111. Številko O UuNjani, v torek, 15. mola 190E. XXXIX. leto. o a i lakaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti pre]eman aa avatro-ograke dežele za vse leto 25 K, sa pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, aa en mesee t K 30'h. Za LJubljano ■ pošiljanjem na dom za vse leta n K, pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en meseo 3 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 28 K, za pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, za en mesee 1 K »0 h. — Za tuje dežele toliko već, kolikor znaša poštnina. — Na naročba »raz istodobne vpošUjatre naročnine se ne ozira. — Za oznanita se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole franko vati. — Sekopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knadovib ulicah št. 6, in sieer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik" Uredništva telefon št 34. Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št 85. U holu zo Jesenice. Jeseniške občinske volitve so se končale s častno zmago slovenske napredne stranke vkljub velikanskemu napora združenih klerikalcev in Nemcev. Bil je boj, kakršnega pač še ni doživela nobena občina na Kranjskem. Naravno je, da je občina vsled triletnega breobzirnega političnega boja dokaj trpela v gospodarskem oziru in utemeljena je bila želja napredne stranke, da se doseže med strankama sporazumljenje z ozirom na javne, občekoristne gospodarske zadeve. Kot najmočnejša kompaktna neodvisna stranka v odboru smo skušali doseči, da pride občina vendar enkrat v redne in normalne razmere. Jasno je bilo kot beli dan. da je tu potreba predvsem odločnega in neodvisnega župana, ki bi znal delovati med do skrajnosti razburjenimi duhovi v pomirjevalnem smislu. Le iz teh važnih nagibov smo se odločili za pogajanja s svojimi klerikalno-nemškimi nasprotniki, ki so pri občinskih volitvah računali z našim popolnim porazom, ker so bili uverjeni, da smo v občini brezmočni in niti upoštevanja vredna stranka. Uspeh volitev je seveda dokazal ravno nasprotno. Zavedajoč se svoje moči in zavesti, da stoji za nami 200 neodvisnih volilcev, smo se postavili na upravičeno stališče, da se mora iz naše srede voliti župana in pa tudi zato, ker stoji kakor pribito, da nasprotna stranka sploh nima moža, ki bi bil sposoben voditi tako velevažno občino, kakor so ravno Jesenice. Klerikalno-nemška zveza pa je odločno izjavila, da hoče voliti županom odstopivšega Jožefa Kli-narja. S tem se je nasprotje zopet poostrilo. Vzrokov, zakaj nasprotuje naša stranka tej izvolitvi, je več. Najprvo je treba javno pribiti, da je bivši župan Jožef Klin ar mož, ki je bil že nemskutar, liberalec ter je slednjič srečno prijadral v tabor klerikalnih Zabukovčevih podrepnikov. Drugič Jože Klinar še do danes niti na poziv deželnega odbora ni predložil prilog k občinskim računom in so vsled tega naši možje gotovo upravičeni skazati mu svoje skrajno nezaupanje in ogorčenje. Tretjič pa gaje klerikalna drhal z nasilstvom prisilila k odstopu in mi nikakor nismo dolžni, da bi mu dajali zadoščenja s tem, da ga zopet volimo županom. Danes je gotova stvar, da Jožef Klinar nikdar ne bo jeseniški župan in naj se zgodi, kar hoče. Napredna slovenska stranka kandidira županom g. dr. Kogoja na kateri kandidaturi sicer vztraja, a bi se bila gotovo odloČila tudi za katerega drugega, da omenimo samo g. Baloha ing. Višnarja, ki sta gotovo moža iz ljudstva, na katero se klerikalci vedno sklicujejo, Če bi bili uverjeni, da potem nastopijo vsaj enkrat že redne razmere v občini. Združeni nasprotni stranki sta pa pokazali svojo bojevito nespravljivost in posledica tega je, da so se sedaj vsa pogajanja razbila in se naša stranka ne udeleži nobene volitve župana več in naj se tudi skliče seja vsak teden petkrat. Popustili smo dovolj, hoteli smo imeti mir, toda v svoji neumni zabito s ti je mislil Za-bukovec, da nas oplaši z denarnimi kaznimi in nas s tem prisili, da mu zlezemo pod podplat. Boj hočete imeti, in boj, neizprosen boj boste tudi imeli. Imamo trdno prepričanje, da se bojujemo za sveto stvar, da je naša gospodarska in duševna premoč in v tem smislu uredimo svoje nadaljno postopanje. Prva posledica vsega bo, da bo vlada sama imenovala občinskega upravitelja. Mi se ga ne strašimo, saj za-nikarnejše ne bo mogel upravljati občine kakor bi jo kak zabit Zabu-kovcev petoliznik. Čuje se, da imenuje vlada Jožefa Klinarja občinskim upraviteljem. Za enkrat povemo samo to, da bi s tem vlada političen boj v občini Še desetkrat poostrila in se potem vso krivdo lahko vrže na neprevidno vlado. Najprvo bomo zahtevali , da se občinsko gospodarstvo korenito revidira, da vidimo, kako je bivši župan gospodaril z občinskim imetjem in če bi se to ne zgodilo, spravili bomo na dan umazanosti, ki naj osenČijo tudi vlado, ki bi hotela Jožefa Klinarja imenovati občinskim upraviteljem. Radi javnih ozirov smo sedaj molčali o marsičem, a hočemo zato naprej pošteno pomesti, kakor je že nekoč ^Slovenec" napadal Klinarja radi nekih denarnih zadev, a je Zabukovec danes menda že vse pozabil. Mislili smo, da morda vsaj nekoliko poneha boj v jeseniški občini in smo bili uverjeni, da bo tudi gospod Luckmann delal na to. Kakor pa vse kaže, postane boj še neizpros-nejši, k Čemur krepko pomagata nemška graška lista „Tagespostu in „Tag-blattu s svojimi nesramnimi poročili o obstrukciji slovenske napredne stranke v jeseniškem občinskem odboru ter zlasti znani kričač pisar Anton Pongratz s svojimi otroško neumnimi izzivanji po „Slovencu". ljudstvo je souorilo. Iz Trbovelj, 14. maja. Na nedeljo, 13. t. m., je bil sklican od g. Leeba, predsednika nPazni-škega in delavskega podpornega društva" pri g. Fortetu v Trbovljah javen ljudski shod. Na dnevnem redu je bila nova volilna reforma. Predsednikom shoda je bil izvoljen gosp. Pleskovič, zapisnikarjem g. učitelj A. Kuhar. Pred vsem mi je še omeniti, da so prejšnji dan sklenili zastopniki trboveljskih in hrast-niških delavcev kandidirati za V. skupino, torej zoper dr. Korošca gosp. Iv. Rebeka iz Celja. Obrnili so se brzojavno do njega ter ga hkrati povabili na shod. Gospod Rebek se je res odzval vabilu in ker smo zagledali na zborovališču mladega Gostinčar j a iz Ljubljane v spremstvu kaplana Lončariča in vodjo soc. demokratov Čobala iz Zagorja, smo že v duhu videli, da bo shod kaj živahen. Gostinčar je na dolgo razprav- ljal o volilni preosnovi in pokazal mimogrede na krivice, ki so namenjene s to osnovo štajerskim in koroškim Slovencem. Poslušalci so molče sledili njegovim izvajanjem. S tihim mrmranjem je bil za njim sprejet kot govornik Čobal. Obsojal je kandidaturo Korošca. V. kurija se sme imenovati delavska, vsaj edino v tej pokaže delavec lahko svojo volilno pravico in zato naj bi imela ta skupina zastopnika delavca. A tu so nam komandirali ljudje, ki že poprej dvakrat volijo in postavili so nam kandidata-farja. Kako naj ta razume delavske in kmečke težnje, kako nas bo torej zastopal?! Socijalni demokratje ne bodo oddali glasu za tega črnuha. Do tu so mu zboro-valci pritrjevali, a nakrat je zašel na drugo polje in baje osebno razžalil Trboveljce. In takrat je nastal silen neniir, proti Čobalu je od nekod priletel vrček in nakrat je izginil govornik s stola in iz zborovališča. Ko se je dosegel mir, je dobil besedo jurist Roš. Obsojal je početje zborovalcev, ki so to storili nekoliko v razburjenosti, nekoliko na migljaj od črne strani. Kazal je na krivično volilno geometrijo po Gautschevem in Šusteršičevem načrtu (ugovarjanje in medklici kaplana in par fantalinov krog njega). Nato je prešel na kandidaturo dr. Korošca, tega Šusteršiče-vega prijatelja. Pri nas ni tal za kranjske klerikalce, mi moramo in hočemo imeti zastopnika, ki se ne bo klanjal Šusteršiču, ampak delal v blagor in za prosveto ljudstva, ki ga je volilo. (Burni živio-klici). Če je dr. Jankovič na zaupnem shodu v Celju izjavil, da bodo klerikalci vkljub vse m sklepom tega shoda glasovali za Korošca, zakaj naj bi mi potem glasovali za kompromisnega kandidata Voduška. (Klic: Duhovnika ne maramo nobenega!) Jankovič je rušil narodno disciplino, mi je ne! Zato naj tu delavci govore in izberejo moža, ki je sam delavec, in ki je hkrati zmožen zastopati jih v državnem zboru. Govornik priporoča Iv. Rebeka iz Celja. (Gromovito, dolgotrajno pritrjevanje, živio Rebek!) ^Pojdimo v boj zoper temno, črno silo, ne strašimo se nobenih groženj, delavec in kmet naj volita skupno — delavca. (Ploskanje in nživiou.) K besedi se oglasi živahno pozdravljen g. Leeb. Tudi on se pridružuje gornjemu predlogu. Vsak pošten in zaveden slovenski delavec naj glasuje za Rebeka. Boj klerikalcu Korošcu! (Živio kandidat delavcev Rebek!) Govoril je še g. Rebek. Dotikal se ni volitev, a govoril je besede, ki so jasno pričale, da bi bil on vreden zastopnik delavcev. Delavci so ga burno pozdravljali. Ko je pričel žlobudrati kaplan, je odšlo malone vse ljudstvo z zborovališča v notranje prostore Fortejeve gostilne, kjer se je shod nadaljeval. Govorilo se je k drugi točki dnevnega reda: o zavarovanju delavcev zoper nezgode. K tej točki, ki jo hočemo prihodnjič natančneje obravnavati, so govorili: Leeb, jur. Ros, Rebek in Gostinčar. K sklepu se je sprejela med drugim resolucija, da mora, v slučaju, da se slovenski mandati na Koroškem in Štajerskem ne pomnože, ves Susteršičev klub glasovati zoper vol.ilno reformo, drugačemorajo brezpogojno vsi staj erski poslanci izstopiti iz kluba. Tu je govorilo ljudstvo, pokazalo je, da se ne bo slepo, klanjalo mariborskim korarjem in ljudski glas je odločil za Rebeka. Upamo, da se pridružijo trboveljskim in hrast-niskini delavcem vsi zavednejši Slovenci in da oddajo 29. t. m. vsi volilne listke z napisi: Ivan Rebek, Ključavničar V Celju- Opozarjamo, da je volitev v tej skupini direktna in t a j n a, torej se ni bati črnuhov. Volilnih listov ne duhovnikom v roke! Parlamentarni položaj. Dunaj 14. maja. Vsa politična javnost z napetostjo pričakuje iz j a v e LISTEK. Spisal Josip Prem k. Dovršil je . . . Z radostnim pogledom je zrl sliko mlade bujne Italijanke, ki seje kar blestela v lesketaj očih, oljnatih barvah; a v duši — mu je vstajal neki ponos, saj je prikipelo to delo iz njegovih rok. Stopil je korak nazaj . . . Zdelo se mu je, kakor da mu te velike, modre oči nekaj tiho govore, da ga te bujne, mlade grudi vabijo v svoje naročje, da mu te rožnoja-godne ustnice, nudijo vroče poljube... Te oči, te ustnice, ta nežni obraz, vse se mu je zdelo znano. Ali kako to mogoče? Nikdar je še ni videl. Samo ona mala slika, ki mu je bila podeljeno, iz rok njenega očeta, da napravi ipo njej ta krasni portret, ki se ji podeli na dan njenega godu . . . Kako naj mu bo znana . . . ? Nemirnih korakov je začel hoditi gor in dol, ali kadar se je ozrl v to čarobno sliko, zatrepetalo mu je srce .. . Obstal je. Kolena so se mu jela šibi ti, a iz prsi se mu je polglasno izvilo : „Ha, ha! Krista, tebe sem naslikal — nehote . . .u Vsi nekdanji spomini so mu zopet vstajali pred očmi . . . Krista, ono preprosto, nedolžno dekletce, ki mu bilo vdano v polni, nedolžni ljubezni, j8 vstajala kakor iz daljne megle zopet pred njim. Kako nedolžno, vroče ga je ljubila, a on, kako hudobno je izrabljal njeno naklonjenost. Zapeljal jo je . . . In, ko je prišel čas, da je porodila, je izginil brez sledu iz svoje domovine in pustil Kristo v vsej bedi in nadlogi. Odšel je v Italijo. Lepe, bujne Italijanke izbrisale so mu kmalu spomin na ubogo Kristo in vdal se je nesramnemu življenju . . . Svoje domovine, zapeljane Kriste se ni več spominjal in tako je živel že tri leta v tujini, v krasnem Rimu. Postal je umetnik prve vrste. Vsako večje delo se je izročilo le Karlu Bajdetu. Kmalu je bilo njegovo ime obče znano. A on se ni mnogo brigal za svojo čast. Večji del dneva je presedel pri čopiču, a ko se je storila noč, je zapustil zaduhlo sobo in jo krenil po onih temnih idicah, kjer lazi le izmeček človeštva . . . A srečen ni bil, odkar je zapustil domovino. Želel si je miru, pokoja, a našel ga ni nikjer . . . Da bi se iznebil teh mučnih misli, je odprl okno in zrl na ulico. Zunaj je sijalo toplo, popoldansko južno solnce in vabilo lahkožive Rimljane tja v prekrasni Janikul in druge dehteče parke. Ropot vozov, smejanje in vpitje pouličnega ljudstva, zapovedujoči klici karabinerjev, vse to mu je udarjalo v uho ; a ni se zmenil za te drveče množice. Njegov pogled je vzplaval tja Črez albanske gore in po dolgem Času mu je zopet zahrepenelo nesrečno srce po svoji daljni domovini. „Ah, to življenje! Bolje bi bilo, da bi ne bil nikdar rojen, kot da blodim tako brez ciljev v tem blatu življenja ... Kje so oni srečni tre-notki, ko sem živel mirno in užival ljubezen od nje, uboge Kriste . . . Toda, kaj bi vzdihoval in ječal kot zaljubljeni poeti! — — Padel sem in vstati ne morem. Živel bom, dokler ne izmozgam teh telesnih moči in potem —u Lahno trkanje se je začulo in takoj nato je že stal v sobi Giu-seppa pl. Tordelli, ki je naročil omenjeno sliko. Veselja so se iskrile oči že osivelemu plemenitaŠu, ko je zrl v sliki svojo hčerko kakor živo pred seboj . .. S toplimi besedami se mu je zahvalil, ga bogato obdaril in ga obenem vljudno povabil k nocojšnemu večeru, ko bodo praznovali god njegove hčerke Julijane. Povabila mu ni mogel odreči, dasiravno bi bil to rad storil, ker izogibal se je vsake še tako imenitne ali bogate družbe. * * Mehki fotelji, baržunasti divani in v ozadju, v dragocenem okvirju slika domaČe hčere Julij ane, vse to je krasilo salonsko sobo, kjer so imeli praznovati nocojšnji večer. Vsi so bili že zbrani, tudi Karel Bajde je že sedel na odmerjenem prostoru, pred čašo penečega šampanjca. Le kraljice nocojšnjega večera so še pričakovali. — Bržunasto zagrinjalo se razdvoji in v čarobno lesketajoči opravi se prikaže mlada Julijana. Kakor oglje črni lasje, prepreženi s svitlimi biseri, so ji padali globoko črez raniena. Sanjave modre oči so ji veselja zrle po zbranih, dokler niso začudenja ob visele na njeni sliki . . . Polglasen „ahu se ji je izvil iz prsi, ko je zbranim predstavil Tordelli stvaritelja slike; hitela je k njemu in mu podala nežno ročico, katero ji je Bajde nežno poljubil. Tudi soproga Tordellijeva, Margareta, polnoudna še precej cvetoča ženska se mu je približala in mu podala roko ... Vsakdo izmed povabljenih je čestital mladi Julijani; tudi KarelBajde se ji je približal in izrekel kratko, toplo Čestitko . . . Nemo, tako zaupljivo so ga zrle njene oči, a on, skoro se ni upal pogledati vanje, saj je sijala iz njih vsa nedolžnost in nežnost, njemu že davno od-cvetela. Rujna vina so kmalu razvezal a jezike. Vnel se je* govor, kakor po navadi med Italijani, o politiki. Povz-digali so svoje plemstvo, mogočnost svoje domovine in še mnogo drugega, o čemer njihove butice niti pojma niso imele. (Dalje prih.)^8 1 . 2 "» ' :-;— j ministrskega predsednika v jutrišnji seji, ker so od te izjave odvisne parlamentarne razmere za ostalo zasedanje državnega zbora. Pričakovati je, da bo princ Hohen-lohe v tej izjavi napovedal nove predloge v zadevi znanih Čeških zahtev, kakor o Češkem notranjem uradovanju, o ustanovitvi češkega vseučilišča na Moravskem, o zgra dbi pr eko-p ovjin podržavljenju železnic. — Kakor poroča rZeita, je princ Hohenlohe pri volji, predložiti popolnoma nov nacrt o razdelitvi volilnih okrajev, ako se stranke o tem zedinijo. Nemci dobe še 12 mandatov, tako da jih bodo inieli 217; Poljaki dobe 100, Čehi pa 101 mandat. Obisk nemškega cesarja in — volilna reforma. Dunaj, 14. maja. Skoraj neverjetno je, da je mogoče obisk nemškega cesarja na Dunaju spravljati v zvezo z volilno reformo, in vendar se v resnih političnih krogih govori o taki zvezi. Cesar Viljem ne pride na Dunaj tako nepričakovano zaradi zunanje politike, temuč v prvi vrsti zaradi nameravane splošne volilne pravice. Nemškemu cesarju je mnogo na tem, da se avstrijski parlament ne voli na podlagi splošne volilne pravice. Zelo neljubo mu je že to, da so na Ogrskem Kossuthovci na krmilu, ki so zavzeti za angleško politiko, a sedaj bi naj še v Avstriji nastala slovanska veČina v parlamentu, ki bi ne imela simpatij za avstrijsko-nemško zvezo ter bi delala resne težave obstoju trozveze. Zato hoče nemški cesar osebno zastaviti ves svoj vpliv, da prepreči splošno volilno pravico, o kateri se tudi boji, da bi zbudila gibanje proti sedanjemu volilnemu sistemu na Pruskem. Pred otvoritvijo ogrskega državnega zbora. Budimpešta, 14. maja. V soboto bo prva konferenca parlamentarnih strank. Najvažnejša bo pač konferenca neodvisne stranke, kjer se bo odloČilo, ali prevzame stranka mandate v delegacije. Nadalje se sklene pri teh konferencah, da se vse stranke koalicije združijo v skupni klub. Dunaj, 14. maja. Ministrski predsednik dr. "\Vekerle pride koncem tega tedna zopet na Dunaj, da predloži cesarju prestolni govor, kakor ga je sestavil zadnji ministrski svet. Dogodki na Ruskem. Petrograd. 14. maja. Člani državnega sveta so sklepali o spomenici na carja. Glede p o mil o-šČenja so bila mnenja različna. Grof Vitte je govoril za amnestijo, češ. da je to edino sredstvo za pomirjenje duhov, čas je, da se upravna samovoljnost neha. Ako prosi državni svet za pomiloščenje, ga car tudi usliši. Poveljnika petrograjskega pristanišča admirala Kusmiča so delavci ubili, ko jim je odsvetoval majnikovo slavnost. Umorjeni admiral je bil najpriljubljenejši in najČlovekoljub- nejši predstojnik. Turške razmere. Carigrad, 14. maja. Kakor znano, sta bamil paša in bivši sultanov ceremonijarAbdur Rezak zaradi umora carigrajskega prefekta Redvan paše pregnana v Tripolis. Pretočene dni je prišel v Tripolis državni pravdnik iz Carigrada, da vodi preiskavo. Šamil paša pa je državnega pravdnika napadel ter mu pregriznil goltanec. Ko se je to sporočilo brzojavno sultanu, je sultan ukazal Šamil pašo takoj obesiti. Enaka usoda najbrže zadene tudi Abdur-Rezaka. Angleško-turški spor zaradi Egipta. London, *14. maja. Na zadnjo turško noto je angleški poslanik turški vladi odločno odgovoril, da smatra to za nezadostno, ^akoj nato je turška vlada odgovorila, da sprejme vse angleške pogoje. S tem je ta konflikt zadnji trenotek pred grozečo vojno poravnan. Dopisi. Iz Šoštanja. V nedeljo dne 6. t. m. se je vršila tukaj v hotelu „Av-strijau velika narodna slavnost v prid ustanovitvi ljudske knjižnice. Čeravno je bilo vreme neugodno — da se veselica ni mogla vršiti na vrtu, ampak v zgornjih prostorih hotela — je bila udeležba vendar takšna, kakršne res nismo pričakovali za slučaj slabega vremena. Počastili so nas gostje iz cele Savinjske doline, da, celo iz daljnega Limbuša, iz Vuzenice in Vu-hreda, iz Slov. Gradca in Mislinje kakor iz cele Šaleške doline. Po deputaciji je bil zastopan celjski Sokol in vsled slabega vremena tudi savinjski, ki bi se sicer udeležil naše slavnosti korporativno. S ponosom smo gledali na vrle Dobrucane, katerih Bralno društvo je poletelo polnoštevilno k nam s svojo društveno zastavo. V gmotnem oziru je donesla slavnost čez 200 K čistega dobička. Splošno pa je bila ta prireditev sijajna manifestacija za idejo, da hočemo v naši krasni Šaleški dolini povzdigniti ljudstvo z ustanovitvijo ljudske knjižnice na ono stopnjo izobrazbe, da bo z jasnim pogledom spoznavalo lumpar-ske nakane naših nemškutarjev in jih prisililo, da bodo morali gladu pocrkati ali se pa preseliti v blaženi ^rajhr. Prepričani smo, da dosežemo to z neumornim delom in da poginu nemškutarjev tudi ne bo pomagal nobeden „Zufallu. Nesramni napad v zadnji celjski ^Vahtarici" pač jasno kaže, da je dopisnik članka ne le telesni, ampak tu
  • še hujši.prepir, kakor zdaj že po nemškutarskih učiteljih. Slovenski poslanci naj Čuvajo našo rodno zemljo in se pri ministrstvu o pravem času oglasijo, da naj se upoštevajo razmere in terjatve slovenskih pokrajin in krajev. Značilno je, ko se je prej omenjena skupina pogovarjala, da so bili vsi prepričanja, da za mesta, ki se nahajajo SW" Dalje v prilogi. Priloga »Slovenskemu Naroda" St. 111, dne 15. maja 1906. v krajih, kjer bivajo tudi Italijani, da se za ta mesta ne upajo prositi. Tu se vidi, da je italijanski jezik bolj v časti. Eden se je celo izrazil, ako bi znal le toliko italijanski, da bi napravil skušnjo, slovenskega jezika bi mu gotovo ne bilo neobhodno potreba. In mi vendar vemo, da je množina v Gorici, vsa okolica Gorice in Trsta pa je slovenska. Da se nas noče upoštevati, tega smo krivi sami, oziroma naše slovensko ljudstvo, ker si šteje, rečem naravnost, v veliko čast, ako more le nuditi Nemcu nemško besedo. Da se to že enkrat odpravi, na to delati je naša dolžnost. — Škof Nagi agilen germani-zatOF. Tržaški škof Nagi z vso vnemo vrši dano nalogo: na vseh koncih in krajih svoje škofije skuša povečati vpliv Nemcev in polagoma germani-zirati vse, kar spada pod njegovo krivo palico. Germanizacija je ustanovitev nemške cerkve v Opatiji, germanizacija zidanje cerkve in samostana v Trstu, kamor pride trop lačnih nemških jezuitov. Ako bi bil škofu res mar dušni ha-sek njegovih vernikov, ne bi ustanavljal nemških cerkva in ne klical nemških jezuitov v deželo. Vkljub temu je delovanje Naglovo silno všeč ljubljanskemu ^Slovencu", ki ne more preliv ali ti Naglovega sklepa, da pridejo nemški jezuitje v Trst. Pri „Slovencu" računajo docela, da bodo ti črni tiči spreobrnili Trst t. j. Slovence iu Italijane ponemčili. Nad tem Naglovim namenom se raduje „Slo-venecu. najbolj pa nad njegovo uresničenjem! Ako to ni izdajalsko, potem ta izraz sploh ne eksistira! Toliko v vednost tistim kratkovidnežem, ki smatrajo „Slovenčevo" politiko za pravo slovensko in ne spoznajo, da se ..Slovencev" politični voz giblje edino in samo v nemško-rimskih ko-lesnicah in da je njegov prvi namen ubiti slovenstvo, kjerkoli bi se to dalo. Dobro je pri tem to, da se nameni naših klerikalcev ne uresničujejo tako, kot si ti žele! — Nemška nesramnost. Po volitvah v celjski občinski svet piše neko budalo v graške liste, da je s Slovenci prišlo tako daleč, da se ž e niti ne upajo več udeležiti volitev. Ta pisava je prikrojena za nemško nevednost, dočim je znano vsakemu Slovencu, da se celjski Slovenci sploh še nikoli niso udeležili volitev za celjski mestni zastop, temuč lepo Čakajo, da jabolko po naravnem procesu dozori in odpade. Največja nemška nesramnost pa je, ako piše ta nemšku-tarski tepec o slovenski naselbini v Celju. Slovenci so gospodarji ozemlja, na katerem stoji Celje, a tudi -Nemcem" nočejo očitati, da so naseljenci, ker so po ogromni večini le poturice slovenskega poko-lenja. — Celovški škof — tovarnar. V nedeljo teden so blagoslovili v Pock-steinu na Koroškem papirnico celovškega škofa. No, to ni nič čudnega, saj imajo drugi škofje velike pivarne in žgalnice žganja. Tudi ljubljanskemu škofu bi priporočali, da si ustanovi kako tovarno, ki mu bo kaj nesla, ker potem bi bilo upati, da ne bo več tako vlekel iz ljudi denarja! Najbolj prikladna bi bila tovarna Špirita. Te ni pri nas, s to bi se dalo veliko zaslužiti in povrh bi škof imel prijetno zavest, da pijejo njegovi backi katoliški šnops, ne židovskega kakor zdaj. — Učiteljske vesti. Nadučiteljem v Kropi je imenovan g. Rafael Z u-p a n c, g. Viktor Gr Č a r pa učiteljem v Ribnici. — Jubileji Gosp. župan Ivan Hribar slavi danes tridesetletnico, odkar je prevzel vodstvo glavnega zastopa banke „Slavije" v Ljubljani. Njegove izredne zasluge, ki si jih je pridobil za procvit in razvoj tega zavoda s svojim neumornim trudom in delom, so znane vsakomur, zato bi bilo pač odveč, ako bi jih hoteli na drobno navajati. Tem povodom so priredili uradniki banke „Slavije" v hotelu „Ilirija" v nedeljo prijateljski večer, katerega se je udeležil tudi g. ravnatelj. Uradniki so mu v znak spoštovanja poklonili dragoceno darilo; obenem so v proslavo jubileja svojega g. šefa darovali znatno vsoto za „Družbo sv. Cirila in Metoda" ter sklenili, da pristopijo s VSOtO 200 kron kot ustanov-Hik „Društvu slovenskih knji- ževnikov in Časnikarjev". G. Breznik je komponiral posebno slavnostno koračnico in jo poklonil gosp. slavljencu. — K jubileju 301etnega neumornega dela izrekamo tudi mi g. župauu svoje iskrene čestitke ! Obč. zbor „Društva slov. književnikov in časnikarjev". Opozarjamo vnovič slovenske književnike in časnikarje, da bo občni zbor „Društva slov. književnikov in časnikarjev" v nedeljo dne 20. t. m. ob polu devetih zvečer v „Narodnom domu", ter jih vabimo, da se občnega zbora v čim največjem številu v deleže. — Odborova seja „Društva slov. književnikov in časnikarjev" bo jutri v sredo dne Ki. t. m. ob Šestih zvečer v uredništvu „Slovenskega Naroda". Gospodje odborniki se vljudno prosijo, da pridejo z a n e s lj i v o k ti seji! — Odbori „Akademije", „Pro- svete" in „Sokola" imajo danes večer ob 8. uri sejo v hotelu „ Štrukelj", t — Za mestne uboge. Povodom sprejema v občinsko zvezo ljubljansko je daroval tukajšnji trgovec g. Milan K o s n e r L 00 K za mestne uboge. — dolarske maše. Pretekli teden se je nekdo pritoževal zaradi krajšanja spanja učencev, ki ga pro-vzročajo šolarske maše. Ako je pisec omenjene vesti oče večih otrok, potem naj bi bil temu nebodigatreba pri kranjskem šolstvu posvetil tudi raz drugo stališče več pozornosti. Kakor znano, morajo otroci vseh ljubljanskih ljudskih šol od 1. maja dalje do sklepa šolskega leta, ne oziraje se na običajno majevo deževno dobo, ko se nalezljive bolezni da-vica, ošpice itd. kaj rade pojavljajo, ali na j ulijevo vročino, dvakrat v tednu ob Šestih na noge in potem točno ob sedmih v šoli biti, odkoder odkorakajo v več ali manj oddaljene cerkve k maši. Kot nekak kuriozivm naj omenjam, da na II. mestni šoli korakajo učenci letos k tem mašam že v paradnem koraku nalik vojakom ob cerkvenih izprevodih. Ne oziraje se na minimalen ali dvomljivo majhen versko vzgojen vpliv, ki ga provzroča prisilna udeležba teh maš, kajti deca je pač povsod in vselej le za vnanje vtiske in tudi v tem slučaju pase največkrat radovednost in zijala po cerkvah, stavijo šolske oblasti na zahtevo cerkve naravnost pretirane zahteve na telo in dušo otroških bitij. Vzemimo le malega otroka, ki obiskuje nižji razred in mora že ob šestih na noge. Vstajanje je združeno največkrat z jokom zaradi zajtrka ali morebitnega prepoznega prihajanja k maši, ki mu sledi ukor ali celo kazen katehetova za petami. Znan mi je slučaj, da je kate-het učence, ki so k maši prepozno prihajali ali jo sploh iz kakega vzroka opustili, pustil za kazen celo uro zunaj klopi stati. V rodbini, ki šteje več šolo obiskujočih otrok, pa provzroča šolarska masa v jutro pravo revolucijo. Iz cerkve gredo otroci v solo. kjer se prične takoj reden pouk, ki traja v nižjih razredih do 10., v višjih pa 11. ali celo 12. ure dopoldne. Ce premišljujemo duševno razpoloženje teh otrok, jih gotovo ne zavidamo. Večkrat jim odpade tudi zajtrk in primorani so, tešč srebati učenosti. Ni čudo, da se učitelji čestokrat pritožujejo o nepazljivosti, raztresen osti in nekaki duševni potrtosti otrok baš te dni. Še huje prede otrokom višjih razredov, ki morajo na dan šo-larskih maš še tri do štiri ure prebiti v šoli. Pripeti se lahko, da ujame ploha trumo iz cerkve gredoČih šolarjev, ki naj potem premočeni sede celo dopoldne v šolskih sobah. Kdo bode odgovoren, ako se otroci prehlade in zbole? Z vsemi potrebnimi in nepotrebnimi sredstvi se skuša zdravje mladine varovati in kar mogoče mnogo bivanje na čistem zraku pospešiti, a te stare cokle pri ljudskem šolstvu šolske oblasti nočejo ali se je boje videti. In zakaj? Ker se boje zameriti cerkvenim krogom. Skof to hoče, star šimelj ostane, pa amen! Ne razumemo, zakaj bi bilo dobro in koristno za mladino nežne starosti 7, 8. let in za deco višjih razredov ljudske šole, kar je visoki deželni Šolski svet spoznal za potrebno odpraviti na srednjih Šolah! Dolžnost zdravstvenega sveta, ki je, Če se ne motimo, prideljen c. kr. mestnemu šolskemu svetu, bi bila, že davno staviti svoje nasvete in pomisleke proti udeležbi ljudskosolske mladine k šolarskim mašam vsaj ob vlažnih, deževnih dnevih in proti duševnemu in telesnemu prenatezanju nase mladine baš ob teh dnevih. Zanesljivo pa pričakujemo, da bodo naš napredni občinski svet zadevo prerešetal in s t a v i 1 p r im er n o , resno utemeljeno resolucijo za popolno odpravo udeležbe ljudskosolske mladine pri Šo-larskik mašah, ki naj jo mestni naj se starši po-otrokom dobre tem veliko pri- šolski svet predloži višji šolski oblasti v resno uvaževanje. To želi v imenu ogromne večine staršev oče veČih otrok. — Drugi rodbinski večer se je vršil snoči v telovadniei druge mestne deške osemrazrednice na Coj-zovem grabnu. Večer je bil pičlo obiskan, ker se pri nas ljudje brigajo n. pr. bolj, če lovi kak ribič ribe po Ljubljanici, kakor za kako zanje koristno stvar. Predaval je g. katehet Smrekar, kako najmativzgaja otroke. Bistvo predavanja je bilo: od vzgoje je odvisno vse Človeško življenje; če je vzgoja slaba, tudi od Človeka v poznejših letih ne moremo kaj dobrega pričakovati. Mati ima na otroka največji vpliv, kar je izredna čast za njo, paziti pa mora, da s preveliko ljubeznijo ne pokvari mlade nežne cvetke. Starši morajo s svojim dobrim zgledom vplivati na otroke, da postanejo vzorni člani človeške družbe. Znano je, da zgledi vlečejo in da ni mogoče pričakovati dobrih otrok od slabih staršev. Zato trudijo, da dajo zglede, ker bodo s dobili na dobri vzgoji svojih otrok. — Učiteljski dobrotniki. »Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani so darovali: Slav. županstvo v Idriji 50 K; g. Fran Luznar, naduČitelj na Primskovem, povodom smrti svoje nepozabne matere 10 K; Slovensko deželno učiteljsko društvovLjublj ani, namesto venca na grob rajnemu nad-učitelju Josipu Travnu, 20 K; Blag mož vsled njemu izkazane usluge po tovarišu Franu Crnagoju 7 K; čast. gospa Ivana Maver iz De v. Marije v Polju 4 K, namesto venca na krsto gospe M. Wia;ele; Logaška posojilnica 30 K; Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani drugo polovico pokroviteljine 100 K; Gornj egraj sko učiteljsko društvo 10 K k oni vsoti pokroviteljine, ki je naložena v Hranilnici in posojilnici ^Učiteljskega konvikta" ; Učiteljstvo novomeškega okraja zložilo ob zborovanju v Toplicah 6 K 40 vin.; tov. Avgusta Mattanović, učiteljica v Ljubljani, nabrala 5 K na knjižico kr. podr. št. 84; Učiteljsko društvo ljubljanske okolice, drugi rok na račun pokroviteljine 50 K; pri zborovanju lj uto mer ske ga in ormoškega učiteljskega društva se je nabralo 13 K 18 vin. Živeli učiteljski dobrotniki in nasledniki! Bog plati — Novo ljubljansko pokopališče in umetnost Na pokopališču pri Sv. Križu začeli so pred kratkim pokopavati in pričakovati je, da si bodo premožnejši meščani zidali lastne rakve, govorilo pa se je tudi že o arkadah. Morda bodo prenesli tu in tam kak nagrobni spomenik od Sv. Krištofa, vendar veliko takih slučajev bržas ne bo, kajti na pokopališču pri Sv. Krištofu ni razen Seunigovega malega mavzoleja, arkad ob vzhodni strani in par spomenikov z manjšimi reliefi ničesar, kar bi imelo kaj vrednosti in pomena. Umotvora ni najti na njem, kakor so v večjih mestih, kjer so pokopališča prav tako shrambe umetnosti kot cerkve. Po Italiji so v mnogih mestih pokopališča znamenitost in tujci jih posečajo enako kot muzej e. Sv. Krištof pa se ne odlikuje od pokopališč najnavadnejših provincijalnih mestec in trgov po ničemer razen po nekoliko večjem obsegu. Ljubljančani, zlasti bogatejši meščani, se dosedaj niso dosti brigali za kraj, kjer spe večno spanje njihovi predniki. Toda družinska grobnica je rodbinsko svetišče in ponos rodbine zahteva, da je dostojna spomina umrlih ter da vzbuja živečim čut pijetete. Navadno, brezokusno kamenje, kar so pri nas običajno nagrobni spomeniki, je produkt šablonske obrti in ni dru-zega kot topa materija brez bla/.il-nega vpliva in estetičnega vtiska. Baš sedaj, ko so odprli novo pokopališče, je dolžnost ljubljanskih meščanov, davpoštevajo umetniški moment, ter da si napravijo grobnice in nagrobne spomenike, ki bodo imeli umetniško vrednost. Oddolžili bi se s tem pokojnikom, svojemu imenu in splošno slovesu ljubljanskega mesta, ki je kazalo včasih Čisto drugačen umetniški čut kakor pa v zadnjih desetletjih. Namesto, da bi metali denar proč za brezpomembne piramide, naročili, naj bi kaj polnovrednega. Imamo baš sedaj velik, domač, slovenski umetniški krog; aka-demiČne kiparje, ki ustvarjajo vsaj tako kot tuji umetniki. Za neznatno višjo svoto, kar bi stal nagrobnik, ki nima nobenega pomena, postaviti se da umotvor, ki ima trajen, idealen pomen. Vsi merodajni faktorji naj bi delovali na to, da bi zadobilo pokopališče pri Sv. Križu boljšo, bolj umetniško zunanjost kakor pa jo je imelo dosedanje. Kamnoseki bi pri tem ne bili nič prikrajšani, ker jim itak ostane mehanično delo. Knjigo-tržec in trgovec z umetninami gosp. L. Sckwentner v Ljubljani je prevzel iz prijaznosti nalog, da postreže vsa- komur z naslovi slov. akad. kiparjev-umetnikov ter naj se blagovoli občinstvo v tem oziru obračati nanj. — POUČnO potovanje za kmetovalce priredi c. kr. kmetijska družba kranjska od 17. do 21. maja na Solnograško; potovanje je namenjeno za pouk v živinoreji in živinorejskih zadrugah, katere so tam na jako visoki stopinji. Obenem bo izletnikom dana prilika za nakup plemenske živine pincgavske pasme. Kdor se hoče še tega izleta udeležiti, se lahko pridruži izletnikom v Ljubljani na južnem kolodvoru pred odhodom vlaka ali pa med potom v vlaku. Natančnejši program se da udeležnikom med potjo. Odhod iz Ljubljane južni kolodvor v četrtek 17. t. m. ob 11-40 uri dop. čez Trbiž. Izlet vodi mlekarski nadzornik Ivan Legvart. Vožnja stane III. razred 34—36 K. — Občinski odbor na Viču je soglasno sklenil kolekovati vse svoje spise z narodnim kolekom družbe sv. Cirila in Metoda. — Surovost šišenskega župana. Ko je „Slov. Narod" v večih noticah pojasnil delovanje šišenskega župana Burgerja, je postal ta malo bolj ponižen in odnehal nekoliko od svojega diktatorskega gospodarstva. Komaj pa so glasovi o njem malo potihnili, mu je zrastel greben in zopet je začel delati po svoje. Tako se je v eni zadnjih občinskih sej soglasno sprejel predlog, naj se obrne županstvo na mestni magistrat ljubljanski z vprašanjem, pod kakimi pogoji bi mogla Šiška dobivati vodo iz mestnega vodovoda. Ker je bil v zadnji občinski seji v soboto župan apeliran od obČ. svetovalca gosp. M. Lavrenčiča, kaj je s to zadevo, mu je odgovoril župan Burger, da ni ničesar storil, ker je bil on proti temu predlogu in on stori, kar sam hoče. G. Lavrenčič mu je opravičeno odgovoril, da na ta način ni potreba občinskih odbornikov in ne svetovalcev, ako župan ukrene po svoji volji, kar hoče, ne da bi se brigal za soglasne sklepe občinskega odbora. Tu pa je župan izustil besede, katerih ne bi pričakovali iz ust predstojnika velike občine, ki mora vendar biti inteligenten mož, namreč : .. V i ste prvi, ki jih bo dobil po glavi, fizično, na cesti, po- tem pa še nekdo drugi!" Tako daleč torej smo že prišli, da grozi župan vsakemu, ki bi se upiral njegovemu diktatorstvu, z brutalno silo in napadom na cesti. G. Lavrenčič si bode vedel za te besede že najti primernega zadoščenja. — Občinski odbor v Spodnji Šiški je sprejel v svoji zadnji seji predlog, da se da družbi sv. Cirilam Metoda letni prispevek 30 K namesto kolkovanja z narodnim kolekom. — „Sokol" V Šiški je napravil v nedeljo pešizlet natančno po določenem načrtu. Dasi je imel izvanredno slabo pot — cesta je povsod posuta z debelim kamenjem — in dasi znaša pot do 40 km, so vendar vztrajali vsi in ni jih minila dobra volja. To je že drugi daljši izlet v kratkem Času. ki svedoči o čilosti in zavednosti šišenskega -Sokola". — Most čez Savo pri Črnučah so v soboto izročili prometu. Prvi se je peljal čezenj de/, predsednik. Most je bil ves okrašen. — Vegov doprsni spomenik je dogotovljen v umetni livarni na Dunaju. Načrt je sestavil kakor znano akademični kipar Ivan Zajec. Spomenik bo stal v Moravčah. — Iz Dolenje vasi se nam piše: Ko je bil g. ravnatelj c. kr. kmetijske G. Pire na potu v Grčarice in Gotenico, je predaval zvečer tudi v Dolenji vasi. Dasi ni bilo mogoče vseh kmetovalcev iz okolice pravočasno obvestiti, se je vendar zbralo okrog 50 poslušalcev, ki so z vso pozornostjo sledili zanimivemu in jako poljudnemu predavanju g. ravnatelja. Njegovi nauki o živinoreji ter o bistvu, uporabi in učinku umetnih gnojil so zanimali vse navzoče. Predsednik tukajšnje kmetijske podružnice, gosp. Gre gora č, se je zahvalil gospodu ravnatelju za trud s prošnjo, da priredi letos se kako predavanje, kakor žele vsi. Gospod Pire je nato odgovarjal na razna vprašanja, ki se tičejo kmetijstva. Tako je nudil ta večer kmetovalcem veliko lepih naukov. Dal Bog, da bi se tudi ravnali po njih. (Zaradi pomote — od poročevalčeve strani — se je to poročilo nekoliko zakasnilo.) — S Krke se nam piše: Poročali ste, da je o priliki klavrnega klerikalnega shoda v „Unionu" došla samo ena brzojavka, a Še za tisto se ni vedelo odkod da je, ker je „Slo-venec" previdno zamolčal kraj. l>a se pojasni, kake vrste ljudje pošiljajo klerikalnim voditeljem brzojavke in se drznejo kričati: „Ljudstvoza Vami", povemo, da je teh šestero možicev doma tam gori iz Drage — male revne vasice pri Zatični. Imen teh junakov se nam ne zdi vredno navajati; zadosti je, Če povemo, da je eden zakotni pisač, ki hoče biti tudi fotograf in usiljuje našemu dobremu ljudstvu svoje karikature; eden je oženjen bajtar, ki ima nezakonskega otroka s svojo s v a k i n j o , nadalje je eden „ vedno pošnopsan" tesač (analfabet), eden pa menda tisti puhloglavi kovač, ljudstvo ga imenuje še drugače, kije privandral tam z Bloških hribov nekod; ostala dva sta nezavedna in neznatna kmetica. Na brzojavke takih veljavnih mož sta Ste f e in dr. Š u s t e rš i č res lahko ponosna. — Nove razglednice. Fotograf g. Fran Pavlin na Jesenicah je založil 33 krasnih razglednic, ki predstavljajo kraje naše Gorenjske, ki jih doslej sploh ni bilo mogoče dobiti. Razglednice so izborno delo in kažejo volik umetniški čut mladega, za lepoto navdušenega moža. Pričakujemo, da bode naše občinstvo pridno segalo po teh razglednicah, ki so delo • domačega podjetnega fotografa, zla ti pa zato, ker tuji agenti ponujajo po naših krajih desetkrat slabejše blago, ki se s Pav lino vim niti primerjati ne da. — Vsled zastrupljenja z alkoholom je umrl zidarski pomočnik Jožef Mikuš iz Gaberja pri,Ajdovščini. J — Lokalna železnica Purkla-Ptuj-Rogatec. Železniško ministrstvo je dovolilo konzorciju, v katerem so bančni podravnatelj Hickl, vpoko-jeni podmaršal vitez T o miči č, ptujski župan Orni g itd., da začno s tehničnimi predpripravami za gradnjo krajevne železnice P urkla-Ptnj-Rogatec. — Premeteni goljufi. Pred celjskimi porotniki so stali pretekli teden Franc Gaberšek iz Ostrožnega pri Celju, Juri Gaberšek iz Kobrovca pri Celju, Martin Vodopivec. iz Gaberja pri Celju. Marija Grilc iz Gaberja, Josip Dovecar iz Gaberja, Franc Rahle iz Gaberja in Josip Sleme nik iz Gaberja, obtoženi hudodelstva goljufije. Pri nemški mestni posojilnici v Celju je namreč Franc Gaberšek z Jurjem Gaberškom, Martinom Vodopivcem in Marijo < Jrilc kot Andrej Ocvirek iz Ostrožnega dobil posojila 220 K. Ker se m\i je ta goljufija posrečila, prišel je1 čez par mesecev zopet z Francem Hahle-tom in Jožefom Dovečarjem v imenovano posojilnico, kjer je Rahle kot Blaž Gaberšek vzdignil na menico 800 K. Denar je sprejel Slemenik, a ga je dal po malih odbitkih Fr. Ga-beršku. Svoji svakinji je Franc Gaberšek kmalu nato izvabil podpis, s katerim je dobil pri isti posojilnici 200 K. Ogoljufal je nadalje gostilni-čarko Marijo Novak v Ostrožnem za 51 K, gostilničarja Bajerja v Celju pa za 50 K. Franc Gaberšek je hotel ogoljufati tudi celjsko slovensko „Po-sojilnico" za 1000 K, ter ..Posojilnico" v Žalcu za 1600 K, a se mu je ponesrečil njegov naklep. Pri obravnavi je bil obsojen Franc Gaberšek na 3 leta, Jurij (Gaberšek na 13 mesecev in Jožef Dovečar na 18 mesecev težke s postom vsak mesec poostrene ječe. Kakor se vidi, se je dala nemška posojilnica eeljska trikrat zvoditi, da je izplačala eni in isti osebi gotove vsote, a vselej na drugo ime, dasi je • blagajnik poznal Franceta GaberŠka. Seveda hočejo nemški listi oprati to lahkovernost nemške posojilnice. Kakšen hrup bi zagnali, če bi se kaki slovenski kaj takega primerilo! — Zastrupil svojo ženo. Pred celjskimi porotniki se je pričela v soboto obravnava zopet 3(>letnega posestnika Pavla A r z e n š k a iz Soteske pri Šmarju pri Jelšah, ki je z arzenikom zastrupil svojo prvo ženo ter se pet tednov po njeni smrti poročil z drugo. Obtoženi zločina ne taji, trdi pa le, da je mislil ženo z arzenikom — ozdraviti. Obsojen je bil na vešala. — Umrl je koroški deželni odbornik, višji rudarski svetnik Kari Hillinger vitez Traunwald. — Ponarejen petkronski denar je izdajal v Trstu bivši trgovec Abraham T. iz Benečije. Ko so ga aretovali, so našli pri njem še 9 fal-zitikatov. Dejal je, da je dobil za vsak razpečan komad po 2 K provizije. — Vlom. V stanovanje gostilni-čarke Marije Kocijančič v Trstu so vlomih trije tatje injodnesli vrednostnih stvari za 344 K. Enega so že prijeli in je 231etni Ivan Brajnič iz Savi pri Trstu, večkratni tat. Pri njem so dobili za 200 K Kocijančičevi vzetih dragocenosti. — Nesreča ali hudodelstvo? 211etna Marija t^ernigoj iz okolice Komna je umrla v tržaški bolnici vsled ran po čelu in licih. Ker ne-srečnica ni govorila ves čas, odkar so jo našli nezavestno ležati v nekem jarku, se ne ve, ali se je zgodila nesreča ali kako hudodelstvo. Uvedena je preiskava. — Slovensko akad. društvo „Slovenija" na Dunaju si je izvolilo na svojem prvem rednem občnem zboru tek. tečaja dne 11. maja 190<;. sledeči odbor: predsednik: stud. phil. Mravljak, podpredsednik: ran stud. med. vet. Ivan Lesni čar, tajnik: stud. iur. Josip Agneletto, knjižničar : stud. pkil. F. B r a d a c, blagajnik : stud. med Andrej Jenko, arhivar: stud. iur. Ivan Debenjak, gospodar: stud. med. Zmagoslav Slamnik, namestnika stud. iur. Er-nest Kobe in stud. med. Fran P risi a u, pregledniki: cand. phil. Anton Lovse, stud. phil. Josip Breznik, in stud. phil. Ljudevit C i m p e r-m a n. — Letošnje velike vojaške vaje. Graški voj Št. 3, ki obsega vse posadke na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem, ima letos vaje v brigadah, divizijah in v voju. Glavne vaje se zaključijo 4. septembra. Ogrski in hrvatski voji imajo zaradi poznega prihoda rekrutov le polkovne vaje. Sarajevski voj št. 15 in vojno poveljstvo v Zadru zaključita svoje velike vaje v južni Dalmaciji (južno Sebinja) s kombiniranimi vajami z vojno mornarico. — Znatna udeležba jugoslovanskih narodov pri poslednjem vpisovanju na 5° 0 rusko državno posojilo pri Živnostenski banki. V kakršni meri so se jugoslovanski narodi v Avstriji zanimali za novo 5% rusko državno posojilo, spričuje najboljše izkaz Živnostenske banke, pri kateri se je vpisalo celih 22 milijonov kron, in sicer samo pri dunajski podružnici 16 milijonov kron, med temi je 34% vezanih komadov (Sperrstiicke), to so taki, katerih se gotov čas ne sme prodati. Ce uvažujemo, da je dunajska podružnica Živnostenske banke edini izmed velikih slovanskih denarnih zavodov, ki ima svoj sedež na Dunaju in ki je v naj živahnejši zvezi s celim slovanskim jugom, in sicer ne le z denarnimi zavodi temveč tudi z največjimi kapitalisti, tedaj prav lahko izračunamo, koliko od ogromno vpisane vsote odpade na slovanski jug. — Bulfalo Billa se ne da primerjati s kakim cirkusom Tu vidimo veliko veČ, kakor bi mogli videti doslej pri nas v jezdarski umetnosti v kaki areni. Razstava Buffalo Billa nam kaže zastopnike vseh plemen, ki so na glasu radi jezdarske umetnosti ter nam nudi le enkrat v življenju priliko potovati okoli sveta v dveh urah in pol. Naj še tako dežuje, v Buffalo Bilki se predstavlja vseeno. Vidi se, da se veselijo neustrašeni ljudje, drzni jezdeci nevarnosti, ničesar se ne zamudi ali opusti, pogum, moč, neustrašenost se kaže še bolje pri grdem vremenu, če gre dež ali toča ako je silna burja. Občinstvo je zavarovano pred dežjem in zato nas ne sme zadrževati slabo vreme, da ne bi obiskali predstave „\Vild Westa.u Trije najboljši motori modernega sistema, ter naj do vršen ejši parni stroji proizvajajo električno luČ za „TVild-"Westu. Večerna predstava ima popolnoma iste točke, kakor popoldanska. V Parizu, Londonu, Berlinu, Rimu, Bruselu, Ne\v-Yorku. na Dunaju, v vseh glavnih mestih Evrope in Amerike, kakor tudi v tisoč in tisoč drugih krajih so vsprejeli z navdušenjem „Buffalo Billau in njegovo „Rought Ridersu, ki prihajajo sedaj pomnoženi na številu k nam. Buffalo Billove predstave — to je šola, katere človek ne pozabi nikdar. — To je ob istem času poduk in zabava. Pojdite zgodaj na predstavo Bulfalo Billa, da bodete navzoči ob prihodu vseh jezdecev, kateri se postavijo pod poveljstvom Buffalo Billa, ki jaha svojega belega konja, v red. — Krasna, nepopisna je ta živa slika, vrsta za vrsto se postavijo jezdeci v red, bliskajo se sablje, a razne barve napravijo krasen vtisk. Konjske grive plapolajo kakor zlato žito, črez katerega gre v juliju veter. Čelade konjenikov se blišče, peresa plapolajo, meči se svetlikajo. Le eno znamenje in v vrstah nastane življenje. Jezdeci jahajo naprej in nazaj, se družijo v skupine, delajo vrsta in izginejo tja, od koder so prišli. Nato sledijo nekatere zgodovinske predstave, nekateri boji ravno tako zanimivi, ravno tako lepi. — Cirkus „Buffalo Bili Wild-Westif dospe jutri iz Trsta v Ljubljano s prvim vlakom na južni kolodvor zjutraj ob 6., z drugim ob 7., s tretjim pa ob 8. — Olas iz občinstva. Včeraj med 7. in 8. uro zvečer je neki mlad, približno 15 let star mladenič za Svicarijo ptiče streljal. Staršem bi svetovali, naj takim mlečnozobežem namesto puške, nabavijo podučne knjige, da se bodo namesto s streljanjem ptičev ž njimi zabavali. Ali ni nobene javne straže, da bi takim paglavcem ušesa navila? — Mednarodna panorama na Pogačarjevem trgu ima ta teden razstavljen Petrograd s carskimi gradovi, kakor zimska palača, Petrov dvor, Carsko selo,Mihaelova palača itd. Velemoderna ruska prestolnica ima toliko zanimivosti, da bi ne smel noben zavedni Slovenec zamuditi prilike, da si je ne bi ogledal. Posebno Petrov dvor s svojimi nasadi, vodometi in kaska-dami je kakor grad v orijentalskih pravljicah. — Prihodnji teden potujemo po Londonu. — V panoraml-koamorami Dvornem trgu pod »Narodno kavarno11 vidimo ta teden Hamburg z različnimi največjimi parniki. Najzanimivejša je pac notranjost parni -kov, različni saloni, kjer je razkoš-nost v ravno tako veliki meri doma kot na suhem. Upamo, da si vsak ogleda zbog tega to serijo, ker ima pri tem priliko videti marsikaj, kar je dovoljeno uživati le naj premožnejšim slojem. Prihodnji teden krasno Gardsko jezero, nakar že vnaprej opozarjamo zaradi prelepih naravnih krasot. — Lifkov bloskop v Later-manovem drevoredu ima do srede zopet kaj zabaven spored; najzanimivejša je pač plesalka serpentin, a tudi komični prizori so jako lepi. To solidno podjetje je pač vsakomur priporočati. 7- Prememba posesti. Hišo g. Josipa Petriča, tovarnarja v Ljubljani, na Martinovi cesti št. 20, je kupil g. R a j m u n d L a n g , trgovec s pohištvom, in si tam uredi velik salon za pohištvo. — Rimsko grobje ob Dunajski Gesti V Ljubljani so pričeli pretekli teden znova preiskovati. Pri razkopavanju so našli več znamenitosti, med temi zlat cesarja Magnen-cija (350—353 po Kr.), kovan v Ogleju. — Napadli so včeraj zvečer v Latermanovem drevoredu stavkujoČi Koslerjevi delavci na novo sprejete delavce in pri tem Ivana Simenka tako pretepli in osuvali z nožem, da so ga težko telesno poškodovali. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. — Pretep. SnoČi je nastal na državni cesti na Glincah pretep med zidarji Francem Novakom, Matevžem in Mihaelom Kosijem iz Ljubljane na eni strani ter med Francem in Ivanom Oblakom in Francem Ozmancem z Gline na drugi strani. Ko sta prišla Martin Pihler in Martin Zaje z Gline gledat, kaj se godi, so pretepači skočili po Zajcu in ga z noži smrtno-nevarno ranili. Ranjenca so prepeljali v deželno bolnico, tri pretepače je pa orožništvo izročilo deželnemu sodišču. — Orožništvo v Dolu je prijelo zelo nevarnega tatu Gvido H^neja, ki je pred nekaj časom odpeljal v Hrušici na Gorenjskem 131etno Marijo Pauritschevo in jo najbrže tudi oskrunil. Oddali so ga ces. kr. deželnemu sodišču. — Na tla je podrl včeraj na Dunajski cesti neki kolesar SGletno Katarino Luksovo in jo po obrazu lahko telesno poškodoval. — Pes je popadel dne 12. t. m. v rZvezdia 91etno Avgusto Bajžljevo, jo podrl na tla in ji pri obleki napravil 1 K škode. Lastnik psa je znan. — Delavsko gibanje. Včeraj so se odpeljali z južnega kolodvora v Ameriko 15 Slovencev in 40 Bolgarov, nazaj pa je prišlo 120 delavcev. V Scheibbs je Šlo 30, v Heb 35, v Inomost pa 29 Hrvatov. Na Dunaj je šlo 35 zidarjev, v Budimpešto 90, v Kočevje 28, v Ljubljani jih je pa ostalo 38. — Včeraj se je odpeljalo v Ameriko 50 Hrvatov in 4 Slovenci. V Scheibbs je šlo 30, na Prusko 16, v Zeltweg 14, v Beljak pa 15 Hrvatov. — Izgubljene in najdene reči. Ga. Marijana Trefaltova je izgubila denarnico z 10 K. — Pripravnik Jožef Šerbec je izgubil srebrno žepno uro z verižico. — Šivilja Frau<'iška Urbančičeva je izgubila srebrno žensko uro s črkama H. U. — Neki gospod je izgubil zlato uro, vredno 300 kron, katero je našel rezervni častniški namestnik gospod Adolf Mi k uš in jo oddal na magistratu. — Ana Miklav-ČiČeva je našla srebrno žensko uro. — „Ljubljanska društvena godba11 priredi jutri popoldne na vrtu „Narodnoga doma" dva velika koncerta. Začetek prvega od 5. do 8. ure, vstopnina prosta, drugega od 9. do 12. ure zvečer. Vstopnina 20 vin. — Jugoslovanske vesti. — Hrvatski sabor. Na dnevnem redu včerajšnje seje hrvatskega sabora je bila volitev predsedstva. Izmed viri-listov se jih seje ni udeležilo 18. V sabor je prišel tudi nadškof P o silo vi ć, kar je povzročilo med občinstvom in v krogih opozicionalnih poslancev silno nevoljo. Sejo je otvoril starostni predsednik Erazmo Barci ć. Pred prehodom na dnevni red je vložil poslanec dr. Jo s. Frank nujni predlog, v katerem zahteva, da se vstavijo vse tiskovne pravde, oziroma, da se oproste kazni vsi oni Časnikarji, ki so bili že obsojeni. Nato je predsednik Barčić odredil volitev predsedstva, obenem pa izjavil, da odločno odklanja izvolitev za stalnega predsednika. Za skrutatorje so bili imenovani poslanci Banj a -nin, dr. Benak, dr. VI. Frank in dr. Šurmin. Oddanih je bilo 95 glasovnic, izmed katerih je bilo 46 praznih. Za predsednika je bil izvoljen član združene hrvatske in srbske opozicije Srb dr. Bogdan Meda-ković. Za I. podpredsednika je bil izvoljen Član starčevićanske stranke prava dr. Mile Starčević, za II. podpredsednika pa dr. Mirko Grahova c. Za zapisnikarje so bili izbrani: Jovan Banjanm, dr. Vladimir Frank, G. Modrušan, Iv. Peršić in dr. Brli ć, za reditelja pa Božidar Kuzmanovič. Novoizvoljeni predsednik dr. Me đakovi ć se je zahvalil na izvolitvi v krasnih besedah, v katerih je zlasti naglašal potrebo sloge med Hrvati in Srbi kot prvi pogoj sreče in dobrobiti skupne domovine Hrvatske. Nato se je razpravljalo o nujnem predlogu dr j a. J o s. Franka. Zbornica je soglasno sprejela nujnost predloga. Ko sta nato za predlog govorila dr. Jo s. Frank in Bude Bud is a v-1 j e v i ć, je sabor tudi v meritornem oziru soglasno sprejel p§ tični predlog — _ Slovenci v Ameriki. — Nogo je zdrobilo pri delu v Ri-ckettsu Franu Petelinu, doma iz Ribnice, da so mu jo morali v bolnišnici odrezati. V domovini ima rodbino, a sam je brez sredstev. — Električna žica je ubila v Ročk Springsu Slovenca Matijo Meseca, doma iz Javorjev pri Poljanah. — Umrl je v Clevelandu Karel Vard-jan, doma iz Črnomlja. V Cullin-woodu pa je umrl Karel LauŠe, doma iz Podgozda pri Žužemberku. — Več Slovencev je ponesrečilo vsled razstrelbe plinov v rudniku v Tercio, Colo. Imena ponesrečencev še niso znana. * Najnovejše novice. Za n a d - župana v Budapešti je izvoljen višji mestni tiskal Koloman Fii-lepp. — Tretjo nemško umetniško razstavo je otvoril v Draž-danih kralj na slovesen način. — Ruska podpora Crni gori se je baje ustavila, odkar je nastopil vlado grof Vitte. — Avstrijske delegacije se skličejo zaradi obiska nemškega cesarja na Dunaju šele 9. junija. — Mandate je odložilo v italijanski zbornici vseh 15 socijalističkih poslancev. — Za kurateloje sam prosil znani škof Bubics v Košicah zaradi slaboumnosti. — Minister Kossuth pride na romunsko jubilejno razstavo zastopat ogrsko vlado. Romunsko časopisje pozdravlja to vest z velikim veseljem. — Osem samomorov so izvršili dijaki gimnazije Bekeš-Csabe (Bekeš-oaba) v teku dveh mesecev. — Ženska profesor fizike na vseučilišču. Na vseučilišču v Sorbonni (Francija je dobila profesorsko službo za splošno fiziko kot naslednica svojega umrlega moža vdova Curie. — Velik pretep med Cehi in Nemci je bil pretečeno nedeljo v Opavi. Cehi so hoteli napraviti izlet v Gilšvic, a nemška druhal jih je s pomočjo policije napadla. V pretepu je bilo tudi več policajev ranjenih. Trije Cehi so nevarno ranjeni. — (Jbravnava proti morilkama Zeller se je preložila na mesec julij, ker se preišče duševno stanje Friderike Zeller. — Krvavi štrajki. V rudniku Zenica v Bosni je nastal štrajk. Ker so štrajkujoči metali na orožnike kamenje ter streljali iz revolverjev, so tudi orožniki streljali ter ubili tri delavce, pet pa jih ranili. Iz Sarajeva sta odšli v Zenico dve stotniji vojakov. — K n e gi n j a W r e d e, ki je nakradla toliko srebrnine po hotelih, pride v državni zavod za nervozne, da opazujejo njeno duševno stanje. To je običajni konec vseh plemiških škandalov. — Tri deklice so našli umorjene zadnje dni v raznih krajih blizu Curiha. Morilca še niso dobili. — Umrl je v svoji graščini blizu Plzna grof Henrik C o u d e n -ho ve, brat češkega namestnika. Pokojnik je bil svoje dni ataše pri avstrijskem poslaništvu v Tokiju. Njegova vdova je Japonka. * Uradna površnost provzro-čila milijon kron škode. Vojno ministrstvo je izdalo nedavno ukaz glede evidence nadomestnih rezervistov. Ukaz pa je bil pisan tako površno in nejasno, da so ga vsa vojna poveljstva napačno razumela ter so sklicala k 40 polkom po 500 nadomestnih rezervistov k 14dnevnim vajam. Napaka se je pojasnila šele potem, ko so prispeli že rezervisti k polkom. Seveda so jih takoj zopet odslovili, a stroški znašajo nad 1 milijon kron. Davkoplačevalci so pač pohlevni. * Najstarejši mož na svetu je neki zamorec kapske gubernije. Ime mu je Sturrman. Njegovo starost cenijo na 146 let, a toliko je gotovo, da je bil že pred 65 leti močno v letih, in da bo njegov še živeči sin kmalu 100 let star. Spominja se še časov, ko v njegovi domovini pravzaprav še ni bilo Evropejcev. Vedno si še domišljuje, da je ves svet okoli njegove revne koče njegova last, ki mu ga nihče ne sme vzeti. Zobovje ima še močno in snežnobelo. * Koliko se na Francoskem SriŠtedi. Vkljub neugodnim političnim ogodkom in krizam si prihranijo francoski meščani, trgovci in industrijalci na leto po dve in pol milijarde frankov, v dobrih letih celo po tri milijarde. Premožni Francozi posedujejo dandanes 90 milijard državnih obveznic, in sicer 65 milijard francoskih in 35 milijard inozemskih. Obresti teh milijard znašajo nad 4 milijardo frankov. * Mesto brez luči. V Toulonu štrajkaj o vsi delavci plinarne in elektrarne, tako da je bilo mesto tri dni brez luči. Vkljub temu pa ni bil običajni ponočni promet prav nič oviran, ker so ponekod v naglici pritrdili petrolejke, okna hiš pa so bila zaradi ulic razsvetljena s svečami. Glavne točke po mestu so razsvetljevali električni reflektorji z vojnih ladij v pristanišču. * Marokanske žene. Žene v Maroku žive pač kakor druge iztočne žene zelo samotno in enolično življenje. Ves dan ne sme na svetlo, na zori leži brez dela in brez zabave. Tudi Čitati ne sme ničesar, ako je tudi sedanja marokanska literatura zelo pusta. Pusta enoličnost se moti samo s tem, da bero sužnje svojim gospem iztočne bajke. Kadar se stori večer, smejo žene na ravno streho, kjer se naužijejo svežega zraka. Zabave nimajo nikakršne, veselic se smejo udeleževati samo ob družinskih praznikih, ob svatbah in krstih. Obiskovalcev nimajo razen čarodej k, ki prerokujejo iz kart bodočnost. Poslopja, kjer stanujejo, pa so polna lepotičja. Marokanske žene zlasti ljubijo drago kamenje in imajo zato premožne z njim okrašeno vso obleko in obutev. izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Rubeženje ovirala Marija Kalan, posestnica na Križni gori. V izvršilni zadevi Dunajske zavarovalnice je škofjeloški sodni sluga hotel v hlevu zarubiti živino Mariji Kalan, ki tega ni pustila, ampak je sunila slugo v ramo, da je odletel, potem pa zaklenila vrata pri hlevu. Obsojena je bila na 14 dni. T ep e ž. Fantje iz Zgornje Košane, in sicer: Janez Požar, Mihael Požar, Jožef Srebot, Štefan Srebot, Štefan Trenta in Janez Dujc so dne 15. mai. travna v kuhinji Kovačičeve gostilne v Dolenji Košani napadli Antona Cucka in mu prizadjali na glavi 11 ran, nato so pa še po kuhinji razbijali in napravili 12 K škode. Sedem dni pred tem dogodkom sta pa Jožef Srebot in Janez Dujc pretepla Janeza Cucka. Obsojeni so bili, in sicer: Janez Požar na 4, Mihael Požar na 8, Jožef Srebot na 4, Štefan Srebot na 3, Trenta in Dujc pa vsak na 5 mesecev težke ječe. Kmete je sleparil že večkrat kaznovani agent Ludovik Perko iz Ljubljane na ta način, da je kot zastopnik neke tovarne v Pragi prodajal poljedelske stroje, zahtevano aro pa sam vtaknil v žep, ne da bi stroje preskrbel naročnikom. Vsled tega ima osem naročnikov 160 K škode. Perko je bil obsojen na 13 mesecev težke ječe. Tatinski hlapec. Oskar Kravland iz Trebeljevega, v službi pri g. Josipu Turku v Ljubljani, je vzel svojemu gospodarju hlače, so-hlapcu pa dva para črevljev. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe. Telefonska m urzopna poročila. Dunaj 15 maja Že zjutraj je bila poslanska zbornica polna poslancev. Zanimanje za progra matični govor princa Hohenlohe a je izredno veliko, zlasti ker se Čuje, da se Hohenlohe ne omeji samo na to, da cznači svoje sta lišče glede volilne reforme, nego se hoče izreči tudi o vsh drugih aktuvalnih vprašanjih, zaradi česar so zlasti nemške stranke jako nervozne Občni položaj ni tako ugoden, kakor ga slikajo nemški listi To je pokazala vladna izjava v „ Pul tisehe Correspon denz", ki pravi, da še ni skle njen kompromis med vlado in med Poljaki in to kažejo Ho-henloheu naravnost nepri jazne izjave sstrani Cehov. Dunaj 15 maja Hohen lo^eova izjava je bila kratka, a ni nr pravila dobrega vtiska Predvsem je Hohenlohe poudarjal prijoriteto volilne reforme pred vsemi drugimi zadevami, rekši, da je vsak odpor zaman Govoril je potem o razmerju z Ogrsko in končno rekel, da bo preiskal nacijonalne potrebe raznih narodov in če so izrečene želje pravične, jim ug^di. Končal je s frazo o socijalno in narodno zedinjenrAvstriji, ki jo hoče vstvariti Zbornica je sprejela predlog, da se začne debataotej vladni izjavi Steinov nujni predlog glede Ogrske je bil odklonjen; Stein in Sternberg sta ostro napadala krono. Volilni od sek ima danes ob 5 uri sejo. Cunaj 15 maja Govor' ogr skeg<* ministra P o 1 o n y j a v Uo-gvarju o razmerju med ogrsko in Nemčijo je tukajšnje dvorne in diplomatične kroge silno raz buril. Celje 15. maja. V četrtek bi se morala vršiti porotna obravnava proti Pavlu Kekiču, ki je bil obdolžeo, da je bil poglavar ameriške družbe, ki je ponarejala av atrijske bankovce Drž a v n o pravdništvo je v zadnjem trenotku ustavilo vse postopanje Proti Keuču je bila že ena obravnava, 13. in 14. fe bruarja in je vzbujala posebno zanimanje, ker je nastopil kot glavna priča Američan Sič Kekičev za govornik dr. Karlovšek je že tedaj trdil, da je pravi krivec Sič in je zato ponudil dokaze Te dokaze so v Ameriki sprejeli in dognalo se je, da je Kekič popolnoma nedolžen in da je pravi krivec Sič. Ta je pobegnil Kekič je bil celo leto po nedolžnem v pre;skovalnem zaporu. Budimpešta 15 maja. „Ma-gyar Orszag" trd', da namerava vlada povabiti cesarja Viljema, naj pride v Budimpešto k otvoritvi Andrassvjevega spomenika dne 7. junija Petrograd 15 maja. Zapo-vednika petregrajskega pristana, Kusmiča, so delavci ubili, ker jim je hetel zabraniti proslave pravoslavnega 1. majnika. Dvorni krogi izrabljajo to ia nagovarjajo carja, na zapusti Petrograd in naj n'kar ne dovoli amnestije. London 15. maja. Zahtevo dume, naj car pomilosti politične obsojence, katerih je 9 0.000, pedpirata ministrski predsednik in minister notranjih del. strjeno in tekmece napravlja k&O belo in nežno. Dobi ca povsod. Umrli so v Ljubljani. Dne 12. maja: Ivan Marenko, paznikov sin, 5 mes., Opekarska cesta 35, Bronchitis capillas. Dne 13. maja: Fran Sedej, ribič, 2s let, je v Ižici utonil. — Anton Jevnikar, zidar. 32 let, Prečne ulice 8, jetika. V hiralnici: Dne 13. maja: Martin Jenič, gostač, 681., Dementia. — Anton Primšar, poštni ekspe-dijent, 46 let, Dementia parah tica prog. V deželni bolnici: Dne 10. maja: Josip Šuštar, 4 delavec, 50 let, Dementia paralvtica prog. Dne 11. maja: Anton Hodak, delavec 22 let, jetika. MBtBorolosično poročilo. Vitina nad morjem 506-3. Srednji tračni tlak 7M.0 mm Čas opazovanja Stanje barometra ▼ mm 4) a. > B ca P h Vetrovi Nebo 14. 9. i*. 728 9 141; si. sever del. oblac. 15. 7. «j. 2. pop » i 727 0 724 4 10 9 21 0 si. sever slab zahod 1 megla sk. oblačno Srednja včerajšnja temperatura: "l*'3°, nor-male: 139°. — Padavina ▼ mm 0 o Salonska garnitura divan in drugo pohištvo se po zelo nizki ceni proda. Kje — pove upravnistvo „Slov. Naroda". 1G1U i; lištejoliiii sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji v trajno delo za mizarsko mehanično delavnico v Vi i m ar jih it. 6 Franc Šuftteršič pohištveni in stavbni mizarski 1798-1 mojster. Borzna poročila. Kreditna banka v Ljubljani11. Uradni kurzi dun. borze 14. maja 1906. 4 4' 4*/i 41, Naložbeni papirji. 4.30majska renta. . . . 4-2 , srebrna renta . . . avstr. kronska renta . . „ zlata , . . ogrska kronska renta . a zlata „ posojilo dež. Kranjske , posojilo mesta Spljet n n Zad;u , bos.-herc. železniška posojilo 1902 . . . češka dež. banka k. o. ž- o. zast. pisma gal. dež. hipotecne banke . . , pest. kom. k. o. z 10J . pr...... zast. pisma Innerst. hranilnice..... zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst- Poreč...... 41 prior, dolenjskih žel. . 3 prior. juž. žel. kup. 1 ,1 4 avstr. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od 1. 1860\6 . . . od 1. 1864 .... B tizske...... zem. kred. 1. emisije » ■ » , **• * ogrske hip. banke . srbske a frs. 100 — „ turške...... Basilika srečke . . . Kreditne „ ... Inomoške „ ... Krakovske „ ... Ljubljanske „ ... Avstr. rdeč. križa „ ... 0^r. „ n v ... Ri/.dolfove „ ... Salcburške „ ... Dunajske kom. „ ... Delnice. Južne železnice..... Državne žeieznice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Odrske „ „ . . Živnostenske „ . . Premogokop v .Mostu (Bribc) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ... Rima-Muranvi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valute. C. kr. cekin......U H'34-' 20 franki......H Denar 9975 99 65i 99 90 11790! 95 70| 114-20' 99-50J 100 50| 100.- 10055J 9985 99yo| 100-5o[ 105 60! 100 50 lfO-20 100 — 100 - j 100 50! 99 90! 99-f>01 310-75, 100 70, 198 50 284 25 157 05 291-75 294 — 2C5 — 100 — 152 70 2375 47250 78 — 90 — 58-49 15 30 80 57 — 6S--520 — 135 — 679 25 1679 — 686 50 819 nC 242 — 654 — 5S1- 2703-582 50 278-— i 605 -150 — B'ago 99 95 9975 100 10 118 10 95 90 114 40 101 — 101 50 100- 101-55 100 15 10040 101-50 106 60 101-50 100 25 10040 101 — 101*50 100 — 31875 101-75 200 50 286 25 159 65 301 75 304 — 273 109*— 15370 25 75 482 50 84--94 — 64— 51 15 3280 62 — 73 -529 50 136 — 680 25 1689 — 687 50 820 50 243 — 657 — 582 — 2773 — 583 50 283 50 609 -152 — 2347 23-98: 20 marke...... Sovereisms...... Marke........| 117-3SJ Laški bankovci .... Rublji....... Dolarji....... Žitne cene v Budimpešti Dne 14. maja 1906. Termin. 9555 253 — 4-84 11 19 23 24 117 95 253 5' 38 17 55 06 52 75 75 zenica za maj , oktober oktober . . 9 maj. • • • „ julij . . . „ maj . . „ oktober . . „ 1: rvu ti x. 5 vin. ceneje za 100 kg K 15-92 . 16-32 m 13*46 , 1340 „ 13-58 • 1818 „ 1310 100 100 100 100 100 100 Trgovina, ki potrebuje kakega mm zve naslov v upravništvu „ Slovenskega rodak. 1803 Trgovski učenec e pod 14 let star, s primerno Šolsko zobrazbo, nekoliko nemščine vajen, se prejme v trgovino z mešanim blagom J> R«xboršak i?64 3 v Šmartnem pri Litiji. *roda se v večjem trgu na deželi, blizo farne cerkve lepa hiša a hišo je velik sadni vrt. Nadalje je udi 2 dela gozda. V hiši je trgovina 1 mešanim blagom. Proda se zaradi terosti po zelo nizki ceni. Plačilni po Pji: polovico se plača, druga polovica e lahko vknjiži s 5% obrestmi. Naslov pove upravnistvo „Slov. Uroda". 1802 1 Ženitna ponudba. Vdovec v lepem Juraju na debeli, far nad 50 let, otroka samo dva nepreskrbljena, j letno plačo 700 Jf in stanovanjem ter pravico penzije 5e jfe/z poročiti s 5^777/co r« vdovo bre? otrok nad 40 ali tudi y let staro. Penzija vdovina v 5/z/-soprogove jmr// znaša 1096 Jf '^j v^gojitvenih doneskov ja otroka. ne 3 ne^oli^o premoženjem imajo r*dnost 1800-1 Samo resne ponudbe, a%o mo-Qcq S fotografijo, %i je pa vrne, Qj se pošiljajo pod „L l/. 21," na »rzvništvo ,Slov. Maroda". Lepostonouonje 8 3 sobami, kuhinjo in kopalno sobo se za avgustov termin odda. Natančneje pri A. Su&niku na Zaloški cesti. 1599-6 Prodajalna s poleg ležečim stanovanjem se takoj odda v Gradišču st. 4. 1726-5 VeČ se poizve pri hišniku istotam. Odda se stara in dobroidoča , gostilna (brez koncesije) na zelo ugodnem prostoru v Ljubljani. Obstoji iz 3 gostiln, sob in pritiklin. - Vprašanja pod „gO-stilna11 upravo. nS!ov. Naroda". 1737 3 Spretnega, strokovno izobraženega dopisnika za slovenščino, nemščino in laščino išče velika trgovska tvrdka z deželnimi pridelki na Gorenjskem. Ponudbe z izpričevali je poslati na upravu. „Slov. Naroda". 1721-3 Kavarna z dnevnim inkasom 140 kron se proda za 17.000 gld. Ponudbe pod „Kavama O" na upravn. „Slov. Naroda". 1707—4 Trgovski pomočnik začetnik, mešane stroke, se sprejme v večjo trgovino. 1765—2 Ponudbe pod ..Trgovski sotrud-nik it. 404" na upravn. „81. Narodau. Za kavarno „Avstrija" se išče za takoj mlad v .■1 • (Fruhstuckrechner). 1697 4 V stalno delo se sprejmejo takoj že predelani ali še nepredelani, kakor tudi škornji se dobivajo en gros najceneje pri 1234—19 L. Pressburger & sin na Dunaju XX. 1. „Narodni dom" v Ljubljani. V sredo, dne 16. maja velika i KONCERTA ,Društvene godbe4 Prvi koncert od 5. do 8. popoldne. Vstopnina prosta. Drugi koncert od 9. do 12. zvečer. Vstopnina 20 vin. Za mnogoštevilni obisk se priporoča z velespoštovanjem Audr. Bogović, 1804 1 restavrater. - Plača po dogovoru. ===== IVAN INOCENTE, sobni slikar v POStOJni. 1795—2 Qohmo flne °Sr8ke 8,d 190' iz &°Jati walalllt3 Zelo priljubljene gld. 130; du najske 86 kr.; bolj fine gld. 1 15 za kilo. /**fy i««* a la Praga 1 gld ; brez kosti gl. 1*20; VJTIJal pleče brez kosti 95 kr.; suho meso 86 kr.; slanina 88 kr.; glavina fina 50 kr. za kilo. — Fine kranjske klobase, vel, ena 20 kr ^livnvka br,,mJ*fc%«fc5' s^. 120 mer Ol I V \J Vrv a j pošilja s poštnim povzetjem od 5 kil naprej 335—10 Janko Ev. Sire v Kranju. Ustanovljeno leta 1885. Mnogo priznanj o do-peslanem blagu. — Kupujem pa vedno l»i*in| >o ° > se pije na Najvišjem dvoru. Q -00 1801—1 = W -t Se toči samo pri J. C. Praunseissu na Mestnem trgu 19. 17G6-2 Usojam si naznaniti slavnemu občinstvu, ga sem otvoril z dnem 1. januarja 1906 tik novega pokopališča (za vrtnarjem Tomšičem) kamnoseško delavnico izdelujem nagrobne spomenike po žeiji si»v. občinstva iz mnogovrstnega marmorja, granita, sijenita in druzih vrst. Priporočam se torej slav. občinstvu v ob la naročila, bodisi novih spomenikov, prenovljenje starih, prestavljanje kompletnih rakev in drugih kamnoseških del. V nadi, da s svojim solidnim in cenenim delom ustrežem slavnemu občinstvu se priporočam z odličnim spoštovanjem Mihael Flnigar. o dobro ohranjeno, se kupi. Ponudbe pod ,,J. G. 22" poste restante Idrija. liso—3 Ha najvišji ukaz Hiesooesn ^ c. m Kr. apostol. Ueličanstua. XXXU1I. c. kr. držauna loterija za civilne dobrodelne namene tostranske drž. polouice. TO denOmO lOtCrijO, edina u Austrlii zak. dovoljena Ima 18.137 dobitkov u gotovini v skupnem znesku 512.200 kron. Glavni dobitek znaša 200.000 kron v sotouem denarju. Žrebanje bo nepreklicno dne 21. juni Ena srečka velja 4 krone. Srečke se dobivalo pri oddelku za državne loterije na Dunaju 111., Uordere Zollamtstrasse 7, v loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za odjemalce srečk zastonj. — Srečke se dostavljajo poštnine prosto. C. kr. loterijsko-dohodninsko ravnateljstvo. 1723-2 Oddelek za državne loterije. novost na polja gojitve kože so po predpisih dermatologa dr. Joss-nerja izdelani Milo Mitin izvrstno prenaša najobčutnejsa koža, daje čudovito polt, ima izredno prtfeten vonj in je posebno pripravno za umivanje nežne otroške kože. Kos stane K 1*50. Gretne Mitin prijetno parfomirano, za lepotilne namene izborno pripravno, dela kožo vojjno, gibčno, ni mastno, izvrsten pomoček zoper raskavo rdečo in razpoklo kožo. Skodelica stane K 1 50, pločevinasta škatlica 40 vin. 959 - 3 Pasta Mitin kožnate barve, izvrstno varuje občutljivo in brani vneto kožo. Pločevinasta škatlica 40 vin. Puder Mitin rožnat, svetlorumen in bel, čudovitega parfuma, se nadevlje lahko in decentno, se dobro drži, je popolnoma neškodljiv in odgovarja najvišjim zahtevam odličnega ženstva. Cena K 240. Svetli (Licht-) Mitin napravljen z dr. Jessnerjevo Mitin-creme proti ogorenju pred solncem in na lednikih ter proti pegam. — Lonček 1 K. Zaloga za Ljubljano: Lekarnar Mayr. KREWEL & Go. dr. z oni. j., kemiŠka tvornica Kolin (Kiilu) Eifelstr. 33. Za cirkus BUFFALO BILI dobi vsakdo zastonj vstopnico in sicer denar za prvi prostor, kdor kupi 15. in 16 maja blaga za črez 10 gld. „Angleško skladišče oblek" » 1793 - , na Mestnem tr$u štev. 5. Ljubljana! Travnikd°rbevL0*teedr^anovem Ljubljana UP Samo en dan!! "W V sredo, IG. maja 1906, Večerna predstava se ne razlikuje od popoldanske. BUFALLO WILD BILL'S VVEST Congress of Rough Riders of the World. — (Najdrznejši jahaći sveta) Pod osebnim vodstvom o brriiia WFm C O (llullulo IIIII B U ±t.tl A Ti O BI Ti Ti je izvajalec mojstrskih strelnih vaj na dirjajočem kqnju Velika slika v večjih podobah: Hoj pri ..l.lnle lila; lloriui** ali \»J«1*rt»Jti«-J•< obrnutim lUMtra. D vo j > r» m I c n vi ob vNHkem v remenu. Popoldne ob 1 3. — Zvečer ob 8. — Blagajna se odpre~ob 2. in ob One proNtorom V It u II«« I o IIIII: I. prostor 2 K, numeriran sedež 4 K. re* sedež 5 K, sedež v loži 8 K, loža (G sedežev) 48 K. — Otroci pod 10 h ti plačajo polovi* PredprOdaja sedetev aH 5*— in K 8"— od 9. ure dopoldne na dan, ko bo predstara p Otonu Fischerju, knjigarnarju v Ljubljani, „Tonhalle". — V Trstu od 13, do 15 maja. V Zagrebu od 17. do 18. maja/ * Franc Čuden iifjir" in trgovre tt Ljubljani, v Prešernovih Edino zastopstvo in velika zaloga svetovno znanih = originalnih ===== 766—K' ulicah. ■i Puchovih koles od 200 K dalje z 21etnim jamstvom. Kolesa iz drugih tovaren od 100 K dalje z l letnim jamstvom. Priporočam vse kolesarske potrebščine ter gumaste plašče in cevi. Ceniki zastonj in poštnine prosti. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pusto si emSek. Lastnina in tisk .Narodne tiskarno". S2 6