OB OSMEM MARCU 6USIL0 DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE EMAJLIRANE POSODE Le še nekaj dni nas loči od mednarodnega praznika - 8. marca, ki ga praznujemo delovne žene vsega sveta. Ob tem dnevu bi želeli napisati le nekaj skromnih besed o našem prazniku, o življenju - ali bolje - o delu in težavah, s katerimi se srečujejo dnevno naše žene doma in v službi. 8. marca 1891. leta je socialistična stranka Združenih držav Amerike javno zahtevala volilno pravico' za vse žene. 19 let ^ pozneje je bil v spomin na ta dogodek na mednarodni konferenci žena v Kopenhagnu 8. marec proglašen za mednarodni praznik. Od takrat dalje zavzemajo žene pomembno mesto v zgodovini človeštva. Tudi v naši zgodovini so se žene enakovredno vključevale v delavsko gibanje, v borbo za osvoboditev naše domovine in pozneje v izgradnjo naše socialistične družbe. S tem svojim delom so žene naše socialistične države dosegle popolno enakopravnost. Danes so žene politično in pravno docela enakopravne, žal pa se zaradi dela in skrbi za lastno družino, ki terja od nje kot matere največ, ne more tako aktivno uveljavljati na delovnem mestu in v političnem ter družbenem življenju. Zdi se nam, da smo vse premalo storili za to, da bi razbremenili ženo, posebno zaposleno ženo, najtežjih družinskih in gospodinjskih del. Nerešenih ali polovično rešenih je niz problemov, ki terjajo od žene največ časa od varstva dojenčkov, predšolskih in šolskih otrok do servisnih služb ter družbene prehrane. Z dobro organiziranimi varstvenimi usta-, novami, ki bi nudile celodnevno oskrbo in varstvo otrokom vseh starostnih skupin in z ustanavljanjem samopostrežnih restavracij, pralnic, likalnic, krpal-nic, čistilnic in podobnih servisov, ki bi nudili svoje usluge po cenah, ki bi bile dostopne, vsem glede na njihov osebni dohodek, bi v veliki meri razbremenili žene. Ko bo družba olajšala ženo tgh skrbi, ki se,pri njej dnevno pojavljajo, sem prepričana, ida bodo žene polnovredno in enako uspešno zastopane na vseh področjih našega dela. Ob koncu želimo, da bi se njihove želje čim hitreje uresničile, vsem ženam pa ob prazniku čestitamo in jim želimo veliko uspehov pri delu in osebne ter družinske sreče. Nad 1200 je pri nas žensk, ki opravljajo najrazličnejša dela v proizvodnji in administraciji. Na sliki je motiv iz dekor oddelka. (Foto LT) 2 Združitev izobraževalnih ustanov za odrasle v Celju V celjski občini je več institucij, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih. Sem sodi delavska univerza, Zavod za poučevanje tujih jezikov, Združenje študijskih centrov višjih šol, Zavod za napredek gospodarstva in Zavod za napredek gospodinjstva. Komisija za idejno vzgojno delo pri občinskem odboru SZDL je nedavno razpravljala o programu teh institucij in ugotovila, da izobraževanje poteka ne- < enotno in nenačrtno, ker programi teh ustanov niso med seboj usklajeni. Zato komisija meni, da je treba čimprej izoblikovati enoten izobraževalni program za odrasle v celjski komuni. Ko so pred dnevi ponovno analizirali s predstavniki teh zavodov izobraževalne programe, so prišli do zaključka, da je potrebno uskladiti delo izobraževalnih institucij za odrasle ter ustvariti enoten sistem izobraževanja. Z združitvijo programov, sredstev in kadrov bo možno doseči bolj, šo kvaliteto, večji učinek, stroške pa zmanjšati. Navzoči predstavniki teh ustanov so predlagali, da bi naj vse te ustanove v občini združili na samoupravnih principih. V ta namen bo svet za šolstvo imenoval posebno telo, sestavljeno iz predstavnikov prizadetih zavodov in enega člana sveta za šolstvo. Ta komisija bo do 15. marca izdelala predlog o združitvi, ki bo obsegal poleg programa dela tudi kadrovske, organizacijske, finančne in tehnične rešitve vključno s prostori. tm. __________________&majfihe* POMANJKANJE KVALIFICIRANIH KADROV ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Po podatkih Združenja študijskih centrov višjih in visokih šol v Celju manjka v Celjskem okraju 77 prosvetnih delavcev z visoko izobrazbo, 420 prosvetnih delavcev z višjo izobrazbo, medtem ko je 230 učiteljev preveč. Ker je z višjo in visoko izobrazbo premalo prosvetnih delavcev, morajo učitelji poučevati tudi predmetni pouk. Zato je treba tem učiteljem pomagati, da si pridobe ustrezno višjo kvalifikacijo. Potrebe po izobraženih kadrih pa niso le v prosveti. Veliko <> \ \ I I \ (» l» <» I» Napeljava trofaznega toka na Anskem vrhu Prebivalci Anskega vrha paj z materialom znaša pri Celju so že lani zapro- 640.000 din. Svet za urbani-/sili občinsko skupščino za Zem, gradbene in komunal-dotacijo, da bi podvojili ne zadeve pri občinski enofazno električno omrež- skupščini Celje je podprl je v dolžini 1.200 m. Trofaz-ni tok bo služil tudi za pogon črpalke za vodo, ki bo oskrbovala to področje. Predračun za ta dela sku- zahtevo po dotaciji iz občinskega proračuna s pogojem, da bodo primeren delež v delu in materialu prispevali interesenti sami. DVOJE KORISTNIH PRIPOROČIL Ko so na zadnji seji sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve pri občinski skupščini v Celju razpravljali o urbanistični službi, so menili, da bi bilo v cilju čim boljše zazidave kompleksov koristno osvojiti prakso razpisovanja javnih natečajev za izdelavo zazidalnih načrtov. Prav tako so na seji priporočili ažuriranje dopolnjevanja geodetskih kart z vsemi novimi objekti, kar sodi me'd naloge Zavoda za kataster in izmero zemljišč. - VESTI IZ KOMU N E OBNOVA PLINARNE V CELJU POSTAJA NUJNA Plinarna v Celju je stara že 93 let, njene naprave pa so že povsem iztrošene. Zato je svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve predlagal ob- IZDELAVA GEOLOŠKE KARTE ZA SOSESKO NA LEVEM BREGU SAVINJE Pred dnevi so na sestanku v krajevni skupnosti Pod gradom razpravljali o razširitvi zazidalnega okoliša stanovanjske soseske občine Polule na pobočju pri domačiji Stegu na levem bregu Savinje. Svet za urbanizem, gradbene jin komunalne zadeve je raz- pravljal o tem ter odklonil izdelavo študije za izgradnjo te soseske, ki bi veljala blizu 3 milijone din. Svet je menil, naj se zaenkrat naroči samo geološka karta za področje levega brega Savinje, da bi ugotovili sploh možnost zazidave te soseske. pomanjkanje visokokvalificiranih kadrov je tudi drugod. Zato ni le zgolj naključje, da študira na višjih ekonomskih, tehničnih in upravnih šolah veliko število izrednih študentov. Prav zaradi občutnih potreb za izobraževanje odraslih je bilo lani v Ceiju ustanovljeno Združenje študijskih centrov višjih in visokih šol. Združenje vodi evidenco nad 560 izrednimi slušatelji višjih in visokih šol, od katerih jih je kar 324 iz celjske občine, 190 iz celjskega okraja, 46 pa celo s področja izven celjskega okraja. —tm— Ugodna proračunska situacija v 1964 letu Komisija za programiranje in financiranje pri občinski skupščini v Celju je na svoji zadnji seji razpravljala tudi o izvršitvi proračuna občine za lansko leto po rebalansu. Realizacija dohodkov in izdatkov kaže ugodno sliko, saj je bilo od planiranih 876,025.000 din realizirano 819,850.000 din, torej nekaj milijonov manj kot je bilo predvidenih sredstev. t. činski skupščini, naj čimprej temeljito prouči rekonstrukcijo plinarne, ki bi nudila potrošnikom kvaliteten plin — butan. Na seji sveta so menili, da bi bila rekonstrukcija plinarne u-temeljena tudi v primeru priključitve Celja na plinovod iz Velenja, ki pa verjetno še ne bo kmalu zgrajen. Tudi v tem primeru bo plinarna dobavljala plin potrošnikom v času zastojev in konic pri plinskem daljnovodu iz Velenja. Plinarno bi lahko obnovili s 100-milijonskim kreditom. Nova plinarna bi lahko stala na istem prostoru, kjer je sedaj, saj bi s sodobno gradnjo plinarne videz tamkajšnje okolice samo izboljšali. Najprej komunalna ureditev potem gradbena dovoljenja K Pred dnevi je Svet za urbanizem, gradbene Ja, komunalne zadeve pri občinski skupščini Celje razpravljal o načrtu stanovanjske soseske Ostrožno, ki je bil že razgrnjen. Ljudje so dali k načrtu nekaj manjših pripomb, .podjetje Elektro in Plinarna—vodovod pa z ureditvenim načrtom Soglašata. Podjetje za ceste in kanalizacijo v Celju pa je predlagalo, da se gradbena dovoljenja za Ostrožno ne izdajajo, dokler ne bo zemljišče vsaj za silo komunalno urejeno. Primeri, kot so bili lani na Hudinji, se ne smejo več ponoviti. Gradnja hiš preden je zemljišče komunalno urejeno, povzroča vrsto težav in nezadovoljstva pri podjetju, ki ureja zemljišče, kakor tudi pri graditeljih hiš. I EamgQtike* 3 ZAKLJUČENI KANDIDACIJSKI ZBORI V četrtek, dne 25. februarja 1965 so bili pri nas zbori delovnih ljudi, na katerih so bili postavljeni kandidati za gospodarski in organizacij sko-politični zbor zvezne skupščine in kandidati za zbor delovnih skupnosti občinske skupščine v Celju. Na teh zborih je bil postavljen kandidat za zvezni gospodarski zbor, za zvezni organizacij-sko-politični in štirje kandidati za zbor delovnih skupnosti občinske skupščine v Celju. Na terenu je bilo kandidiranih več članov našega kolektiva za občinsko skupščino v Celju. Za prosvetno kulturni zbor republiške in za prosvetni zbor zvezne skupščine. Volitve v zbor delovnih skupnosti občinske .skupščine v Celju bodo 26. marca 1965. Pri nas bodo volile odbornike samo osma in deveta volilna enota. Te so kandidirale po dva kandidata, izvolile bodo pa samo ene- Na občinski konferenci Zveze komunistov v Celju, ki je bila 30. januarja, so izvolili delegate za 5. kongres ZKS. Izvoljena sta bila tudi Vera Vodeb, varilka iz surovinskega oddelka in Mir- ga. Izvoljen bo tisti, ki bo imel več glasov. Volitve v gospodarski zbor in zvezni organizacij sko-politični zbor bodo dne 18. aprila 1965. Te volitve so posredne. Poslance voli občinska skupščina. Na kandidacijskih zborih so se proizvajalci pogovorili z dosedanjimi odborniki oinekaterih aktualnih vprašanjih o delu občinske skupščine v pretekli mandatni dobi. ko Dobršek, mojster iz mehanične delavnice. Ko smo vpra-_šali Mirka Dobršlca, če se namerava udeležiti razprave na kongresu, nam je dejal, da namerava razpravljati o delavskem samoupravljanju. O svojih vtisih, tako sta nam zatrdila, bosta govorila po vrnitvi s kongresa. Izvoljen je odbor aktiva ZB ;; Pretekli torek, se je sestal ;; novo izvoljeni odbor aktiva ;: Zveze borcev in izvolil za ;: predsednika Lojzeta Pavliča, :: za tajnika Alfreda Mežnari-:i ča in za blagajnika Ivana :: Catra. Za predsednico nad-: I zornega odboira so izvolili : I Erno Žager. KAM Z UČNO DELAVNICO ZA EMAJLIRCE? t O organizaciji učnih delov-i * nih mest oziroma učne deli lavnice za emajlirce sem že j* pisal. Kakor je bilo predvi-d deno, smo začeli z delom. 'd Kakor pri vsakem reševa- V nju naloge, tako so tudi tuli kaj nastopile težave in te so d zaradi prostora, kar je kro, d ničen problem podjetja. d Tovariš ing. Černe je izde-d lal predlog za postavitev pe-d či za žganje emajliranih iz-i1 delkov, sušilnice in drugih (* naprav, ki so potrebne za or-d ganizacijo učne delavnice, d Predvideni prostor za učno i1 delavnico je v prostoru, kjer V je lakirnica butan jeklenk, d Prostor- bi se povečal za ne-f kaj metrov proti dekor od-y delku. Ob razpravah o pro-d štoru smo naleteli na razne ,( pripombe, opravičene in ne-( opravičene. Verjamem, da ' posegamo v dekor oddelek in sem prepričan, da se ta !. oddelek želi razširiti, vendar 1 ( obema stranema ne moremo ugoditi; da bi se dekor od-'i delek širil, istočasno pa bi 1 > uredili primerno učno delav-1 ( nico. d Če na grobo primerjamo stroške, ki bodo nastali S preureditvijo prostorov, pre-1 mestitvijo izdelovalnice šab-f Ion, tiskarne in črtalk z zla- .. ( tom, bi bilo najbrže ceneje, (( če bi s temi sredstvi zgra-dili halo in jo opremili tako, kakor mora biti in to izven d območja proizvodnih obrar tov. To je misel in predlog, i ki je nastal ob dosedanjem ' delu in razmišljanju. S svojim prostorom bi bila učna delavnica rešena, dekor oddelek pa bi imel možnost razširitve. Albin Brenčič POSLOVNO ZDRUŽENJE ZA IZGRADNJO INDUSTRIJSKIH TIROV Na zadnji seji je upravni odbor osvojil predlog pravne službe, da predlaga centralnemu delavskemu svetu pristop v poslovno združenje za izgradnjo industrijskih tirov v Celju in potrditev pogodbe. Delegata na V. kongresu Zveze komunistov Slovenije 17. marca bo v Ljubljani 5. kongres ZKS. Na občinski konferenci so izvolili delegate, med katerimi sta tudi dva člana kolektiva. V združenje se vključujejo celjska podjetja, ki obratujejo na območju Gaberja in Hudinje, ali pa imajo na tem področju določeno lokacijo. Združenje bo s sredstvi, ki jih bodo prispevala vključena podjetja, zgradila industrijske tire od bodoče tovorne poštaje v Čretu do posameznih podjetij. Na naše podjetje bi odpadlo na število vagonov, ki jih koristimo in glede na dolžino tira 20,7% vseh sredstev. Ta odstotek se bo postopoma zniževal in bo znašal leta 1970 le še 9,4 %, ker imajo druga podjetja za prihodnje planirano uporabo večjega števila vagonov. Dokončno bo o tem odločil na prvem prihodnjem zasedanju centralni delavski svet„ iiNiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii «£ — V nedeljo, 7. marca 1965 s pričetkom J | ob 16. uri se bomo žene našega kolektiva | | zbrale v spodnjih prostorih upravnega | | poslopja in proslavile svoj praznik - 8. | | marec. Kot vsako leto bo tudi letos | | skromna proslava, nato pa pogostitev in | | prosta zabava. Vse žene stare nad 21 let in mlajše - | | poročene žene ih žene matere vljudno jf | vabimo, da se proslave udeleže. Pripravljalni odbor | 3«llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIII!llllllllllllllllllllllllllIllllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllimU V PRIHODNJI ŠTEVILKI EMAJLIRCA V današnji številki smo bili prisiljeni zaradi obsežnega referata z občinskega zbora' sindikata opustiti nekatere rubrike. Gotvo vas bo zanimalo, kaj bomo uvrstili v prihodnjo številko Emajlirca, ki bo izšla znova na šestnajstih straneh. Predvsem bomo nadaljevali s potopisom Poljska med dvema obiskoma, v rubriki Globus boste mogli prebrati nekaj zanimivosti z vsega sveta, medtem ko vas bomo na celi strani obvestili o dogodkih v ekonomskih enotah. Nekaj prostora bomo odstopili humorju in informaciji o letovanju v letošnjem letu. 4 tu o delitvi osebnih dohodkov, kar gotovo ni v skladu s sedanjo stopnjo razvoja podjetja in sistema samoupravljanja, predvsem pri nagrajevanju umskih delavcev. Merila in kriteriji pri fizičnih delavcih so več ali manj razčiščeni, ker imamo tu nagrajevanje po učinku s sistemom norm, cenikov, kriterijev na kvaliteti itd., kar je treba še dopolniti in izpopolniti, v kolikor je kje nerealna norma ali cenik, medtem ko smo pri nagrajevanju umskih delavcev napravili premalo, če upoštevamo, da danes v podjetju nagrajujemo vse službe na podlagi dosežene realizacije, hkrati pa vemo, da imajo posamezne službe zelo različen vpliv na prodajo, ali pa ga direktno sploh nimajo. Tu je treba kriterije in merila nagrajevanja v bodoče detajli-rati in bolj konkretizirati zato, da si bodo ti delavci bolj prizadevali, kot pa je bil to primer do sedaj, da čim bolje mobiliziramo njihove individualne sposobnosti in jih tudi po zaslugah pravilno nagrajujemo. Pri reševanju vseh gornjih problemov in ostalih vprašanj sindikalna organizacija seveda ni pozabila skrbi za delovnega človeka. Skušala se mu je približati povsod. V kakšni meri je uspela, je težko reči konkretno, vendar so vidni uspehi tudi na tem polju. Za higiensko tehnično varnost članov kolektiva smo porabili ogromna sredstva, ki so razvidna v poglavju gospodarskih pokazateljev, da bi človeka pri delu čim bolje zaščitili. Omogočeno je bilo precejšnjemu številu članov kolektiva letovanje v naših počitniških domovih v Fiesi in Crikvenici. Zelo pereč problem je predstavljala in še predstavlja stanovanjska problematika, ki jo rešuje odbor za stanovanjske zadeve ob sodelovanju sindikata in ostalih organizacij po pravilniku o oddaji stanovanj in pospeševanju stanovanjske izgradnje. Od nekdanjih 400 primerov nerešenih stanovanjskih problemov smo jih danes znižali na 290. To moramo nujno reševati tudi v bodoče, čeprav nam po zaključnem računu ne ostane nič sredstev za stanovanjsko izgradnjo v letu 1965. Tudi ob zadnji poplavi, ki je prizadela 30 tovarniških stanovanj, je priskočil prizadetim družinam sindikat na pomoč z nudenjem materialne pomoči ob sodelovanju z ostalimi organi. Z adaptacijo naše nove ambulante se danes nudijo članom kolektiva sodobnejše in hitrejše zdravstvene usluge vseh oblik, kot pa je bil to primer v pre= teklosti, ko je bila zdravstvena služba akutni problem podjetja. Adaptacija ambulante je bila končana neposredno pred proslavo 70. obletnice v mesecu septembru in se je kolektiv tako rešil enega težkih problemov. V mesecu maju smo prešli na eno prosto soboto v mesecu. Posvetiti pa moramo vso skrb in ustvariti pogoje za čim hitrejši prehod na 42-urni delovni teden. Kolektiv prejema tudi topli in hladni obrok, v letu 1964 je bilo izdano ca. 313 tisoč toplih in ca. 504 tisoč hladnih obrokov. Še bi lahko naštevali, kaj je napravil sindikat za delovnega človeka, vendar to ne bi imelo smisla, če upoštevamo, da je bila glavna naloga sindikalne organizacije in bo tudi v bodoče nenehna skrb za dvig življenjskega standarda kolektiva in družbe. Iz vsega tega lahko zaključimo, da je bilo poslovanje podjetja ob sodelovanju vseh organov, družbeno političnih organizacij in članov kolektiva v preteklem obdobju uspešno, čeprav se zavedamo, da nismo napravili vsega in nam je to osnovna dolžnost, da storimo to v bodoče. KAJ JE Z INDIVIDUALNO GRADNJO Jeseni 1964 smo informativno anketirali člane kolektiva, ki so zainteresirani za gradnjo enodružinskih hišic. Od takrat dalje nas vprašujejo, kdaj se bo pričelo z gradnjo in kakšni bodo pogoji. Žal na številna vprašanja ne moremo odgovoriti, ker smo odvisni od stanovanjske zadruge DOM, ki je prevzela organizacijo izgradnje naselja za naše delavce. TOPLI OBROK? ZA PROUČITEV VPRAŠANJA F*RESKRBE ČLANOV KOLEKTIVA S TOPLIM OBROKOM, IZBOLJŠANJE PRIPRAVE HLADNEGA OBROKA IN IZBOLJŠANJE NAČINA DELITVE OBEH OBROKOV JE IMENOVANA 5 ČLANSKA KOMISIJA, KI NAJ PREDLOŽI UPRAVNEMU ODBORU KONKRETNE PREDLOGE V OKVIRU MOŽNOSTI. Člani kolektiva se zavzemajo za čim prejšnjo ureditev preskrbe -s toplim obrokom. To je na zadnji seji ugotovil tudi upravni odbor. Za ponoven odkup toplih malic od Samopostrežne restavracije se kolektiv ne navdušuje preveč, ker ni izgledov za izboljšanje stanja, pri ureditvi lastnih prostorov za pripravo malic pa je vprašanje sredstev. Zato se člani upravnega odbora sprašujejo, kako je možno, da kolektiv, ki je finansiral v izgradnjo tega lokala tolikšna sredstva, ne more doseči, da bi bila topla malica izdatnejša, pravočasno dostavljena in predvsem bolj higienska. Smatrajo tudi, da je bil lokal postavljen za kompleksno rešitev problema družbene prehrane na področju Gaberja in Celja. Če pa se kolektivi zatekajo h kuhanju malic v svoji režiji, potem je ostal problem družbene prehrane še nadalje nerešen in Samopostrežna restavracija ni dosegla svojega namena. Tudi sedanji način razdeljevanja malic ni zadovoljiv. Zato je upravni odbor sklenil, -da imenuje 5-člansko komisijo z nalogo, da prouči vprašanje preskrbe članov kolektiva s toplim obrokom, predlaga tudi izboljšanje priprave hladnega obroka in delitve obeh obrokov, da bi bil problem družbene prehrane v celoti rešen v večje zadovoljstvo članov kolektiva upoštevajoč konkretne možnosti. * Direktor stanovanjske zadruge DOM je ob anketiranju oziroma informativnem popi-7 su naših interesentov za gradnjo sicer navedel tip in ceno enodružinske hišice, ki naj bi jo gradili v naselju »Emajl«, vendar se je pozneje izkazalo, da bi bila takšna hišica nesprejemljiva za naše podnebne razmere, ker je posebej konstruirana za naselje SALARA v Kopru. Primerno milejši klimi v Primorju so stene hišice razmeroma tanke, okna enojna, sobe pa niso ogrevane. GRADIS KOPER je nato konstruiral tako imenovani celinski tip hišice, vendar so konstruktorji poudarili, da bi bila dosežena cena 5,000.000 din"' šele pri skupini nad 50 hišic. Verjetno zato je stanovanjska zadruga DOM naročila izdelavo novega načrta pri INGRADU CELJE. Načrti naj bi bili gotovi do konca januarja, po naših poizvedbah pa bodo dokončani in dostavljeni stanovanjski zadrugi šele konec februarja. Takrat bomo obveščeni tudi mi in bomo lahko predložili članom kolektiva ceno in načrt hišice, kar bo služilo kot osnova za prijavo. Kolikor nam je znano, tudi v drugih podjetjih nimajo drugačnega postopka, ker se , je izkazalo, da je mogoče zbrati približno točno število prijavljencev samo takrat, kadar so ljudje seznanjeni s kolikor toliko realnimi cenami in če točno vedo, kaj bodo za svoj denar dobili. jok. 6 ¿mofticec Oče in mama sta morala v hišo, Biba pa jih je počakala na dvorišču. Sedla je na velik zaboj in se prav dobro počutila. Gledala je, kako vojaki korakajo v veliki ravni vrsti in zapuščajo dvorišče. Ostal je samo eden. Počasi je korakal sem ter tja. Bil je sila velik in debel. Bibi je gledala njegova velika stopala in ugibala, ali ima res tako veliko nogo, ali so mu škornji preveliki. Ko se ji je približal, pa je kar vnsnila od začudenja. Njegov trebuh! Prav tak trebuh je imel kot sosedova Heda. Hotela ga je vprašati, če ima tudi on punčko v trebuhu, a jo je tako grdo pogledal, da mu je obrnila hrbet. Ko sta se oče in mama vrnila, jima je skočila nasproti. »Kam gremo pa zdaj?« »K teti Ksenji.« »Imenitno.« Strašno rada je govorila »imenitno.« Oče je govoril tako samo, če je bil dobre volje, in tudi mama ga je rada oponašala. Ce je videla, da oče domov grede maha s palico in se šali z otroki, je zmeraj najavila: danes je oče imenitne volje. Sploh je ta beseda pomenila nekaj dobrega, veselega, skratka: imenitnega. Hotela je sicer vedeti, zakaj gredo vojaki še vedno za njimi, a se je bala, da bo mama spet žalostna. Sicer pa jo vsi ti vojaki niti niso motili. Kar vedela je, da bodo zdaj stalno tu. Prav nič se jih ni bala. Roke so res držali kar naprej na puški, a verjetno zato, ker vojak vendar ne more imeti roke v žepu. Pred hišo tete Ksenije so jih zapustili. Prav v trenutku, ko je Biba razmišljala, ali jo bo teta Ksenija spet pozdravila z obveznim: »Joj, kako je zrasla«, se je pokazala na pragu s temi besedami. Prišel je tudi Tit. Nosil je dolge hlače, belo srajco, kravato, usnjen pas, očala in bil je videti, kot če bi z narobe obrnjenim kukalom gledal njegovega očeta. Dal ji je roko, a jo je tako grdo pogledal, da'ga je pri priči uščipnila v dlan. Ni imela sicer namena jeziti se nanj, saj je komaj čakala, da mu pokaže svojo lepo zvezdo, a si ni mogla kaj, da ga ne bi uščipnila, če se ji je zahotelo. Malokdaj sta se videla in največkrat sta se kregala. Danes pa je prav težko čakala, da se snideta. Tit je odkril njeno zvezdo, še preden se je lahko sama pohvalila. Takoj je morala pripovedovati, kaj vse se je zgodilo. nujeno, kar je na mizi, dekla s polži na ušesih je prinašala in odnašala krožnike in vsi so molčali. Sredi večerje je mama zajokala. Bibi se je zdelo nespodobno, da bi prav takrat prosila še za eno procijo jagod s smetano in dekla jih je odnesla. Tit se ji je izza prtička smejal, kar mu je z brco pod mizo krepko vrnila. V spalnici je bilo spet vse dobro. Spala je lahko z očetom in mamo in jima pripovedovala pravljice. Kar vedela je, da se ji bo kaj sanjalo. In res. V gozdu so nabirali jagode, se skrivali in igrali. Tudi Tit je bil z njimi. Bil pa je tako neroden, da je celo mala Lizi, ki si je naredila iz zlatih papirčkov zobe, več nabrala kot on. Biba je stekla na veliko jaso, kjer je bilo zmeraj mnogo jagod. Nenadoma je pred njo stal volk. Bil je nekam čuden. Imel je velike črne škornje. Dokler je stal mirno, se ga ni bala, a ko je zarenčal je hotela zbežati, pa ni mogla. Noge so ji bile kot priraščene v tla. Volk je izginil. Pred njo sedi teta Lizinka, ne, to je teta Ksenija, obuva ji čevlje in joka. Tam daleč nekje za njo stoji oče in nekaj govori vojaku. Dva vojaka sta tam. Očeta so odpeljali skozi vrata. Mama se je pognala za njim, a so jo vojaki zadržali. Skuša se jim odtrgati in kriči: »Pustite nas skupaj, odpeljite nas vse skup ... Bela!« Mama se plazi po tleh,-a vojaki jo dvignejo in odvlečejo, da se vidijo njene bose noge pod spalno srajco. In koliko je vojakov. Eden gre proti njej.' Prav hud je. A ona sc ne more premakniti, prav tako kot takrat, ko je stal pred njo volk. Vojak jo zgrabi, zavije v odejo, stlači pod pazduho in odnese. Iz tega čudnega položaja vidi še Tita pri vratih in pomisli, kako čudno, da je celo brez očal, v tej pižami, podoben očetu. Za hip se ji je zdelo, da vidi deklo s polži, a že jo je vojak zalučal in priletela je na mrzla tla kamiona, ki je še isti hip odpeljal. Okoli nje so sedeli črni škornji, temni mrki obrazi, izza katerih so se svetile puške z noži. Prav nasproti njej, na drugem koncu kamiona, se je zibala tema. Tema, izza katere se je strah, strah se je bližal, bližal in bil je že tako blijzu, da je že skoraj čutila, kako jo bo zdaj zdaj zgrabil. V trenutku, ko je v daljavi Miriam Steiner: VOJAK Z ZLATIMI GUMBI ® Vozila sta se vsak s svojim kolesom in Tit j'e nestrpno hitel za njo, da bi slišal, kaj pripoveduje. Bibo je silno zabavalo, če je ni mogel dohiteti, in je klical preko celega vrta: »In kaj je bilo potem?« »Vsi so jokali. Jaz sicer ne, a ker sem se kremžila, so vsi mislili, da res jočem.« Naredila sta krog s kolesi in ko sta se srečala, je Biba nadaljevala: »Potem Smo se vozili z vlakom. Oh, kako lepo je bilo. Niti ne veš ne, kako imenitno je voziti se z vlakom.« »Kot da se nisem še nikamor vozil z vlakom.« »Saj vem, da si se.« »Pa z letalom tudi že in z ladjo.« »Res? Je krasno?« »Ah, nič posebnega,« se je namrdnil in zamahnil z roko. Najbolj jo je jezilo, kadar se je takole zmrdoval in na njena vprašanja odgovarjal: »Ah, nič posebnega.« Hotela se je pri priči skregati z njim. Morda se je res vozil z letalom in ladjo, zato pa prav gotovo ni nikdar sedel na konju, volu ali teličku. »že prav,« je popuščal, »povej že enkrat, kaj je bilo potem.« In Biba je pripovedovala, da je bilo na postaji prav smešno, ker so se vsi objemali, mahali in tekli s kovčki za vlakom; da vsi govorijo tako kot stara mama,1 da se mama ni nič veselila, ko so dobili zvezdo; da je bilo očeta sram ... pripovedova la je tudi o vojaku z velikim trebuhom, ki je imel skrito punčko v lijem... Za to jo je Tito zmerjal in ji rekel, da je velika koza, če še tega ne ve, da imajo punčko v trebuhu samo gospe in ne vojaki. Bila je užaljena in ni hotela več pripovedovati. Pri večerji so bili vsi tiho. Titov oče ni pripovedoval smešnih zgodb, teta Ksenija ni stalno ponavljala, da je pač vse po- zaslišala pridušen krik: »Dajte mi otroka, otroka ...« je čutila mrzle prste strahu okoli vratu »Mama,« je vrisnila, kot da šele zdaj dojema vse: da ne spi, ne sanja,- da se vozi nekam z vojaki, nekam brez mame in očeta. Skočila je pokonci ravno takrat, ko je kamion ustavil pred dolgim vlakom Na peronu je bilo vse polno žensk. Strah jo je plašil, grabil in tlačil v temo. Postavili so jo na tla in še preden se je tega dobro zavedla, že se je izvila vojaku iz rok in se pognala z mesta. Tekla je, kot bi sam strah tekel za njo. »Dajte mi otroka, Biba...« je slišala nekje pyed seboj. »Mama, mama, mama!« je kričala; kot bi hotela prevpiti pislc lokomotive, brnenje avtomobilov, kričanje podivjanih žensk, ki so jih tlačili v vagone in povelja, ki so grmela preko zvočnikov. Prerivala se je med škornji, kovčki, kamioni, vagoni, tekla proti glasu, ki je še zmeraj klical: »Biba!« In tedaj je med dvema vojakoma zagledala, mamo. Držali so. jo za lase in jo skupaj z ostalimi ženskami tlačili skozi odprta vrata vagona. »Mama!« je zakričala, kar je mogla glasno in se pognala naprej. »Biba!« je slišala glas nad seboj. Mama se je le za hip izvila vojakom iz rok in stegnila roke k njej, a takoj za tem je ni bilo več. Ko se je Biba prerinila do vagona, so stala pred njo samo velika, zaprta vrata. »Mami, mami,« je šepetala skozi solze in se vzpenjala na prste, da bi se lahko vsaj dotaknila visokih vrat. (Nadaljevanje prihodnjič) V četrtek, dne 25. februarja 1965, so se vršili v naši delovni organizaciji zbori delovnih ljudi, na katerih so bili po končanem evidentiranju možnih kandidatov dokončno sprejeti kot kandidati za volitve v organe oblasti naslednji člani kolektiva. NAŠI KANDIDATI Jože Turnšek Za zvezni gospodarski zbor kandidira Jože Turnšek. Rojen je leta 1938 in je že več let zaposlen v naši delovni organizaciji.' Dela na delovnem mestu vodje prodajnega oddelka in je predsednik delavskega sveta ekonomske enote 8. Kot mladinec je bil politično zelo aktiven v mladinski organizaciji, pozneje pa tudi v drugih družbeno političnih organizacijah v tovarni. Že večkrat so ga izvolili v organe delavskega samoupravljanja in je bil tudi član upravnega odbora ter član raznih komisij v organih delavskega samoupravljanja. Dovršil je višjo ekonomsko komercialno šolo ter se izredno zanima za razvoj delavskega samoupravljanja Sarajevu, sicer pa pristna Celjanka. Največ se udejstvuje v društvu Ljudske tehnike Emajl, kjer vodi gospodinjski krožek. Dela v vodstvu druge ekonomske enote kot administrativna moč, sicer pa se mnogo zanima za pravilno in uspešno reševa-njp raznih problemov naših žena. Marija Gričar je rojena v Celju leta 1937 in kandidira prav tako za zbor delovnih skupnosti v občinski skupščini v Celju. Zaposlena je kot delavka v drugi ekonomski enoti. Tudi ona sodeluje kot članica gospodinjskega krožka pri Ljudski tehniki Emajl, pa tudi drugače se zanima za napredek žena in za njihove probleme. Marija Gričar Franc Lampe OBET® Franc Lampe je rojen v Celju leta 1933 in kandidira v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine Celje. Pp poklicu je žele-zostrugar in dela. v sedmi ekonomski enoti. Tudi on je bil že nekajkrat izvoljen v organe delavskega samoupravljanja in se zanima za razvoj samoupravljanja. Emil Jejčič je rojen leta 1914 na Primorskem. Kandidira za zbor delovnih skupnosti občinske skupščine v Celju. Je udeleženec NOB in je ves čas po končani drugi svetovni vojni aktivno delal v vseh družbeno političnih organizacijah. V naši tovarni se je zaposlil leta 1949 kot sekretar podjetja. To službo je opravljal več kot deset let. Leta Marija Koželj Marija Koželj je kandidat za zbor delovnih skupnosti občinske skupščine v Celju. Rojena v flliiimmiinimmmiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiilffiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiitiiiiiiminiiiiiMimiiiitt | POMENEK 0 INDUSTRIJSKEM OBLIKOVANJU | Industrijsko oblikovanje je ena modernih dejavnosti, E = brez katere si sodobnega proizvodnega ciklusa ni več rnogo- | E če zamišljati. Kdor se hoče uspešno uveljaviti na trgu, kdor E E se Židi vključiti v mednarodno delitev dela, temu ne pre- E E ostane nič drugega, kot da prične upoštevati zahteve, ki jih E | sodobno tržišče postavjja pred proizvajalce materialnih E | dobrin. Zahteve trga pa so iz dneva v dan večje, ponudba = S ,je v nenehnem porastu. Samo posrečeno oblikovan proizvod, = | ki ga odlikuje vsestranska uporabnost in praktičnost, se bo | S lahko uveljavil in se med množico podobnih proizvodov pre- | E rinil v ospredje. Sodobnemu industrijskemu oblikovanju | = smo torej postavili težavno nalogo. ■> E Ali jo bomo zmogli tudi mi? In kakšni so končno izgledi E i za organizacijo sodobnega industrijskega oblikovanja v naši E E tovarni? O vseh nakazanih in neposredno postavljenih vpra- E E šanjih bomo lahko razpravljali danes na debatnem popoldne- E E vu, ki ga ie organiziral naš inštitut. Razgovor o temi PRO- E i BLEMI INDUSTRIJSKEGA OBLIKOVANJA V GOSPODAR- § E SKIH ORGANIZACIJAH bosta vodila inž. arh. KOŠAK in § E inž. arh. N. KRALJ iz Ljubljane. Pričakujemo udeležbo vseh § | tistih članov kolektiva, ki imajo kakršenkoli opravek z | 1 vprašanji industrijskega oblikovanja. uimimiiimiiimiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiMiimiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiinitiiiii Časnik izhaja v okviru enote -informacije vsako drugo sredo v nakladi 3.700 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor: ing. Danilo Fajs, Ivo Gostečnik, Tone Ivanič, Emil Jejčič, Metka Rozman,' Vlado Smeh in dr. Franc Zupančič. Glavni in odgovorni urednik Vlado Smeh. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 207. Tisk in klišeji ČP »Celjski tisk« Celje. 1950 je bil prvi sekretar delavskega sveta/ ki je bil takrat izvoljen pri sindikalni podružnici. Bil je član prvega upravnega odbora in prvega delavskega sveta. Pozneje je. bil večkrat izvoljen za člana organov delavskega samoupravljanja. Je dolgoletni aktivni politični delavec v sindikalni organizaciji in je bil kot tak večkrat izvoljen za člana izvršnega odbora. Bil je tudi član republiškega odbora sindikata kovinarjev Slovenije. Na terenu Gaberje je bil dolga leta predsednik odbora SZDL in odbora ZB NOV. Bil je večkrat izvoljen v občinski odbor SZDL ter v druge forume. Vneto se je vedno zavzemal za napredek delavskega samoupravljanja in so mu zato organi delavskega samoupravljanja zaupali delo na delovnem mestu sekretarja organov delavskega samoupravljanja. / 12. II. 1965 JE BIL OBČNI ZBOR SINDIKATA ZNOVA PODČRTANA SPREMENJENA SINDIKATA OBČNI ZBOR SINDIKATA DELNO RAZOČARAL - V RAZPRAVI SMO POGREŠALI NEKATERE AKTUALNE TEME - PRIZADEVANJA ZA REKREACIJSKI CENTER ŠE VEDNO NA MRTVI TOČKI. Pretekli mesec je bil občni zbor sindikata, katerega so se mimo delegatov udeležili tudi tajnik republiškega odbora sindikata industrije in rudarstva ^Slovenije Stjepan Šaubert, glavni direktor ing. Lojze ligo, predstavnik sindikata železarne Štore Albin Miklavec in drugi. Nasploh lahko zapišemo, da občni zbor sindikata ni izpolnil pričakovanj. Predvsem zato, ker se v razpravi delegati niso ali so se delno dotaknili nekaterih aktualnih tem, ki naj bi bile domena sindikalne organizacije. To so predvsem problem toplega obroka in družbene prehrane, delitev dohodka in nedavno skrčenje grup, nova organizacija podjetja, boljši pogoji za zaposlene žene in dru- VLOGA go. Ker objavljamo referat, ki ga je prebral Jože Podlinšek, posebej, se bomo v tem poročilu omejili le na razpravo delega- tov. Predsednik centralnega delavskega sveta Vili Končan je govoril o vlogi sindikata pri krepitvi delavskega samouprav- ljanja in se zavzel za to, naj bodo sindikalni odbori gibalo samoupravnosti neposredhih organov. Poudaril je tudi, da je treba v prihodnje posvetiti več pozornosti dobri informiranosti članov delovne organizacije. Ob koncu je spregovoril še nekaj besed o novi organizaciji podjetja in o pravilniku, ki bo v kratkem v razpravi. O razgibani športni dejavnosti v okviru sindikata je govoril Konrad Končan in naštel nekaj vidnejših uspehov v preteklem letu. Jože Zapušek je govoril o vlogi Ljudske tehnike, medtem ko je Drago Mravlak govoril o osebnih dohodkih ih potrebi izboljšanja družbenega standarda zaposlenih. Med primarnimi pogoji^ ki nam bodo omogočili to dvoje, je naglasil predvsem potrebo spremeniti način gospodarjenja od ekstenzivnega v intenzivno in izboljšati odnos človek — stroj. Albin Lesjak je v imenu TK ZKS poudaril vzajemno vlogo vseh političnih organizacij. Za rekre- acijo delavcev, predvsem za dnevno rekreacijo in za gradnjo rekreacijskega centra sta se zavzela Stanko Cocej in ing. Marjan Žuraj, ki je govoril o nalogi celotnega gaberskega industrijskega bazena pri realizaciji te potrebne zamisli. Mirko Dobršek je kritiziral pomanjkljivo obveščanje proizvajalcev o snovanju nove organizacije in naglasil, da bi bile prav politične organizacije dolžne ljudem tolmačiti sleherno novost. To jim je pa onemogočeno, ker o tem ničesar ne vedo.. Vera Leskošek je ugotovila, da so kapacitete zobozdrav-svene ambulante premajhne in da ljudje predolgo čakajo, preden pridejo na vrsto. Dr. Jože Čakš je priznal, da je to res, vendar bo že v kratkem usposobljena 'tudi druga ordinacija, ki bo zagotovila tudi možnost splošnih preventivnih pregledov. Albin Brenčič je dejal, da je izobraževanje ena prioritetnih nalog, saj strokovna usposobljenost proizvajalcev pogojuje mimo boljšega dela tudi višje osebne dohodke. K razpravi so se priglasili še Vlado Gluvič in Derviš Pudič, ki sta govorila o pomanjkanju samskih stanovanj. Brečko je govoril o samopostrežni restavraciji, Lojze Pavlič pa o stanovanjski problematiki in rehabilitaciji. " VI. Maks Korošec - NOVI PREDSEDNIK SINDIKATA Pretekli teden seje sestal izvoljeni izvršni odbor sindikalnih podružnic in izvolil ožji odbor. Za predsednika je bil izvoljen Maks Korošec, njegov namestnik je Peter Videnšek, medtem ko je tajnik znova Franjo Panza. Gostje na občnem zbcru sindikata (Foto Valentin David)