Q URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Leto IX
V LJUBLJANI, dne 24, aprila 1953
Številka 12
VSEBINA:
44.	Odlok o začetku uporabljanja odloka o finansiranju in poslovanju zdravstvenih ustanov v Ljudski republiki Sloveniji.
45.	Uredba o preimenovanju naselja Strnišče v Kidričevo.
46.	Odredba o voznih olajšavah za slepe na avtobusih.
47.	Odredba o sanitarno epidemioloških ukrepih zaradi zatiranja nalezljivih bolezni.
48.	Navodila o finansiranju in finančnem poslovanju zdravstvenih zavodov s samostojnim finansiranjem, o določanju strukture cene za zdravstvene storitve, o načinu določanja oskrbnin (cen za storitve) in o načinu zaklju-čitve dosedanjega poslovanja.
Odloki ljudskih odborov:
81.	Odlok o obratovalnem času gospodarskih podjetij na območju okraja Kočevje.
82.	Odlok o obvezni tuberkulinizaciji goveje živine na območju okraja Kočevje.
83.	Odlok o določitvi višine dnevnic za službena potovanja v mejah okraja Krško.
84.	Odlok o določitvi višine dnevnic za službena potovanja v mejah okraja Ljutomer.
85.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o Javnem ra* du in miru v okraju Ljutomer.
86.	Odlok o določitvi višine dnevnic za službena potovanja v mejah okraja Maribor okolica.
87.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev odbornika zbora proizvajalcev v IV. volilni enoti v Murski Soboti.
88.	Odlok o obratovalnem času gospodarskih podjetij na območju okraja Slovenj Gradec.
89.	Odlok o obveznem fluorografiranju (rentgenskem slikanju) prebivalstva okraja Trbovlje.
90.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev v volilni enoti 4t. U v Lendavi.
91.	Odlok o javnem redu in miru v mestni občini Škofja Loka.
92.	Odlok o razglasitvi 4. maja za ljudski raznlk občin* Begunje.
93.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev v volilni enoti St. M občine Poljčane.
— Popravek.
44
Na podlagi 28. točke odloka Zveznega izvršnega sveta o finansiranju in poslovanju zdravstvenih ustanov (Uradni list FLRJ, št. 14-85/53) je Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije izdal tale
ODLOK:
1.	Odlok o finansiranju in poslovanju zdravstvenih ustanov (Uradni list FLRJ, št. 14-85/53) se začne uporabljati v Ljudski republiki Sloveniji s 1. junijem 1953.
2.	Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem
listu LRS«.
Št. 38/1-53
Ljubljana, dne 11. aprila 1953.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik: Miha Marinko 1. r.
45.
Na podlagi 5. člena zakona o imenih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS, štev. 10-04/48 in 20-108/50) in v zvezi z 11. členom zakona za izvršitev ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije je Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije izdal
UREDBO
o preimenovanju naselja Strnišče
1.	'člen
V trajno počastitev spomina na pokojnega narodnega junaka in junaka socialističnega dela Borisa
Kidriča se naselje Strnišče v občini Hajdina preimenuje v »Kidričevo«.
2.	člen
Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem Kotu LRS«.
Št 39/1-53
Ljubljana, dne 12. aprila 1953.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik: Miha Marinko 1. r.
46.
Na podlagi 3. točke odločbe o državnih organih, ki smejo predpisovati cene in tarife (Uradni list FLRJ, št. 39-486/52) in na podlagi 12. in 13. člena zakona za izvršitev ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije (Uradni list LRS, št. 3-14/53) ter v zvezi s 5. členom zakona o proračunu Ljudske republike Slovenije (Uradni list LRS, št. 3-16/53) izdaja državni sekretar za gospodarstvo v soglasju z državnim sekretarjem za proračun in državno administracijo
ODREDBO
o voznih olajšavah za slepe na avtobusih 1
Člani Društva slepih Jugoslavije do vštetih 29®/« vida Imajo pravico do 'četrtinske vožnje na vseh avtobusnih linijah na ozemlju Ljudske republike Slovenije, in sicer za tri potovanja (šest voženj) na leto.
Slepi do vštetih 10°/o vida imajo, kadar Izkoristijo znižano vožnjo iz prejšnjega odstavka, kakor tudi kadar potujejo s popustom, ki ga tarifa določa za letni dopust, pravico do spremljevalca, ki se vozi brezplačno na podlagi posebne objave.
2
Državni sekretariat za proračun in državno administracijo LRS bo predpisal za avtobusna podjetja postopek za izkoriščanje olajšave in način obračunavanja zaradi refundacije popusta.
3
1 a odredba velja od dneva objave v sdjradnem listu LRS«.
. Št. 1-85/2-53
Ljubljana, dne 21. aprila 1953
Državni sekretar za gospodarstvo LRS: Janez Vipotnik 1. r.
Strinjam se!
Drž. sekretar za proračun
in drž. administracijo LRS:
Dr. Danilo Dougan 1. r.
4?.
Na podlagi 93. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije ter na podlagi 12. člena in drugega odstavka 14. člena splošnega zakona o preprečevanju in zatiranju nalezljivih bolezni (Uradni list FLRJ, št. 37-277/48) izdaja Svet za zdravstvo in socialno politiko LRS
ODREDBO
o sanitarno-epidemioloških ukrepih zaradi zatiranja nalezljivih bolezni
I
Zaradi uspešnega preprečevanja in zatiranja nalezljivih bolezni se poleg priglasitve nalezljivih bolezni, ki so naštete v 10. 'členu splošnega zakona o preprečevanju in zatiranju nalezljivih bolezni, uvaja še obvezna prijava vseh ugotovljenih ali samo sumljivih primerov obolenj za naslednjimi nalezljivimi boleznimi:
1.	nalezljiva zlatenica (hepatitis epidemica),
2.	malarija (malaria),
8.	toksiko-infekcija-zastrupitve s Salmonelami, botulizem.
Priglasiti se morajo tudi obolenja za gripo (grip-pe) noricami in mumpsom (parotitis epidemica), če se pojavijo v šolah in kolektivnih otroških ustanovah ali epidemično.
II
Vsak ugotovljen ali sumljiv primer obolenj pod točko I mora zdravnik prijaviti pristojni okrajni higienski postaji, okrožnemu higienskemu zavodu in Centralnemu higienskemu zavodu, brž ko ga ugotovi ali nanj samo posumi,
Obolenja za kolero, rumeno mrzlico, kugo, povratno mrzlico, pegavico in kozami se morajo priglasiti telefonsko ali brzojavno.
III
Obvezno je treba poslati na zdravljenje v bolnico poleg oseb, ki so zbolele za boleznimi, naštetimi v 14. členu splošnega zakona o preprečevanju in zatiranju nalezljivih bolezni, še vse tiste osebe, za katere se ugotovi ali samo posumi, da so zbolele za naslednjimi boleznimi:
1.	vranični prisad (anthrax>,
2.	bruceloza (brucellosis),
3.	da vica (diphteria),
4.	amebna griža (dysenteria amoebica;
5.	bacilarna griža (dysenteria bacillaris)
6.	dremavica (encephalitis letargica),
7.	rumena mrzlica (febris flava)
8.	steklina (lyssa)
9.	nalezljivo vnetje možganske mrene (meningitis epidemica),
10.	nalezljiva otroška ohromelost (po]iomyelitis acuia),
11.	škrlatinka (scarlatina),
12.	mrtvični krč (tetanus),
13.	tularimija (tularaemia),
14.	paratifus — A-B (paratyphus A-B),
15.	Kala-Azar in kožna Leischmanioza.
Obvezno je treba poslati na zdravljenje v bolnico vse primere nalezljivih bolezni, ki se morajo prijaviti, če se pojavijo v otroških kolonijah, tabo-renjih za otroke in v podobnih otroških kolektivih.
rv
Bolnike, ki so zboleli za nalezljivo zlatenico, gripo, leptospirozo, mumpsom, botulizmom, ošpicami, oslovskim kašljem in noricami, je treba osamiti (izolirati) v poseben prostor, ki je popolnoma ločen od drugih oseb, s katerimi živijo v hišni skupnosti. Taka osamitev mora trajati:
1.	pri nalezljivi zlatenici, gripi, leptospirozi, mumpsu in botulizmu do kliničnega ozdravljenja;
2.	pri ošpicah 5 dni po izbruhu izpuščajev,
3.	pri oslovskem kašlju ves čas kataralnega in 20 dni konvulzivnega kašlja,
4.	pri noricah, dokler ne odpadejo kraste
V
Zdravnik, ki ne izvrši sanitarno-epidemioloških ukrepov po tej odredbi, se kaznuje po 24. členu splošnega zakona o preprečevanju in zatiranju nalezljivih
bolezni.
VI
Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. S-I-3440/1
Ljubljana, dne 10. aprila 1953.
Predsednik
Sveta za zdravstvo in socialno politiko LRS:
Lo jze Piškur 1. r.
48.
Na podlagi 11. in 23. točke odloka o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (lUradni list FLRJ, št. 14-85/53) izdaja Svet za zdravstvo In socialno politiko LRS v sporazumu z državnim sekretarjem za proračun in državno administracijo LRS
.ti -	' '
NAVODILA
o finansiranju in finančnem poslovanju zdravstvenih zavodov s samostojnim finansiranjem, o določanju strukture cene za zdravstvene storitve, o načinu določanja oskrbnin (cen za storitve) in o načinu zaključitve dosedanjega poslovanja
\
Partije se po potrebi razčlenjajo na pozicije tako, da vsaka pozicija obsega določene vrste stroškov, ki jih obsega posamezen element v strukturi cene.
Izdatki za Investicije se ne predvidevajo v predračunu zavoda.
iy\A/r»(U ■{ i-	”
Zdravstveni zavodi prosto razpolagajo z dohodki v mejah potrjenega predračuna in po namenu, določenem v predračunu.
Organ upravljanja zdravstvenega zavoda lahko z virmanom spreminja namen in višino sredstev, ki so določena v predračunu. Osebni izdatki se z virmanom ne smejo povečati.
PREDRAČUN IN FINANČNO POSLOVANJE
1
Zdravstveni zavodi, ki se po 1. točki odloka o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov samostojno finansirajo, so predračunski zavodi s samostojnim finansiranjem po predpisih temeljne uredbe o zavodih s samostojnim finansiranjem (Uradni list FLRJ, št. 18-182/52).
Celotno finančno poslovanje zdravstvenih zavodov se ureja po predračunu, ki obsega vse dohodke in izdatke zdravstvenega zavoda.
2
Odredbodajalec za izvajanje predračuna dohodkov in izdatkov zdravstvenega zavoda je upravnik (ravnatelj).
Upravnik (ravnatelj) lahko ob pogojih 33. člena zakona o proračunih prenese odredbodajno pravico na svojega pomočnika in šefe podrejenih zdravstvenih organizacijskih enot.
Šef računovodstvene službe v zdravstvenem zavodu je računodajalec in ta je obenem z odredbodajalcem odgovoren za pravočasno ostvaritev dohodkov in za pravilno uporabo izdatkov po predračunu. Za primer nesporazuma med njima se ravna po pravilniku o izvajanju proračuna.
Predračun dohodkov in izdatkov določi zdravstveni zavod v sporazumu z nadzornim crganom. Ako ne pride med njima do sporazuma, odloči višji upravni organ.
Predračun zdravstvenega zavoda se priključi kot priloga proračunu ustanovitelja zavoda.
3
8
Finančno in materialno knjigovodstvo in drugo poslovanje se vodi po doslej veljavnih predpisih in navodilih. Spremembe kontnega plana bo predpisal Svet za zdravstvo in socialno politiko LRS v sporazumu z Državnim sekretariatom za proračun in državno administracijo LRS.
Dohodki in izdatki v predračunih zdravstvenih zavodov se izračunavajo glede na planirano število oskrbnih (bolniških) dni oziroma pregledov ali vrst storitev in pa na podlagi dejanskih stroškov za oskrbni (bolniški) dan, pregled oziroma vrsto storitve.
Dan sprejema in odpusta iz stacionarnega zdravstvenega zavoda se šteje za en oskrbni (bolniški) dan. Za bolnika, ki je bil poslan na bolnično ali ambulantno zdravljenje in prejema še drugo oskrbo poleg zdravstvenih storitev, se zaračuna dnevna oskrbnina, četudi traja zdravljenje samo en dan.
4
Dohodki zdravstvenih zavodov so:
1.	iz glavne delavnosti' zdravstvenega zavoda, to j® iz plačil za oskrbne dni in za opravljene zdravstvene storitve;
2.	iz postranskih delavnosti, kot n. pr. iz bolnične ekonomije, čistilnih kopališč in podobno;
3.	Iz raznih in nepredvidenih dohodkov (volila, darila, stanarine osebja, povračila za škodo, prispevki gospodarskih organizacij itd.).
Z uveljavitvijo teh navodil prenehajo poslovati bolnične ekonomije kot samostojni zavodi z lastnim finansiranjem in se vključijo v poslovanje samega zavoda; še naprej pa se mora voditi posebna evidenca o rentabilnosti teh ekonomij.
9
Zdravstveni zavodi imajo pri Narodni banki FLRJ svoj tekoči račun, po katerem vplačujejo oziroma izplačujejo vse svoje dohodke in izdatke, razen tistih, ki jih po veljavnih predpisih izplačujejo v gotovini. Poleg rednega tekočega računa imajo zdravstveni zavodi še posebne račune pri Narodni banki FLRJ za amortizacijo in za sklade, ki bodo določeni s posebnimi predpisi, in po potrebi še poseben račun za depozite.
Za svoje redno poslovanje lahko dobijo zdravstveni zavodi iz 1. točka kredit pri Narodni banki FLRJ. Če zdravstveni zavod prosi za kredit, mu ga mora Narodna banka FLRJ dovoliti najmanj v višini njegovih enomesečnih izdatkov, ki jih določa proračun.
Za izredne potrebe Lahko zdravstveni zavod po sklepu svojega organa upravljanja najame terminske kredite pri Narodni banki FLRJ.
10
Zdravstveni zavodi lahko sklepajo z organi, ki plačajo zdravstvene storitve (Zavod za socialno zavarovanje, ljudski odbori, državni sekretariat za narodno obrambo itd.) pogodbe o cenah in pogojih za plačevanje oskrbnin in o akontacijah na oskrbnine.
5
Izdatki v predračunu zdravstvenih zavodov se razčlenjujejo po partijah in pozicijah.
Ena partija obsega vse izdatke, ki jih obsega posamezen element v strukturi cene za storitve.
11
Izvrševanje predračuna dohodkov in izdatkov zavoda kontrolira pristojni finančni organ po 34. in 55. členu temeljne uredbe o zavodih s samostojnim finansiranjem.
12
I
Po izteku proračunskega leta sestavi organ upravljanja zdravstvenega zavoda sklepni račun po partijah in pozicijah, kot je potrjen in izvršen predračun dohodkov In izdatkov. Zdravstveni zavodi, ki vodijo knjigovodstvo po kontnem načrtu, pa bodo sestavili sklepni račun in pregled izvršitve predračuna po posebnih navodilih. Organ, ki nadzira delo zdravstvenega zavoda, mora v enem mesecu po predložitvi sklepnega računa dati svoje soglasje ali pripombe, ker velja sicer, da je sklepni račun potrjen.
Sklepni račun zavoda je kot posebna priloga sestavni del zaključnega računa proračuna tistega organa, ki je zavod ustanovil.
13
Presežek dohodkov nad izdatki po potrjenem sklepnem računu gre v sklade zavoda in se uporabi za namene, kot je to določeno v posebnih predpisih O skladih zdravstvenih zavodov. S skladi zdravstveni zavodi prosto razpolagajo.
STRUKTURA CENE ZDRAVSTVENIH STORITEV
14
Zdravstveni zavodi s samostojnim finansiranjem opravljajo svoje storitve proti povračilu potrjene cene »troškov za storitev.
15
Ceno za storitev zdravstvenih zavodov določa njegov organ upravljanja v sporazumu z organom, ki nadzira njegovo delo. Enota za določitev te cene je v zavodih stacionarnega tipa oskrbni dan, v zavodih ambulantno-polikliničnega tipa pa pregled oziroma določena vrsta storitve.
16
Struktura cene za storitev v zdravstvenih zavodih obsega tele elemente:
a)	plače osebja s prispevkom za socialno zavarovanje (z navedbo števila uslužbencev),
b)	stroške materiala za zdravljenje,
c)	stroške prehrane,
č) stroške upravne režije,
d)	prispevek za amortizacijo,
e)	prispevek za izravnavo.
k a) Osebne izdatke (plače, položajne in druge dodatke) je treba ločiti na:
1.	izdatke za zdravstveno osebje,
2.	izdatke za tehnično osebje,
3.	izdatke za kuhinjsko osebje,
4.	izdatke za administrativno osebje,
5.	izdatke za babice zdravstvenih domov.
Število uslužbencev se brez poprejšnje pritrditve
organa za sistemizacijo ne sme zvišati. Osebni prejemki se izplačujejo po veljavnih predpisih.
k b) Med stroške materiala za zdravljenje spadajo:
1.	izdatki za zdravila,
2.	izdatki za obvezilni material,
3.	izdatki za laboratorijski in specialni potrošni material (filmi, rokavice, skalpeli, peani itd.),
4 izdatki za material za vzdrževanje higiene bolnikov,
5.	izdatki za material, potreben za prevoz bolnikov (bencin, olje itd.),
6.	izdatki za material za pranje posteljnine in perila,
7.	izdatki za material za dezinfekcijo,
8.	izdatki za kri za transfuzijo,
9.	izdatki za material za prosekturo in seciranje,
10.	izdatki pri nabavi in prevozu materiala,
11.	izdatki za zboljšanje higienske ureditve v zdravstvenem zavodu (dezinfekcije, manjše asanacije in s tem zvezani stroški),
12.	izdatki za vzgojo strokovnih kadrov,
13.	izdatki za zdravniške obiske na domu,
14.	materialni stroški babiške službe (v zdravstvenih domovih),
15.	materialni izdatki reševalnih postaj.
k c) Med stroške prehrane spadajo:
1.	izdatki za nabavo hrane in izdatki v zvezi z nabavo hrane in prevozov,
2.	izdatki za kurjavo za kuhanje,
3.	izdatki za vzdrževanje snage v kuhinji.
k č) Stroški upravne režije so tile:
1.	stroški za redno vzdrževanje zgradb in parkov ter za manjša popravila,
2.	stroški za redno vzdrževanje zdravstvenih aparatov in inventarja,
3.	stroški za vzdrževanje snage, čiščenje dimnikov itd.,
4.	stroški za kurjavo, razsvetljavo, vodo, električni tok in za aparate,
5.	stroški za nabavo pisarniških potrebščin, službenih listov, drobnega Inventarja in podobno,
6.	poštni, telegrafski in telefonski stroški,
7.	stroški plačilnega prometa v banki in obresti posojil,
8.	zavarovalnina,
9.	potni in selitveni stroški,
10.	stroški za vzdrževanje prevoznih sredstev,
11.	najemnine za prostore,
12.	nagrade bolnikom za delovno terapijo,
13.	izdatki za razvedrilo bolnikom,
14.	ostali stroški.
k d) Prispevek za amortizacijo (amortizacijski sklad) se določa pri ambulantno-polikliničnih zavodih od 5 do 10%, pri stacionarnih zavodih pa od 10 do 15 % dejanskih stroškov za zdravstveno storitev oziroma oskrbni dan po predpisani strukturi cene (1. odstavek te točke pod a do č) ter se priračuna tej oeni.
Višino' amortizacije, ki je dovoljena v mejah, določenih v prejšnjem odstavku, določi organ upravljanja v sporazumu z nadzornim organom. Natančnejše določbe o namenu amortizacijskega sklada, njegovi uporabi, o rokih odvajanja zneskov itd. bodo predpisane v posebni odredbi o skladih zdravstvenih zavodov.
k e) Prispevek za izravnavo (sklad za izravnavo) se uvede po potrebi in določi na največ 5 % dejanskih stroškov za zdravstveno storitev oziroma za oskrbni dan po predpisani strukturi cene (1. odstavek te točke pod a do č) ter se priračuna tej ceni.
Višino prispevka do zgornje meje določi nadzorni organ.
Natančnejše določbe o skladu za izravnavo, njegovem namenu in uporabi bodo predpisane v posebni odredbi o skladih zdravstvenih zavodov.
VI
V	predračunu je treba dohodke razčleniti po tehle elementih:
L Glavna delavnost:
a)	oskrbnine,
b)	pregledi (storitve),
e) zobozdravstvene storitve,
d) obiski na domu,
d)	babiška služba,
e)	prevozi z rešilnimi avtomobili.
Gornji elementi se nadalje razčlenjujejo po plačnikih, in sicer:
1.	za zavarovance socialnega zavarovanja,
2.	za tiste, ki služijo kadrovski rok ali so na vojaških vajah,
3.	za tiste, ki so po posebnih predpisih oproščeni plačila (narodni heroji, nosilci partizanskega spominskega znaka 1941, vojaški vojni invalidi itd.),
4.	za tiste bolnike, za katere plača po veljavnih predpisih zdravstvene storitve okrajni (mestni) ljudski odbor,
5.	za tiste, ki prestajajo kazen v kazenskih poboljševalnih zavodih,
6.	za plivatnlke s popustom,
7.	za privatnike brez popusta.
H.	Postranska delavnosi
I.	bolnična ekonomija,
2.	čistilna kopališča,
3.	druge postranske delavnosti,
HI. Razni in nepredvideni dohodki:
1.	prispevek iz predračuna nadzornega organa za občasne preventivne in sanitarne ukrepe,
2.	darila, volila, prispevki gospodarskih organizacij, povračila škode, stanarine osebja itd.,
3.	drugi razni dohodki.
NAHN DOLOČANJA OSKRBNTNL (CENE ZA STORITVE)
18
Cene za storitve se določajo na tale način:
1.	Cena za 1 oskrbni dan:
a)	v bolnicah, kjer so oddelki, praviloma po povprečnih dejanskih stroških dnevne oskrbe za vsak posamezen oddelek; v manjših bolnicah pa lahko z dovoljenjem nadzornega organa tudi za ves zavod;
b)	v bolnicah, kjer ni oddelkov, in v vseh specialnih bolnicah, okrevališčih, naravnih zdraviliščih po povprečnih dejanskih stroških dnevne oskrbe za celotni zavod;
c)	v bolniških oddelkih ambulant in v diagnostičnih postajah, dnevnih in nočnih sanatorijih za tuberkulozo po dejanskih 'stroških oskrbe za en dan.
2.	Cena za ambulantne storitve (preglede)
V	vseh ambulantah (vštevši bolnične) po povprečnih dejanskih stroških za pregled za vsako ambulanto posebej (povprečna cena).
Za preglede, s katerimi je zvezana večja poraba materiala (mavec, ovoji, večje laboratorijske preiskave, opornice itd.), lahko organ upravljanja v sporazumu z nadzornim organom glede na večje dejanske stroške povprečno ceno zviša.
Pri manjših storitvah, ki niso zvezane s posebnimi stroški za material in z večjo zamudo časa, pa lahko organ upravljanja v sporazumu z nadzornim organom glede na nižje dejanske stroške povprečno ceno zniža.
K pregledom je treba šteti tudi samostojne storitve medicinske sestre, kjer ni zdravnika (prva pomoč, serijske injekcije po zdravnikovi odredbi, pre-obvezovanje in podobno).
3.	Cene za posebne storitve:
a)	za zobozdravstvene storitve se določijo cene z maksimalnim cenikom za vso LRS, predpiše ga Svet za zdravstvo in socialno politiko LRS; glede na dejanske stroške pa okrajni (mestni) ljudski odbori lahko določijo nižje cene kot v maksimalnem ceniku;
b)	za babiške storitve se določijo cene po povprečnih dejanskih storitvah v posameznem okraju (mestu);
c)	za zdravniške obiske na domu se določi Ista cena kot za storitev (pregled) v ambulanti z dodatkom za dejanske stroške prevoza. Za zdravniške obiske ponoči se določi cena s poviškom 50 % za storitev;
č) za zdravniško pomoč pri porodu na domu se določajo cene z enotnim cenikom za vso LRS;
d)	za stroške prevoza z reševalnim vozilom določijo cene okrajni (mestni) ljudski odbori glede na dejanske stroške;
e)	za izdajanje zdravniških spričeval, ki se po uredbi o izdajanju zdravniških spričeval (Ur. list LRS, št. 33/48) ne izdajajo brezplačno, se določi enotna cena s cenikom za vso LRS.
19
Sredstva za preventivne in sanitarne ukrepe, ki jih opravljajo zdravstveni zavodi s samostojnim finansiranjem, ter plače in dodatki osebja, zaposlenega s poukom na kliničnih bolnicah, uvrsti v svoj proračun organ, ki je zavod ustanovil.
To velja tudi za stroške zdravstvenih pregledov vajencev, osebja v živilskih obratih, osebja v zdravju nevarnih obratih, nosečnic in v drugih primerih, kadar je zdravstveni pregled predpisan zaradi varstva splošnih koristi.
V
NAČIN ZAKLJUČITVE DOSEDANJEGA POSLOVANJA
20
S 1. junijem 1953, ki ga je določil Izvršni svet Ljudske skupščine LRS kot dan, ko preneha veljati odredba o začasnem finansiranju zdravstvenih zavodov, se obračunajo s >skladom za začasno finansiranje zdravstvenih zavodov« vse storitve zavodov s samostojnim finansiranjem takole:
Storitve, opravljene od 1. januarja 1958 do 31, maja 1953, se obračunajo pri vseh stacionarnih zdravstvenih zavodih po povprečnih cenah glede na dejanske stroške za oskrbni dan, pri ambulantno-poliklinič-nih zavodih pa po dejanskih povprečnih cenah za en pregled (storitev) v posameznem okraju (mestu).
Višino cen za ta obračun določi Svet za zdravstvo in socialno politiko LRS v sporazumu z državnim sekretarjem za proračun in državno administracijo.
Obiski na domu, prevozi z reševalnimi vozili in zobozdravstvene storitve se obračunajo po potrjenih dosedanjih pristojbinah.
Kolikor je zdravstveni zavod prejel iz sklada za začasno finansiranje več sredstev, kot mu po obračunu pripada, jih mora vrniti v 3 dneh po potrditvi obračuna v »sklad za začasno finansiranje zdravstvenih zavodov« na tekoči račun pri Narodni banki 601-1-336.
Dokončni obračun s skladom za začasno finansiranje se izvrši potem, ko komisija za upravljanje sklada za začasno finansiranje zdravstvenih zavodov potrdi posamezne obračune.
21
Ta navodila veljajo z dnem objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 2722/2-53 S I
Ljubljana, dne 20. aprila 1953.
Predsednik
Sveta za zdravstvo in socialno politiko LRS:
Lojze Piškur 1. r.
Soglašam!
Državni sekretar za proračun in drž. administracijo LRS:
Dr. Danilo Dougan 1. r.
Odloki ljudskih odborov
81.
Na podlagi 15., 107. in 108. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter 8. in 155. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46-428/51) je izdal Okrajni ljudski odbor Kočevje na svoji tretji redni seji dne 27. marca 1953
ODLOK
o obratovalnem času gospodarskih podjetij na območju okraja Kočevje
A.	OBRATOVALNI ČAS
I.	Ob delavnikih
Trgovinske obratovalnice
1.	člen
Trgovine so odprte, če ni v naslednjih členih drugače določeno, v zimskem času od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. V poletnih mesecih aprilu, maju, juniju, juliju, avgustu in septembru so trgovine odprte od 8. do 12. in od 15. do 18. ure.
2.	člen
Za trgovine, ki so navedene v prejšnjem členu, velja osemurni delovni čas, ki traja v zimskih mesecih od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, v poletnih mesecih aprilu, maju, juniju, juliju, avgustu in septembru pa od 8. do 12. in od 15. do 19. ure.
Delovni čas, ki traja preko obratovalnega časa, ki je doltočen v prejšnjem členu, je namenjen rednemu notranjemu poslovanju v trgovini in se strankam v tem 'času ne streže.
5. člen
Prodajalnice svežega mesa so odprte v poletnem času od 6. do 11. ure, v zimskem času od 7. do 12. ure. Če prodajajo tudi prekajeno meso, obratujejo popoldne kakor druge trgovine.
Prodajalnice kruha in mlekarne so odprte od
6.	do 12. in od 15. do 18. ure.
Slaščičarne so odprte od 7. ure nepretrgoma do 20. ure.
4.	člen
Za obhodno prodajo blaga velja urnik, kakor za prodajo v stalni obratovalnici,
Izjemoma je dovoljeno prodajanje časopisov, revij in pečenega kostanja od 6. do 20. ure.
5.	člen
Glede prodajnega časa za blago na sejmih in tržnih prostorih veljajo določbe sejmskih in tržnih redov.
Obrtne obratovalnice
6.	člen
Obrtne delavnice so, Se ni v naslednjih členih drugače določeno, odprte od 7. do 12. in od 18. do
18.	ure.
7.	člen
Brivske, lasuljarske in manikerske obratovalnice so odprte od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah in dnevih pred državno priznanimi prazniki pa od
8.	do 12. ter od 14. do 20. ure.
8.	člen
Pekarne in slaščičarske delavnice obratujejo od 6.' do 17. ure. Pripravljalna dela, kakor kurjenje peči, pristavljanje kvasa in mešanje testa, se smejo pričeti ob 4. uri in se sme v ta namen zaposliti le nujno potrebno osebje.
Ob ponedeljkih in dnevih po državno priznanih praznikih smejo pekarne obratovati od 5. do 18. ure, pripravljalna dela ob teh dnevih pa se smejo pričeti ob 3. url.
9.	člen
Mehanične, avtomehanične in kovaške delavnice smejo biti odprte tudi čez poldne, če je treba izvršiti neodložno in nujno popravilo vozila ali jih oskrbeti s potrebnimi nadomestnimi deli.
Podkovske delavnice smejo biti razen tega odprte tudi še eno uro pred rednim in eno uro po rednem delovnem času.
Gostinske obratovalnice
M. člen
Gostinske obratovalnice so odprte:
I.	hoteli, restavracije in gostilne v mestu Kočevju Ib kraju Ribnica ob delavnikih do 23. ure, ob
sobotah in nedeljah ter državno priznanih praznikih pa do 24. ure; v drugih krajih na območju okraja Kočevje ob delavnikih do 22. ure, ob sobotah, nedeljah in državno priznanih praznikih pa do 23. ure;
2.	kavarne ob vseh dnevih do 24. ure, ob nedeljah In državno priznanih praznikih pa do 2. ure;
3.	delavsko-uslužbenske restavracije in menze v območju okraja od 5. do 8., od 12. do 16. in od 18. do 22. ure;
4.	okrepčevalnice (bifeji) od 7. do 20. ure.
Gostinske obratovalnice se ne smejo odpirati pred
5.	uro, morajo pa se odpreti najpozneje ob 7. url.
11.	člen
Kolodvorska restavracija na železniški postaji v Kočevju in gostinske obratovalnice s prenočišči smejo postreči gostom tudi po času, določenem za zapiranje v 10. členu, vendar najdalj pol ure po prihodu oziroma pred odhodom vlaka.
12.	člen
Po 24. uri se z godbo in petjem ali sicer z obratovanjem v gostinskih obratih ne sme motiti soseščina.
H. Ob nedeljah in državno priznanih praznikih
13.	člen
Ob nedeljah in državno priznanih praznikih morajo biti vse trgovine in obrtne obratovalnice zaprte, kolikor niso v naslednjem dovoljene izjeme.
14.	člen
Ob dnevih, omenjenih v 13. členu, smejo biti odprte:
1.	mlekarne od 7. do 11. ure;
2.	brivske, lasuljarske in manikerske obratovalnice od 7. do 11. ure;
3.	slaščičarne od 7. do 20. ure;
4.	prodajalnice cvetja od 8. do 12. ure;
5.	fotografske delavnice od 7. do 12. ure.
B. SPLOŠNE DOLOČBE
15.	člen
Določbe tega odloka se nanašajo na vse trgovinske, obrtne in gostinske obratovalnice, ne glede na to, ali pripadajo državnemu ali zadružnemu ali zasebnemu sektorju.
Odlok ne velja:
1.	za podjetja za prevoz oseb in blaga z vozovi ali motornimi vozili;
2.	za garaže in 'črpalke pogonskega goriva in mazilmih olj;
3.	za prodajo časopisov;
4.	za prodajalnice tobaka in monopolskih predmetov;
5.	za industrijske obrate in
6.	za obhodno obrt.
16.	člen
Obrati morajo biti odprti v času, določenem s tem odlokom.
Ob času, predpisanem za zapiranje obratovalnic, se morajo zapirati vsi dohodi v prostore, ki so določeni za promet s strankami.
Strankam, ki so ob zapiranju v obratovalnem prostoru trgovine ali obratov, je treba postreči, vendar pa to redoma ne sme trajati dalj kot pol ure po času, določenem za zapiranje. Y gostinskih obratovalnicah se pol ure pred časom, določenem za zapiranje, ne sme postreči niti z jedjo niti s pijačo.
Imetniku obrta kakor tudi članom njegove družine je dovoljeno prebivati in delati v lokalu tudi ob času, ko je ta za promet z občinstvom zaprt.
V obrtnih in rokodelskih delavnicah oziroma v obratovalnicah, v katerih iz higienskih razlogov ni mogoče delati v zaprti delavnici, se sme delo izven določenega obratovalnega časa opravljati v odprti obratovalnici, toda brez pomožnega osebja. To velja tudi za obrtna opravila, ki se opravljajo na prostem.
17.	člen
Notranje delo v obratovališčih čez čas, določen za njih zapiranje oziroma čez čas, ki je določen z osemurnim delovnim 'časom, je dovoljeno, in sicer tudi s pomožnim osebjem:
1.	ob višji sili;
2.	če je treba kaj storiti, da se ne pokvari blago;
3.	kadar se sestavlja inventar obratovalnice;
4.	če se obratovalnice čistijo ali urejajo izložbe;
5.	če se obratovalnica seli.
Promet s strankami je tedaj izključen.
18.	člen
Delovni čas pomožnega osebja v obratih je urejen s predpisi za varstvo delavcev.
19.	člen
Svet za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora Kočevje je pooblaščen, da sme po izkazani potrebi obratovalni čas izjemoma podaljšati, skrajšati ali spremeniti s posebno odredbo. Ljudska odbora mestne občine Kočevje in občine Ribnica se pooblaščata, da lahko na predlog pristojnih zbornic ali pa zbora volivcev izdata dodatne predpise o obratovalnem času na območju mesta Kočevje oziroma kraja Ribnica.
C. KAZENSKE DOLOČBE
20.	člen
Lastniki obratovalnic, ki bi imeli proti predpisom tega odloka svoje obratovalnice odprte izven časa, določenega za odpiranje in zapiranje obratovalnic, se kaznujejo z denarno kaznijo do 3000 din. Upravni kazenski postopek vodi in kazen Izreka sodnik za prekrške pri Okrajnem ljudskem odboru Kočevje.
21.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 299/4-53
Kočevje, dne 27. marca 1958.
Predisednik OLO: Janez Pirnat 1. r.
82.
Zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze pri goveji živini in zaradi varstva ljudskega zdravja je izdal Okrajni ljudski odbor Kočevje na podlagi 15. in 108, člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni Rst LRS, št. 19/52) v zvezi z določbami pravilnika za izvajanje uredbe o zatiranju živalskih kužnih bolezni (Uradni list FLRJ, št. 51/49) na svoji
III.	redni seji dne 27. marca 1953
ODLOK
o obvezni tuberkulinizaciji goveje živine na območju Okrajnega ljudskega odbora Kočevje
1.	člen
Zaradi čimprejšnje izločitve turbekulozne goveje živine je treba na območju okraja Kočevje preiskati
na tuberkulozo vso govejo živino, staro vsaj 2 meseca. Preiskavo opravijo veterinarji.
2.	člen
Tuberkulinizacija živine se opravi po hlevih, pregled pa lahko tudi na zbirnih mestih.
3.	člen
Preiskavo morajo veterinarji opravljati v skladu z najnovejšimi ugotovitvami veterinarske znanosti in po navodilih svojih strokovno nadrejenih organov.
4.	člen
Vsako žival, ki bi se pri tuberkulinizaciji izkazala kot tuberkulozna, je treba vidno označiti s tem, da se ji v levem uhlju napravi luknja.
5.	člen
Veterinarji, ki opravljajo preiskavo, morajo živinorejcem svetovati in obrazložiti nadaljnje ukrepe C tuberkuloznimi živalmi.
6.	člen
Obvezno tuberkulinizacijo vse goveje živine je do nadaljnjega opravljati vsaj enkrat letno.
?. člen
Pristojbina za tuberkulinizacijo (za oba pregleda) znaša za vsako govedo po 50 din in jo mora lastnik živali plačati veterinarju takoj po opravljenem prvem pregledu. Vsi nadaljnji pregledi (ponovne tu-bekulinizacije), ki bi bil) pri posamezni živali potrebni zaradi dokončne presoje njihovega zdravstvenega stanja, se zaračunavajo po isti pristojbini.
8.	člen
Neupoštevanje tega odloka se kaznuje z denarno kaznijo do 10.000 din v skladu s predpisi 48. in 49. 'Člena pravilnika za izvajanje uredbe o zatiranju in preprečevanju živalskih kužnih bolezni in v skladu s 54. členom uredbe o izravnavi posebnih predpisov o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 56/51).
9.	člen
Za izvedbo upravnega kazenskega postopka in izrek kazni po tem odloku je pristojen sodnik za prekrške OLO Kočevje.
10.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 114/7-53
Kočevje, dne 27. marca 1953.
Predsednik OLO: Janez Pirnat 1. r.
83.
Okrajni ljudski odbor Krško je na svoji II seji obeh zborov dne 12. II. 1953 na podlagi 15. in 107. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) ter 7. in 28. člena uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ, št. 59/52) spremenil oziroma dopolnil 1, in 2 člen že izdanega odloka št. 9963 z dne 20. XII. 1952 tako, da se prečiščeno besedilo odloka glasi:
ODLOK
o višini dnevnic za službena potovanja v mejah okraja Krško
1.	člen
Dnevnice za službena potovanja v mejah okraja se določijo na 75 % dnevnice za vse uslužbence in honorarne uslužbence.
2.	člen
Uslužbencem državnih organov it zavodov pripada kot povračilo za terensko delo, kadar opravljajo terensko delo izven rednega službenega mesta, 75 % dnevnice iz 7. člena uredbe o potnih in selitvenih stroških.
3.	člen
Sprememba oziroma dopolnitev tega odloka prične veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 1664
Krško, dne 12. februarja 1953.
Predsednik OLO:
Tone Zupančič L r.
84.
Na podlagi II. odstavka 15. člena in 1. točke 69. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) tn v zvezi g 7. in 28. členom uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ, št. 59-693/52) je izdal okrajni zbor Okrajnega ljudskega odbora Ljutomer na svoji drug) seji dne
7.	aprila 1953
ODLOK
o določitvi višine dnevnic za službena potovanja v mejah okraja Ljutomer
1.	člen
Za službena potovanja v mejah okraja Ljutomer se določijo za uslužbence in delavce organov in zavodov Okrajnega ljudskega odbora Ljutomer, občinskih ljudskih odborov in ljudskih odborov mestnih občin okraja Ljutomer ter za uslužbence tistih uradov in ustanov, katerih delo je omejeno na območje okraja Ljutomer, ne glede na to, ali gre za zvezne ali republiške urade in ustanove oziroma zavode, tele dnevnice:
a)	za uslužbence od IV. plačilnega razreda navzgor 525 din,
b)	za uslužbence od IX. do V. plačilnega razreda in za visoko kvalificirane delavce 450 din,
c)	za uslužbence od X. plačilnega razreda navzdol in za vse druge delavce 375 din.
2.	člen
Določbe 1. člena tega odloka se nanašajo tudi na honorarne uslužbence, ki jim je honorarna zaposlitev glavni in edini poklic.
3.	člen
la odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 1 1713/1-53
Ljutomer, dne 7. aprila 1953.
85.
Na podlagi H. odstavka 15. 'člena in 1. točke 69. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), v zvezi z 8. členom zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list LRS, št. 16-88/49 in št. 40-184/51) in v zvezi s 3. in 8. členom temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46-428/51) je sprejel okrajni zbor Okrajnega ljudskega odbora Ljutomer na svoji drugi seji dne 7-aprila 1953
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o javnem redu in miru
Odlok o javnem redu in miru, ki je bil sprejet na tretji redni seji dne 2. avgusta 1952 in objavljen v »Uradnem listu LRS« dne 5. IX. 1952, št. 25-139/52, se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
I.	Splošne določbe
1.	člen
Državljani morajo uravnavati svoje vedenje in ravnanje tako, da ne motijo dela, razvedrila in počitka sodržavljanov, da varujejo javno moralo, da pazijo na snago, ne kazijo lepote in zunanjega lica naselij, ne delajo škode na javnih prostorih in ne ogrožajo zdravja ljudi.
Dobrine iz prednjega odstavka uživajo upravno kazensko varstvo po določbah tega odloka.
II.	Varstvo miru
2.	člen
Prepovedano je vsako dejanje na javnem ali zasebnem prostoru, ki moti mir okolice.
Prepovedano je:
a)	uporabljati zvočnike, radioaparate, gramofone, glasbila in kakršne koli druge naprave na ta način, da občutno motijo okolico;
b)	uporabljati v nočnem času po strnjenih naseljih motorna vozila, ki niso opremljena z izpušno dušilko.
3.	člen
Od 22. do 5. ure so prepovedana vsa dejanja, ki kakor koli motijo nočni mir, razen ob sezonskih kmečkih opravilih (n. pr. mlatilnice itd.)..
Izjemna določba po prvem odstavku ne velja za mesti Ljutomer in Gornja Radgona.
Prireditve in zabavni sporedi, ki trajajo čez 22. uro, se morajo izvajati v zaprtih prostorih in tako, da ne motijo nočnega miru.
III.	Varstvo družbene discipline
4.	člen
Vsak državljan se mora spodobno vesti na javnih prostorih in se izogibati dejanj, s katerimi se krši družbena disciplina, moti gibanje, delo ali razvedrilo sodržavljanov ali se ti zavajajo v nedisciplino, vzbuja javno zgražanje ali žali javna morala.
Prepovedano je:
a)	peti nespodobne ali žaljive pesmi, nespodobno govoriti, preklinjati, žaliti z nespodobnim vedenjem 'čut dostojnosti drugih, kazati nespodobne slike ali predmete;
b)	kljub opominom se zadrževati v gostinskem lokalu po končanem obratovalnem času.
IV.	Varstvo ljudi in premoženja
5.	člen
Prepovedana so dejanja, s katerimi se ogroža varnost ljudi oziroma premoženja.
Prepovedano je:
a)	poškodovati ali odstraniti napisne table ali druge javne znake;
b)	ugasniti, poškodovati ali odstraniti svetilko, nameščeno za razsvetlitev javnega prostora;
c)	opustiti popravilo zgradb ali naprav, če ogrožajo varnost;
č) pustiti ob javnih poteh ograjo ali živo mejo v takem stanju, da ogroža varnost, ovira promet ali kazi zunanje lice;
d)	ogrožati varnost z metanjem kamenja ali drugih predmetov;
e)	dražiti ali plašiti živali, 'če to ogroža javno' varnost;
f)	poškropiti ali pomazati ljudi ali pročelja stavb z brezobzirno vožnjo;
g)	zasipati ali na kakršen koli drug način poškodovati vojaške obrambne objekte ali druge naprave, ki so namenjene vojski za vaje, kolikor dejanje ne vsebuje elementov kaznivega dejanja po kazenskem zakonu;
h)	na kakršen koli način poškodovati obcestne jarke.
V.	Varstvo zdravja, snage in zunanjega lica naselij
6.	člen
Prepovedana so vsa dejanja, ki ogrožajo zdravje ljudi, nasprotujejo pravilom snage alt kazijo zunanjost strnjenih naselij.
Prepovedano je:
a)	metati odpadke, pljuvati ali drugače pone-snažiti tla ali predmete na javnih prostorih;
b)	poškodovati, uničiti ali odstraniti posode za odpadke, nameščene v javnih prostorih;
c)	odlagati odpadke ali gnoj na mestih, ki niso za to določena, zlasti ob javnih cestah in poteh;
č) odlagati odpadke na prostem, kjer so izpostavljeni sončni pripeki, da se širi smrad zaradi razkrajanja;
d)	spuščati odpadne vode (odplake) na javno pot ali v odprt cestni jarek;
e)	onesnažiti vodo, namenjeno ljudem in živalim;
f)	nameščati lepake, letake ali objave na mestih, ki niso za to določena, pisati po poslopjih, po zidnih ograjah, javnih lokalih ali vozilih;
g)	voditi pse v javne lokale;
h)	zanemarjati osebno snago ali snago v delavnici v taki meri, da to moti okolico ali utegne spraviti v nevarnost zdravje ljudi.
7.	člen
Lastniki in upravitelji zgradb morajo skrbeti, da se zastave, transparenti, parole in drugi priložnostni okrasi odstranijo najpozneje v dveh dneh po končanih proslavah oziroma prireditvah
VI.	Varstvo javnih nasadov
8.	člen
Vsakdo mora varovati nasade, namenjene za olepšavo kraja ali drugim skupnim koristim, in nasade na pokopališčih.
Prepovedano je:
a)	v javnih nasadih in na pokopališčih lomiti drevje, grmovje ali cvetice, hoditi, jezditi ali voziti izven dovoljenih poti;
b)	poškodovati živo mejo ob javnih poteh; •
c)	prevračati, premeščati ali poškodovati klopi, mize ali druge naprave na javnih mestih;
č) prosto puščati pse v javnih nasadih. in na pokopališčih.
VII.	Varstvo mladine
9.	člen
Mladina pod 16 leti ne sme brez spremstva staršev ali drugih odraslih oseb:
a)	obiskovati gostiln ali drugih podobnih lokalov;
b)	obiskovati javnih prireditev, ki se končajo po 22. uri;
c)	mladina pod 16 leti ne sme obiskovati kino predstav, ki se končajo po 21. uri.
Javnih plesov se mladina pod 16. letom starosti sploh ne sme udeleževati, mladina med 16. in 18. letom starosti pa samo v spremstvu staršev ali drugih odraslih oseb.
Za šolsko mladino veljajo šolski predpisi, kolikor so ti strožji.
Mladine ni dovoljeno zavajati k beračenju.
Zaradi prekrškov iz prvih treh odstavkov tega člena se kaznuje tudi lastnik, zakupnik ali uslužbenec obrata.
VIII.	Javni red in mir v mestih Ljutomer in Gornja Radgona ter kraju Slatina Radenci
10.	člen
Ljudska odbora mestnih občin Ljutomer in Gornja Radgona izdata podrobnejše predpise o javnem redu in miru v mestih Ljutomer in Gornja Radgona, občinski ljudski odbor Radenci pa podrobnejše predpise o javnem redu in miru v kraju Slatina Radenci.
IX.	Kazni
11.	člen
Za prekršitve tega odloka se kaznuje z denarno kaznijo do 3000 din, kdor prekrši prepovedi ali dolžnosti, naštete v 2. členu, razen točke b, v 3. členu, v 5. členu, razen točke h, v 6. členu, razen točke a, b, f in g, v 8. členu razen točke a, b in č ter v 9. členu,
12.	člen
Pripadniki ljudske milice in druge uradne osebe, ki jih pooblasti okrajni ljudski odbor, smejo takoj na kraju storitve dejanja izterjati denarno kazen v znesku 50 din za tele prekrške:
Za kršitve določb iz točke b 2. člena, iz točke a in b 4. člena, iz točke h 5. člena, iz točke a, b, f in g
6.	člena, Iz 7. člena, iz točke a, b in e 8. člena.
13.	člen
Beseda »javni prostor« v tem odloku pomeni tako prostore, ki se uporabljajo za javni promet, kot tudi javnosti dostopne prostore.
X.	Končne določbe
14.	člen
Ta odlok prične veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 1714/1-53
Ljutomer, dne 7. aprila 1953.
Predsednik OLO: Bogomir Ver de v 1, r.
86.
Na podlagi H. odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih ter 7. in 28. člena uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ, št. 59-693/52) je izdal okrajni zbor Okrajnega ljudskega odbora Maribor okolica na seji dne 26. HI. 1953
ODLOK
o določitvi višine dnevnic za službena potovanja
1.	člen
Za službena potovanja v mejah okraja Maribor okolica se določijo za uslužbence in delavce organov in zavodov Okrajnega ljudskega odbora Maribor okolica, občinskih ljudskih odborov in tistih uradov in ustanov, katerih delo je omejeno na območje okraja Maribor okolica, ne glede na to, ali gre za zvezne ali
pa za republiške urade in ustanove oziroma zavode, tele dnevnice:
a)	za uslužbence od IV. plačilnega razreda navzgor, v znesku...................... 525 din
b)	za uslužbence od IX. do V. plačilnega razreda in za visoko kvalificirane delavce
v znesku.................................... 450 din
c)	za uslužbence od X. plačilnega raz-
reda navzdol in za vse druge delavce v znesku . c.s ........................... v. i. 375 din
2.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 1-518/3-53
Maribor, dne 26. marca 1953.
Za predsednika OLO: podpredsednik:
Ing. Karmel Budihna 1. r.
87.
Na podlagi 13., 14., 15. in 88. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov ter na podlagi 65. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih izdaja okrajni zbor Okrajnega ljudskega odbora .Murska Sobota na seji z dne 8. IV. 1953
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev odbornika zbora proizvajalcev \ IV. volilni enoti
1.	člen
Razpišejo se nadomestne volitve v IV. volilni enoti, v kateri bo volilo odbornika v zbor proizvajalcev Okrajno gradbeno podjetje Murska Sobota, ker je prenehal mandat v tej enoti izvoljenemu Vertotu Ivanu zaradi združitve podjetja »Konstruktor« z Okrajnim gradbenim podjetjem in, ker se je imenovani preselil v Maribor na novo službeno mesto.
Volitve bodo v soboto, dne 23. maja 1953.
2.	člen
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in na krajevno običajni način v volilni enoti Okrajnega gradbenega podjetja Murska Sobota.
Št. 3794/1-58
Murska Sobota, dne 8. aprila 1953.
88.
Na podlagi 15. člena in 15. odstavka 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46-428/51) izdaja Okrajni ljudski odbor Slovenj Gradec na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 4. IV. 1953
ODLOK
o obratovalnem času gospodarskih podjetij na območju okraja Slovenj Gradec
A. OBRATOVALNI ČAS
I.	Ob delavnikih
Trgovinske obratovalnice
1.	člen
Trgovine so odprte v zimskem času od 8___12. in
od 14.—17. ure, v poletnem času, v maju, juniju, juliju in avgustu, pa od 7.—12. in od 15.—18. ure.
Ob četrtkih popoldne smejo biti trgovine zaradi notranjega dela zaprte.
2.	člen
Za trgovine, navedene v prejšnjem odstavku, velja 8-urni delovni čas, in sicer v zimskem času od
8.—12. in od 14—18. ure, v poletnem času pa od 7—12. in od 15.—18. ure.
Delovni čas, ki traja v zimskem času in po
1.	členu ob četrtkih preko obratovalnega časa, je namenjen rednemu notranjemu delu.
3.	člen
Prodajalnice svežega mesa in prekajenega mesa so odprte v zimskem času od 7.—12 in od 14.—16. ure, v poletnem času pa od 6—11 in od 14—16. ure.
Prodajalnice kruha so odprte ,od 6.—11. in od 18.—16. ure.
Mlekarne so odprte od 6—10. ure.
Slaščičarne so odprte nepretrgoma od 7.—20. ure.
4.	člen
Za obhodno prodajo velja urnik kakor za prodajo v stalnih obratovalnicah.
Izjemoma je dovoljeno prodajanje časopisov, revij in pečenega kostanja od 6—20. ure.
5.	člen
Glede prodajnega časa za blago na sejmih in tržnih prostorih veljajo določbe sejmskih in tržnih redov.
Obrtne delavnice
6.	člen
Obrtne delavnice so, če ni v naslednjih členih drugače določeno, odprte od 8.—12 in od 14.—18. ure, v poletnem času, v maju, juniju, juliju in avgustu, pa od 7.—12. in od 13.—16. ure.
7.	člen
Brivske, lasuljarske in manikerske delavnice so odprte od 7—12. in od 14—18. ure, ob sobotah in dnevih pred državno priznanimi prazniki pa od 7.—12. in od 14.—19. ure.
8.	člen
Pekarne in slaščičarske delavnice obratujejo od
6.—17. ure.
Pripravljalna dela, kakor kurjenje peči, pristav-Ijanje kvasa in mešanje testa, se smejo pričeti ob
4.	uri in se sme v ta namen zaposliti le nujno potrebno osebje.
Ob ponedeljkih in dnevih po državno priznanih
praznikih smejo pekarne obratovati od 5_____18. ure,
pripravljalna dela ob teh praznikih pa se smejo pričeti ob 3. uri.
9.	člen
Mehanične, avtomehanične in kovaške delavnic« smejo biti odprte tudi čez poldne, če je treba izvršiti neodložljivo in nujno popravilo vozil.
Podkovske delavnice smejo razen tega biti odprt« tudi še eno uro pred rednim in eno uro po rednem delovnem času.
Gostinske obratovalnice
10.	člen
Gostinske obratovalnice so odprte:
1.	hoteli, restavracije in gostilne v mestih Slovenj Gradec in Ravne na Koroškem ter krajih Dravograd in Črna ob delavnikih do 23. ure, ob sobotah, nedeljah in državno priznanih praznikih pa do 24. ure, v drugih krajih na območju okraja Slovenj Gradec pa do 22. ure, ob sobotah, nedeljah in državno priznanih praznikih pa do 24. ure;
2.	kavarne ob delavnikih do 23. ure, ob sobotah in nedeljah in državno priznanih praznikih pa d«
1.	ure;
3.	okrepčevalnice (bifeji) od 7—20. ure.
Gostinske obratovalnice se ne smejo odpirati pred
5.	uro, morajo se pa odpreti najpozneje ob 7. uri.
11.	člen
Dovoljene igre, n. pr. balinanje, kegljanje itd., se smejo igrati na prostem do 22. ure, v zaprtih prostorih ta omejitev ne velja, kolikor igre ne motijo nočnega počitka.
Po 24. uri se z godbo, petjem ali sicer z obratovanjem v gostinskih obratih ne sme motiti soseščina.
Pi sarne
12.	člen
Industrijske pisarne, pisarne obrtnih delavnic in prevozniške pisarne ter podobne obratovalnice obratujejo od 6.—14. ure.
13.	člen
Posameznim obratom in za posamezne dni sme svet za gospodarstvo OLO Slovenj Gradec po izkazani potrebi in na prošnjo podaljšati obratovalni čas.
H. Ob nedeljah in državno priznanih praznikih
14.	člen
Ob nedeljah in državno priznanih praznikih morajo biti vse trgovine In obrtne delavnice zaprte, kolikor v naslednjem niso dovoljene izjeme.
15.	Men
Ob dnevih, omenjenih v prejšnjem členu, smejo biti odprte:
1.	prodajalnice cvetja od 8.—12. ure,
2.	slaščičarne od 7.—20. ure,
3.	fotografske delavnice od 7.—12 ure,
4.	brivske, lasuljarske in manikerske delavnic« od 7.—H. ure.
brivske, lasuljarske in manikerske delavnice, ki so po prvem odstavku odprte ob nedeljah, naslednji ponedeljek ne obratujejo.
B.	SPLOŠNE DOLOČBE
16.	člen
Določbe tega odloka se nanašajo na vse trgovinske, obrtne in gostinske obratovalnice ne glede na to, ali pripadajo državnemu, zadružnemu ali zasebnemu sektorju.
Odlok ne velja:
1.	za podjetja za prevoz oseb in blaga z vozovi in motornimi vozili,
2.	za garaže in črpalke pogonskega goriva in mazilu ih olj,
3.	za prodajalnice tobaka in monopolskih predmetov,
4.	za industrijske obrate in
5.	za obhodno obrt.
17.	člen
Obrati morajo biti odprti v času, določenem s tem odlokom.
Strankam, ki so ob zapiranju v obratovalnem prostoru trgovine ali obratov, je treba postreči, vendar pa to redoma ne sme trajati delj kot pol ure po času, določenem za zapiranje. V gostinskih obratovalnicah se pol ure pred časom, določenim za zapiranje, ne sme postreči niti z jedjo niti s pijačo. Imetniku obrti kakor tudi članom njegove družine je dovoljeno prebivati in delati v lokalu tudi ob času, ko je ta za promet z občinstvom zaprt.
V obrtnih in rokodelskih delavnicah oziroma obratovalnicah, v katerih iz higienskih razlogov ni mogoče delati v zaprti delavnici, se sme delo izven določenega obratovalnega časa opravljati v odprti obratovalnici, toda brez pomožnega osebja. To velja tudi za obrtna opravila, ki se opravljajo na prostem.
18.	člen
Notranje delo v obratovalnicah čez čas, določen za njih zapiranje, oziroma čez čas, ki je določen z osemurnim delovnim časom, je dovoljeno, in sicer tudi s pomožnim osebjem:
1.	ob višji sili,
2.	če je treba kaj storiti, da se ne pokvari blago,
3.	kadar se sestavlja inventar obratovalnice,
4.	če se obratovalnice čistijo ali če se urejajo izložbe,
5.	če se obratovalnica seli.
Promet s strankami je tedaj izključen.
19.	člen
Če se v lokalu obrta ali dveh ah več lokalih obrta, ki so med seboj vezani, razen gostinskih obratov, opravlja dvoje ali več vrst obrti, za katere je določen različen čas odpiranja in zapiranja, velja čas zapiranja in odpiranja, ki je določen za tisto vrsto obrata, za katero je predpisan krajši obratovalni čas.
20.	Sen
Delovni čas pomožnega osebja v obrtih je urejen s predpisi za varstvo delavcev.
21.	člen
Svet za gospodarstvo OLO Slovenj Gradec sme po izkazani potrebi in na prošnjo določiti za posamezne obrate tudi drugačen obratovalni čas.
C.	KAZENSKE DOLOČBE
22.	člen
Lastniki obratovalnic, ki bi imeli proti predpisom tega odloka svoje obratovalnice odprte izven časa, določenega za odpiranje in zapiranje obratovalnic, se kaznujejo z denarno kaznijo do 3.000 din. Upravni kazenski postopek vodi in kazen izreka sodnik za prekrške pri OLO Slovenj Gradec.
Št. 446/2-1.
Slovenj Gradec, dne 4. aprila 1953.
Predsednik OLO:
Ivo Skerlovnik 1. r.
89.
Na podlagi 15. in 108. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih je Okrajni ljudski odbor Trbovlje na seji okrajnega zbora dne 28. III. 1953 sprejel tale
ODLOK
o obveznem fluorografiranju (rentgenskem slikanju) prebivalstva
1.	člen
Zaradi izpolnitve zdravstvenih nalog, ki jih ima država v svoji skrbi za socialističnega človeka, in da bi se ugotovilo zdravstveno stanje prebivalstva ter umrljivost zaradi pljučne tuberkuloze kakor tudi da bi se mogli izvršiti potrebni zdravstveni ukrepi za omejitev tuberkuloznih obolenj, se izvrši v okraju Trbovlje obvezno fluorografiranje (rentgensko slikanje) prebivalstva.
2.	člen
Vsi prebivalci okraja Trbovlje, ki so dopolnili 14. leto starosti, se morajo določenega dne in ob določeni uri zglasiti na fluorografskih bazah, kjer se bo opravilo fluorografianje po načrtu, ki ga bo sestavil svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko okrajnega ljudskega odbora.
3.	člen
Obvezno fluorografiranje se bo opravilo v času od 4. maja 1953 dalje in bo trajalo predvidoma 2 meseca.
4.	člen
Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko okrajnega ljudskega odbora je pooblaščen, da izda natančnejša navodila in napotila za uspešno izvedbo fluorografiranja in da nadzira vse priprave v zvezi s tem delom.
5.	člen
Kršitve tega odloka se kaznujejo z denarno kaznijo do 1.000 dinarjev.
6.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, objaviti pa se mora tudi v lokalnem časopisu »Zasavski vestnik« in na razglasnih deskah vseh liud skih odborov okraja Trbovlje.
Št. Pr 25/53
Trbovlje, dne 28 marca 1933
90.
Ljudski odbor mestne občine Lendava je na svoji prvi izredni seji dne 12. IV. 1953 na podlagi 15. in 88. člena zaksna o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odbornikov sprejel tale
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
1
Razpisujejo se nadomestne volitve v volilni enoti št. II, ki obsega: Kolodvorsko ulico, Krajnčevo ulico, Cankarjevo ulico ter naselje »Nafte«, ker je prenehal mandat dr. Vladimiru Brezniku, odborniku Lludskega odbora mestne občine Lendava, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti.
Volitve bodo v nedeljo, dne 17. maja 1953 od 7. do 19. ure.
II
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in na krajevno običajni način v volilni enoti št. II.
Št. 726/53
Dolnja Lendava, dne 13. aprila 1953.
Predsednik LO MO:
Slavko Lindič 1. r.
91.
Na podlagi 23. člena in 2. točke 78. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin, v zvezi z 8. členom zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list LRS, št. 16-88/45 in št. 40-184/51) in s 3. in 8. členom temeljnega zakona o prekrških je Ljudski odbor mestne občine Škofja Loka na svoji seji dne 31. III. 1953 sprejel
ODLOK
o javnem redu in miru I. Splošne določbe
1.	člen
Vsak državljan mora uravnavati svoje vedenje in ravnanje tako, da ne moti dela, razvedrila in počitka sodržavljanov, da varuje javno moralo, pazi na čistoče, ne kazi lepote in zunanjega lica mesta, ne dela škode na javnih prostorih In ne ogroža zdravja ljudi.
Dobrine prednjega odstavka uživajo upravno kazensko varstvo po določbah tega odloka.
II. Varstvo miru
2.	člen
Prepovedano je vsako dejanje na javnem ali zasebnem prostoru, ki moti mir okolice, in sicer je prepovedano :
1.	kričati, razgrajati ali na drugačen način po nepotrebnem delati hrup ali ropot;
2.	uporabljati zvočnike, radijske aparate, gramofone, glasbila ali kakršnekoli druge naprave na tak način, da motijo okolico;
3.	uporabljati motorna vozila, ki nimajo izpušne dušilke.
3.	člen
Od aprila do septembra so od 22. do 5. ure in od septembra do aprila od 21. do 6. ure prepovedana vsa dejanja, ki kakorkoli motijo nočni mir. Motorna vozila smejo v tem času dajati zvočna znamenja samo ob neposredni nevarnosti. Prireditve in zabavni spo-
redi, ki trajajo preko 24. ure, se morajo izvajati v zaprtih prostorih in tako, da ne motijo nočnega miru.
4.	člen
Cerkveno zvonjenje je dovoljeno samo v zvezi z rednimi cerkvenimi obredi in ne sme trajati več kot 5 minut.
III.	Varstvo družbene discipline
5.	člen
Vsak državljan se mora vesti na javnih prostorih spodobno in se izogibati dejanj, s katerimi se krši družbena disciplina, moti delo, gibanje in razvedrilo sodržavljanov ali s katerimi se zavajajo v nedisciplino, se zbuja javno zgražanje ali žali javna morala, in sicer je prepovedano:
1.	izzivati, nadlegovati, smešiti ali ogrožati osebe v javnih in zasebnih prostorih;
2.	peti nespodobne in žaljive pesmi, nespodobno govoriti, preklinjati, z nespodobnim vedenjem žaliti čut dostojnosti drugih, kazati nespodobne slike ali predmete;
3.	vstopiti brez dovoljenja v zgradbo ali kraj, kamor je vstop prepovedan, če je prepoved vidno označena ali jo je mogoče razbrati Iz okoliščin;
4.	prodajati ali kupovati zunaj tržnega prostora, razen v primerih, dovoljenih po tržnem redu, kroš-njariti;
5.	kljub pozivu se zadrževati v gostinskem lokalu po končanem obratovalnem času;
6.	ovirati promet na cesti in drugih javnih prostorih z zlaganjem kuriva ali drugih predmetov preko časa, ki je nujno potreben za odstranitev teh predmetov, ali pa tudi sicer uporabljati javni prostor za odlaganje kakršnegakoli materiala.
IV.	Varnost ljudi in premoženja
6.	člen
Prepovedana so dejanja, s katerimi se ogroža varnost ljudi oziroma premoženja, in sicer je prepovedano :
1.	poškodovati ali odstraniti napisne deske ali druge javne znake;
2.	opustiti popravilo zgradb in naprav, če ogrožajo varnost;
3.	ugasniti, poškodovati ali odstraniti svetilko, nameščeno za razsvetlitev javnih prostorov;
4.	opustiti namestitev varnostnih naprav pri gradnjah ali popravilih, poškodovati ali odstraniti take naprave ali druga varnostna znamenja;
5.	ogrožati varnost z metanjem kamenja ali drugih predmetov;
6.	puščati ob javnih potih ograjo ali živo mejo v takem stanju, da ogroža varnost, ovira promet in kvari zunanje Uoe;
7.	uporabljati javna pota za šport in igre;
8.	dražiti ali plašiti živali, če to ogroža javno varnost;
9.	oškropiti ali pomazati ljudi ali pročelja stavb z brezobzirno vožnjo.
V.	Varstvo zdravja, čistoče in zunanjega lica mesta
7.	člen
Prepovedana so vsa dejanja, ki ogrožajo zdravje ljudi, nasprotujejo pravilom čistoče in kvarijo zunanje lice mesta, in sicer je prepovedano:
1. metati odpadke, pljuvati ali drugače ponesna-žiti tlak ali predmete na javnih prostorih;
2. iztepati karkoli na javna pota, zračiti posteljnino ali sušiti perilo na uličnih oknih in balkonih ali na ulicah samih;
3.	poškodovati, uničiti ali odstraniti posode za odpadke, postavljene na javnih prostorih;
4.	odlagati odpadke ali gnoj na mestih, ki niso za to določeni;
5.	pustiti greznico nezadostno zaprto ali jo izpraz-njevati ob prilikah, ko to povzroča okolici smrad;
6.	spuščati odpadne vode na javna pota ali v odprte cestne jarke;
7.	metati v kanalske požiralnike predmete, ki utegnejo zamašiti kanal;
8.	ogrožati okolico z mrčesom, podganami, mišmi ali drugo golaznijo;
9.	onesnažiti vodo, namenjeno ljudem in živalim;
10.	zanemarjati snaženje javnih prostorov ali naprav;
11.	ravnati z živili' v javnem prostoru in prometu proti temeljnim načelom higiene;
12.	voditi pse v javne lokale;
13.	obešati plakate ali objave na mestih, ki niso za to določena, pisati po poslopjih, ograjah, javnih lokalih ali vozilih;
14.	zanemarjati osebno snago ali snago stanovanj v stanovanju oziroma v delavnici v taki meri, da to moti okolico ali utegne spraviti v nevarnost zdravje ljudi.
8.	člen
Lastniki oziroma upravitelji nepremičnin so dolžni:
1.	skrbeti, da se čistijo hodniki ob nepremičnini;
2.	da se čistijo hišna pročelja, hišni In ulični napisi ter drugi javni znaki na stavbi;
3.	odstraniti s hodnikov ali obcestnih jarkov ter kanalskih požiralnikov sneg in posipati poledenele hodnike;
4.	skrbeti, da se zastave, transparenti, parole in drugi priložnostni okrasi odstranijo najkasneje v dveh dneh po končanih proslavah oziroma prireditvah.
9.	člen
V stanovanjskih in poslovnih prostorih, kleteh in podstrešjih je prepovedano gojiti domače živali. Pse, mačke in večje število ptičev je dovoljeno gojiti v stanovanjskih prostorih samo z dovoljenjem hišnega lastnika ali hišnega sveta.
10.	člen
Izložbe morajo biti odprte ne glede na to, v kakšne namene se lokal uporablja, ki mu izložba pripada. Biti morajo čiste in okusno urejene, ob času ko je tema, pa razsvetljene.
Izložbe morajo biti odprte dnevno' nepretrgoma od pričetka do konca poslovanja v trgovskih poslovalnicah.
Za izvajanje teh predpisov je odgovoren tisti, ki uporablja lokal, h kateremu izložba spada, oziroma koristnik izložbe, če ta ni istoveten z uporabnikom lokala.
VI.	Varstvo javnih nasadov
11.	člen
Vsakdo je dolžan varovati nasade, namenjene za olepšavo mesta ali druge skupne koristi, in nasade na pokopališču, in sicer je prepovedano:
1.	v javnih nasadih in pokopališčih lomiti drevje In grmovje, trgati cvetje, hoditi, jezditi ali voziti izven dovoljenih poti;
2.	prevračati, premeščati ali poškodovati klopi, mize, ograje ali druge naprave po javnih krajih;
3.	poškodovati živo mejo ob javnih poteh;
4.	prosto puščati pse po javnih nasadih in pokopališču.
Lipovo cvetje v javnih nasadih se sme nabirati le z dovoljenjem pristojnega organa.
VIL Kazni
12.	člen
Za prekršek se kaznuje z denarno kaznijo do 2000 din, kdor prekrši prepovedi ali dolžnosti naštete v 2. členu (razen pod 1. in 3. točko), v 3. členu (razen v drugem stavku), v 5. členu (razen v 2., 5. in 6. točki), v 7. členu (razen v 8. točki), v 8. členu (razen v 1., 3.,
12.	in 13. točki), v 9. členu (razen v L in 2. točki), v 10. in 11. 'členu.
13.	člen
Pripadniki ljudske milice in druge uradne osebe, ki jih pooblasti ljudski odbor mestne občine, smejo takoj na mestu izterjati denarno kazen za tele prekrške:
1.	denarno kazen v znesku 20 din za prekršitve določb iz 6. točke 6. člena, iz 1. in 12. točke 8. člena, iz 2. točke 9. člena ter iz 3. in 4. točke 12. člena;
2.	denarno kazen po 50 din za prekršitve določb iz 1. in 3. točke 2. člena, iz drugega stavka 3. člena, iz 2. in 5. točke 6. člena, iz 8. točke 7. člena, iz 5. točke in 13. točke 8. člena, iz 1. točke 9. člena ter 1. in 2. točke 12. člena.
14.	člen
Beseda javni prostor v tem odloku pomeni tako prostore, ki se uporabljajo za javni promet, kot tudi javnosti dostopne prostore.
Vlil. Končne določbe
15.	člen
Z uveljavljenjem tega odloka preneha veljati odlok o vzdrževanju čistoče na območju MLO Škofja Loka z dne 6. julija 1951.
16.	člen
Ta odlok začne veljati 8 dni po ob j.:. nem listu LRS«.
Št. 476/2-53
Škofja Loka, dne 31. marca 1953.
Predsednik LO MO: Ivan Brodar 1. r.
92.
Dne 4. maja 1945 so enote NOV (Kokrškega odreda) Jugoslavije izgnale iz območja občine Begunje zadnje okupatorjeve oborožene sile. Tega dne je prebivalstvo občine Begunje z radostjo pozdravilo 680 talcev, ki so bili osvobojeni iz zloglasnih begunjskih zaporov. Tega dne je prebivalstvo prosto zadihalo brez' okupatorjevih okov, proti katerim se je zavestno borilo v letih okupacije. Zaradi tega izdaja na podlagi 15. in 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) in na predlog občinskega odbora SZDL Begunje z dne 13. IV. 1953,
št. KJ-25/53 Občinski ljudski odbor Begunje na 5. redni seji dne 20. IV. 1953
ODLOK
o razglasitvi 4. maja za ljudski praznik občine Begunje
1.	člen
4.	maj se razglaša za ljudski praznik občine Begunje.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št 158/1-53
Begunje, dne 20. aprila 1953.
Predsednik Obč. LO:
Jože Legat 1. r.
93.
Na podlagi 13. člena in 88. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 19-91/53) ter na podlagi sklepa Občinskega
ljudskega odbora Poljčane z dne 12. aprila 1^53 izdajamo
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
1.	člen
Razpisujejo se nadomestne volitve v volilni enoti št 15, ki obsega naselja Levič, Razgor in Žabljek, ker se je odbornik Občinskega ljudskega odbora Poljčane za 15. volilno enoto Korošec Ivan za stalno preselil iz občine Poljčane v občino Loče, okraj Celje okolica ter mu je s tem prenehal mandat.
2.	člen
Volitve bodo v nedeljo dne 24. maja 1953.
3.	člen
Odlok se objavi v »Uradnem listu LRS«, v vseh naseljih te enote in na občinski razglasni deski.
Št P-559/2-53	-
Poljčane, dne 12. aprila 1953.
Predsednik Obč. LO: Franc Kovačič 1. r.
POPRAVEK
V odloku o	davčnih stopnjah dohodnine (Uradni			Osnova	Davek	Osnova	Davek
Ust LRS, št 11-37/53) je treba popraviti nekatere				37.000	1.830	76.000	6.640
tiskovne napake. Pravilno se		glasi:		38.000	1.920	77.000	6.780
v točki I:				39.000	2.010	78.000	6.920
				40.000	2.100	79.000	7.060
Osnova	%	Uavek		41.000	2.190	80.000	7.200
155.000	17.5		27.125	42.000	2.280	81.000	7.410
955.000			620.750	43.000	2.370	82.000	7.620
v točki V.				44.000	2.460	83.000	7.830
73.000	27.18		19.840	45.000	2.550	84.000	8.040
				46.000	2.840	85.000	8.250
Pojasnilo k točki III (davčna lestvica			za obrtniška	47.000	2.730	86.000	8.460
gospodarstva), je bilo pomotoma uvrščeno v točko VI.				48.000	2.820	87.000	8.670
Zaradi lažjega	razumevanja	in pravega zaporedja		49.000	2.910	88.000	8.880
priobčujemo točki ffi In VI		v celoti tako, kakor se		50.000	3.000	89.000	9.090
pravilno glasita:				51.000	3.140	90.000	9.300
	m			52.000	3.280	91.000	9.510
Za obračun	davka od tistega dela		dohodka, ki	53.000	3.420	92.000	9.720
ga imajo obrtniška gospodarstva od pridobitnega dela,				54.000	3.560	93.000	9.930
se predpiše tale davčna lestvica:				55,000	3.700	94.000	10.140
				56.000	3.840	95.000	10.350
Osnova	Davek		Osnova	Davek	57.000	3.980	96.000	10.560
1.000	.25	19.000	610	58.000	4.120	97.000	10.770
2.000	50	20.000	650	59.000	4.260	98.000	10.980
3.000	75	21.000	705	60.000	4.400	99.000	11.190
4.000	100	22.000	760	61.000	4.540	100.000	11.400
5.000	125	23.000	815	62.000	4.680	105.000	12.450
6.000	150	24.000	870	63.000	4.820	110.000	13.500
7.000	180	25.000	925	64.000	4.960	115.000	14.550
8.000	210	26.000	980	65.000	5.100	120.000	15.600
9.00(i	240	27.000	1.035	66.000	5.240	125.000	17.600
10.000	270	28.000	1.090	67.000	5.380	130.000	19.600
11.000	300	29.000	U45	68.000	5.520	135.000	21.600
12.000	330	30.000	1.200	69,000	5.660	140.000	23.800
13.000	370	31.000	1.290	70.000	5.800	145.000	25.600
14.000	410	32.000	1.380	71.000	5.940	150.000	27.000
15.000	450	33.000	1.470	72.000	6.080	155.000	29.600
16.000	490	34.000	1.560	73.000	6.220	160.000	31.600
17.000	530	35.000	1.650	74.000	6.360	165.000	34,850
18.000	570	36.000	1.740	75.000	6.500	170.000	38.100
Osnova	Davek	Osnova	Davek
175.000	41.350	350.000	167.600
180.000	44.600	355.000	171.350
185.000	47.850	360.000	175.100
190.000	51.100	365.000	178.850
195.000	54.350	370.000	182.600
200.000	57.600	375.000	186.350
205.000	61.100	380.000	190.100
210.000	64.600	385.000	193.850
215.000	68.100	390.000	197.600
220.000	71.600	395.000	201.350
225.000	75.100	400.000	205.100
230.000	78.600	405.000	208.850
235.000	82.100	410.000	212.600
240.000	85.600	415.000	216.350
245.000	89.100	420.000	220.100
250.000	92.600	425.000	223.850
255.000	96.350	430.000	227.600
260.000	100.100	435.000	231.350
265.000	103.850	440.000	235.100
270.000	107.600	445.000	238.850
275.000	111.350	450.000	242.600
280.000	115.100	455.000	246.350
285.000	118.850	460.000	250.100
290.000	122.600	465.000	253.850
295.000	126.350	470.000	257.600
300.000	130.100	475.000	261.350
305.000	133.850	480.000	265.100
310.000	137.600	485.000	268.850
315.000	141.350	490.000	272.600
320.000	145.100	495.000	276.350
325.000	148.850	500.000	280.100
330.000	152.600	nad 500.000	
335.000	156.350	od vsakih	nadaljnjih 5<
340.000	160.100	din osnove	še 75%, to
345.000	163.850	3750 din več	
Obračunana dohodnina se zmanjša:
a)	za 5 °/o za vsakega vajenca, ki se še ne uči dve leti;
b)	do 30% obrtniškim gospodarstvom, ki se ukvarjajo z umetno obrtjo.
Odstotek znižanja po točki b) določi davčna komisija ob upoštevanju gospodarskih razmer vsakega posameznega obrtniškega gospodarstva.
Za umetne obrti se štejejo zlasti umetno kovaštvo in ključavničarstvo, kiparstvo, rezbarstvo, pasarstvo in štukaterstvo.
Obračunani davek na dohodek se poveča:
a)	za 5 % tistim obrtniškim gospodarstvom, ki zaposlujejo eno plačano delovno silo;
b)	za 10% tistim obrtniškim gospodarstvom, ki zaposlujejo dve plačani delovni sili;
c)	za 15% tistim obrtniškim gospodarstvom, ki zaposlujejo tri plačane delovne sile;
č) za 20 % tistim obrtniškim gospodarstvom, ki zaposlujejo štiri ali več plačanih delovnih sil.
Vajenci se ne štejejo za plačano delovno silo.
Obrtniku, ki je trajno bolan in dela zaradi bolezni s plačano delovno silo, se ob pogojih točke a)
četrtega odstavka dohodnina ne poviša, ob pogojih točke b), c) in č) četrtega odstavka pa se poviša samo za 5 %, 10 % oziroma 15 %; za 20 % pa se poviša dohodnina obrtniku, ki ima 5 ali več plačanih delovnih sil.
Obrtniškim gospodarstvom, ki imajo poleg dohodkov od obrtne dejavnosti tudi dohodek Iz kmetijstva, se odmeri davek po ustreznih lestvicah glede na vrsto dejavnosti, upoštevajoč pri obeh lestvicah odstotek, ki ustreza seštevku dohodkov iz obrtne dejavnosti in kmetijstva.
Na enak način se odmeri davek kmetijskim gospodarstvom, ki imajo poleg osnovne dejavnosti tudi dohodke od obrti.
Obrtniška gospodarstva, ki imajo poleg dohodkov od obrti in drugega pridobitnega dela tudi dohodke od premoženja, plačajo davek od teh dohodkov po lestvici dohodnine od premoženja, in sicer po stopnji, ki ustreza seštevku dohodkov od obrti in drugega pridobitnega dela in dohodkov od premoženja.
Za tisti del dohodkov, ki jih imajo obrtniška gospodarstva iz prejšnjega odstavka od obrti in drugega pridobitnega dela. se uporablja stopnja iz lestvice, navedene v prvem odstavku te točke, ki ustreza višini teh dohodkov.
Skupni znesek davka v nobenem primeru ne sme biti nižji od davka po lestvici za dohodnino od obrtne dejavnosti, če bi se po njej odmeril davek od celotnega dohodka obrtniškega gospodarstva.
VI
Naslednji davčni zavezana plačajo davek v stalnem znesku oziroma v odstotku od dobitka ali od prometa:
1.	postrežčki, žagarji, ulični prodajalci 'časopisov, snažilci obutve in podobni delavci plačajo davek v stalnem znesku:
a)	v	krajih	do	5.000	prebivalcev	600	din	na	leto
b)	v	krajih	do	20.000	prebivalcev	900	din	na	leto
c)	v	krajih	do	50.000	prebivalcev	1200	din	na	leto
d)	v	krajih	do	100.000	prebivalcev	1800	din	na	leto
e)	v	krajih	nad	100.000	prebivalcev	2400	din	na	leto
2.	dobitniki stav na dirkah in drugih prireditvah po stopnji 10% od dobitka;
3.	potujoča zabavišča 6% od prometa;
4.	vsi drugi potujoči obrati v stalnem letnem znesku 1200 din.
Od dohodkov od dela, za katere plačajo davek v stalnem znesku, ne plačajo osebe iz 1. točke prometnega davka.
V odloku o' razpisu nadomestnih volitev v volilni enoti št. 16 v Tržiču (Uradni list LRS, št. 11-80/53) se drugi odstavek I. točke pravilno glasi:
Volitve bodo v nedeljo dne 17. maja 1953.
Uredništvo
Izdaja »Uradni list LRS« — Direktor in odgovorni urednik: dr. Rastko Močnik - tiska iskarna »Toneta Tomšiča« — vsi v Ljubljani — Naročnina: letno 720 din — Posamezna številka: 8 din do 8 strani, vsake nadaljnje 4 strani 4 din več, po pošti 8 din več —• Uredništvo in uprava: Ljubljana, Erjavčeva ulica Ua, poštni predal 836 — Telefon uprave 23-579 —
Čekovni račun: 601-»T«-157