal je hudičn dušo in telo, da bi nakupičil milijone plasti pa, da bi se retšil j» preklete galere. kjer je dolga leta trpel. Ali že veste, kakor stoje stvari ? Ko je (bil dirigent orkestra v Luece se je zaljubil v princeso, navdušeno %a gledališče, postal je ljirfbosumen na drugega moža, in po takratnem običaju je zabodel nevesto ljubico z bodalom, Za ta zFočin je prišel na genovsko #alero. Tam je Paganini sklenil pogodbo s satanom* ki ga je za ceno njego-
SREDIŠČE ZA SLOVENSKE FONOGRAFSKB PLOŠČE. — Pišite sa cenik. J. MARSICH, INC. 463 W. 42 Street	New York
ve duše osvobodil težke kazni, napravil iz njega največjega violinista in mu dovolil nocoj polbrati po dva tolarja od osebe. Toda glejte, tu prihaja on sam, v sprenlstvu svojega skrivnostnega famula."
iMoj-strova zunanjost je mnogo pripomogla k tem neverjetnim govoricam. Paganini je bil zelo suh, dolgi črni i as je so miu padali v neredu na ramena in obkrožali njegovo mrtvaško bledo obličje. V upadlih licih je prihajal še bolj do veljave njegov veliki orlovski nos. Usta so bila vajena ledenega, naravnost sardonič-nega nasmeha. Globoke, živahne oči so imele hladen, prodoren in pogosto haluoini-ciran pogled. Oblačil so jo zelo malomarno. Kadar so je vdajal svoji istra-tni igri, jo mahedral na njegovem koščenem telesu frak zelo starega kroja, kakor cunje na strašilu. I
Kako čarobna jo morala biti moč toga umetnika, kako nepojmljiva se jo morala zdeti njegova čudodelna virtuoznost da se jo množica namesto ocenitve izrednega talenta v svoji prostodušnosti hlastno vrgla na verze, krožeče o njegovi pogodbi s hudičem.
(Paganini je imel polog o-gromne umetniško nadarjenosti tudi dovolj reklamnega instinkta in v svojo korist je znal izrabiti celo govorice o peklenskem izvoru, ki so se širilo pred njim na njegovih koncertih. Večkrat se jo tudi zgodilo, da so govorico o vražjem goslaču sčasoma naraslo in malone zadušile zvok njegovega triumfalnega glasbila. Tako jo leta 1&°>4 v Bruslju katoliški 'tisk svaril občinstvo pred "pogubljenja vrednim mojstrom čarovništvakar jo povzročilo prvič popoln finančni in nazadnje tudi umetniški nou>peh velikega virtu-oza. .
V Nemčiji je razvil Paganini zelo živahno umetniško delavnost. Priapel je tja v januarju 1827, ko mu je bilo 4G let. Bil jo na višku svojo čarobne tehnike, ,obvladal je absolutno sobo in množico. Prepotoval jo bil svet križem kražem. Ni bilo mesta, kjer bi no bil igral in kjer bi ne bil že triumfiral. Po Dunaju, ki jo poslušal dobrih 20 njegovih koncertov, je žel v Berlinu simpatije občinstva in dvora, sam Frideriek Viljem mtu jo izkazoval naklo-n j e n o s t. Braunshwajg^ki kralj mu je podelil dedni plem-ški na>lov. Od tistega trenutka si je dal sin skromnega genovskega trgovca tiskati vizitke vijoličaste barve z zlato obrezo: "Baron Niicolo Paganini."
'Pri tem je izanimivo .da je vprav v Nemčiji, kje je cvetla bibliografska literatura o u-metnikili, Nicolo Paganini inspiriral samo nekaj »zanimivih v revijah objavljenih člankov in nekaj skromen i h knjižic. To vrzel v nom&ki literaturi jo izpolnil šele nedavno znani pisatelj dr. Kapp v predelani izdaji /svojega "Paganinija" kjer podaja popolno sliko človeka virtuoza, skladatelja in Obenem inipreisarija, kar vse je bil Paganini v eni osebi.
Gotovo je, tla imel denar na Paganinija naravnost fascini-rajoč vpliv. Zavedajoč se svoje čarobne moči in vpliva na mtiožioo, je 'bil vajen povsod, kamor je prišel, podvojiti, ali celo potrojiti vstopnino. Dr. Kapp priobčuje v svoji študiji tudi nekaj številk, po katerih lahko približno sklepamo, koliko je Paganini Is svojimi koncerti zaslužil. Za 15 koncertov, «ki jih je priredil od 3. julija do 15. avgusta 1831 v Londonu, je dofoil na honorarjih
60,000 funtov š ter lingo v za en koncert. Bogate "ladies" ki so se iz nečimernosti in dolgočasja izdajale za ljubiteljke gosLi, samo da bi od blizu videle strašnega sina pekla, so prosile mojstra, naj bi jih nekaj ur poučeval. Paganini jo privolil, toda za vsako lekcijo si jo dal plačati 50 funtov štor-1 i ngov.
fEna epizoda mu pa menda daje zadoščenje. Bilo jo 16. deeemibra 1K36 v Parizu. Berlioz, razočaran po neuspehu svojega "Benvenuto Celima" in'brez denarja, skoraj na robu obupa, je dirigiral koncert, prirejen po njegovih prijateljih. Slavni skladatelj si je bil izbral za ta> koncert svojo čudovito "Fantastično simfonijo". Očaran po lepoti svojo skladbe jo pozabil na vso bedo in v iziboren orkester je vlil ves ogenj svojega temperamenta in genija. Paganini jo sedel zadaj v dvorani in bil ie tako ganjen, da je plakal. Ko je bil 'koncert končan in je občinstvo še stalo v dvorani, r-o je približal Bori i ozn in padel pred njim na kolena. Bil je nopozaben trenutek. Drugo jutro je dobil Berlioz od Paganinija pismo, v katerem ga je prosil, naj sprejme od njega v znak občudovanja 20,000 frankov.
'TJorlioz ni verjel svojim o-čemL S peresom, ki se mu jo treslo v roki, je napisal slavnemu virtuozu nekaj toplih vrstic v zmhvalo. Vest o tej pri-trod i so je razširila po Parizu in mnogi so si že očitali, da so dtflali s svojimi dovtipi in karikaturami Pagan in i ju krivico. Toda Rotssoliildova banka je dobila od Paganinija naslednje pismo:
"Prosim, izplačajte vročite-1 ju tega p:-ima II. Berliozu 20 tisoč frankov, ki sem jih včeraj deponiral pri vas."
(Maestro ni naročil, naj izplačajo ta znesek iz njegovega lastnega računa v banki. Vse kaže, da je Berliozov založnik Bertin tsam prispeval velik znesek in prosil Paganinija, naj postavi v službo mocenske goste popularno osebnost, da bi so ?o povečala slava mlado-era Berlioza v pariški javnosti. Tako vsaj sta razlagala to zgodbo list in Rossini. Toda na Dunaju, kakor tudi v Berlinu in Londonu, je priredil Pa ganini več koncertov v korist rovožov. Koncert v Tu-rinu lota 1837 je vrgel 10,000 frankov, ki jih je dal Paganini moHtnini revežem.
iDr. Kapp potrjuje, kar so izjavili že drugi avtorji, da namreč nihče izmed: naštetih Paganinijevih občudovalcev al i lastnikov hotelov, kjer je slavni virtuoz stanoval, ni nikoli slišal, da bi bil Paganini pred koncertom igral na svoje čudežne gosli. Ob dnevih, ko bi moral nastopiti na koncertu, je bil izredno razburjen, toda gosli se ni nikoli dotaknil in raje je spal do trenutka, ko jo moral v koncertno dvorano. Odkril je <bil menda način, kako zagotoviti enkrat za vselej v prstih in mtožganih vse nepopisno težke skale tako, kakor si zapomnimo ime, datum ali stih. ne da <bi go morali vsak dan znova ponavljati. Ali pa je bil dosegel to edinstveno si-enrnost z žilavim študijem in zelezno voljo. Č*e je bila t umetnosti čarodejnega violinista kakšna tajna, je bi'a tista, ki se je imenovala igenij Nicco-lo Paganini.
iPaganini je bil rojen 27. oktobra 1782 v Genovi, umrl je pa 27. maja 1840 v Niči. Letos v maju torej Italija proslavlja 100 letnico njeigove smrti. V ta naimen je dal Mn^olini mestu Genovi na razpolago 50 tisoč lir. .	i <
IDEALEN ZAKONSKI PAR AMERIKE.
NAJDRAŽJI DOVTIP.
Krojač Va-vrečka ki živi v Buenos Aires je z dobrim do-vtipom preko noči postal bogat mož. Neka radijska družba jo priredila nagradno tekmovanje za dobre dovtipe. Najboljšega jo poslal omenjeni mojster šivanke. Prejel je zanj '2500 dolarjev, pač največjo vsoto, kar so jih tedaj plačali za kakšen dovtip.
pri rede v Ameriki tekiiuo najslajšega otroškega smehljaja, najpopolnejšo ženske noge, n^lboljše .strojepiske, najprijaznejšega vodnika v avtobusih,, ali na jpri ljubi jene jšega policista, zakaj bi ne mogli s pomočjo tekmovanja najti tudi idealnega zakonskega para? Za ameriško javnost je to vprašanje tem zanimivejše, ker jo v Ameriki največ ločitev zakona. In tako so nedavno priredili tekmo, ki naj bi pokazala, kakšne lastnosti mora imeti idealen zakoniki par. Postavljeni so bili štirje pogoji:
Ženin mora biti star 25 let, nevesta pa 21. ko se poročita.
Mož mora imeti dva ali tri o-troke, izmed katerih mora biti ena deklica. Mož mora imeti najmanj $1,500 letnih dohoda kov. Žena no sme imeti svojega poklica in tudi v pos*e svojega moža se ne sme vmeše-vati. Njena dolžnost je skrbeti za dobro kuninjo. Stano-	so v Evropi odkrili nove vanje mora biti opremljeno o- Mozartove skladbe in sicer
KOLIKO ČASOPISOV JE V ZDRŽENIH DRŽAVAH.
Ujeta 1937 jo bi'lo v Združenih državah 13,028 časopisov, ki so skupaj imeli 44.000,000 iztisov. Izmed nji'h je 2,228 dnevnikov. Tujo jezično časopisje tvori znaten dol ameriškega novinarstva. Lota 1939 se je izdajalo 1047 časopisov. 65 polntednikov, 53 polumoseč-nikov in 210 mesečnikov.
*
knjiga, ki Vasi
4#POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spi sal Bulver. (2 knjigi in 280 stra ni.) Zgodovinski roman iz časa. kol je bohtelo razkošno življenje v Pom pejih in Herkulanumn. Borbe s amfi-* teatru. Spletke egipčanskega "ča rovnika.,J Glauk in njegova ljube zen. Strašna usoda. Cena......................$1.25'
bo
OPOMBA: Knjige označene z so v platnu vezane.
ce se ne ves. zdaj
izveš:
zanimala!
!
§
GORNJO KNJIGO LAHKO NAROČITE PRI:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
2IG WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
kusno in prijazno. Mož in že na morata vodno skrbeti za svojo zunanjost.
(Za idealnega moža je določila tekma tele la-tnosti: poštenost, zakonsko zvestobo in blag značaj, za idealno ženo pa prisrčnost, čustvenost, gospodinjske vrline in neomajno zvestobo.
/Posebna komisija, ki je v lovu za idealnim -zakonskim parom prepotovala vso Aniioriko, je našla zakonca ki »sta ustre-zafa vsem tem pogojem. To sta zakonca McDonnellova iz Gainesville, Fla. in njima jo bil prisojen naslov idealnih zakoncev. Huibert in Marjorie McDonnellova sta poročena že 10 let. Mož je star 36, žena pa 31 let. Mož ima $2.000 letnih dohodkov. Zakonca imata u-dabno štirisobno stanovanje, vrtiček in avto. V 10 letih sta se samo enkrat -sprla in sicer ob rojstvu prvega sina, ko se nista mogla sporazumeti glede imena. Mož zahaja enkrat na teden v klub, žena pa tudi enkrat na teden k svojim prijateljem. Mož pokadi dnevno 10 »cigaret in 2 cigari, vsak večer pa popije čašico žganja. Vsak teden enkrat gresta zakonca v kino, enkrat na mesec v gledališče in štirikrat na leto v umetnostno galerijo, kjer občudujeta sliko. Tak je torej idealni zakonski par Amerike.
dva kvarteta in sonato za klavir v A dur;
da je Finska v vojni s So-v jet i iagubila tudi 1000 km železnic;
(da stoji v Južni Ameriki pod poveljstvom Wawela mešana armada črnih in belih vojakov, ki šteje 100,000 mož;
wla so našli v Saxonu (dolina Rhone) v temeljih neke >ta-re vile sarkofag iz svinca. Najdba izvira iz galsko-rim-ske dobe. V krsti so odkrili dobro ohranjeno človeško okostje
da jo Italija v zadnjih treh letih izvnšila motorizacijo o-klopnic "Ajndrea Dorea" in "Dullio";
da se sovjetske čete iz okolice Pečeruge ne morejo umakniti s tisto brzino, ki jo predpisuje sovjetwko-finska mirovna pogodba:
Hla je Italija prve tri mesece letošnjega leta uvozila nad tri milijone ton premoga, od tega skoro dva miljona ton iz Nemčije
Ida se je potopila italijanska podmornica "Guglielmo Marconi" pri Tarentu nad sto metrov globoko v morje.
da je odpotoval nemški emigrant industrijec Tlivssen, nekdanji privrženec Hitlerja, preko Lizbona v Ameriko.
RODOVITNA AZIJA —
NERODOVITNA EVROPA.
(Poglejmo si nekaj številk, pa bomo videli, da je gornji naslov upravičen. V Franciji se rodi letno 720,000 otrok, v Veliki Britaniji 750,000, v Nemlčiji 978,000. v vsej Evropi pri čemer je všteta tudi Sovjetska Rusija, pa 7,700,000. Na Kitajskem pa se rodi letno 14 in pol mMijonov otrok, v angleiški Indiji 11,000,000. v Holand^ki Indiji 2,000,000. na Japonskem 2,100,000. Vsa Evropa premore torej polovico toliko rojstev ^kolikor sama< Kitajska, in dve tretjini,, kolikor je rojstev samo v angleški Indiji.
ADVERTISE IN
"GLAS NARODA*
imate 2e ta priročni atlas?
V teh kritičnih časih je vsakemu riUitelju dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji eeni. — Naročite ga še danes!
Velikost 9?i x UM inčev
4S velikih strani;
Imrvanili zemljevidov tujih držav In !> zemljevidov Z»lr. držav in zastav vodilnih držav ;
4.1 svetovnih slik i»o|MiInoiua o-
zna(U*nih; Zanimivi svetovni dop*lki. Najnovejši zemljevid kaže celi svet in t ml i:
RAZI »EI.ITEV roiJSKE MF1>
NEMČIJO IX itrsuo ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PRI KIJ1* f'lTE V f'EIIOSLOVA-
SKK K NEMČIJI NOVA FINSKO IU SKA MEJA
Cena 25 centov
Pošljite svoto v znamkah po ti _oz. [h> 'J «vnta.
Posebnost:
HAMMOXDOV ZKMMEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA
KUPON, ki pa dobite z atlasom in ko pa izpolnite in pošljete k izdajatelju zemljevida. Vam da Je pravico, da dobite dodatne zemljevide z novimi mejami vojskujočih se držav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni.
Naročite Atlas pri:
" GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y.
BIKOVA OSVETA.
'Neki irtladi kjmet v bližini Novare je mflatdega bika, ki se ni dal privezati k jaslim, v nesmiselni jezi pretepel z gor-jačo. Nekoliko dni pozneje je 6topil v lilčv, da bi živali dal krme. To priliko je žival izkoristila. da je svojega muei-telja s silnim sunkom rogov stisnila ob leseno stena Prsni koš mu je popolnoma pre-bodla, tako da ie mož v bolnišnici sedaj mnrli,
2. Bel grajski Biser (VltoJ Jelene)
C Burska Vojaka 10. Devica Orleanska
12. Duhovni boj (Lovrenc S*upoll)
15. Fran Baron Trenk
(UJuro Pandurtc)
It. Korejska Brata, črtira iz mini j* nov v Koreji (Josef Splliman)
2L Mesija	,Dr. Jeglič*
22. Mladim Srcem, povesti ia
mladino	(Ksavor MeAko >
24. Maron, krttanalU detek s Lib*
2«.
29.
JtL
32.
33. U. 15.
36. 38.
ts.
Ob 50-Letnlr! Kreka
Parlikl Zlatar
Patria, Povest dobe
dr. Janeza Ev.
Irske Juna6k#
(H. Federer>
Popotniki, novele In frtlc~ (MUan Pugelj)
Požigalee
Pravljice	(H. Majart
Pravljice In pripovedke za mladino	(S. Košutnik) Povesti in Slike <Ksaver Me*ko> Praški Judek (Josip Vole)
Preganjanje rjev
Indijanskih misijo-
(Josef Splllman)
15.	Revolucija na Portugalskem
16.	Sisto a Šesto <H. Federer)
48.	Spisi Kri&toka Šmida
49.	Študent naj bo (S. Flnigar> 51. Sune&kl Invalid (S. KoSutnlk)
56. Volk Spokornik In druge povesti ca mladino (Ksaver Meško)
•7. Vojni mir ali Foganstvo in krst
(Josip Ogrlnec
M. Zbrani spiai za mladino
(Kngelbert G and j
H Zlatokopl	(Joaef Splllman)
t Vezava nekaterih knjig Je od letanja nekoliko iikiiuou)
Ako ima kaka knjiga vec zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo.
POZOR I
Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naroČilu več knjig, da Vam moremo postreči.
KNJIGARNA
Glas Naroda
216 WEST 18th STREET NEW YORK
STRAHOTE VOJNE
Času primerna
KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani
Cena 50 centov Dobite jo pri
KNJIGARNI SLOVENIC
PUBLISHING CO. 216 W. 18 St, New York