SpedUzloits ta •bbaaameste p^HfiTr « Leto XXII., št. 265 Ljubljana, sreda 18. novembra 1942-XXI Cena cest« 89 alica im opn>uiit«u. i|uDi|an* fucamien Telefoo k. 11-22. 51-23. U-U ioseratnu sddcicki Ltubltana. Puconijeva ali- a 5 - Telefoo h. 51-25 51-26 PoUruzuica Noto mesto i Uublianskj cest« 42 Rac'utu i ca Liabltatuko pufcraiino on poitoo iekomero a vodo k. 17.749. a ostale kraje (taliir ^erv<7ir (ymti rrvrt Pn«t Mr 11-511S IZJvljUCNO iASIHHMVu ta oalase a tu Italije u> (nozenutva ima Oninm ftihhltcirJ Italiana S \ MILANO 1 a b a ) a *aak dao razeo ponedeljka Naročnina znala mesečno tir 18.—* tM inozemstvo vključno s »Ponedeljskim J*" tromc Lir 56.50. Uredoiitvo: Liabltana, Paccmueva ulica iter. 5. telefM he». 51-22. 31-25. 31-24. _Rokopisi »e o* » r » <* a i o._ CONCtiilONARIA ESCLUSIVA pet la pubblicita di provenienza italiana ad estera: Unione Pubhlicita Italiana S A. MILANO Successi deI!'avlazione su tuttl i fronti Ajrparecchi nemici incendiati a! suolo nell'Africa settentrionale francese — Colonne avversaie in marcia mitra- gliate con cuccesso II Quartier Generale delle FF. AA. comunica in dato di 17 novembre 1942-XXI il seguente bollettino di guerra No 906: In Cirenaica, fra Derna e Bengasi, si «*mio svglti nella giornata di ieri accaniti combattimenti. Nel eorso di un'azione di nostri cac-ciatori su di un aereoporto occupato dal-1'aviazione nemica, uell'Africa settentrionale francese aleuni apparecchi veni va no inceudiati al suolo. Colonne avversaria in marcia sono »tat« mitragliatc con visibili risultati. Lungo le coste alge rine una formazio-ne di aerosiluranti italiani attaccava un convoglio uemico fortemente seortato affondando due piroscafi di medio ton-nellaggio. Un nostro sommergibile al comando del tenente di Vascello Formi Carlo, ha forzato l'e n trata nella rada di Bona ed ha gravemente danneggiato a cannonate un grosso -nercantile nemico. I)alle operazioni di guerra della gior-nata sei nostri velivoli non hanno fatto ritorno. Globok vdor v sovražne postojanke na Kavkazu živahno delovanje nemškega letalstva na južnem in severnem odseku vzhodnega bojišča — Uspeh nemške podmornice v afriških vodah Iz Hitlerjevega glavnesja stana. 17. nov. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo naslednje vojn0 poročilo: V prostoru severno od Tuapseja in v področju ob Elbrusu so nemške čete udrle globoko v postrojene sovražne postojanke in zavzele v napadu več bojnih postojank, deloma v boju od moža do moža. Ob Tereku s« se ponovn; sovražni napadi {zvedeni z ©klopnimi silami, izjalovili ob žilav; obrambi nemške vojske. Na Kaspiškem morju je letalstvo potopilo eno bencinsko ladjo, dve drugi pa poškodovalo. Bojna letala so z dobrim uspehom nadalje napadala železniške proge vzhodno od Volge. Južno vzhodno od Ilmenskega jezera živahno delovanje lastnih napadalnih oddelkov. Napadi sovjetskih čet na fronti ob Volhovu so »e izjalovili v ognju nemške obrambe. V Cirenaiki se borba nadaljuje. Derna je bila od nemško italijanske vojske po načrtu izpraznjena. Bojna letala so včeraj nastopila proti angleškim kolonam. Nemška podmornica je iz britsko-ameri-škega oskrbovalnega brodovja za Severno Afriko potopila transportno ladjo z 12.000 br. tonami. Sovražne kolone, ki so bile na pohodu po obalni cesti vzhodno od Bona in v južnem obmejnem področju Tunisa, so zaradi naših letalskih napadov utrpele težke izgube. Posamična angleška letala so snočj v mraku preletela severozapadno nemško obalo. Zaradi odvrženih bomb je imelo prebivalstvo malenkostne izgube. Izvjdni-ške ladje, protiletalsko topništvo letalskega orožja in vojne mornarice so ob obali Atlantika in Severnega morja sestrelili 7 sovražnih letal. Finci potopili tri sovjetske podmornice Helsinki. 17. nov. s. O potopitvi treh so-vje takih podmornic, o čemer je poročalo včerajšnje uradno poročilo, »o znane sedaj naslednje podrobnosti: Neka finska podmornica, ki je opazila sovjetsko podmornico na razdaljo kakih 3 km. jc pognala proti njej torpedo, nato pa začela nanjo streljati Torpedo je zadel rdečo podmornico v zadnji del in v nekaj minutah se jo podmornica potopila. Neka druga finska pod m orni ca se je nepričakovano znašla v razdalj* kakih 20 m od periskopa sovjetske podmornice in je takoj začela streljati nanjo s topovi, jo po no\no zadela in prisilila k begu Sovjetska podmornica se je kmalu pojavila na površju, nakar jo je finska podmornica iz razdalje kakih 4 km torpedrirala in potopila. Končno je neka tretja finska podmornica zapazila neko sovjetsko podmornico v bližini, jo začela obstreljevati s topovi in povzročila njeno potopitev. Vse tri potopljene ruske podmornico so pripadale razredu vel ike ton a že ter so izpodrivale po 1300 ton. Nnhova dculžina je znašala 80 m in njihova hitrost na površini 20 vozlov. Oborožene so bite vsaka z 10 torpeduimi cevmi, z enim topom kalibra 105 nun. z enim topom kalibra 45 mm, na krovih pa so bile posadke po 50 mož. Hitlerjevo odlikovanje ge. Antonescu Bukarešta, 16. nov. s. Nemški poslanik v Bukarešti je v Hitlerjevem imenu izročil soprogi maršala Antonesca briljantni znak T. razreda s- častnega znamenja za nemško narodno delo«. V osebnem lastnoročnem pismu se Hitler zahvaljuje gospej Antonescu za pomoč in skrbno nego nemških ranjencev. Tečaj za proučevanje vprašanj novega reda Berlin, 16. nov. s. Na pobudo zavoda inozemskih ved pri politični sakulteti berlinskega vseučilišča se je pretekle dni vršil tečaj za proučevanje vprašanj, ki so v zvezi z novim redom. Tečaja ae je udeležilo kakih 150 dijakov raznih narodnosti. Italijanske tovariše je skupno z nemškimi organizatorji danes sprejel Kr. veleposlanik Eksc. Pano Alfieri, ki se je zadržal z njimi v daljšem razgovoru, zanimajoč se za njihova proučevanja. Bratstvo italijanskega, nemškega in španskega naroda Barcelona, 17. nov. s. Včeraj je bil na barcelonskem vseučilišču otvorjen tečaj italijanskega in nemškega jezika za medi-cince in sicer po zaslugi zunanje službe falange v -sodelovanju z italijanskim in nemškim kulturnim zavodom. V govorih, ki so bili ob tej priliki spregovorjeni, je bilo potrjeno bratstvo vseh treh narodov s posebno poklonitvijo italijanski in nemški vojski ter španski modri diviziji, ki sc bore proti skupnemu sovražniku za skupno evropsko stvar. Sodelovanje Madžarske z Italijo In Nemčijo Budimpešta, 16. nov. s. Madžarski m minister propagande in narodne obrambe Štefan An tal je v svojem govoru v Sen ti omenil med drugim razvoj itahiansko-madžar-sko-nemških odnosov v preteklosti ter izjavil, tla je sodelovanje teh treh narodov obstajalo že v 17. stoletju. Tedaj so madžarske in nemške čete pod poveljstvom italijanskega kneza princa Evgena Savoj-skega pognale z madžarskega ozemlja Turke, torej sovražnika, ki je v tedanji dobi predstavlja! smrtno nevarnost za vso Evropo. Minister za narodno oskrbo Szasz je na zborovanju vladne stranke izjavil med drugim: Naš glavni ciilj je da bi vojna ne poznala carinskih izterjevalcev in da bi nihče n« smatral žrtvovanja madžarske krvi kot kupčijo, kakor mora sicer prevladati spo znanje, da se morajo interesi poedincev podrediti interesom skupnosti. Smo sredi najstrahovitejše svetovne vojne in na notranjem bojišču moramo prav tako vzdržati kakor našri bratje, ki se bore na bojišču. V svojih nadaljnjih izvajanjih jc minister za oskrbo opozoril nadalje na važnost poljedelske proizvodnje ter ie med drugim deja-l, da predstavlja poljedelstvo na Ma-žarskem najpomembnejše vojne vire. Zunanji minister Lorkovič o položaju Zagreb, 17. novembra, s. Na nekem ustaškem sestanku na Sušaku je zunanji minister Lorkovič imel govor, v katerem je med drugim izjavil, da se je revolucionarna faza ustaškega pokreta zaključila in da je sedaj pokret popolnoma vključen v državno organizacijo. Nato je govoril o nekaterih vprašanjih notranje politike, ki bodo v kratkem zadovoljivo rešena, potem pa je v glavnih obrisih prikazal zunanjepolitični položaj države in zaključil z izjavo, da gledajo Hrvati ob strani zaveznikov, kakršni sta Italija in Nemčija, ki predstavljata mogočno koalicijo, vedro v bodočnost in na nadaljnji razvoj vojne, prepričani v končno zmago. 700 letnica Zagreba Zagreb, 17. nov. s. Z velikim« ljudskimi manifestacijami je Zagreb; ki jc bij ves okrašen s hrvatskimi zastavami, proslavil sedmo stoletnico proglasitve v svobodno mesto pod Vlado kralja Bele IV. Ponesrečeno švicarsko vojaško letalo Bern, 16. nov. s. Neko švicarsko vojaško letalo je danes strmoglavilo na zemljo v okolici Interlaakena. Pilot se je ubil. Vojaške oblasti so otvorile preiskavo, da ugo-tove vzrok nesreče. Obnovite naročnino! Uspehi osnega letalstva na vseh bojiščih Sovražna letala zažgana na tleh v Afriki — Sovražne kolone na pohodu uspešno obstreljevane s strojnicami Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 17. novembra naslednje 9UG. vojno poročilo: V Cirenaiki so se včeraj vršili srditi boji med Dcrno in Bengazijem. Med neko akcijo naših lovccv na nekem letališču v Francoski severni Afriki ki ga jc zasedlo sovražno letalstvo, je bilo nekaj letal zažganih na tleh. Sovražne kolone na pohodu so bile z vidnimi uspehi obstreljevane s strojnicami. Vzdolž alžirske obale je skupina italijanskih torpednih letal napadla močno zaščiten sovražni konvoj ter potopila dva parnika srednje tonaže. Neka naša podmornica pod poveljstvom poročnika bojnega broda Formia Carla je vdrla v pristanišče Bono in s topovskimi streli hudo poškodovala velik sovražni trgovski parnik. Z vojnih operacij včerajšnjega dne se šest naših letal ni vrnilo. Proglas prebivalstvu francoske Severne Afrike Italijansko-nemške čete so se izkrcale, da pomagajo v vsiljeni borbi za povratek miru v te pokrajine Tunis, 16. nov. s. General Nehring, vrhovni poveljnik čet Osi v Tunisu, je izdal naslednji proglas prebivalstvu Tunisa, Al-žira in Maroka ter francoskim vojakom v francoski Severni Afriki: »Tunižani, Alžirci, Maročani, francoski vojaki! Severnoameriške in angleške čete, sklicujoč se na povsem neresnične nagibe, so napadle ozemlje francoskega imperija v Severni Afriki, ozemlje, ki sta ga velesili Osi od premirja dalje z vso vestnostjo spoštovali. Velesili osi sta v klenitvi premirja Francijo ne le plemenito hoteli, da se temu ozemlju nc napravi nobena škoda, temveč je bila tudi njih trdna namera, da se ta ozemlja ne spremene v prizorišče vojnih operacij ter da sc mirnost in varnost tega ozemlja očuvata. S svojim napadom pa se severnoameriški in britanski vojni hujskači v družbi s svojim zaveznikom židovstvom zanesli bridkosti in trpljenje vojne tudi na vaše ozemlje in med va- še prebivalstvo, ki smo mu vse to hoteli prihraniti. šef francoske države in vrhovni poveljnik francoskih čet maršal Petain je z ogorčenjem protestiral proti brutalnemu napadu Angležev in Američanov ter je od. redil svojim vojakom oboroženi odpor do kraja. Francoske '-ete pa se same ne morejo uspešno braniti pred napadalci in sta zato sili Osi v tem položaju sklenili, da v sporazumu z vlado maršala Petama zavrneta napad onega, ki jc trenutno skupni sovražnik Evrope tn francoskega imperija. Čete Osi prihajajo, da bi pomagale francoskim četam pri obrambi vašega ozemlja in da bi zaščitile vaše prebivalstvo. Naši vojaki prihajajo, da bi se bili ob boku francoskih vojakov francoski vojak; pa. ki se bore z nami, branijo s tem tudi stvar Francije. Zato pozivam fran. vojake kot z nami združene tovariše v skupni borbi" da preženejo sovražnika Pozivan tudi prebivalstvo, da pomaga v tej borbi, ki naj Severni Afriki vrne oni mir in ono pomir-jenje, ki ga je sovražni napad prekinil.-t Angleži so zelo nezadovoljni s Francozi De Gaulle ali Darlan? Stockholm, 17. nov. Med Anglijo in Ze- dinjeninvi državami jc nastal spor zaradi oseb de Ganila in Darlana. Dejstvo, da se je Darlan predal Američanom in da je od njili prejel svojih 30 srebrnikov, je zadostovalo, da je Darlan prišel v Londonu v zelo slabo luč in da ga smatrajo tam za sumljivo in nesposobno osebo, Angleži so mu postavili nasproti De Gaulla ter slednjemu posvetili svoje zaupanje in svoja sredstva. Za London je Darlanov položaj še vedno skrivnost, predmet mnogih kritik in splošno sc misli, da se je general Eisenhcwt*r prenaglil in napravil napako, ko je Darlanu priznal vrhovno poveljstvo. i-Svenska Dagbladet« poroča iz Londona, da je že samo dejstvo, da je Darlan, ki je po angleškem zatrjevanju sz,a La valom najbolj osovraženi mož v vsej Franciji«, postal nekak načelnik disidentske Francije, vzbudilo v Angliji globoko razočaranje. Včeraj zvečer jc londonski dopisnik ameriškega radia izrazil svoj sum do Angležev ter jc vprašal, ali bodo zavezniki v primeru izkrcanja na Norveškem otvorili pogajanja s predsednikom norveške vlade Quis-lingom. Za ves tisk in za angleške politične kroge je Darlan kvečjemu koristen v sedanjem trenutku, dočim za bodočnost njegova oseba nc more imeti nobenega pomena. V ostalem se to kritično postopanje Angležev, ki svoje vazale gledajo z viška, ne nanaša samo na Darlana. Tudi De Gaulle ni bogve kako priljubljen pri svojih angleških gospodarjih, ki vedno čakajo, da bo Franciji vstal novi »pravi« voditelj. De Gaulle ne more opravljati take važne funkcije, pravijo nekateri angleški listi, čeprav je bil prvi, ki se je postavil na čelo francoskim upornikom. Ta zasluga pa se tudi ne more zavreči z lahkim srcem, dostavljajo isti listi. Angleži bi najraje izločili oba ter postavili na njuno mesto Girauda, ki bi zaradi svojega visokega vojaškega čina bil lahko privlačna sila za francoske častnike. Toda njegova politična misel je racionalna in množice francoskega delavstva ga sovražijo. Anglija je bila že prepričana, da je dobila igro v Franciji in v Severni Afriki, kajti mislila je, da za izkrcanje zadostuje brodovje ter da sc bo francosko ljudstvo dvignilo kakor en mož. Te nade pa se seveda niso uresničile in v Londonu so zelo nejevoljni na notranje razprtije, ki so vedno bile bistveni znak francoske politike. Ako Francozi niso sposobni, da bi se ze-dinili v takem trenutku, kakor je sedanji, tako jaelikujejo v Londonu, so možnosti za lepšo bodočnost Francije zelo temne. V ostalem je danes zvečer De Gaulle razširil v Londonu izjavo, glasom katere se bo držal daleč od Darlanovega pokreta. (Piccolo.) Silovito bombardiranje anglosaških oporišč Berlin, 17. nov. s. Glede silovitega bombardiranja, ki so ga izvršile itaiijansko-nemške sile proti angloameriškemu oporišču v Bonu, so se danes izvedele naslednje podrobnosti: Kljub močni protiletalski obrambi, ki so jo podpirale eskalre sovražnih lovcev, so osni bombniki v zaporednih valovih v teku vse nedelje zadevali cilje na sovražnem letališču. Zadetki so uničili mnogo sovražnih letal na tleh, druga pa so bila hudo poškodovana. Bombe velikega kalibra so razbile tire za polet ter zažgale mnogo hangarjev ter sklad'šč pogonskega goriva na letališču. Osni lovci, ki so ščitili bombnike. so se zapleli s sovražnikom v besne dvoboje, v katerih je bilo zbilih 6 sovražnih letal. Razen tega se je izvedelo iz merodajnega vira, da so kljub viharjem, ki so te dni ovirali pomorske akcije, osne podmornice tudi včeraj nastopile proti sovražnim ladjam ter potopile aH hudo poškodovale več enot Zaliv v Bugieju je bil skoraj prazen. Sovražnik je bil prisiljen usmeriti svoje prevoze proti točkam manjše važnosti kakor n. pr. proti Philippvilleu, kjer pa so prevoz dohitela italijanska in nemška letala ter ladje silovito napadle. Velik vtis letalsko- pomorskih zmag v Španiji Madrid, 17. nov. s. Izkrcanje italijansko-nemških čet v Tunisu in ogromno pomorske izgube, ki so jih Anglosasi pretrpeli ob obalah Francoske Severne Afrike od letalskih in pomorskih sil osi, je bilo v tukajšnjih listih javljeno pod velikimi naslova na vsej prvi strani. Listi naglašajo, da so prizadeti udarci tako hudi, da resno vznemirjajo angloameriško poveljstvo in vzbujajo sum, da bi bilo mogoče zdaj in v bo- dočnosti učinkovito oskrbovati izkrcane čete. Gotovo je, pravijo listi, da je anglosaški napad na francosko Severno Afriko že od prvega začetka enak izmed najdražjih akcij vse vojne. Sovražnik priznava ladijske izgube Rim. 17. novembra, s. Današnje uradno poročilo zavezniškega glavnega stana, v Severni Afriki, izdano v Oranu, priznava, da je britanska mornarica, ki operira v zapadnem Sredozemlju^ ob priliki izkrcanja v francoski sevei ni Afriki »utrpela izgube«, ne da bi bile o tem objavljene podrobnosti. Egiptovska mladina demonstrira proti Angliji Ankara. 17. novembia. s. Listi poročajo iz Kaira, da so bili na osnovi naredbe britanskih vojaških oblasti aretirani mnogi dijaki, obdolženi. da so sodelovali pri političnih manifestacijah pioti Angliji. Vojaške oblasti so iz tale to naredbo za to, da bi zaustavile vedno bolj naraščajoče demonstracije učeče se egiptovske mladine proti britanski vladi. Pred veselim dogodkom v vladarski hiši Rim, 16. nov. s. Dvorni minister Nj. Vel. Kralja in Cesarja je z današnjim dnem po naročilu vzvišenega Vladarja objavil, da je Nj. Kr. Visokost Piemontska princesa srečno dovršila 5. mesec nosečnnsti. Povratek bolgarske kraljice Sofija, 17. novembra s. Iz Italije se je vrnila v Sofijo kraljica Ivana, ki jo jo na postaji sprejel kralj s kraljevsko rodbino. Navodila za proslavo obletnice sankcij Rim, 16. nov. s. Odredbeni list Narodne fašistične stranke objavlja o 18. novembru XXI. kot sedmi obletnici sankcij tole: Sedma obletnica gospodarskega obleganja bo našla italijanski narod v hudi osvobodilni borbi bolj ko kdaj trdnega rn. duhovno usmerjenega k snagi. Obletnico bomo, kakor v preteklih letih, proslavili v gorečnosti dela in vere, da tako potrdimo visoki patriotizem, s katerim je italijanski narod pod Ducejevim vodstvom vstal proti sankcionistični zasedi. Fašistične obiskovalke bodo v bolnišnicah izročile darove ranjencem in bodo družinam padlih izrazile sočustvovanje vseh italijanskih žena. Nacionalni zavod fašistične kulture pa bo v vseh glavnih mestih pokrajin začel svoje novo poslovno leto Xxl. Ob tej priliki se bodo govorniki spomnili političnih in zgodovinskih razlogov, ki so odločali pri prvem angleškem poizkusu zaustaviti pohod mladih narodov. Zvezni tajniki in tajniki Fašijev bodo v sporazumu s pokrajinskimi korporacijskimi sveti ter zvezami svobodnih poklicev n;igTadili v.se pobude, ki so v 20. fašističnem letu prispevale k večji nacionalni gospodarski avtarkiji. Oddelki mladinskih organizacij pa bodo defilirali pred spominskimi ploščami, ki v poslopjih občinskih domov spominjajo na krivične sankcije.« Nenadomestljive izgube sovražnega brodovja Italijansko in nemško izredno vojno poročilo o potopitvah sovražnega brodovja v afriških vodah prav gotovo ne potrebujeta kake posebne razlage, številke, ki so v obeh poročilih navedene, govore same zase. V pičlih petih dneh sta letalstvo in podmorniško orožje Osi potopila ali poškodovala v zapadnem Sredozemlju 89 sovražnih edinic v skupni tonaži nad pol milijona ton. K tem številkam pa moramo dodati še one o potopljenih vojnih in prevoznih ladjah onkraj Gibraltarske ožine, vzdolž afriške atlantske obale v bližini Kanarskega otočja ter vzdolž vseh britanskih in ameriških poti na vseh oceanih, pri čemer niti ne štejemo ogromnih potopitev ameriškega brodovja na južnem Pacifiku, kjer so Japonci prizadejali sovražnikom nove hude udarce. Lahko brez nadaljnjega rečemo, da je anglosaška akcija v Maroku in Alžiru že doslej veljala ogromne izgube dragocenega brodovja, kar seveda ne bo ostalo brez posledic za nadaljnji razvoj dogodkov na tem področju. Nobenega dvoma ni, da so ekspedicij-skemu zboru, ako naj uspešno dovrši svojo nalogo, potrebna oskrbovanja, ki jih lahko prejme samo po morju; Sredozemsko morje pa je po samem sovražnem priznanju »polno osnih podmornica, ki delujejo v vseh smereh in brez prestanka. Anglosaška propaganda skuša seveda odvrniti pozornost svoje javnosti od dnevnih pomorskih katastrof v Sredozemlju in na Atlantiku, poveličujoč alžirsko-maro-ško akcijo, pri čemer ne pozablja tudi na že obrabljene fraze o zmogljivosti an-glo-ameriške pomorske proizvodnje, ki da lahko sproti obnavlja izgubljeno brodovje. Da temu dejansko ni tako, je pred dnevi povedal sam general Smuts, ki je posvaril anglosaško javnost pred prevelikim optimizmom v tem pogledu, češ da je pod-morniška nevarnost vse prej ko odpravljena, saj prav v zadnjem času zadaja najhujše udarce zavezniškemu brodovju. V ostalem pa izhaja tudi iz samih statističnih podatkov anglosaških velesil povsem jasno, da so izgube mesec za mesecem večje od novih gradenj. Nemčija, Italija in Japonska lahko torej povsem mirno polagajo svoje največje upe v delovanje svojega podmomiškega orožja in letalstva, zlasti še zato, ker se podmorniško orožje sil Trojnega pakta veča od dne do dne. Zato je povsem naravno, ako vzbuja to dejstvo vedno večjo zaskrbljenost v sovražnem taboru. Prav pred dnevi je londonski list »Daily Tele-graph« zapisal: »Navzlic vsem našim naporom podmorniška moč sovražnikov narašča od dne do dne. Vsi naši izgledi za končno zmago pa so odvisni samo od naše pomorske moči. Ako izgubimo bitko na morju, smo vojno izgubili na vseh bojiščih.« še bolj odkrito je o tem pisal »Daily Mail«. iz katerega navajamo naslednje ugotovitve: »Najhujša grožnja, ki preti Veliki Britaniji, je grožnja podmornic. Naš položaj bi utegnil postati dramatičen. zlasti v Severni Afriki, ako bi podmornice Osi uničevale naše brodovje v dosedanjem ritmu. To bi pomenilo dokončno porušenje vseh naših nad in vseh naših načrtov.« Po teh navedbah si lahko predstavljamo. kako se v Londonu in Washingtonu zavedajo pomena, ki ga ima podmorniško orožje v rokah Osi za obrambo evropske celine. Nič manj zanimivo ni dejstvo, da vzbujajo že prve reakcije Osi na sredozemskem področju niz vprašanj v Londonu in VVashingtonu, kjer bi hoteli seveda vedeti, kakšne so prav za prav namere Osi. Dejstva so doslej pokazala, da sledi sleherni akciji An gl osa sov vselej silovita reakcija Osi in ta negotovost prihaja tudi sedaj do izraza v pisanju anglosaških vojaških strokovnjakov. Za sedaj lahko ugotovimo, da povzroča Anglosasom dovolj težke zaskrbljenosti že samo delovanje osnega podmomiškega orožja in osnega letalstva. To delovanje pa pomeni postopno uničevanje sovražnega brodovja, brez katerega Anglosasi ne bodo mogli utrditi svojih položajev nikjer, kjer so njih dovozi odvisni od pomorskih prevozov. V tem je že sedaj največje zavarovanje evropske trdnjave, ki je za An-glosase nezavzetna, pa naj se je lotijo s katere koli strani. SnsSa, IS. XI. -- Vladarjeva zahvala Visokemu komisarju V odgovor na udanostno brzojavno čestitko, ki jo poslal Visoki Komisar ob priliki rojstnega dne Nj. Veličanstvu Kralju in Cesarju, je Njegovo Veličanstvo b'agovolilo odgovoriti naslednje: »Njegovo Veličanstvo Kralj in Cesar se kar najprisrčneje zahvaljuje Vam in prebivalstvu pokrajine za iskrene čestitke. — Minister Kraljevskega doma Acquarone.« Italijansko kulturno delo v Albaniji Tirana, 16. nov. s. V navzočnosti Kr. namestnika in ob udeležbi najvišjih političnih, vojaških in civilnih hierarhov, velikega števila oficirjev in ostalega občinstva, se je v savojskem gledališču vrSil prvi koncert organizacije »Dante Alighi-eri«, katerega namen je bil, da prikaže zgodovino italijanske simfonične in operne glasbe ol 17. stoletja dalje. Nastopil je orkester krožka Oboroženih sil v Albaniji, uvodno besedo pa je spregovoril direktor družbe »Dante Alighieri«. Izdajanje dovoljenj Priprave za „Dan matere in otroka" Skrb Režima za zaščito materinstva Poveljstvo XI. Armadnega zbora, osrednji urad politične policije, javlja: Od 18. t. m. dalje se bodo morale prošnje za dovoljenja za kretanje v Ljubljanski pokrajini in v ckotlišu ljubljanske občine naslavljati na poveljstvo XI. Annadnega zbora ter predlagati pri poveljstvih postaj Kr, karabinjerjev, ki so pristojna za doti čno področje. Izdana dovoljenja bonk prc6rJ!cem dostavljena po tistih poveljstvih Kr. karabinjerjev, kjer so bile prošnje vložene. Določila glede izdajanja poinih prepustnic (lasciapassarc) ostanejo neizpremenjena in je v tem pogledu pristojna Kr. kvestura. Gospodarstvo Zasedanje italijansko-nemškega trgovinskega odbora Visok: komisar je nedavno ustanovil in podredil svojemu neposrednemu nadzoru Pokrajinsko zvezo za zaščito materinstva :n dece, ki bo v širokem obsegu izvrševala ukrepe Režima v zaščito zdravja plemena. Posebna naloga Zveze bo v tem. da bo nudila sVojo clobrotvorno pomoč materi in otroku 7. ustanovitvijo obednic za noseče in doječe matere, k; so v potrebi zaradi svoje siromaščine. z ustanavljanjem materinskih p. dečjih posvetovalnic, kjer bodo matere dobivale primerno podporo za dobo rasti deteta, stalno pod nadzorstvom otroških zdravnikov. Ta pomožna akcija, ki se zaveda važnosti plemena in ki je jzmed najvažnejših ukrepov demografske politike Fašizma, obsega cel kompleks ukrepov od ustanovitve dispcUzarjev za mleko, za moko in za druga živila, ustanovitev zavetišč ter vzgaja-]išč za nezakonske in nepriznane novorojenčke do ustanovitve zavetišč za doječe matere in otroke sploh ter do dovoljevanja podpor nosečim in doječim materam, ki ne morejo posečati obednic. Razdeljevale se bodo tud- nagrade za priznanje nezakonskih otrok, delila se bo podpora in zaščita otrokom, fizično ali duševno nenormalnim. slepim, gluhonemim, pomanjkljivo vzgojenim itd. Tipična manifestacija, v kateri se bo očitoval ves ta kompleks uredb ne s simboličnimi ceremonijami, marveč s konkretno dejansko podporo, bo dan matere in deteta. k,- se bo v Ljubljanski pkrajini drugič praznoval 24. decembra. Po naročilih Eksc. Visokega komisarja je Pokrajinska zveza za zaščito materinstva in dece v nedavna okrožnici objavila potrebna navodila za proslavo tega dne, ki bo kakor lansko leto poverjena okrajnim glavarstvom, razen v mestih, kjer je organizacijo prevzela sama Zveza. Slavnostna prireditev, ki se bo razvijala v znamenju intimne zbranosti, bo obeležana z razdelitvijo denam h nagrad mnogoštevilnim družinam ter siromašnim materam, kj so pridno posečale posvetovalnice Zdravstvenega doma z namenom zboljšat,- zdravstveno vzgojo naraščaja. Razsodišče za to bodo tvorilj zdravstveni organi, ki bodo odločili, katera mati je najbolj zaslužna v pogledu skrbnosti, požrtvovalnosti in samozatajevanja. Razen tega se bodo delile opreme za otroke, rojene v tekočem letu, ter obleke za deco od 1. do 6. leta. ki je posebno potrebna. Družine naše pokrajine, ki smatrajo, da imajo pogoje, potegovat," se za nagrade, so vabljene, da se obrnejo na okrajna glavarstva odnosno na Pokrajinsko zvezo za zaščito materinstva in dece v Ljubljani, Puccinijeva ulica št. 9-1. nadstropje. Ustanovitev novega dopoldanskega tečaja pri Zavodu italijanske kulture Prošli ponedeljek se je začel nov, 19. jezikovni tečaj, to je začetniški letni tečaj v dopoldanskih urah od 9. do 10. vsak ponedeljek in četrtek. Vpisi v tečaj se še vrše. Fašizem in država Na Dunaju je bi]o te dni zaključeno zasedanje italijansko-nemškega trgovinskega odbora, ki sta ga leta 1940 ustanovil: trgovinski organzaciji Italije in Nemčije takemu udejstvovanju. Potreba gospodarskega sodelovanja Evrope in njene utrditve v privatno gospodarskih odnošajih zahteva po mnenju italijanske in nemške de- kot stalno ustanovo. Ta odbor je postal | legarije. da se naselitveno pravo za trgo- osnova za trajno sodelovanje in za stalno izmenjavo misij jn izkušenj med obema državama, tako na področju delovanja v notranjost; obeh držav, kakor tudi v pogledu praktične blagovne izmenjave. Na zadnjem zasedanju so bila v ospredju vprašanja razdeljevanja in dirigiranja blaga in surovin ter vprašanja, ki se tičejo cen. vse v zvezi z vojno gospodarskim? nalogam; in s potrebo racionalizacije '-n koncentracije v gospodarstvu. Nadalje so razpravljali o potrebj poenostavljenja poslov pri izvozu in uvozu, o zaračunavanju cen za uvoženo blago in o podobnih vprašanjih. V zvezi s praktičnimi vprašanji medsebojne blagovne izmenjave je odbor obravnaval tudi vprašanja, ki se tičejo izvoza tekstilnega blaga, čevljev, stekla in porcelana, ter vina. sadja in sočjvja. Poleg tega sta se obe delegaciji bavili s problemi udejstvovanja podjetij v drug? Iz zanimive vsebine najnovejše številke organa Zveze borbenih fašijev v Ljubljani »Prima linea«, o kateri smo že poročali, posnemamo > državi ter z omejitvami, kj stoje nasproti članek g. G i a n a L u i g i a G a t- ' ■— vinske tvrdke znova prouče. Zato je bil določen poseben odbor, kj bo prerešeta] to vprašanje, upoštevajoč v prvi vrst j zakonite določbe v Italiji in Nemčiji. Na podlagi zbranega gradiva bo odbor potem stavil primerne predloge in pobude obema vjadama. Potek zasedanj je pokazal prizadevanje trgovinske organizacije obeh držav, da svoje ukrepe prilagodijo vojno gospodarskim potrebam. Važno je zlasti sodelovanje obeh organizacij pri vdrževanju stabilnih cen. ne samo v notranjosti obeh držav, temveč tud,- v blagovni izmenjavi med obema državama. Zato je razumljivo, da sta obe trgovinski organizaciji posvetili svojo pozornost tudi vprašanju pogojev za naselitev in udejstvovanje inozemskrh tvrdk. Praktičen študij tega vprašanja bo vsekakor v bodoče olajšal odločitve obeh v]ad v tem vprašanju. Italijansko delegacijo je na zasedanju vodil predsednik Fašistične organizacije trgovcev nacionalni svetnik DairOrto. Na vsem pacifiškem prostoru je iniciativa čvrsto v japonskih rokah Ogromne ameriške ladijske izgube v lutkah pri Guadal-canaru — Silovit napad na Novo Kaledonijo — Uspešne akcije na Kitajskem Letalske in pomorske oborožene sile Japonske so prizadejale severnoameriškemu brodovju na Pacifiku nove strahovite udarce, že pred dnevi je posebno poročilo agencije Domei iz Tokia javilo, da so Japonci potopili v vodah pri Guadalcanaru šest ameriškth križark, en rušilec in tri prevozne ladje, medtem ko so hudo poškodovali dve nadaljnji križarki in tri rušilce. Seda i pa so znane že tudi uradne podrobnosti o severnoameriških izgubah v razdobju od zadnje poslednje bitke z dne 26. oktobra pa do najnovejše z dne 12. novembra t. 1. Kakor je brodovje obeh anglosaških zaveznic izpostavljeno na vseh drugih morjih stalnim in uspešnim napadom osnega letalstva in osnega podmorniškega orožja, tako ga tudi na področju južnega Pacifika stalno obdelujeta japonsko letalstvo in brodovje. Salomonsko otočje, kjer so si skušali Američani ne glede na žrtve ustvariti pri. merno oporišče za nadaljnje operacije, je postalo pravi grobi>kop Rooseveltovih vojnih ladij, tako da postaja borba za rešitev Avstralije, ki je vedno bolj izpostavljena japonskemu pritisku, od dne do dne bolj brezupna. Najnovejših japonskih poročil niso nikjer na Daljnem vzhodu vzeli s presenečenjem na znanje, kajti že nekaj dni so krožile govorice o veliki novi bitki na južnem Pacifiku in o novih velikih izgubah sovražnika. Celo sam sovražnik je bil to pot prisiljen podati nekaj podrobnosti o svojih izgubah. Kakor običajno, so seveda ta priznanja še zelo skromna, toda nobenega dvoma ni, da bodo tudi v "VVashingtonu prej ali slej morali priznati svoj polni neuspeh v bližini Salomonskega otočja, kakor so ga po več mesecih končno priznali z znano bitko v Koralskem morju, že doslej so med drugim priznali med drugim izgubo velike ameriške križarke »San Franeisco«, ki je s svojimi 9950 tonami pripadala v vrsto največjih in najsilniejiih ameriških križark razreda »Minneapolis«. Ta križarka je bila sestra znanih križark »Astoria«, »Qu'i-ney« in »Vincennes«, ki so bile, kakor znano, že prej potopljene v vodah južnega Pacifika. Tudi rušilec ^Buchannen«, ki je izpodrival 10.000 ton in ki so ga Avstralci sedaj priznali za zgubljenega, je veljal za enega najmodernejših ameriških rušilcev, saj je bil spuščen v morje šele pred 9 meseci. Pomorski tolmač sidneyskega radia je zelo dramatično opisal borbo, ki je imela za posledico potopitev obeh teh dveh velikih cmeriških bojnih edinic. Tako »San Francisco« kakor »Euchannen« sta bila zadeta s torpedi. Medtem ko Japonci doživljajo tako vedno nove uspehe in zmage na morju, pa tudi njiho^/o letalstvo ne miruje in vedno bolj razširja svoj akcijski radij proti jugu. Tako se doznava iz Tokia, da so japonska letala silovito bombardirala francoski otok Novo Kaledonijo, ki leži kakih 1000 km vzhodno od Avstralije in ki je pod degolistično upravo. Na otoku so se pred kratkim izkrcale avstralske in ameriške čete. Napad na Novo Kaledonijo opisujejo v Tokiu kot enega izmed največjih letalskih napadov, ki so ga Japonci izvršili proti sovražnim oporiščem v Južnem Pacifiku od začetka njihove letalske ofenzive na tem področju. Napad so izvršila japonska letala v več zaporednih valovih in ga usmerile predvsem na luko Ka-balo in prestolnico otoka Noumeo. V pristanišču Kabali so bile uničene vse pristaniške naprave, ki so bile nedavno zgrajene, med drugim tudi pomroski arzenal z dvema vojašnicama, kjer so se nastanile ameriške čete. V Noumej pa so zažigaine bombe povzročile požare na glavnem kolodvoru in v samem pristanišču Skladišča petroleja tvrdke Shell so bila popolnoma uničena, hudo škodo pa je utrpelo industrijsko področje v bližini mesta, kjer je več premogokopov in več drugih industrijskih naprav. Medtem ko se torej japonsko letalstvo vedno bolj uspešno udejstvuje na vsem področju južnega Pacifika, pa ne miruje niti na Kitajskem, kjer je izvršilo v zadnjem času več izredno uspešnih akcij proti ameriškim letalskim silam na Kitajskem in proti njih letališčem, zlasti v pokrajinah Kvangsi in Hunan, kjer so japonska letala v spopadih sestrelila 4 ameriška letala, nadaljnjih 6 pa uničila na tleh. Razen tega pa se uspešno nadaljujejo tudi opera-cije na kopnem, ki so samo v pokrajini Hopej dovedle do zajetja 2000 Kitajcev in do zaplembe velikih količin vojnega gradiva. Pri poslednjih kopnih operacijah so tudi kitajske komunistične čete imele zelo hude izgube, saj so samo na nekem bojišču pustili na tleh 1000 mrtvih. Vse te operacije zgovorno dokazujejo, da je Japonska na vsem področju Velike vzhodne Azije stalno v akciji in da je pobuda prav na vseh bojiščih v njenih rokah. Zanesljivost in točnost japonskih poročil Tokio, 17. nov. s. Japonski listi priobču-jejo z velikim poudarkom poročiik> cesarskega glavnega stana, ki daje nove podrobnosti o pomorski bitki v južnem delu Tihega oceana blizu otoka Santa Cruz. Poročilo poudarja da so uspehi japonske mornarice »e večji, kakor se je sodilo sprva. Zlasti poudarjajo listi izgubo letalonosilk ki so bile ponos ameriške mornarice. »Japan Times Advertiser« pripominja, da je glavni stan objavil številke o sovražnih izgubah šele po podrobnem dokazu s fotograf ičnimi posnetki in po skrbni kontroli, ki je ovrgla vsa prizadevanja sovražne propagande. Japonski pisatelj Fumio Miva, ki se je udeležili druge bitke pni Salomonovih otokih, omenja izredno natančnost, s katero je japonsko poveljstvo ocenilo sovražne izgube, in podčrtava, da glavni stan nikoli ne poroča o potopitvi kake sovražne ladje, če ni mogoče dati o dejstvu nepobit-nih dokazov. Z druge strani se tudi izgube japonskih ladij javljajo vestno, in to tudi v primerih, če so neznatne važnosti. Pisatelj dostavlja, da je zelo težko s> točnostjo ugotoviti razred sovražnih lad\i v teku pomorske bitke in da jc težava še večja, če so ladje zadete ter so v trenutku potopitve zavite v plamen in dim. Zato Japonci vedno priznavajo, da niso gotovi, kadar nimajo odločnih dokazov medtem ko sovražnik z izredno lahkomiselnostjo objavlja pod.robncs.tii. Fumio Miva končuje svoje poročiilo z ugotovitvijo, da se ga je globoko dojim.il bojeviti duh častnikov im posadk ter zatrjuje, da je japonska mornarica vedno pripravljena na boj. Madžarsko-slovaške socialne konvencije Budimpešta, 17. nov. s. Med Madžarsko in Slovaško je bilo sklenjenih nekoliko dogovorov glede socialnega zavarovanja. Za Madžarsko je podpisal pogodbe podtajnik v notranjem ministrstvu, Kadar, za Slovaško pa podtajnik Koszo. t i j a pod zgornjim naslovom: Ni si težko predstavljati, kakšna je fašistična zamisel države, ako imamo pri tem v mislih vso doktrino, ki preveva naš pokret. Tako spoznamo, da Fašizmu država ne more biti birokratski organ, ki bi se prav nič ne brigal za vprašanja narodnega življenja, nekakšna ustanova javne varnosti, ustvarjene le za varovanje bolj ali manj upravičenih domislekov poedincev, kakršna je bila liberalna država, niti ne organ razrednega uveljavljanja, kakor je to hotel socializem in kakor jo je uresničil boljševizem. Fašizmu je država srečna sinteza vsega življenja naroda. Ona to življenje istočasno brzda in oživlja; kakor je nekdo posrečeno rekel, ona ustvarja cclo sam narod. To nas navaja k priznanju važnosti Stranke kot vrhovnega gibala nacionalnega življenja, v kolikor je sleherno gibanje sad ljubezni in ideje, na drugi strani pa uveljavljanje vrednote strokovne sposobnosti, ki se izraža v priznanju praktičnih in znanstvenih vrednot zastopstev po poklicih. Skratka, Fašizmu Je država popolna sinteza vseh energij rase, energij duha, uma in snovi, pri čemer ostaja nespremenjen zgodovinsko pridobljeni položaj duha skozi stoletja, ker je določen po posebnih lastnostih rase, medtem ko se snov neprestano obnavlja v skladu s spremembami oovpadajočih dogodkov, pri čemer sta oba združena po idealni črti zdravega umstvenega procesa, tako da sc snov ne jemlje zase, temveč se predeluje v luči volje duhovne sile. Ako torej gledamo v luči stvarnosti, vidimo v državi srečno povezanost duhovnega elementa naroda, ki se izraža v sodelovanju Stranke, z gospodarskim, ki se izraža po pristojnosti korporacijskega zastopstva v Zbornici fašijev in korpora-cij. Oba elementa pa sta med seboj uravnovešena in urejena po vrhovnih organih Vlade. Potemtakem ne gre tu za položaj nasprotja ali neposrednega posega, temveč za blažilno delo in naglo akcijo, ki se ne izvaja po v naprej določenih shemah, temveč po potrebah, kakor se sproti pojavljajo. konkretizirajo v socialnih procesih ali gospodarskih zasnovah, v potrebah duha, ki je prekoračil mejo ali šel preko ovire. In prav zato je Mussolini zapisal: »Fašistu je vse v državi in nič človeškega ali duhovnega ni izven države, še manj pa vrednot. V tem smislu je Fašizem totalitaren in fašistična država kot sinteza in edinost sleherne vrednote tolmači, razvija in krepi vse življenje naroda.« Ta ubrana vrhovna sinteza volje in akcije zahteva v življenju naroda kot pogoj razredno edinost na eni strani in priznanje predstavniških vrednot na drugi strani. Fašizem ne veruje v dobroto ali hudobijo ljudi po predsodkih, temveč hoče spoznati človeka takšnega, kakršen je. In tedaj spozna in razume Prebivalstveno politična bilanca Francije V zadnjem času razpravljajo francoski listi obširno o prebivalstveno političnih vprašanjih. V tej zvezi smo nedavno na tem mestu navedli najnovejše številke, ki kažejo ponovno nazalovanje rojstev v Franciji. Leta 1920. je imela Francija še presežek novorojenčkov nad umrlimi v višini 163.000. Ta presežek je leta 1930. padel na 101.000, leta 1935. pa je bil zabeležen že primanjkljaj 18000, ki se je leta 1934. povišal na 34.000, predlanskim pa je znašal 200.000 in lani 167.000. pri čemer za vojna leta niso upoštevane vojne žrtve. Lani se je v Franciji rodilo le 493 tisoč otrok, število umrlih pa je znašalo 660.000. Francoski statistik Sauvy je na podlagi obstoječih statistik podal prav črno sliko bodočega razvoja prebivalstva in je izračunal, da bo Francija štela leta 1985. le še slabih 30 milijonov prebivalcev, če bo šlo nazadovanje rojstev enako pot, kakor doslej. Pod vtisom objavljenih številk se na me-rodajnih mestih v Franciji v zadnjem času intenzivno bavijo z ukrepi, ki jih je treba polvzeti, da se število rojstev poveča, pri čemer služijo predlagateljem za vzor ukrepi, ki so bili v tej smeri izvršeni v Italiji in Nemčiji. Tudi zasebne organizacije so zelo aktivne in se javljajo s številnimi načrti in propagandnimi spisi. Ti prinašajo obilico novega številčnega gradiva, ki potrjuje nevaren razvoj v zadnjih letih. Med drugim ugotavljajo pisci, da je v Franciji 16.3 milijona žen v starosti, sposobni za možUev, in vendar je od teh le 9 milijonov poročenih, več nego 7 milijonov pa je takih, ki si' še niso mogle najti moža. Njim nasproti stoji še število 4.6 milijona mož v starosti, primerni za ženitev. Poleg čisto prebivalstveno političnih problemov so v razpravi tudi gospodarska i vprašanja, ki so s tem v zvezi. Očetje, ki vidijo za svoje hčere malo izglelov za mo-j žitev, so prisiljeni poskrbeti za to, da se hčere same prežive. Zato skušajo hčere pripraviti za razne poklice. Manjše možnosti za možitev imajo za posledico, da na-! rašča število zaposlenih žen. Pa tudi po-I ročene žene se na škodo materinskih dolž-: nosti nadalje posvečajo poklicem, to tem bolj, ker sodobne tehnične priprave lajšajo i ženi delo v gospodinjstvu. Ta razvoj ni mo-! goče zavreti z nadaljnjo omejitvijo poklicnega udejstvovanja poročenih žen. Izhoi je I treba iskati predvsem v ukrepih, ki naj preprečijo pritok žen v razne poklice s tem, I da se pospešujejo rojstva in da se žene I zaposlijo pri vzgoji otrok. Mnogi pisci se i obračajo tudi na ogromno armado 4 in pol ' milijona samcev, ki iu>j bi bili krivci vsega i zla. ker ne zadostijo svojim dolžnostim nasproti narodu. stopanje, razume čustva in potrebe ter odklanja razredno borbo, želi pa. da se razredne potrebe pojavijo, da je nekdo, ki jih tolmači, da jih izlušči iz dogajanja in iz čustvenega sveta ter jih pokaže takšne, kakoišne so, namreč kot potrebe živega življenja, potrebe napredka in akcije in prav zato hoče, da so priznane in Gospodarske vesti = Italijansko švicarski gospodarski sporazum. Iz Rima poročajo, da so ita-svoje po- j lijansko-švicarska trgovinska pogajanja zaključena. V soboto sta predsednik itali janske delegacije poslanik Giannini in predsednik švicarske delegacije dr. Woltz podpisala trgovinski sporazum, ki vsebuje kontingente za blagovni promet med obema državama za leto 1943. Obenem so bil podpisani tudi sporazumi, ki rešujejo nekatera finančna in gospodarska vpra- Rdeči križ poroča V glavni pisarni avtonomne sekcije italijanskega Rdečega križa, Gosposvetska cesta 2 II, se naj javijo: Gerzetič Jožica, šerbek Zora, Novak Angela, Grum Andreja, Gole Draga, Potekal Stanislav, Svetina Vladimir, Kolar Gabrijela, Held Frančiška, Logar Jože, Božifi Franc, Kamenšek Blaž, Trampuž Marija, Brinovec Marija, Petelin Olga, Hvala Anton, Wonsch Bdivard, Piečanica Vasilij, štrukelj Avgust, Uršič Črtomir, Kral Fr., Andrejčič Antonija, Zobec Ivan, Strojin Štefan, lic Štefan, štibilj Jožefa, Prunk Jožef, čretnik Viktorija, Hren Fani, Cerne Angela. Simončič Ana. Zorko Elizabeta, Sotlar Anica, čebulj Jernej, Korošcc Ge-novefa, Beričič Julija, Likar Jožef, Cotič Josip. vrednotene v svoji pravi vrednosti ter Sanja, preko korporacijskega sistema združene v j = Nadaljnja koncentracija v italijanski državni enotnosti. i elektrarnišk, industriji. Rimska elektrarnl- Do tega dospe Fašizem po nekem dru- i §ka družba je sklenila povišanje svoje gem osnovnem postulatu svoje doktrine, | glavnice od 396 na 478.5 milijona lir in bo namreč po priznanju vrednosti predstav- j prevzela elektrarniško družbo «Latium« z ništva. Fašizem ne veruje, da bi se mo- j glavnico 45 milijonov lir ter elektrarniško i družbo Volsinia z glavnico 37.5 milijona ! lir. _ Največja južno italijanska elektrar- | niška družba »Meridionale«, ki obratuje j z glavnico 1125 milijonv lir, je skupaj s kemčno-metalurškim in elektrarniškjm gla množica kolektivno izražati, kajti množica je že po svojem bistvu žrtev strasti in ne zna izluščiti stvarnosti iz dogajanja tako, da *bi jo videla v konkretnem bistvu. Fašizem nasprotno veruje v osebnosti, ki se po procesu avtokrl-tike uveljavijo med množico in vzrastejo iz nje zato, da tolmačijo njene potrebe in težnje na višji ravni preudarne kritike. Iz celote energij duha in snovi raste fašistična država, ki je ne le zaščitnica zakona, temveč še prej zakon sam, toda zakon, ki ima svoj izvor v človečanstvu in sega globoko v srce, da mu narekuje življenjska pravila. ti transporti ranjenih in mrtvih v Gibraltar Madrid, 17. nov. s. Iz dobrega vira se Izve, da v Gibraltar neprestano prihajajo anglosaške trgovinske ladje v stanju težkih poškodb ter z mnogo mrtvimi in ranjenci na krovu. Te ladje prihajajo s Sredozemskega morja. Tudi mnogo bojnih ladij je prispelo v luko s težkimi poškodbami ter je izkrcalo mrtve in ranjeue. Mrtvi se izkrca-vajo ponoči v največji tajnosti, da sc zmanjša vtis v javnosti zaradi velikih izgub v Severni Afriki. podjetjem »Terni« (glavnica 1.2 milijarde lir) ustanovila konzorcij za izkoriščanje vodne sile reke Sandro. Gradbena dela bo izvršila družba Meridionale. = Koncesjja za izsledovanje nafte v priključenem delu Albanije. Albanska vlada je na priključenem bivšem jugoslovanskem ozemlju razveljavila vse koncesije za izsledovanje nafte, ki so v rokah pripadnikov sovražnih držav. Da se ne bi izsledovalno delo ustavilo je vlada prenesla izsledovalno pravico na Rudarsko in kovinsko družbo v Rimu. — Nemfiko-hrvatska trgovinska pogajanja. Ker bo sedanji nemško-hrvatski trgovinski sporazum kmalu potekel, se bodo v kratkem pričela med Nemčijo in Hrvatsko nova trgovinska pogajanja. Pri tej priliki bodo prišla v razpravo poleg vprašanj blagovnih kontingentov tudi vprašanja carin in cen, predcla"e, surovin in tujskega prometa. = Bolgarska rečna plovba. Bolgarska Je v zadnjih letih v znatni meri izkoristila vodno pot D imava za osebni kakor tudi za blagovn, promet. V zadnjih dveh letih je nakupila trj parnike za prevoz potnikov. Sedaj poročajo iz Sofije, da je Bolgarska družba za rečno plovbo, na kateri je udeležena država, sklenila znatno povečati svoj vozni park, zlasti z nakupom tovornih ladij. Za uresničenje načrta bo potrebnih 600 milijonov levov. Predvidena je gradnja četrtega moderna potniškega parnika, šest motornih tovomh ladij, 30 do 40 velikih čolnov za blago, 5 do 6 tan-kovskih ladij in treh vlačilcev. = Naglo narasla proizvodnja kalija ▼ Španiji. Spričo mednarodnih zapletljsgev in zmanjšanja proizvodnje v drugih državah ter rastoče potrebe po umetn;h gnojilih, je v Španiji v zadnjih letih uspelo znatno povečati proizvodnjo kalija. Navzlic rastoči domači potrošnji, ki se je dvignila od 18.000 ton v letu 1939 40 na 38.000 ton v naslednjem letu in 48.000 v letu 194.1/42 je v enako naglem tempu narasel tudi španski izvoz kalija, in sicer od 9.000 ton v letu 1939/40 na 55 000 ton v naslednjem letu in 67.000 ton v letu 1941/42. španska podjetja za pridobivanje kalija so v zadnjem času izvršila znatne investicije za. mo.lerniziranje obratov s posebnim ozrirom na okolnost. da je po končani vojni pričakovati na mednarodnem trgu hudo konkurenco. = Proizvodnja čaja na zasedenem področju Sovjetske RuSjje. V Rusiji je bila potrošnja čaja od nekdaj prav znatna. V primeru z dobo pred prvo svetovno vojno je bila potrošnja v zadnjih letih sicer za skoro dve tretjini manjša, navzlic temu pa je še vedno dosegla 180 gramov letno na prebivalca, nasproti potrošnji 100 g v Nem&jj. Celotna potrošnja Sovjetske Rusije se je pred sedanjo vojno gibala na višini preko 27.000 ton. Čeprav je v zadnjih desetletjih proizvodnja čaja v Sovjetski Rusiji precej narasla, je ta proizvodnja krila le del sovjetske potrošnje. Najstarejši nasadi čaja so v Transkavkaziji, kjer pridobivajo čaj že preko 50 let. Kulture čaja so se na tem področju znatno povečale in so sed2j približno osemkrat večje kakor leta 1910 ter se cenijo na 55.000 ha (t. j. približno ena šest na površine za proizvodnjo čaja v Britskj Indij, in ena četrtina površine na Cejlonu. Hektarski donos se je leta 1940 gibal med 2500 do 4000 kg. Nasadi čaja pa se nahajajo tud; ob severnem pobočju Kavkaza, zlasti ob področju ob Kubanu pri Krasnodaru in ob Črnem morju, kjer se t; nasadi cenijo sedaj na okrog 1500 ha. Tu obstojajo tudi sušilnice za predelavo pridelka. Da bo pridelek tega področja prišel v prid evropski potrošnji, je bila ie dni v Berlinu ustanovljena posebna družba z omejeno zavezo, k; bo prevzela nasade čaja in bo pridelek predelovala. Skrbela bo tudi za vse poizkusne nasade v zasedenem področju in bo uredila še nove. Družba je bila ustanovljena na enaki o?-novi. kakor sta bili spomladi ustanovljeni podobni družb,; za bombaž in tobak. Pri ustanovitvi so udeležene nemške tvrdke za predelavo čaja. Izpred vojnega sodišča Vojaško vojno sodišče vrhovnega povelj-ništva Oboroženih sil Sloveni.ia-Dalmazia, odsek Ljubljana, je izreklo naslednjo sodbo v stvari proti Hočevarja Francn.^pok. Valentina in Katarine Petrič. roj. 7. XI. 1910. v Pcdgorici pri Vidmu-Dobrepolje, nahajajočemu se v zaporu. Obtožen je bil: a) zločina po čl. 1. naredbe z ,b:le« in »Sirennie«, ki kažejo pisateljev nagib k fantastični in mistični snovi. L'stanoviI in vodil je od leta 1921. do l(>2b. v BruxeMesu revijo. »L'Epoque Nouvelle« ter izdal knjigo »L' amma del BeLgio«. Dane« je že avtor dobrega tuca'ta knjig, med katerimi zavzemajo posebno nit^to spisi, ki bi jih lahko označili za izpoved pif-čeve življenjske filozofije. Taki so na primer »L1 breviario della felicita«, >>(k>nso!azioni«, »Sapcr sofrire«, »Saper amare« itd. Kakor veliki moralisti 13. stoletja, je tudi Salvaneschi pn;atolj zgoščene aforiMtičnc oblike ki pa ji daje za razliko od pisateljev-mislecev racicnaLstične dobe 1 •ičen .nadiih. Za Sal vanesehijevo »življenjsko filozofijo« jc b'la odločilnega pomena njegova osebna nesreča. Salvaneschi je oslepel. V fizični temi je občuti!, da se mu jc odprla duhovna luč; spoznal je poni en ^ in vrednost stvari, ki jih zdrav in srečen človek ne občuti. V sirce se n u je vrnila globoka in neomajna vera. ki mu pomaga nosil ndiahko breme slepote. Zato je postal Salvaneschi s knjigami te vrste, kakor je zla-ti spis »Saper sofrire«. tolažnk trpečih ljudi, bolnikov, nesrečnežev, zapuščenih in (•vim.1 jenih duš, ki se šibi jo pod težo življenju. Uči jih. kako naj sprem imajo svoje nt volje in nezgode v višja spoznanja, v visoko mora;'no silo, ki šele daje človeškemu življenju pravo po&vcčenje in vzvišeno poslanstvo. Te njegove tolažljive in bodrilne kn.jnge so spisane kot nekaki brevirji in se odlikujejo j>o lahkem, jasnem im poetičnem slogu. Satlvamescha j« spisal tudi dva življenjepisa, ki smo ju pravkar dobili v slovenskem prevodu (Paganini. — Chopin. Založba ».Vaša knjiga«. Ljudska knjigarna v LjuMjami). O prvem življenjeposnem delu, ki se imenuje v izvirniku »Un violino, 23 donne e iil diavolo« je takoj ob izidu leta 1039. poročal B. Borko v pesledriii številki >'Življcnja in sveta«. Je to po zasnovi in obliki, originalen življenjepis. Pisatelj nam skuša s psihološkimi prijemi približati skrivnostno osebnost goslača Paganiniia. ki so ga sodobniki po slavi primerjala z Napoleonom in čigar izredne umetnosti in prečudnega osebnega učinka si niso mogli razložiti drugače, kakoir da je b;il ta genialni Gcnovežan v zvezi s satanom. Paganini-jevo življenje je bilo polno pustolovstev; • ako je imel ljubezenske odno®e z Napoleonovimi *.c®trami. Ta Časa nova. živo poosebljanje človeka po okusu Bvronove roman t ene duše, je s svojo glasbo, svojimi pustelovstvi in s skrivnostjo, ki je obdajala njegovo oficbo. vzburili vso tedanjo Evropo, Ni ga b'"l!o muzika. ki bi se mogel kosati, s slavo Niecole Paganinija. Sailvaneschi je opisal živo in prepričevalno ne samo svojega junaka in njegovo tako bleščečo, slavno ki skrivnostno življenjsko pot. marveč tudi razgibano dobo Napoleonove velike avanture ter dobo restavracije z evropskimi literarnimi in umetniškimi saloni z večeri pn Roeisiniju. /. bleščečim umetniškim vzponom Liszta itd. Skratka: življenjepis, ki je sredi poti med romanom in biografsko študijo, toda. kar je v njem romana, ga je zvečine spisaio življenje samo, zakaj če je kdo živel roman, ga je živel »satanski« g<- iač Paganini. In živel ga je pravdo zadnjih ur. Ko je z dolgim, težkim trpljenjem jilačcvail usodii t rilo odmerjeno ceno svojega burnega življenja in razkošne slave, je hrepenel po smrti tako. kakor nekoč po ljubicah in po slavi. In niti njegovo truplo ni smelo najti miru. zakaj še mrtvega so preganjali kot »krivoverca« in satanovega zavezn ika. Dokaj drugačen po svojih osnovivh tonih j je življenjepis Chopina (»II tormento di j Chopin). Salva n esc h i ga je dovršil v stari kartuziji na Mallorchi. tam. kjer je nekoč živel Chopin z George Sam do v o m kjer so nastali njegovi nesmrtni »Preludiji«. Tudi pri Chopinu skuša Sa'vantschi razložiti umetniško tlelo s prigodami osebnega življenja. Ubral pa je svoj življenjepis ve like ga PoHaka na simfonični motiv hrepenenja po domovini, motiv nesrečne ljubezni iti trpljenja občutljive duše ter motiv o mukah brezupne bolezni, ki je deset let razjedala »Frvckovo« nežno telo. Medtem ko čutimo pri Paganiniju večni fortissimo strasti in nenrra, se po Chopinovi biografiji razliva nekaj milega in svetlega, neka posvečena radost hrepenenja in trpljenja. Chopin je Salvaneschiju izraževalec slovanske duše in njenih posebnosti, zato se oglašajo iz njegove »biografske simfonije« povsem drugačni toni. Z očitno simpatijo in z močnim vživetjem v delo tega »Ariela klavirja« slika Salvaneschi Chopmovo življenjsko pot in posebej še njegovo ljubezen do/ poljske zemlje, katere grudo vedno nosi s seboj, dokler ne pade na njegova rakev na pokopališču Pčre Lachaise. Opisuje Chopinove ljubezni, njegovo su.avo, pa dolgo in mučno hiranje za jetiko Dva človeška svetova, dva glasbena kontrasta — Paganini in Chopin, oba gledana skozi sočutno dušo Nir.a Salvaneschija, dušo. k: ie doumela skrivnost in veličino človeškega trpljenja. Knjigo o Paganiniju in Chopinu je prevede! iz italijanščine Bogomir Stopar. Meje eksaktne znanosti Nedavno je v Pragi predaval znameniti nem'ki fizik prof. dr. Max Planck o mejah eksaktne znanosti. Učenjak je c tem zanimivem vprašanju razvijal med drugim naslednje misli: Veliko vprašanje, katera osnovna načela naj bodo izhodišče eksaktni znanosti, je Mo vsekdar predmet filozof sike ga razglabljanja, vendar se je pokazalo vedno znova, da ni moči nanj odgovoriti res dokončno. Umljivo je. da se spričoo tega mnogi ljudje razočarano odvračajo od eksaktne znanosti in se vdajajo bodisi koreniti dvomljiv ost i, bodisi celo praznoverju. To in ono je treba zavrniti. Izkušenost naših čutov je trdna podlaga za delo eksaktnih ved; ta izkušenost se spreminja in postaja z rastočim spoznavanjem vedno večja. Eksaktne vede morejo v pestro množico doživetij čutno zaznavnega sveta vnašati red in zakonitost. Nedvoumno je prvi čudež že v tem. da sploh najde.mo v priredi neke zakonite odnose. ki so enaki za ljudi vseh dežel, narodov in Tas1. A z vsakim odkritjem novega zakona se samo povečuje čudežnost, ki jo Kronika * Stranka bi bojevniki. Prejeli smo novo številko obzornika »Documenti di vita italiana«. Vsa številka je docela posvečena vzajemnosti narodne Fašistične stranke in Oboroženi sili. Kakor vselej je tudi tokrat mnogo odličnih ilustracij, ki vsestransko prepričevalno in živahno govore gledalcu o italijanski delavnosti. Vidimo,, kako so italijanska mesta z zbirko volne podala posebno prepričevalen dokaz vzajemnosti, ki veže ves narod z bojevniki na fronti. Posebno velika slika prikazuje zbirko volne na trgu pred slavno katedralo v Milanu. Nadaljnje slike kažejo enako zbirko v Rimu ter oJdajo v sedežih Stranko, ljubeznive materinske roke pripravljajo zavoje z obleko. Nadalje izgotavljajo moški in ženski pripadniki Stranke zavoje /. m:č-nimi darili. Zavoji odromajo na fronto. Ob neki taki priliki je bila v Milana prirejena na kolodvoru velika sveiinosn. ki jo prikazuje posebna slika. Nadalje vidimo Tajnika stranke, ki osebno izroča darila bojevnikom v Rusiji. Sledijo še pri-s >ri iz Afrike, kjer so bili obdarovani italijanski kakor tudi nemški bojevniki. Sleherni asn prinaša italijanski radio poročila svojcev bojevnikom na fronti. Kal ar čujejo ti glasove svojih drag^, se ne počutijo več tako oddaljene od domovine. * Letalka odlikovana r. železnim križcem. V priznanje posebnih zaslug, ki si jih je pridobila z neprestanim tveganjem svojega življenja za razvoj nemškega letalstva, je bila znana letalka stotnica Hana Reitsch odlikovana z železnim križcem prve stopnje. Kot prva ženska je prejela to odlikovanje. Listi pravijo, da je kot preizkuševalna pilotinja pokazala že toliko hrabrosti in požrtvovalnosti, da je treba njena dejanja enako vrednotiti kakor junaštva na fronti. Leta 1937 je bila kot prva ženska na svetu imenovana za letalskega stotnika, lani v marcu pa je prejela železni križec druge stopnje. 2e svojčas ji je maršal Goring izročil zlato pilotsko značko z briljanti * Vitamini za dojenčke in bodoče matere. Nemški notranji minister je objavil, da se bo letos ponovila lanska akcija z oddajo sebionskega sladkorja za dojenčke in bodoče matere. Akcija se prične 1. decembra in bo trajala do 31. marca. Dokler je dojenček pri prsih in pije samo materino mleko, ne potrebuje dodatne oskrbe z vitamini, ki pa je razširjena na doječo mater. Letos bodo v akcijo vključeni tudi dečji domovi in matere v drugih zavetiščih. Sebionski sladkor z apnom prejemajo bodoče matere od sedmega meseca nosečnosti dalje. * Opozorilo kmetovalcem. Vsi oni kmetovalci, ki bodo potrebovali prepustnice — lascirpassare — za prehod preko kontrolne črte zaradi dela na polju in v gozdu tudi v zimskem času po 1. decembru t. 1., naj se do 25. t. m. v času od 9. do 12. ure zglase v tajništvu Združenja kmetovalcev zaradi sestave novih seznamov. S seboj naj prinesejo stare propustnice. — Poudarjamo, da po zgoraj določenem roku prijav ne bomo sprejemali. — Združenje kmetovalcev Ljubljanske pokrajine. * Kava iz prve svetovne vojne. Neka družina iz Ringsteda na Danskem je te dni presenetila večjo družbo svojih gostov z izvrstno kavo. Zma so bila iz leta 1917. Kava je ležala 25 let v nekem skrivališču v hiši in je bila zdaj odkrita po golem naključju. Kava tekne izvrstno, tako sveže, kakor da je bila pravkar prispela čez morje. * Volna iz kamenja. Kamenita volna se imenuje novo gradivo, ki ga izdelujejo iz mehkejših vrst kamenja. Novo gradivo služi zlasti za izolacijo. Kameneno volno izdelujejo zdaj največ na Norveškem. Posebno se je izkazala pri gradnji, kjer izolira toploto štirikrat bolje kakor los. Z3enkr.it proizvajajo letno 10.000 ten novega gradiva. * Močan potres bo zabeležili aparati na državnem zavodu v Jeni. Potres so zabeležili pretekli torek ob 12. uri 55 minut in 22 sekund. Sunki so bili izredno močni, oddaljenost pa je 11.300 km. Zemlja se je gibala nad 3 ure. Potres je bil torej tako močan, da so valovi večkrat obkrožili vso oblo. Kolikor je mogoče presoditi zgelj po teh podatkih, je bil ognjišče potresa v kaki otoški skupini na zapadnem Pacifiku. * Moderna nega konjskega zobuvja. Na pobudo veterinarskega prof. dr. Schuizeja so začeli v nemški vojski moderno negovati zobovje vojaških konj. Uredili so največji živinozdravniški instrumentarij. kar jih je bilo doslej ustvarjenih. S pomočjo novega, orodja je negovanje zobovja vojaških konj silno olajšano, posebno ker lahko konjem vrtajo zobovje s pomočjo majhnega elektromotorja. Tudi najbolj občutlj'vi konji se zdaj radevoljno polvržejo zdravljenju zobovja. * Volkovi na Karpatih. Madžarski listi poročajo, da so se pojavile številne tolpe volkov v krajih pod Karpati. Po stajah so krvoločne zveri med ovcami napravile že občutno škodo. Kmečkj ljudje pravijo, da je pojav volkov ob tem času znamenje dolge in ostre zime, ki se nam obeta. * Vodnikova pratika 1943. bo prinesla poleg koledarske vsebine s prikupnimi Gasparijevimi podobicami svetnikov obilo zanimivih in poučnih člankov. Med sotrudni-ki so znana imena: Božidar Borko, dr. I. C. Oblak, Fr. Govekar, dr. Oskar Reya. Boris Orel, dr. Anton Debeljak, Miroslav Ambrožič, Ivan Albreht dr. Anton Urbane, Andrej Skulj, dr. Mario Foerster. Leopold Paljk. dr. Fr. Ograr, Rulolf Dos tal. Dra-gotin Gregorc in dr. Letošnje Vodnikove knjige izidejo o Miklavžu. Člani pohitite s prijavljanjem! Pri javite se lahko v pisarni Vodnikove družbe Puccinijeva 5 (poslopje Nerodne tiskarne), v knjigarni Tiskovne zadruge, šelenburgova ul. 3, v knjigami Učiteljske tiskarne, Frančiškanska 6, in v šentjakobski knjižnici na Kongresnem trgu. * Policijski pes je aretiral nasilneža. O uspešni dresuri policijskega psa poročajo iz Budimpešte: 211etni izvošček Janoš Mol-nar se je napil in je napravil v kinematografu velik škandal. Ko ga je poklicani stražnik pozval, naj pokaže legitimacijo je Molnar potegnil velik nož In je navalil na stražnika. K sreči pa je ta imel s seboj dresiranega volčjaka. Bliskovito se je volčjak vrgel na Molnarja in ga podrl na tla. Le tako je bilo mogoče nasilnika ukle-niti in spraviti v zapor. * Tečaji za knjigovodstvo, stenografijo, strojepisje, italijanščino itd. se prično 18. t. m. Tečaji so dnevni in večerni, učne ure se določijo po želji obiskovalcev. Izbira prelmetov vsakomur prosta. — Posebni oddelek za dijake in visokošolce. Učnina zmerna. Zahtevajte nove prospekte s slikami: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. * Slovenski čebelar. Pravkar je izšla 11. in 12. številka kot poslednja v tekočem letu. V uvodrem članku razpravlja Metod Klemen o treh vrstah kranjiča, to je o Janševem panju, o trgovskem in navadnem kranjiču. Urednik Bukovec nadaljuje svojo zgodovinsko poučno razpravo o »Naših panjskih končnicnii*. članek krasijo slike. Fr. L. p še o pravilnem shra-jevanju medu in o svojem prašilčku-negovančku. Dalje prinaša list poročilo o občnem zboru, kotiček za radovedneže in drobir kjer najde bralec mars katero zanimivo in poučno drobtlnco. IZ LJUBLJANE u— Nova grobova, v častitljivi starosti 81 let je prem nil poštni poduradnik v pokoju g. Jože Pristov. Za nj m žalujejo žena. otroci in številno drugo sorodstvo. K Večnemu počitku bedo bi "gega rajnkega spremili v sredo ob 15 iz hiše žalosti. Rožna dolina cesta V 12, na viiko pokopališče. Maša zadušn ca bo v po edeljek 23. t. m. ob pol 8 v župni cerkvi na Viču. — V Po-stumii je doti pel? vdova po dimnikarskem mojstru ga. Terezij« Smerdnjeva pokopali so jo včeraj na farnem pokopal šču. — Pokojnima bodi ohranjen blag Spomin, užaloščenim svojcem pa ;zrckamo nrše iskreno sožalje! u— Himen. V soboto s*a se poročila v frančiškanski cerkvi v Ljubljani gdč. Dana Praprot«ik iz ugledne kraške rodbine in g. Boris Možna, uia inik vevške papirnice. Bilo siečno! u— Prvi sneg nas je letos ob'sl la teden jc čas, da s? vpišete v nove jezikovne tečaje za italijanski in nemški jezik, in sicer v začetniški. nadaljevalni in dopolnilni (kcnverzacijski) tečaj. Metoda odlična. Pouk: dopoldne, popoldne ali zvečer, trikrat tedensko. Prijavljanje dnevno "J 9—12 in od 14—16. Korepetitorij. Mestni trg 17/1. Dijaki in revni popust. u— Drugi simfonični koncert, ki se bo vrši} v ponedeljek, dne 23. t. m., bo imel naslednji spored: 11 Beethoven: S:mfonija št. 3 v E.s-duru, ki je splošno znana pod naslovcm *Ero'ea«; 2) Ch?rubini: Ana-krccn, predigra in 3) Smetana; Iz čeških logov in gajev, četrta simfonična pesnitev iz cikia >.Moja domovina . Ta de'a bo 'z-vajšl simfonični orkester, ki ga tvorijo člani ljubljanskega opernega in radijskega orkestra pod vodstvom dirigenta Draga Ma-ria šijanca. Koncert bo v ve j/ki unicnski ('.vo:an:. Začetek točno ob 18. uri, konec ob 19.15. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice. u— Starše otrok, ki hodijo v ljudsko, nseSOansK^ i.^ov.skg, uh:.i. no sied^jo šolo g;rr.nn?.i:o in trgovsko akademijo, opozarjamo. naj jih prijavijo v Korepetitorij. kjer jim dajemo Inevno dve uri instruk-cij po učnem načrtu in jih pripravljamo vsak dan za prihodnji dan. četudi ne obiskujejo šole. Informacije in prijavljanje: Korrps t torij. Mestni trg 17 I, od 8—12 in od 11—10. u— Jezikovni tečaj; — italijanski, nemškj. francoski itd. — v središča mesta pri Tre vskern učnem zavodu. Kongresni trs 2 — prično v kratkem Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem alj konverzaejiskem oddelku Najuspešnejša učna metoda Tečaji so uradno dovoljeni. Vp sovanje in ^formacije dnevno do 19. ure u— 1'čite se strojepisja! Novi eno- dvo-in trimesečni tečaji — dnevni in večerni prično rine 18 in 19. t. m. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola Največja moderna stro-;epi?n'ca lazn: sistemi strojev. Posebni od.clek tudi za dijake (-inje). Učnina zmerna — Nov no-ebni fečai za knjigovodstvo. stenografijo itd. Izbira predmetov po želji. Zahtevajte nove prospekte s ■-1 knmi Tvfovsko ii'"i!iv(> »Chr.stofov učni zavod«. Domobranska 15. u— Konjsko meso so bo prodajalo v sredo 18. od 8. ure nap:ej. Marinšek, Prečna G. u— Ne* reče. V ponedeljek so sprejeli v lJublj.an::ko bolnišnico spet nekaj ponesrečencev. Največ med nj mi j? Ljubljančanov. Stanislav Cešnovrr. 46 letni mizar iz Ljubljane, ima poškodovane prste nn levici. Desnico s je zlomila 40 let"a kuharica Pavla Drnovškova. Na poti v šolo je padel in s zlomil Icvico 8 letni sin perice opažamo v izgradnji naše podobe sveta. Spomnimo se samo skrivnosti ko-zmičnega žarenja, tajinstvenega razpadanja atomov al: odkritja elektronskega drobnogleda. Prehod od čutnega sveta k predstavi sveta, od sveta čutov k svetu stvari, pomeni, da začenja nastopati v našem mišljenju neka objektivna zakonitost. Čutna doživetja so posameznikova last in se spreminjajo cd človeka do človeka, medtem ko je svet stvari ali podoba sveta isti za vse ljudi. Prav sedaj je znanstveno raziskavanje spet na poti k ustvaritvi nove predstave o svetu. Realne prvine te podobe sveta niso več kemični atomi, marveč valovi elektronov in protonov. Danes se nam zdi realizem klasične podobe sveta naiven, a kdo ve, ali ne bodo v bodočnosti gledali tako tudi na naše nazore o svetu? Opažamo, da smo vse življenje podrejeni neki višji sili, katere bistva ne bomo mogli nikdar doumeti s stališča eksaktne znanosti, ki pa je vendar ne more prezreti nihče, kdor količkaj razmišlja. Naj je že tako ali drugače: posameznemu človeku ne ost3ja nič drugega kakor vztrajati potrpežljivo in hrabro v življenjskem boju in se ukloniti vodji višje sile. ki vlada nad njim: saj ni bila nikomur dana že v zibeJ pravna pravica do sreče in uspeha v življenju. Zato moramo sleherno prijaznost usode, vsako v veselju preživeto uro našega življenja sprejeti kot dar. ki ga prav za prav nismo zaslužili. Edino, kar smemo res pričakovati, največje dobro, ki nam ga ne more ugrabiti nobena moč na svetu ki ki nas lahko bolj osreči kakor kar koli drugo. je čisto mišljenje, ki dobiva svoj praktični izraz v vestnem izp< >'njevanju dolžnosti. V duhu te in take življenjske fihrzcfije je eden največjih naravoslovcev so i ob n .osti zaključil izvajanja, v katerih je pokazal, da so tudi eksaktni znanosti vzlic vsemu napredku dnne me:e. on k vaj katerih leže zadnje. neskončne skrivnosti življenja in sveta 50-letnlca češkega kvarteta V češko-moravskem pretektorstu so pred rt."evi proslavili s koncerti v Pragi :n v nekaterih drugih mestih petdesetletnico ustanovitve znamenitega češkega kvarteta, ki je v najslavnejših letih svojega obstoja koncertiral po vsej Evropi in tudi na drugih kontinentih. Ob tej priliki je bila v Pragi prirejena posebna razstava, ra knte. ri so bil zbrani premnogi dokumenti in spomini na najznamenitejše češko komorno združenje. >češki kvartet se je ustanovil 1. 1891., vendar je zaživel polno življenje rovega komorno-glasbenega korpusa šele v novembru I. 1892., torej pred petdeset mi leti. Takrat so na koncertu v tedanjem in sedanjem Rudolfinu v Pragi dosegli velik uspeh njegovi prvi člani, ki so pozneje zasloveli daleč po svetu: devet na jstletni Karel Ho£f-ma:n, 17 letni Josef Suk in enako stari Oskar Nedbal, ki se jim je pridružil 18-letni Otto Berger. Violist. dva goslača, čelist. Hoffmann in Suk (slednji je sloveč češki skladatelj) sta ostala 41 let člana »češkega kvarteta«. Nedbala je pozneje nadomestil Jifi Herold, na Bergerjevo mesto pa je stop i Ladislav Zelenka. V tej zasedbi: Hoffmann — Suk — Herold -- Ze- lenica je dosegel češki kvartet svoje največje uspehe. Po njegovi zaslugi so zaslovele izven češke komorre skladbe Smetane in Dvcraka. tako da so kmalu prešle med standardna dela evropske komorne literature. Prav tako se je ta znameniti komorni godalni kvartet odlikoval s sklr.dba-mi. ki b le spisane nalažč zanj (Vitezslav Nov&k. Jr.n&ček); ludi to kaže. da obstoj j dobrega glasbenega telera nujno vzpodbuja in dviga glasbe o proizvodnjo. j češkega kvarteta* ni več. Smrt je iztr-gc.la Heffmanna. Suka in Herolda. ostal je samo še Ladislav Zelenka. Ostali so spomini na njegovo slavo in ostal je še zgled n vzor vsej češki repreduktivni glasbi: zgled, ki kaže, da je mogoče s tesno zdru-ž tvijo skupine močnih talentov in umet-riško zr elih virtuozjv prekositi mnoga druga podohnu glasbena združenja in storiti dragocene usluge domači glasbi in njenemu pomenu v medna rodnem svetu. Tako po proslavljali v Pragi glasbeno združenje, ki ga ni več za katerim pa je ostrilo mnogo več k.ikor z?, drugimi premalo vztrajnimi aii nezadostno pripravljenimi poizkusi te vrste. Emil Zabukovec. Popadljiv konj je ugTizntl 38 letnega mestnega delavca Josipa Gričar-ja. 10 letna hčerka tesarskega mojstra Maša Pavšičeva se je ureza la v levico. Levo cko si je poškodoval 64 letni delavec Franc Bencina iz Kočevja. Janez Ke"k. 7 letni posestnikov sin z Verda, pa si je pri padcu zlomil levo nogo. u— čistilno kopališče v Zavodu ta socialno zavarovanje na Miklošičevi cesti 20 bo z 20. novembrom 1942 zopet odprto. Kopališče bo zaenkrat odprto le tri dni v telnu to je ob petkih in sobotah ves dan od 8. do 18.30 ure. ob nedeljah pa le dopoldne od 8. do 12. ure. Parna kopel bo odprta samo za moške ob sobotah ves dan. Iz Hrvatske Poglavnik je sprejel odposlanstvo Hlh^ kove garde, že nekaj časa se mudi v Zagrebu odposlan«vo Hlinlcove garde pod vodstvom dr Jožefa Kralovitza. Slovaške goste je pretekli teden sprejel tudi Poglav-n.k. Svečanost v spomin padlim nemškim dijakom. V domu zagrebške dijaške zveze je bila v čast v prvi svetovni vojni pri Langemarcku padlim nemškim dijakom prirejena spominska svečanost. Ob tej priliki je govoril krajevni skupinski vodja i Branimir Altgaver. Pa^estin -ki Nemci v Zemunu. številni i pripadniki nemške kolonije v Palestini, ki | so jih angleška oblastva internirala in jih ! nedavno zamenjala za svoje državljane, so prispeli v svojo domovino. Posebni vlak s povratniki je prispel v petek na zemunsko železniško postajo, kjer je oil težko preizkušenim družinam prirejen prisrčen sprejem. Na koiodvoru so jih pozdravili zastop-n ki nemških oblastev. navzočni pa so bili tudi predstavniki hrvatske vojske in uprave. Nemška krajevna skupina v Zemunu je povratnike obdarila in jim pripiavila majhna okrepčila. Prisrčen sprejem so remškm državljanom iz Palestine pripravili tudi v Sofiji in Eeograau. Nov tednik v Ivarlovcu. Na sestanku podružnice glavnega ravnateljstva za propa-gan lo v Karloveu je bilo sklenjeno, da bodo začeli izdajati tednik z naslovom ?Gla-sonošaKer je Ka.rlovec že nekaj mesecžv brez svojega glas la, je zanimanje za nov tednik veliko. Izdelovanje preprog je donosna gospodarska panoga. V domačem hišnem obrtu južne Hrvatske je bilo izdelovanje preprog že zdavnaj udomačeno. Za pospeševanje te obrti je bila v Sarajevu ustanovljena državna tkaln ca preprog, ki je bila najprej zamišljena samo kot umetniški atelje. S časom se je pokazalo, da podjetje ne more opravljati vseh zadanih si nalog, zato je bilo v pokrajinskih mestih ustanovljenih še več delavnic, in sicer v Kreševu pri Sarajevu, v Fojnici. na Visokem, v GlamoČu. v Do-njem Vakufu. Lnju, Foči, Jeleči, čajniču, Stolcu in Tuzli. ZAPISKI Italijanski življenjepis zadnje ruske carice. Pri Mondadoriju je izšla pred dnevi knjiga Gulie Dar.zas »LMmperatrice tra- gica e il suo tempo. Alcssandra Fiodorov-na, lmperatnce di Russ:a. e 1' agonia della zar smo russo«. Avtorica je poznala carico osebno, prav tako njeno okolje, zato ima ta spis tem večjo dokumentarno vrednost. Narodno gledališče DRAMA Sieda. 18. novembra: ob 16.30: Deseti brat. Red B četrtek. 39. novembra: ob 16.30: Gradfcfr- nik Solne«. Red četrtek Fetek. 20. novembra: ob 15.: Kralj na Be-tajnovL Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol Sobota. 21. novembra: ob 16.: Oče naA. Izven Jurčič-Golia: »Deseti brat«. Dramatizacija romana v 16 slikah. Osebe: Benjamin — Bratina, graščakinja — Gabrijel-čičeva. Manica — Levarjeva, Dolec — Ll- pph, Piškav — Peček. Marijan — Verdonik. Martine Spak — Milan Skrbinšck, Kvas — Drenovec, Krjavelj — Cesar, Ma-levžek — Košič. Miha — Potokar, Dra-žar — Raztresen, Krivec — Plut, Kriv-čevka — Pol. Juvanova, Francka — Sancinova. Obrščak — P. Kovič, stari kmet — Gorinšek, kmet — Brezigar. dekle — J. Boltarjeva. sodnik — Nakrst. dve kmetici — Starčeva in Gorinškova. lektorica — Kraljeva. Režiser: prof. O šest. scenograf: ing. E. Franz. OPERA Sreda. 18. novembra: ob 16.: Gasparoae. Red Sreda četrtek 19. novembra: ob 16.: Don Pa- squale. Red A Petek. 20 novembra: zaprto (generalka) Sobota, 21. novembra: ob 16.: Slepa mli. Opereta. Krstna predstava. Red Pr«?» mierski K. Mi'Jocker: »Gasparone«. Opereta v treh dejanjih. Osebe: guverner — Anžlovar. grofica Carlotta — Ivančičeva, župan Nasone — Zupan. Sindulfo, njegov sin — Rus, Erminio — Sladoljev, Benozzo, krf-mar — M. Sancin. Sora. spletična — Bar-blčeva Massaccio — B. Sancin, Luigi — Pianecki. Tanio — Marenk. častnik — • Jel-nikar. sluga — Simončič Dirigent in zborovodja: R. Simoniti. režiser in koreograf: ing. P. Golovin. Solo plešejo: Bravničar-jeva, Japljeva, Kflrbos in Pogačar. * " SPOR T Paolino skoraj k. o. — in še dve španski Vesele ln tudi neverjetne zgodbice o španskih športnikih V rubrikah španskih športnih listov kroži nekaj veselih in tudi neverjetnih zgodbic o športnikih in zakaj bi jih ne posneli še mi? O Paolinu Uzducumu so začeli spet pisati španski športni novinarji in ugotavljajo na vidnih mestih, da je tik pred svojim poslednjim knoek-outom. Prijatelji španskega boksa se še živo spominjajo tega svojega junaka na deskah in zdaj se začudeno sprašujejo, ali je res mogoče, da bi se bil povrnil in bi ga kar precej čakal najtežji poraz. Ko čitajo ;lalje, šele vidijo, da ne gre za njegov k. o. na deskah, temveč za onega v življenju. Mož je šel med snubače in zdaj je zadeva že tako dozorela, da bo kmalu odnehal za vselej. Zakaj pa tudi ne? Dovolj žalostno bi bilo, če b: boksar takšnega slovesa kakor je Paolino ne imel poguma dovolj, da bi se vrgel v to, včasi res nevarno akcijo. Z drugih športnih terenov čitamo o dveh bolezenskih primerih, ki sta se mogla dogoditi res samo v Španiji. O nekem srednjem napadalcu SevLlle Campanalu pripovedujejo in pišejo, da je bil na težki tekmi hudo poškodovan, pa je ves v ognju za barve svojega kluba kar igral do konca in še mnogo pripomogel, da se je vse končalo kakor so želeli njegovi gospodarji. Ko so ga po končani bitki prepeljali k zdravniku, je ugotovil, da je imel nogo v členku zlomljeno na več krajih. Kljub tej poškodbi pa je mož — tako pravijo — še celo uro tekal za žogo in se ni prav nič zmenil za bolečine, če ni bilo tako, nismo krivi mi. temveč oni, ki iščejo senzacij tuli tamkaj. kjer jih ni. Drug podobni primer je še bolj zagoneten. Neki nogometaš Urias iz Granade je bil ljubljenec vsega mesta in v vsaki tekmi je vse gledalo samo nanj. Nedavno pa. se je Urias strašno spremenil. Na vrsti je bil važen nastop na zelenem polju, toda Urias je stal sredi travnika kakor prikovan in prav nič mu ni bilo mar niti za žogo niti za igro. Publika je besnela in zahtevala, naj ga poženejo z igrišča. Ko so ga pozneje zaslišali, je izjavil, da je bil pod nekim skrivnostnim višjim vplivom. Bil je v oni tekmi kakor ohromel po vsem telesu in čeprav se je trudil, sploh ni mogel premakniti noge z mesta. Sploh pa ni videl niti igralcev niti gledalcev in se ni zavedal, kaj se dogaja okrog njega. Ko so ga pripeljali prel zdravnika, ni mogel ugotoviti nobenih motenj v živčevju. Tako je postajalo zmerom jasnejše, da je premeteni igralec samo hlinil vse one čudežne pojave na sebi, samo da bi prisilil klubovo vodstvo, da bi mu zvišalo prejemke. Dosegel je baš obratno; za kazen so mu odvzeli polovico plače in še prijavili sc nečedno zadevo na pristojna mesta. še eno nogometno afero so nedavno razčiščevali v Španiji, in sicer v zvezi s tem, ker se je sodniku ustavila ura in sta dve moštvi igrali važno tekmo kar naprej preko določenega časa, vse dotlej, dokler ni občinstvo prepričalo piskajočega gospoda na travniku, da bj moralo bit; tekme že uavno konec. Stvar je postala še bolj zapletena zaradi tega, ker je v neopravičenem podaljšku »padel« odločilni gol in so se oškodovani igralci obrnili na zvezo, naj izid tekme sploh razveljavi. Zdaj pride senzacija! Zveza je odločila, da je izid veljaven, ker je sodnik edini odločilni človek na terenu; če ne vidi prestopka, ni prestopek in če se mu ustavi ura, teče tekma vse dotlej, dokler se sam ne odloči za odreditev konca. čisto na kratko Tudi prihodnja nedelja ne bo brez mednarodnega sporov?', i a nogometnem terenu. Tj pot si bos:a s.ali naspoti enajsfork-I Nemčije in Slovaške v Eratislavi. Ner/.ci so zelo nevarni nasprotniki — to je nazadnje izkusila Švica — in Slovakom bržkone niti domače igrišče ne bo pomagalo, da bi si lahko obetali kaj senzacionalnega v tem srečanju. V ostalem pa se pridno pripravljajo in računajo na najboljše. Bolgarska nogometna zveza je začela sistematično akcijo, da bi nogometnemu športu pomagala do še večje udomačenosti. Načrti gredo za tem, naj bi slej ali prej v»»ka vas imela svoje nogometno društvo. župani in učitelji so obljubili svojo pomoč. Uspehe te akcije zasledujejo v bolgarskih športnih krogih z velikim zanimanjem. Tudi pri drugem startu nemških amaterskih boksarjev so se Švicarji morali zadovoljiti s precej krepkim porazom. Z 10:6 so Nemci porazili ojačeno moštvo iz Ber-na. Nemčija in Švica se dogovarjata za medsebojno tekmo v hokeju na ledu, ki naj bi bila 20. decembra ali 31. januarja 1943. Nemški hitrostni drsalci pa imajo za svoj dvoboj z Norvežani že določen termin, in sicer 10. in 11. februarja 1943 v Oslu in Hamarju. Spet je odšel med olimpionike starega in novega veka eden od starejših olimpijskih zmagovalcev zadnjega četrt stoletja. Pred kratkim je v Helsinkih umri — šele 52 let star — Elmer Niklander, ki si je kot odličen atlet, v glavnem pred prvo svetovno vojno priboril nič manj kakor 47 finskih državnih prvenstev. L. 1908. je zastopal Finsko na londonski olimpiadi. 1. 1920. pa si je na enaki prireditvi v Anversu priboril zlato kolajno v disku, srebrno pa pri metu krogle. Z Gorenjskega Koncert sjovečega vtrtu®za. Prihodnjo soboto bo nastopil v glasbeni dvorani v Celovcu sloveči čelist Gašper Cassado. Na sporedu so: Hayden, Beethoven, Weber in dva moderna skladatelja. S fronte se je vrnil župni uradni vodja dr. Gustav Adolf Pogatschnigg, glavni pobočnik koroškega gauleiterja. Prevzel je spet vodstvo župnega tiskovnega urada deželne tujsko-prometne zveze in zveznega urada za zunanje zadeve. Na vzhodni fronti sta padla koroška rojaka: poročnik Štefan Jager, ki je bil v prvi svetovni vojni odlikovan z zlato kolajno za" hrabrost in z drugimi odlikovanji in 31 letni naddesetnik Peter Konberger, ki je odlikovan z železnim križcem. Pivo-imenovani je padel na zapadnem Kavkazu, leto dni po smrti svojega sina Štefana. Transformator ga je poškodoval. Na Koroškem zaposleni 41 letni Rudolf Zupančič je iztovarjal 1000 kg težak transformator. Z vso težo je padel transformator ob delavca ter mu poškodoval prsi in levo nogo. Ranjenca so prepeljali v celovško bolnišnico. Iz Spodnje štajerske Mariborsko ljudsko vseučilišče je pričelo svoje delo pretekli petek zvečer v Gotzovi dvorani. Slavnostni nagovor je imel okrožni vodja Strobl. Nato je predaval prof. dr. Eric Endres o borbi za ve-likonemško misel. Godalni kvartet mariborskega ženskega učiteljišča je zaigial dve Haydnovi skladbi. Novi grobovi. Na Teznem pri Mariboru je umrl kovačev sinko Valter Zemljak. nadalje je na ondotnem kolodvoru umrl nagle smrti 531etni krojaški mojster Konrad Straža iz Braslovč. V visoki starosti 81 let. je umrl V Trbovljah upokojeni rudniški upravitelj inž. Filip Krasnik. Gostovanje graškega kvarteta. Mariborski prosvetni urad priredi 16. t. m. zvečer v kinu na Stolnem trgu večer komorne glasbe. Igral bo graški ženski godalni kvartet. Za mrtve bodo proglašeni naslednji štajerski rojaki: Jožef Janže z Zavrča, ki je septembra 1914 odrinil na rusko fronto; Franc Košec iz Celja, ki je avgusta 1914 odšel v Galicijo; Janez Krajnc iz mariborskega okoliša, ki je baje padel v bojih pri Przemislu; Jernej Koštomaj iz škofje vasi pri Celju, ki je leta 1917 odrinil na italijansko bojišče; Anton Vrtačnik, ki je bil ujet v Sibiriji, in Karel Fleisinger iz radgonskega okoliša, ki ga pogrešajo od leta 1917, ko se je boril na italijanskem bojišču. Otroka svoje sestre je rešil, sam pa se je ponesrečil. Na posestvu svoje sestre v Leskovcu se je mudil 501etni železničar Leopold Bezge. Na dvorišču sta postopali dve telici, ki se jima je približala tri in pol letna domača hčerkica. Zaradi bližine otroka se je ena izmed telic nenadno splašila, začela je brcati in je hotela napasti otroka. Bezge je priskočil na pomoč, rešil otroka, dobil pa je od podivjane telice hud udarec. Prepeljati so ga morali v mariborsko bolnišnico. žrtve nesreč. 541etni Jože štamic iz mariborske okolice je v temi padel po stopnicah in se hudo poškodoval na glavi. Pri delu v neki mariborski industriji si je poškodoval 361etni Alojz Osterc čeljust, 181etni Emil Zgabej pa levo nogo. Pri Mariboru je padel 351etni Avgust Lešnik s kolesa in se hudo potolkel po glavi. Pri pogonu motorne žage se je poškodoval 241etni Janez Rižnar iz št. Lenarta v Slov. goricah, zlasti ima poškodovane oči. V gozdu se je spotaknil na korenini 521etni tesar Franc Holc iz Negove in si zlomil levo nogo, 521etni Matija Stopar pa je zašel s palcem v stroj in je moral biti kakor ostali ranjenci prepeljan v mariborsko bolnišnico. Nesreče. Tomaž Vodnik, star 62 let. dn-ma iz Tresternice, ima zdrobljeno kost, ker je nanj padel težak kamen. 48 letna viničarka Marija Gumzejeva z Meljskega hriba je prišla z desno nogo pod kolo, ki ji je zdrobilo nogo. 37 letni Žagar Anton Mlačnik iz Maribora si je poškodoval ro- ko pri delu, na glavi pa se je poškodoval 61 letni knjigovodja Jernej Schwemmer, doma iz Gradca, uslužben pa v Mariboru. 27 letni Franc Lešnik si je pretrgal mišico pri športnih igrah, 34 letni Vid Romih iz Razvanja pa si je zlomil nogo. Poškodovanci so bili prepeljani v mariborsko bolnišnico. Radio Ljubljana SREDA. 18. NOVEMBRA 1942-XX1 7.30: Lahka glasba. 8.00: Napoved časa: poročila v italijanščini. 12.20: Plošče 12.30: Poročila v slovenščini. 12 45: Lahka glasba 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini 13 20. Pisano glasbo vodi dirigent Segurmi. 14 00: Poročila v italijanščini 14.15: Novi orkesiter, vodi dirigent Fragna. 15.00: Pcročila v slovenščini. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15-Koncert čelista Cende Sedlbauerja. pri klavirju Mariian Lipovšek 17.35: Koncert p;a-nista Vincenza Manninija 19.00: »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr Stanko Leben 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Komorna glasba. 20.00: Napoved čisa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45- Radio za družino. 21.30: Znane pesmi izvaja orkester, vodi dirigent Zeme 22."0 Predavanje v slovenščini. 22.10: Konceri violinista Sa batinija. 22.45: Poročila v italijanščini. Ogromna večina oglaševalcev se obrača na „JUTROV" oglasni oddelek Inserati v Jutru*' fmato velik uspeh Mali oglasi Prosimo naše cenjene oglaševalce, naj ne donašajo malih oglasov v zadnjem trenutku. To velja zlasti za male oglase, namenjene za nedeljsko številko Prinesite jih po možnosti že v petek, v soboto pa vsekakor pred 11. uro. UPRAVA «J U T R A». Kuharico samostojno za vsa gospodinjska dela iščem za takoi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15926-1 Službo dobi pomožna kuharica — v boljši gostilni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo pU.e pod »Stalna«. 15983-1 Kuharico pošteno in čisto išče boijša družina v centru. Nost.>p takoj ali po dogovora. Ponudbe pod d Plači dobrac na ogl. odd. Jutra. 15981-1 Skladiščnik tudi Kot gospodarski delavec se sprejme takoj na stalno mesto pod boljšimi pogoji. Naslov v vseh posl. Jutra. 15971-1 Frizerko dobro, samostojno delavko. sprejme takoj v stalno n-imeščenje salon »Ela«. Ljubljnna. Gajeva 6. 15970-1 Dekle pošteno in pridno. vajeno kuhinje in gostilniške postrežbe, se sprejme takoj. Vprašati v gostilni Krekov trg 11 15990-1 26-letna žena išče mesto v tovarni ali k* j sličnega. Grem tudi kot postrežmška moč v boljšo gostilno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo hvaležna«. Kot sobarica zre k boljši rodbini dekle. Službo lahko nastopi takoj. Ponudbe pod šifro »Marljiva« rs ogl. odd. Jutra. 15991-2 tfi f* Blago razparane črne (maren-go) suknje, večjo osebo in trenehkoat za 12-letnoga dečka ugodno naprodaj. Gerbičevu ul. 19-1. Kolezija. 15995-6 Črno redkev kg Lir 1. nudi Sever & O k PREVODI IN VLOGE v italijanščini PISARNA L. VOLČIČ Knafljeva 13 j: mn'wum!nit'»»i»n»itiitiimin': Tulipane in krokuze sadimo že sedaj na prosto ali v lončke. Nudimo originalne Liolaridske. — Sever & Komp., Ljubljana Del prodigio della Lampada Osram Sembra oggi ona :osa sempliee avere a disposizion« la lampada OSRAM, sicura dispensatrice di luce of Uma ed abbondante. Ma quale somma di indagini scienlifiche e di lavoro crsativo hanno dovulo com-piere i laboralori specializzali della Osram per rog giungere 1'odierna perfezione! Perfezione che si compendia nelle p3roie LAMPADE OSRAM-D molta luce e poco consumo Danes se nam zdi naravno, da imano na razpolago OSRAM žarnico, sigurno razširjevalko odlične in zadostne luci. Toda koliko znanstvenih naporov in ustvarjalnega dela so morali vlomiti posebni laboratoriji pri OSRAM-u, da je žarnica dosegla današnjo popolnost. Popolnost, ki jo moremo na kratko izraziti z besedami O S RAM-D ŽARNICE mnogo svetlobe in majhna poraba G i Zelo ugodno naprodaj čisto nova črna obleka s svetlimi črtami za malo š;bkejšo postavo. Staro blago. Naslov v vseh pctel. Jutra. 16001-6 Biljard dobro ohranjen. na 7 krogel, prodam radi pomanjkanja prostora. — Dam ga tudi na procente a'i zamenjam za kako drugo vrednost. — Debevc, Slomškova ulica št. 9. 15988 6 Komp., Ljubljana. 15856-6 Težji ženski plašč st, jesenski, še dobro ohranjen, prodam za Lir 230. Naslov v vseh posl. Jutra. 15999-0 Preprogo Smirna, ugodno prodam. Trgovina šik. Miklošičeva c. 16000-6 Pirotsko preprogo lepo, 2X3 ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 15986-G Srebrno lisico novo in nove ženske čevlje žt. 37 prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 15974-6 2 veliki peči n* koks, novi, za večje prostore prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 15966-6 15968 2 ul. 6. Velika Lutzova peč še nova, za 950 lir naprodaj. Generator delavnica. Tyrševa 13, Figo-vec, levo dvorišče. 15993-6 Peči in štedilnike nov sistem s Merkur«, 50 odstotkov pr'hranka, dobavlja za reklamno ceno Merkur. Puharjeva 15994-6 Otroške vozičke se Vam izplača prodati, zamenjati aii kupiti pri Prometu, nasproti križanske cerkve. 15391-7 Šolsko tablo majhno (stojalo m desko! kupim. Naslov v vseh posl. Jutra. 15978-7 Otroški voziček globok, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod s>čedenc. 15969-7 Kolesa Kupimo biciklje, bicikeij gume, motorno kolesa. Pltčamo dobro. Merkur. Puharjeva ulica 6. 15992 11 Gospodje, pozor! Kiobufcarna »Pajk« vam strokovnjaško o 11 6 11 preoblikuje ln prebarva klobuke »seb vrst pc nizkih cenah. Lastna delavnica. — Se priporoča Rudolf Pajk. Sv Petre cesta 38 J-158-M-3C KnjigoveSka koncesija, družba z o. z. se odda. Naslov v vseh posl. Jutra. 15821-30 V različnih barvah lepo Izdelane, na željo takoj. naredimo Vase slike za legitimacije. Di-jaki-inje, s^mo še do 1. decembra popust 20 odstotkov. Pohitite! Se priporoča. Kocmur Marjan, fotografija. Društvena 34 — Prešernova 9. 15997-30 Ženitve Prehran a Sprejmem več boljših oseb na dobro domačo hrano. Naslov v vseh posl. Jutr« 15977-14 IS3JW333 Prodam razno staro pohištvo. Ogled cd 9. do 11. ure Mestni trg 9. na dvorišču — Sorokin. 15987-12 Posest Krasno vilo z 4 stanovanji in garažo ter ograjenim ca 1500 kv. m velikim vrtom, v mirnem delu mesta prodam takoj po ugodni ceni. Nuslov v vseh posl. Jutra. 15985-20 Dama srednjih let. inteligentna., osamljena, želi poročiti gospoda ravno tako dobrosrčnega, ki bi ji bil zmožen nuditi nekoliko razvedrila. Cenj. ponudbe s sliko, ki se vrne, poslati na ogl. odd. Jutm pod »Osamljena.. 15973-2:» Glasbilu Opremljen kabinet z dobro dom.<čo hrano oddam takoj. Poljanska c. 1-2. 159S2-23 Opremljeno sobo lepo, pri kolodvoru, oddam. Slomškova 7-11. S 5967-23 Lepo sončno sobo oddam takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 15996-23 msssM Kozo radi pomanjkanja krm« poceni prodam. Tugo-merjevu, 7, Zg. šiška. 15989 27 Konja srednje velikega, kupiia« Naslov v vseh posl. Jutra. 15958-27 Prazno sobo strogo separirano, event. enosobno stanovanje — iščem v centrumu ali v neposredni bližini. Naslov v vseh posl. Jutru. 15972-23a Iščem manjšo, opremljeno, se-parireno sobico, po možnosti z gašperjem, najraje v bližini kolodvora. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra P