m _ _ ; - . p? 11 »»Mas® mm a ta ai FRANC BERAVS: "Nismo razsipnezi i ELEKTROPROtVI d.o.o. IZLAKE «rnUUUUEUB sddhsxL-<$^ Trgovina MIKRO na Izlakah: tel.: 73 846 7 Trgovina MAKRO v Kisovcu: tei.: 71 234 j Trgovina YAMAHA v Zagorju: tel.: 62 012 f / T ni \ I i TUDI V LETOŠNJEM LETU VAS BOMO 0 PONUDBI IN UGODNOSTIH OBVEŠČAL! ^ Zima še ni končana. zato Vam priporočamo hišni regulacijski komplet HK-2, ki Vam prihrani do 30% kurilnega olja. Pri nas lahko dobite PC osebne računalnike vseh konfiguracij in ostalo računalniško opremo. Razširite izbor TV programov z nakupom SATELITSKE ANTENE, katero Vam tudi montiramo. Za vse, ki Vas zanima glasba, Vam nudimo glasbene instrumente in profesionalno opremo YAMAHA in preostalo oprerno. Tistim, ki pa samo poslušajo glasbo, pa priporočamo SONY HI-FI in ostale naprave. Če pa bi radi igrali, pa še ne znate, se lahko vpišete v glasbeno šolo YAMAHA. Vsem, ki gradite ali obnavljate stanovanje priporočamo trgovini MIKRO in MAKRO. V MIKRO boste dobili ves elektroinstalacijski material, svetila, belo tehniko. V trgovini MAKRO imajo vse za vodovod in centralno kurjavo. V soboto, 9.1.1993, je bilo v avli Delavskega doma nagradno žrebanje, v katerem smo podelili 53 nagrad naslednjim Kupcem: 50. F04 2051 49. Al 1 0724 (EDI BOKAL, ČEMŠENIK 42 48. A47 0788 (MATO JURIČ, RIBNIK 14) 47. A21 0786 46. STANE DOBČNIK, ZUPANČIČEVA 3 45. A31 0790 (STANE DENOVNIK, LOG 2) 44. A26 0734 43. A11 0768 42. FRANCI DUH, TRG FRANCA FAKINA 33 41. SLAVKO HRIBAR, LOG 12 40. A45 0708 39. A40 0770 38. A15 0788 (TURE MARTINČIČ, ŠKLENDER.3) 37. JOŽE SOVRE, STUDENCI II 36. MIRO GEČ, BRODARJEV TRG 1 35. A08 0761 (MARTINA OCVIRK, OBREZIIA 13) 34. 176 33. F18 2050 32. 176 31. FRANC NOVAK, LOKE 53 30. A38 0754 29. 78 (BOŽA PIRKOVIČ, KOLOVRAT 3) 28. DANILO HUDOMALI, 1ERŠNIKA 24 27. ZVONE ROZINA, JESENOVO 26. A22 0767 25. F02 2046 24. NIKO MEDVEŠEK, C.TONČKE ČEČ 76 23. FRANC BARLIČ 22. A06 0786 (MARIJA ČEŠAK, POLJE 20) 21. F10 2046 20. A3 3 0786 19. JOŽA KOŽELJ, LOKE 34 18. STOJAN ZORKO, JARŠE 10 17. A21 0780 16. BORUT OMAHNE 15. A04 0771 14. Al 5 0788 (JURE MARTINČIČ, ŠKLENDROV.3) 13. MILENA KUNIČ, ŠUŠTARJEVA 1 12. R21 2044 11. A42 0727 (BORLJT DRNOVŠEK, C.20 JULIJA 9) 10. A48 0727 (LUDVIK GLAVAČ, PINTARJEVA 4A) 09. ALOJZ HUDOMALJ, KOTREDEŽ 43 08. VILI PISTOTNIK, JAGNJENICA 24A 07. 88 (FRANC KOS, RODEŽ 12) 06. A49 0776 05. IVAN STRUNJAN, KOSTREVNICA 5 04. A38 0725 (SERGRJ ŠKOFLJANEC) 03. A07 0736 02. A44 0770 01. A08 0735 GLAVNE NAGRADE: 3. VILI PISTOTNIK, Jagr(jenica 24a Z. A06 0786 (MARIJA ČESAK), Pojje 2a 1. MIRO GEČ, Brodarjev trg 1 Vsem nagrajencem iskreno čestitamo, tistim ki letos niso dobili nagrade, pa želimo več sreče na naslednjem žrebanju. Vse skupaj pa vabimo, da nas obiščete v naših trgovinah in se prepričate o ugodnostih, katere Vam nudimo tudi v letošnjem letu. «|| UVODNIK Prvi mesec v novem letu se je pričel precej pestro. V Ljubljani so se dogovaijali o novi vladi, v Zasavju pa smo se srečali s prvim večjim nezadovoljstvom delavcev. Zaenkrat so duhovi pomiijeni, kako dolgo bo tako, je seveda vprašanje. Občina v Trbovljah se trese zaradi blokiranega žiro računa občine. Bomo sedaj tudi občine pošiljali v stečaj? Revolucijo so zagnali zasavski športniki - predvsem nogometaši, pa tudi med rokometnimi kolegi ni vse tako, kot bi moralo biti. Skupni imenovalec vsega je znan: denar. Oziroma denarna suša. Seveda so tudi vzpodbudnejši dogodki. Npr. podelitev nagrade najboljšemu inovatorju in razvita tovrstna dejavnost v nekaterih podjetjih. Ali pa otvoritev prostorov za zagorske invalide. Ali pa licitacija v Kotredežu. Drobne radosti, ki ljudem veliko pomenijo. O tem in še čem pišemo na naslednjih straneh. Upamo, da vam bo branje šlo v slast. Marko Planinc Po' p-.Pp rili! S j n ;; Funšterc: Koledar dogajanj. Blokirana podjetja, V steklarni nič novega, Im memoriam Milan Kožuh, Blatne Zavine, Sramotni steber, Kratke zasavske. Parlamentarije, Nov korak Medijskih Toplic, Jetmice Pisma bralcev: Pisma bralcev: Zasavci postajamo nasilni, Kaj je resnica?. Brezplačen prevoz Tema: Inovacije so rešitev Pogovor: Franc Beravs: "Nismo razsipnežiT Kšajt glavce: Milanova kost, Mijina južma, Letovišča, Zlati časi, Hudičeva roža Anketa: Juhuhu, počitnice. Reportaža: En kovač konja kuje, Najlepši je Dol -samo morja nima, Licitacija krač v Kotredežu, America press Križ kraž: Nagradna križanka Miš maš: Mladim Zasavcem, telefon Mišmašu, Dve z zasavskih šol, Odraščanje, Frizerka, Mojc šolanje, Priporočamo Žuriramo: Igor Podpečan - Kisovčan, Victoria, Hothothot, Horoskop, Čuki in športniki Kšefti: Modulus je plus, Podjetniški klub, Agencija za razvoj, Mehanika: le izvoz, Dvakrat da, kdor hitro da, Ihrstruktuiranje premogovnikov, Mali oglasi. Preženimo dolgčas, Kdo praznuje, Naša bodočnost Zdav duh... Sto let zborovskega petja, Dohrotlelni koncert. Zabeleženo ... v zdravem telesu: Nogometna revolucija, David odhaja v Cardiff, Ivan: bolezen, Šix>rtni cik ca k. Ljudske igre. Rezultati, Medvedovo zinisko spanje, Alpinistične novice Kronično: Promet, Aufbiks, Kradejo kot srake KOLEDAR DOGAJANJ 11. januarja - v zasavski območni Gospodarski zbornici sedijo rudi predstavniki malega gospodarstva iz vsake zasavske občine: Janez Vidmar iz Zagorja, Jože Goznikar iz.Trbovelj in Leon Peklar iz Hrastnika. 11. januarja - Delavci hrastniške Steklarne sc ne strinjajo kar zlepa s predlogom svojega vodstva, da bi obrat embalažnega stekla začasno ukinili. Terjajo natančnih dogovorov -in to v nekaj dneh. 12. januarja - Kot ugotavljajo v Trbovljah, je bil zrak v lanskem decembru oz. povprečne koncentracije žveplovega dvokisa od decembra v zadnjih letih boljši za več kot polovico. Že januarja letos pa je znova poslal precej bolj onesnažen. Pa so Zagorjani rekli, da "lahko" Trboveljčanom, ko pa kurijo zagorski "kolm". 13. januarja - zasavske občine so skupaj z litijsko, laško in domžalsko že izbrale najboljšega "gospodarja" za ravnanje z odpadki. To je Bartl - Barkopa iz Celovca. 14. januarja - Minister za drobno gospodarstvo dr. Maks Tajni- Spravljanje lesa. Foto: T. B. ka r gos t uj e l a če t r t ko v veče r n a če l r l e m podjetniškem klubu Modulus v Hrastniku. Tema, kateri namenjajo osrednje predavanje: zakon o trgovinskih družbah. 15. januarja - Strboveljskega Rudisa sporočijo, da so pred kratkim s kakšnimi 30 partnerji podpisali pogodbo o ustanovitvi konzorcija, ki se bo ukvarjal z namakalnimi sistemi. 15. januarja - V vodstvu trboveljske občinske skupščine oz. vlade tega dne tudi javno priznajo, da je občina v škripcih ali z drugimi besedami, da ji preti blokada žiro računa, kar se čez tri dni tudi zares zgodi. 16. januarja - V hidroelektrarni v Vrhovem prvič organizirajo dan odprtih vrat. Obisk izjemen, pravijo: le dobra volja Radečanov, Laškega pa nekoliko tudi Republike bo še potrebnih za njeno redno obratovanje. IS. januarja - Kot so se delavci v Steklarni domenili, tako so storili: odločitev o usodi obrata embalažnega stekla prestavijo za mesce dni. Saj gre tudi za usodo okrog 400 zaposlenih. - | _________________________. _________________m Na tržnici. Foto: T.B. 18. januarja - zasavska ljubljanska banka ta ponedeljek trboveljski podružnici Službe družbenega knjigovodstva predloži v vnovčenje akceptni nalog, v višini 79 milijonov SIT za izplačilo četrtega kupona občinskih obveznic, in to v breme občinskega proračuna. Na njem pa denarja ni... 19. januarja - Žiro račun proračuna trboveljske občine je s tem dnem blokiran. Kaj bo torej storila Republika? V predvolilnem obdobju je bilo obljub, da postane projekt občinskih obveznic del javnega dolga, veliko. Celo na najvišji ravni... 21. januarja - Na območni Gospodarski zbornici podelijo že peto priznanje Revirski inovator leta. Za inovacijski dosežek - nakladalnik Buli -2 ga tokrat prejme Branko Pavlin iz STT - Strojegradnje. 21 .januarja - Na trboveljski podružnici Službe družbenega knjigovodstva skličejo tega dne zasavsko sedmo silo in ji zaupajo nekaj podatkov o gibanjih (v glavnem navzdol) regijskega gospodarstva. 22. januarja - Minister za turizem mag. Janez. Širše na srečanju s predstavniki Medijskih Toplic in zagorske občine na Izlakah podpre projekt izgradnje turistično - rekreativnega centra MT v samem središču "mlade slovenske države", v prvi lazi vreden sedem milijonov mark. 25. januarja - Glede na to, da trboveljska SDP ocenjuje, da trboveljski št raj k iz. leta 1958 zaseda pomembno mesto tudi v novejši slovenski zgodovini, skliče ob njegovi 35-let-nici tudi okroglo mizo. l’olona Malovrh ZASAVC Izdaja Zasavc d.o.o , Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi Direktor: Tomo Garantirti Časopisni svet Sandi Češko, Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml. Glavni urednik: Roman Rozina; Odgovorni urednik: Marko Planinc, Uredniški odbor: Polona Malovrh (Funšterc), Ivana Laharnar (Vaš zelnik, Reportaže), Stane Šterbucl (Kšajt glavce), Milan Vidic (Anketa), Fanči Moljk (Miš maš),Tomi Pucelj (Žuriramo), Suzana Sivka, Peter Ravnikar (Kšefti), Katarina Gavranovič (Zdrav duh ..), Barbara Kus (... v zdravem telesu). Oblikovanje in računalniški prelom: Zasavc, Zagorje ob Savi, Tisk: Alenka Jakopič, Sedraž. Naslov uredništva:Zasavc, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 61-013. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. Blokade prvič Žiro račun proračuna občine Trbovlje je od 19. januarja blokiran v višini 79 milijonov tolarjev (trimesečni občinski proračunski priliv). Zasavska LB je četrti kupon leta 1990razpisanih občinskih obveznic, ki je znašal 97 milijonov sit, in je zapadel s 1. januarjem letos, vnovčila. SDK v Trbovl jah ga je e lede da to, da na žiro računu za vnovčen je akceptnega naloga ni bilo dovolj sredstev, po besedah direktorja Franca Stojsa na podlagi določil zakona o finančnem poslovanju, uvrstila na dnevni red za poravnavo. Trboveljska občina je kot prva v Sloveniji zabredla v tovrstne težave. Pri lem pa je nastala vrsta vprašanj in nejasnosti, na katere v občini ne vedo odgovora oziroma ga iščejo na republiki. Blokada občinskega žiro računa bo po besedah predsednika IS Franca Beravsa ohromila vse dejavnosti, ki se napajajo iz občinskega proračuna. Po drugi strani se zastavlja vprašanje, ali so zaradi blokade lahko blokirani tudi posamezni proračunski porabniki kol šole, vrtci, društva, medobčinske institucije itd S 7 milijoni DEM je občina reševala 1000 delovnih mest v Strojni in Iskri. Učinkovitost dokazuje s tem, da sta ti dve podjetji v letu in pol za davke in prispevke v državni proračun prispevali 7 milijonov DEM. Brez posredovanju občine, bi država inimcsto teh prihodkov morala skrbeti za pomoč 1000 brezposelnim. n.H. Blokade drugič Na tiskovni konferenci trboveljske SDK je njen direktor Franc Štojs povedal, da je vsak dan več podjetij, ki imajo blokiran žiro račun. Sredi januarja se je število blokiranih pravnih oseb že približalo številki 70 (največ jih je \ Trbovljah, najmanj v Hrastniku), znesek blokiranih sredstev pa je kar blizu milijarde tolarjev. Med blokiranimi je največ družbenih podjetij, precej je tudi zasebnih, pa tudi mešana so med njimi. Desetina blokiranih sredstev odpade na negospodarstvo, največji delež skupne vsote (več kol tri četrtine) pa odpade na Rudnike rjavega premoga Slovenije s sedežem v Trbovljah in okrog 7720 zaposlenimi. Tudi SDK Trbovlje se posodablja, saj je obseg dela vsako leto večji. Lani so obdelali npr. kar okrog 2 mili jona nalogov, več kol 7500 na dan. V dobrih dveh letih bodo opremo tako posodobili, da bo delo še hitrejše, varnost prenosov pa večja. Lani so delavci SDK Trbovlje opravili 98 pregledov pri 74 pravnih osebah. Bri 38 so ugotovili nepravilnosti. Sicer pa je v Zasavju trenutno 261 pravnih oseb (9 velikih, 28 srednjih, 224 malih). Med malimi je tri četrtine zasebnih podjelih. Precej je še vedno spečih podjetij, ki so sicer registrirana, vendar ne delujejo. M.P. Im memoriam Milan Kožuh V torek, 12. januarja smo se na trboveljskemu pokopališču poslovili od Milana Kožuha. Umrl je po daljšem zdravljenju neizprosne bolezni. Odšel je človek, kije večino svojega življenja posvetil in namenil razvoju Trbovelj, Revirjev, Slovenije. Človek, ki je v povojnem času sodeloval domala pri vseli akcijah, kjer se je kaj gradilo in ustvarjalo na gospodarskem, kulturnem, športnem, šolskem, otroško varstvenem in še kakšnem področju. Ro končani vojni se je zaposlil e Cementarni Trbovlje, potem je delal na okraju Trbovlje, Ministrstvu za trgovino in preskrbo Slovenije, več let na Rudniku 'Trbovlje - Hrastnik (nazadnje kol pomočnik glavnega direktorja), dolga leta je bil generalni direktor in predsednik poslovne skupnosti Rudis, naz.adjije štiri leta glavni direktor IRT Trbovlje. Ro upokojitvi je bil dve leti predsednik Društva upokojencev Trbovlje, štiri leta predsednik ZDUS Slovenije, osem let pa član UO ZDUS-a r Ljubljani. Na gospodarskem področju je bil Milan Kožuh pobudnik, vodja, organizator ali sodelavec pri veliko projektih: od različnih podjetij, ki so zrasla iz. Rudnika, do del, ki so veliko pomenila za hitrejši razvoj krajev (ceste, komunalni vodi. stanovanjska gradnja, pogozdovanja, počitniški domovi, novi vrtci, gradnje šol, bolnice, zdravstvenega doma, kulturnih domov, zadružnih domov). Sodeloval je pri razvoju mreže srednjih šol. Ril je glavno pogonsko kolo za zgraditev trboveljske ga delavskega doma. Odločilno je prispeval delež pri gradnji športnega stadiona s tribuno in športnega doma Rudarja. Objavljal je članke o gospodarskih, družbeno političnih, športnih, kulturnih, upokojenskih in drugih problemih. Kol generalni direktor Rudisa je v letih 1961-74 s sodelavci razvil firmo do te mere, da je postala druga največja industrijska skupnost v bivši Jugoslaviji. Rudis in IRT sta !• glavnem po njegovi zaslugi postali mednarodni Jinni. Na družbenem področju je sodeloval v raznih organizacijah. Kjerkoli je bil, povsod je bil ustvarjalen. Sodeloval je v delu narodne banke v Ljubljani in Reogradu, od leta 1983 je bil član Sveta občine Trbovlje in še prej dolgoletni odbornik. Od leta 1967 do 1974 je bil poslanec v skupščini SFRJ. Kot poslanec se je predvsem angažiral na področju energetike. Milan Kožuh je v času svojega življenja in dela v Trbovljah opravil ogromno, saj je v številnih tovarnah našlo zaposlitev na stotine občanov, kulturniki in športniki ter vrtičkarji so dobili svoje prostore, prebivalstvo je bilo oskrbljeno s pitno vodo itn. Rrav iz lega, in mnogih drugih razlogov je postal in bo ostal eden najzaslužnejših občanov 'Trbovelj. Ostal bo v lepem spominu! Tine Lenarčič Bo zdravniška zadruga? Zdravstvo naj bi nemoteno delovalo v korist preventivnega in kurativnega varstva vseh prebivalcev. V zagorskem zdravstvenem domu so pripravili shemo, ki to omogoča. A bližajoče uresničevanje privatizacije v zdravstvu naj ne bi razbijalo tistega, kar je bilo doslej pozitivnega. Eno od dobrih strani štejejo v zdravstvenem domu tudi sam dom kot tisto lokacijo, kjernaj bi privatni zdravniki najeli že urejene ambulante in ne gradili oziroma prenavljali drugih lokacij za ambulante. Zdravstveni dom torej nudi prehod v organizirano privatništvo, ustanovljcnanaj bi bila zdravniška zadruga. Pacient bi ob prostovoljni izbiri zdravnika dobil vse usluge osnovnega zdravstva načni lokaciji, povezovanje z zadrugo pa bi bila cenej ša in po strokovni plati sprejemi j iva oblika. Zdravstveni domje zaprosil izvršni svet kot ustanovitelja za pomoč pri uresničitvi tega projekta. V izvršnem svetu so ocenili, dase verjetno v tem trenutku celoten sistem zdravstva ne bo povsem razdrobil in da bo podobna organiziranost, kot je bila doslej, še obstajala nekaj časa. Bili so mnenja, da je potrebno v občini zagotoviti pogoje vsem, ki se bodo svobodno odločali za obliko izvajanja zdravstvene dejavnosti, vendar v tisti smeri, da ta ne bo okrnjena. Imenovana projektna skupina bo pripravila strateg ijo razvoja osnovnega zdravstva v smeri privatizacije, na februarski seji skupščine pa bodo o tem seznanjeni poslanci. Ivana Laharnar ili Blatne Zavine Prebivalci tega naselja so zelo veseli prednovoletnega darila; posutje njihove edine ceste proti dolini trt Klančišam z mehkim rjavim gramozom je bilo enkratno strokovno dejanje. Odjuga in toplo sonce sta cestišče spremenila v eno samo rjavo polivko, Bog ne daj, da kdorkoli stopi vanjo, saj mu čevlji kar ostajajo c njej. Pa (tuli osebna vozila postanejo po nekaj metrih vožnje malodane enkrat težja, kot so sicer. Zdaj prebivalci ne vedo, kaj naj ukrenejo; ce ho se naprej toplo vreme, bodo ostajali kar lepo doma. Če pa že bodo morali ven, bodoobuli gumijaste škornje. Vsem izletnikom, ki radi zahajajo na KlančiŠe, priljubljen lovski dom ne samo članov zelene bratovščine, marveč Uidi prijateljev peš hoje, pa prav tako svetujejo, naj mislijo na tako obutev, ki ne bo ostala v rjavem blatu. Mi bi k temu še dodali: naj se jih vendarle usmilijo v krajevni skupnosti Kotredež in drugič namesto ničvrednega rjavega gramoza pripeljejo bolj belega, trdega in če je le mogoče, ga tudi nekoliko utrdi jo na cestišču. Popotnik Sramotni steber Kako smo si ljudje različni. Nekateri bi storili vse, da bi “zaslužili kakšen tolar. Drugi izgubijo še tisti denar, ki so si ga morali nekoč pošteno zaslužiti. Ali ima vse to kakšen smisel? Češe peljete iz železniške postaje proti središču Zagorja lahko opazite na desni strani cestišča (tik pred odsekom ceste, ki pelje na Prešernovo ulico) poškodovan avtomobil. Vozilo je v nevoznem stanju in kazi okolico. Kdo ve. kdo je lastnik tega vozila in kdo ve. zakaj vozila do sedaj še nihče ni umaknil? Kdo bi moral poskrbeti za to. da do takšnih nesramnosti ne bi več prihajalo? Kakšna je reakcija lj udi. če na u lico enostavno odložimo star štedilnik, drug kos neuporabne robe ali pa, kot v našem primeru, celo avtomobil, in ga mimo pustimo tam. Seveda je to najbolj elegantna rešitev, pa še stala nas ne bo nič. Če nas nihče ne bo videl, bo tako vse v redu. Še več. Ker ne bodo ugotovili lastnika bo avtomobil krasil parkirišče ali ulico kar nekaj časa. V primeru, da lastnika ni možno ugotoviti, po sedaj veljavnih odlokih odstranitev predmeta namreč ni možna. Odvoz zapuščenih predmetov ter drugih predmetov z javnih površin lahko odredi le komunalni inšpektor z odločbo, in to le primeru, da ugotovi lastnika vozila ali predmeta. Lastništvo, zapuščenih predmetov odkrivajo predstavniki Policijske postaje. Če se predmet nahaja na prometni površini, polici|.v',| prijavi lastnika sodniku za prekrške. Če pa je predmet u.i drugih površinah, pa pošlje poročilo komunalni inšpekciji. Kaj torej z našim avtomobilom? Vsekakor ga bo treba odstraniti. Predlagamo, da to storijo družno komunalni inšpektor, občinske strokovne službe in smetarji. Saj gre za lepše mesto, kajne? Do takrat pa obešamo prej imenovane brez slabe vesti na sramotni steber. R.L. Foto: Tomo Brezovar So Revirji ponosni na št raj k? Na vprašanje, če so Revirji lahko ponosni naštrajkprec!35 leti in na številna druga so skušali odgovoriti udeleženci okrogle mize, ki jo je trboveljska SDP sklicala ob 35 letnici rudarskega štrajka. Poleg zgodovinarja Mariina Ivaniča in vplivnih politikov tedanjega časa - Lidije Šcntjurc ter Sergeja Kraigherja so se je udeležili nekateri še živeči "akterji" - domačini Jože Piki, Lojze Ribič, Vili Škrinar in Stanc Vodišek. Med gostije bil tudi predsednik SDP Slovenije Peter Bekeš. Med drugim so se mnenja prisotnih kresalaob vprašanjih kot - ali je bil ta prvi štrajk v letih razvoja samoupravljanja v nekdanji Jugoslaviji čista stavka in ali ni šlo morda tudi za protest lokalnih oblasti proti vse večjemu razmahu centralizma iz Beograda. V glavnem je večina dvomov in različnih pogledov na t.i. trboveljske dogodke ostala odprtih, udeleženci pa so bili mnenja, da jih bo morala reševati stroka v naslednjih letih. A.H. Novi prostori za invalide V Zagorju so 20. januarja otvorili prenovljene prostore Društva invalidov Zagorje. Pri obnovitvenih delih so finančno pomagali Skupščina občine Zagorje, Loterija Slovenije, Oria, SKB Ljubljana, Dcloza, Zveza delovnih invalidov Slovenije ter Zdravko in Alenka Ačkun iz Nemčije. Invalidi v Zagorju so pridobili tri nove prostore: sobo za interesne dejavnosti, klubsko sobo in pisarno. Klubje odprt vsak ponedeljek, sredo in petek od 16. do 20. ure, uradne ure pa so v ponedeljek od 10. do 12. ure in sredo od 16. do 20. ure. Klubska soba je namenjena za gledanje TV, branju dnevne literature in igranju šaha in kart. Soba pa je opremljena tudi z majhno interno kuhinjo, kjer si lahko skuhajo tople napitke in dobijo brezalkoholno pijačo. V prostorih bodo potekale številne interesne dejavnosti, predavanja strokovnjakov na invalidnem področju in manjši zdravniški posegi. Na fotografiji Toma Brezovarja predsednik Dl Zagorje Rado Čcšnovar, ki si je še posebej prizadeval za nove prostore. K.(J. Stiska zagorskega RK Zagorski RK že od leta 1989 nudi brezplačno pomoč v hrani in obleki socialno ogroženim družinam in posameznikom. Že nekaj časa jih pestijo prostorski in drugi problemi, še zlasti imajo težave s skladiščem oblačil, ki je v zaklonišču na Cesti 20. julija v Zagorju. Vse skupaj se je decembra še zaostrilo, saj so si stanovalci bloka začeli zaklonišče lastiti in so jih želeli, tudi že s silo, "spraviti na cesto". Edina zaposlena delavka na RK, Barbka Rebolj, pravi, da je to pravzaprav občinski problem. Leta 1991 so občinske organe obvestili o prostorskih težavah injih prosili, naj jim dodelijo ustrezno lokacijo za skladišče oblačil in živil, a so ostali brez odgovora. Stanovalci bloka nad zakloniščem so sprva trdili, daje potrebno skladišče oblačil odstraniti, ker ni dovolj higiensko (v skladišču naj bi se redili molji). Po pregledu ustrezne inšpekcijske komisije, ki ni ugotovila nobenih pomanjkljivosti, so stanovalci zaklonišče oz. skladišče oblačil zaklenili in tako vanj onemogočili dostop delavki, ki zanj skrbi. Prostorska stiska ni edina, ki teži Rdeči križ. Do letos je dobil prehrambeni paket vsakdo, ki je zanj prosil. Zaradi naraščajočega števila nezaposlenih in (s lem) tudi socialno ogroženih pa odslej zahtevajo uradne podatke o dohodkih. Tako je npr. tričlanska družina, ki ima 30 000 tolarjev plače, že na meji, ko paketa ne dobi. S tem je začelo naraščati izsiljevanje in grožnje posameznikov, ki za pomoč niso več upravičeni. Zagorski RK oskrbuje 320 družin, ki so pretežno priseljenci s slovenskim državljanstvom. Skrbi tudi za327 beguncev in begunski center oskrbuje še s higienskimi in drugimi potrebščinami. Vsi so dobro oskrbljeni, saj vsak mesec dobijo prehrambeni paket v vrednosti okrog 6 000 tolarjev, dobili so tudi ozimnico. Na fotografiji Romana Rozine razlaganje paketov pred sedežem RK. Mija Južina Katastrofalna cesta V Kotredcž vodi katastrofalna cesta, ki cesti ni niti najmanj podobna. Vozniki se seveda jezijo, pa nič kaj prida ne pomaga. Objavljamo fotografijo in opozarjamo na cestišče, ki bi ga bilo treba čimprej urediti. M.P. Dan šole drugič V prejšnji številki Zasavca smo poročali, da so v 1 Irastniku podel i ! i nagrade 8. januar osnovnošolskim učencem na višji stopnji. Omenili smo le učence na OŠ heroja Rajka, enote na Dolu, nagrado pa so prejeli tudi učenci OŠ heroja Rajka v Hrastniku in učenci GŠ Hrastnik. Nagrajenci OŠ heroja Rajka v Hrastniku so bili: lea ier/.ič, Dijana Možina, Zdravko Klanšck, Tanja Kontrec, Barbara Lukan, Biljana Zgonjanin, Tanja Kolander, Boris Blagotinšek, Denis Oblak, Rosanda Žagar, Anton Križnik, Manja Vidmar, Petra Zalokar, Laura Ilusar, Jasna Dvornik, Peter Zorc,* Marko Pišner in Matija Majes. Za uspešno delo v komorni in orkestarlni igri pa so v Glasbeni šoli prejeli nagrado naslednji učenci: Nina Maurovič, Jana Škorjanc, Barbara Lukan, Maja Laznik, l oma/. Udovič, 'Tomaž Kovač in Matjaž Lipovšek. Tokrat prilagamo tudi pravo fotografijo i/ prireditve, ki jo je posnel Branko Klančar. K.U. Gimnazijci v skupščini V torek, 19. januarja so učenci 2. razreda trboveljske Gimnazije v okviru svojih svobodnih dejavnosti obiskali skupščino in izvršni svet občine Trbovlje. V skupščinski dvorani so jim predsednik skupščine občine'Trbovlje Franc Majnardi in predsednik IS Franc Beravs ter sekretar Franc Amon orisali delo skupščine in njenih /borov, posebej pa še izvršnega sveta ter vseh služb občine Trbovlje. Seznanjeni so bili z vso problematiko, ki se pojavlja na področju občine in je zelo pereča. Učenci so tako dobili osnovni vpogled v delo občine Trbovlje in njenih organov ter služb. T.L. Stari rentgen še ni za odpad Mogoče se bo kakšen bralec spomnil, da smo v eni zadnjih lanskih številk Zasavca poročali o tem, da rentgenu v zagorskem prolituhcrkuloznem oddelku že pripravljajo slovo. Kaže, da bo moral še služiti svojemu osnovnemu namenu: zdravstveni dom je namreč dobil soglasje od ustreznih zdravstvenih teles i/ Ljubljane, da kljub častitljivi starosti še nekaj časa lahko delajo z njim. Ce bo potrebno celo do konca lega leta. Vmes bo uprava zdravstvenega doma skušala zbrati dovolj denarja za nakup novega ali nekaj let starega. Akcija bo obsegala tudi sodelovanje zdravstvenega zavarovanja Slovenije, domačega Karitasa, Rdečega križa in mogoče tudi domače občine. M.V. Valvazorjeva pot 17. januarja je bila se ja ( )dbora za varstvo okolja in urejanje prostora KS Čemšenik v razširjeni sestavi, prisotna sta bila tudi predstavnika Turističnega društva Izlake. Dogovorili so se. da bodo letos, ko se spominjamo tristi) letnice Valvazorjeve smrti, uvedli turistično prireditev, ki se bo imenovala "Valvazorje va pol". V prihodnje naj bi "Valvazorjeva pot" postala tradicionalna prireditev, ki jo bodo organizatorji pripravili vedno na začetku pomladi. Valvazorjeva pol se bo pričela na Izlakah, tekla bo skozi čemšeniške zaselke in vasi ter se končala v vasi Dobrijevo. Letošnjo Valvazorjevo pot bodo prvi pohodniki prehodili 20. marca, domačini pa bodo poskrbeli za celotno turistično ponudbo te prireditve. T.S. Dianine vabijo tudi starejše Litui so v domu starejših občanov na Izlakah ustanovili planinsko sekcijo. Pobudnik je bil Pavle Prosenc, ki je še vedno predsednik sekcije, prejšnji teden pa so se planinci žesestali naprvem občnem zboru. To je prvi dom v Sloveniji, ki seje odločil za takšno aktivnost. Lani so prehodili že veliko planin v Zasavju, pa tudi po Sloveniji so se podali. Njihov mentor, znani planinec z Izlak, Damjan Brvar, lesno sodeluje z njimi injim svetuje poti, ki jih stanovalci doma zmorejo prehoditi. Ob ustanovitvi so prešteli deset članov, sedaj pa se pohodov udeležuje že okoli štirideset planincev, med njimi so tudi zaposleni i/ doma. "Včasih je potrebna malenkost, pa najdeš vzdušje, da bi vriskal od veselja," so dejali na prvem občnem zboru prejšnji teden, ludi letošnji program poti je zanimiv. V domu pa organizirajo tudi predavanjain letos bodo poskušali medse povabiti Himalajca Toma Česna. Njihovo geslo je - kdor le more, naj gre v gore . Gredo pa tudi tisti, za katere marsikdo misli, da ne morejo niti na domače dvorišče I.L. Iščemo ulične prodajalce časopisa na območju HRASTNIKA, LITIJE in ZAGORJA. Delo je dobro honorirano!!! Pokličite telefon: 61 013, 61177 ali se osebno javite na uredništvo ZASAVCA, C. zmage 33, Zagorje 1 V Hrastniku o športu in kulturi Člani hrastniškega IS so se na razširjeni seji pretekli teden spoprijeli z področjema, ki ne najdeta pogosto mesta na dnevnem redu vlade - športom in kulturo. Pri obeh je osnovna težava premalo sistemskega denarja za relativno močno razvito dejavnost. V občini so v preteklih letih zgradili precej objektov (več v športu kot kulturi), ki sedaj zahtevajo precejšnja sredstva za vzdrževanje. Tudi zato je bila zadnja leta pogača za dejavnost vse tanjša. Pri obeh dejavnostih so društva združena v strokovno organizacijo (ZKO in ZTKO). Medtem, ko so v ZTKO pred kratkim le zaposlili profesionalnega sekretarja zveze, pa kulturniki nimajo te sreče. Tudi v društvih vse težje najdejo strokovnjake za vodenje, še težje pa sama vodstva društev. Člani IS so ocenili, da je čas za spremembe. Našportnem področju v občini nazadujejo. Predlagali so strokovno presojo, katere športne panoge bolj podpirati, katere pa gojiti le rekreativno. V občini se bodo morali jasneje pogovoriti tudi o ženskem športu, ki so ga povsem zapostavili. Zavzeli so se za čimprejšnji sklic skupščine ZTKO, izdelavo strokovn ih programov, večjo povezanost šolstva in športa, boljše nagrajevanje strokovnega dela. In zatrdili, da iz proračuna ne gre pričakovati kakšnega večjega denarja. Podobno je v kulturi, kjer so že od leta 1989 brez profesionalnega organizatorja kulture v občini. To seveda siromaši kulturno ponudbo. Poseben problem postaja delavski dom, ki je za ambicioznejše kulturne projekte zastarel. Na seji so člani ugotavljali, da alternativne skupine nimajo prostora, da je delo ZKO zamrlo, da Hrastničani ne znajo predstaviti svoje kulturne dediščine. Vprašali so sc, ali ni organiziranost nekaterih društev že preživela (npr. Svobode, ali pa dve godbi itn.). Opozorili so še na poseben problem -lastnino nekaterih kulturnih objektov. Na seji so namesto Mirana Jeriča, ki je postal profesionalni poslanec, imenovali za predstojnico oddelka za obrambo Simono Sihur, dipl. obramboslovko. Spregovorili so tudi o delu komisije za prestrukluiranje premogovnikov ( o tem več v posebnem prispevku) in sprejeli sklep o javni razgrnitvi ureditvenega načrta industrijske cone rudnika in komunale v Hrastniku. Marko Planinc V Trbovljah o premogovništvu Potem ko so pregledali sklepe 80. seje, so se člani trboveljskega IS lotili dnevnega reda 81. seje, ki tokrat kakšnih velikih tem niti ni zajemala. Prva točka pa je bila namenjena odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za t.i. območje IZ 10/2 -pedagoške enote Revirski borci. Gimnazijska naj se opredeli kot enosmerna ulica, na zelenici ob gimnaziji se uredi parkirišče, pločnik naj bo dovolj širok, namembnost Blančeve hiše pa naj se natančno določi. Druge točke - Poročila o delu strokovne skupine slovenske vlade pri prestrukturiranju rudnikov rjavega premoga v lanskem letu člani niso podrobno obravnavali, je pa bilo na to temo slišati kar nekaj pripomb oz. predlogov, kako bi v bodoče skupina, ki so jo ustanovili še za časa Peterletove vlade, lahko bolje delala. V njej namreč razen vodje, predsednika laškega IS Romana Matka,- sedijo sami "republikanci", sestankov v širši sestavi -nakaterih hi sedeli tudi predstavniki prizadetih občin, pa v lanskem letu praktično ni bilo. O tem, ali bo trboveljska občina ugodila prošnji radia Glas Ljubljana, da bi dobil "kumsko" frekvenco, bo potrebno še razmisliti, so sklenili na seji; slišati pa je bilo tudi mnenje, da tovrstne konkurence radiu Trbovlje ne potrebujemo. V zvezi z nameravanim ponatisom prospekta Kuma, ki so ga trboveljska občina skupaj s KS Dobovec, tamkajšnjo lovsko družino, planinskim društvom Kum in smučarskim društvom v nakladi 5000 izvodov prvič natisnili že pred sedmimi leti, bo po sklepu IS občina prispevala le četrtino sredstev. Predračun ponatisa - znova v 5000 izvodih - znaša namreč kar sto tisočakov. A.H. V Zagorju o ogrevanju IS v Zagorju je zasedal 19. januarja in sejo nadaljeval teden dni kasneje. Dnevni red je obsegal dvajset točk, omejili se bomo na tiste, ki so jim posvetili največ pozornosti. Projekt zagorskega zdravstvenega doma predvideva razvijanje privatne podjetnosti v okviru zdravniške zadruge. Člani IS so imenovali projektno skupino, ki bo oblikovala strategijo razvoja osnovne zdravstvene mreže. O Agenciji za razvoj pišemo več na drugem mestu. Ogrevanje iz mestnega toplovoda kotlarne Svea je najcenjše daleč naokrog. Vendar ni konkurenčno nizka, pač pa z lanskim odlokom republiške vlade ustavljena cena, kije bila zamrznjena v času, ko je bila prenizko postavljena. Danes je neusklajenost cen ogrevanja v občini prevelika. Manjše kotlovnice obračunavajo toplotno energijo na podlagi stroškov. Cena ogrevanja kvadratnega metra znaša med 60 in 70 tolarji, stanovanjsko podjetje pa lahko Sveino ogrevanje zaračunava le po 35 tolarjev. Svea kot proizvajalec je ceno že povečala, stanovanjsko podjetje kot distributerje zvezanih rok. Dolgovi stanovanjskega podjetja do Svee naraščajo in proizvajalci so že opozorili, da bo nelikvidno stanje onemogočalo zagotavljanje potrebnih količin toplotne energije. IS je ocenil, daje primerna uskladitev potrebna. Še prej bo pridobil mnenje ustreznega ministrstva glede možnosti, da odlok republiške vlade ne zajema načina pridobivanja in distribucije toplotne energije, kot obstaja v Svci. Nov projekt v Medijskih Toplicah bodo začeli uresničevati že spomladi. Osnutek zazidalnega načrta je v javni razpravi, ki bo trajala do 15. februarja, nato pa bo o načrtu odločal parlament. IS je podprl idejo in namen zimske šole v naravi. Sola mora izoblikovati program, ki bo uresničljiv za vse učence. IS bo z dva tisoč tolarji na učenca financiral program. Ivana Laharnar V strategiji razvoja turističnega gospodarstva zagorske občine imajo Izlake najpomembnejše mesto. Ponašajo se z nekaterimi očitnimi prednostmi, svojevrsten pečat pa jim dajejo: izjemna lega (sredi Slovenije in blizu Ljubljane in Celja), bogati izviri vode z zdravilnimi in sprostitvenimi učinki in tradicija Janeza Vajkarda Valvazorja. Na teh temeljih in razmeroma dolgoletnih dosedanjih izkušnjah razvoja turistične dejavnosti v tej dolini, so v Medijskih Toplicah oblikovali svoj program. Nastajal je v poldrugo leto, je na nedavni tiskovni konferenci na Izlakah med drugim povedal direktor Drago Butja. Po njegovih besedah želijo doseči v Medijskih Toplicah in okolici prijeten ambient, ki bo privabljal oddiha željne goste. Vsega načrta ni mogoče uresničiti v enem zamahu, saj bi zanj potrebovali okoli 28 milijonov nemških mark. Izvajali ga bodo postopoma. Prva faza Poudarek razvoja je na poslovnem in seminarskem turizmu, dokajšen delež odmerjajo tudi poletju, ki na kopališče privablja vedno več ljudi od vsepovsod. In prav ureditev kopališča z neposredno okolico in dograditev okoli 600 kvadratnih metrov poslovnih lokalov ter prenovo hotela so uvrstili v prvo etapo. Ker ne želijo izgubiti poletne sezone, je začetek del načrtovan že okoli 15. februarja ali najpozneje 1. marca. Gre za pomemben poseg; predvidena je posodobitev olimpijskega bazena ali kot pravijo bazenskega dela z vključitvijo sodobne bazenske tehnologije, ploščadi za sončenje, prostorov za gostinsko ponudbo in drugo. Ta in druga dela bo opravil novomeški Pionir, rok za zaključek je 1. junij letos. Kot posebnost urejanja zunanjega bazenskega dela omenjajo tribune za gledalce ali kopalce, pod njimi pa naj bi postavili prodajne prostore, dostopne tudi s ceste. Prejšnji petek se je na Izlakah mudil dosedanji slovenski minister za turizem mag. Janez Širše. Predsednika občinske skupščine in IS Matjaž švagan in Vlado Kojnik ter direktor Medijskih Toplic Drago Butja so ga seznanili s strategijo razvoja turističnega gospodarstva občine Zagorje ob Savi in načrtovanim razvojem Medijskih Toplic. Na tiskovni konferenci so govorili o tem, kako kaže z začetkom nadaljnega razmaha Medijskih Toplic. Koto: Tomo Brezovar Že 60 % denarja Naložba v prvo fazo je preračunana na 7 milijonov nemških mark. Dvajset odstotkov naj bi vložili delničarji, trideset odstotkov so blagovni krediti izvajalca del, milijon mark naj bi prispevala zagorska občina, milijon razvojni sklad Slovenije, preostala sredstva pa bodo bančni krediti. Do konca prejšnjega tedna je bilo zagotovljenih 60 odstotkov vseh sredstev, do konca januarja bi morali zbrati še preostali denar. Prav pridobitev teh sredstev bo omogočala ali preprečila začetek del; v nasprotnem primeru bi jih morali prestaviti na jesen, kar pa bi bila velika škoda. Boljša ponudba Sedanji hotel je bil dograjen pred 8 leti. Z njegovo postavitvijo seje nedvomno začela obračati nova, svetlejša stran v razvoju turizma na Izlakah in Zasavju. Hkrati pa so se pokazale številne slabosti in pomanjklj ivosti, na katere so opozarjali tudi gostje. Zato ni naključje, da seje prenova znašla že v prvi fazi. Gre za posodobitev, delno povečanje in ureditev zlasti restavracije; novo podobo bodo dobile sobe v prvem nadstropju, določene izboljšave se obetajo kuhinji, skratka hotel naj zadovolji tudi najizbirčnejšega gosta. V njegovo obnovo bodo vložili nekaj več kot milijon mark. Če kaj, potem je Medijskim Toplicam primanjkovalo v neposredni okolici več poslovnih lokalov od trgovin ali trgovinic domače in umetne obrti, spominkov, butikov, prodajalne sadja in še česa. S postavitvijo okoli 600 kvadratnih metrov teh objektov naj bi zapolnili to vrzel in dosegli širšo turistično ponudbo. Sicer pa bo zagotovo tudi nekaj drugih izboljšav, kot so večji in bolje urejeni parkirni prostori, ki bodo pripomogli k pravemu turističnemu izgledu in utripu. Dosedanji minister za turizem magister Janez Širše je že na omenjeni tiskovni konferenci ugodno ocenil pobudo za prvo etapo nadaljnega razvoja ureditev kopališča in prenove hotela ter postavitev poslovnih objektov. To bo vsekakor prispevalo k boljši in tehtnejši ter celovitejši in, karje najpomembnejše, kakovostnejši ponudbi Medijskih Toplic. To je tisto, kar v nadaljnem razvoju turizma na Slovenskem potrebujemo -posodabljanje zmogljivosti, zlasti hotelskih objektov in s tem prehod na takšno kakovost, kot jo sodobni turistični tokovi zahtevajo. Medijske Toplice so dobile tudi podporo občinske oblasti, krajevne skupnosti in vseh dingih zainteresiranih. Že doslej so bile nesporno zasavsko turistično središče; če se jim posreči izpeljava nadaljnje faze urejanja, bodo to svoje mesto samo utrdile. Milan Vidic JETRNlCEošr ■ Na desno, na levo. Predsednik vlade Jane/ Drnovšek -Gable je preimenovanje slogana "Ne levo, ne desno" v "Na levo. na desno", ki smo ga zakrivili v volilnih jetrnieah. vzel dobesedno. In je Sel desno in levo. Marjan Podobnik - Zel upa. da je Gable prebral celo jetrni«). Drugi del slogana smo iz "na bolje" prekrstili v "na polje". ■ Hvala bogu. Udini, ki sije zadovoljno oddahnil, ko je Gableu le uspelo skrpati koalicije in podkoalieije ter zaključili trgovino s prcstolčki, je bil hrastniški poslance Miran Jerič - Visoko čelo. Resno se je hal, da bi monti postali minister za obrambo. ■ Druga liga. Zasavci smo jo pri sestavljanju vlade spet slabo odnesli. Zagorjanka na začasnem delu \ I .juhljani Metka 1 ekavčič - Družbenopoliličnti je na klopi za rezerve, za zmeraj odseljeni Trboveljčan Peter Bekeš - Nadzorni bo le partijski šef. ministru za turizem Janezu Siršetu - Sikom pa so preprosto ukinili delovno mesto. ■ Iskrica. Sicer je nepreverjeno, vendar se govori, da je finančni minister Mitja Gaspari - Nidenarja I-ranču Beravsu - Iskrici čestital za uspešno sanacijo trboveljske Ljubljanske banke. ■ Blokada. Friine Majnardi - Majski in Prane Beravs - Iskrica sta še enkrat dokazala, da občina deli usodo trboveljskega gospodarstva. Ker je več kot pol podjetij nelikvidnih, sta si dala blokirati ludi občinski proračun. ■ BI (»kader. Tudi to. tako kot ostale blokade, je podpisal finančni policaj Prane Štojs - 1 -ŠDeKa. Ker pa je razjarjenih vedno več. si je v stavbi omislil zaprt televizijski krog. J ako si lahko ogleda vsakega prišleka že v varni razdalji, takrat, ko ima do njega še pet minut hoda. ■ Blokader II. Da bo smola še večja, se bo krog jeznih še razširil. SDK bo namreč kmalu dokončala poročilo o poslovanju z denarjem zagorskega proračuna. In kakorkoli PSDeKa ,napiše, ho nekdo jezen: prejšnja ali pa sedanja oblast. ■ Samoprispevek. Ilrastm.ški tandem l.eopold Grošelj -Samoprispevek in Stane Kirn - l ormula se je dokopal do spoznanja, da so obveznice nevarna stvar. V Zagorju je letela oblast, v Trbovljah imajo blokiran proračun. Verjetno bosta razpisala šesti samoprispevek. ■ Zagorska prva moža Matjaž Švagan - Cižek in Vlado Kojnik - P.lektričar sta hotela rešiti proračun s prodajo iksema. Av to še vedno stoji v garaži. Menda že pripravljata oglas naslednje vsebine: Nudimo vam usluge prevoza z reprezentančnim avtom -možnost prevozov v poslovne namene, skrajno primeren za poroke in druge pomembne dogodke, uporaben tudi za prevoz otrok v šolo. Potrebe sporočite na občino Zagorje. ■ Stavkoma». Menda si je bivši trboveljski poslance Slavko Kmetič - Mašinlirer pošteno oddahnil, ko se je končno znebil poslanskih klopi. Da bi slovo dobro proslavil, bo za začetek organiziral spet eno pošteno železničarsko stavko. ■ Dialektika. Zelo znani Trboveljčan in za povrh še član tamkajšnje vlade Jože Andrej Čibej - Salomon je spet zablestel. Ko so na seji razpravljali o Blančcvi hiši, ki naj bi ostala zelo mirna hiša, a hkrati postala zelo donosna, je prv i vedel, da gre beseda o mirnem kuplerajčku. ■ Kovčki. Ker govorice o tem. daje prvi zasavski menedžer Stane Gošte - Stanley čez mejo v kovčku tihotapil devize, nikakor niso poniknile, je šel to zanikat tudi na televizijo. Nekateri zlobneži kljub temu ne odnehajo, zato je pričakovali, da bo odslej potoval le še z aktovko in potovalkami. ■ Poštenjak. Prvi zagorski policaj Alojz Klančišar - Špica je vzor poštenosti. Ko je zadnjič trboveljski gostinec Martin Račič - Račka z v rečko enotolarskth bonov plačal kazen zartidt prehitre vožnje, so na policiji vsebino vestno prešteli in mu za kakšnega polšpricerja papirja vrnili. ■ Nova metla kot Stara. Člani uredništva Zasavca so kmalu po inavguraciji novega glavnega urednika Romana Rozine spoznali, da bo nova metla pomet tila podobno kot stara. Na prvih sestankih uredništva članov ni moril. Bil je službeno odsoten -podobno kot velikokrat tudi stori glavni. ■ Spana za župana. Iz preverjenih izvorov je redakcija jctrnic izvedela, da se dopisnik Slovenca in ponosni nosilec slogana "Špana za župana" Rudi Špan - Repek že pripravlja na predvolilno kampanjo. Vsekakor bo njegova kampanja ena najdražjih županskih kampanj. Zobozdravniki si že manejo roke. Stane Gošte Janiju Kužniku komentira nove politične koalicije. poto; Branko Klančar ^ ^ J J* J-J fr*88” J Jžjsti ilzži In d&jjgjfe idtisldijnJjanj fcidšJJd. :čx xjzxzTX :Čx • x «HHilHMai Pisma bralcev Kot vsak resen časopis tudi Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu, ali pa mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Posebej poudarjamo, daje dolžina pisem omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Uredništvo Opravičilo V prejšnji številki Zasavca je prišlo do neljube napake pri naslovu Im mc-moriama. Iz teksta je sicer razvidno, da je napisal avtor Tine Lenarčič Im memorialu Franciju Princu, v naslovu pa je napaka, za katero ni opravičila. Svojcem pokojnega Princa, avtorju in bralcem se iskreno opravičujemo. Do napake je prišlo pri montaži tudi na strani 8, kjer smo pod tekstom Dan šole namesto fotografije Branka Klančarja iz. proslave dneva šole v Hrastniku objavili fotografijo Toma Brezovarja iz. novoletnega srečanja sodelavcev Zasavca. Napako popravljamo na straneh Funštcrca v tej številki. Upamo, da nam bodo bralci in avtorji blagohotno odpustili tudi to napako. Uredništvi» Zasavci postajamo nasilni Prebrala sem članek Zasavci postajamo nasilneži. Glede dveh stvari sc z. avtorico nisva dobro razumeli, zato prosim za popravek. Napačno je zapisano: Zgodi se, da oškodovanka noče pričati in zapovrh vsega plača kazen sama - ker ni dokazov, se postopki ustavijo. Pravilno se glasi: Zgodi se, da oškodovanka noče pričati in ker ni dokazov se postopki ustavijo. Včasih pa v strahu pred obdolžencem plača kazen namesto njega, po položnici. Prav tako ni dobro povzeto: (na kraju samem) Žal se predlogov in zakonov predlagatelji ne držijo. Pravilno sc glasi: (kaznovanje na kraju samem) Žal se predlogov in priporočil zakonodajalci ne držijo oz. jih ne upoštevajo. Lep pozdrav! Marija Grčar, občinska sodnica za prekrške, Trbovlje Kaj je resnica? K pisanju članka me je spodbudilo omizje na prvem programu TV Slovenije 12. januarja v pozn ih večerni h urah. Ker sem starejši, sem z zanimanjem gledal in seveda tudi poslušal pripovedovanje vseh, ki so sodelovali pri omizju. Tudi g. Ambrožič je lepo vodil oddajo, se je pa poznalo, daje imel malo treme pred takimi "grešniki" pretekle družbe. Res niso veliko govorili o strahotah in telesnem trpljenju na Golem otoku, ker tega pač nihče ne more razumeti, če sam ne doživi. Veliko pa so povedali o osebnosti Josipa Broza - Tita. Kdo od mlajših lahko verjame pripovedim teh mož, ki so dolga leta svojega življenja morali prebiti v takih razmerah, ki so komaj še verjetne - vsaj za naše dni? Koliko nedolžnih je moralo trpeti, in ne nazadnje - tudi dati svoje življenje za neko ideologijo. Nihče pa ne more pozabiti, pa tudi ne verjeti, zakaj so doma trpeli vsi svojci (žene, otroci, starši, v nekaterih primerih pa še celo vse sorodstvo). Tudi danes še živeči ne morejo verjeti, da se jim vsaj kdo ne opraviči, da se vsaj delno popravi njihove krivice - če se sploh dajo popravili. Spadam v tisto generacijo, ki smo po drugi svetovni vojni morali - kaj vem vsekaj - skandirati za Tita in Stalina. Čez. noč smo morali govoriti vse najlepše o Titu, pa vse najgršc o Stalinu. Nihče pa nam ni povedal, kaj dela Tito doma. Tako človek sploh ne more verjeti, daje vse to bilo res. Ali je vse to, kar se danes dogaja pri nas pa tudi po ostalih delih bivše Jugoslavije, res sad nekega človeka, ki smo ga morali častiti, nismo pa poznali resnice. Še danes občutimo posledico tega. Kaj nam je treba toliko nedolžnih žrtev, porušenih domov, opuslošenih polj, porušenih tovarn...? Ali je resnica, da bodo morale še cele generacije trpeti zaradi tako slavnega človeka? Verjamem, da bodo nekateri težko pozabili vse razkošje neke dobe. Drugi pa ne morejo pozabiti vsega gorja že med vojno, pa še po vojni vse do današnjih dni. Tudi posledice tega bodo čutile cele generacije. Tone Juvančič Brezplačen prevoz 9. januarja je OO Mladih krščanskih demokratov Zagorje organiziral dobrodelni koncert, katerega izkupiček je namenil za pomoč pri izgradnji bivalne skupnosti v Varstveno - delovnem centru v Zagorju. Na tem koncertu je sodeloval tudi otroški pevski zbor Župnije Čemšenik in komorni dekliški sestav, tudi iz. Čemšcnika. Želimo se zahvalili Integralu Zagorje, ki je to soboto, 9. januarja, brez. pomislekov omogočil brezplačen prevoz, nastopajočih iz Čemšcnika v Zagorje. Torej - hvala tudi njim za njihov prispevek pri tej dobrodelni akciji. Nastopajoči iz Čemšcnika (»SVESTILO Uredništvo časopisa Zasavc vabi k sodelovanju vse, ki znajo pisati in spremljati dogodke v svojem okolju. Veseli bomo novih dopisnikov in drugih sodelavcev (fotoreporterjev, karikaturistov itn.). Deluje honorirano, v uredništvu se lahko oglasite vsakdan med 10. in 15. uro, ali pa nas pokličete po telefonu 61-013. Ne čakajte, da vas kdo prehiti. Uredništvo ZASAVSKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA, p.o. Zagorje ob Savi, Cankarjev trg 5 Tel.: (060D/61 3ó3; Fax: (060D/61 302 SMO HRANILNO KREDITNA SLUŽBA Z VEČ KOT DESETLETNO TRADICIJO, KI ZDRUŽUJE ZASAVSKO ZADRUŽNIŠTVO, KMETE IN VSE OSTALE OBČANE TER CIVILNO PRAVNE OSEBE. DEJAVNOST NAŠE HRANILNO KREDITNE SLUŽBE ZAJEMA: - zbiranje hranilnih vlog in depozitov občanov in civilno pravnih oseb po stimulativnih obrestnih merah, - vodenje žiro računov občanov in civilno pravnih oseb, - najcenejše opravljanje plačilnega prometa za občane in civilno pravne osebe, - izplačilo pokojnin, - potrošniško kreditiranje za člane zadruge, - opravljanje denarno kreditnih poslov v imenu in za račun ustanoviteljic, - opravljanje denarnih in kreditnih poslov v imenu in za račun bank in drugih finančnih organizacij. SVOJO PONUDBO BOMO V ZAČETKU PRIHODNJEGA LETA RAZŠIRILI ŠE NA: - nakup in prodajo deviz - devizno varčevanje in - tolarsko varčevanje z valutno klavzulo. POSLUJEMO NA TREH LOKACIJAH: - IZLAKE, Izlake 40, - ZAGORJE, Cankarjev trg 5, - DOL PRI HRASTNIKU, Trg borcev NOB 12. VABIMO VAS K SODELOVANJU! ZAGOTAVLJAMO VISOKO VARNOST HRANILNIH VLOG! •IvS ■* ENTER Jošt d.0.0. import export PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO ^Kotocfvorsfca tl,. Trbovlje); MALOPRODAJA: > KOLODVORSKA 17, TRBOVLJE (Sušnik) > PRODAJNI CENTER, Trg revolucije 26 (Kupola) > POSLOVALNICA HRASTNIK, Aleša Kaplje 6 p- AVTO SERVIS C. zmage 65, 61410 ZAGORJE, telefon: 0601 61-195 PRODAJA AVTOMOBILOV -KOOPERACIJA DRNOVŠEK TAVRIA poraba 51 na 100 km motor 1.11 cena 547.677,00 sit (do registracije) pooblaščen servis AVI O KLEPARSTVO AVTO L1 CARSTVO AVTOMEHANIKA AVIOELEKTRIKA LAKIRANJE AVTOMOBILOV V KOMORI. M Pretekli teden so podelili priznanje "Revirski inovator" za leto 1992 Branku Pavlinu, vodji tehničnega oddelka profitnega centra Cestna mehanizacija v STT Strojegradja za razvojno - raziskovalno delo in inovacijski dosežek pri razvoju nakladalnika Buli - 2. Priznanje je GZS - Območna zbornica Trbovlje podelila petič in morda v tej obliki in pod tem imenom, kot je povedal direktor OZ Trbovlje Rado Perger, tudi zadnjič. To ne pomeni, da v prihodnje ne bodo podeljevali priznanj za inovacijske dosežke, saj so mnenja, da je razvoj inovacijske dejavnosti za naše gospodarstvo izjemno pomembno. Pomen inovacij Osnovni pomen inovacije je novost oziroma sprememba, prenovitev, njen cilj pa je izboljšan izdelek, ki je kvalitetnejši in konkurenčnejši ter zato tržno zanimivejši. Le izdelek, ki je plod ustvarjalnega dela, bo prinašal dobiček. Na podelitvi priznanjaje mag. Joško Čuk, podpredsednik GZS, spregovoril o projektu Nacionalni program kakovosti Republike Slovenije kot projektu nove rasti, razvoja in kakovostnega vzpona Slovenije. Za dosego kakovosti so potrebne spremembe v družbi. Kakovost sc z zunanj im pritiskom prične samodejno uresničevati tam, kjer je ponudba večja od povpraševanja. V Slovenijije ta pogoj za kakovost izpolnjen z izgubo jugoslovanskega trga. Drugi pogoj je lastnina. Določena mora biti vloga in položaj lastnika, managementa, sindikata (v družbeni lastnini ni odgovornosti). Tretji pogoj je struktura gospodarstva (mala podjetja poslujejo racionalnejše). Analiza slabosti našega gospodarstva je pokazala, da podjetja premalo izkoriščajo človeka (premalo je pozitivne spodbude), so premalo tržno agresivna (dolgo časa je bila ponudba manjša od povpraševanja), konkurenčnost je majhna, premajhen je ritem razvoja novih produktov in majhna produktivnost. Cilj: blagostanje Oblikovalci slovenskega programa kakovosti so za končni cilj projekta izbrali blagostanje in zdravje (telesno, duševno) državljanov. Za iste cilje si je vredno prizadevati tudi v ožjem okolju, npr. v podjetju. Za primer smo vzeli ETI-Elcktroelement, kjer so si podobne cilje zastavili že pred leti. Uresničujejo jih po korakih. Tudi s spodbujanjem ustvarjalnosti vsega kolektiva. Začeli so s t.i. množično inovativnostjo in ubrali povsem samosvojo pot. Preverili so metode drugih slovenskih podjetih in ugotovili, daniti ena ni direktno prenosljiva. Kaj je značilno zanjihov pristop? Najprej to, da jih je za delo na tem področju navdušil generalni direktor. Toje najboljši začetek, ki najverjetneje daje pozitivne rezultate. Med zaposlenimi je izbral organizatorico inovativne dejavnosti, ki sc je odslej ukvarjala samo s tem. To je eden pogojev za uspeh. Seveda je pomembna izbira. Človek, katerega osrednja zadolženost je delo z ljudmi in za ljudi, mora imeti sodelavce rad, jim zaupati in jim to pokazati. Sodelavci niso stroji, ki jih je treba naviti, pa gredo. Zdaj že skoraj tri leta tečejo aktivnosti pridobivanjainovativnih predlogov ( ideje, koristni predlogi, izdelane inovacije), strokovna ocenjevanja, izračunavanje koristi, določanja nadomestil, izplačila. Pri postopku sodeluje pet strokovnih komisij zapet področij. Eno od njih obsega netehnična dela (organizacija, marketing, kadri, informatika, finance,...). Inovacija je vsaka koristna novost. Centralna komisija predstavlja končno razsodišče. Pomembna je zlasti pri obravnavi profesionalnih inovacij, ki dajejo velike korist i in so temu primerno tud i nadomestila avtorjem velika. Revirski inovator za leto 1992 Branko Pavlin, dipl. ing., revirski inovator za leto 1992, je dejal, da so mu pri razvoju nakladalnika tipa Buli - 2 precej pomagali njegovi sodelavci Marjeta Kolenc, Milan Savšek, Boris Kamnikar in zunanja sodelavca Pavla Kotnik in Georg Gedel. Pavlin sc od začetkov v Strojegradnji Trbovlje vključuje v modernizacije in tehnične izboljšave na gradbenih strojih. Svojo inovacijsko dejavnost je uresničil pri zahtevnih hidravličnih sistemih in projektih ter kinematičnih izračunih gradbenih strojev, za kar je že prejel priznanja. Največji dosežek predstavlja omenjeni nakladalnik. Ekologiji je zadostil z "less noisc" kabino. Z novim futurističnim designom je nakladalnik privlačen za kupce. Po Pavlinovih besedah je ekipa v Cestni mehanizaciji dobra, elastična in dovzetna za novitete. Togost organizacije je huda ovira za novo, v tein kolektivu pa je idejo moč tudi realizirati. Meni, da je inovacija splet okoliščin, odvisna je od posameznikov in jo je moč doseči le z izobraževanjem. Zato so potrebne odprte oči v svet in pretok idej preko komunikacij. V preteklosti je bil stik z Evropo zanemarjen. Dodal je, da človek za ustvarjanje potrebuje mir, sam se najlažje umiri, ko je sam. Ima nekoliko prednosti. Živi v Ljubljani in zato ne občuti lokalnih problemov. Buli -2 Foto: R. R. predsednik MGZ-OZ Trbovlje Vladimir Ščurk in direktor Rado Pergar predajata nagrado Branku Pavlinu. Foto: Branko Klančar Nagrajevanje inovatorjev Nadomestila inovatorjem določajo po pravilniku, ki omogoča prilagodljivost tam, kjer so koristi posredne, neizračunljive. Lestvica nadomestil za izračunljive koristi je bistveno manj regresivna kot drugje. Avtorji inovacij, ki dajejo velike koristi, dobijo relati vno velika nadomestila. Pristop k ocenjevanju koristi in določanju nadomestil je očitno dovolj dober, da so se izognili nezadovoljstvu med inovatorji in običajni nevoščljivosti kolektiva. Očitno je dovolj vzpodbuden, saj je v teh letih v igri sodelovala petina članov podjetja. Preko 200 inovatorjev je prijavilo 700 novosti. Večina je bilanagrajena v skupni vrednosti preko 150.000 DEM. Neposredno izračunlj iva korist je desetkrat tolikšna. Neizračunljive koristi so navržene. Približno lOodstotkov predlogov so shranili v banko idej. Uporabili jih bodo, ko bodo razmere za to primerne. Informacije Za vsak nov oz. izboljšan izdelek so potrebne informacije. V okviru GZS in ministrstva za drobno gospodarstvo in s sodelovanjem fakultetje bila ustanovljena SPIN (Slovenskapodjetniška in inovacijska mreža). Njen namen je pretok, zbiranje in posredovanje informacij. Mreža je še v naslajanju in ima v Sloveniji približno 400 članov, tudi trboveljska zbornica je vključena vanjo. Rado Perger pravi, da v Zasavju je interes za članstvo, vendar s točnimi podatki o številu članov ne razpolaga, ker se ta številka spreminja. Pomemben del je tudi sprotno informiranje kolektivao dogajanj ih (preko internega glasila) , podobno kot posredovanje izkušenj navzven (prispevek k imagu firme). ETI-Elektroelement je eno od petih slovenskih podjetij, ki ima svojega predstavnika v Komisiji za inovacijsko politiko Slovenije. Trikrat zapored so nastopili na državnem dnevu inovatorjev v Mariboru. Vabijo jih, da predstavljajo svoj sistem podjetjem, ki bi rada napredovala pri pospeševanju ustvarjalnosti v svojem okolju. Sodelovali so na mednarodnih prireditvah in dobili priznanji v Bruslju in Nuembergu. Te poteze jih na poseben način promovirajo tudi v Evropi. Vzpodbude v Zasavju V Zasavju s podelitvijo priznanja Revirski inovator skuša spodbujati inovacije Območna zbornica Trbovlje. Po besedah direktorja RadaPergerja so novosti nuja za gospodarsko rast, znotraj podjetij paje moti vacijazainovatorstvo premajhna. Združiti je namreč potrebno idejo, inovacijo, produkt in tržno realizacijo, da je poslovanje podjetja uspešno in ima inovacijsko razmišljanje pomen. Posluha za ideje je še vedno premalo. Predhodniki tega priznanja so bila priznanja, ki sojih podeljevale občinske raziskovalne skupnosti (sisi). Te so namenjale sredstva za inovacijsko dejavnost. Pripravljali so občinske razstave inovacij, ki so leta 1988 prerasle v regijsko. Vendar razstava kmalu ni imela več občinske finančne podpore. Leta 1990 je bila zadnja. Kako naprej? V podjetjih bo treba dosegati celovito kakovost, kije skladnost vseh del v podjetju in zunaj njega z zahtevami. Dobro je treba poznati zahteve zunanjih in notranjih kupcev. Stvari se najuspešnejše razvijajo, če se vsak delavec v podjetju počuti kot kupec dela, ki gamoranadaljevati (pameten kupec bo prevzel le kvalitetno delo). Opravi ga tako, da bo zadovoljen tisti, ki bo delo od njega prevzel. Tržniki imajo zunanje kupce, kijih zadovoljijo s tem, da prodajajo tisto, kar pričakujejo. Naloga posameznika je, da ve, kaj mora sprejeti ter to tudi zahteva in ve, kaj mora oddati, ter to tudi odda. Svoje delo že prvič opravi v skladu z zahtevami in je pri tem sam svoj kontrolor in permanenten inovator. Ker se pričakovanj a neprestano spreminjaj o (novi izdelki, nove tehnologije, novi kupci,...), mu ustvarjalnega dela ne zmanjka. Zanj ni nagrajen posebej, ampak je nagrada to, da napreduje na bolj zahtevno, plačano in ugledno delovno mesto. Da bi takšno permanentno ustvarjalnost dosegli, moramo poskrbeti za vzdušje, v katerem se bo lahko razrasla. Dobro informirati, dodatno izobraževati, motivirati. Management je odgovoren, da postavi prave pogoje. Ko so med 100 mladimi slovenskimi strokovnjaki opravili anketo o največjih ovirah njihovi ustvarjalnosti, niso na prvo mesto postavili prenizkih plač in nadomestil. Največjaoviraje tradicionalno priseganje na rutinsko, v ničemer izstopajoče delo. Sledi neustvarjalno vzdušje v podjetjih, slab pretok informacij, nejasna vizija podjetij, premalo skupinskega dela. Šele na šesto mesto so postavili pomankanje managerskih znanj in na deseto slabo stimuliranje ustvarjalnosti. Kdor hoče videti, bo videl, s kakšnimi potezami mora trkati na srca, da bo podjetje ustvarjalno, fleksibilno, konkurenčno in bo zagotavljalo vsem svojim članom blagostanje in zadovoljstvo. Suzana Sivka in Marinka Draksler F rane Beravs je svojo poklicno pot začel kot asistent na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Po štiriletnem asisitiranju so ga 1978 leta povabili v trboveljsko Iskro, kjer je postal vodja razvoja. Politično se ni udejstvoval, štiriletno vodenje občinske raziskovalne skupnosti bomo tu spregledali, do poletja 1990. Takrat pa ga je stranka prenoviteljev prepričala, da prevzame vodenje občinske oblasti. In z dobrimi štiridesetimi leti je postal premier Trbovelj. Se je težko, preko noči, preleviti v predsednika vlade? To delo je nemogoče začeti dobro opravljati čez noč. Po moji presoji rabi človek kakšni dve leti, da stvari obvladaš celovito, in predvsem, da znaš vzpostaviti stike izven občine. To se mi zdi eno ključnih vprašanj. V mojem primeru pa je bilo še nekaj težje, saj zaradi bolezni mojega predhodnika nisva opravila nobene vsebinske primopredaje. Skupaj sva bila le kakšne pol ure, tako da so za kontinuiteto skrbeli tisti načelniki upravnih organov in zaposleni, ki so delali prej in tudi zdaj. Tudi stanje v občitii ni bilo vzpodbudno. Ja. Prejšnja vlada se je več ukvarjala s komunalno infrastrukturo, z gradnjo stanovanj, s cestami. Mi pa smo startali z ekologijo. Na prvi skupščini smo sprejeli program ekološke sanacije in program ukrepov. Mislim, da smo na tein področju veliko naredili, veliko pa bo še treba. Prva je zdaj na vrsti toplarna in zamenjava goriva v njej. Ko sein rekel slabo stanje v občini, sem mislil predvsem na težave gospodarstva. ' Gospodarskosmobilinapsu.Vrudarstvu se je začela kampanja za zmanjševanje proizvodnje in zaposlenosti, hirati sta začela tudi Strojna tovarna in Iskra. In takrat ste se odločili za obveznice, ki.ste jo označili za najmanj slabo rešitev med slabimi možnimi. Do projekta obveznic smo prišli po več sestankih, takšno rešitev so predlagali tudi na Ministrstvu za industrijo. Ti so bili zato zainteresirani, ker je v obe podjetji država že prej vložila obveznice Republika ena in tega denarja niso hoteli enostavno izgubiti. Vključila pa se je tudi banka, ki sc je zavezala, da bo financirala tekočo proizvodnjo v novih podjetjih, če občina prevzame kratkoročne kredite. S tem vložkom ste torej izključno poplačali bančne kredite? Da. Ali ste te slabo izterljive kredite "odkupili" s sredstvi obveznic v razmerju ena proti ena? Ja, ena proti ena. Od tu očitki, da vi niste reševali gospodarstva in delovnih mest, ampak tukajšnjo banko. To so nam oči tal i, vendar banka ni zmog la bili upnik v celoti in hkrati denarni servis proizvodnje v novih podjetjih. Kratkoročni krediti v obeh podjetjih so presegali njihov celoletni priliv, novi podjetji pa sta bili brez obratnega kapitala. Rešitev je bila torej kompleksna, zanjo pa smo bili zainteresirani vsi. Na ta način smo obdržali 1300 delovnih mest, če štejem še Ipoz, v novih podjetjih pa smo postali delničarji. Nekateri poslanci so vam očitali, da ste to počeli na lastno pest, da odločitev za obveznice ni bila modra. Ko smo pripravljali odlok je bilo tam jasno napisano, da bomo sredstva vložili v prestrukturiranje gospodarstva. Vsi so to vedeli, vsi so vedeli, v kaj gremo. Ste takrat res verjeli, da bo proračun sposoben plačevati dolgove, nastale z občinskimi obveznicami? Imeli smo dva scenarija. Takratni tečaj je bil sedem dinarjev za marko. To ni bil fiktivni tečaj, v vsaki banki si lahko marke kupil po takšnem tečaju. Mi smo ga vzeli za dejstvo. Naš takratni proračun je v markah znašal 24 milijonov mark, preračunan iz dinarjev po tem uradnem tečaju. Izračuni na tej osnovi so pokazali, da smo obveznosti sposobni odplačevati. I*a drugi scenarij? Takrat so se začele razprave o privatizaciji, Mencinger je pripravljal potrebno zakonodajo. V Iskri so že tekli določeni pogovori z Motorolo, tudi v Strojni sc je razmišljalo o tujem kapitalu. Zakonodaja je padla, prišla je vojna... In vam sta padla oba scenarija. Ja. V rednost marke je naraščala, proračun se je krčil. Nas je še dodatno kaznovala metodologija izračuna obsega javne porabe, saj smo zaradi gospodarske krize podjetjem odpisali kup obveznosti iz dohodka, kar nam je zmanjšalo višino proračuna. Tako imamo zdaj ob nizkih lastnih prilivih tudi nizek priliv denarja iz državnega proračuna. V odstotkih je delež države v našem proračunu znatno nižji kot je povprečje v Sloveniji. Potem ste zahtevali pomoč države. Država je takrat tako kot danes gasila socialne nemire. Ker smo to v Trbovljah naredili sami, smo od države bili upravičeni zahtevati del denarja za pokrivanje teh obveznosti. To nam je priznal podpredsednik vlade Viktor Žakelj, s tem seje strinjal predsednik Janez Drnovšek. Drugačnega mnenja so bili le na Ministrstvu za finance. Če pogledava učinek, so bila to le načelna strinjanja. Ko ste konec lanskega leta zagrozili z ustavitvijo pouka v osnovnih šolah, vam je država takoj prisluhnila. Ali je torej takšen konflikten način dogovarjanja edino učinkovit? Izgleda, daje res tako. Država je takrat takoj intervenirala z denarnim vložkom, uspešni so tudi pogovori o reorganizaciji osnovnega šolstva. Mislim, da se bomo že ta teden dokončno dogovorili. Smo pa pripravljeni, saj imamo izdelane vse potrebne projekte. Kako je z razreševanjem drugih težav, npr. okoljevarstvenih? Naše sodelovanje z Ministrstvom za varstvo okolja in urejanje prostora je izredno dobro. Podatki sojih prepričali, da so naše naložbe učinkovite. Tako so lani sodelovali s tridesetimi odstotki pri vseh naložbah, teh je bilo za kakšnih devetdeset milijonov tolarjev, in bodo tudi v prihodnje. Pa ceste? Tu smo bili neuspešni. V načrtih za letos smo sicer z rekonstrukcijama cest čez Podmcjo in v Čeče, vendar ne vemo, kaj bo res narejenega. Na naložbenem področju je država iznašla formulo, da s tretjino sredstev sofinancira posamezne projekte. Kaj to pomeni za občino z revnim gospodarstvom in okleščenim proračunom? To je absurd, ki omogoča bogatejšim občinam, da lažje pridejo do sofinanciranja. One lažje zberejo svoj vložek v določeno naložbo. Država bi morala imeti selektiven pristop k tem naložbam, pomembni bi morali biti predvsem vsebinski kriteriji. Ves denar gre konec koncev iz enega Žaklja in zato bi sc morale najprej reševati najbolj pereče težave. Če se vrneva k blokadi proračuna. Država vam lahko določi nekakšnega prisilnega upravitelja. Ali lahko država racionalneje upravlja javne finance v Trbovljah kot vi? M islim, da ne. Zakonodaja res omogoča nekakšno skrbništvo nad proračunom, vendar tega ne more početi racionalneje kot že zdaj počnemo mi. Občina mora delati naprej. Mi moramo pokrivati materialne stroške v osnovnem šolstvu, tega ne moremo ukiniti, to je ustavna pravica. Prav tako mislim, da ni mogoče ukiniti otroškega varstva, kulture, športa. Skratka, mi proračunskega denarja nismo razmetavali, nismo kupovali pohištva, avtomobilov. Kljub nizkemu proračunusmo uspeli marsikaj narediti. Vi bi torej povsem shajali z vašim proračunom, če bi država vzela v svoj javni dolg 7,4 milijona mark, kolikor ste porabili za intervencije v gospodarstvu? Bi šlo. Mi nikoli nismo zahtevali od države, da pomaga pri odplačevanju obveznosti, ki so nastale z vložki v komunalno infrastrukturo. Vi govorite o racionalnosti. Bi bila splošna ocena drugačna, če bi vam dokazali napake. Ali bi zapustili premierski stolček? Bi. Vendar bi šel brez slabe vesti. V Iskri, Strojegradnji, Ipozu so plače res nizke, vendar ljudje imajo delo. In to je danes še kako pomembno. Če boste ostali na tem mestu: bi vas takšno mesto zanimalo tudi po naslednjih lokalnih volitvah? Marsikaj je odvisno od nove zakonodaje na področju lokalnih skupnosti. Če bo občina ohranila nekatere vitalne funkcije in če bi bila to volja volilccv, bi se morda še odločil. Še napoved o tem, kakšno bo letošnje leto? Sem optimist. Ne na pamet, tako govorijo tudi podatki. Mi smo npr. lani skozi vse leto ohranjali enako število brezposelnih, kar govori o določenem umirjanju. Podjetja so sc nekako prilagodila razmeram, našla nova tržišča, kar bi moralo že dati rezultate. Morda sc bodo začele pojavljati tudi potrebe po novih delovnih mestih. Iz vaših ust v božja ušesa, bi rekli starejši. Ja. (in smeh) Roman Rozina Foto: Branko Klančar Milanova kost Število tistih, ki jim je že ali jim bo v kratkem usahnila pravica do nadomestil zaradi izgube zaposlitve v zasavskih podjetjih, se neizprosno povečuje. Do jeseni jih bo na tem že skoraj dve tretjini nekdaj zaposlenih. Hkrati hitronaraščajo njihovi dolgovi na račun porabljene električne energije, ogrevanja, stanarin in drugih storitev. Če bo šlo vse to zdaj hitreje, bodo sodišča le s težavo kos izdajanju izvršb in krog bo sklenjen: vsesplošna Zadolženost teh ljudi in njihova prizadetost bo še dosti hujša, kot je kdajkoli bila. Doživljamo restavracijo zgodnjega kapitalizma; vse več ljudi spel prihaja s posebnimi knjižnicami v trboveljski konzumnabavl-jati (včasih so rekli fasat) živila in druge potrebščine. Še malo in ponekod bodo spet začeli pri plačah odtegovati zaposlenim denar za "fasunge", tako kot tam v tridesetih letih, ko so bila imena konzumarjev napisana v veliki zamaščeni bukvi in pripisani vsi štirinajstdnevni zneski, ki jih je rudniško računovodstvo izpisalo na plačilni vrečki zadnjega ali petnajstega v mesecu. Nemalokrat se je zgodilo, da za izplačila ni ostalo ničesar ali pa je bil izkazan celo minus. Vse več socialno ogroženih ljudi kupuje v svojih prodajalnah na "knjigo", čeprav trgovci to neradi ali sploh ne priznavajo, ker je takšno početje nezakonito. Toda, ker dobro vedo, da jim tudi taki kupci prinašajo dohodek, skrivajo dolžniške knjige tam, kjer jih inšpekcija ne more najti. O plačilnih odlogih pa sploh ne kaže izgubljati besed. Vse večjih je in prav nobena malce vrednejša stvar se danes ne kupi z gotovino ali plača v enem znesku. Časovni zamiki so postali vsakdanja stvarnost, ob katero se pravzaprav nihče več ne spotika. Prav tako ne kaže predolgo razglabljati o tem, kako se vse več lastnikov ali imetnikov tekočih računov v naših bančnih hišah Zateka k preseganju (prekoračitvi) dovoljenih denarnih limitov. Banke o tem ne dajejo podatkov, ve pa se, da te obresti predstavljajo velik dohodek zanje in kot je videti, bo takoimenovano Življenje na up postalo kmalu sestavni del našega vsakdanjika. In še to: ker se število nezaposlenih še ne bo ustavilo, bomo morali ugotavljati, da za socialne namene ne bo nikoli dovolj denarja. Vsak odstotek zmanjšanja gospodarske aktivnosti je v minulih dveh letih zmanjšal zaposlenost za skoraj 0,70 odstotka; za zaščito brezposelnih pa moramo nameniti kar tri ali štiri odstotke več. Dolgovi podjetij na račun prispevkov in dajatev so vse večji, skorajda že astronomski; če bi danes ti kolektivi utegnili spet kolikor toliko nemoteno obratovali, bi potrebovali vsaj sedem do deset let za poravnavo omenjenih obveznosti. Milan Vidic Mijina južina Še psihiatri ugotavljajo, da je življenje v Zasavju nekaj čisto posebnega. Število samomorov je nad slovenskim povprečjem, alkoholizem je najbolj razvit regionalni šport, nasilje narašča, gospodarstvo še na psu ni, ekologija je že od pamtiveka prava farsa "usmiljenih" duš... Kdo se zanima za usodo Zasavcev, katerih otroci so zastrupljeni, še preden se rodijo? Ne bi smeli pozabiti, da so rudarji vsa povojna leta dan in noč garali v jamah in reševali energetske težave države, danes pa imajo uničeno zdravje in umirajo v okolju, kakršnega jim ta družba zagotavlja. V Zasavju "črkujemo" v nemogočih ekoloških razmerah. Umrljivost je pri nas od 12 do 40 odstotkov večja od povprečja v Sloveniji, obolenja ljudi se naglo povečujejo. Nihče se ne čuti kaj prida odgovornega ne dolžnega ukrepati. Kdo so avtorji t.i. strateško razvojnih programov, ki so Zasavju zagotovili najbolj umazano industrijo? Najbrž zaradi socialne varnosti delavcev, saj se za zdravstveno varnost nihče ne zmeni. Le zdravstvo opozarja, da mora za svoje zdravje poskrbeti vsak sam. Strategija, ki je občine pahnila med zadnje po narodnem dohodku, prebivalce pa v težke delavne, socialne, zdravstvene in življenske pogoje. Po volitvah je seveda vse drugače. Nič novega pod soncem. Besede, vedno samo besede. Spreminja se edino človekova domišljija in z njo tehnika (naša bolj slabo). Vendar se človek prav na višini tehnike razodeva kot tragično bitje. Človekova veličina je njegova tragika. Vedno več ljudi (na novo) ugotavlja, da je življenje težko, še zlasti v času vsesplošne krize, v kateri smo. Prehod iz socializma v kapitalizem je težak; ne le fizično, tudi psihično se ljudje morajo navaditi na nove gospodarske in družbene odnose. Prejšnjo apatičnost in brezbrižnost zamenjujejo konkurenčni boji, pehanje za gospodarsko in politično prevlado... V imenu napredkaje več tekmovanja med ljudmi, individualizacija je izrazitejša. Večja je prizadevnost in višji so egoistični cilji. S tem pa je tudi večje tveganje za posamične neuspehe. Iz dneva v dan je več tistih, ki se borijo Zgolj za preživetje, hi kaj naj ti storijo, da jim življenje ne bo težko? Zahodni svet počasi spoznava, da ljudje ne smejo biti le sredstvo za doseganje materialnih, političnih in drugih egoističnih ciljev, ampak naj bi ljudje postali cilj. 'Tako vse bolj poudarjajo osnovne človekove pravice, veliko je socialnih programov, ljudje se preusmerjajo k duhovnim vrednotam, saj spoznavajo, da jim vsakodnevno pehanje za materialnimi dobrinami ne prinaša sreče. Kaj pa mi? Bomo v upanju, da bi čimprej prišli v Evropo, v začetni evforiji in želji, da bi premagali sebe, pozabili na človeka? Mija Južina Letovišča Zasavska podjetja imajo na istrski obali in Kvamerju petnajst počitniških domov in precej počitniških zmogljivosti. Gre za velike površine. Trboveljsko podjetje M & P za turistično, gostinsko in trgovinsko dejavnost, razpolaga na Rabu, v Crikvenici ter v Novigradu z več kot 4000 kvadratnimi metri počitniških zmogljivosti.Pa tudi drugi naši kolektivi, zagorski v Savudriji, hrastniški pa v Novigradu so si uredili kar precej zmogljivosti, lepe domove imajo cementarji, Termoelektrarna in drugi. Formalno so vsi ti še lastniki teh zmogljivosti in po vsej verjetnosti bodo še ostali. Če jih bodo želeli obdržati, bodo po hrvaških predpisih morali ustanoviti posebna podjetja, si pridobiti delovne vize za poslovodne organe in se prebiti skozi Scilo in Karibdo, da bodo zadostili vsem birokratskim posegom sosednje države. Za zdaj pa velja embargo: noben počitniški dom ne sme biti vseljiv in vsi lastniki so ali še bodo prejeli odločbe o plačilu državnih taks; o tem je v Narodnih novinah (hrvaškem uradnem listu) štev. 65 z dne 10. oktobra lani zapisano, koliko hrdičev se plača za počitniške hiše glede nastarost teh zgradb. Menda za počitniške domove podjetij velja določilo, po katerem je treba za vsak kvadratni meter odšteti 6.000 hrdičev. To so veliki denarji, ki bodo hudo zasolili nadaljna letovanja v teh domovih. Naj npr. povemo, dabo krška počitniška skupnost za svoje naselje v Nerezinah na Cresu plačala samo letos približno 420.000 nemških mark. Zasavske obveznosti bodo sicer manjše, vendar za marsikatero podjetje ali sindikat tolikšne, da so menda že marsikje že dvignili roke in vse skupaj prepustili sindikalnim vodstvom. Kaj bodo lahko ti ukrenili, je bolj ali manj znano. V podjetju M & P v Trbovljah pravijo, da so potisnjeni v kot. Ti so doslej največ storili za registracijo svojega podjetja, vendar jim hrvaške oblasti še niso dale niti delovne vize za direktorjaniti ne morejo odpreti svojega žiro računa. Milan Vidic Zlati časi Še malo in bomo hodili po "cukru", leteli med oblaki, nosili pidžame tudi podnevi, se smehljali predvsem tistim, ki jih ne maramo, izjavljali pa zgolj tisto, česar niti v sanjah ne bi verjeli. Po možnosti bodo najbolj zvesti poslušalci zgolj psi ali mačke. Obetavnemu filmskemu režiserju ob tem ne bi preostalo drugega, kot da bi si zavihal rokave in pričel z odstiranjem zaves. Stvari bi bile itak očitne. Tako pač je. Moda je še vedno drugo ime za vse, s čimer bi se lahko človek imel za pomembnega. In naj so to zafrknjeni nosovi, branje stripov, zmečkane obleke ali predolge kravate. Nekje sicer ljudje po smetnjakih iščejo koščke kruha, drugi preživljajo hude trenutke, ker so zavezani invalidskim vozičkom, tretje pa je pregazila bolezen današnjega časa -aids, seveda. Kaj to slednje je in od kdaj se o tem govori in piše, ne gre ponavljati. Mogoče niti ni važno. Saj so zdravniki in drugi strokovnjaki, ki bodo bolezni slej ko prej prišli do dna. No, da ob vsem tem zveš podatke o obolelih, za katere tudi zveš, da niso realni, ker so v resnici višji, mogoče tudi ni pomembno. Saj se nekateri še nalašč kažejo podobne onim s to boleznijo, češ, kaj me pa briga kaj si vsi mislite o tem. Super. Ampak stvari ostajajo na svojih mestih. Ta pa povedo, da so problemi bolnikov, obolelih z aidsom tudi, da se z boleznijo sploh ne sprijaznijo. Predvsem tisti, pri katerih gre za okužbo s krvjo in jim okolica takoj natakne nalepko. Saj veste, tisto, ko te vsi čudno gledajo, pa nočeš reči, da se požvižgaš na njihovo mnenje. Pod večjim pritiskom so moški, kijih morajo sedaj psihiatri prepričevati, da so še vedno "macho"; v nasprotnem primeru so še bolj odmaknjeni ali čutijo celo sovraštvo do nasprotnega spola. Čeravno bistvo besede "macho" tiči nekje drugje. To so lc drobci. Važno je, da nas ob vsem tem obsipajo s prijaznostjo, bolnikov takih in drugačnih pa je iz dneva v dan več. Petra Radovič Hudičeva roža Kadite in za to svojo razvado imate tisoč in en izgovor. Začeli ste, ker so rekli, da boste shujšali, saj bo vaša presnova vsaj za deset odstotkov boljša. Morda se sklicujete na to, da so vas dobesedno prisilili v delovni brigadi, ker so vam poleg hrane dali še deset cigaret na dan. Ker ste po naravi ubogljivi, ste storili, kar je zahtevala oblast. Spet drugi zatrjujete, daje bilo kajenje nekdaj znak svetovljanstva, neodvisnosti in notranje moči. Danes je vse drugače. V poslovnem svetu nihče ne kadi. S tem se ukvarjajo zgolj nižji sloji, kamor vi prav gotovo ne sodite. Mnoge države so sprejele zakon o prepovedi kajenja na javnih mestih. Veste, kajne? V svoj zagovor na široko razlagate, naj raje prepovejo pitje alkohola. Kadilci ne povzročajo prometnih nesreč niti ne klatijo neumnosti. Nobena družina se še ni razbila zaradi nikotina. Dobro, ampak izborna vina so vendar hrana ! Pravite, da bodo lahko skoraj vse lokale zaprli, če bo na njih visel razpis o prepovedi kajenja. Nič ne pomaga. Treba se bo spremeniti. Pomislite vendarnasvoje zdravje! Cigarete povzročijo toliko bolezni ! Spet ste našli izgovor, vas že slišim. Bolni so tisti, ki preveč jedo, ki kar naprej ždijo v svojih "kokošnjakih" in jim redno gibanje na svežem zraku ne nudi nobenega zadovoljstva. Verjetno vas bo streznilo šele dejstvo, da bodo kadilcem dodelili najbolj zanemarjene prostore ob javnih straniščih med cunjami in metlami. Morda se bomo kdaj srečali in skupaj razmišljali, kako nas ponižujejo, čeprav jim krepko polnimo državno blagajno. Ko bi nam tahudičeva roža vsaj zasmrdela! Man ja Goleč Če imajo šolarji svojih pet minut, pardon, zimske počitnice, se ni čuditi dodatnemu vrvežu. Tak videz daje, če z ramen odpade kup skrbi, sto in še nekaj kontrolnih nalog pa skoraj toliko kilogramov šolskih knjig, hja, pa še kaj bi se našlo. Zasavske šolarje smo pred tednom dni povprašali, kam so se namenili oziroma kako bodo preživeli prosti čas, ki se jim obeta. Tekst in foto: Petra Radovič ANDREJA KOVAČ, l. I. ekonomske šole, z Izlak: "Verjetno bom dlje časa spala, več časa bom imela za gledanje televizije, posvetila se bom tako sebi kol najbližjim prijateljem, in če bo prilika, bomo tudi kam šli." SAŠO MIKLAVČIČ, 2. 1. Gimnazije Trbovlje, iz Zagorja: "Če bo sneg, bom smučal, na fitness bom tudi hodil in s prijatelji bomo šli kaj naokrog. Končno, počitnice niti niso dolge." DAVID PERME, 8. r. OŠ, iz Trbovelj: "Veliko smučam in verjetno se bomo s starši kam odpeljali, v Avstrijo, upam. Sicer pa, sc bo že kaj zgodilo." LILI KOVAČ, 1. I. gospodinjske šole, iz Krškega: "Ker.sem med letom v internatu vTrbovljah, bom čas izkoristila tako, da sc bom naspala, najedla, razvedrila in s starši bi bila rada več skupaj." NA LASA KOLAR, 2.1. Gimnazije Celje, iz Hrastnika: "Na Kalu in Rogli sem letos že smučala pa bi rada še kaj. A tudi, če ne bo snega, važno je, da sem v družbi, čas se da potem dobro preživeti." IVICA BACAR, 8. r. OŠ, iz Hrastnika: "Rad igram tenis in se vozim s kolesom, pozimi sem zato raje doma. Če bodo kaj organizirali, bom kam šel. če ne, bom gledal televizijo." AGI CUKJATI, 2.1. ekonomske šole, i/, Izlak: "Zaenkrat nimam nobenih ponudb in zdi se, da bom kar doma. Snega verjetno ne bo, zato bom več časa ob televiziji. Tudi na ljubezen ne bom poz,abila." BRIGI I A KRESNI K, 1.1.gospodinjske šole, i/. Krškega: “Nc vem, kaj pričakujem. Tudi vreme ne vpliva na moje počutje. Najraje bi imela, da ne bi bilo snega. Pač pa. da bi šli kam ven z družbo in se imeli lajn." EDITA RAMIČ, 7. r. oš, u Hrastnika: "Košarko treniram in mislim, da treningi tudi med počitnicami ne bodo odpadli. S nega ne pogrešam, tudi doma se znam zabavati." KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE z.o.o. pos/oua/n/ca A/EDEA V poslovalnici MEDEA na Izlakah imamo bogato izbiro moške, ženske in otroške obutve. V MESECU JANUARJU VAM NUDIMO: PRI PLAČILU Z GOTOVINO 30% SEZONSKO ZNIŽANJE (zimska obutev) do 31.01.1993 ali možnost plačila na čeke: nad 3.000 SIT na DVA ČEKA nad 5.000 SIT na TRI ČEKE KZ IZLAKE nad 8.000 SIT na ŠTIRI ČEKE --------------- ■x’x- mnmims maldaj or RENAULT IZREDNO UGODNI KREDITNI POGOJI ZA NAKUP VOZIL RENAULT, npr. R5 CAMPUS: 0 POLOG 356.500 SIT 0 24 OBROKOV 19.300 SIT 0 Prometni davek 20% se plača ob prevzemu vozila. v:*:- II R5TOPFUN - petka, ki uživa v zimi. - DODATNA OPREMA: avtoradio, prtljažnik za smuči, okrasni pokrovi koles, ura, vžigalnik, oblazinjenje po vzorcu OAZJS " ' ' ' ’ ............................... Prodaja: 0601/24-031, servis: 0601/21-525 wmm EU£§>RADE AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, Zagorje Tel : 0601 /61-575 PSR eia Vrhunski S. TELITSKI Sl SJEMI angl eškega pro izvajalca P ACE za sa mo 780DEM z montažo. Tehnični po tki NAJN ŠEGA mo 800:120 programov + radijski rogrami ,HI-Flstereo,1,0db - konverter .premer pa rabole = 5cm , A-TEST SATELITSKI SISTEMI GARANCIJA 12 me cev UGODNOST NAKUPA TUDI NA 12 03R0K0V. VRHUNSKI SATELITSKI SISTEMI angleškega proizvajalca PACE za samo 780 DEM z montažo Tehnični podatki NAJNOVEJSEGA v Podkrovstvoin kovaštvo Avgust Skrabar. V Zagorju, pri Košenina se reče temu področju, nad masivnimi vrati stare stavbe precej neopazno visi tabla z omenjenim napisom. Od številnih kovačev, ki so v preteklosti kovali železo tod okoli, je ostal le še eden, pa še ta ob neustreznih pogojih razmišlja, da bi se poslovil od kovaštva. Ko vstopite v kovačnico Skrabarjevega Gustla, vas videz v mislih prestavi v preteklost. Delavnica je še vedno podobna tisti, ki jo je okoli leta 1920 zgradil prvi lastnik in kovač Melhior Košenina. Nekateri stroji in pripomočki kažejo, daje v letih prihajal razvoj tudi skozi ta vrata, osnova pa vendar ostaja. Sredi delavnice je široko tnalo, na njem veliko nakovalo in povsod kladiva različnih velikosti. Na dveh velikih delovnih pultih je poleg orodja tudi veliko železnih predmetov, kijih bo treba popraviti ali pa narediti nove. Železa najrazličnejših oblik, velikosti in starosti je, kamor nese oko. Ob steni pa je odprta peč, kjer gori oglje in greje železo. Moj sogovornik seje rodil leta 1928 v Razlakah pri Jesenovem. Doma so imeli ne preveliko kmetijo, na kateri je zraslo kar dvanajst otrok. Vsi njegovi bratje in sestre so še živi in kar zanimiva druščina mora biti. kadar se sorodniki zberejo skupaj. Če že domač proračun ni popolnoma onemogočil šolanja, čeprav težave niso bile majhne, gaje vojna, kije ustavila večino začetih poti. Po vojni gaje čakala še vojaščina in tako so leta hitela ne da bi vedel, kaj bo delal v življenju. Doma so imeli konje, kijim jebilo treba preobuti kopita in tako seje srečal s kovačem Francem Volajem, kije leta 1930 to kovačijo odkupil in jo vodil vse do leta 1960. Mojster je Gustla kljub skoraj dvajsetim letom starosti vzel v uk. žal pa gaje "pozabil" vpisati v šolo. Takšni so bili pač časi. Kovač Gusti je moral potem v enem letu opraviti kar tri letnike teorije. Tej kovačnici je ostal zvest vsa leta, razen dveh let in pol, ko seje zaposlil v IGM. Od leta 1967 je tu najemnik in samostojni obrtnik, kovačnico pa je prevzel od Komunale. Leta 1988 se je upokojil, pa ostal delu in potrebam po kovaških opravilih zvest vse doslej. Že več kot dvajset let obiski pri kovaču Skrabarju potrjujejo, da je daleč naokoli edini človek, ki zna popraviti vsako malenkost in veliko stvar, narediti marsikaj po naročilu, poleg tega pa tudi podkovati konja. Sem redno prihajajo kmetje iz Kresnic, Litije, Trbovelj in od drugod, največ seveda iz Zagorja in okolice. Usluge opravlja tudi za različna podjetja in ustanove. Seveda mu sedaj ni treba več pritiskati na meh in nenehno vihteti kladiv. Sam tega tudi ne bi zmogel. Pri takšnem opravilu je bilo potrebnih več močnih rok. Čeprav je še danes veliko ročnega dela. pa vendar pomagajo stroji. In kaj počne? Največ časa mu vzame popravilo kmetijskih strojev in orodja. Veliko orodja izdela tudi po naročilu, kajti ljudje si neko orodje po svoje zamislijo, pa ga v trgovini ni mogoče kupiti. Sem prihajajo tudi vrtičkarji, pa upokojenci in drugi. pripeljejo samokolnico, lopato, nekdo si zaželi železno ograjo... Kaj pa konji? Danes ni več veliko konj, ki bi potrebovali novo obutev, so pa vendar. Včasih so v tej kovačiji na dan podkovali tudi po devet parov konj. Takrat seveda ni bilo tovornjakov in vse tovore so vlekli konji. Podkovati konja pa ni le težko delo, je tudi nevarno. Nemirnega konja je moralo držati kar nekaj močnih rok in nekoč ga je eden od silakov tako močno brcnil v trebuh, daje teden dni ležal v bolnišnici. Spomladi in jeseni ima s podkovanjem največ dela. Mirnega konja obdeluje tri ure. opravilo pa zna trajati tudi skozi ves delavnik. Ko je bil mlajši, je uspel podkovati na dan štiri konje, sedaj pravi, da ima dovolj dela z enim. Kovač pa uredi kopito tudi tistemu konju, ki ga sicer zaradi hoje po mehkem terenu ni treba podkovati. Porezati mu je treba kopito. Nohti rastejo tudi konju in neurejeni postanejo boleči. Konjev pa se vendar nikoli ni bal in omenil je. da so to verjetno čutili tudi štirinožci, saj so imeli svojega kovača kar radi. Dela ima zagorski kovač veliko. "Četudi bi bili trije, bi nam dela ne zmanjkalo", je dejal. Od leta 1970 dalje pa se za kovača ni prišel učit nihče. Usmerjeno izobraževanje je mlade potegnilo drugam. Znajo sicer rezati, variti, ne pa kovati. Žal mu je, da se bo to delo morda kmalu ustavilo. Sam še vztraja, nekoliko iz veselja, precej pa iz potrebe. Pokojnina je majhna in dokler so roke močne in dokler so potrebe vsakdanje, vztraja. Letos je ob izjemno visokem dvigu najemnine že nameraval zapustiti delavnico, pa so kmetje, ki si ne predstavljajo svojega dela brez kovačeve pomoči v bližini, prišli na izvršni svetin tam našli začasno rešitev. Tako bo kladivo v tej stari kovačiji še pelo. Ivana Laharnar Foto: Torno Brezovar Janez Šmuc, devetinštiridesetletni Dolan, je rojen pomorščak, saj je večino službenih let preživel na morju. Osnovno šolo je končal na Dolu, srednje in višje pomorske šole v Piranu. Pri triindvajsetih je postal najmlajši upravitelj pri splošni plovbi Piran. Z njo je v treh letih več kot šestkrat obšel svet, dvakrat tudi z ladjo Trbovlje. Janez Šmuc je poskušal ostati tudi na kopnem, posebno takrat, ko so bili otroci še maj hni. Zaposlil se je pri Rudniku, kjer so gradili toplarne in toplovode, nato odšel na nemško ladjo za osem mesecev, pa ostal osem let pri SGP Hrastnik, kjer je vodil obrat, TOZD, bil šef komerciale in direktor. V tem času je diplomiral iz ekonomije. In se še zdaj razjezi, ko se spomni političnega združevanja zasavskih gradbenih podjetij v SGD Beton Zagorja. S sodelavci je dokazal ekonomsko neutemeljenost združevanja, vendar je politična linija zmagala. Da bi direktorje pokorili, so jim odvzeli funkcijo in prerazporedili na nove obveznosti. V tem času gaje prijatelj povabil na ladjo in odločiti seje moral v nekaj dneh. Ko je odplul, so zagnali vrišč, češ daje zapustil podjetje v težkih trenutkih. Pozabili so, daje bil samo v delovnem razmerju, brez funkcije. Kmalu seje pokazalo, daje bila združitev zgrešena in začelo seje razdruževanje. Tokrat brez Janeza. "Zadnjih deset let opravljam funkcijo glavnega inženirja pri angleški privatni firmi Denval Marine Consulting LTD napetih specialnih ladjah - za tovor, ki se sam izkrca. Imamo različne linije po severnoevropskih morjih, po Sredozemlju in afriških pristaniščih. Ladja lahko pripelje 1200 - 1300 avtomobilov naenkrat. Na teh ladjah je med oficirji za zveze, tehnične in navtične službe dve tretjini Slovencev, saj so cenjeni kot dobri delavci. Ladjarji se med seboj pozanimajo, kakšnega delavca bodo dobili. Želijo priporočila. Sicer pa se vsak kmalu izkaže. Neusmiljeno mora pospraviti kovčke, če ne opravi tistega, za kar je zadolžen... Plačani smo za vseh 30 dni na mesec, na ladji moramo ostati štiri mesece, potem pa imamo dva meseca plačanega dopusta. Seveda nas lastnik lahko pokliče tudi v tem času. čeje potreba..." Janczsi včasih privošči krajši dopust tudi v času štirih mesecev, saj je pri lastniku zelo zapisan. Na ladji delajo najmanj osem ur na dan. čeje potrebno pa tudi štiriindvajset. Življenje v pristanišču je za marsikoga zelo vznemirljivo vprašanje... "Romantični časi luškega življenja so minili," pravi Janez. "Po cel mesec, dva, ne greš z ladje. Pa še potem skočiš samo do prve govorilnice, saj so zveze na ladji slabe in še petkrat dražje. Kontejnerski prevoz je mehaniziran, zato ni potrebno dolgo časa ostajati v pristaniščih. Ladja služi le takrat, ko vozi. Kot avtobus. Manj ko stoji, manj izgubi. Luški stroški so veliki - od 1000 do 20.000 USD na dan - zavisi od vrste ladje, tovora in države." Kakšen dan lahko gre naokrog, ko čaka na avion. Tako si je lani ogledal v Sevilli svetovno razstavo, v Genovi razstavo ob Kolumbovi 500 - letnici... Rad se spominja tudi srečanj z velikimi glasbeniki v prvih letih plovbe: Beatlov vkoncertnih dvoranah Emdena v Nemčiji, n obentača Ala Hurda, Daisy Gillesppa, Armstronga in druge v lokalih New Orleansa v francoski četrti. Domači so bili vedno na tekočem, kar se tiče plošč najpopularnejših ansamblov. Na plovbi po Severni in Južni Ameriki so jih vedno obiskovali izseljenci. Odpeljali sojih na svoje domove in jim razkazovali dežele. V Los Angelesu jih je vedno pričakal Ribničan, ki je bil posestnik ogromnih zemljišč, na katerih stoji Los Angeles, vendar jim sam tega ni povedal. Ostal je skromen. Na svoji haciendi je še vedno imel kup starega železa, kamor je nosil odpadke. S starim železom je namreč začel. Žena jim je vedno spekla domačo orehovo potico. V Argentini pa mu je starejši izseljenec brez potomstva hotel zapustiti vse svoje imetje. Janez tega doma še povedal ni. Nikoli ni hotel zapustiti Dola, ki se mu zdi najlepša vas na svetu - le morja nima. "Sploh je Slovenija prelepa. Primerjali bi jo lahko le z naj lepšim delom Japonske. Zato me jezi, ko vidim, da se politiki borijo le za oblast, na Slovence pa pozabljajo. To se vidi tudi v zakonu o državljanstvu, ki nima primere v svetu. Še v Nemčiji, kjer je ta zakon med najbolj liberalnimi, mora kandidat opraviti izpit izjezika. dobiti pozitivno mnenje okolice in plačati 5000 DEM. Da o Švici ali Japonski sploh ne govorim..." Janez šmuc na poveljniškem mostu. Kako vidijo Slovenijo drugi? "V Evropi ni bila nikoli na dnu. Pri Italijanih in Avstrijcih smo zrastli. Zanimanje pa je večjidel površno, saj severnjaki še vedno ne vedo, kje živimo. V šoli se največ učijo o sebi. Tako me je prijatelj Anglež, kije bil že pri meni na Dolu, ves prestrašen poklical, ko je slišal, da so na Hrvaškem spopadi. Kataloncem smo zelo všeč, ker se z nami primerjajo, tudi oni imajo odcepitvene želje. Še najbolje so o nas informirani severni Nemci, v Afriki pa še vedno razmišljajo o Titu in Jugoslaviji." Pa domotožje? "To je tako. kot če bi rudar rekel, da gaje strah jame... Ne mislimo na to. Spada k službi. Vsak pa gre rad domov." Družina si je z njim ogledala dobršen del sveta. Na tujih ladjah povsem brezplačno. Poleg angleščine in italijanščine, kiju obvlada dobro, se pogovarja še nemško, špansko, francosko in portugalsko. Rad bere knjige in časopise, ki mu jih pošilja žena. Posebno ga zanimajo zasavske novice. Fanči Moljk 23 /■V.V.; .y.v, 61420 Trbovlje, Šuštarjeva 42 tel. : (0601) 24 350 ODPRTO: NON-STOP od 7.00 do 19-00 ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 12.00 mladinska knjiga / / u b I j a n a, titova 3 knjigarna in papirnica 61410 Zagorje ob savi casta zmaga 27 ta/. 0601/61 061, 6 1ax 0601/64 039 NOVE TEHNOLOGIJE ZA NOVE ČASE knjige za otroke in mladino, leposlovje, priročniki, učbeniki, strokovne knjige, hišni in poslovni računalniki, komunikacijska tehnologija, birotehnična oprema in pribor, zabavna elektronika, pisarniški material, šolske potrebščine, darila, ... Nakup pri nas je DOBRA ODLOČITEV! ZLATAR ZLATAR MEŠIČEK JOŽE UL. 1. JUNIJA 11, 61420 TRBOVLJE, Telefon (0601)21 159 NUDIMO: - zlat in srebrn nakit - popravila zlatega in srebrnega nakita - zamenjave ali predelava sliire^ nakita ODPIRALNI ČAS: 8,00 12.00, 16,00-19,00, SOBOIA: 800 12.00, ČLTR1LK: zaprto Ig Konkurenčne cene, bogata m izbira in prijazna postrežba v samopostrežni Ih trgovini z mešanim blagom ELEKTRO BERDNIK Trgovina na debelo in drobno, d.o.o. 61420 TRBOVLJE, Trg F. Fakina 46, Tel.: 0601/27 047 m TEHNOUNION Ljubljana - Program CANDY: pralni in pomivalni stroji, hladilniki, zamrzovalniki in štedilniki - BLANCO: korita, štedilniki, pečice - KILOMAT posoda MIELE - Svetila in ves elektro inštalacijski material - Kuhinje DOSTAVA NA DOM IN SERVIS! , Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon!fax: 0601 61 611 PROGRAMSK PAKETI: Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ... RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, scaneiji, modemi, diskete, pokrivala, zaSč. filtri, ... RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, WORDSTAR, QUATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX,... SOFTWARE OPREMA; MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slov. knjig za nekatere produkte! Eden izmed starih običajev, ohranjenih v mnogih slovenskih vaseh, je po približno štiridesetih letih ponovno zaživel v Kotredežu - na nedeljo, 17. januarja. Bilje dan sv. Antona, zavetnika živine. Sv. Anton Pušča vnik je upodobljen kot puščavnik z zvončkom in prašičkom. Je eden od začetnikov meniškega in puščavniškega življenja. Bil je Egipčan in se je pri starosti dvajsetih let umaknil v puščavo. Puščavniško življenje ni šala. Anton je bil človek kakor vsi drugi in Bog mu ni prizanašal s skušnjavami, tudi z "nečistimi" ne. Prav te skušnjave naj bi predstavljal prašič, ki ga vidimo skoraj na vseh podobah pogumnega svetnika. Na nobeni tudi ne manjka zvonček na palici. Z njim naj bi sveti mož odganjal hudobne duhove, ki so ga skušali. Ljudje so si prašička razlagali po svoje. Preprosto so sodili, daje svetnik pač zavetnik prašičev. Kot zavetnik prašičev je tako znan na Tolminskem, Gorenjskem, v Beli krajini. Drugod po Sloveniji pa slovi kot zavetnik živine nasploh. Zaradi tega prepričanja v moč priprošnje sv. Antona pri vzreji živine, še posebej prašičkov, so ljudje v znamenje prošnje in zahvale na njegov god prinašali k svetnikovemu oltarju krače in klobase. Na dan sv. Antona so gospodarji privoščili tudi živini "praznik". Ta datlje smela živina počivati in nametali so ji tudi boljšega sena v jasli, češ naj tudi živina ve, da goduje njen zavetnik. Vse, kar je darovano na oltar v cerkvi, je last dotične cerkve. Tako tudi darovi v obliki krač in klobas služijo za vzdrževanje cerkve, kjer so bili darovani. Ključarji, ki skrbijo za materialno stanje cerkve, vse dobrote spravijo v promet po odkupnini. Oblika odkupnine seje pri nas razmahnila predvsem v obliki licitacije. Ena od njih je letos ponovno zaživela v Kotredežu. Glavna pobudnika za to sta bila Ivan Kuder in Janez Škrinjar, kije licitacijo krač tudi vodil. Potekala je v pravem borznem vzdušju, le da niso igrali glavne vloge živci, ampak dobra volja. Obrnilo seje kar nekaj tisoč tolarjev in celo nekaj deviz. Sicer pa, krače so odšle skoraj na vse strani. Tako je svojo kračo dobil "zastopnik" Ravenske vasi, "predstavnik" Dolenje vasi, pa Potoške vasi... Za kračo mesta Zagorje sc je (brez grba in zastave) potegoval sam župan Matjaž Švagan in uspelo mu je. Na tej licitaciji je (bolj za šalo, ali pa tudi ne) bankrotiral Anton Novak iz Zagorja, kije za kračo skoraj zastavil svojo harmoniko. Izklicna cena vsake krače je bila sto tolarjev, zadnja je po napetem dvoboju dosegla že kar zavidljivo ceno 6900 tolarjev, a je na koncu le ostala doma. v Kotr edežu. Dobil jo je Janko Bajcer, dva dni pred odhodorrr k vojakom. Zbran denar bodo namenili domači cerkvi za prepleskanje zidov. Običaj je zanimiv in vreden ogleda, saj je zabaven in koristen hkrati. Ta tradicija je bila v socialistični Jugoslaviji zaradi drugačnega režima prekinjena, a po besedah Janeza Škrinjarja mislijo s tern nadaljevati vsako leto. če bo le zanimanje. Tokrat je vsekakor bilo. Mija Južina Foto: Tomo Brezovar Praznično -pravljično popotovanje Hladen večerni veter napoveduje hladno zimsko, predbožično noč v tuji deželi. Goste štrene prihajajoče noči že oblizujejo dimnike streh. Noč napoveduje novo pravljico čarobnih luči, ki utrne svetlo zvezdo v človeškem srcu. Tudi mesta v Ameriki lahko s svoj imi lučkami burijo človeško domišljijo. Ogledala sem si živalsko farmo v mestu Whcaton ponoči. B ilo je čudovito, čarobna vrata so mi utrla pot v svet pravljičnih živali. Pravlj ično zato, ker so bi le izdelane iz živopisanih luči. Prave živali so v svojih kletkah uživale zasluženi počitek, medtem ko so svetle pravljične živali zavzele njihovo mesto ponoči, ko zaspi realnost in sc začnejo sanje. V bazenčkih okrog parka so v hladni vodi še vedno čofotale race in rački, ki so ustvarjali občutek življenja. Pol skozi park me je zopet vrnila v otroštvo, v svet skrivnosti. Promenada skozi mesto Glen Ellyn sc je vtisnila v moj spomin. Drevesa na obeh straneh ceste so bila okrašena z belimi lučmi, ki so bile kot snežinke, ki so se ujele v zraku. Moja pot seje ustavila pred velikim božičnim drevesom sredi mesta. Žilica mi ni dala miru, da si ne bi ogledala še stari del mesta, v katerem živim, ki se tudi v resnici imenuje Old town. Povmilasemse lOOletnazaj in začutila duh kavbojev, ki so nekoč živeli tam. Znašla sem se sredi prenovljenega kavbojskega mesta. Kot v filmu. Tam so bile lesene hiše s tipičnimi verandami, zgrajene v slogu, vse enakomerno okrašene z belimi lučmi. Neverjetno. Če bi mogla, bi kar ostala... Lepo je biti del božičnega vrveža v Ameriki, saj je tako drugače kot v Sloveniji, ki pa je vseeno v mojem srcu. Katja Božič v KNJIŽNIC/5 DRAGO KRALJ EMIL NOLDE LUKA JERAN ZA POLTON ZVIŠANI A "ŽIG,ZNAMENJ E AMERIŠKI GENETIK, NOBELOVEC GEORGE D.) KITAJSKO GLASBILO KRAV ICA PRITRDI L NIC A KISIK METER Hrv > pii \ :;1:1 > STARORIMSKA BOGINJA RASTLIN-SIVA IN poljedelstva GOROVJE V BURMI a9orJ CKRAJŠ.2A ZAHOD LOUIS ADAMIČ MESTO V SREDNJI ITALIJI CVETKA AHLIN CERKVENO GLASBILO ROJEVANJE OTROKA KALIJ • HUD08UA O. GINA L01L0-BRIGIDA NOVINAR LIPICER ZABU HUNA, OTEKLI NA SLOVENSKA IGRALKA (VERA) KRAJ OB SOČI PRI KANALU RIMSKA BOGINJA JEZE ME PISCA FlEMiNGA REKA V RUSIJI FINSKO JEZERO SATIRIK BUCHWALD 'O, znana Burgerjeva ■ balada MESTO V ITALIJI MEŠANA SOLATA AVTOR: i KARLI | dremel GRŠKA BOGINJA ZEMLJE KLICA O. AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA ( BO ) NULA VRSTA TKANINE 0. MESTO NA portu- galskem NOVINAR MERŠOL POGAN, VELIKAN 'V DEDNA ZASNOVA FILMSKA r, . MUSLIMANSKI POSTNI MESEC Q NACE SIMONČIČ REDOV- NICA »K GRŠKI JUNAK (PETA!) 8ET TOLKAČ Q ESTONEC MESTO V SEVERNI ITALIJI VRSTA ŽLAHTNIH JABOLK AMERIŠKI PISATELJ (TRUMAN) LJUBITELJ, NEPROFE SIONALEC OLGA REMS KRTAČKA QAL0P ŠTUKELJ LEON BELGIJSKI SLIKAR (JAMES) 70DIA- KALNO OZVEZDJE 0, OTOČJE 0% NOVI GVINEJI MESTECE V DOLINI INNA ZAPOR ŠUPA, LlSTNJAK OTOK V JADRANU IRAŠKI POLITIK HUSEIN IVAN SIVEC ŠPANSKI PASTIR RIBJA KOŠČICA NEUM- NICA VELIKO NASELJE SL0Q DUKE ELLIMGTON AMORET ZDRAVJU Škodljiva snov SPOJINA KEMIČNE PRVINE S KISIKOM MESTO V JUŽNI FRANCIJI luknjičasta TKANINA ZA PLENICE NEMŠKI PISATELJ IWILHELM) PRITOK FULDE V NEMČIJI Nagradna križanka Rešitev nagradne križanke pošljite do 4.2.1993 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade,*ki vas čakajo: 1. nagrada: Božanska komedija. Dante. Knjižnica Zagorje; 2. nagrada: Tri otroške slikanice, Knjižnica Zagorje; 3. nagrada: Zbirka Čebelica, Knjižnica Zagorje; 4. nagrada: Celoletna članarina v knjižnici Zagorje, Knjižnica Zagorje; 5. nagrada: Celoletna članarina v knjižnici Zagorje, Knjižnica Zagorje Ižrebanei nagradne križanke 1/93 1. nagrada: Dve posneti kaseti s filmi po izbiri. Ana Kušar. Novi Log 13. Hrastnik; 2. nagrada: Ena posneta kaseta s filmom po izbiri, Darja Murn, Cesta 9. avgusta 61. Zagorje; 3. nagrada: Brezplačno snemanje ene kasete. Sebastjan Lediner, Novi dom 19. Trbovlje; 4. nagrada: Majica, Roman Kerin. Ul. prvoborcev 16. Zagorje; 5. nagrada: Kapa Zasavca, Zdravko Dragič. Novi Log 14. Hrastnik. Vsem izžrebancem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo na uredništvu časopisa Zasavc, C. zmage 33. Zagorje, do 4.2.1993. Rešitev nagradne križanke 1/93 LOTTO. UDAV, ViDEOB, MIDI, ZAGORJE. VOL. VBF, SOD. ETNARH. ILIADA. VO, MAT. NA, DALTON. ORA, TIMOR. EGMONT, RAGTIME, OOl. AON, RUSALKA, TV, ERNI. FANT, ILA. ENID. IKRA. OKOL. KIVI, JABLANAC, PL, ACA, MAN. UGANKA, ANKA. DINAR. HVAR, ŽONGLER, TIPALKA, IVA, VRH, ASAMATI. Mladim Zasavcem Radio Čvekač je seveda iz Zagorja in ne iz Trbovelj kot se je poigral tiskarski škrat. Verjetno zato, ker se ocenjevalci radia niso dobro podpisali. Navedli so samo ime in 8.d. Brez kraja. Ko smo že pri radiu, naj vsem sodelavcem in mentorjem čestitam. Opravljajo namreč zelo lepo delo. Zaradi njih je šola bolj prijetna, topla. Predlagamo, da kakšne zapiske, kijih pripravite za šolski radio, pošljete na uredništvo. Gotovo bomo našli kaj takega, kar bo zanimalo tudi druge. Ne pozabite poslati razrednega in šolskega glasila, če ga imate. Pa risbic in fotografij. Čez počitnice sužnjem TV in videokaset ne bi rekla ničesar, ker me ne slišijo, drugim pa predlagam, da poskrbite za svojo kondicijo, prevzamete kakšno gospodinjsko opravilo, obiščite knjižnico... in se na koncu pohvalite, da ste imeli aktivne počitnice. Iz Hrastnika sporočajo, da se plesni pari ob zaključku tečaja pripravljajo na plesni venček, kamor bodo povabili tudi starše. S plesnimi vajami so začeli tudi petošolci in šestošolci, saj je bilo zanimanje veliko. Na Dolu so se zeleni stražarji odločili za preizkus. Zakopali bodo ogrizek, papir in plastiko. Rezultat pozna sicer vsak otrok, vendar jih bo konkretno opazovanje še bolj prepričalo o pomenu ločenega zbiranja odpadkov. Na Izlakah zadnji dve leti vsak teden veselo ropota šolski radio Ropotula. Poleg novic predstavljajo knjižne novitete, Rok Verdel z očetom in Sašo pred domom na Mrzlici prižiga baklo za spominski posnetek. Foto iz pohoda z baklami v začetku decembra lani. zastavljajo uganke, predstavljajo pa se tudi posamezni oddelki. Začeli so s petošolci. Odraščanje Živim v hiši in ne v bloku. Imam še sestro Ano. Večkrat me pošlje po kakšno stvar. Če jo ubogam, je v redu, če ne, je ogenj v strehi. Najprej reče, kako sem len, nato me nadre. Pove, kaj je vse ona meni naredila, jaz pa njej nočem nič. Nato pa odlurija v sobo. Če pa je dobre volje, se ne zgodi nič. Spomnim se, da se je ob mojih boleznih velikokrat igrala z menoj. Te so me spremljale zelo pogosto. Enkrat sem imel angino, drugič gripo, spet tretjič virozo. V tretjem razredu sem zbolel za pljučnico in me cel mesec ni bilo v šolo. Ali pa takrat, ko sem bil star štiri leta in sem si porinil v nos "lato". Odpeljali so me k zdravniku, ki mi jo je s pinceto zbezal ven. Sedaj, ko sem že velik, ne počenjam več takih stvari. Sola je na prvem mestu. Nejc Medved, 5.i, OŠ Trbovlje Frizerka na kulturnem dnevu Ta dan je bil drugačen kot drugi dnevi. V šolo smo prišli šele ob devetih. Ko je vstopila naša gostja, smo vsi zaploskali. Dve z zasavskih šol Riba Šestošolci y Trbovljah so morali oponašati kakršnokoli žival. Vsi so se trudili, le Andrej je molčal. "Kajpa ti... ?" “Oponašam ribo..." Leopard šestošolci z Dola pa so se pogo varjali o prebranih knjigah. "Kdo je napisal Rumeno podmornico ?" vpraša učiteljica. “Leopard Suhodolčan, " prepričljivo odgovori Rado. Bila je frizerka. Pokazala nam je stare frizerske aparate, ki se precej razlikujejo od sedanj i h. Ko j e strigla Francij a, j e po vedala, da mora vsak frizer poznati rast las in kakšna frizura bi komu pristajala. Tudi mi smo poizkusili malo frizirati. Potem nam je pokazala, kako se delajo lasulje. Se sami smo jih začeli izdelovati. Domov smo šli šele šele ob 13. uri. Zame je bil to čudovit dan. Anja Podlesnik, 4.f, I. Cankar Trbovlje Moje šolanje Rodil sem se 9. februarja 1979, ob nekem snežnem viharj u. U mreti nameravam nekj e v daljni prihodnosti. Vzgajala sta me oče in mati ter zlata mama. Prosili so me, naj grem v vrtec, kjer so me vzele v roke neubogljive vzgojiteljice. Vpisal sem se na šolo Ivana Cankarja, kjer sem uspešno končal štiriletno šolanje. Zdaj delam osemletko na šoli Revirski borci in kar pridno poučujem in dopolnjujem neznanje tovarišic. Sem čisto " športni tip”. Že od malih nog treniram smučanje, zdaj pa sem se prepisal na rokomet. Treniral sem tudi atletiko in tenis. Po končanem šolanju pa nameravam postati bogataš. Urban Skušek, S.i, OŠ Trbovlje Priporočam - da si ogledate film o Tarzanu, - da poslušate kaseto Guns N' Roses, - da si preberete knjigo Korejske ljudske pripovedke, - nakup plošče Elvisa Presleya, - da ste med poukom tiho, - da se vpišete v računalniški krožek, - najboljšo pico, Zasavsko pico, - da se kopate v cementarniškcm bazenu, - da stanovanje zaklepate. Franci Dolanc, 7.i, OŠ Trbovlje Igor Podpečan je v glasbenem svetu znano ime. Še posebej med ljubitelji narodno zabavne glasbe, saj vsi vedo, da je igral pri ansamblu Avsenik. Začel je pri petih letih, ko je v roke prijel frajtonarico. V Slovenj Gradcu je končal nižjo glasbeno šolo (harmonika) in začel igrati pozavno.Sledila jesrednja glasbena šola v Mariboru in Akadcmija v Ljubljani. Precej je pisal za razne ansamble, aranžiral, delal kot studijski glasbenik. Igral je v Celjskem instrumentalnem kvintetu, potem pa poldrugo leto pri Avsenikih. Z Avsenikom še vedno sodeluje, saj snemajo in nastopajo na televizijskih oddajah v Nemčiji. Igorja Zasavci poznajo predvsem po studiu Zlati zvoki v Kisovcu. Pred novim letom so proslavili prvo obletnico delovanja studia, ki sta ga odprla skupaj z Brankom Janom. "V tem času smo kar precej delali," pravi Igor. Med drugim so v studiu snemali zasavske glasbene skupine Orlek, Hiša,Zasavci, Pihalni orkester Svea, pa Ptujski instrumentalni kvintet. Hmeljarski instrumentalni kvintet, Irena Vrčkovnik, Melos, ansambel Vesna, Miro Klinc, skupina Vindy in drugi. Sodelujejo tudi s tujimi glasbeniki. Igor pravi, da je studio dobro opremljen. Še posebej ga odlikuje velik in akustičen prostor, kar omogoča snemanje večjih skupin (zbori, orkestri). Specializirali so se za akustično glasbo, zelo radi snemajo narodno zabavne ansamble, manj pa se ukvarjajo z rock skupinami in disco glasbo, čeprav jih lahko normalno posnamejo. Delali so tudi reklamna sporočila in snemali glasbene pravljice. Igor in zlati zvoki pa se imenuje ansambel, ki ga je "skup spravil" Igor Podpečan. "Najprej smo imeli v mislih ansambel kot studijsko zasedbo, sedaj bomo verjetno pričeli nastopati tudi v živo. Posneli smo kaseto Naš ata ni copata in video spot za Video meh," pravi Igor. Zasedba ni kar tako. V ansamblu pojeta obe Jožici iz Avsenikovega ansambla - Jožica Svete in Jožica Kališnik. Tu je še pevec Rudi Milošič. Nakaseti pa se predstavljajo še Matej Bovhan (trobenta), Renato Verlič (kitara, tudi ex Avseniki), Branko Jan (klarinet) in seveda Igor Podpečan (bas, harmonika). Vse skladbe je napisal Igor, ki bo verjetno za živo igranje zasedbo nekoliko prilagodil. In kaj odlikuje ansambel Igor in zlati zvoki. Predvsem ljudski zvok, ne akademski, glasba ni obremenjena s tehniko. Poslušalec njihovo glasbo nehote primerja z Avsenikovo. Saj ni čudno, če pa so pri ansamblu kar štirje iz Avsenikove postave. Pa tudi slabega ni nič, kajne? Marko Planinc Foto: Branko Klančar Malo manj kot leto dni je minilo od ustanovitve benda Victoria, pa imajo fantje na traku že svojo pesem. To je rock balada z naslovom Ostiini tu. Posneli sojo (v samozaložbi) en mesec po tem, ko so sc zbrali v sedanji zasedbi. Za producenta so izbrali Janija Lipičnika iz Zagorja. Tadej Prosenc zatrjuje, da imajo svojih komadov za celo kaseto in da jo nameravajo posneti, kakor hitro jim bo to zneslo. Obenem je treba omeniti tudi njihovo železno voljo, saj so zelo realni glede sponzorstev bodoče kasete in že vnaprej skrbno varčujejo. Glasbeno posegajo po vseh takoimenovanih trdih zvrsteh od I hud Corea, Hard Rocka, pa do Heavy Metala in Metala. "Zgledujemo se po Sokolih, Pankrtih, Šank Rocku in skupini Chatcau, vsaj kar se domačih bendov tiče, svetovno gledano pa so nam najbližje skupine Metallica, Red Hot Chilli Pappers in Ugly Kid Joe." Glasbo in besedila za pesmi piše Tadej sam. "Naše pesmi imajo poleg večne teme (ljubezen) tudi dosti takoimenovane "pivske" tematike, čeprav smo vsi odločno proti konzumaciji (večjih količin) alkohola. Naredili smo tudi en komad v angleščini, ampak smo realni glede uspeha v tujini. Ne, da si ga ne bi želeli, samo vemo, kako težko je uspeti že doma, zunaj pa je še težje." Ob tej priložnosti še ena zanimivost: za razliko od ostalih tekstopiscev, črpa Tadej navdih za besedila svojih pesmi "iz nogavic"... Victoria je kot bend konkurirala tudi na Pop delavnici, vendar ji ni uspelo priti v ožji izbor. Verjetno so si tudi zato zadali relativno nizke in lahko u rcsničlj i ve c ilje. V bližnj i pri hodnost i u paj o, da bodo igrali kot predskupina kakšnega znanega benda in izdali kaseto. Dolgoročno gledano si želijo, da bi se prebili v sam vrh slovenske rock scene in bili priznani. "Orlek je na pravi poti", pravijo. Tomi I *u cel j skupina Victoria: Simon Dobčnik (ex Orlek)- bobni, Grega Gobove - bas, Tadej Prosenc - ritem kitara, vokal (oba ex Bianco Blue - ena kaseta), Aleks Lavrini (solo kitara) mmmm ,y.v.v. vlvlvvif! Čuki in športniki Vlado Poredoš s svojimi "dečki", kot jim pravi, je zelo akti ven. S pesmijo Če.si brezposeln je Orlek že drugič nastopil v Videonoči. trenutno snemajo pesem za Pop delavnico, pripravljajo tudi novo kaseto. Na žalost so izgubili kitarista Iva Vidergtirja. ki je odšel na služenje vojaškega roka. Vlado je povedal, da pripravljajo tudi prvi povsem pravi video spot. Po šeslih letih se je prebudila skupina Videosex. Naslov nove kasete in CD-ja je Ljubi in sovraži. Zapustil jih je Jani Križaj. Iztok. Anja ter Nina so ostali. Večino pesmi je napisal Iztok Turk. Anja Rupel je prispevala besedila. Stavijo na pesmi Snip snap ter naslovno Ljubi in sovraži. Teksti v angleščini kažejo, da Videosex poskuša s prodorom v tujino. Če poslušate pesem Computer'.s tirsi ehristmas eard to ne bi smel biti večji problem. Novo ploščo je izdal Zoran Predin. Pesmi Sonček je.... Okupatorka. Stella so vsem znane. Gale na glavo je v drugačni izvedbi, kot jo poznamo. Dobre so Zarjavele trobente, ki jo je Zoran pred leti napisal za edini bosanski band, ki je pel v slovenščini. Kongres. Fantje Avia banda pripravljajo novo kaseto, ki naj bi izšla aprila, na njej pa bodo nadaljevali z glasbo, kakršna je bila na njihovi drugi kaseti. Za vsak okus nekaj. Helena Hladne predirti tudi na TV. V kratkem naj bi na Kanalu A prevzela vodenje oddaj, v katerih bodo gledalci z video-spoti čestitali drug drugemu. "Poslušalci čestitajo in pozdravljajo" na TV način, s pomočjo Helene Blagne. TAŠ HERA d.o,o, 2000 — TRBOVLJE | ŽELITE REKLAMIRATI SVOJO DEJAVNOST NA: - TV SL I - KANAL A - RADIO SL - KANAT, 10 • LOKALNI RADIO - V ČASOPISIH ? pokličite 21 307 HOROSKOPA». OVEN Besedo, dano osebi, ki vam je zelo blizu, morate držati, saj jo boste le na la način tudi obdržali. Občutek, da ste ogroženi, vas v tem primeru vara. Vaša številka je 7. BIK Privlačnosti, ki jo izžarevate, se okolica ne bo mogla upreti. Pazite le. da ljudje okoli vas ne bodo imeli občutka, da j_c vse skupaj vnaprej pripravljeno. Številka: 5. DVOdČKA V zadnjem času ste se zelo spremenili. Ostanite takšni, saj vašemu partnerju to odgovarja, le pokaže ne. Partnerju je bolj všeč nežnost in pozornost. Številka: X. RAK Vaša umirjenost lepo vpliva na okolico, čeprav bi vam nekaj več gibanja v odnosih bolj odgovarjalo. Na vtis je pač. da "zbudile" okolico in se v njej tudi bolje počutile. Številka: 1. LEV Ne pričakujte preveč od napovedanega srečanja, da ne bo prevelikega razočaranja. Več časa posvetile obveznostim, ki ste jih zanemarili. Na ta račun se odpovejte zabavi. Številka: 4. DEVICA Starih ljubezni sicer ne pozabile, nikakor pa na njih ne gradite prihodnosti. Z odnosi je bilo vendar nekaj narobe, da ste jih končali. Ne pozabite tega. Številka: 3. TEHTNICA Nekdo vnaša nemir v vaše življenje, pa si tega ne priznate. Razčistite s sabo. videli boste, da vam ta oseba ne želi nič dobrega. Galanten umik brez zamer je najboljši. Št.: 5. ŠKORPION Napake mirno priznajte in zaživite novo polno življenje. Nepričakovan veseli dogodek vas bo spravil v dobro voljo za dolgo časa. Številka: 13. STRELEC Stara ljubezen ni pozabljena, čeprav bi bilo bolje, da bi bila. Ge ne morete drugače, počakajte v katero smer se bodo odvijali dogodki. Mislite nase. preden kaj storite. Številka: 2 KOZOROG Neko slovo vas bo precej prizadelo, po toči zvoniti je prepozno. Uvideti mortile, da ste si naložili preveliko breme. Zadevo uredite diplomatsko, da ne boste oškodovani. Številka: 9. VODNAR Izjavo vašega sodelavca vzemite resno. Niste sicer ogroženi, pa vendar vzemite linijo manjšega odpora. V službi napredujete, le pritisnite na prave ljudi. Številka: 15. RIBI Srečni dogodek se z naglico bliža. Zvezde so na vaši strani, zato se ne bojte novih izzivov, ki vam lahko prinesejo kaj dobrega. Izkoristile najmanjše priložnosti. Številka: I !. Saša Zasavc pripravlja 12. februarja (petek) v hrustniSki športni dvorani športni Kur, na katerem bomo podelili priznanja najboljši zasavski športnici, športniku, ekipi in trenerju za lansko leto. Natečaj sicer šeni čisto zaključen (glasovalci še lahko pošljejo svoje glasovnice), pa vendar smo dobili že skoraj 50 glasovnic zasavskih športnih reprezentantov (bivših in sedanjih). Rezu ličite in to. kaki > so glaso val i. burno objavil i v naslednji številki Zasavca. Pripravljamo prijetno priredite v za vsa ušesa in vse oči. Hrastničani bodo ta večer podelili priznanja tudi najboljšim hrastniškim športnikom in rekreativcem. Zasavc pa pripravlja prijeten program s plesnimi točkami in pogovori z znanimi slovenskimi športniki. Za dobro razpoloženje bodo še posebej poskrbeli člani ansambla Čuki. ki bodo prišli otovorjeni s svojimi krokodilčki (foto Rudija Špana, ko so igrali zasavskim četverčkom). Pri prireditvi sodelujejo: Skupščine občine Hrastnik, Trbovlje in 'Zagorje, Pivovarna Union, ljubljanska banka, Banka Zasuvje, Zavarovalnica Triglav, KRC 14. oktober Hrastnik, Steklarna Hrastnik, TKI Hrastnik, Sijaj Hrastnik, Šport plus Trbovlje in drugi. Upamo, da se bomo na žuru videli vsi, ki imamo radi šport. Vstopnice lahko dobite v upravi KRC 14. oktober, trgovini Čvck Dol pri Hrastniku. Centromerkurju Trbovlje, Agenciji Komet Trbovlje, kiosku Rosi na Izlakah, pizzeriji Tingi Tangi Kisovec, restavraciji Medija Zagorje in seveda na sedežu Zasavca. M.P. Leonardo Peklar je v Hrastniku in Zasavju se vedno pravzaprav neznanka. Kot študent tretjega letnika Pravne fakultete se je srečal s podjetništvom najprej v študentski organizaciji. Med drugim je postavil je projekt pravne pomoči za študente. Nekaj časa je študiral v ZDA. Vključil seje v ekipo, ki je delala na sanaciji Agrokonierca v Veliki Kladuši. Za nekaj časa je pustil študij in postal borzni posrednik v prvi generaciji. Pričel je delati v ekipi sedanjega podjetja Socius (lastninjenje, prestrukturiranje), kjer danes samostojno vodi projekte. Novembra leta 1991 je nastal v sodelovanju z občino Modul us kot delniška družba. Je njen direktor. Ste z Modulusom zadovoljni? V začetku v ekipo ni bilo veli kega zaupanja, vendar smo dokazali, da nekaj znamo. Zadovoljen sem, ker smo lani uspeli prebiti bariero, ki je vladala med Hrastnikom in Ljubljano. Delali smo projekte za ministrstvo za zunanje zadeve, imamo tesne stike z ljubljansko borzo, smo optimisti. Zastavili smo si ambiciozni program. Med drugim nameravamo postaviti poslovni center Hrastnika v Ljubljani. Kaj pa v Hrastniku? V Hrastniku se je naša ekipa prvič vključila pri sanaciji Gradbenega podjetja, skušali smo sodelovati pri sanaciji Jelke, vendar nas niso sprejeli. Sicer je sedaj lahko biti general, vendar seje pokazalo, daje bila naša ideja takrat dobra. Pomagamo pri manjših projektih zasebnih podjetij, vodimo pravne stvari, pomagamo pri postavitvi novih podjetij itn. V Hrastniku je gibanje podjetništva še vedno počasno. Še vedno ni pravega poguma, da bi se lotili podjetništva. Brezposelnijh je veliko, kojim ponudiš službo, jim ali ni všeč ali pa ne izpoljujejo pogojev. Bistveno pa so se spremenile stvari pri razmišljanju v občinski upravi. Največji rezultati? Prav gotovoje bila uspešna sanacija gradbeništva. Zadovoljen sem tudi s sodelovanjem pri razvoju podjetja Forum terma, saj smo v Rimskih Toplicah naredili ogromno pri posodobitvi bazena in ponudbi zmogljivosti. Pa recimo pomoč pri postavitvi nove pekarne v Hrastniku. Nekateri projekti pa so v teku. Tako npr. lastninjenje Sijaja. Očitno se obeta v Hrastniku nov val brezposelnosti. Ali je Modulus kot inkubator na to pripravljen? Na to smo se intenzivno pripravljali zlasti z svojo vlogo v slovenski inkubatorski mreži. Pripravili smo naslednje projekte : notranje podjel ni št vo i n in kubatorj i v velikih firmah, najem strojev v podjetjih, ko niso izkoriščeni, novi projekti v sodelovanju z ministrstvoma za drobno gospodarstvo in za delo. Pri inkubalorskih projektih bomo za dobre programe lahko zagotovili v startu za 5000 DEM kreditov brez hipotek. Ni veliko, za začetek pa včasih prav to zmanjka. Za Hrastnik sta dva projekta lahko izjemnega pomena. Prvič: gre za zapiranje premogovnikov v sodelovanju z belgijsko vlado. Belgija bo zapirala premogovniško področje in bi rada to naredila vzporedno s Slovenijo. Če ne drugega, lahko pridemo zastonj do kvalitetnih programov. Še pomembnejša stvar: v Sloveniji naj bi v dveh občinah poskusno občutno znižali obdavčitve in ugotavljali, koliko to vpliva na zaposlovanje. Morda bi lahko bila ena od teh občin Hrastnik. S Šviearji se pogovarjamo za postavite v podjetja za izdelavo večnamenskih plovih, sedež bi bil v Novem Dolu. V začetku bi zaposlili 12 ljudi. Nujno pa bi bilo. da da hrastniška občina v slovenski prostor razpis, s katerim ponudi vsakemu Leonardo Peklar nosilcu dobrega podjetniškega programa poceni prostore, zastonj svetovanje in druge ugodnosti. Le dva pogoja morata biti: zaposlovanje domačinov in ekološko neoporečna proizvodnja. Marko Planinc Foto: Branko Klančar l*ilNÉÌ#ÉMÌ£lift klub v Hrastniku V Hrastniku je Modulus d.d. pripravil že četrti podjetniški klub. Tokrat je bila udeležba podjetnikov, direktorjev in zasavskih občinskih mož izjemno lepa. Kako tudi ne, saj je bil med povabljenimi tudi tedaj še minister za drobno gospodarstvo, sedaj pa minister za gospodarstvo dr. Maks Tajnikar. Med drugim je povedal, da se mu zdi kar prav, da se gospodarski resorji združujejo, saj bo minister za gospodarstvo lahko nosilec industrijske politike. Omenil je, da so v njegovem dosedanjem ministrstvu naredili kar precej za hitrejši razvoj malega gospodarstva. Od leta 1990 do prve polovice lanskega leta je izgubilo delo v gospodarstvu 140 tisoč delavcev (večina je bila zaposlena v podjetjih z več kol 500 zaposlenimi). Obenem pa je zaposlenost v malih podjetjih narasla za 46 tisoč delavcev. S skladom so podprli čez 350 projektov, pripeljali precej denarja iz bank v malo gospodarstvo. Tajnikar je omenil, da skušajo ustanoviti konzorcij bank, saj tuji partnerji zamišljajo o vložku večjega denarja (100 milijonov dolaijev) v slovensko malo gospodarstvo. Pohvalil se je tudi s postavitvijo pospeševalne mreže, ki zajema že okrog 400partnerjev. Magister Drago Mežnar z GZSje predstavil predlog novega zakona o gospodarskih družbah, predpisa, ki določa pravno laslninko obliko podjelništva. Na tem področju se obeta več zanimivih sprememb. Npr. -ustanovni kapital bo moral biti tako velik, da bo omogočal normalen začetek poslovanja družbe. Obstoječe družbe sc Drago Mežnar bodo morale P° predlogu do 31. maja 1994 uskladili z novih zakonom, rok za dokapitalizacijo pa bo 31. december leta 2000. Marko Planinc Foto: Branko Klančar Maks Tajnikar Agencija za razvoj tudi v prihodnje V Zagorju so v letu 1991 ustanovili Agencijo za razvoj. Obrtnikom in podjetnikom, ki so bili s svoj imi programi pripravljeni zagotoviti nova de lovna mesta, je agencija sofinancirala projekte. V dveh letih je za to vključevanje uporabljala dva vira. Od prodaje občinskih obveznic je razdelila37 in pol milijonov tolarjev za 15 podjetniških programov, ki bodo skupaj zagotovili 60 novih delovnih mest. Drug vir so republiška sredstva za zagotavljanje novih delovnih mest. V letu 1991 je sredstva prejelo devet obrtnikov oziroma podjetnikov, zagotovili so 16 delovnih mest, lani pa je dvajset podjetnikov zagotovilo 46 delovnih mest. Republiških sredstev je bilo za 21 milijonov tolarjev. Sofinanciranje občine in republike je tako v dveh letih pomagalo omogočiti 122 novih zaposlitev. Med ljudmi kroži mnenje, da so med zaposlenimi večina pripravniki, ki so že financirani s strani države in jih bodo podjetniki po preteku pripravniške dobe zamenjali z novimi, kar bo spet le breme države, podjetnikom pa le profit. V agenciji zatrjujejo, da zaposlitve nadzorujejo in da so sklenjene za nedoločen čas. Največ prosilcev seje prijavilo za razvoj trgovinske in gostinske obrti. Trgovina jc reden pritok likvidnega denarja in direktorica agencije Marija Leskovšek poudarja, da t i podjetniki kasneje sredstva vlagajo v proizvodnjo. Agencija podjetnikom pomaga dobiti sredstva tudi iz. drugih ugodnih virov in zanje pripravlja zahtevke in investicijske programe. Agencija za razvoj je bila ena od spornih točk, zaradi katerih je padla prejšnja vlada v Zagorju. Nov IS je na seji 19. januarja pregledal njeno poročilo za dve leti, ki je bilo bolj statistični prikaz sofinanciranja programov v teh dveh letih. Do februarske seje skupščine mora strokovna služba in UO agencije dopolniti poročilo. Predsednik vlade Vladimir Kojnik in župan Matjaž Svagan sta poudarila, da zadev, ki so pripeljale do afere, ne bodo odmikali na stranski tir, pač pa z jasno sliko zaključili. Ne gre le za sredstva, s katerimi je razpolagala agencija, pač pa tudi za ostala sredstva od obveznic in kreditov, ki so bila uporabljena za različne investicije. Pri njih bi veljalo že pri načrtovanju uporabiti več modrosti, da ne bi posledice pomenile prehudega udarca za normalno delo v občini. Na seji vlade so si bili enotni, da mora agencija delovati še naprej. Ivana Laharnar Foto: Tomo Brezovar Mehanika: le izvoz T udi zasavsko gospodarstvo je prizadelo zaradi izgube južnih trgov, ker je tam vnovčevalo malodane polovico svoje produkcije. In četudi so se kolektivi zelo odločno in prizadevno začeli preusmerjati na zunanje trge, tega vsem ni bilo mogoče doseči čez noč ali v tolikšni meri, kot so želeli in potrebovali. Trboveljska Mehanika je podjetje, ki še zdaj čuti posledice te izgube, kljub temu, daje že prej precej izvažalo. Kolektiv ni le prodajal precej svojih izdelkov v južne republike, tamje tudi kupoval, zlasti baker in druge rcpromaterialc. Pred leti je potreboval tudi po 300 ton bakrana leto, ki gaje v glavnem kupoval v Srbiji, danes zaradi omejevanja proizvodnje potrebuje le še kakih sto ton tega materiala. Pri nabavi mu pomaga izlaški Elektroclcmcnt, s katerim tudi sicer širše sodeluje. Lani (praznovali so40-obletnico obstoja in dela) vseh svojih načrtov niso izpolnili zaradi objektivnih vzrokov. Nekaj deset delavcev je tudi na daljšem ali krajšem čakanju na delo doma, vendar jim je kljub zadregam uspelo prodali v tujino blaga v vrednosti 1,3 milijona dolarjev. Tudi to je pripomoglo, da rdečih številk za preteklo leto ne bo. Zal pa se ne nadejajo večjega ostanka dohodka. Letošnja prodaja na tuje trge naj bi bila znatno višja. Računajo na posel z Madžarsko, kamor naj bi izvozili izdelke v vrednosti od pol do enega milijona nemških mark in na sodelovanj c z Rudisom, preko katerega naj bi prodali nekaj blaga v Alžirijo. To bi precej pripomoglo k večji realizaciji. Danes največ izvažajo na Tajsko, precej v Turčijo, Francijo, Kolumbijo in še kam. Trgujejo tudi s sosednj o Hrvaško in če se bo vojna na j ugu vnesla, se nadejajo postopnega obnavljanja trgovskih vezi s tem območjem. M. V. Dvakrat da, kdor hitro da Takoimcnovane stare devizne varčevalce je še kaj več kot presenetil predlog, po katerem slovenska država zagotavlja, da jim bo njihove devizne prihranke povrnila z obrestmi vred najpozneje do leta 2022. V tem času bodo že prenekaleri pod rušo in do njihovih deviz: bodo prišli žalujoči ostali. Mnogi so prepričani, da gre za pomoto, še posebej, ker je bilo rečeno, da bi morali vsi varčevalci priti do svojega denarja vsaj do leta 2002. Zakon o poravnavanju obveznosti in neizplačanih deviznih vlog občanov naj bi državni zbor sprejemal hkrati z drugimi pomembnimi zakoni. Dolg do varčevalcev naj hi prevzela država, zakonsko naj bi uredili tudi odnos med bankami in državo. Po stanju ob koncu leta 1992 so banke dolžne varče valcem več kot 800 milijonov nemških mark. Gre za stare devizne vloge, ki so jih občani prinesli v banke pred junijem 1990. leta. Denar za odplačilo dolga naj bi zagotavljal republiški proračun, dodatni vir pa naj bi predstavljali prilivi dcnarjaod prodaje državnega kapitala, fn kako naj bi varčevalci prišli do deviz? Deloma tako kot doslej, vendar bi morale banke v skladu s svojo poslovno politiko omogočili varčevalcem razpolaganje z najmanj desetino njihovih vlog, vendar ne manj kot 10(X) nemških mark. Lastniki teh vlog bi lahko segali tudi po vrednostnih papirjih, lahko bi poravnali vsakoletno dohodnino, carinske stroške do največ 30 odstotkov vrednosti. Banke bi morale upoštevati tudi socialne težave varčevalcev. Zasavska banka je doslej že velik del starih deviznih vlog servisirala svojim vlagateljem. Ustregla je tudi vsem, ki so se znašli v resnih gmotnih težavah tn jim bodisi izplačala te vloge ali njihov dobršen del, prav posebej pa kaže omenili, da utegne do konca tega leta odpraviti, dokončno uredi ti vprašanje starih deviznih vlog. Milan Vidic : DOL PRI HRASTNIKU, tel. : 42 533 TRGOVINA NA DOLU (Pod hribom 1) - športna oprema, tenis copati * perilo, oblačila -vse za šob - pisarniški material - darila : : ■ : - VIDEOTEKA Cvek Delovni čas: 7.00 - 18.30, sobota 7.30 - 12.00 mesnica-delikatesa terdi MILAN DOLANC dipl.ing živilske tehnologije 61410 ZAGORJE OB SAVI Kidričeva 15 Telefon: 0601 61-344 ODPIRALNI I petek: | nedelja: |< 7.3(1-18.00 I 8.00-11.00 I sreda, četrtek: 7 JO-14.30 sobota: 7.00-13.(M) ........................ " -X. . Ivo POTOČNIK ELEKTROSERVIS d.o.o. Ulica 1. junija 4, 61420 TRBOVLJE; tel.:/fax: 0601/24 284 * Elektroinstalacije * Popravila gospodinjskih aparatov in hladilnih naprav * Trgovina prodaja bele tehnike in akustike * Rezervni deli Trgovini PLASAJEC BERTE Af/Ammrr na Dobovcu 49, tel.: 39 123 odprto od 9.00 do 17.00. ure, nedelja in prazniki 8.00 do 11.00. ure. Samopostrežna trgovina SÀ/MS/ Ul. l.junija 36, tel.: 22 072, odprto od 7.00 do 19.00. ure, nedelja in prazniki 7.30 do 11.00. ure. PONUJAMO VAM PESTRO IZBIRQ.ŽIVIL PRIJAZNO POSTREŽBO IN USTREŽLJIVOST! || podjetje za trgovino in opravljanje obrtnih storitev 61412 Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: (0601) 71 827 (trgovina) I> E J AV NOSTI: l.STORriVE: polaganje, brušenje, lakiranje parketa, pilite in ostalih lesenih podov, polaganje tekstilnih ter PVC podov (itison, tapisom, topli pod, vinflcx, vinas ...) 2. TRGOVINA: - prodaja talnih oblog: parket, pinta, itison, taplson, topli pod, vinllex, vinas ... - barve (jupol, oljne barve, barve za zaščito lesa in kovin ...) - tapete raznovrstnih vzorcev -vsevrste lepil in lakov - prodaja zaves in dekorativnega blaga, karnise ... - kupljene zavese pri nas zašijemo po želji. 3. DOSTAVA NA DOM V Steklarni nič novega V hrastniški Steklarni so preložili odločitev o ukinitvi proizvodnje v obratu embalažnega stekla za mesec dni. Več naj bi bilo jasnega v prvih dneh februarja, nam je dejal direktor naj večjega hrastniškega podjetja Stojan Binder. Do takrat bodo verjetno pripravili bolj jasna stališča, kako si zamišljajo ukinitev proizvodnje in kaj bo z okrog 400 delavci, ki so vezani na proizvodnjo embalažnega stekla. Vsekakor se Steklarni ne obetajo lepi časi. N e tako ne dru gače. Več o reše va nj u velikih problemov bomo vZasavcu pisali v naslednji številki. M.P. Prestruktruiranj e premogovnikov Poročilo strokovne skupine pri projektu prestruktruiranja slovenskih Rudnikov rjavega premoga za leto 1992 so že vzeli pod drobnogled člani zasavskih IS. Delo omenjene skupine, kije bila ustanovljena še v Peterletovi vladi, je po njegovi zamenjavi nekoliko zastalo. Ta naj bi na ravni med občino in republiko pomagala pri prezaposlovanju rudniških delavcev in pri odpiranju razvojnih možnosti premogovniških zasavskih občin in laškega. Skupina pod vodstvom magistra Romana Matka, predsednika laškega IS je lani obravnavala 19 zahtevkov za sofinanciranje naložb in 9 za sofinanciranje priprave investicijskih programov. Pozitivno so ocenili le 20 vlog. Predlagani načrti bi zagotovili 116 delovnih mest in 84 neposrednih prezaposlitev rudniških delavcev na nova delovna mesta. Če bi upoštevali napovedi investicijskih programov pa bi dobili 126 novih delovnih mest. Republiški proračun naj bi letos prispeval še dodatnih 300 milijonov tolarjev za prezaposlitev dodatnih 150 rudniških delavcev. Na sejah IS šobili precej nezadovoljni s tem, da se je skupina sestajala le v svoji ožji sestavi, v kateri ni predstavnikov zasavskih občin. Pogrešajo tudi jasno vladno energetsko politiko, ki bi bolje urejala delo skupine in dotok sredstev, ki zdaj zamujajo tudi do pol leta. Posojila naj bi nominirali v tuji valuti oz. priznali revalorizacijo zneskov v skladu z inflacijo. Bolj točno bi morali določiti tudi presežke delavcev v rudnikih. Pa še na nekaj so opozorili - nihče ne zbere podatkov, kako so bila dodeljena sredstva porabljena. Dogajase namreč, da podjetja dobijo denar za nove zaposlitve, delavcev pa potem ne zaposlijo. K.G. in M.P. Konzorcij za kmetijstvo Ko so na ministrstvu za kmetijstvo ob lanski suši nastajale teze za zakon o namakanju kmetijskih površin v Sloveniji, se je pri trboveljskem Rudisu porodila ideja o ustanovitvi t.i. odprtega konzorcija, v katerega naj bi se združila podjetja, instituti, fakultete ter tudi banke, ki se s tem področjem ukvarjajo. In medtem, ko je zanimanje za konzorcij na začetku pokazalo le kakšnih deset podjetij, je število članov ob podpisu pogodbe (le-to so podpisali v teh dneh na predstavništvu v Ljubljani, kjer bo tudi začasni sedež) že preseglo število 30. Vključena podjetja naj bi tako usklajeno nastopala pri izvajanju del, vodenju, nadzoru ter vzdrževanju namakalnih sistemov na kakšnih 100.000 hektarih kmetijskih površin, kolikor ocenjujejo, dajihje v Sloveniji ekonomsko upravičeno namakati. P.M. Posmrtninska samopomoč V začetku decembra lani jelzvršni odbor sklada solidarnostne posmrtninske samopomoči Trbovlje obravnaval poslovanje sklada za leto 1992. Na seji so sklenili, da bo znašala članarina sklada v letu 1993 800 tolarjev. Zaposleni člani bodo ta znesek poravnali od svojih decembrskih plač tako, da bodo odgovorne službe v podjetjih, zavodih, organizacijah nakazale obračunano članarino do sredine januarja. Upokojeni člani bodo članarino poravnali v prvi polovici januarja hkrati s plačilom članarine Društva upokojencev Trbovlje. Upokojeni člani, tisti, ki so na čakanju ali evidentirani na Zavodu za zaposlovanje, bodo lahko plačali članarino v dveh obrokih, vendar najkasneje do 31. marca. Posmrtnino bodo od 1. januarja izplačevali po 40.500 tolarjev. Kdor bo zamudil rok plačila, ne bo več član sklada. T.L. Lastninjenje v Siporexu Te dni so člani lega kolektiva prejeli zato je lažje razumeti, kaj vse so morali informacijo o tem, kako jc vodstvo ukreniti,daso vscenoobdržaliomcnjeni podjetja razpravljalo o lastninskem obseg poslovanja. Izvozili so 5.400 postopku in kakšni so njegovi pogledi in kubičnih metrov siporexa in svoj načrt predlogi o lem. Naglašajo, daso s.svojim presegli za 116 odstotkov, letos pa delom poplačali vsa posojila za morajo prodati v sosednjo Avstrijo in postavitev tovarne, in da imajo le nekaj Italijo vsaj 6.200kubičnihmetrov. Kljub dolgoročnih kreditov. Če bodo zaposleni finančnim zadregam bodo letos postavi li soglašali s pobudo, da si pridobijo še piko na i pri odpravljanju ekoloških večinski delež, bo to zagotovo prava pot problemov in to izključno s svojimi njihovega nadaljnega razvoja. sredstvi, Ker podjetje dela v gospodarski veji, če bo le šlo, ne bodo nikogar postavili ki je že nekaj časa najbolj prizadeta, ne preseneča, tla lahko izkoriščajo le 70 odstotkov svojih zmogljivosti. To je: lani so naredili 70.000 proslorninskih metrov plinastega betona in ga prodali 3000 ton več, letos ga nameravajo naredili 85.000 prostoruinskili metrov. Hrvatje zaradi denarne stiske ne nabavl jajo v Siporexu. Prej so kupovali celo 35 odstotkov vsega narejenega, na cesto ali na čakanje na delo doma; tega tudi doslej niso počeli, res pa seje kolektiv konec prejšnjega leta malce zmanjšal zaradi upokojevanja. Zdaj šteje 167 'ljudi. Kot rečeno: gradbena dejavnost se letos po vsej verjetnosti še ne bo opomogla. Vsaj 80 odstotkov vse proizvodnje bodo prodali zasebnikom: svoj čas je bil delež 60:40. Milan Vidic -----------------------------------------------------------------------------------------1 Mali oglasi v Zasavcu hod«» Še naprej /aslonj. 1/polnili morale le J | priloženo naročilnico in jo poslali do 4. 2. 1993 na naslov l red nisi va i I Zasavca, Osla zmage 33, 61410 Zagorje oh Savi. Opozorimo naj, da I j homo ohja>ili le male oglase, kjer ho dopisan ločen naslov pošiljatelja, j j saj lahko sicer pride do nepotrebnih zlorah in morebitnih nevšečnosti. | I Prosimo, da ne pišete več kol 20 besed. Pa še h»: reklame in nekatera I . povabila, ki so obvestila, med malimi oglasi ne bomo objavljali. J | Omrežne skupine 0601 ne pišem«» posebej, skupino omenjamo posebej | I le takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine. GRADBENE PARCELE, STANOVANJA ■ PRODAM gradbeno parcelo za hišo 760 kvadratnih metrov v Turju. Tel.: 25-741. ■ PRODAMO parcelo s staro stanovanjsko hišo v Dom in vrtu v Trbovljah. 'Tel.: 23-NOl. GARAŽE ■ PRODAM gara?« n;i Pari ižanski ccsli v Trbovljah. Tel.: 24-331. AVTOMOBILI IN DELI ■ PRODAM škodo 120 I.S po delili, letnik 1984. Tel.: 42-402. STROJI ■ PRODAM videorekorder "Ne-sco". Tel.: 42-081. ■ 7.X SPKCTRI M, malo rabljen s 30 kasetami prodam za 150 nemških mark ali za tolarje \ protivrednosti. Tel.: 01-158. ■ PRODAM SAT anteno (premer 80 cm), sprejemnik (100 prog., stereo /vok) in montažo za samo 700 nemških mark. Vse je novo. Tel.: 02- 292. ■ PRODAM dve breji plemenski kozi / rodovnikom. Tel.: 71-022 (popoldne). ZAPOSLITEV ■ ZASTOPNIKI in vsi. ki Želite dober zaslužek in dinamično delo. pokličite! Tel.: o3-4t>4. ■ /.KI.M K dodatni zaslužek.’ Informacije dobile po telefonu. Tel.: 22-232. ■ TIPKAM vse vrste tekstov na računalnik. Informacije vsak dan od 15. do 20. ure. Tel.: 42-340. RAZNO ■ PRODAM 3(4)0 kg premoga ali dvakrat po 1800 kg premoga. Tel.: 24- 9t>5. ■ DKSKK 3 cm in plohe 5 cm smrekove prodam. Tel.: <>2 230. ■ PRODAM novo strojeno govejo kožo m prenosni črno bel i \’ (ioldstar 3(> cm. Tel.: 42-083. ■ PRODAM jadralno padalo Manta: I illesa cea 4. Cena 700 DIM. Tel.: 03-492. Obvestilo Odslej bomo v Zasavcu objavljali (udi zahvale in druga obvestilu občanov. Zahvale bodo biliko ra/ličnih velikosti (osmimi, četrtimi ;i11 polovica strani, možna je objava s fotografijo). Za «lodatilo informacij«' pokličite na telefonsko številko 61 013. Nudim«» možnost honorarne zaposlitve vsakomur, ki goji p«»/iiivni odnos do dela. ima .sposobnost komuniciranja, lasten prevoz in ni \ kazenskem postopku.. Informacije od 8.2.1993 dalje na lcl.:06l/874 112 med 9 in 15 uro. P/ rjQ u j Moj naslov: N ............. Naročilnico oddajte najkasneie do 4.2.1993. Kanal 10 Trbovlje Tedenski spored sobota 13.30 Koristne informacije (videostrani) 14.00 Otroški program 16.00 100 na uro - mladinski program 17.00 Satelitski program nedelja prosti dan ponedeljek 18.30 Koristne informacije (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 Satelitski program 20.15 100 na uro - ponovitev 21.20 Video grom - oddaja Kanala A 22.50 Satelitski program torek 18.30 Koristne informacije (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 Satelitski program 20.15 Kontaktna oddaja 21.15 Satelitski program sreda 18.30 Koristne informacije (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski prograin radia BBC London 19.30 Satelitski program 20.15 Rezerviran čas 21.45 Satelitski program četrtek 18.30 Koristne informacije (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 Satelitski program 20.15 Športni četrtek (Novice, Rokomet, Avtotimes ■ oddaja Kanata A) cca 22.00 Satelitski program petek 18.30 Koristne informacije (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 Satelitski program 20.15 Informativni program (Novice iz občine), oddaje Kanala A (moda, kulinarika, ples...) 21.30 Satelitski prograin J2>-g\/£ST1Lp Presenetite svoje najbližje s ČESTITKO ob rojstnem dnevu, obletnicah in drupih svečanih priložnostih. pokličite na uiednìstixD HASAVCa 61 013. 61 177. TRBOVLJE ■ ' 1 KANAL 10 PREKO INFORMACIJE DO USPEHA za predvajanje reklam pokličite agencijo HERA 2000. HERA d.o.o. 2000 tel.: 21 307; fax. 21 307 TRBOVLJE I k KINO PROGRAM Trbovlje - Delavski dom 28.1. : Lionheart (am. (b) akcijski), čet. ob 17.00. in 19.00. 29.1. -1.2.: Poison Ivy (am. (b) thriller), sob. in ned. ob 17.00., pet. do pon. ob 19.00. 2. -4.2.: Golo kosilo (am. groz. drama), tor. ob 17.00.. tor. do čet. ob 19.00 5.-8.2.: Kosec (am. fant. srhljivka), pet. ob 17.00.. sob. do pon. ob 17.00. in 19.00. 9.-11.2.: Sam doma (am. družinska komedija), tor. dočet. ob 17.00in 19.00. Zagorje - Delavski dom 28.-31.1.: Slava mojega očeta (Francoska drama), čet., sob. in ned. ob 19.00. 29.1. -2.2.: Freddyjeva smrt (am. grozljivka) -efekti v filmu v 3 Dtchni ki. pet. in sob. ob 17.00., pet., ned. do tor. ob 19.00. 3. -7.2.: Ocvrti zeleni paradižniki (am. melodrama), sre. in čet. ob 19.00., sob. in ned. ob 17.00. 5.-9.2.: Babica gre na jug (slov. komedija), pet., pon. in tor. ob 19.00. 10.2. : Razjarjeni harlem (am. kriminalka), sre. on 19.00. Hrastnik- Delavski dom 28.1.: American Ninja III. (akcijski), ob 19.00. 30.-31.1.: Črno ogrinjalo (drama), sob. in ned. ob 17.00. in 19.00. 3.-4.2.: Peklenska sleza BMX (mlad. akcijski), sre. ob 17.00. in 19.00.. čet. ob 19.00. 2.-3.2.: Mladoletni špijon (mlad. akcijski), tor. in sre. ob 10.00. 5. -6.2.: Nedokončana zgodba 2 (risani), pet. in sob. ob 10.00. 6. -7.2.: Levjesrčni (pust. akcijski), sob. in ned. ob 17.00. in 19.00. 10.-11.2.: Roseiyn in levi (drama), sre. in čet. ob 19.00. Dol pri Hrastniku 30.1.: American Ninja III. (akcija) ob 18.00. 3.2. : Mladoletni špijon (mlad. akcijski), sre. ob 16.00. 6.2. : Nedokončana zgodba 2 (ri sa ni) ob 16.00.. Peklenska steza BMX (mlad. akcijski) ob 18.00. RAZSTAVE Izlake: V Medijskih Toplicah razstava slikarja Antona Wolfa. Razstavlja akrile z motivi iz narave. Razstava je odprta vsak dan do 26. februarja, slike so naprodaj. Trbovlje: 5.2. ob 18.00. bodo v Likovni galeriji v DD odprli slikarsko razstavo člana Relika Ervina Malešiča. Razstava bo odprta vsak dan od 16. do 19. ure do 17. februarja.___ GLEDALIŠČE: Trbovlje: 10.2. bo tretji osnovnošolski abonma za nižjo stopnjo. Predstavilo se bo Prešernovo gledališče iz Kranja z igro Norčavi striček Frank. Zagorje: V gledališki dvorani Delavskega doma bo 2.2. ob 21.00. filmsko gledališče. Predvajali bodo film Ocvrti zeleni paradižniki. KONCERT Trbovlje: V domu Svobode II bo 29.1. ob 19.00. koncert Slovenskega okteta iz Ljubljane, ki ga organizirata Kdo praznuje? ■lanuar 28. Peter (Petrač. Pero), lat. Petrus, po lat. in gr. besedi petra. "skala" 29. Franc (France, Franček. Franci), nem. Franz. lat. Franciscus s prvotnim pomenom "nanašajoč se na Franke" tj. frankovski. Frank: 30. Martina (Maja.Tina.Tinča). lat. Martina. Martinus, "Martin": 31. Ivan (ivče. Ivo. Nino. Vanči, Vano), Bog je milostljiv, lat.: Johannes. Joanncs; Fehruar 1. Brigita irska (Gita, Gitka), nem.: Brigitte iz ir. Brighid, tisla. ki je močna, iz brigh - moč, sila: Igor (Igo), rus. Igor iz nord. Ivar; 2. Marija; Svečnica: 3. Blaž iz Blažij (Blažek), lat. Blasius; Oskar. an. Oscar iz seneg. Osgar - božje kopje, os - Bog in gar - kopje; 4. Andrej (Andrejko, Andi. Andraš. Dreja). grš. Andreas, tisti, kije hraber: Mela izp. iz Helga (Ileli. Hclica). nord, helga - zdrava; 5. Agata (Agi, Ažica,Gagi.Tija), grš. Agathe - dobra, častita; 6. Dora (Dorica), grš. doron - dar: 7. Zlatko, iz sam. zlato; Rihard (Riko. Rikec). nem. Richard -pogumen vlada, poglavar in herti -pogumen: 8. Jerko izp. iz Jcrmil (Jero. Milan, Mile), izp. iz Hcrmil; Hieronim Emiliani: Prešernov dan: 9. Polona iz Polonija, lat. Apollonia brez črke a; Niko izp. iz Nikola (Nikec, Niki), grš. Nikolaos - ljudski zmagovalce, nike - zmaga, laos - ljudstvo; 10. Vilijem (glej 10. januar): Vlasta (Lacka, Micka, Miki. Mimi); Dušan (Dule. Duša) iz sam. duša: Sholastika. firma Hera 2000 in KD Svoboda II. Dol pri Hrastniku: Kulturni praznik bodo proslavili s koncertom Moškega zbora Klas iz Turja in DPD Svoboda Dol. V kinodvorani bodo nastopili 5. februaija. MESEC KULTURE Trbovlje: 5.2. bo v DD Trbovlje proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika. V kulturnem programu bodo sodelovali mlajši in starejši kulturniki - pevci, igralci, godbeniki, plesalke itd. Podelili bodo plakete i n priznanja Tončke Čeč najzas-lužnejšim kulturnim delavcem ter skupinam. Kulturne prireditve bodo potekale ves februar na Dobovcu, v Svobodi Zasavje, v Svobodi II. v DD Trbovlje, osnovnih in srednjih šolah. Hrastnik: Ob kulturnem dnevu bodo Priznanja ZKO podelili 5. februarja ob 18.00. v prostorih DD. Prešernove pesmi bo recitiral igralec igor Samobor, za glasbene točke bodo poskrbeli Matej Zupan iz Zagoija, Peter Napret iz Sedraža in Dejan Jakšič iz Hrastnika. Zagorje: V avli DD bodo 8.2. ob 18.00. odprli razstavo 29. slikarske kolonije. Ob otvoritvi bodo podelili Grumova priznanja kulturnim delavcem. Vsi udeleženci si bodo po zaključenem uradnem delu lahko brezplačno ogledali slovenski film Babica gre na jug. Trbovlje: PD Trbovlje organizira 31.1. skupinski izlet na Kriško goro (nad Križem oziroma Golnikom). Odhod ob 5. uri s kombibusom. izletnike bosta vodila planinska vodnika. Prispevek: 800 SIT. ŠPORTNI SPORKI) ROKOMET Trbovlje: 30.1. ob 14. uri Zaščita Zagorje - Ormož (2. liga) Trbovlje: 2.2. ob 19. uri Omnikom Rudar - Nova oprema (1. liga) Hrastnik: 6.2. ob 19. uri TKI Hrastnik - Krog (2. liga) Radeče: 6.2. ob 19. uri Radeče papir - Zaščita Zagoije (2. liga) KOŠARKA Trbovlje: 30.1. ob 16. uri Ipoz Rudar - Bistrica (2. liga) BAZEN Hrastnik: Hrastniški bazen, kije bil zaradi menjave vode in okvare v sistemu dalj časa zaprt, od 19. januarja že dela s polno paro._________________________ DEŽURSTVA Zdravstveno varstvo - 24 urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (41-006), Trbovlje (21-222), Zagoije (61-644). Lekarna: 24 ur na dan je dežurna lekarna v Trbovljah. Veterinarska služba: Zagorje. Trbovlje, Hrastnik - 25. do 29.12. je dežurni veterinar Matjaž Pokorn, dr. vet. med., od 30.12. do 6.1. je dežurni veterinar Iztok Soban, dr. vet. med. Informacije na številki 985. KRVODAJALSKA AKCIJA Rdeči križ Slovenije, občinska organizacija RK Zagoije obvešča občane Zagorja, da bo redna krvodajalska akcija v Zagoiju, dne 2. in 3. februarja 1993 od 7. do 13. ure v prostorih Srednje šole elektrotehnične usmeritve. _________ KNJIŽNICA ZAGORJE Knjige s področja podjetništva: Slovensko podjetje jutri : Gospodarsko poslovanje; Šinkovec, J.: Temelji podjetništva;Lipičnik. B.: Vsakčlovek ima problem; Priročnik za izdelavo poslovnika kakovosti; Tietjen, T.: Bi torej radi uspešnoprodajali?;Priročnik za vodenje nabavno prodajne dokumentacije v malih trgovinah; Zbirka za podjetnike in poslovneže; Kako postati podjetnik in uspešno poslovati; Cilj: stoodstotna kakovost; Lorbek, F.: Komuniciranje v mednarodnem trženju. Naša bodočnost Rojstva v trboveljski porodnišnici med 8. in 20. januarjem 1993 8.1. BenzadaŠiljič, sin Benjamin (Trbovlje), Zlalka Košec, sin Žiga (Radeče). Branka Končina, hči Ana (Zagoije): 10.1. Dušanka Špitaler. hči Kaja (Trbovlje); 11.1. Barbara Ščurek, sin Aljaž (Zagoije). Liljana Marinovič, sin Donald (Trbovlje), Irena Marolt, sin Nejc (Zagorje), Urška Petek, sin (Zagorje); 12.1. Zofija Mahne, sin Dannie (Zagoije). Mateja Baškovič, hči Ines (Trbovlje); 13.1. Mojca Sirk, hči Julija (Radeče); 14.1. Marija Kink, sin Marko (Krško); 15.1. Merima Hergič, sin Nermin (Hrastnik), Maijanca Šinkovec, hči Nina (Trbovlje); 17.1. Hanka Laukusič, sin (Hrastnik). Daija Žugelj, hči Ana; 19.1. Ingrid Zakonjšek, sin Tadej (Trbovlje), Valerija Razboršek, hči Maja (Zagoije), Ksenija Jakopič, sin Alain (Hrastnik), Liljana Dobnik, hči Ana (Celje), PikaPukl, sin Bruno (Radeče), Romana Šviga, hči Kaja (Trbovlje), Maleja Bregar, hči Ingrid (Lilija); 20.1. Veronika Klopčič, hči Urška (Zagoije). Iskreno čestitamo! Sredi januarja 1893 so v Trbovljah ustanovili Pevsko društvo Zvon. Ustanovitelja sta bila /upnik Peter Erjavec in kaplan Pankracij Gregorc, ob sodelovanju organista Mihe Ličarja, ki je Mešani pevski zbor vodil dolga desetletja od ustanovitve. Na področju Trbovelj je bilo društvo Zvon nekako prvo narodno društvo v takratni avstroogrski monarhiji. Postalo je žarišče narodnostnega gibanja. Ob ustanovitvi je v zboru pelo 18 pevcev in pevk. V zboru so sprva peli pesmi nabožnega značaja, kmalu pa so se lotili tudi narodnih in umetnih pesmi. Največ so se posluževali Mohorjeve pesmarice Jakoba Aljaža z Medvedovimi, Stritarjevimi. Kolaričevimi in drugimi pesmimi. V prvih letih je zbor organiziral izlet na Dol pri Hrastniku, kamor so se pevci peljali z vozom, okrašenim z liro. S svojim petjem so zelo navdušili kmečke ljudi. Leta 1897 je tamburaški orkester v gostilni Vovk. danes pri Špancu na trgu Franca Fakina, pripravil koncert. Uspeh, ki so ga dosegli na koncertu, je navdušil trgovca Josipa Molla, da je začel študirati glasbo. Ustanovil je tamburaški zbor, ki je v začetku štel 10 tamburašev. Pevci in tamburaši so prve vaje imeli pri Goropevšku, po letu 1897 pa so se preselili k Pravdiču (Martinaku). kjer so bili bližje rudniku in rudarjem. Oba zbora, pevski in tamburaški. sta prevzela skupno ime Pevsko in tarnburaško društvo Zvon. Zboru so se priključili tudi nekateri rudniški podurudniki. Pevski zbor Zvon je imel svoj prvi javni koncert leta 1895 in po desetih letih njihovega delovanja je v zboru nastopila manjša kriza. Zbor je ponovno oživel s pomočjo Antona Počivavška in Oskarja Molla. Pri Počivavšku so dobili sobo za pevske vaje. V zbor so se vključili poleg učiteljev tudi delavci - rudarji. Nastopali so ob raznih priložnostih, ob uveljavitvi Slovencev, pa tudi na družabnih srečanjih in veselicah. Svojo 15. obletnico so obeležili leta 1910 z obsežnejšim koncertom. Ob tej priložnosti je učitelj Jožef Velkavrh zložil besedilo, ki gaje uglasbil Emil Adamič. Med prvo svetovno vojno je zbor začasno prenehal z delovanjem. S petjem so pričeli spet leta 1919 pod istim pevskim vodstvom do okupacije leta 1941. Med okupacijo zbor ni deloval. Po končani vojni pa ga je Oskar Moll znova postavil na noge. V zbor je vključil nekaj starih pevk in pevcev in tudi mlade. Z vajami so pričeli leta 1946 v učilnici šole na Vodah (sedaj PE A. Hohkrauta). V zboru je delovalo precej pevk in pevcev iz delavskih vrst. Konec leta 1947 je prenehal z delom, ker ni imel nikakršne podpore s strani takratnih oblastnih in političnih organov v Trbovljah. Politični faktorji so dejali, da zbor ni "na liniji". Mešani pevski zbor Zvon je bil v obliki društva prva organizirana slovenska pevska skupina v Trbovljah, izjema so bili cerkveni pevci. Bilobi prav, dahi trboveljski pevci vseh zborov v letošnjem letu pripravili morda skupen jubilejni nastop oziroma, da bi vso svojo letošnjo pevsko dejavnost usmerili v počastitev tega visokega jubileja. 'l ine Lenarčič Foto: arhiv T. Lenarčič Tako kot lanske božične praznike smo tudi letošnje zaključili s pesmijo. 9. januarja so mladi krščanski demokrati iz Zagorja pripravili dobrodelni koncert v župnijski cerkvi sv. Petra in Pavla v Zagorju. Polna cerkev ljudi je prisluhnila osmim pevskim zborom ter orkestru mladih glasbenikov Glasbene šole iz Zagorja. Nastopili so: cerkveni pevski zbor pod vodstvom organista Ivana Arha, otroška zbora s Čeinšenika in Zagorja, dekliški zbor s Čcmšenika pod vodstvom Tadeje Suša, MPZ II. iz Črnuč pod vodstvom Albincc Rebolj, kvartet Adoramus z vodjo Simono Stcban, MPZ Vesna po vodstvom Riharda Majcna ter zagorski oktet z vodjem Tomom Brezovarjem. Slišali smo pesmi Gallusa, Tomca, Schuberta, Mava pa vse do Trošta, Žirovnika, Gržinčiča... Božično vzdušje nas je še enkrat popeljalo v božično noč. Za konec pa se je po cerkvi zaslišal še čudovit glas orkestra mladih glasbenikov Glasbene šole Zagorje. Navdušenje med poslušalci je mlade glasbenike prisililo, da so po bučnem aplavzu še enkrat odigrali Božični venček, katerega je za orkester priredil Matej Zupan. Na prvotni namen tega dobrodelnega koncerta nas je ob koncu opomnil predsednik mladih krščanskih demokratov Franci Pograjc: "Prišli smo zato, da prisluhnemo pesmi ter zvoku instrumentov in da darujemo vsak po svojih močeh dar, ki bo namenjen mladim invalidom zagorske dekanije. Vsak izmed nas čuti odgovornost za življenje invalidnih prijateljev. Darovi bodo pripomogli vsaj za košček k svetlejši prihodnosti ljudi, ki so del našega vsakodnevnega življenja." Ob končuje vse objela najlepša božična pesem, Grubarjeva Sveta noč. Osvetljene jaslice, zvezda repatica in trije Sveti kralji so pritegnili pozornost vseh, ki smo sc tega lepega večera zbrali v cerkvi ter prisluhnili umetnosti. Karmen Pograjce Z/VBELéz^O Hrastnik Blaž Hafner, osmošolec z Dola, je verjetno najmlajši cerkveni organist v Sloveniji. To nalogo oprav -lja že dobra dva meseca. Njegova glasbena izobrazba obsega sedem let baleta v hrastniški glasbeni šoli, šest let teorije in tri leta klavirja. Na orgle pa seja naučil igrati sam. Z nasveti mu pomaga Ivan Florjane, profesor glasbe, ki je živel dalj časa v Rimu in slovi po prirejanju cerkvenih pesmi. V knjižnici pripravljajo razstavo starih fotografij - razglednic Dola in Hrastnika, ki jih bodo uredili do kulturnega dne. Največ materiala bodo dobili iz celjske knjižnice, vendar bi bili veseli še kakšnih fotografij, predvsem iz Hrastnika. Občani naj jih prinesejo v knjižnico, če bi jih lahko za nekaj časa posodili. Razstava bo krožila po zasavskih knjižnicah. Kulturni praznik na Dolu bodo proslavili 5. februarja v kinodvorani s svojim koncertom pevci - Moški zbor Klas iz. Turja in DPD Svobode Dol. Vezni tekst in scenarij je pripravila Andreja Alt. Priznanja ZKO ob kulturnem dnevu bodo letos v Hrastniku podelili 5. februarja v prostorih Delavskega doma. Igor Samobor bo recitiral Prešernove pesmi. Za glasbene točke bodo poskrbeli Matej Zup;ui iz Zagorja, Peter Naprct iz Scdraža in Dejan Jakšič iz Hrastnika. F.M. Trbovlje Mladi planinci OŠ Trbovlje - PE Tončke čeč so 7. januarja pripravili prijetno planinsko urico v času med dopoldanskim in popoldanskim turnusom v enem izmed svojih razredov v počastitev 80 letnice PD Trbovlje. Ogledali so si tudi diapozitive o življenju v planinskem svetu. Pred tem so pripravili podobne planinske urice že na PE Ivana Cankarja in Alojza Hohkrauta. ZKO Trbovlje je 12. januarja organizirala ogled imenitne gledališke predstave v Cankaijevem domu v Ljubljani. Najboljši slovenski odrski umetniki so se predstavili z delom W. Shakespearja Kralj Lear. Predstava je bila namenjena za večerni abonma. Plesni klub Miška iz Trbovelj je 23. januarjapripravil plesni turnir v telovadnici Osnovne šole Trbovlje. T.L. Zagorje V gledališki dvorani Delavskega doma so si gledal iški abonenti in drugi obiskovalci 14. januarja ogledali gledališko igro Charlesa Marovvii/.aSchcrlockov zadnji primer. Na Izlakah so pretekli petek odprli razstavo slikarja Antona Wolfa, ki bo svoja dela razstavljal v hotelu Medijske Topllice do 26. februarja. Slikarjevo delo je predstavil Aleš Gulič. Tokrat se Anton Wolf, ki je bil že tudi udeleženec slikarske kolonije Izlake - Zagorje, predstavlja predvsem s slikami pokrajin v akrilni tehniki. V Prosvetnem društvu Izlake razmišljajo o tem, da bi v tej sezoni uprizorili Gamberško kroniko. Delo naj bi režiral Tone Rozina, predstavo pa nameravajo upriztoriti v spomin na Valvasorja, saj letos poteka 300 let od njegove smrti. KG. V Cenišeniškem prosvetnem domuje 17. januarja gostovala igralska skupina iz Preddvora pri Kranju s komedijo Počitnice v Pujsovem zalivu, ki jo je zanjo napisal Slavko Prezelj. V Cemšeniku je bila to prva letošnja gledališka predstava. Zato ni čudno, da Čemšeničani spet niso razočarali z obiskom. Stiki domače in preddvorske gledališke skupine, kot kaže, postajajo RAZPIS Časopis Zasavc namerava tudi letos izdati literarno prilogo ob slovenskem kulturnem prazniku. Zato vabimo vse ustvarjalce iz Zasavja, ki se literarno izražajo, da pošljejo svoje prispevke na Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Prispevke bomo zbirali do prvih dni februarja. Če bo prispevkov dovolj, bodo izšli v Zasavcu, ki bo med bralci 11. februarja 1992. Še posebej veseli bomo novejših pesmi in proznih tekstov. tradicionalni. Člani gledališkeskupinePD Čemšenik v letošnji sezoni pripravljajo uprizoritev Moškričeve drame z naslovom Zveze in razveze. V igri sodeluje 17 igralcev, skrb za režijo pa so tudi tokrat zaupali Marjanu Bokalu. Prvo uprizoritev načrtujejo v začetku februarja, z njo želijo počastiti spomin na velikega Slovenca Franceta Prešerna. Dogajanje drame je postavljeno na slovensko podeželje v čas na začetku stoletja, za katerega so bili značilni še vedno močni patriarhalni družinski odnosi in z njimi povezani kulturni stereotipi... T.S. Zadoni nam spev krepak Kulturno društvo Svoboda II iz Trbovelj je pred kratkim tiho praznovalo svoj 40 letni jubilej. Nekateri pevci in pevke so februarja 1953 ustanovili mešani pevski zbor ter pričeli z rednimi pevskimi vajami. Sprva je v zboru bilo 12 članov, kmalu pa seje to število povečalo na 60 pevcev. Se istega leta so ob prazniku republike pripravili svoj prvi celovečerni koncert pod vodstvom prof. Staneta Ponikvarja. Da bi svoj jubilej primerno počastili, se pod vodstvom prof. Helge Briner pripravljajo za primerno obeležitev in proslavo. Koncert bo konec februarja oziroma v začetku marca. T.L. **> N "-MŠL 1 11 H 1 Pl 1 Xx-;: f TBfiMm-Jg TRG SVOBODE Ila, «1410 TRBOVLJE TEL: (MO!) 21 358, 22 05«; fax: (0601) 2! 228 UKV 103,9 MHz STEREO CENIK EKONOMSKO - PROPAGANDNIH STORITEV OBČANI 1. ČESTITKA tekst z eno skladbo ob delavnikih tekst z eno skladbo ob nedeljah tekst z dvema skladbama ob delavnikih tekst z dvema skladbama ob nedeljah PRESNEMAVANJE čestitke s tekstom in glasbo na kaseto CENA ČESTITKE PO POSEBNI ŽELJI 50% VIŠJA! 2. KOMERCIALNI OGLASI tekst do 20 besed vsaka nadaljna beseda 3. OBJAVE tekst do 20 besed vsaka nadaljna beseda 4. ZAHVALE tekst do 40 besed vsaka nadaljna beseda 5. OSMRTNICE 1.300.00 1.600.00 2.500.00 3.000,00 1.100.00 1.000,00 50,00 400,00 20.00 5.000,00 100,00 1.500,00 I 1 CENIK VELJA OD 1.2.1993 DALJE P i 11 p ! ii j j j ; ! 1 1 ! : : f f rz* spoštovane BRALKE, CENJENI POSLUŠALCI IN OBRATNO Za radio Trbovlje najbrž kar vsi veste, da oddaja na frekvenci 103,9 MHz, daje oddajnik na Kumu in da se dajo vsi posli z nami urediti ali v trboveljskem delavskem domu ali pa pridemo k vam na obisk. Delovni čas je od 6.00 do 14.00 od ponedeljka do petka, ob sredah in ponedeljkih pa Se dve uri dlje. Kljub temu, da to že veste in da poznate naš program, je jasno, da ima vsak človek rad kaj takega pri roki, zato v tej številki ZASAVCA objavljamo svoj program. Vsak delovni dan (tudi ob sobotah) začenjamo oddajati ob 14.00 in končujemo ob 19.30. Vse te dni od pol štirih do štirih prenašamo oddajo na sporedu vsak dan, razen ob petkih, sobotah in nedeljah ob 14.30 in 18.30 (ali 18.45). Širše informacije pa pripravljamo ob 17.30. Ob nedeljah je informativni del strnjen med 11.00 in 12.00. O nedelji kasneje, zdaj poglejmo, kakšen je tedenski program. Reklamna obvestila, objave, osmrtnice in druge EPP storitve so čez teden ob 14.45; 16.45; 17.45; in 18.45 uri in ob nedeljah ob 8.30; 9.45; 10.45; 12.30 in 12.45 uri. Čestitke in želje pa za vas predvajamo ob ponedeljkih (18.35), četrtkih (17.00), sobotah (18.00) in nedeljah po 13.00 uri. Ob ponedeljkih od 16.00 do 17.45 poslušate Snoopyeve igrice, od šestih do pol sedmih oddajo o kulturi, torek je večidel namenjen športu in glasbi, sreda je običajno kontaktna (tokrat nas tudi pokličite po telefonu 22-056), tričetrt ure pa je namenjena upokojencem. Ob četrtkih se odpravimo kam med Bobnom in Žvaruljami, kasneje gremo še v Litijo. Petek je rezerviran za mlade, sobota in nedelja sta za vse, predvsem za one, ki čez teden ne utegnete. Ob nedeljah se nas sliši med osmo uro zjutraj in šesto popoldne. V prvem delu vam natrosimo informacije o dežurnih trgovinah, prireditvah, izletih, glasujete lahko za popevko in nam še kaj poveste,, ob desetih je na sporedu oddaja Gost tedna, ob enajstih informativni blok, od 12.00 do 12.30 je Še glasbena oddaja Viža tedna, potem EPP blok in ob 12.45 obvestila, kijih ob delovnih dneh slišite ob 16.45. Od enih pa do šestih oddajamo zabavno-kontaktni program, v katerem so v prvem delu želje in čestitke, nato horoskop in zanimivosti. Ob 14.45, 15.45 in 16.40 poteka radijska prodaja. V zadnji dajemo prostor gostu ah dogodku in vašim glasbenim željam, kijih v živo sporočite po 16.00 uri na naš telefon (0601) 22-056. Glasba za vsako uho in vsako razpoloženje je moto glasbenih redaktoijev. Za pester, aktualen, kontakten in kvaliteten informativni program pa se za vas trudijo naši novinarji in sodelavci radia. RADIJSKI POZDRAV, SLIŠIMO SE VSAJ JUTRI, ČE NE ŽE DANES! L , lÉÉÌlib I'a naj še kdo refe da Zasavci nismo čudni. Medtem ko v nekaterih naših klubih vstru jiinpodpirajoslolčke trenerjem, ki si le domišljajo, da so dobri, pa istočasno mečejo i/. klubov tiste, ki ima jo ka j pokazati. Vseh trenerjev zagotovo ne yre metati le v tadva koša, saj so ludi laki, ki so zanič in zato tudi leti jo in oni drilli, ki so dobri in zato tudi ostanejo. Ampak ti dve zadnji kategoriji sla v našem okol ju redki ali pa vsaj tako dobro zakamuflirani, da jih težje opazimo. Zato se vrnimo k tistim, ki jih mečejo iz klubov, čeprav imajo kaj pokazati. Takih je na splošno malo. Ampak pri nas so. Trbovel jski nogometni strokovnjak Vinko Žibret je že eden izmed njih. Nikakor ne moremo mimo dejstev, da je ekipo zagorskega nogometnega prvoligaša pred izpadom iz druge lige rešil že takoj prvo sezono, ko je prevzel mesto trenerja, jo v naslednji sezoni uspel pripeljati še za stopničko višje ( torej t ja kjer so zdaj ) - v prvo ligo. Tu so letošnjo jesen končali na d. mestu. In tu nastopi zasavsko čudaštvo. Fantje iz kluba so se odločili. zbrali podpise in zahtevali njegov odhod. Ce ne.In tako je Žibret odšel iz. Zagorja. "Bil je skrajni čas. kajti razmere za delo so bile že dalj časa nevzdržne. Žal lili je le. da sem se vedno pustil pregovoriti in ostal." je povedal odstavljeni trener posebej za Zasavca. Sledilo je kar se da naivno vprašanje: So vam očitali preveč sigurno igro? "Kje pa. Problem je bil v tem. daje v ekipi igralo šest Trboveljčanov, dva Kisovčana in trije Zagorjani." In potem je Žibret še dodal, da si nikakor ne želi zaostrovati odnosov s komerkoli s kakšno pregrobo izjavo, niti da se o lem na veliko polemizira. "Res ne bi rad govoril o tem." Seveda spoštujem odločitev in napišem: Na pobudo igralcev (ne vseh in ne samo Zagorjanov) je Vinko Žibret prepusti mesto trenerja NK Elektroelcmenta bivšemu igralcu tega kluba Antonu Škrinjarju. Nočemo obsojati nikogar. Niti igralcev, ki imajo prav gotovo razloge, niti uprave - ti najbrž, vedo kaj delajo, niti kogarkoli drugega. Edino, kar smemo storiti, je. da jim pri njihovem delu zaželimo srečo. Kakorkoli bodo že delali. To pa iz nogometnih taborov še ni vse. Po dogodkih sodeč doživljamo v teh hladnih mesecih v naši luknji pravo nogometno revolucijo. Upravo Oric Rudarja čaka še precej več dela. ki se mu nikakor ne bodo mogli izogniti, saj so se igralci odločili za čisto pravi št ta j k. Enostavno bojkotirajo treninge... 'Torej. V 'Trbovljah bodo morali poiskali ali toliko denarja, da ga bo dovolj za še neizplačane h lanari ne oz. nagrade, ali pa kompletno novo ekipo, ki bo pripravljena igrati oz. trenirati za skoraj nič. Kajti igralci v članski selekciji ne nameravajo trenirali, dokler jim ne izplačajo že zasluženih novcev. l)o takrat pa: "Živel štrajk!" Barbara Kus Trboveljskim karateistom je zasvetila nova luč upanja. IS- letni (lijak 3.letnika srednje elektro šole David Krajnc se je uvrstil v reprezentanco, ki ho 13. in 14. februarja v angleškem Cardiffu na Mladinskem evropskem prvenstvu v karateju zastopala Slovenijo. David je tako naslovu državnega prvaka za kadete v športnih boritali in osvojenima 2. in 3. mestu na najmočnejšem karate turnirju v Sloveniji (Trbovlje), dodal nov kamenček v mozaiku, ki že daje jasnejše obrise uspešne športne kariere. Da so potekale priprave na ta pomembni nastop s podvojenim tempom najbrž ni potrebno posebaj poudarjati. David je poleg obveznih treningov, ki jih imajo karateisti le trikrat na teden, opravil še številne treninge skupaj s svojim trenerjem Borutom MarkoŠkom. Treniral je tudi desetkrat tedensko, dede napovedi je David skromen, previden: "Na Evropskem prvenstvu sem debitant in listo, kar odloča o uspehu ali neuspehu, so izkušnje.In prav to mi manjka. Zato bi se rad na tem prvenstvu ne le dobro odrezal, ampak tudi kaj naučil, pridobil mednarodne izkušnje, navezal slike s kolegi po celi Evropi, spoznal sisteme tekmovanj in treningov... . Fizično sem dobro pripravi jen, pravzaprav maksimalno za razmere, v katerih treniram in bolje kot kdajkoli prej. Bomo videli." Velika večina ljudi misli, da je kanile v Sloveniji bolj "levi" šport. Kot je pokazalo zadnje in obenem tudi prvo Svetovno prvenstvo za pionirje in kadete pred nedavnim v Miškolcu, kjer so mladi slovenski karateisti osvojili kar‘J medalj, temu ni čislo tako. V korak s časom gremo sicer z najmlajšimi, medtem ko člani na račun velikega števila odličnih karateistov iz drugih republik bivše Juge, niso imeli velikih možnosti pridobivali si mednarodne izkušnje. ( 'as mladincev pa seveda šele prihaja. Tudi Davidov... Barbara Kus IIRRA Jo». | 2000 pokličite Z1 307 TRBOVUF. ŽELITE REKLAMIRATI SVOJO DEJAVNOST NA: TV SL, KANAL A, RADIO SL. KANAL 10, I lokalni ràdio, v Časopisih f ...!.. ...1,1,.-.I!..!1 !!NI!!!!!!U!,! ! Je nadaljna športna pot enega najboljših mladih slovenskih kajakašev Ivana Poljana res v nevarnosti? 19-letni Hrastničan, petouvrščeni na lanskem svetovnem prvenstvu za mladince v spustu na divjih vodah, je, kot kaže, zbolel za hujšo obliko virusne zlatenice. Ivan, ki se je za svojo prvo člansko sezono začel pripravljati praktično takoj po koncu lanske, je po enem jesenskih treningov začutil rahlo oslabelost, ki se je iz dneva v dan stopnjevala in končala na infekcijskem oddelku celjske bolnišnice. Mesec dni, kolikor je Ivan ležal v postelji, je dolga doba že za povprečnega človeka, kaj šele za mladega športnika, ki se je odpovedal vsemu in si zastavil samo en cilj: v letu 1993 uspeti in se potrditi tudi v članski konkurenci. Prve zdravniške ugotovitve so vse prej kot vzpodbudne. Letošnja sezona je zanj že izgubljena, ostajapa vprašanje ali bodo tudi druge? Upamo in želimo, da ne. Toda že to, kar je doletelo skromnega in izredno samodisciplinirancga mladega športnika, je zanj in nc smo zanj, hud udarec. Letošnja sezona pajc zanj končana tudi drugače. Ni končal pripravništva, ni odšel k vojakom, končal pajc med številnimi someščani - na zavodu za zaposlovanje. Žalostno, toda resnično! Prepričani smo, da Ivan nc bo obupal. In, da bo številnim zmagam dodal še eno. Jože Premec Foto: Branko Klančar CIK ifxnùti CaK Poleg Janija Žlaka je novinec v Orii Rudarju tudi Kisovčan Branko Guna. Trboveljčani so v zameno zanj Svobodi odstopili Matjaža Brundiča, Milana Karamarkoviča in Bogdana Kovčana. Pri Hrastniku Center Joštu pa naj bi spomladi zaigral bivši Rudarjev branilec Roman Sušnik. Prvoligaš iz Zagorja je zaenkrat pridobil le Mirana Kureža iz Kisovca. Največje razočaranje preteklega tedna so prav gotovo rokometaši Omnikom Rudarja. Po obetavnih igrah v pokalu Alpe Jadran in sorazmeno dobrem nastopu na prvi pokalni tekmi s Kolinsko Slovanom so doma doživeli poraz v prvenstvenem srečanju z Velenjčani, nato pa še pravo katastrofo v povratnem pokalnam obračunu v Ljubljani. Morda so pristavili vodo za nov rokometni golaž? Tudi drugi zasavski košarkarski derbi je pripadel Zagorjanom, ki so tokrat ekipo Ipoz Rudarja premagali kar za 17 točk. Ekipa trenerja Ranka Mandiča je tako ostala na vrhu lestvice, o njeni uvrstitvi v play-off pa bo najbrž odločala zadnja tekma v Preboldu. Medtem pa so košarkarji Hrastnika zamudili priložnost za napredovanje v drugo ligo. Odločilno tekmo v Zrečah z moštvom Rogle so izgubili s 83:76. Več uspeha so imeli kadeti Zagorja, ki so se uvrstili v finalno skupino slovenskega prvenstva. V Postojni go izvedli državno prvenstvo v keglj anj u za mešane d voj ice. Člana trbovelj skega Dadas Rudarja Saša in Bojan Burja sta osvojila 8. mesto. Strelci trboveljske družine Alojz Hohkraut so se udeležili pregledne tekme v Ljubljani. Martin Strakušek je bil pri članih 4., njegov brat Oto pa pri mladincih 5. V tej konkurenci je zaradi težav s puško Sašo Korbar moral odstopiti, a seje vseeno uspel uvrstiti v reprezentanco, ki bo nastopila na mednarodni tekmi v Muenchnu. Trboveljski smučarji nadaljujejo serijo dobrih dosežkov. Tanja Jerman je v slalomu vzhodne regije pri starejših deklicah osvojila 2. mesto, Uroš Zupan je bil pri mlajših dečkih 4., dan kasneje pa v državni konkurenci 9. Enako mesto je v FIS veleslalomu v Kranjski Gori v zelo močni konkurenci osvojil tudi Aleš Sopotnik. Sašo Fabjan Ljudske igre Dr. Rajko Šugman iz Fakultete za šport v Ljubljani seje lotil zelo zanimive naloge - raziskovalnega projekta na temo Ljudske igre kot dediščina sodobnega športa. Zbiranja ljudskih oblik športa in tudi drugih zabavnih iger na Slovenskem seje lotil v vseh slovenskih občinah. Gre za tiste ljudske igre, ki imajo čimveč elementov igrivosti - igro, vzgojo in izobraževanje, gibanje (motoriko) človeka ali drugega bitja oz. predmeta v tesni povezanosti s človekom, razvedrilo in sprostitev, prostovolj no udeležbo, tekmovanje, častno borbo in obnovo telesnih ter psihičnih moči. Igre lahko vsebujejo tudi elemente atletike, borilnih športov, elemente igre s palicami, žogami, noži, ali drugimi ostrimi oz. topimi predmeti. Lahko so na vodi, ob vodi ali pod njo, na snegu, na ledu, z živalmi ipd. Za naše revirsko območje je posebno zanimivo, da so v preteklih desetletjih nastajale igre tudi rudarskega značaja, ki pa v zadnjem obdobju nekako zginevajo. V rudniških stanovanjskih kolonijah ali ob njih so se te vsakovrstne igre domala vsak dan odvijale v različnih oblikah. In večina sodobnih športov oz. športnih tekmovanj ima korenine prav v teh ljudskih igrah, kar bi omenjeni raziskovalec rad tudi dejansko utemeljil. Če bo ta projekt uspel, bomo Slovenci tudi po tej plati dokazali, kako bogati smo tudi na tem področju, in da v ničemer nc zaostajamo za drugimi v svetu. Raziskovalec dr. Šugman bo slehernega opisa katerekoli ljudske igre z našega področja zelo vesel. Sporočite mu svoj naslov, da se bo oglasil pri vas sam ali kdo od njegovih sodelavcev z namenom, da igro dobro opiše. T.L. REZULTATI | ROKOMET I I.SRL: Omiiikom Rudar -Gorenje Velenje 21:22 (11:8) Om-nikom: Lipovšek, Jug, Medved 3, Rizmal. Privšek 6, Vrbnjak 3, Kosce 5. Raušl, Mašič 2, Stojakovič 1, Voglar 1, Krauthaker. Gorenje: Stropnik, Krejan 2, Ocvirk 1. German 1. Ojsteršek 1. Plaskan 7, Redžcrbašič. Rozman 5. Tome 3, Juršič, Cvetko 2, Vajdi. Kolinska Slovan - Omnikoni Rudar 24:21 (13:14) Kolinska: Križaj, B. Papež 6, Glavač 3, Hrovat 1. Češnovar 3, Mustafič 3. Andrejič 5, Cvijič, Novak, Kastelic 1, Dragar 2. Jovanovič. Omnikoni: Lipovšek, Jug, Rizmal 2, Sečki, Raušl 5, Vrbnjak 2. Kosec4, Senčar 1, Mašič2. Stojakovič 5, Voglar, Krauthaker. Vrstili red: Pivovarna Laško 25, Nova Oprema 19, Andor Jadran in Gorenje Velenje 15, Kolinska Slovan in Hubelj Ajdovščina 14. P resa d Litija 12, Omnikoni Rudarin KVM Ribnica 11, Drava 10. Pomurka 6.1 talco Dobova 4. Pokal Slovenije: Omnikoni Rudar- Kolinska Slovan 24:21 (12:9) Omnikoni: Lipovšek, Jug. Medved 5. Rizmal 1. Privšek 3. Vrbnjak 9. Kosec, Raušl 1, Mašič 2, Stojakovič. Voglar 3. Krauthaker. Kolinska: Franetič, Papež B., Glavač 2, Hrovat 3, Andrejič 2. Češnovar 5, Cvijič. Papež M. 2. Ribič, Jovanovič, Kastelic 4, Mustafič 3. Kolinska Slovan - Omnikoni Rudar30:17(13:10) Kolinska: Franetič, Papež B. 4, Glavač, Hrovat 3, Andrejič 5, Češnovar 6. Cvijič 2 . Jovanovič, Kastelic 2, Mustafič 4, Novak 3. Dragar 1. Omnikoni: Lipovšek, Jug, Medved, Sečki, Vrbnjak 5. Kosec 2, Raušl 2, Rizmal 1. Mašič 2, Stojakovič 3, Voglar 2, Krauthaker. II. SKL. Zaščita Zagorje - Velika Nedelja 23:20 (9:8) Zaščita: Šuštar, Ribarič. R.Ule 4. Žibret 5. A.Ule 5, Lipovšek 4, Fabjan. Kirn, Tauš 1, Šikovec. Fajdiga 4. Marinčič. V. Nedelja: Korpar, Okreša 3. Zorli 2. Trofenik l.Grcgurič 1, Ivanuša.Kumer 3, Šoštarič 10, Cvetko, Kociper, Sok, Kovačec. Ormož In vest-TKI Hrastnik 13: IS (5:9) Ormož: Vavpotič, Burgar, Antolič 1. Jovanovič. Fridrih. Džarmasti. Praprotnik 1, Grabavac 2. Rajh 2. Kirič 3. Jurišič4. Šulek.TKI: Premec. Žagar 4. Bekavac. 2, Dečman, Kranjc. Šutar 4, Plevnik, Moljk 3, Oblak. Šeško 5, Špajzer. Škalički. Vrstni red: Krško 17. Velika Nedelja 14, Krog in Zaščita Zagorje 12. TKI Hrastnik 11, Radgona 10, Celje 9. Ormož in Radeče Papir podi n Polet 3. Prijateljska: TKI Hrastnik -Gorenje Velenje 19:21 (8:11) TKI: Premec. Žagar 1, Bekavac 5. Kranjc 3, Plevnik. Šeško 8, Moljk 2, Štrbucl. Potočan, Šutar. Škalički. Gorenje: Branovšak. Kašni k 2, Obrovnik 2. German 6. Hilačak. Lisac 2, Oštir 2. Redžerbašič 5. Jeršič 2. Medvedovo zimsko spanje V trboveljskem rokometnem prvoligašu z začetkom drugega dela prvenstva ne morejo in tudi niso zadovoljni. Zdaj je na piano prišlo nekaj podrobnosti, ki določene stvari tudi pojasnjujejo. Kot kaže, imajo Omnikomovcitre-nutno največ problemov s Tonetom Medvedom. Po besedah predsednika kluba Gojka Pešca je Medved napovedal svoj odhod iz kluba že prej, vendar so v upravi odklonili pogovor na to temo. Na zadnjih dveh tekmah Medved ni igral, kajti uradno naj bi bil poškodovan. V klubu so zahtevali slikanje poškodovane noge. Na slikah ni bilo opaziti poškodbe kosti. V izjavi, ki jo je Medved dal za ponedeljkovo Delo, smo lahko prebrali, da odhaja. V tujino. "Niti s konji me ne bi več obržali,”ješe zapisano. Menda igralec Omnikoma ni povsem zadovoljen s finančno platjo igranja v Trbovljah. Kot kaže, se mu vse le ne bo izteklo po maslu. Na Om-nikom Rudarjevezanpogod-benointone samo do konca te sezone. Torej, predno bo Tone Medved dokončno “svoboden" in bo lahko odkorakal iz Omnikom Rudarja v svet, bo prav gotovo porabil še nekaj časa in tudi kakšna lepa beseda ne bo odveč. Kolegi iz ekipe pa bodo morali medtem prelivati precej znoja, da se bodo uvrstili na kolikortoliko ugodno pozicijo za play-off. H.K. KOŠARKA II. SKL VZHOD Radgona -Ipoz Rudar : 83:72 (47:37) Radgona: Banic. Vukotič, Rožič, Gombcc 20. Bratkovič 15. Fingrd 26, Niderl 6, Habjanič 3, Ulaga 13. Karlo; Ipoz Rudar: Kmetič 6, Jeraj 16. Vidergar, Bec 1, Brumen 5, Babič 7, Vajdič 4. Božiček 3. Knavs 5, Barlič 15, Hodej 10. Zagorje - Strato VVelding Bistrica: 86:74 (42:27) Zagorje: Mlakar, Žagar 24. Murn. Koren 7, Mandič Žare, Omahne 12, Konrad 2, Gostiša, Kranjc 10. Krofi 21. Kofol, Košnik 10; S. VV. Bistrica: Sckol, Kozar 10. Rahle, Prelog. Šafhaller 20. Bnimec 8, Šljivar 6. Jurečko 8. Dedič 6. Šešerko 4, Svcnšek 12. Ipoz Rudar - Zagorje: 54:71 (23:34) Ipoz Rudar: Kmetič 5. Jeraj 13, Vidergar, Čop 20. Bec. Brumen 4, Knavs 4, Vajdič. Barlič 6. Hodej 2: Zagorje: Mlakar, Žagar 8. Murn. Koren 7, Mandič Ž., Omahne 25. Kroll 8, Kofol, Konrad 8, Gostiša. Krajnc 10, Košnik 5. Seltron Ruše - Ipoz Rudar 91:83 (51:39) Seltron: Žagar. Vodušek, Škobalj 16. Potočnik 2, Namestnik 21, Brečko 6, Polič 11, Fabijan 13, Ketiš 18, Rnecl 1, Roner, Rozman 3. Ipoz: Kmetič 3. Jeraj 18, Vidergar, Čop 22, Bec 12, Brumen 4, Knavs, Vajdič, Barlič 16, Hodej 8. Zagorje - Meja Maribor 93:49 (55:22) Zagorje: Mlakar, Murn 9, Koren 10. MandičŽ., Omahne 12, Krofi 24, Kofol 16, Konrad 4, Gostiša 5, Kranjc 7, Košnik 6. Meja: Sedmak, Želj, Jerman 8, PIos 8, Rupi, Perovič. Sande 7, Prah 20. Bradač 2, Stojanovič, Jerič, Pirc 4. | PLAVANJE Miting Helios 92: 100 kravl M: 1 .Šoštarič (MZ), 6. Štimec (KRT); Ž: 1. Dor/e I (MDZ), 2.Jerše, fijordan M., 7.Kajič (vsr RRT). 200 prsno M: l.Čač (MZ). 4Jazbec M. (RRT); Ž: 1.Matič (MZ), .Jordan K. (RRT). 400 mešano M: Galič (MZ), 6.Jazbec M. (RRT); Ž: l.Banovič(MZ),5.Kajičin 6. Brumen (obe RRT). 200hrbtno M: Cvirn (MZ). 2.Jazbec T.(RRT); Ž: 1.Ličar (KRT). 100 delfin M: l.Berk-ovič (MZ). S.Ogrizek (RRT); Ž: Ceraj (MZ), 2. Jerše, 5.Jordan M. Alpinistične novice Člani AO PD Trbovlje ludi v zimskem času ne mirujejo. Konec lanskega in v začetku letošnjega lela so preplezali naslednje smeri: Dušan Košir, Bojan Pajk, Jože Razpotnik in dr. Damjan Meško so 26. decembru preplezali Slovensko smer v triglavski Severni steni, nenuvezano. Košir je 30. decembra preplezal ledeni slap Palenk v Logarski dolini. 100 m. III+. solo. z naklonom 90 stopinj/30 stopinj, skupaj z Mirkom Kokoletoin sta 10. januatja preplezala v Tamarju ledeni slap Nad votlino, 90 m, IV, 85 stopinj/60 stopinj, potem pa še ledeni slap Zadnji slap, solo, IV-, 80 m, 85 stopinj/ 40-60 stopinj. 16. januarja sta Košir in Razpotnik plezala v Kamniško - Savinjskih Alpah. Tega dne sta opravila zimski pristop na Tursko goro, 17. januarja pa sta plezala v Koglu. V zimskih razmerah sta preplezala Rumeno zajedo, kije ocenjena po težavnosti s VI/A2 - V/ Al. Nogometni žur v Hrastniku Športni tednik Ekipa, Nogometna zveza Slovenije, ŠRC Polževo in KRC Hrastnik prirejajo to soboto, 30. januarja, Dan slovenskega nogometa, kjer bodo razglasili najboljšega nogometaša, vratarja, tujca, trenerja in sodnika Slovenije za leto 1992. Ob 17. uri se bo pričela tekma med slovensko žensko reprezentanco in ekipo revije Ekipa, sledila bo tekma med slovensko in hrastniško vlado na koncu pa bo (če) tekma med slovensko reprezentanco in najboljšimi leta 92. Med tekmami bo razvedrilni program, tako da vam prav gotovo ne bo dolgčas. B.K. PROMET 11. januarja ob 06.30 uri je voznica osebnegaavtaO. E. pri Cementarni zapeljala na večji kamen, zaradi česar jo je odbilo na nasprotni vozni pas v trenutku, ko je pravilno pripeljal po njem voznik tovorjaka. Voznica je bila lažje poškodovana, na vozilu je škode za 400.000 SIT. Zoper vzdrževalca cest bo podan predlog sodniku za prekrške zaradi slabe prevoznosti ceste. 11. januarja ob 13.05 Uri je voznik M.D. na zoženem delu ceste pri TET zaradi neprimerne varnostne razdalje trčil v spredaj vozeče vozilo R.M. Na vozilih je nastala materialna škoda 80.000 SIT, telesnih poškodb ni bilo. 17. januarja okrog 16.40 ure se je smrtno ponesrečil J.K. iz Briš. Pred nedavnim je kupil traktor, ki gaje ta dan pokazal sosedom. Pri obračanju na dvorišču v Brišah je zaradi nevajenosti in vinjenosti zapeljal vzvratno čez 2 metra visoko škarpo. Prednji del traktorja se je prevrnil na nesrečnega J.K., ki je umrl na kraju nesreče. 19. januarja ob 15.00 uri je občanko S.P., ko je vozila z Dola proti Hrastniku z 126 P v Šoperjevetn ovinku zaneslo v obcestno ograjo, potem pa v škarpo. S.P. je peljala moža, ki si je odrezal prste pri žaganju in pri prehitri vožnji se je zaletela v ograjo. Oba so odpeljali v bolnico, moža v Ljubljano, S.P. pa z zlomljeno rebro v Trbovlje. 22. januarja okoli 17. ure je prišlo do verižnega trčenja na magistralki med Renkami in Zagorjem. Štiri vozila so trčila zaradi poledenele ceste. Škodo ocenjujejo na 400 tisoč tolarjev, prijavilipa bodo vzdrževalcaccste. ki ni opravil svojih nalog v okviru zimske službe. 22. januarja ob 21.00 uri je K.R. iz Hrastnika vozil Nisan mikro, ki si ga je sposodil od privatnega Rent-a car po cesti Adama Dušaka. Zaradi neprilagojene hitrosti je zapeljal s ceste in podrl žično ograjo. Policisti so ugotovili, daje K.R. vozil pod vplivom alkohola, zaradi česar so mu odvzeli vozniško dovoljenje in prepovedali vožnjo. Očitno pijan K.R. prepovedi ni hotel upoštevati, prepiral seje in na vsak način poskušal nadaljevati z vožnjo. Zadržali so ga v prostoru za pridržanje. Kradejo kot srake V Zagorju so 14. januarja vlomili v klet na Cesti zmage in ukradli več litrov jedilnega olja in sladkor. V Kisovcu so v času novoletnih praznikov odnesli več barvnih žarnic zjelk in objektov. Našli sojih pri mladoletnih tatičih. V Tuiju v hrastniški občini je neznanec 11 . januarja proti večeru vlomil v zasebno trgovino. Ko so prišli policisti, je lastnik že prijel vlomilca. M.S. je s kamnom razbil steklo in iz blagajne vzel izkupiček. Daleč ni prišel. V Hrastniku pa so zaznali kar 7 latvih avtomobilskih značk. Tatovi so bili izbirčni, saj so sc spravili na najboljše znamke avtomobilov. Značke so policisti našli pri mladoletnikih. V Trbovljah so 11. januarja prijavili vlom in tatvino šivalnega stroja iz zapuščene hiše v Globušaku. Vlomili so štirje otroci, ki so si v hiši uredili sobo za sestajanje. 18. januarja zvečer je S.M.prijavil tatvino fička. Avto in tatiča N.I. so našli naslednji dan zgodaj zjutraj v Litiji. Nasilje V prejšnji številki Zasavca smo pisali o naraščajočem nasilju. Ljudje uporabljajo pri pretepih tudi orožje. Tako je B.V. 18. januarja zvečer prišel na PP v Trbovljah in povedal, daje s sekiro udaril po glavi Z.V.. Že popoldne sta se z Z.V. prerekala, ko pa je prišel zvečer Z.V. k B.V. na dom, ga je le-ta s sekiro in ga lažje poškodoval. Dan kasneje zvečer pa je B .P. v sporu s sinom J.P. v kuhinji pograbila kuhinjski nož in zabodla sina v nadlahtnico desne roke. V Zagorju opažajo v zadnjem času že grožnje s strelnim orožjem. Ilegalnaposestorožja ni nikakršna redkost več. Prav gotovo bi bilo dobro na razkazovanje orožja na javnih krajih in važenje z z njim vzeti bolj resno in nanj dosledno opozarjati. Nevaren pes Enajstega januarja popoldan je pes, last A.G.-F. na Majcenovi v Trbovljah obgrizel pešakinjo, dva dni kasneje zjutraj pa še B.D. Lastnico so obakrat opozorili na nevarnega psa, prijavili sodniku za prekrške, postopek za odvzem psa pa bo izvedla veterinarska inšpekcija. Aufbiks Vse se le ne dogaja v gostilnah. Tudi drugi prostori so primerni za aufbiksarje. Tako so policaje sredi noči 24. januarja zbudili lekarnarji. Pred trboveljsko lekarno se je znašel N.I.krepko bolan. Zahteval je zdravila, ni pa imel recepta. Zdravil.seveda ni dobil, zato seje lotil okolice in skušal razbiti stekla lekarne na vhodu. Zdravila so pripeljali kar v policijskem avtomobilu. Vsakemu svoje. .-j; Klasika. Pri Janezu v A Hrastniku je 22. januarja zvečer B Z. na dušek metal steklenino. P.U. je na takšno početje alergičen in ga je kar mirno posprejal s solzilcem. Seveda je sledilo ,X prerivanje in puhanje vse ^ do prihoda primernih organov reda. ... V bifeju Kralj je A močneje veseljačil M K. z Mlinš. Spravil se je na steklenino. Policaji bodo prijavili tudi lastnico, ki je močno utrujenemu gostu pomagala z maliganskimi okrepčili. V bifeju Metulj v Jk Zagorju si je petelinček ^ B S. postregel s pijačo kar sam. Pollchjopometalšenekaj steklenine, da se ve, kdo je glavni v vasi. Policaji so ga našli v bifeju na postaji, kjer so mu veselo točili kljub temu, da je stal na trhlih nogah. Fešte ob odhodu v vojsko so ponekod precej ^ glasne. Tako so 15. januarja v Zagorju na Cesti zmage poskrbeli, da sosedom čez noč ni bilo dolgčas. V slovensko vojsko bi bilo dobro hoditi kot v starih časih gnile Jugoslavije - s frajtonarico. Bo bolj zdravo, se zdi. Zaradi spanja. Kar pestro zna biti ^ včasih med policaji. ^ Trinajstegaobenihponoči so ustavili alkoholiziranega (kot se strokovno reče) G.B. Vožnjo so mu seveda prepovedali. Seveda prepovedi ni upošteval in je nadaljeval s svoj im početjem. Čez točno uro so ga spet odkrili in ga meniničtebinič privedli na pravo mesto. Treznil se je v miru. Zgodbe pa še ni konec. Okrog treh je namreč prišel na policijo še M.B.. kije zgrožen ugotovil, kaj vseje počel zgoraj omenjeni (takrat že v miru treznajoči se) možakar z njegovim avtom. Svoj ukradeni avto je dobil nepoškodovan nazaj. Kakšen lepholivudarski konec, kajne? Ko gre za naš avto, smo vsi zelo občutij ivi .Trenutek naše ali tuje nepazljivosti nas lahko precej stane. Prav tako je nemogoče predvideti višjo silo. Ko ostanemo brez avta, nas zgrabi panika. Kako bomo prišli v službo, kako bomo peljali otroke v vrtec, in seveda, kako bomo plačali nastalo škodo. Zato je najbolje, da smo popolnoma zavarovani. Dosedanje možnosti avtomobilskega zavarovanja poznamo. Zavarovalnica Triglav je v prizadevanju za celovitejšo zavarovalniško ponudbo oblikovala vrsto novosti : V Sloveniji imamo tako prvič možnost, da naš avto in vse druge vrste motornih vozil res popolnoma zavarujemo. SEM ZAVAROVAN PRI TRIGLAVU Odlomek iz novih prednosti in koristi za zavarovance : • prepričljivi popusti • ugodnejši pogoji plačevanja premij • brezplačne zavarovalne vrste • brezplačni tehnični in preventivni pregledi vozil • enkratno zavarovanje s polico, ki se po želji avtomatično podaljšuje • brezmejno število kombinacij zavarovanja • bonus se ohranja in prenaša Vseh ugodnosti, prednosti in koristi, ki jih prinaša nova ponudba ZAVAROVALNICE TRIGLAV, je toliko, da si boste želeli imeti avto samo zato, da bi ga lahko zavarovali. p.s. linciatile informacije dobite na vseh poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav SE SRECA, DA zavarovalnica triglav d.d 4 Celje - skladišče D-Per /O ljubljanska 5000006276,2 COBISS o Banka Zasavje d.d., Trbo' Obljubo smo držali. PLAČILNA KARTICA LB MlUffU Ljubljanske banke - Banke Zasavje d.d., Trbovlje /O ljubljanska banka .. C tjulujb;v.U! i 5916 8004 0000 0019 06-93 ANICA KOGOVŠEK : ~y llybliaiiivUs; WS- ljubljanska banka UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi Nepreklicno naročam časopis ZASAVC. Ime in priimek............................... mesto................ ulica . . datum postna St.......... telefon............ lastnoročni podpis. NAROČNINO BORI PLAČEVAL: ■proti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) OBVESTILO Izpolnite sosednjo naročilnico in kupujte Zasavca 10% ceneje. Nudimo vam tri oblike plačevanja: vsak mesec sproti po tekočih cenah, trimesečno po garantirani ceni v začetku tromesečja in polletno po garantirani ceni v začetku polletja.