249. številka. Ljubljana, v ponedeljek 28. oktobra. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan »večer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejcman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., .vi jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljabljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa Be po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če Be dvakrat, in po 4 kr., £e se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć f. ankir.it i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in u p ravni Si v o je v Gospodskih nlicah št. 12. Upravništva naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naroebo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe* vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 ,, „ četrt leta........3 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. m Pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ b jeden mesec.......I „ 40 „ NaroČuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu Be mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Uitravništvo „8tov. Naroda*4. Iz dežeinega zbora češkega. Osma seja deželnega zbora češkega bila je posebno važna, kajti utemeljeval je dr. Julij Gregr predlog svoj, da se odgovori z adreso na najvišji patent z dne 22. septembra, s katerim so se sklicali deželni zbori. Svoj predlog je utemeljeval dve uri in tu hočemo povedati glavne misli njegovega govora, če tudi se z vsemi posaraičnostmi ne strinjamo, ker mi malo drugače sodimo o zgodovinskih pravicah nego Čehi. Govoril je blizu tako le: Adreso smo predložili deželnemu zboru na malo nenavaden način. Za to smo pa imeli več uzrokov. Bali smo ae jaz in somišljeniki moji, ki smo v manjšini v tej zbornici, da bi se utegnil sam predlog, da naj se voli odsek, da sestavi adreso, odkloniti, ter bi mi ne mogli izraziti tako globoko čutene želje. Izdelali smo predlog, da vzbudimo zanimanje za državnopravne interese in češko državno pravo zopet spravimo na dnevni red. To se je nam tem potrebnejše zdelo, ker poslanci naroda češkega tudi delujejo v državnem zboru, kjer so se slišale iz nji hovih ust izjave, iz katerih bi se dalo sklepati, da se je narod naš že odrekel državnemu pravu te kraljevine. Adresa sestavljena je na podlagi skupnih posvetovanj vseh somišljenikov mojih, pri Čerrfer smo mi kot za parlamentarično inicijativo zmožna strauka zmatrali za umestno, da razkrijemo stališče, smotre svoje: mi nočemo nič nenavadnega, ničesar, kar bi škodovalo interesom te dežele, te države ; nihče nema pravice poprej soditi in obsojati kake stranke, da je stopila v parlament, da je začela delovanje svoje. Mi nesmo „čudna družba", ker hočemo, kar želi vts narod in kar zahtevajo že 28 let vsi rodoljubi, za katerimi mi nečemo zaostajati. Kar se tiče meritoričnega tega predloga, naperjen je v prvi vrsti proti obstoječemu ustavnemu redu in mi v predlogu odkritosrčno in lojalno povemo, da ta red krati pravice kraljevine naše ter je nevaren na^vitalnejšim interesom našim. Borba za pravice naše še dolgo ni koučaua, treba, da jo zopet začnemo in vedemo intenzivneje in odločneje. Ustava vsega tega ni spolnila, kar je obetala; kako je z državljansko, z ono ustavno svobodo? Kuj pomenjajo one nam obetane državljanske pravice, kako vrednost imajo, e vsak policijski kane.''list ima več moči, nego vsa ustava. Ni se čuditi, da se pod to ustavo ni zboljšalo gmotno blagostanje narodovo. Kar se pa tiče države, je pa ustova ni okrepila, temveč dovela do obžalovanja vrednega dogodka, da se je država razcepila v dve polovici, katerih jedna nema organične podlage, druga je pa v vedni borbi s prvo. Sedanji ustavni red utegne še dovesti do propada države. Poslednji čas razcepili so celo vojsko. Za a prišel bode h. (Poslanec Vašitv kliče: In tudi „vpsilon"). V kako pozicijo prišel je deželui zbor vsled ustave? Kako se varujejo pravice naše v državnem zboru, kateremu so zaupani vender vsi interesi naši ? Hočem le opozoriti na poslednjih deset let, kateri čas sodelujejo tudi v državnem zboru poslanci naši. Preverjen sem, da poslanci naši v boljših ruz-merab neso mogli začeti delovanja svojega. Prišli so v parlament, vsled tega, ker se jim je marsikaj obljubilo, vlada jim ni bila nasprotna, za kar so jo podpirali, sklenili so z desnico zvezo, v katerej so najodločnejši faktor, in vprašajmo, kake uspehe ima pokazati njih delovanje ob tako ugodnih razmerah? Niti jednakopravnost za naš narod neso mogli doseči, nikar še avtonomijo in državno pravo. Zaradi tega ničesar ne očitam gospodom poslancem, da celo priznavam njihovo požrtovalnost, da vztrajajo v parlamentu, od katerega nemarno nič dobrega pričakovati za nas, kar mi bode vsak priznal, če po-števa tendenco državnega zbora in to, kako in zakaj da je sestavljen. Najvišji diplom z dne 20. oktobra je v nas vzbudil razne nade in če bi bil ostal podlaga za urejenjo razmer avstrijskih, bile bi danes yso drugačne. Temeljna misel oktoberskega diploma bila je avstrijska misel, po katerej bi se morali gojiti organizacija in samostojnost posamičnih zgodovinskih individualitet, kakor so se razvile v teku časa. Ža-libog se je ta misel, če tudi je bila izražena v nepreklicnem diplomu, se že opustila čez štiri mesece po njenej objavi. Zares je obžalovati, da se je na mesto avstrijske misli postavila druga, katere posledica mora biti propadanje države, — namreč nemškonarodna misel, gospodstvo nemškega elemei.ta in zatiranje druzih narodnostij. Zategadel povsod razsaja ona ljuta borba, katere so Nemci najbolj krivi. In kako so razmere v deželi naši? Mari so normalne razmere, če narod, ki je od nekdaj imel prvi sedež in prvo besedo v tej deželi, ter fa toliko storil za pouzdigo države, nema niti jednacib pravic z nemško manjšino? Vender plačuje ta uarod milijarde v državno blagajnico, no da bi se mu to dalo, kar neobhodno, potrebuje za kulturno življenje — opozarjam le na celo vrsto šol, katere je odpravil gospod naučni minister. (Vašatv kiiče: Svojevolja !) Mari se mora govoriti o normalnih razmerah, če naš narod, da utrdi kulturno razmere, po krajcarjih zbira za osnovo učilnic, katere bi država osnovati morala ; so to normalne razmere, če se iz šol sistematično odstranjuje vse, kar bi le količkaj spominjalo na nekdanjo samostojnost te kraljevine. Mari moremo razmere imenovati normalne, če državni uradniki ne umejo češčine, in Če celo najvišji uradniki v deželi tega jezika ne govore. (Vašatv kliče: Poniževanje naroda!) (Konec prlh.) LISTEK Blodne duše. Roman. ČeSki spisal Vacslav Bencš - Tfebizaky, preložil I. Gornik. IDr-cug-l cLel. (Dalje.) IV. Kobliha švignil je z bičem in pognal konja tako, da sta šla v skok. Iz vojakov upal se ni nihče dalje zadrževati voza. Umolkli so najedenkrat, kakor bi se jim bila vsa bojna kri v srci strdila. Ali jezdili niso skokoma, temveč počasi, in glave so imeli povešane, da jim zbog čelad ni bilo videti zagorelih obrazov. Itak so se vračali, ne da bili kaj opravili, in poleg tega še ona grožnja! Dragoncem bilo je pod onim belim plaščem toplo kakor v parni kopeli. „Eh kaj, tovariši! — KoneČno se nam bo sivec Še za hrbtom smejal! — Morali bi mu jih še nekaj prisoliti, da bi bil čutil do kostij! — In rekel si je tudi božji mož! — Lepo družino bi imel Bog! — Takih bi si lahko nabral !u Desetnik silil se je na vsak način na smeh, a ostalcem ni hotelo prorokovanje starčevo iz glave in ni hotelo. Pred tednom slišali so v mestu, da se Turek doli repenči in da je poslal na Dunaj cesarju pisauje, ako mu ne da jeduega kraljestva radovoljno, prišel bo, pobral vse krone in niti češke mu ne bo pustil. — — Otec Jarolim zagledal se je zopet k črnim borovcem. Imela sta do tija še prej daleč. Konja pa stu se zopet vlekla pred vozom, kakor bi hotela vsak hip pasti. „Slišiš? — Ustavi!" Otec Jarolim vzravnal se je na otepih slame kakor preje pred vojaki. Koblibe pa ni bilo treba dvakrat opomniti. Voz obstal je takoj, kakor bi bil primrzel k cesti. Otec Jarolim krenil je potem ob visoki meji, ki je vodila iz soteske k nedaljuim borovcem. In videti je bilo, kakor bi bilo štirideset let odletelo z njegovih nog. Za malo časa izgiuil je izpred očij začujenega Koblibe, kateremu valaha zdaj še-le nista hotela naprej. Že vse bičišče stolkel je nad njima, in konja nista potegnila, kakor bi se bila zgovorila. Moral je z voza in jima pomagati pri prvih kolesih. Puščavnik krenil je po ravni poti v svojo puščavo. Srečal ni nikjer žive duše. In čim bližje je prihajal Podlesju tem vidneje pospeševal je korak. Zdelo se mu je, kakor bi ga tija nekaj klicalo, kakor bi kdo pričakoval njegove pomoči in je ne mogel pričakovati. Nad krajino zletele so včasih vrane in kavke, a nahodoma skrile so se zopet v gozdove. Bilo jim je menda dušljivo visoko v zraku, ker se je južni vetrec proti večeru še bolj ogrel. Podoben bil je že popolnoma pomladnemu, ko nad zeleno krajino vesna prvič s tihim pihljanjem pošilja na vse strani svoje pozdrav s poljubi, zbok katerih človek v dno duše ozdravi, in po katerih drhti zemlja v razkošji, kakor nevesta po prvem poljubu žeuinovem. Že se je zmračilo. Iz doline zveneli so na uha starčeva zvouovi iz cerkvenih stolpov ali s tramov postavljenih v Podltsji pred sodnijami. A glasili so se Žalostno, — vsi tako, kakor bi zvonili poslednjo uro. Potem pa je zavladala po krajini tihota kakor v puščavi, kakor bi tu na milje daleč ne bilo človeškega bivališča. V večerni temi migljala je v daljavi sem ter tija lučica — zopet kakor v pušči veše. Bilo je že pozno zvečer, koje obstal otec Ja- Deželni zbor kranjski. (VI. seja, dne 25. oktobra 1 889. 1.) (DaUe.) Poslanec K i u n poročal je v imenu finančnega odseka o proračunu zaklada učiteljskih penzij za leto 1890. in predlaga, da se režijo najprvo došle prošnje. Dovoli se učiteljskim udovam: Magdaleni Kratohvil jedenkrat za v-elej 50 gld. podpore, Heleni Widmar 100 gld. miloščine za daljna tri leta, Matilda Kokalj 100 gld. podpore tudi za tri leta, učiteljski siroti Mariji Novak za tri leta po 50 gld. podpore, učitelju Mateji PraŠnikarju jednokratno podporo 40 gld. Prošnja učitelja Zamika in njegove soproge /a povišanje penzije se odkloni, pač pa dovoli ni i ji ni hčerki Stanislavi Zamik jednokratna podpora v znesku 20 gld. Proračun zaklada učiteljskih penzij za 1. 1890. se odobri v potrebščini 22.220 gld., v zakladi 87H8 gld., torej s primank-ljajem 13432 gld., kar zbor brez razgovora odobri. Poslanec KI u n poroča nadalje o deželno-odborovem poročilu, ki slove: Deželni odbor je od si. deželnega zbora v 5. seji dne 12. decembra 1887 skleneno resolucijo, s katero se je deželuemu odboru naročilo pozvedo-vati, če ne bi kazalo pokojnin in preskrbnin ljudskih učiteljev zavarovati pri kaki zavarovalnici, prijavil vsem znanim zavarovalnim društvom avstrijskim in jih povabil, naj naznanijo dotične nasvete svoje deželnemu odboru. Vse došle dopise in nasvete je deželni odbor iztočil ces. kr. deželnemu šolskemu svetu, da izreče o njih svoje mnenje. Nato je c kr. deželni šolski svet z dopisom z dne 22. novembra 1888, št. 1711, natančno utemeljil ter deželnemu odboru naznanil, da se je deželni šolski svet s poizvedbami le uveril, da se dosedanja dotična uredba ne da preustrojiti tako, da ne bi bilo v kvar uči-teljstvu in deželi, če prevzame kako zavarovalno društvo pokojnine in preskrbnine ljudskih učiteljev, njih udov in sirot v zavarovanje ter da bi bilo v korist obema imenovanima faktorjema, popustiti to namero. Poročevalec pravi, da deželni zbor tem razlogom popolnoma pritrjuje, kar jednoalasno obvelja. Po nasvetu poročevalca finančnega odseka poslanca Murnika dovoli se Francetu Bajcu, začasnemu pazniku, vsled bolezni na očeh še na dalje 5 gld. mesečno miloščine, Fraučiški Dre ni k vzgoje valni donesek 130 gld. za njene tri otroke. Poslanec V iš ni kar poroča o prošnji okrajnega cestnega odbora Senožeškega za odpis dolga 1848 gld. v imenu finančnega odseka. Poročevalec pravi, da ima ta okraj že veliko podporo v tem, da je deželni zaklad prevzel polovico troškov, da ima železnico, državno cesto, tudi mitnico, v katero uplačujejo prebivalci iz drugih okrajev več kot Se-nožeški, torej nasvetuje, da se za povrnitev dolga obrok skrajša za šest let, čemur zbor pritrdi. Poslanec Detela poroča v imenu finančnega odseka o prošnji občine Bled, da bi se hiralniški troški 399 gld. 17 kr. za Dorotejo Gogalo plačali iz deželnega oziroma hiral ničnega zaklada, o prošnji občine Rovte zaradi podpore za gradnjo ceste Lo-grtec-Rovte, [o prošnji okrajnega cestnega odbora Logaškega zaradi podpore za gradnjo ceste Logatec-Itovte, in o prošnji okrajnega cestnega odbora Črnomaljskega za odpis dolga 3500 gld. rolitn pod brdom, na katerem je preživel kot Btrnž-nik okolnih vasij mnogo zim in mnogo poletij. In jedva se je parkrat oddahnil, korakala je že zopet njegova noga še s tako brzim, skoro mlndeni.škim korakom, kakor ko si je tu prvikrat poiskal zatišje za bogomilo življenje. Razločeval je že temnejše črte, kjer ]o stala njegova kočica, kjer so se začenjala kakor branitelji njeni debla, gotovo trikrat tako stara kakor glava puščavuikova. Nad Podlesjem pretrgali so se najedenkrat temni oblaki in se spremenili v tako čudne podobe, da je bilo človeku pod njimi tesno, tako kakor popotniku v pravljici, kedar pride nenadejaje se v deželo, kjer mu vsak listek, vsaka travica šepeče nasproti s strašnim šumenjem: „V kraji nesrečnem — zakletem si, ki čaka osvoboditelja — mnogo sto let!" — kjer ga i vetri poprašujejo s temnim šumenjem: „ali hočeš biti ti rešitelj te zemlje?" — kjer cvetica za cvetico dvigajo k njemu čašico lesketajoče se v biserni rosi, kakor bi klicale: „osvo-bodi nas, usmili se nas!" Na temna čela okolnih lesov lil je mesec v polnih sragah bledo svojo izpoaojeno svetlobo, a žalosti ni mogel otreti ž njih. Tukajšnji borovci so Vse te prošnje izroče se deželnemu odboru v rešitev. Na to se sklene po predlogu poslanca Šuk-Ijeja javna seja. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 28. oktobra. Namestnik češki odgovoril je v soboto na dve interpelaciji Mladočehom. Na interpelacijo grofa Kounica in tovarišev, kako da more opravičevati to, da je očital prof. Tilšerju, da je podpisal interpelacijo zastran akademiČnega društva, odgovarja giof Thun, da je le hotel naglašati, da je nekdo podpiral interpelacijo, ki je kot prufesor dolžen gledati, da dijaki ne zaidejo na napačna pota. On je preverjen, da s tem ni rušil imuniteto poslancev in tudi ni prestopil Dej, katerih se mu je držati pri odgovarjanji interpelacij. Krumpfholzu in tovarišem, ki so ga interpelovali, zakaj je odgovoril nemški na češko interpelucijo zaradi akademiČnega bral nega društva, jo pa odgovoril, da »hoče vedno spoštovati jednakopravnost in se pri tem držati zbor ničnega opravilnega reda. To je pokazal že v prvej seji. § 14. opravilnega reda določuje, da imata oba jezika v zbornici jednako pravico. Kakor ima vsak poslanec pravico, da govori v katerem jeziku hoče, ravno tako hoče on kot vladni zastopnik svobodno izbirati jezik, v katerem bode govoril. Interpelantje neso bili posebno zadovoljni z omenjenima odgovoroma, le to jim je bilo v zadoščenje, da je namestnik v češčini odgovoril, da je torej druga interpelacija vender pomagala. Staročehi so pa bili z namestni-kovira odgovarjanjem jako zadovoljni in so mu jako glasno pritrjevali. V Hior.ivsU 'm deželnem zboru predlagal je dr. Šiom, da se premeni volilni red , zlasti naj se dovoli volilna pravica petakarjera, pomnoži število kmttsk»u poslancev in volilni okraji malo pravičneje razdeld". Ko bi dr. Šroma predlog bil vsprejet, bi Čehi pri volitvah dobili večino v deželnem zboru, ki jim tudi gre, kajti 3 četrtine moravskega prebivalstva so češke. Nemška večina bode gotovo njegov predlog odklonila. Tirolski deželni odbor je vzlic vsemu ugovarjanju vlade in konservativcev sklenil, da se predlog italijanskih poslancev, da se italijanskemu delu dežele dovoli posebna sumouprava, izroči odseku. 27 poslancev je glasovalo „proti", 37 pa „za". Iz tega Beveda še ne moremo sklepati, da bode ta predlog vsprejet. Vsekako je pa glasovanje pomenljivo, ker je pokazalo, da nemški konservativci v tej deželi nemajo več zanesljive večine v deželnem zboru. Konservativci so izjavili, predno se je volil odsek, da nobeden izmej njih ne vsprejme volitve v ta odsek. VuailJe (Iržćive. V sirkskcj skupščini kaže se hudo nasprotje mej radikalci in liberalci. Posebno huda je bila verifieijska debata, Liberalec Riborac je trdil, da se v Srbiji še nikdar neso pri volitvah godile take nepostavnosti, kakor letos. Župani so na nečuven način pritiskali na volilce. Faktum je, da je večina sedanjih županov že bila tožena tatvino iu raznih sleparstev. Ustavo sedaj teptajo z nogami oni, ki se hvalijo da so jo priborili. Radikalec Maksi-mović je pa oporekal Riborčevim trditvam. Prejšnja ustava je po mnenji njegovem dajala priložnost za nezakonitosti, sedanja je pa ne daje. Stara ustava je stala kralja Milana krono. Pod liberalnim gospodstvom se še Rovoriti ni smelo o slavnej preteklosti dežele od 1804 do 1813, to je ob ustaji Črnega Jurija. Te nainijajnejše dneve srbske zgo-govine hoteli so liberalci zamolčati narodu srbskemu. Leta 1883. se liberalci tudi neso potegnili za narod, ko ga je zatiral Kristič in so radikalne vodje pobili že mračni takrat, ko človeku še niso segali do brade, kaj še le, ko so ga prerastli in ko so jim veki razorali na čelih dva ali tri palice globoke brazde. Otec Jarolim jo obstal. Jedva dvajset korakov pred njim stala je njegova koča. Dveri bile so od-lomljene in so ležale na poti vedoči v puščavnico. Streha bila je na polu raztrgana, in vse na okrog spremenjeno, da se ni dalo spoznati. Otec Jarolim zopet ni veroval svojim očem, kakor zadnjič ko je zopet prvič videl svoje dolgoletno zavetje. Roki prekrižal je na prsih, naklonil glavo in se zagledal v „grdobo opustošenja". Zlomljen križ bil je videti, kakor da prestreza uhod v kočico. Jedna rama zabodla se je v sneg, vrhni del z napisom na kositarjevi deščici slonel je na brdu in dolnji konec segal je daleč čez stezico na nasprotno stran. Mesec obsinil je baš z najmočnejšimi prameni blede luči glavo Kriščevo, katero je ovijala krona od pravega trnja. In v blesteči zarji zdelo se je, da na čelo OdreŠnikovo stopajo istinite kaplje krvavega potu, izmučeno telo da se v istini spreminja, kakor kadar se duša pripravlja, da odleti iž njega, da se globoka rana ua strani odpira, da iz nje brizga kri in voda . . . stavili pred preki sod. Ustava ni darilo kralja Mi* lana, marveč so ga radikalci le prisilili, da jo je dal. Vedno bode radikalna stranka varovala svobodo. Vodja liberalcev Avakumovic je pa Maksimo -vicu očital, da je resnico zasukaval. Leta 1883. so se liberalci pač potegovali za radikalce, toda radikalci so sami izdajali in ovajali vodje svoje. Pop Milan Gjurić je zatrjeval, da so radikalci jedini prijatelji narodovi. Spominjal se jo slavnih dnij, ko se je Srbija bojevala pod Crnim Jurijem in Milošem za svobodo. Radikalna stranka bode skrbela, da dežela ne pride zatiralcem in pijavkam v ro ke. Liberalec Zima Nestorovič, ki je že trideset let poslanec, se pritožuje, da še ni bilo nikdar tacega pritiska pri volitvah, nadeja se pa, da se bode ▼ bodoče pravilneje postopalo. Minister Tavšanovi ć je zavračal vse vesti o pritiskanji pri volitvah. Vse, kar so o tem pisali liberalni listi, je laž. O županih pa tudi ne sme Riborac tako slabo soditi, ko sodišče še ni izreklo sodbe. Tako se je še mnogo govorilo, zabavljalo in pritoževalo, toda konkretuih slučajev se ni navedlo in zaradi tega se je z ogromno večino potrdilo poročilo veritikaeiJBkega odseka. ItiiNki pooblaščenec Izvolski se je dogovoril z Vatikanom, da se Vilenski škof IIryniewiecki vrne iz pregnanstva. , Dobival bode dosmrtno pokojnino in bival v iuozemstvu. Sedanji administrator Vilen-ske škofije bode imenovan škofom in partibus ter se preseli v Peterburg; Awdanie\vicz, član Teter-burškega konsistorija, bode pa imenovan škofom v Vilni. Administrator Lublinsko škofije Jaczev/ski bode imenovan škofom za to škofijo ; Nowodworski, urednik „Przeg'ada Kntolickega", postane Ploški, sufra-ganski škof, Kosovski pa Kujavvski škof. Hk rat u se bode uredila administracija Minske škofije. Minisierstro francosko je sklenilo, da se bode v sedanji sestavi predstavilo novi zbornici. Ker je zmerna republičanska stranka najmočnejša v zbornici, utegne se sedanja vlada nekaj časa obdržati, dokler se radikalci z monarhisti ne združijo proti njej. Z izjemnimi zakoni proti socijalnim demokratom nemški kancelar nema sreče. Nadejal ae je, da bode ž njimi kmalu zatrl socijalizem, pa se zmotil. Sedaj bode zopet treba podaljšati izjemne zakone, o katerih se ne more reči, da so imeli kaj uspeha, kajti število socijalistov je v Nemčiji vedno večje, kar se pač najbolje vidi pri raznih volitvah. Vedno več glasov dobivajo socijalno demokratski kandidati. Kakor se pričakuje, bodo pri bodočih državnozborskih volitvah število socijalno-demokrat-fikih glasov naraslo nad 1 milijon. Socijalni demokrati so torej faktor, kateri utegne postati Nemčiji zares nevaren. Dopisi. Sx Kranju 24. oktobra [Izviren dopis ] (Priporočana meščanska šola) Nedavno priobčil je „Slovenski Narod" (štev. 220) članek v katerem se priporoča, da bi se namesto odpravljene gimnazije ustanovila v Kranji deška meščanska šola za Gorenjce. V kolikor nam je ta članek dokaz za to, da Člankar spozna potrebo višjega učnega zavoda za Gorenjsko s sedežem v Kranji, v toliko smo mu hvaležni za izraženo njegovo previdnost, ž njegovim predlogom glede ustanovitve meščanske šole nam je pa težko sprijazniti se. Sicer pa mislim, da sedaj ni prišel še čas za ukrepe o tacih stvareh, ker še nesmo zgubili upanja, da se nam gimnazija obrani; — sedaj želeti bi bilo le, da bi se od vseh odločilnih stranij in z vsem naporom delalo za nadaljni obstanek naše gimnazije, ker ta je učen zavod, ki se našim razmeram najbolj pri-klada. Vender pa hočem navesti že danes neka- Starec zdrhtel je močno, takoj bil ja pri križi, pal je v sneg, trhli les pritisnil je z obema rokama na prsi, glavo nagnil je blizu k zasinelemu obrazu Odrešenikovemu in svoja usta pritisnil ua njegova usta, bila sta v istini mrzla kakor mrtveceva. „Ne smeš me ostaviti — ne smeš, tudi ako bi hotel in ako bi to zaslužil! — Slišiš me, Jezus Kristus! Tako-le pritiskam te na srce, da se mi ne umakneš, da moraš z mauoj, in s taboj tvoja moč, tvoje sila, tvoj zaščit, kamorkoli se obrnem." Križ zaječal je v prepažih, tako krčevito stiskal ga je k sebi otec Jarolim. „V bodočih dneh potrebovali to bodo, kakor nikdar poprej v vsem minilem življenji. Jaz služil sem ti toliko, molil sera k tebi toliko let, prebdel sem v teh letih pod taboj toliko nočij ; — ali jih moreš sošteti? Ti pa si bil dan na dan, leto na leto, kakor bi me ne bil videl in ne slišal. Pravijo, da je maščevanje le tvoje —" Starec umolknil je za hip. Mesec skril se je za oblake. Okrog po gorah razprostrla se je strašna temota. Križ zaječal je znova v prepažih. (Dalje prih.) tere pomisleke zoper ustanovitev priporočane meščanske šole. Kaj hočemo mi na Kranjskem ustanavljati z velikimi denarnimi žrtvami meščanske šole sedaj, ko jih še tam obsojajo, kjer jih že imajo, ter jih semtertja zopet odpravljajo? Meščanska šola nema pričakovati posebne prihodnosti, zlasti pa se pri nas na Kranjskem gotovo ne bode udomačila, in zatorej za naše razmere ni vredna priporočila. Taka šola iskati bi si morala pri nas učencev večinoma iz kmetov, kjer bi jih pa ne našlo veliko. Naš kmet, če si je svojega sinka namenil za dom, komaj pričakuje, da slednji dopolni svoje 14 leto, ostavi ljudsko šolo in mu prične pomagati pri puljedelj-stvu. Če pa naš seljak nadarjeuega svojega otroka odloči za nadaljno šolanje, stori to le, nadejajoč se, da bo sin postal duhovnik ali uradnik, sploh „go-*;>od, ki bo lehko bel kruh jel" in kojemu bo za-(< »tovljena boljša prihodnost, ne da bi mu bilo treba * težkem delu z žuljavo roko brisati si potne kaplje z obraza, kakor je to njegovemu očetu usojeno. Zaradi tega pošilja naš kmetic svojega dečaka z malimi izjemami skoro redno le v gimnazijo in bo gotovo tudi v prihodnje tako ravnal. In prav stori tako, kajti po dovršenih gimnazijskih šolah odprt je nadarjenemu učencu ves svet, on more si prosto izbirati svoj stan, ter postati duhovnik, profesor, uradnik, zdravnik itd., kar ga je volja. — Vse drugače je pri meščanski šoli, katera ima le namen, razširjati pri učenci ljudsko-šolsko naobraženost z oziroin na potrebe obrtnega in kmetskega stanu, ona pa odhajajočemu dijaku ne odpira vrat do druge javne službice, kakor jedino do one ljudskega učitelja. Torej jo težko misliti, da bi se našemu kmetiču prilično zdelo, svojega nadarjenega sina po dovršeni domači šoli pošiljati v meščansko šolo, da bi fant dovršivši meščansko šolo vender ostal — le kmet, ali k večjemu postal ljudski učitelj, kar se pa doseči da tudi po pripravnejših po-tih. In meščanski učenec vrnil so bo, star kacih 15 ali več let, iz meščanske Šolo nazaj v kmetske razmere tak, da še za kmeta ne bo prida, kajti, kolikor se bo mej šolanjem odvadil kmetskih odno-šajev, toliko privadil se bo priležnejšega mestnega življenja, — in naš kmet sprevidel bo kmalu, da meščanska šola njegovim razmeram ni pr kladna. Meščanska šola pripravna je le bolj za večja mesta, n. pr. za Ljubljano, kjer se učenci nabirajo iz obrtnih, trgovskih i m meščanskih krogov, tu pričakovati bi bilo pač primernega števila učencev. Velika nepriličuost pri meščanskih šolah pa je nadalje ta, da so združ ne z neprimerno velikimi denarnimi žrtvami. Po določilih zakona prevzeti imajo namreč davkoplačevalci dotičnega šolskega okraja nase velike stroške za vzdrževanje te šole, stroške, katere je „Narodov" člankar zračunil na letnih 3000 do 4000 gld,, koji bi pa znali znašati tudi 5000 gld. Gimnazija vzdržuje se pa na državne stroške. Meščanska šola je torej za okraj, kjer je ustanovljeno, zelo drag učen zavod, ona nalaga z ozirom na uje pičle koristi prevelike denarne žrtve davkoplačevalcu in se zaradi tega z narodnogospodarskega stališča skoro ne da zagovarjuti. — In če bi tudi dežela nase prevzela polovico teh vzdrževalnih stroškov, bi našega davkoplačevalca, ki je že itak preobložen z davčnimi bremeni, zadelo še ziniraj občutno šolsko obdačenje. Če deželni zaklad res namerava za kak višji učni zavod na Gorenjskem blagodušno k a troškom prispevati s par tisočaki, potem prosimo častite po-Blance prav iskreno, da te tisočaku rajše namenijo našej gimnaziji ter jih ponudijo državni učni upravi kot deželni prispevek k gimnazijskim stroškom, mogoče da učna uprava potem privoli v nadaljni obstanek naše gimnazije. S takim velikodušnim činom stekli bi si gospodje poslanci velike zasluge za celo Gorenjsko in našo brezmejno hvaležnost, pridobili pa tudi prepričanje, da so ustregli živi potrebi in storili domoljubni ukrep, ki bo donašal Gorenjcem iti narodu veliko koristi. Uvaževaje dejanske naše razmere že 1 e t i nam je le, da bi se ohrauila gimnazija, katera nadarjenim gorenjskim učencem omogoči lepo prihodnost, davkoplačevalcem pa ne nalaga novih bremen. Domače stvari. — (V deželnem zboru istrskem) predložil je v sobotni seji poslanec dr. Laginja resolucijo zaradi zomljiščno odveze. Dr. Vol ari č in- terpeloval je vlado zaradi volitev na Lošinji. Deželni glavar zavrnil je interpelacijo, ker se je predložila samo v hrvatskem jeziku brez italijanskega prevoda. Poslanca Volarić in Laginja sta zahtevala, naj deželnega glavarja namestnik vsebino interpelacije raztolmači ter sta odločno protestovala proti postopanju Campitellijevemu. Poslanca Man-diča interpelacija zaradi gimnazije v Pazinu se iz istega uzroka ni vsprejela. Slovanski poslanci imajo v Poreči mučno stanje, a.z jekleno doslednostjo čuvajo narodne pravice in veljavo slovanskega jezika. — (Dnevni red VIL seje deželnega zbora kranjskega) v Ljubljani dne 29. oktobra 1889. 1. ob 10. uri popoludne. 1. Branje zapisnika VI. deželno-zborake seje dne 25. oktobra 1889. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Poročilo deželnega odbora o prošnji občine Crnivrh glede podpore za cestne namene. 4. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu zemljiško-odveznega zaklada za 1. 1888. 5. Ustno poročilo finaučnega odseka o dovršitvi konvertovanja kranjskega zemljiško-odveznega dolga v novo deželno posojilo G. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu muzejskega zaklada za 1. 1888. 7. Poročilo finančnega odseka o proračunu muzejskega zaklada za 1. 1890. 8. Ustno poročilo upravno-go-spodarskega odseka o vladni predlogi z načrtom zakona o vzgojevalnicah in učilnicah za gluhoneme in slepe otroke. 9. Ustno poročilo upravno-gospodar-skega odseka o prošnji mestne občine Kranj, da se obrani Kranjska gimuazija. 10. Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o prošnji občanov katasterske občine Rakitne, da bi jo pridružili k občini Borovnica. 11. Ustno poročilo upravno gospodarskega odseka o prošnji občanov podobčiue Orle, da se ločijo od Dobrunjske županije v samostalno občino Rudnik. 12. Utemeljenje samostaln-'ga predloga g. poslanca Ivan Hribarja in tovaršev o ustanovitvi deželne hipotečne banke v vojdini Kranjski. 13. Ustno poročilo finančnega odseka o napravi nove iz Rađene navkreber držeče, z okrajno cesto Kočevje-Poljane-Staritrg-Vinica stikajoče se cestne proge, potem glede podpore za to cesto in glede njene uvrstitve mej okrajne ceste. 14. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za 1. 1888. 15. Ustno poročilo odseka za letno poročilo o § 1. letnega poročila „Sklonjeni zakoni6 z uvodom »Praznovanje štiridesetletnega vladanja Niogovega c. in kr. Apostolskega Veličanstva". IG. Ustno poročilo upravno' gospodarskega odseka o § 3. letnega poročila, „Ds-želno-kulturne in zdravstvene reči". 17. Ustno poročilo finančnega odseka o poberanji deželne naklade na žgane opojne tekočino v lastni režiji. 18. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji učitelja Vencla Sturma za zvišanje pokojnine. 19. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Maksa Ivanetiča, da bi se rehabilitiral kot definitiven učitelj. 20 Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji pomožnega učitelja Frana Pugla za miloščino. 21. Ustno poročilo finančnega odseka o prošuji učiteljeve vdove Ivane Germ za podporo. 22. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji posestnikov iz vasi Gorenje, Srednje in Spodnje Gamlje glede podpore za uravnavo Save. 23. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrajnega cestnega odbora Ribniškega, da bi se odpisalo posojilo 647 gld. 92 kr. 24. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrajno-eest-nega odbora Ribniškega glede podpore za vzdrževanje cestarjev. — (Beseda s plesom), ki jo je včeraj zvečer priredila čitalnica Ljubljanska, prinesla nam je kot novost Nedvedovo ljubko skladbo „Planinsko dekle", v katerem dobro petem zboru se je odlikoval g. Piibila samospev. Gospodična Pod-krajšekova deklaniovala je Stritarjevo „Sreča, poezija in Prešeren" in si stekla mnogo pohvale Hajdrihov zbor „Sirota" pri jal je izredno, posebno pa se nam je omilil gospe Gerbičeve prelepi samospev. Zajčevo, v pravem narodnem duhu zloženo kantato „Iztočna zora" pel je moški zbor ognjevito, g. Puci ha r pa je efekt pomnožil s svojim zvonkim baritonom. Vojaška godba svirala je dve točki z običajno preciznostjo, potem pa zaigrala na ples, ki je bil živahen in dolgotrajen in ugoden začetek predadventskim veselicam. — (Na Razdrtem) bili so prebivalci preteklo nedeljo prijetno presenečeui, kajti čez deset let so zopet jedeuk rat imeli mašo „od fare". Razsodni čitatelj si bode ta dogodek lahko raztolmačil. — (Na Duuaji) so se preteklo soboto nemški burši kaj srdito mej seboj tepli. Najprej pričel je spor na vseučilišči in sicer mej člani katoliških zvez. Člani „Noricae" in „Austriaeu morali so e vseučilišča pobegniti i n pred rotovžem začeli so ae do krvavega nabiiati. Jednemu Noričanu razbili so nos, kacih petnajst buršev je ranjenih. Ćlaui „Noricae" in „Austriae", ki so bili v manjini ubežali so naposled na rotovško dvorišče, kjer so jih uradni sluge in ognjegasci vzeli pod svoje okrilje in tako rešili pred preganjalci. Ves ta junaški prepir in boj pričel jo zaradi dijaških čepic. „Laibacher "VVochenblatt", „Tagespost" in jednaki listi, ki tako radi pišejo o surovosti slovenskih kmetskih fantov, naj si ta dogodek zapišejo za obe ušesi. Boj mej nemškimi vseučiliščniki pred Dunajskim rotovžem in ob belem dnevu je žalostna ilustracija toli hva-lisane nemške omike. — (P o vodenj) napravila je mnogo neprilik in škode ne samo na barji, ampak tudi pri Logatci, Planini in okolu Kamnika. Na Gorenjskem poškodovali so hudourniki jezove in škarpe, s katerimi so jih bili stoprav zagradili, pri Mojstrani je voda razdrla tak jez okolu 40 metrov na dolgo. — (Sava) izstopila je pri Zagrebu in preplavila zlasti okolico okolu Maksimira. Pretekli petek začela je sicer padati, a v vaseh Hrvati in Trnje, ki sta v tem oziru podobni barjanom pri Ljubljani, napravila je mnogo neprilike in škode — (V Ljutomerskih goricah) vrši se sedaj trgatev. Pridelek bode ondu, kjer so strupeno roso uničevali s škropljenjem, jako dober, in celo ondu, kjer neso škropili mnogo boljši nego pretekli leti. — (Na moški kaznilnici v Ljubljani) razpisana je služba de fini ti v nega paznika prve vrste. Plača 300 gld., 25% priklada in drugi poboljški. Ob jednem je pa tudi razpisana služba začasnega pazuiku. Plača 2G0 gld., 25% pr klada i. t. d. Prošnje do 22. novembra. Telegrami »Slovenskemu Marotlu": Atene 27. oktobra. Cesarja Frana Josipa specijalnega pooblaščenca, barona Kozjeka vsprejel danes kralj Georgios v avdijenci. Poslanik izrazil je v svojem nagovoru čustva naj-odkritosrčiiejega prijateljstva in simpatije vladarja svojega, izročil svoje poverilno pismo in svojeročno, častitajo<*e pismo cesarja Frana Josipa. Kralj izrekel baronu Kozjeku najsrč-nejo zalivajo na častitki cesarjevi. Pri vspre-jemu bili so prisotni vsi dvorniki in ministri. Atene 27. oktobra. Poroka vršila sc je po grškem obredu v stolni cerkvi, potem v kapeli v dvorci po protestanskem obredu. Po poroki, ki je bila jako sijajna, odpeljala sta se novoporočenca v kraljevičev dvorec. Celje 28. oktobra. Zaradi goljufij ova-jeni bivši tajnik okrajnega zastopa Celjskega, Briiu, danes poskusil ustreliti se. Celjski Nemci s'lno poparjeni. Dunaj 28. oktobra. Princ Ferdinand Koburški odpeljal se je za malo časa v Eben-thal, od koder se na kratko povrne na Dunaj, potem pa odpotuje v Sofijo. Atene 28. oktobra. Pri včerajšnjem slavnostnem obodu napil kralj novoporočencema, casarski dvojici, cesarici Friderik. Cesar napil Grški in končal z živioklicem v grškem jeziku. Napitnica bila vsprejeta z burno radostjo. Razne vesti. * (Največje knjižnice.) Kakor je razvidno iz poročila glavnega upravnika Pariške narodno knjižnice, ima zdaj ta velikanski zavod 2,078.000 zvezku/, dočim broji „British Museum" komaj jeden milijon zvezkov. Knjižnica v Monako-vem broji pak 800.000, v Beroliuu 700.000, v v Draždanih 500 000 in na Dunaji 300.000 zvezkov. Vatikanska knjižnica ima sicer ; Grah, v ... 13 — — 15 Fižol, » ... 10 — Seno, 100 kilo . . . ' 2 14 Maslo, kgr. . i 1 — Slama, „ „ . . . 2 32 Ifast, — 79 Drva trda, 4, □metr. j 7 20 1 Speh friSen „ — b*> „ mehka, 4 „ | 4'30 Meteorologično poročilo. 5 a Caa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrov i Nebo Mokrim« v mm. 1 ^ o | cm \i o [s 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7390 mm. 740 0 mm. 740 8 mm. 10-l°O 10 4° C 9-8u C sl. svz. sl. svz. brezv. dež. obi. dež. 40 lOmni. d v./1 i. 7. zjutraj '2. popol. 9. zvečer 741 9 mm. 7423 mm. 742*3 mm. 9 8° C 9 6* C 8-4° C sl. vzh. sl. vzh. sl. vzh. obl. obl. obl. 0 00 mm. Srednja temperatura 10 1° in 93°, za 10° in 0*5° nad normaloin. dne 28. oktobra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 8540 — gld. Srebrna renta..... „ 85 80 — „ Zlata renta....... 109-70 — „ 6°/u marčna renta .... . 10055 — „ Akcije narodne banke. Kreditne akcije . . , London....., Srebro..... Napol....... C. kr. cekini . . . Nemške marke . . 91S~ 31410 119*10 9-47 5 67 58 35 danHL' 85-55 85 85 109-40 10050 919— 315 25 119 05 '.»•4Y 5-1J7 58-35 4°/„ državne srečko iz \. 1864 5J&0 gld. 132 gld. 75 kr. Državne srečke iz 1. 1H64 10o , 178 „ — Ogerska zlata renta 4°/,, ...... 101 90 ■^gerska papirna renta 5°/0 . . . . 97 „' 45 !' 5°/0 štajerske zemljiSft. odvez, oblig. . . — „ — Dnnava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 122 „ 75 Zemlj. ok-. avstr. 4»/•*/, zlati zast. listi . 118 „ 50 ,, Kreditne srečke.....ioo gld. 183 „ 75 , Radolfove srečke..... iq 75 Akcije anglo-avstr. ba »ke , . 120 ,\ 149 " 30 '* Trammway-drufit. velj 17o gid. a. v. , 225 ! — \[ Deklica z«* ulaganje papirja na stroju veprejme se takoj v „Narodni Tiskarni'. — One, ki so v jednakem delu že služile, imajo prednost. Službe išče trgovski pomočnik izučen na Kranjskem v prodajalnici jedil in druzega blaga. Zdaj jo v siužbi na Reki in bi rad premenil službo, ker mu morski zrak ne D gaj*. (913-1) Licitacija vina. V J. Adelsberger-jevih vinogradih se bode, in sicer: v kleti v Kumersbergu blizu Ljutomera v četrtek dne 31. oktobra ob 10. uri dopoludne, v kleti v Popenbergu blizu Ptuja dne 4. novembra ob 11, uri dopoludne, v kleti v Trambergu pri Šent Vidu blizu Ptuja dne 4. novembra ob 3. uri popoludne in v Ptujski kleti dne 5. novembra ob 11. uri dopoludne okolo 700 hektolitrov vina iz letin 1885 do 1889 največ ponudajočemu oddalo. (912) X) I*. I > <> 1111II lillš. ■>■*. IViril4 EiCiigiel-ov Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pumtiveka cnan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim po-itoin kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. i Ako sc namaže zvečer ž [rijitn obraz ali drrgi deli polti, ločijo s« /.<• drugt dnu ne-■natne luiokine (»d polti, ki puMtiuie vuled i.«'-it «iMlo bela in ue£nn. Ta balzam zgladi na obrazu nastalo gube in koza ve pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-luje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerco, nosuo rudečino, zajodce in druge ii«>snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred Kia. 1.50. Zaloga v lijul»IJitni pri U. k'oi»%y-ji, lekarji. pl. Trn- (179—16) v. Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstno upirajoča pri boleznih želodca. Preverjene pri pomanjkanji slasti do jedij, slabem želodci, napenjanji, kislem "podiranji, koliki, želodčttvi'iu kataru, zgagi, zlatenici, gnjusu in bljuvanji, glavobolji (će izvira iz želodca), krči v želodci, zapiranji, preobloženji želodca z jedjo in pijačo. — Cena steklonici X otlilom. Imko se rubi, 40 kr., dvojni sli-li!«'ni«-i 70 kr. Osrednjo razpošiljalnico ima Ickur fiobauraarke. Karol Bradjr, Kromerll (Moravsko). SVAliBl.O! Pristne Marijaceljsku kapljice zti želodec so mnogokrat ponarejajo in posnemajo. — i»a so prlstuu, mora vsaka steklenica imeti rudeč zavitek z gorciijo varstveao znamko in z »uvodom, kuko rubiti« ki se prideno vsakej steklenici, opomniti je, da mora navod biti tiskun v tiskurui II. €itiMuk-ia v Kronteri>.i. - rilroliclra ki 80 žo več let 8 najboUSln ATiiailJCl^CAJOAg uspehom rabijo pri zapira- čistilne krogljice, K£iS?V.'.Wtt! Past naj se torej ni gorenjo varstveno zliamko in podpis lokurja K. lirady-ja v Kromeriži. —vCeua lk«t" Ijici a<) kr., zvitku afj'škatljic gld. 1.—. Č.V se naprej pušl.jo znesek, velja poštnine pruBto 1 zvitek «1*1. 1.20, 2 zvitka gl