Ljubljana, sreda 27. mrrca 1929 Cena 2 Oin luia mesečno X Un M taosematvo 40 Dia. Uredništvo t UabUana. ICmOkni riica S. TeMoo Ker. 3123. 3123, 3124. 3125 ia 3126. Maribor: AkfcMotfcvv* OMta U. T« le Jo« k m Celja: Koceoova »• Telete« »ter. 190. dokopia a« m vračalo. • Oetaa po tartt«. Upravaittv«i LtnMtana. Prcteraova i H Telefoa it. 1122. 3123, 1124. 3I2S, 312«. faueratnl oddelek: UuhUaoa. Prešerno* ulica 4. Telefoa Al 2443. Fndnrtaica Maribor: Aleksandrov« eeat It. 13. TeJeioe »t 455 Podrrtaica Celje: fcoceoova rilca M 1 Telefoa k. 190 Računi pri polt 6ek. uvodih. Ljubita oa M. I1M, Praha &sk> 78.180; Wie» Nt. I0SJ41 Ljubljana. 26. marca. Ta teden stopajo pogajanja finančnih Izvedencev v Parizu, ki imajo rešiti reparacijsko vprašanje, v odiočilni stadij. Doslej so se vršile v glavnem le razprave o načinu plačevanja repara-erj; glede bistva cele zadeve, o višini zneska, ki ga naj plača Nemčija bivšim zaveznikom, in o vprašanju, v kolikih letnih obrokih naj se ta dolg poravna, pa je doslej prišlo le do neobveznih razgovorov od delegacije do delegacije. Oticijalna in obvezna pogajanja se bodo začela šele sedaj po povratku glavnega nemškega delegata, predsednika Državne banke dr. Hialmarja Schach-ta. Prav malo verjetno pa je. da bi prišlo že ta teden do kakih pozitivnih zaključkov. Teh je pričakovati šele po Velikonočnih praznikih. Pogajanja bodo. kot vse kaže, izredno težavna. Številke, ki jih nagajajo zavezniške zahteve, in znesek, ki ga neoficijatno ponuja Nemčia. se tako silno razlikujejo, da bo morala ena aH druga stran ali pa obe korenito popustiti, ako naj pride do zbližanja. Zavezniške zahteve so jasno formulirane: Nemčija naj plača toliko, da bodo mogli zavezniki poravnati svoje dolgove. ki so jih med vojno napravili v Ameriki, odnosno med seboj, povrh pa še primeren znesek za obnovo po vojni opustošenih dežel. Številčno se iz raža ta zahteva v letnih plačilih okrog' !o 2 milijard zlatih mark, ki naj bi se vršila toliko časa, dokler ne bi bil dolg napram Ameriki poravnan. To bi trajalo torej še celih 58 let. Nemci pa ponujajo kvečjemu poldrugo milijardo na leto za dobo 37 let. Zavezniški izvedenci so upali da se bo vrnil dr. Schacht iz Berlina z novo, ugodnejšo ponudbo. Zato je nastalo precejšnjo razočaranje, ko Nemci niti sedaj ne navajajo višjih zneskov. Ta okolnost ni nič kaj dobro znamenje za uspešnost pogajanj. Zavezniki ne bodo mogli znatno popuščati, ako ne odstopijo od načela, da mora Nemčija plačati vsaj toliko, da se poravnajo medzavezniški vojni dolgovi in ostane še nekaj za orave reparacije. Da si še ni izginilo upanje, da končno le pride do SDlošnega sporazuma, se vendar ponavlja tudi misel, da reparacijsko vprašanje tudi sedaj ne bo rešeno, marveč se bo ustvaril le provi-zorij za nekaj let. kot se je to zgodilo z Da-u-esovim načrtom. Pojavljajo se tudi resni pomisleki ne samo proti repara-cijski banki, ki naj bi vršila vse finančne operacije v zvezi s plačevanjem nemških reparacij in medzavezniških dolgov, marveč tudi proti ideji komer-cijalizacije večjega dela reparacij. To pa iz popolnoma upravičene bojazni, da bi se po istem vzgledu komercijalizi-rali medzavezniški dolgovi, s čimer bi seveda za vse čase izgin:!o upanje, da se bodo kdaj znižali ali celo črtali. Z druge strani pa imajo vse prizadete države ogromen interes na tem, da pride do zadovoljive končne rešitve. Nemčija nič manjšega nego zavezniki. Rešitev repa raci jskega vprašanja bo prinesla predčasno izpraznitev Pore-nja. ki je Nemčfji tako pri srcu. jasnost o viš ni doka. ki jo danes nemško gospodarstvo tako zelo pogreša. in sigurnost političnega in gospodarskega sodelovanja z drueimi silam' ki bi bistveno poživil razvoj nemškega blagostanja. Prihodnji dnevi ali nrihodnii tedni bodo pokazali, ali je bilo upravičeno ujpan'e. ki ga Je zbirala velika pariška konferenca strokovniakov, aH pa se bo svet moral zadovoljiti tudi v reparacij-skem vprašani« s polovično, začasno re!:tvijo. kakrštT"h ie '/a1-'bog navajen v vseh povojnih problemih. Zagonetna aretacija v Splitu • Zagreb, 26. marca 6. Današnji »Obzor« objavlja iz Splita naslednjo ves*: Včeraj Je splitska policija aretirala ka-petana itaiiianskega parnika »Jader« Frana Soliana, italijanskega optanta. rodom iz Carigrada. Razen njega je policija aretirala tudi nekega mornarja istega parnika. Cim Je »Jader« pristal v splitski luki. se je na narniku pojavil ooliciiski svetnik Carevič z redarji in v prisotnosti italijanskega konzula grofa Barboricha izvršil omenjeno aretacijo. Razlogi aretacije še niso znani. Naoredovanja in imenovanja Beograd, 26. marca. 6. V ministrstvu trgovine in industriie je bilo podpisanih več ukazov, ki se tičejo napredovanja osobja Državne hipotekarne banke ter profesorjev in učiteliev na trnovskih akademijah in strokovnih šolah. Med drugimi so napredovali na srednji tehnični šoli v Ljubljani v 4. skupino I. kat. prof. Alojzij Dobnik; v 5. skupino L kat. prof. Stnne Premelč in prof. Rudolf Treo: v 6. skupino I. kat. r>rof. Leon Novak. — Pri velikem županu ljubljanske oblasti je imenovan za tajnika 2. skupine II. kat. Rudolf Bad'ura. Znižanje krnshrh cen v Solifu Split, 26. marca n. Tukajšnje oblasti so eni-žale cere kruhu za pol dinarja. Peki, ki se ne bodo peko rili tozadevni določbi, bodo po zakonu kaznovani Popoln sporazum z Grčijo Po zadnjih beograjskih vesteh bo prijateljski pakt svečano podpisan že danes opoldne Beograd, 26. marca, 6. Grški zunanji minister Karapanos je bil danes dopoldne na Avali, kjer je položil venec na grob Neznanega junaka Za tem je prisostvoval zadušnici po pokojnem maršalu Fochu v katoliški cerkvi v Beogradu. Opoldne se je odpeljal na Top-čider. kjer mu je priredil v Oficirskem domu obed predsednik vlade general Živkovič. Obeda so se udeležili tudi grški poslanik Polihroniades. člani grške delegacije in zastopnik zunanjega ministra dr. Kumanudi Popoldne je . minister Karapanos nadaljeval pogajanja z ministrom Kuma-nudi.iem zaradi zaključitve prijateliske pogodbe. Iz okolice nrnistrs Karapano-sa se Izjavlja, da so od Venizelosa že prispela zanrogena navodla z ozirom na vprašanje arb'tražnega razsodišča, ki je določeifR v pogodb!. Zato se splošno pričakuje, da bo prijateljska pogodba podnisana. al? vsaj parafirana še pred odhodom m?nistra Karapanosa. Beograd, 26. marca, p. Kakor izve vaš poročevalec, je bil danes med za- stopnikom zunanjega ministra dr. Ku-manudijem in grškim zunanjim ministrom Karapanosom dosežen popoln sporazum glede prijateljskega pakta med Grčijo in Jugoslavijo. Pogajanja so se zavlekla, ker sta dr. Kumanudi in Karapanos čakala na odgovor grške vlade glede predloga jugoslovenske vlade, naj bi se v prijateljsko in arbitražno pogodbo sprejela določba, da se prepusti razsodba v vseh spornih zadevah Društvu narodov. Grška vlada je sedaj na to pristala. Nocoj se zatrjuje, da bo jutri ob pol 12. v svečani dvorani zunanjega mini" strstva izvršen svečan podpis prijateljske pogodbe. Podpisu bodo prisostvovali poleg obeh zunanjih ministrov vsi višji uradniki zunanjega ministrstva in celokupno osobje grškega poslaništva. Navzoča bosta tudi grški poslanik v Parizu g. Politis in poslanik v Beogradu Polihroniades. Po svečanem podpisu bosta gg. dr. Kumanudi in Karapanos sprejela novinarje ter jim podala po< drobnejše izjave o vsebini pakta. Obtežilni momenti za aretiranega Rapajica Jasnosti preiskava o Schleglovem umoru se vedno ni nrines'a - Ranaiič nnn°Han v Zagreb Beograd, 26. marca. r. »Vreme« poroča iz Novega Sada, da je aretacija Bogoljuba Rapajica zaradi suma, da je ustrelil direktorja Jugoštampe Tonija Schlegla, izzvala ogromno senzacijo. Vest o njegovi aretaciji se je bliskovito razširila po Novem Sadu in Beogradu. Novosadska policija je bila včeraj do poldne obveščena od zagrebške, da se je Bogoljub Rapajič v kritičnem času mudil v Zagrebu in da je osumljen umora ah" zveze z morilcem. Zagrebška policija je zato naprosila novosadsko. naj Rapajiča zasliši ter preišče, ali se njegov opis strinja z opisom osebe, označene v tiralici. Rapajiča je poiskal neki agent novo-sadske policije. Opis v tiralici, izdani od zagrebške policije za morilcem, se res skoro neverjetno strinja z Rapaji-čevo zunanjostjo. Rapajič sam odločno zanika, da bi sploh bil kakorkoli zapleten v atentat. Izpovedal je, da je res odpotoval v Zagreb v četrtek 21. tega meesca. ker je ime! tam več opravkov; bil je tudi pri Svetozarju Pribiče-viču. V petek zjutraj je odpotoval v Si-sak k industrijcu Tesliču v privatnih zadevah ter se še istega dne vrnil v Zagreb. Zvečer se je nahajal v kavarni v družbi nekaterih oseb, ki bodo kot priče lahko dokazale njegov alibi, da v času od 7. do 11. zvečer ni mogel biti na mestu, kjer je bil izvršen zločin. Novosadska policija je o uspehu prvega zaslišanja obvestila zagrebško policijo. Od te je takoj prispel odgovor, naj se Rapaiič aretira in zadrži na policiji toliko časa, da proveri zagrebška policija njegove izpovedi Rapajič je bil nato aretiran in zvečer po nalogu zagrebške policije z brzovlakom prepeljan v Zagreb. Zagreb, 26. marca n. V preiskavi zaradi umora Tonija Schlegla tudi danes popoldne ni prišlo do nobenih novih momentov. Po mestu krožijo najrazličnejše verzije ter prihajajo na policijo neprestano ljudje, ki sporočajo razna svoja opazovanja. Policija proučuje vse te prijave, vsled česar je vse policijsko osobje od ranega jutra do poznega večera zpj?osleno z ogromnim delom. Da bi preiskava rodila kake pozitivne rezultate, doslej še ni znano: tudi se še ne ve ničesar podrobnega, kaj je z osumljenim Rapajičem, ki je bil včeraj aretiran v Novem Sadu. Niti tega ni mogoče dognati, ali je bil Rapajič že pripeljan v Zagreb ali ne. Nova aretacija v Beogradu Beo§rrad, 26. marca. 6. Beograjska policija je danes aretirala na kolodvoru nekega potnika, ki se je pripeljal iz Zagreba. Vozil se je skupno z beograjskim trgovcem Do-brosavom Dakidem in se na potu obnašal tako čudno, da je vzbudil sopotnikov eum in bil na njegovo prijavo ob prihodu v Beograd aretiran. Pri preiskavi so našli v njegovem kovčeku par usniatih gamaš, ki so docela slične onim, kakršne je videl Schleg-Iov šofer na enem izmed morilcev. Še ena kombinacija Zagreb, 26. marca r. Poleg raznih drugih kombinacij o morfloih Tonija Schlegla se Je pojavila tudi domneva, da je morda z umorom v zvezi tudi diijak Filip Šanovič, ki je v nedeljo zjui&ra.J izvršil samomor na ta način, da I« skočil s strehe neke hiše na PejaSevičevem trgu na trotoar. Policija vod." preiskavo tudi v tej smeri. Ker pa samomorilca n:hče ni poznal. |e preiskava pTeceJ oteskočena. Stanoval je namreč šele par dni v svojem zadnjem stanovanju. Seda) se skuša ugotovili identiteta pokojnega Sanoviča, ker se sumi, da je živel pod tujim imenom. Konferenca pri velikem županu Zagreb, 26. marca n. Nocoj od pol 7. do pol 8. se j« viriila pri velikem županu konferenca, ki so se je udeležili šef zagrebške policije, d'va krimanalna referema, veliki župan, več referentov veLkega župana in višjih oficirjev orožni-štva in voijske. Domneva se, da so na konferenci razpravljali o umoru Tonija Schlegla. Kaj ve nc vosa c! ski medij Novi Sad, 25. marca n. Na drugi seansi znanega telepata Alireda Vinterija je njegov medij izjavil, da so prve štiri črke morilca Tonija Schlegla »Fili«, več pa ni mogel povedati. Na vprašanje, kje je aten tator stanoval, je izjavil: »V Bogovičevi uiici št. 37.« V resnici pa ima ta ulica samo 12 številk. Na vprašanje, ali je bil atentator organiziran, je medij izjavil, da sicer pripada neki organizaciji, da pa ta orga^ nizacija ni vedela za atentat. Za atentat ve samo pet oseb. med njimi tudi neki advokat, bivši politik, ki biva sedaj v nekem tujem velikem mestu. Na vprašanje, kam ie atentator pobegnil, je izjavil, da je pobegnil v neko večje mesto, ki se pričenja s črko »B«. Nadalje je izjavil, da so atentatorji bili v pismeni zvezi z onim advokatom v inozemstvu, da pa pisma niso hodila po pošti. _ Važno tolmačenje invalidskega zakona Beograd, 36. marca. r. Na predlog finanč« nega ministra in v soglasju s predsedni« kom ministrskega sveta je kralj podpisal zakon o tolmačenju čl. 305 finančnega za« k ona za leto 1928*29. Zakon stopi v velja« vo z dnevom objave v »Službenih Novi« nah«. Ta člen 305 določa podrobno, katere osebe se imajo smatrati kot siromašne po invalidskem zakonu, od česar je odvisna pridobitev pravice do invalidnine in raznih ugodnosti, ki jih uživajo invalidi. V tem členu se glasi II. točka, zaradi katere je izdan novi zakon, takode: »Osebe, ki se jim dohodek od nesamo« stojnega dela izplačuje mesečno, se sma« trajo za siromašne v smislu invalidskega zakona tedaj, kadar njihovi mesečni skup« ni dohodki v denarju in naravi ne prese« gajo vsote 1800 Din, ako so sami. in če vsota njihovih mesečnih dohodkov ne pre« sega 2200 Din, ako so oženjeni.« Novi zakon o tolmačenju tega člena fi« nančnega zakona pa se glasi: »Določeni cenzus po čl. 305 finančnega zakona za leto 1928*29 v iznosu 1S00 ozi« roma 2200 Din, se ne nanaša na plače ali pokojnine aktivnih in rezervnih oficirjev ter ostalih osebnih invalidov, kakor tudi ne na rodbinske pokojninske prejemke rodbin spredaj označenih oseb in družin padlih, umrlih ter izginulih v vojni.« Ogromne množine turške soli za Jugoslavijo Beograd, 26. marca 6. Uprava državnih monopolov Je sklenila s Turčijo pogodbo za nakun 200.000 ton soli. Ta količina predstavlja polovico naše potrebe soli na leto. Sol iz Turčije se ima dobaviti v mesecih maju, juniju, Juliju in avgustu. V Turčijo Je bil poslan poseben inženjer kemije, da prouči vrednost soli in poda poročilo. Nato bo odposlana v Turčijo posebna komisija za prevzem soli. Pogodba predstavlja prvi trgovski stik med našo državo in Turčijo. Iz Narodne banke Beograd, 26. marca p. Danes se le vršila se-ja upravnega odbora Narodne banke, na kateri so bili določeni dežurni upravni svetniki za prihodnji mesec. Za kand'data v direkcijo za po- j Uedelsk* kredit* Je bil dotočen g. Djuncfcerski. Francija spremlja maršala Focha na njegovi zadnji poti Veličastna žalna manifestacija, kakršne Pariz se ni doživel - Številna zastopstva iz inozemstva - Stotisoči prisostvujejo pogrebu velikega vojaka Pariz, 26. marca g. V znamenju narodnega žalovanja se je danes dopoldne vršil pogreb pokojnega maršala Focha. Dopoldne so bile zaprte vse trgovine in banke. Stotisoči ljudi so čakali ob cestah. k:er se Je pomikal sprevod. Tisoči in tisoči gledalcev so zasedli okna in strehe, da bi videli sprevod. Za ngodne prostore se je plačalo do 1000 frankov. Močni polici!ski in vojaški oddelki so skrbeli za red Žalne ceremonije so se pričele v katedrali Notre Dame Ob 9. uri dopoldne so naznanili zvonovi katedrale pričetek žalnih svečanosti. Pristop v katedralo je bil dovolien le povabljenim gostom. ki so morali prftl v fraku ali v uniformi Visoki por+alj katedrale so bili črno drapirani Na čnrh zavesah so bile srrbrne začetnice imena poko;nega maršala. V sredini cerkve Je stal visok katafalk. katerega je obda'a!o pet vrst velikih svečnikov. Katafalk je bil pokrit s francosko troboinico. Pred katafajkom so na blazini ležale tri rraršalske palice ter odlikovanja maršala Focha. Ob $.30 so odprli katedralo za no. vabMene goste. V prvih klopeh so sedeli rodbinski člani pokojnika, za niimi inozemske delegaciie. nato francoski maršali itd. Pariški nadškof kardinal Dubois ie spremil predsednika Domrerguea na častno mesto. Nato so položili krsto, ki je bila dosedai v stranski kapeli na katafalk. Nadškof Dubois 'e ob asistenci sedmih nadškofov mno-gih škofov in prelatov svečano b^goslovil krsto. Medtem se je pred katedralo zbrala nepregledna množica. OrganVrana Je bila oiačena rediteljska služba. Po Izvršenih cerkvenih ceremonijah se ie začel premikati sprevod. Za krsto so korakali francoski, angleški in poljski general, ki so nosili tri mariHske pal:ce Za n!imi ie stopal general z blazinico, na kateri so bila odlikovanja pokojnega. Sledili so mu rodbinski član' mar šala. častniki Fochovega generalnega štaba, nredsednik reni'bl'Vp Doumergue. wa1eškl princ, voivoda brabnntski general Persh:nss dalie no^laniki in kardinali ter častnik' zavezniških voisk. Približno 30 000 oseb se fe nridnt^lo sprevodu. PrP{j krsto so korakali oddelek republikanske garde ter od-delVj parčke in zaveznikih voiskj med n^mt n^»'ek i" sicer zast^nnfk bofevni-kov. ta?nik vojaške akade^irie. ad-nfra!, maršali Francfe in zave7niJk'*i armad ter vofni minister. Pr' oocreh« je b'!o zastona-n?h 13 drž?v. med n'imf tudi Jugoslavija. Dred spomenikom rresta Straerbonrg so v slovn rna<-5-'1i! raiPTali ma^Talfe^o Ob 11. uri fe dosoe!a krsta nred Tn«atidskJ dom. k'er fe ministrski predsednik Poincarč sto« ni! na govorniško tribuno ter fe imel nos'o-"iln? govor, v katerem fe na'pref orisal žlv-lien'e p"Vo'nika ter nfegove zasftige za z-nasro domačne. Oovor le končal z besedam?- Poklonijo se zadnfič pred cenl-fem vpfikeea maršala, ki fe s tem. da ?e shžfl Franc'5? nanravil velikansko delo za rel"Vtipnr» človeštvo. N'eeov snomin bo večen. Ob 2 popoldne so položPi krsto t 7emelf«V"rii °sfanki maršala Focha med kr-stf maršala Turennea ln Napoleona- Razbremenilne priče v Gerocevem procesu J— -'ečja nejasnost v izpovedih prič - Komand»ni čete, ki je morila, ni bil obtoženi Geroč marca r. O včerajšnji raz- slišane večinoma priče, ki so Beograd, 26. marca r. O včerajšnji razpravi proti podpolkovniku Milanu Geroču objavljajo beograjski listi še naslednje zanimivosti: »Podpolkovnik Geroč Je pri zaslišanju dokazal, da v času, ko so se vršila inkriminirana dejanja (okrog 3. marca po starem. t. j. okrog 17. marca po novem koledarju) sploh ni bil v Kopaoniku, marveč kot inštruktor v žandarmerijski šoli in pozneje v Beogradu. Od tu je 16. marca krenil v topliški srez, kamor pa je dospel šele po treh dneh. ko je bila topllška ustaia že udušena. Razen tega se je moglo sodišče tekom enoletne preiskave prepričati, da je inkriminirana dejanja izvršil neki Mihael Weis, ki pa ni bil nikdar pod njegovo komando, tako da niti indlrektno ne more odgovarjati za zločine, ki so se vršili in katerih dolže sedaj njega. Prebivalstvo topliškega sreza. zlasti pa današnj' tožitelji za Geroča niti niso vedeli vse dotlej. ko je bila proti njemu uvedena preiskava. Priča Ohrad Živkovič. seljak iz l.lvadja, je opisoval poboje, izvršene od avstrijskih vojakov. Pri prvem zaslišanju mu je vojaški preiskovalni »odnik pokazal sliko avstrijskega oficirja, v katerem je priča spoznal komandanta, ki ie izdal povelie za vse te poboje. Pri včerajšnjem zaslišanju na razpravi pa ie Živkovič izpovedal bistveno drugače. Predsednik sodišča ga Je opozoril na to razliko, nakar je nriča prosto dušno izjavil, da je prvič izpovedal drugače pod vplivom preiskovalnega sodnika. V obtožencu na priča na razpravi nI spoznal dotičnega avstrijskega oficirja. V slična protislovja so se zapletle tudf nekatere druge priče, ki razen dveh. niso moele izpovedati ničesar točnega In za-nestiivega. Vse sloni na domnevah in pavšalnih obdol/itvah. Le Vuksan Filipovič Je trdil, da dobro porna Geroča. ker ga je Pri neki priliki pretepel in ga hotel bale dati ustre'iti. a ea fe v zadniem hiou reMl neki narednik. Vsi drugi so le slišali, da Je bil Geroč komandant avstrijskih odde'kov. kf so ubiia'f in ropati. Na vprašanje predsednika *odl«ča. alf lahko potrdilo, da Je se^apji obtoženec Geroč dotični oficir, so priče večinoma Mavlfale. da mu le sicer PfiHoVien. a nri^eči ne morefo. Nafnred7nele Je obtoži'a na razpravi Geroča še zobozdravnica iz Beograda cosna Mi'ica Mihajlovitf, pri kateri |e bil Geroč nekaj časa nastanjen Do!ži ga, da JI je pokradel razne stvari. Ko Je prvič stanoval nrl ntef. Je bilo vse v redu. Drugič ga Je odklonila, a Je bila 7aradi tera zaprta. Ko se Je po romPoščeniu vrnila \r 7apora. Je našla stanovanfe i^rooano. V Geročevl sobf na Je našla kljr\ kf fe odpiral njene skrinje fn omare. Zato fe prepričana. da Jo Je on okradel Pri Oeroftj so 7anleri1i dve preprogi, o katerih trd« Vfihafovičeva, da sta njena fa«t. Končno ro7na Geroča Priča PadoUco Mj. fafovič. ki pravi, da se ra dobro rnnminln M? n* H! rav70Č. ko novič; namestnice Skalairjeva, Bičeva in Brozovičeva; člani starešinstva: dr. Besarovič (Saraje* vo), dr. Budisavljevič (Zagreb), dr. Buič (Split), Smertnik (Celje) in iz Ljubljane dr. Cirman, Čeme, Čobal, dr. Fux, Jeras, dr. Gregorin, dr. F. KandaTe, dr. Kambič, Mešek, inž Poženel in Stane Vidmar; na« mestniki B. Zivkovič (Beograd), Jovanovič (Skoplje) m iz Ljubljane ing. Perko, Patik, Milost, Simoočič; revizorji so ostali vsi dosedanji Vsi ljubljanski člani starešinstva pripa« dajo Ljubljanskemu Sokolu; iz Sokola I na Taboru ni v starešinstvu nikogar, ker ni bilo mogoče doseči sporazuma glede sesta« ve kandidatne liste. Včerajšnje avdijence Beograd, 26. marca. p. Danes so bili v avdijenci na dvoru minister financ dr. Svr« ljuga, minister trgovine Mažuranič, posla« nik v Londonu dr. Gjurič in član Vrhov« nega zakonodajnega odbora dr. Gosar. Kraljevo bivanje v Zagrebu Zagreb, 26. marca. č. V zvezi s skoraj« šnjim prihodom kralja v Zagreb na daljše bivanje se doznava iz poučenega vira, da je definitivno odločeno, da se bo kraljev« ska dvojica nastanila v nadškofijskem dvorcu v Brezovici, ki je oddaljena kakih 10 km od Zagreba. Druge kombinacije za nastanitev kraljevske dvojice so se opu« stile, ker so se izkazale za neprimerne. Nadškofijski dvorec v Brezovici se za pri« hod kraljevske rodbine že preureja. Zakon o vrhovni državni Tragična smrt grofa Stolberga pojasnjena Sin prizna, da je po neprevidnosti ustrelil svojega očeta — V strahu si je kasneje izmislil bajko o napadalcih Lovsko puško pa je praznil zato, ker se je prvotno zmenil z očetom, da gresta prihodnji dan skupaj na lov. Ko je po izproženem strelu z grozo opazil, da je zadel v glavo svojega očeta, je planil k umirajočemu in mu pričel poljubovati roke. Nato je stekel na vrt preko dvorišča, kier se je nenadoma zavedel vse tragike svOiega nesrečnega ravnanja z orožjem in pričel misliti, da - li ne bi zamolčal, da je on sam krivec smrti svojega očeta. Po daljšem premišljevanju se je odločil za molk in je poskušal naslikati smrt svojega očeta kot delo nepoznanih ua-padalcev. Zanimivo je, da se je skoro istočasno s priznanjem mladega Kristjana oglasil pri orožniškem poveljstvu v Freiburgu na Saškem neki Robert Sigmund kot morilec grofa Stolberškega. Policija ga je pridržala v zaporu in bo sedaj kaznovan zaradi varanja javnih oblasti. Hirschberg, 26. marca. d. Poročali smo že o tragičnem umoru na gradu Janovice, kjer je bil na zelo skrivnosten način umorjen grof Stolberg. Takoj po umoru je bil aretiran kot najbolj osumljen očetomora grofov sin Kristijan, ki pa je sprva odločno zanikal sleherno udeležbo pri umoru in skušal dokazati svoj alibi. Ker lokalni faktorji niso mogli razjasniti tega zagonetnega zločina, so se obrnili za pomoč v Berlin. Od tu je dospela pred par dnevi posebna komisija najboljših berlinskih policijskih kriminalistov, ki so v kratkem zbrali toliko obtežil-nega materijala proti mlademu aretirancu grofu Kristijanu, da je končno priznal svoj Čin. S solznimi očmi je danes naprosil predsednika komisije, da naj sestavi z njim zapisnik, ker da hoče razjasniti celo zadevo. Priznal j,e v kratkih besedah, da je nehote ubil svojega očeta, ker se mu je sprožila lovska puška, ko je jemal iz nje patrone. Razkrita komunistična zarota v Sofiji Podrobnosti o senzacionalnem razkritju sofijske policije — Zarotniki so pripravljali nemire kot uvod v splošno vstajo Sofija. 26. marca č. Politična policija je Izsledila široko zasnovano organizacijo, ki pripravlja ustajo v Bolgarski. Na čelu te organizacije je bil neki bolgarski komunist, ki ga policija že tri leta zaman išče. Bival je v neki vasi poleg Sofije ter je vodil celo akcijo proti sedanjemu režimu. Njegov glavni pomočnik je bil neki Rus. Pri mnogoštevilnih hišnih preiskavah je policija našla znatne vsote denarja, mnogo propagandnega materajala in večje količine orožja in municije V prvem hipu Je bilo aretiranih pet oseb, hišne preiskave in aretacije pa se nadalju- jejo. Med aretiranci Je tudi mnogo univerzitetnih dijakov, ki so v vojašnicah in šolah delili komunistično literaturo ter re-volucijonarne letake, v katerih se nagla-ša, da ie potrebna enotna fronta proti obstoječemu režimu ter akcija za uvedbo komunistične diktature v Bolgarski. Preiskava se nadaljuje s polno paro in se pričakujejo še nadaljnje aretacije. Policija ne izdaja nobenih podrobnih pojasnil o poteku preiskave ki se ji v političnih krogih pripisuje velik pomen ter Izraža želja. da bi se zarota popolnoma pojasnila ter prijeli vsi zarotniki Amerika ukinila zaporo nad carskim zlatom — VVashington, 26. marca. Zvezno sodišče je dvignilo zaporo nad 5 milijonov dolarjev ruskega zlata, ki je bilo deponira« no v ne-wyorški banki. Zapora je bila od« rejena med vojno na zahtevo Francoske banke, ki je izjavila, da je ta denar poso« dda Francija Rusiji med svetovno vojno. Stalin o izjavah Trockega Berlin, 26. marca d Na vprašanja inozemskih novinarjev, kako sodi o izjavah Trockega, ]e izjavil Stalin, da nima niti časa niti veselja baviti se z malenkostnimi obrekovanji Trockega. Brbljanje in obrekovanje bo prešlo, dejanja pa bodo ostala. In ta delanja so velikopotezno in-dustrijaliziranje Rusije, ki bo temelj bodočemn socialističnemu ustroju sveta. Kitajska dobi vlado triumvirata Šanghaj, 26 marca (be.) Kongres kitajske nacionalistične stranke ie imenoval triumvirat vštevši Cangkajška. ki bo vodil upravo kitajske države in poskrbel za njeno reorganizacijo. Vatikanska radio-postaja Rim, 26. marca (lo.) V Vatikanskem mest* bodo pričeli v kratkem graditi tako močno oddajno radioposta.Jo. da bo lahko papež kore-spondiral z vsemi rimsko-ka.toISkicii škofi celega sveta. Nesreča na morju Stettin, 26. marca. s. Parnik »Venezia«, last ladjedelnice "V. Kunstmann. ki je bil natovorjen z železom na potu iz Londona v Hamburg, se je včeraj dopotd e 17 mor« skih milj v zhodno od Terschellinga zaradi goste megle ustavil na morju. Pri tem je parnik Batavia I, ki je bil na potu iz Ham« burga v Rotterdam, z vso silo zadel vanj. Parnik »Venezia« se je potopil v treh mi« nutah. Vsa njegova posadka se je rešila na »Batavio«, ki je bila tudi težko poškodo« vana. Španski diktator o svoji demisiji Madrid, 26. marca (be.) Sino« ]« fz9!a ofl- cijelna nota, v kateri izjavila Primo de Rivera, da bo odstopil iz zdravstvenih ozirov ... Primo de Rivera ne navaja časa svojega odstopa in govor le o pripravah za uvedbo novega sistema in izbiri novih mož, ki naj bi vodili y bodoče usodo španske države. Ogromna tatvina r rumnnskem vlaku BukareSta, 26. marca. 6. N* progi Platra-Bukarešta je izginilo iz poštnega vagona brzovlaka denarno pismo s 5 milijoni leji. _ __________ Zaradi suma tatvine je bil aretiran neki j no. ker so poleg o«laWienja živcev ugotovili poštni uradnik. • tudi srčno upravi Beograd, 26. marca. č. Kakor se doma« va, je zakon o vrhovni državni upravi le okvirni zakon, dočim bodo podrobnosti urejene s posebnimi uredbami, ki pa bodo imele zakonsko moč. Novi zakon določa število ministrstev in z ozirom na to tudi, katera ministrstva se imajo ukiniti, oziro« ma spojiti. Zakon bo dalje očrtal položaj ministrov m njihovo kompetenco. Zanimi« vo_ je, da novi zakon ne pozna institucije državnih podtajnikov, pač pa prepušča po« sameznim ministrom možnost, da si dolo« čijo enega ali dva pomočnika, ki naj bi jih kot strokovnjaka podpirala v njihovem delu. Palača Delavske zbornice v Zagrebu Zagreb, 26. marca. n. Danes popoldne se je vršila v mestni posvetovalnici konferen« ca, ki so se je udeležili zastopniki mestne občine, borze dela, izseljenskega komisari« jata in delavske zbornice. Razpravljalo se je o zgraditvi velike moderne palače, v ka« teri bi bila Del. zbornica, borza dela in izseljeniški komisarijat. Konferenci je pri« sostvoval tudi načelnik ministrstva za so« cialno politiko dr Marijan Krmpotič. Skle« njeno je bilo, da se omenjeno poslopje zgradi za vsoto 7 milijonov dinarjev, in sicer na Ciglani, kjer stoje sedaj barake Mestna občina bo dobiia brezobrestno po« sojilo v višini 7 milijonov dinarjev v svr« ho zgradive te palače. » Poboji zavoljo koledarja v Rumuniji Bukarešta, 26. marca. Spor zaradi uvedbe enotnega koledarja razburja vedno bolj ši» roke sloje naroda. Ljudstvo se je razdelilo na pristaše sv. Sinoda, ki stoji na stališču, da naj ostane vse pri starem, in na privr« žence reforme. Tako so se krvavo spopadli kmetje v vlaški vasi Gagis in je bilo v pretepu 12 seljakov težko ranjenih. Orož« ništvo je nato le s težavo razgnalo boju« joče se seljake in aretiralo celo vrsto pre« vnetih borcev. Kriza poljske vlade Varšava, 26. marca. h. Varšavsko časo« pisje prinaSa danes vesti o bližnji rekon« strukciji ali celo demisiji celokupnega ka« bineta. Te vesti so se že dalje časa raz« širjale, vendar ia so sedaj po zaključenem parlamentarnem zasedanju dobile konkret« nejšo obliko. O vprašanju rekonstrukcije kabineta se je razpravljalo že pri odstopu finančnega ministra. Vendar pa se ni skle« nilo nič končnoveljavnega. V prvi vrsti mi« sli odstopiti trgovinski minister Piatkow« ski. Imenovan pa mora biti tudi nov fi« nančni minister. Odločitev o rekonstruk« ciji, odnosno demisiji vlade sedaj še ni padla zaradi bolezni ministrskega predsed« nika Bartla in nerazpoloženja maršala Pil« sudskega. Po mnenju listov bo prišlo do te odločitve šele po Velikonočnih prazni« kih. Kakor se doznava iz političnih krogov bo bodoča vlada vlada močne roke. Pogajanja v reparacijskem odboru Pariz, 26. marca, (ri.) Reparacijski odbor strokovnjakov je imel kratko sejo, na ka« teri je lord Revelstocke poročal o ustano« vitvi reparacijske banke in o komercijali« zaciji reparacijskega dolga. Končno je iz« javil predsednik Young, da je prišel trenu« tek, za razpravljanje o višini reparacij m pozval razne delegacije, naj o tem vpraša« nju posamezno razpravljajo. Angleški po« lirični krogi menijo, da so nemški predlogi za rešitev reparacijskega vprašanja nespre« jemljivi. Zavezniški strokovnjaki odbora za rešitev reparacijskega vprašanja se še niso sporazumeli glede odgovora na nem« 5ke predloge. Stalin ostane v Moskvi Moskva, 26. marca h. V Moskvi se razširjajo govorice, da se nahaja Stalin pod nazorstvom dveh znanih zdravnikov v sanatorilu GorkiJ. Km p« hode obdrJati Stalin vodstvo vlade v svodih rokah, namerava ostati v Moskvi in n« bo odpotoval na Kavkaz. Stanje Stalina le res- Nočni požar v Kranjski hranilnici Od koksove peči so se vneli leseni deli okna v eni izmed dvoran, ki jih prirejajo za oblastni odbor — Gasilci so s svojo bravurozno brzino preprečili večjo nevarnost in škodo Ljubljana, 26. marca. V poslopju Kranjske hranilnice, oziroma v njeni bližini, so se tekom enega leta primerile že tri nezgode, ki so zbudile v Ljubljani precejšnjo pozornost. Pred letom Je na ulici v neposredni bližini palače s silnimi det onacijami eksplodirala plinska cev; zaradi eksplozije je popokala cela vrsta šip na bližnjih poslopjih, zlasti tudi na palači Kranjske hranilnice. V palači sami, ki jo za oblastni odbor že več mesecev adaptira stavbenik g. Ivan Ogrin je pred meseci postal neki delavec žrtev plina, katerega izžarevajo koksove peči. V minuli noči pa ie v palači nastal požar, čegar posledice bi lahko postale za poslopje katastrofalne, da ni bil ogenj pravočasno opažen in poga-šen. Par minut po 23. se Je iz policijske direkcije vračal po Knnfljevi ulici proti domu policijski uradnik g Gregorič. Na križišču Knaflieve in Beethovnove ulice Je opazil na Kranjski hranilnici, kako švigajo ob nekem oknu v prvem nadstropju stranskega trakta ognjeni zublji. Gosp. Gregorič le pri-hitel v uredništvo »Jutra«, ki je telefonično alarmiralo gasilsko postalo. Okrog Kranjske hranilnice so se začeli zbirati med tem številni ponočni pasanti in kmalu je bilo na mestu več stražnikov. Komaj pet minut po alarmu le že pridrvel po Prešernovi ln Knafljevi ulici avtomobl z oddelkom poklicnih gasilcev, ki so takoj stopili v akcijo. Iz hidranta ob zbornični palači so napeljali cevi, obenem pa prista- Reforme pri izvrševanju kazni Te dni smo čitali v nekem listu na prvi strani kot nekako senzacijo dolgo telefonsko poročilo iz Beograda o tem, kako namerava ministrstvo pravde uvesti »že letos« pogojni odpust kazni in da se v ministrstvu »dela na tem, d abi stopile nekatere nove odredbe (zakona o izvršitvi kazni) že takoj v veljavo«. Ta senzacija je prišla približno štiri tedne prepozno v Ljubljano. Napovedane reforme se namreč ne nameravajo več, ampak so bile, kakor smo svojčas poročali, zakonito urejene že meseca februarja. Splošno je znano, da je novi sakoo o izvrševanju kazni na prostosti bistveni del naše nove kazenske zakonodaje in da je bil objavljen v »Službenih Novinah« že 26. februarja 1929. Istočasno je izšel zakon, ki določa, da stopi jo kazenski zakon, zakon o sodnem kazenskem postopku in zakon o izvrševanju kazni v splošnem 1. ja-iuarja 1930 v veljavo, predpisi o pogojnem odpustu kazni pa so stopili v veljavo že z dnevom razglasitve, to je g 26. februarjem. Zakon o iizvrševanju kazni je uvedel važno novost: irski progresivni sistem, po katerem se je kazen izvrševala v ostalih pravnih področjih naše države, samo v Sloveniji in Dalmaciji ga za naše obsojence nismo poznali. Po tem sistemu se uvajajo štiri etape v izvršitev kazni: samotni zapor, skupni zapor, posredni oddelek za polproste kaznjence (slobodnjake) in pogojni odpust kazni. V jx>sredni zavod in na pogojni odpust ne pridejo samo inozemci, ki so obsojeni na izgon iz Jugoslavije, in povratniki, ki so že tretjič v kaznilnici. Pogojni odpust kazni sme dovoliti minister pravde tistim kaznjencem, o katerih se pričakuje, da se bodo v prostosti lepo vedli, ip ki so po svojih močeh poravnali škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem. Morali pa so prestati vsaj polovico kazni, če so prvič v kaznilnici in niso bili poprej kaznovani zaradi zločina, odnosno dve tretjini kazni, če so drugič v kaznilnici. Tisti ki so obsojeni na dosmrtno kazen, se smejo pustiti na pogojni odpust šele po 15 letih. Če so prvič v kaznilnici, in po 18 letih, ako so drugič v kaznilnici, na smrt obsojeni in pozneje na dosmrtno kazen pomiloščeni pa po 20 letih prestane kazni. Predloge stavi koncem vsakega tromeseč-ja kaznilniško ravnateljstvo pc zaslišanju svetovalnega odbora, ki se v vseh kaznilnicah sestavi iz kaznilniških uradnikov (upravnika, njegovega namestnika, učitelja, zdravnika, duhovnika in stražnega nadzornika). pritegne pa se mu civilni zaupnik, ki se zanima za kaznilniško vzgojo. Na pogojnem odpustu se nahaja kaznjenec v kraju, ki mu ga odredi ministrstvo, tako dolgo, kakor bi sicer trajala njegova kazen, pri dosmrtni kazni pa sedem, oziroma deset let. Ako je nagnjen pijančevanju, se nuk prepove vsak obisk gostiln. Ce se ves čas pošteno vede, se smatra, da je prestal kazen,^ v nasprotnem slučaju pa se odpust prekliče ter mora kaznjenec ves ostanek kazni odslužiti v kaznilnici. Na ta način se bo skušalo kaznjence moralno prisiliti, da se bodo privadili poštenemu življenju, na drugi strani pa se bodo skrčili veliki izdatki za sedaj prenapolnjene kaznilnice. Zakon o izvrševanju kazni predvideva posebne kaznilnice za mladoletne vili lestve k oknu. kjer so ognjeni zublji postajali vedno objestnejši. Med tem časom je bil zbujen na drugi jtrani palače stanujoči vTatar g. KuTent, kj je gasilcem odprl tudi glavna vrata, da so pohiteli v prvo nadstropje in začeli razsekavati goreče oknice in furnir. Ko so odprli gaslcl sosedna okna, Je iz njih bruhnil gost dim in ogenj, ki !e dobil zraka, se je še bohotne'e razmahnil — a le za hip. kajti v tem trenutku je že začela funkcionirati brizgalna cev. Močni vodeni curki so v kratkih sekir.idah zadušili vsako tlenje. Reševalno delo Je bilo izvršeno z bra^ vuTOzno hitrostjo. Tudi prostovoljni gasilci so prispeli z g. Josipom Turkom takoj za poklicnimi gasilci, vendar njihovi motom! brizga Ini ni bilo treba stopiti v akcijo, ker .ie bila med tem že odstranjena vsaka nevarnost. Pičle četrt ure no prihodu so se gasilci z obema av+omob:loma lahko že zopet vrnili v Mestni dom. Preprečili so s svojo rekordno brzino veliko škodo, ki W bila neizogibna, ako bi se bil ogeni preril skozi leseni strop v podstrešje. Škoda le po zaslugi gasilcev minimalna, o vzrokih požara pa se ie med navzočimi r!eda'ci. ki se iih je nabrala velika množica, mnogo ugibalo in govorilo. Kolikor le bi'o mogoče ponoči ugotoviti, so sušili sobe, ki Jih adaptiralo, s koksovlmf pečmi. Ena teh pe. či fe stala preblizu okna in ker ni bilo n!-kake straže, se je od vročine vnel les ob oknu. od 17. do 21. leta starosti in kaznilnice za povratnike, ki so tretjič zaradi zločina v kaznilnici ter posebne oddelke za telesno pohabljene in za duševno bolne zločince. Razen tega se bodo ustanovili oddelki za polproste kaznjence, vzgojevalnice in pobnlj-ševalnice za mladoletne ter prisilne delavnice za odrasle. Potrebne so torej velike reforme, ki bodo stale ogromne vsote denarja. Ker na redna sredstva iz vsakoletnega proračuna za tako velike investicije ni misliti, je z zakonom od 16. februarja 1929 ustanovljen poseben centralni fond za kazenske in slifne zavode v upravi ministrstva pravde, v katerega se bodo od 1. januarja 1930 naprej stekale denarne ka^ni iz cele države. Ko bodo zgrajeni potrebni zavodi, se bodo iz tega fonda dajale tudi podpore odpuščenim, posebno mladostnim kaznjencem. Začasno se ▼ že obstoječih kaznilnicah in etniSnicah ustanovijo posebni oddelki aa mladoletne kaznjence (kakor so že sedaj v Mariboru, Sremski Milrovici ln Požnrevcu) in za povratnike, vzgajališča in poboljševalni ce (v Glini, Slavonski Požegi, v Pahin- | skem pri Tvaneu) in prisilne delavnice (za moške v Stari Gradiški in za ženske v Begunjah na Gorenjskem) pa ostanejo še za-naprej. Dne 26. februarja 1925 so bili odpravljen! tudi okovi pri tistih kaznjecih, ki so bili po dosedanjih kazenskih zakonih obsojeni na robijo z okovi. Kakor je iz teh kratkih Izvajanj razvidno, se pripravljajo in so se deloma že izvršile velike reforme v naši celokupni kazenski zakonodaji. Dočim pomeni za Srbijo predvsem novi sodni kazenski postopek velik napredek, je za Slovenijo in Dalmacijo posebna novost novi način izvrševanja kazni, kakor tudi odprava porote. Cela preosnova pa bo odvisna v prvi vrsti od denarnih sredstev, ki se bodo stekala v centralni fond za kazenske in slične zavode. Da se resno misli na reforme, je jvosneti tudi iz zakonitega določila, da se bodo kot upravniki kaznilnic in osrednjih sodnih zaporov v bodofie nastavljali le kandidati s sodniško kvalifikacijo. - ~ Izjava ameriške vlade » o potopitvi „Imalone" TTashington, 26. marca, (lo.) Zakladni tajnik Mellon je objavil spomenico, ki iz« javlja, da je bila ladja »Imalone« dobro znana tihotapska ladja, za kar so vedele ne samo ameriške, ampak tudi angleške obla« sti. Nadalje izjavlja Mellon, da se je lad« ja »Imalone« gibala vedno manj ko 12 milj od ameriške obale in da je bila potop« ljena popolnoma v okviru določb medna« rodnega prava. Vzroki angleške brezposelnosti London, 26. marca, (lo.) Tekom sinočnje debate o brezposelnosti v spodnji zborni« ci je izjavil minister dela Arthur Steel Maitland, da je vzrok sedanji veliki brez« poselnosti v Angliji padanje števila angle« ških izseljencev. Sedaj se izseli iz Anglije letno 350.000 ljudi manj kot v i redvojnih časih. Tudi angleška trgovina je po vojni zelo trpela in zaposluje do ?00.000 oseb manj kot v predvojnih časih. Zaradi tega bo angleška vlada vse storila, da pribori angleški trgovini prejšnja svetovna tržišča. Izdala bo tudi primerne ukrepe za oživlje« nje angleške industrije. Nov hitrostni rekord z motornim čolnom Mlami, 26. marca (be.) Američan Oarwood Je dosege! nov »vetovnj hitrostni rekord z mo-tornioi Solnom, Vozil je s hitrostjo nad 149 kir na liro. Človek in priroda V društvu »Soča« Je predaval v soboto g. prof. Dolžan o razmerju človeka do prirode. V lepem, strogo znanstvenem predavanju Je pojasnil dva glavna nazora v tem vprašanju: o človeku kot bitju v verskem in v splošno prirodnem smislu. Versko stališče na temelju sv. pisma smatra človeka za od božanstva postavljenega gospodarja prirode. To naziranje je staro nad 6000 let Proti njemu so nastopile pri-rodoslovne vede, v prvi vrsti astronomija. Revizija tega starega naziranja se je vršila sila počasi. Šele pred 200 leti so dijaki neke nemške univerze nevede povzročili pravi pokret v naziranju o človeku in njegovem razvoju v naravi. Profesor Be-ringer Je predaval o okameninah ter razlagal. da so to nekake igrače zemlje. Hudomušni dijaki pa so take okamenine v obliki školik. polžev itd sami napravili ter jih prinašali profesorju. Ko je profesor odkril hudomušno šalo, se je z vso vnemo poglobil v razmišljanje, kai vse narava spreminja. Odkril Je razne zanimivosti ter predaval in pisal, kako se razne živalske in rastlinske vrste polagoma spreminjajo po prirodnih okoliščinah. Da min je s sve jo descedenčno teorijo dokazal, da le vse življenje na zemlji zgrajeno na temeljih prirodnih zakonov, ki veljajo za rastlinstvo, živalstvo in tudi za človeka. Izhodišče njegove teorije je tvorilo vestno opazovanje domačih in drugih živali. Dovzetnost in sposobnost prilagoditve in spreminjanja imajo tudi najmanjše in najnižie rastlinske in živalske vrste. Tudi na človeški organizem delujejo vsi prirodni činitelji. Predavatelj Je nazorno razložil .kako se človek razvija od najstarejših dob ln kako se bo najbrž Se razvijal. Razložil Je tudi pojm aklimatizacije. Predavanje Je bilo v vsakem pogledu zelo poučno iu zanimivo. Naši h raji in ljudje Liga slovanskih železniških uradnikov V Pragi se je vršil od 15. do 18. t m. prvi kongres Lige slovanskih železniških ■radnikov. Zastopane so bile centralne organizacije železniških uradnikov iz Jugoslavije, Češkoslovaške in Poljske. Kongres Je odobril pravila Lige, ki si Je stavila za svojo nalogo, ščititi gospodarske in moralne interese železniškega uradništva s srednješolsko in visokošolsko izobrazbo, pegovati stike med organizacijami vseh 3 držav in njihovimi člani ter pospeševati medsebojno vzajemno delo železniških uradnikov. Na kongresu so se vršile živahne razprae o vzrokih železniških ne-go?d. o o^emurnem delavniku, o pomanjkanju srednješolsko naobraženega naraščaja v železniški službi, o siabem gmotnem položaju železniškega uradništva m o drugih aktualnih stanovskih zadevah. Na podlagi referatov in debate je bila sestavljen aobširna spomenica, ki je bila poslana železniškim upravam vseh treh držav. Posehna delegacija je izročila spomenico tudi prezidentu Masaryku, ki Je delegate izredno ljubeznivo sprejel ln se živo zanimal za program Lige in za položaj železniškega uradništva. Izrazil Je tudi željo, da bi se taki pokreti vseslovanskega tbližanja čim bolj Sirili. Po 72 dnevih s prvim vlakom skozi Liko Sibenik, 25. marca Po 72 dnevih Je 22. t. m. ob 0.10 zjutraj krenil lz Zagreba prvi vlak proti Splitu. Namenjen v Sibenik sem v ta vlak stopil v Karlovcu. Na poti skozi Liko so se nam nudile izredno zanimive slike velikih sledov zime, ki Jo je letos prestala ta kršna pokrajina. V bližini Ogulina se pričenja sneg, kJ ga Je še vedno dovolj in vedno več do postaje Malovan. Snežna odeja Je tod še vedno debela do 40 cm, ogromne snežne kope pa še leže v železniških presekah, kamor ga Je nanosila burja. Najzanimivejša je slika na postaji Go-spič. Posamezne tire so očistili, a vmes med njimi nagrmadil tako visoke kupe snega, da se potniki iz dveh, na postaji paralelno stoječih vlakov ne morejo videti skozi okno. Od Malovana dalje je sneg zopet manjši Naslednja postaja Zrmanja je še nekoliko pobeljena, a polje naokrog Je že popolnoma kopno. Na postajah Gospiču, Otočcu in še dveh sem videl cele vlake s snegom nakldanih vagonov. Ti vlaki odvažajo sneg le malo izven postaje ter ga zopet odkidavajo ln prepustijo ljubemu soln-cu, da ga počasi raztaja. Kmalu za Zrma-njo na desni strani proge je največje raz-kladalJšče, globok prepad tik ob progi. Pravcato čudo so preseke, kakih 15 do 20 po številu, med Gračcem in Zrmanjo. Sneg je le toliko odkidan, da se vlak komaj privleče skozi. Mnogo žametov Je tako visokih, da stoji na stopnicah, zasekanih v sneg, do 5 mož drug nad drugim. Skozi okno vagona bi lahko tega ali onega potegnil k sebi. V Kninu so vsi tiri polni vagonov in mi je pravcata udanka, kako naj bi se tu srečala dva nasproti prihajajoča vlaka. Odtod dalje pa je proga zopet popolnoma očiščena. Ko se pripeljemo v Sibenik, nas načelnik pozdravi z besedami: »Zdravo, prebijalci fronte!« . . . Krasno pomladansko vreme vlada na Jadranu. J. K. Bela Ljubljana v Ameriki V mestu Euclid v ameriški dižavj Ohio živi veliko število naših rojakov, ki so razvili že pred leti jako močno družabno življenje v kulturnem in gospodarskem pogledu. Ustanovili so si svoj Slovenski društveni dom. 10. L m. so priredili veliko javno zborovanje ter razpravljali na njem o slavnosti in sejmu, ki se bo vršil letos 1. in 2. junija. Prireditev je namenjena pobiranju prispevkov za blagajno Slovenskega doma. Posebno važna pa je prireditev, ker se bo na njej izvedel krst slovenske naselbine. Slovenska naselbina bo dobila ime Bela Liubliana. Okolica, kjer so se že pred dolgimi leti nastanili Slovenci ter se tudi udomačili, je znana pod imenom Indian Villa-ge. Že to ime nam pove, da pripada ta okolica eni od onih pokrajin, ki so bile med zadnjimi odvzete indijanskim plemenom. Tudi večina ulic ima imena indijanskega izvora. Slovenci imajo tudi svoje gledališče, ki nosi ime »La Salle Theatre«. Nadalje imajo slovensko hranilnico »Loan Co« in več dobro uspevajočih trgovin, podjetij in obrti. Proglas, ki je bil izdan glede prireditve 1. Junija in prekrstitve naselbine, konča z naslednjimi besedami: Naša ideja je plemenita, ker hočemo še nadalje ostati slovenski sinovi in hčere matere Slovenije. Opasno zasledovanje divjega lovca Laško, 26. marca V nedeljo Je bil lovski paznik Fran 2i-gort na službenem obhodu v revirju g. dr. Roša. Z njim je bil paznik Bovha, v lovski koči pa se jima je pridružil še znani hrastniški lovec Učakar. Vsi trije so šli v smeri od Gozdnlka proti Mrzlci. Naenkrat je zagledal Zigart moža, ki se Je plazil za rozdom. Skočil Je za nJim in zaklical: »Stoj!« Neznanec, ki je imel v roki puško, Je za trenutek obstal, nato pa se vrgel v divji Umorjeni Toni Schlegel beg. 2lgart, ki Je prvi stekel za nJim, se je po nesreči spotaknil in pri padcu sta se mu puškini cevi zamašili z zemljo. Paznik se je naglo zopet dvignil ln nadaljeval zasledovanje. Ko je bil še kakih 30 korakov oddaljen od divjega lovca, se je ta nenadoma obrnil. dvignil puško ter sprožil proti Žigartu. Gromko je odjeknil strel, ki pa Je k sreči zgrešil Koj nato Je tudi Zigart ustrelil proti divjemu lovcu. Ker pa so bile cevi zamašene s prstjo, šibre niso dosegle nasprotnika, pač pa je strel odbil konec cevi. Pri nadaljnjem zasledovanju je divji lovec skočil preko neke grebine in izginil pazniku izpred očL Zadeva Je ovadena orožnikom, ki vneto zasledujejo nevarnega zločinca. ___ Rudar zaklal rudarja Hrastnik, 36. marca V nedeljo med 22 .in 23. uro Je rudar Ferdinand Brečko. grede z Senicove gostilne srečal rudarja Ignaca Jazbinška ter ea na lepem z žepnim nožem zabodel v trebuh, da so mu čreva izstopila. Ignacij Jazbinšek je oženien in imp dvoje otrok. Z rešilnim avtomobilom trboveljske občine so ranjenca odpeljali v celjsko bolnico, kjer se bori s smrtjo. Pravi vzrok težkega zločina še ni znan. Brečko in Jazbinšek sta se že nekoč pre-Piraia, pozneje pa sta se na videz pomirila. Ali sta se usodnega večera zopet skregala in kako je bilo ob srečanju, bo pojasnila šele preiskava. Ferdinand Brečko ie bi' že štirikrat kaznov?n zaradi telesnih poškodb in raznih manjših predstopkov. Orožniki so ga našli doma in odvedli so ga v zapor naravnost s postelje, kamor se je vlegel. ko je mirno povečerjal. Brez oklevanja je priznal svoj zločin, ni pa navedel ničesar glede vzrokov.__ Zadeve naših lovcev Zanimiv občni zbor SLD. V stekleni dvorani kolodvorske restavracije v Ljubljani se je vršil v nedeljo občni zbor SLD. Predsednik dr. Lovrenčič je v lepo podanem poročilu omenial predvsem važnost novega lovskega zakona. ki je v pripravi. Novi zakon predvideva več novosti, ki iih morajo pozdraviti vsi pravi lovci. Važne so naslednje izpremembe: Odpadejo vsa manjša lovišča, ki so bila večkrat v kvar splošnemu lovstvu. Do sedaj je zadostovalo za lastno lovišče 125 ha zemlje, novi zakon pa zahteva za lastna lovišča 250 ha. Najvažnejše za povzdigo našega lovstva bo podaljšanje lovsko-za-kupne dobe od pet na deset ali celo na 12 let. Do sedaj so bili zakupniki, ki so gojili divjad, prav redki. Večina se je izgovarjala, da se ne izplača gojiti, ker bi le njegov naslednik imel od tega dobiček. Ti izgovori bodo seveda sedaj odpadli in tako bo Imel vsak lovozakupnik priliko divjad gojiti, ne pa samo streljati, kakor je bila do sedaj navada. Važna Je odredba ljubljanskega oblast komisarja, glasom katere je zabranjeno streljati srne samice skozi dve leti sploh, srnjake pa v mesecih juniju, juliju in avgustu. Tako bo mogoče dvigniti naša lovišča ln vsaj deloma popraviti, kar je uničila letošnja huda zima. Zadeva glede 20 Najbolj poznane JKKOLJ pletenine za Velikono6 pri tt. Ijr čarSJKejač, Ljubljana Selenbuigova ulica Pri boleznih želodca, črevesja in Presnavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delo vanj a in tako olajša pot hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz Jo-sefova« voda zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gjbljejo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Radio-detektor aparat za vse, ki uporabljajo Lux in Vim Fabrikanti Lux milnih pen in Vim, univerzalnega sredstva za čiščenje, imajo Vam čast javiti, da pošljejo, dokler traja zaloga, gratis izvrsten Radio - detektorski aparat za valovno dolžino 200—600 m za uporabo znotraj 25 km postaje za dajanje Ljubljane pod predpisanimi formalnostmi, vsakomur, ki pošlje na spodnjo adreso 4 prazne Vim kartone (doza šteje 2 kartona) in dva prazna Lux - paketa. S spoštovanjem Norbert Weiss, prodajni ured i sldadište Lever Brothers Ltd. Zagreb, Trg Kralja Petra 5. odstotnega oblastnega davka zaenkrat še ni urejenega. Za dve leti tega davka ne bo treba plačati. V primeru, da bi se od koga zahtevalo poleg plačanja najemnine tudi ta doklada, naj se to prijavi predsedstvu SLD, ki bo zadevo uredilo. Tajniško poročilo omenja, da je še vedno premalo zanimanja za SLD. V Sloveniji, kjer je izdanih nad 7500 lovskih kart, je priglašenih samo 3320 članov. Blagajnik je omenjal precej težko finančno stanje, ki izvira baš iz tega, ker je premalo včlanjenih lovcev. Za požrtvovalno delo je bila blagajniku z absolutorijem Izrečena posebna zahvala. Ker Je v preteklem letu en odbornik umrl. trije pa so izstopili, Je bilo treba voliti nadomestilo. Izvoljeni so bili gg.: dr. Ivo Tavčar, dr. Bevk, Filip Bizjak in Julij Koder. Po društvenih pravilih bi moralo biti vsako leto zamenjanih nekaj odbornikov, kar pa se ni zgodilo. Predsednik je mnenja, da je bolje počakati do leta 1930 .s sedanjim odborom, ki je baš sedaj zaposlen z važnimi posli. Opaziti je bilo. da znaten de! članov ni zadovoljen s tem opravičilom. Samostojen predlog Je bil stavljen samo eden In sicer "od inž. Sušteršiča z Jesenic, ki sumniči sotrudnike »Lovca« — plagija-torstva. Ta predlog je bil zavrnjen v toliko, da je dolžnost vsakega posameznika, ki plagijatorstvo opazi, da to takoj tudi prijavi. Le na ta način bo pomagano uredniku. ki ne more vsega opaziti, nadalje pa bo odpadlo tudi vsako zlobno sumničenje. Predlog mariborske sekcije SLS ni bi! obravnavan. ker se Mariborčani niso udeležili občnega zbora. Med slučajnostmi Je bil razgovor o Lovskem domu, ki ga namerava postaviti v doglednem času SLD. PosetnikI občnega zbora so to pot odšli zadovoljni In v nadi. da se Izpremenijo njihove želje v novem lovskem zakonu, za katerega se zelo trudi predsednik, ki si Je pridobi! neoporečne zasluge za naše lov-stvo. _ Priprave za konsres JČ-lig Maribor, 25. marca S spremembo z dne 6. januarja je bila nekoliko prizadeta tudi JČ liga, ker je spadalo v nje delokrog deloma tudi javno delovanje, seve v širšem pomenu, ki sega preko domačih mej v inozemstvo. Naše in češke lige imajo važno vnanjo politično nalogo, da (po izjavi čsl. zun. ministra dr. Beneša) le spopolnjujejo delo našega in češkega zunanjega ministra tam, kjer vlade ne morejo oficijelno posegati v propagando. Ker pa so se med tem po novih zakonih glede društvenega delovanja že razčistili, je začela tudi mariborska liga zopet z rednim delovanjem in je imela pretekli teden dva plenarna sestanka češkega odbora, ki šteje 30 članov. Oba sestanka sta bila dobro obiskana in sta pokazala, da zanimanje članov lige nI prav nič padlo, ampak ostalo na isti višini, ki je doslej izkazala že toliko lepih uspehov. Notranje delo lige pa tudi v teh zadnjih mesecih ni počivalo, ampak je bilo tajništvo v stalnem pismenem stiku z ostalimi ligami, savezom v Beogradu In centralo lig v Pragi. Iz zanimivega poročila liginega poslevo-dečega podpredsednika dr. Reismana navajamo: Naše in češke lige se intenzivno pripravljajo na kongres JČ in ČJ lig, ki se ima po sklepu lanskega kongresa v Plznu vršiti letos prvič v Jugoslaviji. Na pobudo mariborske lige je izvedla med tem časom centrala anketo med svojimi ligami, da se izjavijo, kdaj in kje naj bi se ta kongres vršil v Jugoslaviji. Večina čeških lig se Je izrekla za Split, ker bi pač češki delegati ob tej priliki radi obiskali naš Jadran, mnogi pa so si želeli zaradi bližine tudi Zagreb in obmejni Maribor, odkoder bi se lahko potem napravili večji izleti, bodisi v naše planine, na morje ali naša centralna mesta. Ker pa sta bili posebno ob času sklepanja o kraju kongresa obe naši centralni mesti, t. J. Zagreb in Beograd tudi za naše lige težko sprejemljivi, so se tudi naše lige po večini izrekle za Split Kon- gres naj bi se vršil v septembru, vendar se bo o tem še definitivno pogajal Savez s češko centralo, s katero se bo dogovoril tudi še program kongresa. Mariboru bo pri tem pripadla važna naloga, ker bo moral glede na prvi oficijelni prihod čeških lig v Jugoslavijo skrbeti za čim gostoljubnejši sprejem bratov ob prestopu meje in izvesti tudi tozadevne tehnične priprave za čim udobnejše potovanje čeških delegatov skozi našo državo. Dogovorno z ljubljansko ligo pa naj bi se vršil v bližnjem času ožji sestanek lig iz Slovenije in Hrvatske v Zagrebu, kjer naj se izdela podroben program za referate na kongresu, ki naj ne ponavlja le splošnih programov iz prejšnjih kongresov, ampak nadaljuje na temelju dosedanjih sklepov, tako da se bo delo nadaljevalo in zlasti organizatorično le spopolnilo. Zainteresira naj se tudi vlada, ker mora imeti kongres poloficijelni značaj, kakor so jih pripravili doslej tudi Čehoslovaki v Pragi in Plznu. V tem smislu je vodila mariborska liga stalno korespondenco z ligami v Ljubljani, Zagrebu, Splitu ter centralami v Beogradu in Pragi, živahno pa je dopisovala med tem tudi z ostalimi ligami po Češkoslovaški, med drugim z Brnom. Olomucom in Hra-dec Kralove. Češkoslovaško zunanje ministrstvo stalno pošilja ligi ugledno revijo »Parlament«, liga pa skrbi za redno dopolnjevanje češkega oddelka »Ljudske knjižnice«, za katerega pošilja redno znani prijatelj Sloven. cev g. Jan flaišman najnovejše knjige. Liga plačuje tudi izdatke za tečaje češkega jezika v Mariboru ter se po delegatih udeležuje zborovanj tukajšnjega Češkega kluba in njegovih prireditev. Pomagala je tudi pri predavanju o češki kulturi, ki sta iih priredili »Ljudska univerza« ter »Zgodovinsko društvo« in oxganizirala koncert Akademske filharmonije iz Prage. Dne 13 .aprila bo imela mariborska liga svoj letni občni zbor, združen s prijateljskim večerom, ki bo posvečen tudi izročitvi odlikovanja predsedniku ln podpredsedniku »Češkega kluba« g. Fr. Burešu tn Ivanu Knopu. Na ta večer je povabljen Savez lig in konzulat ČSR iz Ljubljane. SAMO SE DANESI Dvoje zaljubljenih Velefilm bajne lepote v glavnih vlogah Vilma Banky Ronald Colman Ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri Telefon 2124 Telefon 2124 ELITNI KINO MATICA! KLJUČ Najbolje, naftrafne#e, zato 13 najcenejše! Kulturni pregled Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani LJUBLJANSKA DR*MA. (Začetek ob 20., spremembe o&nacene.) Sreda. 27- ob 20.: INRI. Izven. Četrtek, 28.: ob 20.: I. N. R. L Izv. Petek, 29.: ob 15.: I. N. R. L Izv. LJUBLJANSKA OPERA. (ZaSetek ob pol 20.. spremembe označene.) Sreda, 27.: Salome Pred vratmi večnosti. (Balet premijera). Premijerski abonma. Četrtek, 28.: Zaprto. Petek, 27.: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Od torka, 26. t. m., do sobote, 30. t m., uprto. _ Razstava V. Stanojeviča v Beogradn. V umetnostnem paviljonu na Malem Kale-megdanu se je otvorila v soboto razstava srbskega slikarja V. Stano.fcviča. Otvoritve-govoril tudi o značaju in pomenu umetno-ni govor je imel nesnik Jovan Dučič, ki j p sti za sodobnega človeka. Predavanje dr. V. Dvornikoviča v Beograda. Znani filozof dr. VI. Dvornikovič bo priredil v Zagrebu več predavanj, med njimi o religiji Kosovega in tolstojanstvu, o Danteju in duhu srednjega veka, o SSpinozi, o Kantu in Masaryku. Otokar Brezina f * Vest da je umrl največji češki pesnik sedanjosti Otokar Brezina, je napolnila vse, ki poznajp njegova dela, s tiho otožnostjo. Kdor se je dokopal tako daleč, da je doumel Bfezinove spise v vsej njihovi čudoviti lepoti, v vseh njihovih kozmičnih vrhuncih in morskih globinah, je vzljubil tudi osebnost ki Je rodila te pesmi. Odhod take osebnosti v večnost je zmerom bolesten, četudi ostaja za njo dobršen del tega, kar je nosila v sebi _ spisi, najsvetlejši dokumenti originalnega stvarjajočega duha. Vedeli smo, da nam Brezina ne bo dal dosti več, zakaj smatral je, da so v človekovem življenju dobe, ko ustvarja, in dobe, ko počiva. Previsoka se mu je zdela odgovornost za vse, kar napiše, da bi bil svoje starajoče se sile poganjal k delu, ki ne sme pokazati starosti in pešanja. Hotel je biti cel in zaključen in je mislil, da je svojo besedo že povedal. Citali smo, da pripravlja za tisk novo zbirko že objavljenih esejev in smo se veselili, da bomo videli te drobce zbrane v knjigi. Preden so izšli, je prišla smrt ki se je ni nadejal noben častilec O. Brezine. Prišla je zahrbtno v pesnikovo samoto in ga združila s prvinskimi silami kozmosa. Z Brezi no ni umrl samo eden najoriginalnejših čeških duhov, marveč eden najznačilnejših predsta-viteljev novega evropskega duha sploh. Njegova kontemplativnost je biia nemara ena najčistejših, kar jih je mogla dati sodobna Evropa. Danes, ko se take sinteze duševno-sti in tvarnosti »uvažajo« iz Orienta, ja treba to posebej poudariti. Pet zvezkov pesmi je ostalo za Bfezino, pet knjjg, ki so v svoji notranjosti tako celotne, da je malo pesnikov, ki bi lahko pokazali tako čistost in strogo doslednost svojega stvarjanja. Te zbirke so: »Skrivnostne daliavec (1895), »Svitanje na Zapadu« (1896), »Vetrovi od tečajev« (1897), »Graditelji svetišča« (1899) in »Roke«. L. 1903. je izdal svoje eseje »Godba virov«, drugo knjigo esejev »Skrite zgodbe* pa je — kot že omenjeno — pripravljal. Vrhu tega obstoje še nekatere pesmi, ki so nastale pozneje ali ki niso bile sprejete v omenjene zbirke. Še danes je na Češkem mnogo literarno izobraženih ljudi, ki Brezine ne priznavajo, ker ga ne razumejo. O Bfezini se več piše in govori nego se Sita jo njegova dela. Zakaj, ta pesnik-videc ni pisal za profano maso. ki se ne more povzdigniti v strmoglave višine misli in čuvstev, ki želi z umetnostjo samo vzbuditi nekatera lagodna občutja in nasititi neko površno zvedavost Ne, Bfezi- na je pisal za občino svojih vernikov, ljudem, ki so duševno zmožni razločiti nekatere fine odtenke misli in čuvstev, ljudem, ki imajo posebno dojemljivost za sprejemanje takih intenzivnih pesniških tonov in barv. Ni vsak muzikalen, nekateri so bolj* Irugi manj. To velja tudi za čisto poezijo. V Bfe-zinovih pesmih je mnogo tega, kar je dostojno izobraženemu razumu: avtor je šel skozi največja dela človeškega duha in Je prinesel s te poti mnogo gradiva za svoje pesmi. To so predvsem izdaje mistikov, teorije filozofov, izsledki naravoslovcev. Toda to je le mrtvo kamenje, materijal za divno stavbo; čitatelj prisostvuje v vsaki pesmi intuitivni graditvi, gleda, kako prehaja gradivo v prekrasno katedralo, v dovršeno pesniško umetnino. Zato Bfezina ni popularen in najbrž nikdar ne bo, toda njegove pesmi ne morejo izgubiti svoje dovršene vrednosti: nihče jim ne more ničesar vzeti in nihče dodati. Če bi bil Bfezina n. pr. Francoz, bi se o njem pisalo po vsem svetu, dasi bi ga ljudje prav tako malo brali. Kot Čeh je manj znan, vendar pa število prevodov v tuje jezike stalno Značilen je sklad med njegovim delom in osebnim življenjem. Za osebno izživetje je temu človeku, ki je s svojim duhom objemal kozmos. zadostoval kai neznaten format. Rad je živel v tišini, med revnimi, skromnimi ljudmi; čislal je lepe knjige in z renesančno ljubeznijo proučeval stara dela. Bil je globok prijatelj prirode in prikupen sa- motar — duševni aristokrat, kot jih je želel demokraciji Schopenhauer. Vabili so ga iz moravske tišine v Prago, hoteli so ga obsuti s častmi, obdati z gmotnimi dobrinami — vsemu se ije odpovedal voljno in lahko. Lani je dobil prvo državno nagrado 100.000 Kč — vso je bil podelil za vdove in sirote pisateljev. To, kar je bil, je postal iz učitelja; krezovske zaklade znanja si je nabral z lastnim trudom in delom. O Bfezini so pisali tudi nekateri slovenski poznavalci. Prevajali so ga: Fran Al-breeht Tine Debeljak, Igo Gruden in B. Borko, največ Albrecht B. Prol. Viktor Ponezinski. Dne 22. t. m. je umrl v Varšavi znani primerjalni jezikoslovec, vseučiliški profesor V. K. Porzezin-ski. Rodil se je na Ruskem, kjer je služil njegov oče, se šolal v Moskvi in tam lo 1. 1921 nadaljeval svoje znanstveno delovanje Od 1. 1903 je bil docent profesor in slednji* prorektor v Moskvi. Šele leta 1922 se je preselil v Varšavo in pričel ondi predavanja Izmed pokojnikovih del so najbolj znana. »»Primerjalna slovnica slovanskih jezikov«, »Zgodovina ruskega jezika« in razna dela o slovanskih ter baltiških jezikih. Posebet uspeh je imel njegov »Uvod v primerjalno jezikoslovje, ki je doživel od L 1910 do sedaj štiri ruske in eno nemško izdajo. Pred-lanskim je obiskal prof. Porzezinski kot vodja varšavskih visokošoleev tudi Ljubljano in si ogledal slovanski seminar naše univerze. Teden največjega pron in konzuma t* Hgo«-eHksiT dr. Semeliča. To Je odlično in preiskušeno sredstvo ra vse bolezni želodca tn črev ter proti hemeroklom itd. Fl-gol se dobiva v vseh lekarnah. • Dar gasilcem. Rodbina Lah iz Loža daruje mesto venca na krsto pokojne ge. Marije Meden iz Begunj za gasilno društvo v velikonočni teden je pred durmi, doba najboljše trgovske I Ul _ konjunkture v letu, ko je ob prerajajoči se pomladi razpolože- | vah fcpS tova.alos" ISS?* nje za nakup vsakovrstnih potrebščin največje. Po vsem svetu je tako, da odpira vrata trgovini in obrti * Ciril Metodove podružnice in prijatelje CMD vljudno prosimo, da zberejo za piruhe kake prispevke, ter Jih potom Ciril Metodove družbe naklonijo naši obmejni deci. 527 * Krasne žalne plašče In obleke prlporo- inserat v novinah. V Sloveniji s0 pa najuspešnejše sredstvo re- I ča.Kašelj ^ehSd^ipavost' klame in propagande za trgovino, industrijo in obrt občepri- pljučne bolezni sigurno zdravi Siro-znano inserati »Jutra«. Brez vsakega pritiska in le v zdravi svobodni trgovini so lansko leto dosegli »Jutrovi« oglasi fen. Dobiva se v lekarnah. 357 ♦ Med prijateljicami: »Svetujem Vam draga gospa, da vzamete za pranje perila Schichtov »RADION«. Poglejte današnji oglas. 72 * Za slepce daruje 300 Din rodbina Mi-lavec, Dolenjavas mesto cvetla rta grob pok. ge Marije Medenove. Begunje. 523 Moda ue mod« v £ , l8dnle rtfef ložb® .proti 8 1 ? Zs število Stalno naraščanje »Jutrovih« oglasov v letošnjem letu, zlasti številnejši inserati inozemskih svetovnih tvrdk, ki znajo pravilno ceniti oglasno vrednest novin, so dokaz, da je »Jutro« postalo najvažnejši faktor pri posredovanju konzumnega prometa med Slovenci. Vse čita »Jutro«. Kdor ima interes, da opozoii za pomlad na svojo tvrdko najširšo javnost, naj nikar ne zamudi ugodne prilike, da takof in še dane§ I Zupan mesta Ljubljane Je prejel sle- sporoči lnseratnemu oddelku »Jutra« v Ljubljani, Prešernova dečo zatrval° mesta Pariza: Zelo ginjen po ulica št. 4, besedilo oglasa za veliko propagandno številko »Ju- !lrzo22, brf?ef sotustv^a"ja- f » . „ i « . .j___ ,.« ~ ,, rv r & . , ' Je vdihnila občinskemu svetu ljubljanskemu tra, ki IZide za velikonočne praznike ze v soboto, dne 30. t m. I smrt našega slavnega maršala Pocha, Vam zjutraj. Remek deio ruskih Hudožestvenikov v filmu po istoimenski Tolstojevi drami. Prvi veliki originalni sovjetski film. Režija: Fedor Ocep. V glavni vlogi V. Pudovkin. , . , rnde v kino »Dvor«. vredno kolo čevljarju Filipu Kamšku iz Za-dobrove. Ukradeneo kolo je črno oleska-no in znamke »Puch<. u— Izgubila se Je siva rokavica iz jelenove kože od igrišča Primorja do pošte. Najditelja se prosi, da jo odda na upravo »Jutra«. 525 u— Vsaka dobro oblečena dama nosi nedrčke in gumipasove od tvrdke Adeia Besednik Ljubljana, Šelenburgova ul. 6. 496 u— .Društvo učiteljic v LJubljani« bo imelo občni zbor v četrtek 28. aprila ob 9 dopoldne na šentjakobski šoli. Dnevni red: 1.) Društvena poročila. 2.) Volitev častnih članic. 3.) Predavanje prof. Minke Skaber-netove: »Pedagoški teden na Dunaju.« 4.) Slučajnosti Vabimo prisrčno in poživljamo vse tovarišice, da pokažejo zanimanje za razvoj društva, ki deluje že 30 let za pov-zdigo našega kulturnega in gmotnega položaja. 424 Iz Ljubljane Plašči ače vesti Spominska svečanost za maršalom Fochom. V katoliški cerkvi v Beogradu se Je včeraj dopoldne vršila spominska svečanost za pokojnim velikim francoskim maršalom Fochom, zmagovalcem v sve tovni vojni. Službi božji so prisostvovali kralj, celokupna generaliteta z ministrskim predsednikom generalom živkovičem na čelu, vsi člani vlade, ves diplomatski zbor ln mnogobrojno občinstvo. Snoči je general Kalafatovlč predaval v radiu o pokojnikovem življenju in delovanju. * Iz »Uradnega lista«. »-Uradni list« objavlja v 29. številki natečaj za sprejem gojencev v brodarsko podoficirsko šolo. na kar opozarjamo interesente. * Razpis službe občinskega tajnika. Razpisan je natečaj za službo občinskega tajnika v Rabu na otoku istega imena v Dal-maciiji. Prednost imajo oni, ki so vešči občinski administraciji, ali so v obče služili ali še služijo v upravno-politični stroki in sicer v Dalmaciji ali Sloveniji. Prošnje naj se pošljejo občinski upravi v Rabu. Plača znaša 2000 do 3000 dinarjev mesečno. Stalnost v službi se pridobi po enoletnem ne-neprekinjenem službovanju. Prosilci se morajo pismeno zavezati, da nastopijo službo ▼ desetih dneh potem, ko prejmejo dekret. * Slovenska dijaška zadruga v Pragi se Iskreno zahvaljuje svojim dobrotnikom, ki so pripomogli, da je božična nabiralna akcija tako dobro uspela. Prav posebno pa se sahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so prispevali z denarjem in želi vsem svojlfn dobrotnikom veselo Veliko noč ter se priporoča njihovi velikodušni naklonjenosti. * Srbohrvatska slovnica ameriškega poslanika. Ameriški poslanik v Beog.adu g. F*rrnce Je sestavil slovnico z naslovom: »Praktična gramatika srpsko-hrvatskog je-s'ka« in jo posvetil našemu kralju. C poslanik Prince je odličen poznavalec slovanski! jezikov. Preden je stopil v diplomatsko službo, je bil eden najpriznanejših ameriških slavistov na univerzi polumbia. Piseb-no temeljito je študiral ruščino. Ko se Je pripravljal za poslaniško mesto v Beogradu, se Je s posebno vnemo posvefj srbo-bivaščini, zadnja leta pa se zelo zan'ma tudi za slovenščino. Njegova slovnica obsega 200 strani je po sodbah strokovnjakov izvrstno delo, ki bo Angležem služilo kot najboljši pripomoček za učenje srbohrvaščine, obenem pa je to najlepši spominek, ki si ga je mogel poslanik g. Prince zagotoviti med narodom, do katerega goji največje simpatije. * Izplačevanje nčlteijskfh plač dne 1. aprila. Vse finančne direkcije šo dobile nalog, naj prejemke učiteljev dne 1. aprila izplačujejo po dosedanjem načinu. Postopek po novem pravilniku o računovodstveni službi se bo irveliavil šele s 1. madem letos. * Vsem absolventom ln članom OGRA. Dne 19. t. m. se je vršil I. redni občni zbor Organizacije gradbeno - rokodelskih absolventov v Ljubljani. Po podanih poročilih funkcijonarjev odbora, ki so bila Izčrpna, Je bilo razvidno, da je »OGRA« na pravi poti in da ji Je bil glavni namen v ustanovnem letu, urediti si organizacijo tako, da bo odgovarjala potrebam absolventov in te tudi po možnosti zaposlila, odnosno posredovala glede njihovega zaposlenja. Namen organizacije Je, da združi v svoj krog vse absolvente te šole ln da Jim še tudi po absolviranju nudi raznih pripomočkov, ki Jih rabijo v praktičnem življenju svoj- stroke, katerih si posameznik ne more nabaviti, kar pa Je mogoče le v solidarnosti vseh članov Enako »OGRA« po svojih močeh slcuša izboljšati socijalni položaj svojega članstva s tem, da zanj posreduje pri namestitvi itd. Tem potom pa tudi organizacija apelira na podjetja gradbene stroke, da se v zadevi potreb strokovnih moči, kakor so polirji, delovodje, nadzorniki itd., obračajo na naslov :OrganizaciJa gradbeno-rokodelskih absolventov r Ljubljani, Jane- žičeva cesta 12. Enako naj tudi člani pošiljajo dopise na navedeni naslov kakor tudi še nečlani, da se prijavijo, ker cilj je, kakor že omenjeno, važen za vse. Večji krog. več uspeha — Odbor »OGRA«. • UsposoblJenostnl Izpiti za slovensko stenografijo na srednjih in tem sorodnih šolah se bodo vršili v soboto 27 aprila v poslopju velikega župana v Ljubljani. Pismeni izpit bo ob 9.. ustni pa bo istega dne popoldne Prošnje za pripust k Izpitu naf se vlože najkasneje do 16. aprila t. I. pri predsedniku izpraševalne komisije (g. Franu Novaku, gimnazijskemu ravnatelju v p v Ljubljani. Tavčarjeva ulica 10). Izpitna pristojbina znaša 250 dinarjev. • Izfet bosanskih kmetov na Gorenjsko. V petek je prispela v Lesce skupina selja-kov iz Bihača. ki Jo Je vodil g. inž. Jegli-čka. Bosanske Izletnike po Gorenjskem Je spremljal kmetijski svetnik g. Trampuž. V račah so si najprej ogledali sirarski dom. Sprejel in pozdravil jih je župan g. Ažman. Izletniki so se živo zanimali za izdelovanje sira, na županovem domu so si ogledali postajo plemenskih meriascev — črnopasa-stlh. potem postajo državnih žrebcev in bikov. Zelo so se zanimali tudi za rejo štajerskih kokoši, kakršne so videli na županovem vrtu. Potem so se vrnili v Lesce ter si ogledovali polja in kozolce. Raztol-mačilo se jim Je tudi delo male>ga gorenjskega kmeta in župan g. Ažman Jih je odpeljal še v tovarno nogavic, kjer Jim Je podjetnik g. Sušteršič razkazal vzorno urejeno pletiljstvo. Z avtobusom so se odpeljali proti Bledu, da bi še bolj spoznali gorenjsko življenje. • Za bedno ljudstvo v Liki. Bivši narodni poslanec Gjorgje Brankovič le predvčerajšnjim prispel v Beograd in posetil me-rodajne faktorje ter Jih opozoril na bedno stanje prebivalstva v Liki, kjer ljudje tudi še sedaj mnogo trpe radi snega in umirajo od gladu. Dr. Brankovič Je interveniral na pristojnih mestih, naj se v Liki takoj prične z Javnimi deli. pri katerih bi siromašno ljudstvo dobilo zaslužka. • NaSl v Ameriki. Naši rojaki r CJeve-landu so 3. t. m. slovesno obhajali petletnico tamošnjega slovenskega narodnega doma. Največja slovenska naselbina v Ameriki, ki šteje okroglo 35.000 duš, si Je z velikimi žrtvami zgradila to impozantno stavbo. — V Clevelandu so našli v njegovem stanovanju mrtvega Antona Marna. Zadušil se Je s plinom. Pokojnik Je bil rodom iz vasi Bistrica pri Št. Rupertu na Dolenjskem. V Clevelandu Je bival 25 let. • Smrtna tramvajska nesreča se Je pred-sinoči pripetila na Ulici kralja Aleksandra v Beogradu. Uradnik ministrstva vojske in mornarice ŽJvorad Nlkolič Je hote! skočiti na tramvaj, ki se Je začel premikati. Pri tem Je padel in prišel pod kolesa. M so mu odrezala obe nogi. Zadobil Je tudi težke notranje poškodbe, tako da Je čez par minut umrj. • Strela in požar. h Brusnic na Dolenjskem nam pišejo. Dne 22. t. m. ob 3. popoldne Je v vasi Brezje udarila strela v oreh posestnice vojne vdove Frančiške Volčjakove. Strela Je po veji preskočila na kozolec in ga užgala. Sosedov sin Vovko Je ogenj pogasil. Ako ne bi bilo dežja, bi gotovo pogorela vsa vas, ker Je sapa odnesla goreč snop slame na sosedov, s slamo kriti hlev. Volčjakovih ni bilo doma. Isto noč Je pogorela tudi kovačnlca Tekstorja na Selih pri Rabežu. Kako Je ogenj nastal, ni znano. • O kultur! smokev ▼ Jugoslaviji Ob Jadranu in okrog Gjevgjelije in Strumice v Južni Srbiji gojijo že od davno smokve. Od 3,200.000 dreves, ki rastejo pri nas, dobivamo letno 2000 vagonov Izredno sladkih hi okusnih smokev, ki pridejo preko Trsta ali Sušaka v promet. Smokvin sad predpisujejo razne farmakopeje in iz njih se pri nas fe več let Izdeluje znana zdravilna specijalite- v imenu Pariza izražam najtoplejšo zahvalo — Lemarcan, predsednik občinskega sveta pariškega, u— Pogreb dr. Frana Papeža. Včeraj ob 16 Je bil pokopan najstarejši slovenski odvetnik dr. Fran Papež. Izpred hiše žalosti se je razvil žalni sprevod. Pogreba so se udeležili poleg žalujočih članov rodbine, mnogih prijateljev ln stanovskih tovarišev tudi komisar oblastnega odbora dr. Marko Natlačen župan dr. Dinko Puc ln predsednik višjega deželnega sodišča dr Rogina. Korporativno so se pogreba udeležili tudi odvetniki z funkcijonarji odbora odvetniške zbornice. u— Iz gledališke pisarne. Straussova opera »Šaloma« se poje prvikrat drevi ob pol 20 Dirigira kapelnik g. štritof. v glavmh vlogah: ga Thierryjeva. gg. Primožič, Be-tetto, Banovec, Kovač in RumpelJ ter ga Staglarjeva, ki nastopi v vlogi Herodijade prvič na našem odru. Poleg Salome bo tudi balet »Pred vratmi večnosti«. mlsterliJ v enem dejanju, napisan po skandinavski legendi. Glasbo Je komponiral Jean Sibelius, koreografijo pa je napravil ljubljanski baletni mojster g. Golovin. V baletu nastopijo: kot čisti duši: gna Moharjeva in g. Go-lovfn, kot duše trpečih gne Smerkoljeva, Jančarjeva in Jakšetova, Hronoš je g. Men-cin. Poleg tega sodeluje ostali baletni in pa operni ženski zbor. Balet dirigira g. kapelnik Stritof. Predstava bo za premierski abonma- — Vstopnice za pasijonsko igro »INRI« se dobe vsak dan pri dnevni blagajni v opernem gledališču. Rezervirajo se lahko tudi pismeno ali telefonično (tel. št. 2306). Opozarjamo občinstvo, da se pred predstavo dobe vedno še vstopnice pri blagajni v dramskem gledališču. u— Popis živine. Prejeli smo: Vse lastnike konj. mezgov, oslov in volov na ozemlju mestne občine ljubljanske opozarjamo, da morajo vso svojo, nad 3 leta staro živino takoj, najkasneje pa do 5. aprila 1929. nanovo prijaviti mestnemu vojaškemu uradu na Ambrožovem trgu 7-1., soba 1. Za ono živino, ki je vojaško že bila pregledana, naj prineso s seboj vojni stočni list. Kdor bi zamudil, ali celo opustil zglasitev, bo strogo kaznovan. n— Pevski zbor Glasbene Matice. Danes, v sredo, točno ob 20. važna vaja mešanega zbora! Pridite vsil Odbor u— Smrtna kosa. V ponedeljek Je umrla g Helena Maroltova. K večnemu počitku Jo polože danes ob 16. na pokopališču pri Devici Mariji v PolJu. — Včeraj pa je podlegel dolgi težki bolezni g. Jožef Jeglič orožniški stražmojster v pok. Njegov pogreb bo Jutri ob pol 15. na pokopališče pri Sv. Križu. — Pokojnikoma blag spomin, rodbinam iskreno sožalje. u— Razstava ročnih del za Barcelono na Drž. osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani Turjaški trg 4-1, se podaljša zaradi velikega zanimania do četrtka. u— Izgubi) sem v ponedeljek zvečer od Vodnikovega trga ob cestni železnici do Prešernove ulice važno pismo, naslovljeno na Franz Pereson. Wien III. Najditelja prosim, da odda pismo proti nagradi v oglasnem oddelku »Jutra«. Če ga le pa do-tični, ki ga je našel, sam oddal v poštni nabiralnik, naj Javi to tudi v oglasnem oddelku »Jutra«. n— Lepotno grmičje, ciprese, borovce, smreke, nizke in visoke vrtnice, pelargonije Itd. priporoča Anton Bajec, Ljubljana, vrtnarija, Tržaška cesta 34 — trgovina Pod Trančo, telefon 3222. 89 u— Neroden obisk. Trgovca Emila je pred dnevi obiskala na njegovem stanovanju v EinspielerJevi ulici neka znanka. Za to Je zvedela njegova ločena žena. ki je slučajno ugotovila, da Je dotična ženska odnesla možu zavarovalno polico zavarovalnice »Dunav« glasečo se na 100.000 Din. Dognala Je dalje, da Je odnesla še neko drugo polico ter razno korespondenco. Žensko Je policija izsledila in jo prisilila, da je vrnila vse odnešene stvari. Proti njej Je uvedeno tudi sodno postopanj«. u-r- Ukraeno kolo. Sozija tatov koles se Je že pričela Komaj smo dobili pomlad, pa je prijavljenih na policiji že okrog 7 zadevnih tatvin, izvršenih v mestu. Včeraj dopoldne Je neznan tat odpeljal 1500 Din zadnje pomladanske novosti Dunaja ln Pariza za dame v sijajni izberi pri tvrdk FR. LUKJC. Stritarjeva ulica. Vaakovrsine ure, lat.jina iu srebrnina po nizki ceni pri ^ L.Viiharurar iMl Ljubljana St. Petra centa št. 36 Čudovite uspehe dosežete z LIKER-ESENCI, ki so pripravljeni za domačo Izdelavo najfinejših likerjev ter najboljšega ruma. V zalogi tudi najboljši špirit. Dobite jih v drogeriji A. KANC sinova. Židovska ulica 1. 4084a Ker je kino Jutri, petek in Soboto vsied Velikega tedna in vsled veKJrih priprav za prvi veliki sovjetski fsta »Zrvi mrtvec« zaprt, samo še danes Jt ia Patadi aa oiofja" Ob 4, H K 8. 9. Kino »DVOR«. Telefon 2730 POZOR! Kdor hoče sobno sfiteurijo po najmodernejših vzocciih in prvovrstno irvrSAtev, s« bo osla«* le pri J, MARTINCU F- Ks. Stari). Naročila sprejema Poljanska cesta SL 20 ali pa Sodna ulica St. 20. — Cene soLidn«. mp. Ordinirati je začel v Gosposki ulici 23 v Mariboru, v hiši Spodnještajerske ljudske posojilnice zdravnik Dr. Alfonz VVankmOller Ordinacije ob delavnikih od 7. — 8. predpoldan in od 17. do 18. ure popold. Ob nedeljah in praznikih od 10. — pol 12. ure. 4' 68 Lovci pozor! V 51etnl zakup se odda lov Na STOLU na javni dražbi dne 7. aprila t 1. ob 4. popoldne pri načelniku v Mostah 21, postaja Žirovnica. Dražibeni pogoji na vpogled isto tam. 4071 Za gospodarski odsek Moste-Žirovnlca: FRANC NOČ, načelnik. LAK ZA NOHTE fa tekočino za odstranitev istega u (flot samo ▼ drogeriiji A. Kane sinova, Ljubljana, Židovska 1 Prodaja P<>Pusta 51 o f e za moifce obleke, tzotovflen* obleke, perilo. Sepice. klobuke, tamo-veznice nogavic« frd pri ANTON PRESKER, Ljubljana. Sv. Petra c. 14. so najlažja pot. po kateri klice bolezni pridejo v naše telo. V kavarni se zaradi tega najlažje obranite nahoda, in-fliuence in bolezni grla uporabljajoči redno Anacot - pastilje Dra Wandera Dobe se v vseh lekarnah. Čuvajte se preparatov, ki v poslednjem času imi-tirajo povsod poznane ANACOT-pasti-ije. Iz Maribora Mariborska redakcija »Jutra* ima telefon številko 440 a— Občni zbor zveze agrarnih zajednlc za mariborsko oblast se je vršil v nedeljo v Narodnem domu v Mariboru. Skupščine se je udeležilo 23 delegatov, ki so zastopali 11 članic. Doslej so obstojale take organizacije večinoma v Prekmurju. v poslednjem času pa se prijavljajo v registracijo pri sodišču številne nove agrarne zajedni-ce tudi iz drugih krajev mariborske oblastL Za predsednika zveze je bil ponovno izvoljen kolonist g. Ivan Marušič z Benice pri Dolnji Lendavi. a— Mariborsko gledališče pripravlja znano Leharjevo opereto Grof Luksenbur-ški in nad vse zabavno burko Charlejeva tetka. v kateri bo gostoval r. Daneš, ki je dosegel pred leti s to vlogo na ljubljanskem odru veiik uspeh, kot lan' z mariborskim Švejkom. a— Pokvarjene poti. 2e -lani Je neki dov-tipnež klical na pomoč sv. Krištofa, ki bi naj prenaša! številne pasante čez močvirnato blatno pot pri železniški črpalki na meji med Mariborom in Studenci. Tudi letos ni nič bolje. Železniška uprava, ki ima menda v skrbi ta prehodni košček, naj bi se usmilila tudi tega Prehoda in navozila nekaj samokolnic gramoza, kakor ie to storila na gornji poti pred stopnicami. — Pot za Dravo v Studence ima vse polno dokaj neprijetnih in nevarnih lukenj. Padci pasantov k sreči brez večjih nesreč so zelo Pogosti. Da se en pripeti kakšna hujša nezgoda, naj bi studeniška občina ali morda mlado studeniško olepševalno društvo dalo pravočasno poravnati to neprestano zasedeno pot. a— Prijet tihotapec. Na glavnem kolodvoru so prijeli finančni organi Petra G. iz Zagreba ki je v Mariboru prevzel 14 kg saharina z namenom, da ga odpremi v Zagreb. Dohodarstveno sodišče ga ie obsodilo na 300.000 Din globe. Ker tihotapec ne more plačati bo odslužil visoko globo z enoletnim zaporom. a— Izsiljevanje. Neka mariborska tvrdka je prejela zaporedoma več anonimnih pisem, v katerih je avtor zahteval 25.000 Din In grozil, da bo drugače tvrdko ovadil zaradi nekih prestopkov. Ker trgovec ni reagiral na ponovne pretnje, se ie pri njem zglasila neka dama. da izsili v pismih zahtevano vsote. Trgovec jo Je ovadil policiji, ki jo Je aretirala in zaslišala. Dama se zagovarja, da je storila Ie nekemu neznancu uslugo. Zadevo bo razčistilo sodišče a— Onemogel Je ob 17. na Aleksandrovi cesti 58 letni Jakob Bernhard in se zgrudil pred policijsko stražnico na tla. Prepeljali so ga z rešilnim avtomobilom v bolnico. a— Zastrupila se Je včeraj opoldne 26 letna Mila Peklarjeva, stanujoča na Ptujski cesti št. 6. Pomotoma Je zavžila večjo količino lizola. Takoj so jo prepeljali z rešilnim avtomobilom v bolnico, kjer so H izpraznili želodec. Zastrupljenka je izven nevarnosti. Iz Celja Celjska redakcija »Jutrac ima telefon tte* vilko 190. ponoči v nujnih zadevah št 191. - Smrtna kosa. V Javni bolnici Je umrl 22. t m. 38-letni krojač Ivan Spanželj Iz Dola pri Hrastniku. Dne 23. t m. Je umrl v Zavodni pri Celju 1-mesečni sin mesarskega mojstra Božidar Leskovšek. Dne 24. t. m. so pa umrli v Javni bolnici 19-letnl tovarniški delavec Karel Pritekel) iz Zvod-na v teharski občini, 1-letni Friderik Dre-•^el. sin premikača iz Loke pri Zidanem mostu, ki Je umrl na posledicah težkih opeklin in 69-letnI Franc Kespret. brezposelni delavec Iz okolice St. Jurja ob ružni železnici. Včeraj pa je umrl v bolnid 50-letni Mihael S°!ič. iz Jurkloštra. e— Prijave radi prestopkov cestnopo!!-cljskega reda se množe. Že včeraj smo poročali, da je pričela policija nekoifo bolj paziti na kršitelje cestnopol.cijskega reda in avtomobilskih predpisov. Tekom včerajšnjega dneva so bile vložene n?da'jne i ovadbe. Zadnji čas Je že bil. da se J; stopilo na prste nekaterim preobjestnim kolesarjem in voznikom. e— Kdo Je Izgubil železo? Pred d.ievl smo poročali, da Je našel službujoči poli. cljski stražnik Pegan na Glavni cesti v berju 4 velike kose novega Jclcza. trik t 54 kilogramov. Ker se doslel aa polici'I lastnik še ni zglasil. poziva poiciia tevnlka, d.-i se čimpreje javi In od pene železo. e— Nočna prerilsVa zgodba. Na Marijin praznik zvečer Je bil aretiTan v Prešerno-ii'-'ci 33-letni delavec Raiko z Brega pri Celju, ker Je v pijanosti napade! na Slomškovem trgu !7-Ietnega Tinčka z Brega In ga krepko pritisnil s svojo močno desnico preko glave. Tinček jo je umih korakov popihal proti domu, Rajko mu je pa baje sle« dil i odprtim nožem in venomer zatrjeval, da mora Tinčku na vsak način tzjmtill {reva. Izkazalo se je, da vsa stvar ai bila tako tragična in je bil Rajko po iztreznje-nju Izpuščen domov, Tinček pa tudi obdržal svoja čreva na pravem mestu !n se cnu razen majhnega strahu ni pripetilo nič bujSega. _ Lak za slamnike v vseh barvah dobite v drogeriji Kane, Židovska ulica St. 1._4083a Hssk nai ve da kupi moško, fantovsko ali dečjo obleko najbolje in na;ceneie pri tvdki Josip ivsnčič LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 7 Lastni isdelUi s Ne zamudite t Ogie te sl zaloga in cene! Iz Trbovelj t— Umrt je v pretečenem četrtku v Hrastniku v lepi moški dobi 52 let %. Matija Slokan, bivši šihtmajster obrata Ojstroj, sedaj obraiovodja rudnika Mursko sredi-iče. Pokopali so ga v soboto popoldne na pokopališču na Dolu pri Hrastniku. Kako priljubljen in spoštovan je bi! blagopokojni pri Hrastničanih in posebno pri rudarjih, akoravno že ni bil nekaj let v Hrasnrkj Je pokazala mnogobrojna udeležba pri pogrebu Na zadnji poti so ga spremili zastopniki rudnikov Hrastnik in Mursko središče, veliko število bivših hrastniških tovarišev-paznikov ter rudarjev, zastopniki Sokola in Glasbenega društva, ki jima je bi! za časa bivanja v Hrastniku veiik dobrotnik. Hrastniško-do!sk! pevci so mu zapeli v slovo tri v srce segajoče žalostinke v Hrastniku, pri dolskj cerkvi in na pokopališču. Rudniška godba mu je vso pot svirala turobne žalostinke. Za blagopokojnim plaka neutolažljiva soproga s sedmimi nepreskrbljenimi otroki. O. Slokana bodo ohranili Hrastničani in Murskosrediščanl v najlepšem spominu. t— Zahvala. Gospa Ana Slokan se iskreno zahvaljuje vsem, ki so spremili njenega pokojnega soproga na zadnji poti. vsem darovalcem vcncev in cvetja in vsem, ki so kakorkoli skušali olajšati težko bol. Zlasti se zahvaljuje rud. vodstvoma v Hrastniku ki Murskem Središču, predvsem g. ravnatelju ing. Drobcu v Hrastniku in g. ravnatelju Vargazonu v Murskem Središču za dobrohotno naklonjenost, Glasbenemu društvu pod vodstvom g. Candra in g. L. Hof-bauerja, društvu rudniških nameščencev in deputaclji rudarjev. Iz Litije !— K vlomu v Vivodovo prodajalno. — Orožništvu se je posrečilo izslediti vlo« milca v osebi 21 letnega pekovskega po« močnika Adolfa Pintarja, doma iz Rogoze pri Mariboru. Prijeli so ga 23. t m v Šp. Polskavi. Sprva je tajil; po hišni pre« iskavi, ki je imela popoln uspeh, pa je vse prizna! Dobili so pri njemu še velik del pokradenega blaga in vso gotovino. Pintar, Ici je bil že večkrat kaznovan zaradi tatvi« nc, se nahaja sedaj v zaporu v Laškem. Z Jesenic s— Občni zbor jeseniške podružnice SPD se j-e vršil v nedeljo popoldne ob zelo lepi udeležbi članstva v saionu restavra« cije pri Mesarju. Načelnik podružnice go« spod Ivan Šetinc je toplo pozdravil vse navzoče, zlasti še nadzornika podružnice SPD g. dr. Senjorja iz Maribora. Tajnik g. Kosmač je poročal, da je imel odbor v minulem letu 8 sej; došlo je 47, odposla« nih pa je bilo 64 dopisov. Podružnica šteje 300 članov. Iz poročila blagajnika gospoda Bohinca je razvidno, da je bilo v minulem letu 15.401 Din dohodkov in 5.519 Din iz« datkov, čistega prebitka torej 9.882 Din. Po soglasno sprejeti razrešenici se je vne« la obširna debata zaradi nameravane grad« nje planinske koče na Rožci Načelnik Še« tinc je obširno poročal o pripravljalnih de« lih odbora, ki ima mnogo volje, da se gra« di koča na tej izredno privlačni turistovski postojanki. V debato je ponovno posegel g. dr. Senjor, ki je podal navzočim nasve« te, kako zbirati sredstva za gradnjo pla« ninskih koč ter je v daljših izvajanjih ori« sal razmerje med podružnicami in osred« njim vodstvom SPD v Ljubljani. Po slu« čajnostih je načelnik podružnice g. Šetinc pozival navzoče k intenzivnemu delu v prid dograditve koče ter zaključil lepo uspeli občni zbor. s— Smrtna žetev. Po dolgi in mučni bo« Iezni je v nedeljo v 42. letu umrla gospa Jožefa Ferčej. soproga g. Matevža Ferče« Ja, tov. preddelavca na Savi. Žalujočemu »oprogu je zapustila večje število otrok. Blag spomin pokojnici, težko prizadetim preostalim naše sožalje! Iz Ljutomera !J— Kolo jugoslov. sester si je izbralo za predsednico s. Trstenjakovo, njena namest« niča je s. Zemljičeva, tajnica s. Banharto« va, blag. pa s. Stoparjeva Na cvetno nede« ljo bodo sestre prodajale oljke v prid rev« ni deci. Ij— Olepševalno društvo si je na svojem občnem zboru izvolilo nov odbor: preds Josip Žagar, podpred Pero Veselič. tajnik Sonenwald in blagajnik Franc Žitek. Te« koče leto namerava društvo ograditi vse kopališče te r postaviti nekaj klopi, med drugimi tudi v Veseličevem parku. Pereče je vprašanje kopaliičnega mojstra, ker se je dosedanji odselil. lj— Izvoz lesa. Na kolodvoru se kopiči« jo skladi raznega lesa, orehovine, črešnje« vine, hrastovine itd., ki čakaja na izvoz v inozemstvo. Razni nakupovalci pa kupuje* jo tudi manj goden les, n. pr. orehovino in bati se je, da bodo orehi s časom izgi« nili iz naših krajev, kakor se je tudi hrast« je že zelo zredčilo. Denarna kriza je veli« ka m ugodne cene zapeljujejo našega kme« ta, da seka ostanke nekdanjih lepih logov. Šport Športni drobiž Zabeležiti moramo Se nekaj domačih nogometnih rezultatov. Prvenstvena tekma v Trbovljah med SK Amateur in SK Tr« bovlje je prinesla zasluženo zmago Ama« teurju s 3 : 0 (2 : 0). V ponedeljek je Ili. rija v prijateljski tekmi porazila Hermesa 8 3:2, marljivi juniorji Ilirije pa so pre« magali rezervo Svobode s 4 : 0. Dunajski Rapid je, kakor smo že včeraj med brzojavkami poročali, v Budimpešti dosegel na praznik v ponedeljek lep uspeh. Proti Hungariji je igral neodločeno z 0 : 0. Dunajčami so bili večinoma v premoči. V Rapidovem moštvu je igral na desnem kri« lu Mika Babič od Grandjanskega Kritika pravi, da se precej časa ni znašel, da pa je potem pošiljal zelo lepe centre. Pri pariški šestdnevni kolesarski dirki je zmagal proti pričakovanju francoski par Raynaud«Dayen s 3441 km. Pri cross coirntrv teku narodov, ki se je v soboto vršil v Parizu, je zmagala Fran« cija z 31 točkami pred Anglijo (74) m Spa« nijo. Kot poedinec je prišel kot prvi na cilj Anglež Cotterell v času 42:46.2. Star« tali so tekači desetih narodov. Še nekaj o cross country teku v Zagrebu Slaba organizacija. Zagrebški listi prinašajo zadnje dni ze« lo izčrpna poročila o nedeljskem cros9« country tekmovanju za prvenstvo države in omenjajo zlasti homogeno in izredno močno moštvo Ilirije, ki si je priborilo na« slov državnega prvaka in s tem znova utr« dii dober sloves, ki ga uživajo n Si atleti v državi Boj je bil izredno o^ter, do zad« nje faze zanimiv in neodločen in listi po« ročajo, da gledalci že dolgo niso videli ta« kega teka. Tekmovanje sc ni vršilo, kot oHčajno, v Maksimiru, ampak po igrišču v Černomer« cu, slično kot oross country Ilirije. Na startu je bilo okoli 40 atletov; Ilirija je na« stopila v postavi Šporn, Kumer II. Šenčur, Tinta, Banovec, Hladnik, Vidmar. Tempo je bil takoj od začetka zelo os^er in so vodstvo prevze1: v grupi Zagrebčani Pre« danič, Kumer L, Zemljak in Beograjčan St anovid. Il rijani so tekli s početka pre« vidno in strnjeno Po drugem km pa se je pognal šporn naprej in bil kmalu kakih 50 m pred vsemi Tako je šlo do 4. km, ko so Zagrebčani izprevideli, da Sporna ne smejo podcenjevati. Najprej se je pognal za njim Zemljak. šporn je tempo povečal, Zemljak tega ni vzdržal in je zaostal. Kot drugi je poizkusil svojo srečo naš znani in« ternacijonalec Stefanovid, pa tudi on ni mogel vzdržati izredno vztrajnega in od« pornega Sporna, ki je tempo vedno bolj povečaval; pri 8. km je bil že 200 m pred vsemi in zdelo se je že, da ga ni mogoče več ujeti; tedaj pa je Šporn predzadnjo rundo, mesto da b' jo tekel preko igrišču, tekel naprej po tekališču, ker na to ni bil opozorjen in tako je mogel P.-edanid pri« dobiti okoli 150 m. nakar je iznenadenega Sporna v finalu prehitel za 8 m. Šporn pa je kljub temu pokazal, da je danes sigur« no najmočnejši tekač na dolge proge v dr» žavi in moramo od njega pričakovati še mnogo. Drugo iznenadenje nam je pripTa« vi! mladi Kumer, ki je preh:tel svojega starejšega brata, ki starta za Marathon in ki je veljal poleg Predaniča in Štefanoviča za favorita. Tudi on je pokazal od lanske« ga leta izreden napredek Kakih 50 m za njim sta šla skozi cilj Senčar in Tinta in s tem Iliriji zasigurala visoko zmago; do tedaj ostali klubi niso imeli skozi cilj niti po dva tekača. Omeniti bi bilo dalje tudi, da je ilirijansko moštvo edino, ki je pri« teklo skozi cilj kompletno. Ilirija si je s tem priborila srebrn kip tekača, darilo beograjske firme Uroševič in Tanaskovid. Organizacija tekmovanja je bila zelo sla« ba; na igrišču ni bilo niti garderobe niti vode. Kontrole so bile zelo slabe in niso opravljale svojega posla točno. cTi cem so bil' prizadeti posebno Ilirijani; šporn nI bil opozorjen, da more teči predzadnjo rundo preko igrišča; na zelo čuden način se je plasiral tudi Bančič Jugoslavija). Vsi štirje naši tekači so ga prehitel1 za celo rundo (800 m), kontrola pa tega ni opazila in mu je prisodila 4. mesto. Proti odlo« čitvam juryje je bilo zlasti od strani Jugo« slavije (Beograd) vloženih nekaj protestov, ki pa rezultata seveda ne bolo irpreme« nili. Želeti pa bi bilo, da se tudi cross coun« try«tekmovanje prenese za eno leto dru« gam. Tudi v Ljubljani in Beoffradu je lah« ka atletika razvita tako, da Zagreb vsaj doseza in so posebno mitingi v Ljubljani dosedaj pokazali vedno boljšo organizacijo kot v Zagrebu. SK Svoboda. Danes v sredo Članski sestanek v prostorih Svobode ob 19.30, obvezen z« vse igralce. — Načelnik. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes o0g<, fco. Ljubljana, plač. pri prejemu po 420 — 425: kc* ruza: baška. času primerno suha, plač. 30 dni, promptna po 317-50 — 320, za april po 3Š0 — 335, ameriška yellow, zacarinjena po 320; oves: baški, slov. post., navadna tarifa po 305 — 310; ječmen: baranjski ptvo-varski 68-69 kg 1x1 345 — 347.50, baški ozimni po 330 — 332.50. Novosadska blagovna borza (26. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 25 vagonov pšenice, 22^ vagona moke, 20 vagonov koruze in 1 vagon krompirja. Pšenica: baška 247.5 — 250: banaška, pariteta Vršac 237.5 — 240; gorniehannška 240 _ 242.5; 6remska 250 _ 252.5. Ječmen: baški 245 do 250; baški pomladni 270 — 280. Oves: baški, sremski in slavonski 250 — 252.5. Koruza: baška 270 — 272.5; za april - maj 282.5 — 287.5; za maj - junij 287-5 — 290; banaška 270 — 272.5: sremska 272.5-275: za april - maj 272.5 — 277.5. Mo!;a: baška >0< 342.5 — 352.5; >2< 322.5 - 332 5: :5< 302.5 — 812.5; »6< 282.5 _ 287.5. Otrobi: baški in sremski 185 — 190; banaški 182.5 do 185. Dunajska borca sa kmetijske proizvode (25. t. m.) Nazadovanje tečajev na ameriških borzah ni ostalo brez vpliva na dunajsko borzo. Promet je bil minimalen. Jugoslovenska pšenica (potijska) se nudi za čas otvoritve rečne plovbe po 1.58 Kč ex slep Dunaj. Uradni tečaji so ostali v glavnem nespremenjeni, le madžarska rž notira nižje. Dunajski goveji sejem (25. t. m.) Dogon 2468 komadov, od tega 91 iz Jugoslavije in 964 iz Rumunije. Promet le hil v poSetku Švahra. pozneje pa mlačnejši. Cene so (»stale v glavnem nespremenjene. Za ka žive teže notirajo: voli izjemno 2 — 2.20. I. 1.70 do 1.95. II. 1.30 — 1.65. III. 1.05 — 1.25, biki 0.95 — 1.25. krave 1 _ 150 in slaba živina 0.70 — 0.95. Iz življenja in sveta Elektroda namesto kirurgičnega noža Novo sredstvo v sodobnem ranocelništvu Električne, diatermične toke so uporabljali doslej v medicini z velikim uspehom za pospešenie krvotoka in raznih zdravilnih procesov, ker povzročajo ti toki v telesu visoko temperaturo in s tem zdravilno preobilico krvi. Segretje telesnih tkanin z diater-tničmm tokom je lahko tako močno, da se beljakovina v stanicah sesiri te celo izogljeni. To sesirjevanje beljakovine so začeli sedaj izkoriščati v kirurgiji. Operacijski nož nadomeščajo z operacijsko elektrodo. To elektrodo tvori tenka ali pa s ko-vinastim gumbom zavarovana igla. sko-ri katero spustijo električne valove v tkaničevje. Drugo, neaktivno elektrodo tvori svinčena plošča, ka jo pritrdijo pa-cijentu na nadlehtie. Operacijska elektroda se prav nič ne segreje, torej ne gre pri teh operacijah brez noža za nekdanje izžganje. Tok povzro- ča le sesirjenje tkanine, ki jo zadene, a »rez« nastane s počasnim pomikanjem igle okrog mesta, kjer naj se izvrši operacija. Dve velikanski prednosti ima ta metoda, ki bi ju zaman iskaHi pri stari operacijski metodi. Prvič ne kane iz operacijske »rane« niti najmanjša kaplja krvi. drugič deluje elektroda tako hitro in precizno, da se odpravi pacijent lahko takoj po operaciji domov. To je torej nekakšna ambulatorična operacija. Prej je moral pacijent preležati redno nekaj časa v bolnišnici. Seveda se dado z elektrodno iglo opraviti tudi večje operacije, predvsem pa nudi elektroda iziborno pomoč v lažjih sluča;ih, kakor za odstranitev bradavic, oteklin, neprijetnih izrastkov, kocin itd. Omenjamo še. da se nove metode poslužujejo zlasti na dunajski kirurgični kliniki ptof. Eiselsberga. Rumunska kraljica Marija (v vedi) |e med »volta bivanjem na Francoskc m obiskala svojo sestro, rmlto v elito fcneght}« Cirilo. Na sliki sedi oi> kraljici slo velikega lmeza Cirila, veliki knez Vladimir. Na oknih (od leve proti desni): velika kneglnja Cirila, princesa lleana, velika kneglnja Klra. Hiša velike knoginje Cirile |e v Salnt- Briaeu na Bretonskem. Ljeninovo truplo Skupini inostranskih novinarjev sta dala te dni konservatorja Ljeninoveia trupi- prof. Vorobijev in kemik Zbar* ski neka; zelo interesantnih podatkov o svojem delu. O tem razgovoru, ki se je vršil v mavzoleju samem, poroča neki novinar sledeče: »Zdi se, kakor da bi Ljenin sam z bežnim smehljajem prisluškoval bese« dam obeh učenjakov. Njegove roke so sklenjene nad težko rdečo odejo, ki mu zakriva spodnji del telesa. Velika zaslužna kolajna nad srcem je edina dekoracija na rjavi vojaški obleki, v katero je oblečen. Učenjaka sta zelo ponosna na svoje delo. Vsak teden preiščeta truplo, a doslej še nista ime« la povoda za kakšno reparaturo. Pro« fesor Vorobijev je odprl stekleno ra* kev, vščipnil Ljenina v gladko lice, se dotaknil njegovih nosnic in zganil ušesa, hoteč dokazati, da je mrtvo me* so še prožno, torej ne mumificirano. Obraz se je v petih letih komaj spre« r-enil. Trditev, da je Ljenin »kakor živ,« je seveda pretirana. Je povsem mrtva, voščena maska, toda izredno dobro ohranjena, če uoošte .no čas. Samo roke so se skrčile, zlasti desna roka je izgubila barvo in dobila gube. »V inostranskem tisku,« pravi eden obeh učenjakov, »priobčujejo skoraj dnevno senzacijonalne vesti o stanju Ljeninovega trupla. Teh vesti smo že navajeni. Seveda ne upava, da bova truplo ohranila večno v tem stanju, pač pa bova poskusila ohraniti ga dol« go let. Kako dolgo, ne veva. Ta poskus je bil napravljen prvič v svetovni zgodovini. Kakor vidite, se stanje trupla razen rok ni poslabšalo. Lahko bi popravila tudi roke, imava namreč še mnogo kemičnih sredstev v zalogi, Norveški prestolonaslednik Olaf in princesa Marta, ki sta se poročila te dni. vendar rajši počakava. Nočeva trupla motiti, dokler bi ne bilo neobhodno potrebno. Seveda ne smatrava trupla za »sveto« in tudi od drugih si tega ne želiva. Truplo pod steklom je ša« mo podoba, spomin.« Ni relikvija, temveč spomenik, pravi prof. Zbarski.« Ljeninov grob je obiskalo v teh pe« tih letih že več milijonov ljudi. Pet do šest tisoč jih gre vsak dan skozi mav« zolej ob uri, ko je odprt za občinstvo. Na praznike pa jih je včasi do dvaj« se t tisoč! Tragedija dveh zapeljanih sester Blizu obmejnega mesteca Lešice na Poljskem se jo odigrala neobičajna drama dveh lahkovernih in neizkušen nih deklet, sester Marije in Josipine Skardi-ke. Iz sosedne državice je bil "a Polisko pozvan inženjer Breeklitz. Poverjeno mu je bilo montiranje elektrarne. Zupan je moral inženjerju od= kazali stanovanje. Storil je to v hiši Skardickih. ki sta bili vojni siroti in obe niti 20 let stari. Zanuščeni deklici, ki nista Imeli no« bene živi ionske izkušnje, sta kmalu na« sedli sladkim besedam in vabam iz« orijenega sostanovalca. Najprej je Breeklitz snelial 20 letno Mariio. po« tem pa še 18 letno .Tosipino. Nekai cn, sa nista vedeli drims za drugo. v kak« šnem stanju se nahajati. Šele ko je postalo nnino materinstvo očitno, sta si razodeli skrivnost in sta vnrašali in« ženjerja, katero izmed ob^h kani vze« ti za ženo. Ci^k ie odvrnil nai to od« ločita sami. Obliubil ie zakon tisti, ki premaga drugo. Sestri, ki sta se poprej ljubili, sta se zda i zasovražili in sta se tako sporekli. da sta sklenili odlo* čiri spor z orodjem. Starejša je vzola sekiro in začela mahati po mlajši. Vendar je bila ta močnejša in spret« nejša. Odsekala je Mariji levico pri ramenu. Sestra, ki je začela krvaveti, da ji ni bilo mogoče pomagati, pa je imela še toliko sile, da se je vrgla na Josipino. Zdrobila ji je lobanjo. Ko« nec je bil ta, da sta obe obležali mrtvi. Podli ljubimec je gledal dramo ves čas in ko sta bili sestri v zadnjih iz« dihljajih, je poklical ljudi. Hoteli so fa linčati, a mu niso mogli do živega, er se je najprej branil z revolveriem, potem pa je pobegnil kakor straho« petec. Zračni potniki plačajo po svoji teži Na novi zračni črti iz Anglije v In« dijo se drže načela, da plačaio potniki vožnjo po svoji teži. Vozni listek ima enako ceno za vse. Potniku se dovoli vzeti s seboj toliko, da človek in prt« Ijaga ne presežeta teže 100 kg. Oseba, težka 50 kg, vzame lahko s seboj 50 kilogramov prtljage za listkovo ceno Kdor tehta 100 kg, mora plačati prtlja« go posebej. Kdor tehta nad 100 kg, mora doplačati tudi še za svojo teles« no težo. Nasprotniki debeluhov se oglašajo ob tej oriliki z zahtevo, da naj plačaio osebi, telesne obilnosti tudi na zemlji po železnicah in tramvajih več kot n- -adni ljudje, katerim odjemljejo prostor. Milijarder v natakarjevih očeh Ameriški milijarder Rockefeller je ob svojem zadnjem obisku Evrope bi« val nekoliko dni v Napolju. Višji na« takar dotičnega hotela, kjer se je mo« derni Krez ustavil, je v listih objavil svoie »spomine« na tega gosta, ki ni« so brez zanimivih podrobnosti. Rockefellerju je stresel višji nata« kar sam. Dela ni bilo dosti in tudi ne nevarnosti, da bi mu gost ušel z veli« kim dolgom, ker je plačal vsako na« Hotel v pariški ulici Grenelle, kjer Je umrl maršal Foch. Okoli meščanske vojne v Mehiki Odhod redne vojske Iz gla vnega mesta na bojišče. To je pravi zamotek Aspirin tablet Pazite na originalni omot 8oyek z modro-belo-rdečo pečatno znamko I ročilo, vsako sobo, vsako malenkost takoj. Zvečer, točno ob 22. t5., se je bogataš umaknil v svoje sobe. Odpu/ stil je ob tej uri svojega služabnika in svojega tajnika. Višji je bil sam več« krat priča, da je jima pri odhodu stis« nil znatno vsotico v roke, češ: »Zdaj si le pojdita ogledati Napoli.« Plačilni mu je moral nekoliko minut pozneje prinesti dve steklenici sekta in ju od« preti. Iz prve sta popila skupaj po eno čašo, pri čemer sta se prijetno razgovarjala, drugo je smel natakar še polno odnesti s seboj, da jo popije sam ali v družbi svojih tovarišev. Pri odhodu je prejel redno napitnino v obliki bankovca za 20 lir. Natakar za* ključuje svoje poročilo z besedami: »Rad bi se odrekel najboljšem" revir« ju v hiši in ne bi hotel biti nikoli več višji ali plačilni natakar, če bi ir <*el streči vsak dan enemu samemu takšne« mu gostu, kakršen je ta Rockefeller.« Ali vonj cvetlic usmrti človeka? Po romanih se čita o smrti zapušče« nih ljubic, povzročeni po omami:ivem vonju rastlin. Naravoslovci pravijo da v cvetlicah ni snovi, ki bi usmrtila človeka. Vonj rož, hiacinte lilije omamlja človeka in tudi usmrti po sta« rih poročilih, v novejši dobi na taki primeri niso znani. Na nekatere ljudi vpliva voni močno, na druge malo ali celo nič. Znano je, da je smrad gnile« ga jabolka učinkoval na Goetheja ko je bil na posetu pri Schillerju, tako silno, da so Sa morali odnesti na svež zrak. So ljudje, ki ne prenesejo nobe« nega vonia in so za vsako stvar straš«. no občutljivi, drugi pa prenesejo vse. Zločinstvo v Ameriki V Parizu je priredil klub Američa* nov banket, na katerem je predaval newvorški policijki predsednik En« right o zločincih v Ameriki. Slika, ki jo je podal, je prav dezolatna. Vsako leto umorijo zločinci po njegovih tr« ditvah 12.000 ljudi in jih težko ranijo 60 do 75.000 in pokradejo oziroma uropajo za 7 milijard dolarjev raznih vrednosti. V letošnjem novembru se bo vršil v Washingtonu peti medna« rodni policijski kongres, na katerem bo zastopanih kakšnih 60 držav. Madrid brez avtomobilskih nezgod Londonski list »Dailv Chronicle« po« roča, da ni bilo v Madridu letos od novega leta še nobene avtomobilske nezgode. Poprej so bile nesreče na dnevnem redu. Zasluga za to nripada diktatorski odredbi, da se kazmrie vsak šofer, ki povzroči pasantu težke poškodbe, z ječo do šestih let, ako pa« santa usmrti, pa z zaporom do dva« naist let. Varnost za pešce je sedaj no madridskih ulicah večja, promet pa se krči.____ Obleke za pomlad iz ateljeja tvrdke DRAGO SCHWAB, Ljubljana, so mo&tersko izdelane in le iz finega sukna. Cene solidne. Conan Doyle: Maščevanje Ljufoavno razmerje lady Sannoxove in Douglasa Stonesa je bilo javna tajnost. Zato ni čudo, da je zavladalo po vsem mestu veliko razibnrjenje. ko se je razširila vest, da je šla lady San-noxova v samostan. Zvedeli so tudi, da se je znamenitemu kirurgu Stonesu za vedno omračil um. Nekega dne ga je našel sluga sedečega na postelji, z blaznim smehljajem na obrazu. S svojo spretno roko je bil mnogim resi življenje in vsi so ga ljubili in spršstovali. Zasliri] je ogromne vsote in živel v razkošju. Ko je srečal Iady Sannoxovo, najlepšo ženo Londona, se je na prvi pogled brezumno zaljubil vanjo. Lord Sannox je bil tih in miren mož, ki se je zanimal le za vrtnarijo. V gledališču je bil spoznal mlado plesalko Marion Dawsonovo in se tudi kmalu poročil z njo. Ltudi le zanimalo vprašanje. ali lcrd ve, kako ga žena vara. Odikar je bil Douglas Stones njen ljubimec. ni nihče več dvomil o tem. zakaj Stones s svojo nebrzdano Vrrnul-zivnost;o ni mogel pr kriti svo;e ljubezni. Videli so ga vsak večer, kari ar je šel k svoji izvolfenki v poset. Tudi ona ni skrivala svoje ljubezni do Sto- nesa. Podnevi se je vozila v ndegovi kočiji na izprehode in prihajala k vsem prireditvam v njegovi družbi. Nekega zimskega večera, ko se je Stones že odpravljal k lad-y Sannoxovi, je stopil v sobo sluga in javil: »Neik gospod, Ha.mil Ali iz Smyrne, želij govoriti z vami!« Turek je vstopil. Bil je majhne postave s skrivljenim hrbtom, temnimi lasmi in dolgo črno brado. V roki je držal rdeč turban. »Česa želite, gospod?« je vprašal zdravnik. »Prosim vas. peljite se z menoj domov; žena mi um ra. Evo vam sto funtov — samo hitite. Drosim vas. hitite!« Sto funtov je nenavadno visok honorar in Stones se ni dolgo obotavljal. Pogledal je na uto. Pol ure je imel še časa, potem je moral k lady Sarmoxo-vi v poset. »Kaj se ie zgodilo?« je vprašal moža. »Jo>j. kako žalostno je vse to! Ali poznate Alimonadesova bodala?« »Ne!« »To so stara, čudno zakrivljena bodala. Starinar sem in sem imel med svoio robo tako bodalo. Ko sem pršel zvečer domov, sem našel ženo v nezavesti. Ranila si je bila ustnico z bo- dalom. A ta rana ni navadna rana. Bodalo je zastrupljeno. Po vsej Evropi in tudi v Orijentu ne poznajo protistrupa. Z naglo operacijo ji lahko rešite življenje. Strup se le polagoma širi 'n če ji odstranite ranjeno spodnjo ustnico, ji bo moči rešiti življenje.« »Če je to edina rešitev.« je odvrnil Douglas Stones, »je bolje žrtvovati u.3'rrco nego življenje.« Douglas Stones je spravil svoie instrumente n obveze v kovčeg ter dejal: »Operacije ne bo moči izvršiti brez narkoze!« »Ni je potreba! Ničesar ne bo čutila. Prvia posledica strupa je popolna nezavest in preden sem odšel, sem ji dal večjo količino opija. Joj, gospod, zakli-njam vas, hitite!« Voz se je ustav'! pred nizko hišico. Stara ženica je odprla vrata in jima posvetila s svečo po veži. »Kako je z njo?« je hlastno vprašal starinar. »Še vedno spi!« Stop:li so v slabo raz-svetlieno sobo. Na n:Zki nosteMi je le?a'a mlada žena. Oblečena ie bila v tirrško narodno nošo; njen obraz je bil pokrit s prozornim pajčolanom. Starinar je stop'] k njej in dvignil pajčolan, tako da je od- kril brado in usta. Na spodnji ustnici je bil majhen vrez. »Ne vidim znakov zastrupiienja! Po-čakaimo rajši z operacijo!« Mož je obupano zmajal z glavo. »Joj, gospod, za Boga, verjemite mi, samo operacija ii more rešiti življenje!« Stones se je še vedno obotavljal. »Pomislite na posledice, obraz bo spa-čen za vse življenje!« »Kaj za to. da ji le ohranite življenje.« Stones se ie sklonil k mladi ženi in zagledal skozi pajčolan dVo'je temnih oči. Preveč opi.ia ste ji dali, a vendar se mi vidi, da je pri zavesti.« »■Dal sem ji precejšnjo količino. Ničesar ne bo čutila. Rotim vas, ne odlašajte več.« »Tedaj na vašo odgovornost!« Stones je prijel ranjeno ustnico, nastavil nož in čez nekaj trenutkov je bila operacija izvršena. Ted2jci pa je mlada žena z a vpil a. Dvignila se ie r b!»7'n :n pajč0lau ii je zdrknil 1 obraza. Stones je odskočil. B~že. ta obraz e n"zral! Spnznal sa :e vkl'ub spačenim ustom in zeva'oči ran\ Kakor v snu ie pogledal okoli sehe ter zagledal na mizi starinarjevo brado in lasuljo. Ob steni je slonel lord Sannox; zaničljiv smeh- ljaj mu je krivil ustnice. Vpitje mlade žene je utihnilo. Nezavestna se jo zgrudila na blazine. »Marion je potrebovala te operacije,* se je ogiasil lord Sannox, »ne fizično, toda moralno. Vaše pismo je prišlo pomotoma v moje roke in zdaj mi je vse jasno. Z njo sem obračunal že preje in rana na njeni ustnici izvira od mojega pečatnega prstana.« Douglas Stones se ni ganil. »Točno ste prišli na sestanek, gospod doktor. Mislim, da bo danes zadovoljna z vami!« Tedaj je Douglas Stones zagnal glas, ki ni bil ne stok ne smeh. Lordov obraz ! se je zresnil, v očeh mu je vstajala j groza. Po prstih se je splazil iz sobe. »Čakajte, da se milostiva zbudi,« ie j zunaj velel stari ženici »John. peljite doktorja domov in recite njegovemu sl>ugi, naj pazi na go- 1 SDcda, zakaj operacija ga je izmučila. Potem pridite po lady Sannoxovo in odpeljite jo domov!« »In vi, gospod?« je vprašal sluga. »Drev! odpoti':em. Prhodnie mesece mi pošikate prš*o v Benetke, v hotel Roma'. Ne pozabite naročiti Stevensu, naj pošlje škrlatne krizanteme na raz-i stsvo in recite mu, da čakam njegovih ' sporočil.« Dopisi BREŽICE. Zanimiv pojav r našem Po-savju je pevski zbor kmečki fantov v Kriki vasi. Tod je današnji mladi kmečki rod prekinil s starimi tradicijami, ki niso bile bal v čast tamošnjemu svetu, to je s te-peži in poboji. Slabi vzgledi prvi let po vojni so odvratno vplivali na današnji svet. Zahotelo se Jim ie ubranega petja, da si zapojo lepo, kakor so to čuli drugod. Požrtvovalnega in idealnega pevovodjo so našli krškovaški fantje v osebi brežiškega Stražnika ki se je lotil poučevanja namesto drugih poklicanih. Zbor šteje dvajset zdravih moških grl. Glasovi so lepo porazdeljeni. Zelo simpatičen je zlasti tenor, ob katerega petju mora v mesečnih poletnih nočeh krepkeje utripati marsikatero dekliško srce V nedeljo je prestal zbor svoj prvi »krst«. Korajžni fantje so priredili krškim purgarjem koncert Krasen pomladanski dan Je sicer izvabil precej meščanov na izprehod, vendar je občinstvo koncert po-setilo v precejšnjem številu. Pevci so bili za svoje Izvajanje bogato nagrajeni s ploskanjem. V prihodnje bodo, upamo, nagrajeni tudi drugače. Zvečer na povratku so se ustavili malo pri Volčanšku na brežiškem kolodvoru. Tam sem jih poslušal. Oglasila se Je še vedno lepa za Brežice zgodovinska dr. Razlagova »Bodi zdrava, domovina«. Potniki so navdušeno ploskali. Nato pa je zbor podal Adamičevega »Vasovalca* na popolnoma svoj in Jako originalen način, ki )e vžgal poslušalce. Par Štefanov dobrega bizeljca so poslali hvaležni gostje fantom kot malo nagrado za lepo petje na mizo. V današnjih težkih časih je pojav tega pevskega društva zelo simpatičen zlasti zato, ker je Izšla želja po Izobrazbi Iz naroda samega. Značilno za razmere pa je tudi, kdo da vodi ta pevski zbor Čestitamo vrlim krškovaškim fantom, da so krenili na novo pot in čestitamo tudi požrtvovalnemu g. Kobalu na njegovih lepih uspehih. — R. adio kOer h bfl« poprej OtaMfiu knjižnica, kna topa cvol uMv In m tam vrte tudi «4« star*. ifaatv*. Prasvvtar br. dr. M«*«fc podčrta*« v avotea poročata prosvetno dete, farvrJeoo v Sntf ta pri društvih. Vsesa skupaj Je bik) lani 960 rajnih prosvetnih, propagandnih n zabavnih prireditev. Orkester kna po trt društva, pevski zbor eno. Sokolski in državni praznik so razun treh praznovala vsa društva, ponekod na zelo dostojanstven način. K podrobnemu prosvetnemu po-r»6ihi Je podal tudi porodiio o manjšinskem deta v župi. Stavil Je več pred+ogov. ki so »e deloma med letom ie uveljaviti, deloma »o Se v obravnavi. Matrikar br. Tranjo SmAd Je njjotov* StevlK-ao stanje članstva pri društvih in dodal neka! pripomb, kako voditi matrike, da bo impa imel« točno evidenco. Na predlog rač pregl. br. Stanka Peroa )e bil odboru podan absohttorlj. Starešinstvo )e bilo izvoljeno z vzklikom, kakor sledi: staiosta br. Jože Smertnik, I. za-meaik »taroste br. Ferdo Poljšak, Zagorje. H. zamen* br. Tone Komik" (Šoštanj), načelnik Lojze Jerin, načelnfca Mitnica Lojkova. tajnte Franto Cepin, blagajnik Bernard Vltavsky, pro-svetar dr. Ervin Mejak, zapisnikarje« s. 2>-Akz Debeiakova, matrikar Franio Snrid. v starešinstvo dir. Milko Hrašovec, Drago Sirec, Tine Novak, dr. Jože Dotočar, Josip Kramar, Franio Saksida, namestniki Stavko Prelog, MHka Lojkova, rač. pregl. Stanko in Karo! Pere. Delegate za sa vezno skupščino drvloči žutmo starešinstvo Po volitvah le nagovoril skupščino rezrei delegat brat dr. Katudare, Id se Je o dt-tovanfa v iupl ;rra®U zete laskavo. Izročil k starosti br SmertTtfikn natfvišje sokolsko odlikovanje, savezmo plaketo. Debata giede kupnega zleta >» bila teredoe živahna. Zlet so reklamirala zase kar 4 društva: Celje, Trbovlje. Radeče hi Žalec. Končno le večina glasovala za Trbovlje V Žalcu p« bo leto« ve® okiroft« 'Jti. Sokolsko društvo v §t. JttriJu razviik ob -»riilitt 20-letnice prapor IiposVivalo si Je dovoljenje, da sme vabiti tudi sosedna drušitva. Pri shičajitostih J« br. dr. M Mak omenfl, da Je starosta brat Smertnik pred tremi mesed praznoval 50-letnico rojstva, zdrtrJetKi obenem z njegovim 30-letnVn ndej-stvovamjem pni celtskemi Sokolu. Sledile so prisrčne ovac^e Žuipni porez ostane kakor lani po 5 Din za vsakogar. LJUBLJANA (577 m 4kw), ZAGREB (309 m 0.7 kw). PRAGA 349 m 5kw), BRNO (441 m 3kw). VARŠAVA (1111 m 10kw), BERLIN (484 m 4kw). ERANKFURT (428 m 4 kw), LANGENBERG (469 m 20 kw), STUTTGART (380 m 4 kw), DUNAJ (517 m 15 kw) LONDON (Daventry 1604 m 25 kw) RIM (448 m 12 kw), BUDIMPEŠTA (558 m 20 kw), STOCKIiOLM (Motala 13S0m 30 kw). Četrtek, 28. marca. LJUBLJANA: Opoldanski program odpad«. — 18: Antologija slovenske firike (ravnatelj Bra-tina) — 15.30: Samopomoč in zadružništvo (ini. Lah). - 19: Ceščina. - 19.30: Zgodovina Slovencev. — 30: Celo sok) koncert (Celiš* t-Gustav Mfiller). — t. Bach: Arija za čelo in klavir. — 2. Boccherini: Largo iz sonate v F-duro. — 3. Schutoert: Ave Marta. — 4 Jensen: Pesem i* op. 21. za čelo m klavir. — 22: Po-točila. — ZAGREB 13.15: Reprodudrana glasbi. — 17.30. Koncert nabožne glasbe. — 19JO: Prenos programa iz Prage. - BEOGRAD 11.20: Stanje vode m napoved časa. — 12.15: Poročila. — 12.45: Slovenska muzika. — 20 do 21: Predavanja. — 21: Poročila. — 21.15: Koncert francoske glasbe. — 22.30: Koncert citTaškega orkestra. — PRAGA: 16.30: Popoldanski koncert — 19 30: Nairodae pesmi. — 20.30: Koncert: Wagner: Fantazija iz »Parsifala«. — 21: Dramsfc; v«.5ex. — BRNO 19.30: Prenos programa ta Prage — VARŠAVA 20.15: Prenos tz FShanmofflije: Koncert nabožne glasbe. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra in solistov. — 17.30: Prenos ta dunajske državne opere: Wagnerl«v »Parsifak. — BERLIN 16.30: Koncert orkestra in solistov (izvajajo slepci). — 20: Prenos programa iz Lšpskega: koncert Oraenerjevih skladb. — 21: Protestantovska cerkvena glasba. — FRANK-FURT 16.15: Prenos koncerta iz Stuttgarta. — 20: Prenos programa iz Li-pskega. — 20.15: Dramski večer - LANGENBERO 17.45: Koncert orkestra in solistov. — 20: Prenos programa ia Lipskega. — 2C.20: Pasijonski koncert. STUTTGART 16.15: Popoldanski koncert orkestra m solistov. — 18: Večerni koncert — 20: Prenos programa iz Lipskega. — 20.15: Velikonočni program. — 21.30: »Pni nebeških vratih«; sfruboigra za soliste, zbor in komorni orkester. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 16: Nabožna glasba in predavanja. — 17.40: Orkestralen koncert. — 19: Joh Seb. Bach: Pasijon Sv. Janeza. — LONDON 19.45: Bachove vijotirske in klavirske sonate. — 20.15: Lahka godba — 21.35: Koncert skladb Maxa Ma-y«nja. — RIM 20.45: Nabožen program. — STOCKHOLM 18.20: Koncert lahke glasbe. — 19.45: Simfoničen koncert. — 20 45: Pevski večer. — 21.45: Stari nabožni naperi REKORDNE REZULTATE samo s TUNGSRAM Barijevimi REKORD CEVMI Sokol Delovanje celjske sokolske župe Na občnem zboru žuipe }e bik) zastopanih 18 društev Zbor le otvorii starosta br. Smertnik. iz tajmAovega poročila posnemamo, da )e topa izgttbiia eno društvo (Vransko) in prido-bHa novo v St. Petru v Sav. dol. Šteje 21 društev in 1 oo vzetju lekarna dr. Semelič. t Dobro* nikn 2. Cena: 8 steklenicam lf» Din, 8 stekl '45 Din. 1 rw>ski!sni s>lilenici 40 Din Tovarna gume O. ENGLEBERT sprejme 4tT2 a zastopnike za Hrvatsko. Slovenijo, Vojvodino, Srbijo, Južno Srbijo, Bosno, Hercegovino tn Dalmacijo. — Ponudbe i>od Šifro »172« na Jugoslovensfoo Rudolf Mosse A. D.. Beograd. RUDIOTEHStiiKft - Tone PoJfSak Ljubljana, Aleksandrova cesta 5 PROČ Z BATERUAM1I Radioaparat, ki Jih ne potrebufe ia ie radi tega najcenejši. Je: 4-cevnI radlo-aparat »Poltoslnnj IV« za priključek na električni tok, valovna dolžina 200—2000 m. skrajna selektivnost ln iakost, vsa Evropa v zvočniku, brez moteni električnega toka. Cena z elektronkami Din 5250.—. Vse radlopotrebščlne nalcenelel Velika Izbira okvirjev A. KOS, Mestni trg št. 25 Nasproti magistrata Za Vp-Ukono^L Nogavice svilene, svil. flor., cvJmate. pavolnate, damske, moške Jn otroške, moško perilo, ovratnike, zapestnice, damske reform hlače, rokavice, kravate, moške in otroške naramnice, žepne robce priporoča po nizkih cenah Osvald DOBEIC, Ljubljana Pred Skofilo it. 15. Za Veiikonočl Dfomane »d 5B0 do 850 t rmztltafh norcih, prroTra(«B U^ten litlelek. rtorkoT»a». pH-S»»t» prerriij«l» M »to-man« a 000. I« 750, m'ob slu, garnitar*. divane no droce. iant»ljWo najboiji* blago kupite pri Rudolf Sever Upetfliitv« 11 Marijin trg it. t. 47/1 Spalne dlvane otomiuie iimnic« ia tm tapKniikr iid«lk» kapit« najri-aejf in najbolje P^- Fr. Jager, tapetnlk Ljubljana 8v Pftra nvip »t » 6868 Največje veselje za Veliko noč so vv • ♦ na enoletno odplačilo. Vaši najpriljubljenejši umetniki so le na ploščah Samoprodaja: IV. BOIMAČ Ljubljana - Šelenburgova ulica Ravnokar došle nove Columbia in Edison Bell plošče. Zahtevajte brezplačen cenik! KOLVNOS pasta J« o4 najboljših najboljša. od njjceoejših najcenejša, a vrh vsega celo ekonomična. 1 cm KOL VNOSA na mM Ičetfcid zadostuje- Poskusite, pa sc boste uveriU, da Jc K0LYN0S najboljša pasta sa sobe. Dobi se r vseh lekarnah, droge-geriiah in parfumerijan. najbolj dovršeni svetiopisn: papir za suho kopiranje z amonjakom, širok 75 cm in 100 cm. — Prekaša vse dosedanje izdelke. Fabrikat L. Van der Grinten. Venlo, Holland. Jugosl. patent št 6024. 4049 Samoprodaja za Slovenijo ffova založba, ttth: £ ubljana Kongresni trg 19. Z.Z0.Z., Telefon ftt. 2793 Halo! Ak0 1,04011,0 Halo! »Vesele velikonočne praznike« si bo vsaka cblte« ia vsak Slovek nabavil dobrefa V IN A ta naravnega VERMOUTHA. z&jamčeno >vmt »Vermouth« po 28 Din liter Zajatnteo naravno »BelO vinO« pO 11 Din liter ta lastnih vinogradov m dobi samo v vinotoču 4068-a MILANA PA2IC na Poljanski cesti »t. 17. Prvovrstnega zastopnika dobro vpeljanega pri odjemalcih, sprejme znana tvrdka pletenin (puloverji, jumperji). Reflektantl naj se oglase do četrtka v hotelu Union, soba 75. 4081-a %L Vidu nad Liu&Uavto Na velikonočni ponedeljek dne 1. aprila se bode na licu mesta v St Vidu nad Ljubljano prodalo na prostovoljni dražbi več zemljišč Frančiške Cirman. Prodajo se bode zlasti: dve hiši (Fernadova in Jchanova) z gospodarskim poslopjem }n vrtom ob državni ces»ti v sredini Št Vida, dahje več stavbenih parcel sredi vasi ob državni cesti (poleg Andrejca in Kremžarja ter nasproti Žiber-ta), konečno več njiv in travnikov na po4ju med št. Vidom, Poljanami in KleČami Dražba se prične ob 1. uri popoldne pred Fernadovo hišo v Št. Vidu. Plačilni obroki zelo ugodni. Pojasnila daje dr. Ivan Modic, odvetnik v Ljubljani, Gra-d šče štev. 10. 3976-a Diabetiki (sladkorno-bolni) pozor! '^^g Pristni Grahamov kruh v hlebčkih po 1 četrt kg, kakor tudi prvovretni prepe-čenec nudi I. ljubljanska higijenična parna izdelovalni-ca SLAŠČIC Itd. Teodor Novotny Naročila privatnih strank za vsako količino se sprejemajo na »Friškovcu« ali Dunajska cesta 9. Z^H^ALA. Za tnnoge izraze iskrenega so&otja, ki no J® prejel! ob smrti našega iskreno ljubllenega soproga, pa.pa.na, starega pa-»aoa, brata In strica, gospoda posestnika ta viJl. oHc. v pok. ca poktenjeno »vet't kakor za častno spremstvo na njegorl zadati peti, naj bo tem potom izrečena vsem aaša prisrčna zalivata. — Posebne smo dolžni zahvaliti se za požrtvovalnost g. sdrarsitcu dr. Poten in pevskema draitvu »Lira« za pretres-ljive latestinke. Kamnik • Bcogratf - Dunal. 4Tgvi a ŽALUJOČI OST ALI. PREŠERNOVA ■Oca, polet cerkva 4 H. SUTTNER Lastna, protokollrana tovarna UR t S vid Največ}« zaloga UR. ZLATNINE ta SREBR-NINE NIZKE CENE. SAMO SOUDNA POSTREŽBA. SAMO St IM. Kovlnasta tnker-RosJ.opJ Dta 49.ee St 111. Kovlnasta aoker-RoskopI t radlum številkami ta kazalci Din 69.29 St IM. Budilka, It cm visoka, s prvovrstnim anker-strojetn, Dta 64.20 ZAHTEVAJTE BOGATO ILUSTRIRANI CE-NIK S KOLEDARJEM, GRATIS IN FRAN KO 1 od H. Suttner9 Ljubljana 4 Kopajte samo KINA SRE- TTT T|yf BRNO JEDILNO ORODJE, VY IVI T S PETDESETLETNO TOVARNIŠKO GARANCIJO pri IL SUTTNER Ljubljana, Prešernova ulica Privatni sluga (komomik), ki je že bil v sličm službi, se išče. Ponudbe na Jugosl Rudolf Mosse A. D., Beograd, pod šifro: »174« Potnika5 trBovškega nameščenca manufaktume stroke, sa staro vpeUaoo manufakturno veletrgovino, »vto-voiača, spre*mem. Oferte pod »Potnik - avto-vozač« na oglasni oddelek »Jutra«. Cenjenim odjemalcem vljudno siporočam, da imam v zalosri krasno izbiro klobukov od 40 Din dalje Priporočam se za cenjena naročila. ANICA BITENC Salon Pompadur Florijanska ulica 3 408^ a Umrla Je M. marca naša sr5ao l&uMiena, nadarjena ip prema rljiva, pa nesrečna K zadnoemn domu na pokopališča pri Devici Mariji v Polja Jo spremimo v »redo 27. marca ob 16. uri iz Wawi«oe na Stttdescti. ŽALUJOČI OSTALI. . SM im Tn£nim srcem a^oSam, da Je moj Uubijeoi soprog, gospod Jožef Jeglič orožnlšld straimojster ▼ pok. dne 26. t. m. po dotgi mukepolni boleroi, previden i tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 28. marca 1929 ob pol 3. ari pop. od doma žalosti, Slovenska cesta it 14, na pokopališče k Sv. Križ«. Liubliana, dne M. marca 1929. Zalojo&a soproga MARIJA JEGLIČ ta ostali sorodniki Obilna Ljo»ljana Mestni oosrrehni invort MIcbel Zčvaco: 86 V krempljih inkvizicije Zgodovinski roman. »Klfiuč teh vrait so vtrgli v reko in čez nekad ar jih bodo zazidali... Mehanizem, ki premiče strop, skozi katerega si pal, bo uničen, vrata in okno sobe, v kateri sem jaz, zazidana... Nihče ne bo vedel zate, kije si, nihče ne bo čul tvojih klicev, nihče ti ne bo mogel priti na pomoč, niti jaz sama ne... Ali zdaj razumeš, Pardaillan, da zate ni rešitve na svetu?« »Kakopak! Le kopičite svoje zapreke, ušel vam bom, kakor Se vselej. To bo edini uspeh tega novega dokaza vaše ljubezni — kad ne, saj sami pravite: ljuibezen vas sili, da mi strežete po življenju?« »Da, Pardaillan, umreti moraš zato, ker te ljubim,« Je v hTO-peči muki odvrnil Favstin glas. »Nu prav,« je porogljivo rekel Pardaillan. »S svojo čudno ljubeznijo boste dosegli samo to, da bo račun, ki ga bova imela nekega dne, še večji in težji za vas... Da veste, gospa: poravnala ga bova, ali pa naj ne bom več Pardaillan.« Spričo gotovosti, ki je zvenela v vitezovih besedah, se je Favsta strahoma viprašala, ali res ni ničesar zanemarila in ali je res ukrenila vse, da jetnik ne bi mogel uiti Z nekam izpremenje-nim glasom je dejala: »Po tem takem si uveden, da mi tudi to pot uideš?« »Bogme!« je zatrdil Pardaillan. »Zakaj?« je dihnila Favsta. »Rekel sem že: zato, ker Imava drug z drugim velik račun... Odkar vidim, da niste človeško bitje, ampak pošast, ki bi ji bilo greh prizanašati, sem se odločil, da vas pogazim v prak Čuvajte se, gospa: tisti dan, ko bo moja desnica dosegla Favsto, bo njenih zločinov konec na vekomaj!« Med tem, ko ga je poslušala, se Je polotil Favste praznoveren trepet. »Da, da,« si je ponavljala v svodi zbeganosti, »neizogibno je... Favsta ne more doseči Pajrdaillana, zakaj Pardaillanu je usojeno, da ubije Favsto!...« A to je trajalo le trenutek; njena običajna hladnokrvnost se je kmalu spet uveljavila. »Ne bojte se, vitez,« je odvrnila z mirnim glasom, »poskrbela sem, da ne bo vaša desnica nikoli več nikogar dosegla.« »Če bi bilo res tako,« je zagodrnjal Pardaillan, »bi bilo zelo zdravo za vas... Toda oprostite, gospa, da se ne ceremonim. Zaspan postajam, da se komaj držim na nogah, morda od vašega strupa, morda od česa drugega. Zato dovolite, da prek.nem ta zanimivi razgovor in ležem na trde plošče, ki ste mi jih namenili za posteljo... Lahko noč!« In Pardaillan, ki je pod vplivom strupene pastifte v resnici čutil, kako ga zapuščajo moči in kako se mu vrti v glavi, se je zavil v svoj plašč in legel na kameniti tlak. »z Bogom, Pardaillan,« je rekla Favsta. »Ne z Bogom, tiri sto peklenščkov,« je porogljivo zamomftal Pardaillan v svoji zaspanositi, »ampak do svidenja... Saj veste, da najini računi še niso v redu...« Beseda mu je zamrla na ustnicah. Obležal je, kakor je bil dolg in širok. Ali je spal? Ali je bil mrtev?... XXI. Centurion ukročen. Ko se je Favsta vrnila v svoje prostore ,je še dolgo premišljevala. Ali jo je Magni prevari! ali ne? Ali je bila pastilja strupena ali uspavna? Ali je Pardaillan v tem trenutku umiral, ali je samo fardo spal? Ko je vse do dobra premislila in odločila, je udarila na zvonec. Na to znamenje je stopil v sobo človek, ki se je globoko priklonil. Bil je Rdečebradčev pribočnik in lažibratranec, famiijar Centurion. »Mojster Centurion,« je z zapovedmjočim glasom izpregovorila Favsta, »prizmati moram, da se nisem zmotila v vas. Pod spretnim in močnim vodstvom bi utegnili postati dragocen pomočnik. Ker ste z razumom in vnemo izvršili moje ukaze, vas sprejmem končno-veijavno v svojo službo.« »Oh, gospa,« je vzkliknil Centurion na višku radosti, »verjemite mi, da bo moja vnema...« »Ne besedičite po nepotrebnem,« ga je ošabno prekinila Favsta. »Za kraljevsko plačo, ki jo dajem ,mi bos:e samoumevno služili z vnemo. Boljšega gospodarja ne boste našli nikjer; če ste o tem uverjeni, je vse v redu.« »Uverjen sem, gospa,« je ponižno zatrdil Centurion. »Znajte, v največjo čast si štejem, da smem stop.ti v službo toli mogočne princese.« Smehljaj je igral na Favstinih ustnicah, ko je nadaljevala: »Vaši sedanji posli so nizki in onečašoujoči; če k temu prištejemo vašo prošlost, ki ni brez madežev, je malo verjetno, da b. se kdaj vzdignili iz blata, ki v njem čepite. Mimo tega je vaše plemstvo zelo dvomljivo, Čeprav je povsod razen v službi Cerkve vi-sokorodnost pogoj, da se povzpnete do višjih časti.« Naročilo, uv vsa, dopisa, tvcobuji, tnalih, oglasov, jt, padah, na. Oglasru, od dalck 'Jalra,'Jjubl/asuv, VrtJiriujva,^..Ttil rt. z^gz JLaluoglasi, ki, sluiujo o posredovalna tn, roctjaL na, n&jruuiA. obČL/istoa,. vsaka, basada- par*. — Maj manjši zsvasak Vtn, 5--. Pristojbina, za, tifro Vin, J •c prtslojbisi.« Jt vposla, obm^un. t naročilom,, st, otr n oglasu tu. prtabcuo čikov/u. hjlČua, po/bt*. kra ruln^co CjuMfOJia.sl tt#42 ----kim in kolonijalnim blagom Pogoj: dobei poznavalec blaga mlajša moč agilen. izložbeni aranžer Ponudbe je poslati na ogl oddelek »Jntra« pod »Stalna služ ba na Gorenjskem«. 8123 Dobro dekle ki bi šla k dvema malima otrokoma, sprejmem Potrebno je perfektno znanje nemškega iezika Drugi po goji pi=meno Naslov v ogl odd. »Jutra«. 8117 Mlinarja •rednje starosti, neomenjenega. dobro izvežbanega, sprejmem e 25. aprilom — Na-lov v oglasnem oddelku »Jutrac. 8022 Pletilja z lastnim osemkljUčnim la-kard strojem, dobi takoj delo. Istotajn je sprejme učenka. Naslov r oglas, oddelka »Jutra«. 8313 Samostojno gdč. ali mlajšo vdovo, dobro, ki ni imela otrok, zaneslji ▼o, v pisavi perfektno nemščine, sprejmem Pa nudbe s sliko pod »Trajno 75«. 7953 Postrežnico ■prejimem za ves dan. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8325 Strojnik za Lanz lokomobilo dobi nameščenje pri parni žagi na deieli. Trezni in zmožni popravil naj pošljejo prošnje pod »Lanz« na ogl. oddelek »Jutra«. 8326 Kuharico za orožriiško postajo iščemo. Plača po dogovoru. Nastop 1. aprila. Ponudbe na og'asinj oddelek »Jntra« pod »Kuharica 93«. 8293 2 dobra delavca iščem za delo iz umetnega kamenja. — Sprejmem tudi več dobrih zidarjev in Šoferja k tovornemu avtomobilu. Naslov T oglasnem oddelku »Jutra«. 8286 Posredovalnica Ogrinc Ljubljana Miklošičev« 28 (bližina kolodvora) oddaja privatne in sezonske službe kuharicam, natakaricam in služkinjam. Za odgovor priložite dvodinarsko znamko. 8342 Pension-hotel išče sobarico, plačilne natakarje in jedilonoše. Reflekti-ra na boljše moči. Oferte poslati na »Palače hotel«, Kaštel Stari. 8348 Stenotipistko sprejmem. — Pismene ponudbe s plačilnimi pogoji pod »Odvetnik« na oglasni oddelek »Jutra«. 8363 Čevljar, pomočnika mladega siprejme Zarnik. Gajeva 2. 8304 Potnika za Štajersko In Prekmorje dokazano dobro vpeljanega sprejme veletrgovina špecerijskega in kolonijal blaga — Le nad 30 let stari gospodje naj pošljejo ponudbe s prepisi spriievai na oglasni oddelek »Jntra« pod »Št. 700«. 7962 Potnika za staro manufakturao ve-letrgovino vpeljano, avto vozača siprejmem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Potnik-avtovozač«. 8298 Miček Tiček piše ln riše Ksenija Prunkova. Eksistenca za t s • moške ia ženske, kj znajo nemški, nudj se s prevzetjem zastopstev, pisanjem naslovov itd. od strani 200 inozemskih Grm. Ogromen zaslužek! Uspeh, sreča, zadovoljstvo! Pišite takoj in priložite znamko. The NoveIty Company. Zagreb Makslmlrska e. 40. 8034 Zaslužek dobi vsak pošteni človek. Pošljite 2 Din ▼ znamkah, da Vam pošlje pojasnila Brezalkoholna produkcija Ljubljana It. U. 8322 Zastopnike (ce) po vsej državi sprejmemo proti fiksni plači m proviziji. Znanost nepotrebna. Kupec je vsakdo. Dopise z znamko za 2 Din na naslov: Ljubljana, poštni predal 249. 8345 Francoščino in nemščino poučujem po ugodni ceni. Stari trg žt. 3/11, des.no. 8316 ; > iu Knjigovodja iorejpondent za siovonšii no italijanščino us nemšči no. verziran lesni tnampu lant in dober pevovodji teli službe Naslov v ogl oddelku »Jntra«. 8168 Knjigovodja- bflanclst in kalkulant — dospel iz Južne Amerike, Seli zapo alitve, najraje v večjem industrijskem podjetjn. — Cenjene ponudbe pod S!fi ■> »8. A « na oglasni oddelek »Jutra«. 8285 šofer zmožen vseh popravil in z znanjem več jezikov, išče mesta kjerkoli za takoj ali pozneje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva trezna moč« Miček je zavriskal in zarrtel babico, ka Ji je sapo vzelo; ponagajal je muci, stekel na vrt, objel solnčnice zapovrstjo in brbljal: >Sedaj lahko odkupim pri stricu židano voljo in meh za smeh, da bom zopet vesel in srečen. To ste gotovo ve začarale. Srčna vam hvala.« — A solnčne rože so zmajale z glavo. Miček pa je napolnil koš s cekini, si ga oprta] in hajdi k stricu! Kdo preskrbi primerno službo mlademu učitelju, perfekt-nemu v italijanščini. Gre tudi na deželo, samo za hrano in stanovanje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8359 Puhasto perje razpošiljam po povzetju najmanj 5 k$ po Din 38 kg. — Izkoristite priliko, dokler traja zaioga — L Brozovlč, Zagreb, Illea 82. Kemična čistilnica per a. 189 Gospodinje! Podgane nbija RAIOL poljsk. miši uhlja AR V h IN ščurke ubija GAMADIN -teme, nbija SlENOL tK)lhe ubija PU LE K SIN Dobiva «e p o v « o d Biokemia Zagreb Hatzova ulica št 25 Telefon 59 69 Premog plinski koks po 80 Din. rn-javi premeg po 87 50 Din, trbovelj. premog po 39 Din šlezijski premog po 80 D n 100 kg dostavlja na dom (najmanj 200 kg) Din 4 — za 100 kg Mestna plinarna 6222 Polenovko rsak dan »vež- namočeno t* veliki teden ter v«e eperetijsko blago po zelo solidni eem se oriporoča Rudolf Kovsčič. Ljublja na. Kongresni trg 9 8245 Velikonočne šunke in vina Muškatelec, Rizling, Bur gundec, Prokupac Blatina m Korčulansk' »Grk« pri poroča T Mencinger Sv Petra cesta 43 Nizke cene 8068 »ev 3203. Damsko kolo najmanjši model, za deset let staro deklico kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Otroško kolo št. 885«. 8260 Avtotaksno koncesijo prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jntra« 8314 Štedilnik za vzidati, kakor tudi železen štedilnik in različno kuhinjsko ter soboio opravo prodam Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 8312 Fini damski čevlji novi št. 89, drap kačje usnje, sive glace. poceni naprodaj t Gosposki ulici št. 9/1. 8024 Lep zapravljenček majhen, lahko dire, konjsko opremo (komat) vse primerno za malega konjička ter cca. 1000 kg dobre in suhe mrve proda T. Novotny, parno slaščičarstvo, Ljubljana — na Friškovcu. 8302 F. N. motorno kolo 350 ccm t v. io»<*žf nit rost do 90 lun na uro po raoi 2 Vj I bencina na tOO km in stane »amo 12 9'n) Din Oglejte « ga orezob-vezno pri tvrdkah H Ken •is. Ljubljana: A Bremrc, Celje; J Gustinčič. Mari bor. 7486 A. J. S. motor 3 50 HP. proda Gu- sto Pečnik. Stožice 47, pošta Ježica pri Ljubljani. 8180 Motorno kolo 6 konj, skoraj novo, ugodno prodam. Ponudbe pod »D. K. W. motor« na ogl-oddelek »Jutra«. 8384 Chevrolet avto poceni proda Florjan5'č. Dunajska cesta 9. 8366 Avto »Austro-Fiat« šertsedežen, z limuzino j*> ugodni ceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8343-2 Radio-aparat tricevni. po zelo nizki cenj naprodaj v Mariboru, Ver-stovškova 4a/I vrata 23. 8372 Oomaro z ogledalom, posteljo, kuhinjsko opravo, mizo, dva stola, moško in žensko kolo prodam. Naslov v og]. oddelku »Jutra«. 8341 Trgovski pomočnik dobro izurjen v špeceriji, železnini poljskih pridelkih in manufakturi, zmožen tudi v šoferski stroki, želi slufbo na deželi. — Vurcer J., Sv. Trojica — Slov. gor. 8346 30.000 Din posojila dam tistemu, ki da ali poišče življenja zmožno službo inteligentnemu absolvi-ranemu ekonomu — k{ je zmožen pisarniških la drugih poslov. Ponudbe pod »Vsestransko verziran« na oglasni oddelek »Jutra«. Otroški voziček dobro ohranj«n, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8339 Revolver pripraven za rez. oficirje prodam. Naslov t oglas, oddelku »Jutra«. '8335 Železen štedilnik novejši model, dobro ohranjen, prodam Ogledati na Dunajski cesti 9/1, levo — desni zvonee. 8333 Vrtna ograja železna, 47 m dolga, bogato izdelana, naprodaj za polovično ceno. Jos. Ke4-bel, Moste 84. 8327 r« i Vrhniško zid. opeko ima ▼ zalogi po trorniški ceni Jakob Goli, Trnovski pristan 22. 7584 Nov voz z diro na vzmetib in olnatmi osmi ugodno naprodaj — Naslov povf ogl odd »Jo tra« 8249 Zelenlka (pušpan) okrog 50 m pu&panove meje poceni proda Živec, Rimska cesta 17. 8337 Železno blagajno St. 4 proda Trfcko Frane, SikoL» 14. 8376 Dvokolo (bicikel) za 7--lSletnega dečka poceni naprodaj v Kn&zova ulica 28. 8383 Pisarniška oprema zelo dobro ohranjena, z usnjato klubno garnituro takoj naprodaj. Naslov v podružnici »Jutra« v Mariboru, 8378 Lisičje, pol: hove kože m meh drugih divjih živali kupuje stalno «kozi celo leto D Zdravit trg u-nja. Ljubljana Flonjan -ka uliea 9 18S0 a Družabnika « t V) milijona Din sprejme s sodelovanjem pol ugodnim: pogoj zelo dobička-no»na in doh'o vpeljana in du slrija Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« [>od šifro •Sijajna ekfjstenca«. 6099 Kupim hišo v sredini Ljubljane za e*. 200.000 Dia Natančne ponudbe n* l&slov »Union«, /.agreb. llica 104. 8J73 Enonadstropna hiša z dobro vpeljano trgovino meš. blaga na Jako prometnem kraju na -iorenjstem. v bližini esne industrije napro laj Naslov » oglasnem odde ku »Jutra«. 8014 Konjski hlev » šupo In shrambo oddam na Turjaškem trgu štev 5. 8187 Prostore primerne za udobno krojaško delavnico, iščem v centru mesta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Krojaška delavnica« 8311 Restavracija z veliko piesno dvorano, v kateri Be prirejajo zabave. ker je to v meetu edina v to prikladna dvorana — je naprodaj radi pr-iv-zetja drugega podjetja. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8347 Posestvo ot-segajoče hišo in gospodarsko poslopje, z živim in mrtvim inventarjem, vse v dobrem stanju, njive ob-eejane. lep vinograd sado-nosnik. vsakovrstne hoste za sekanje, vsega skupaj okoli 50 johov, naprodaj. Od postaje oddaljeno 1 % ure, od cerkve, šole, pošte in trgervine pa H ure. Zelo lahki plačilni pogoji. — Na pisma se ne odgovarja Vsak resen kupec si naj pride posestvo sam ogledat. Pojasnila daje Martin Vodovnik, Sevnica ob Savi št. 46. 8294 Poslovni lokal obstoje* iz ene večje. oz. dveh srednjevelikih eob, z elektriko in po možnosti tudi vodovodom i š č • za takoj Turistovski klub Skala v Ljubljani. — Ponudbe z navedbo najemnine na upravo lista »Skala« 8352 Gostilno v lepem trgu ua DolenJ ekem, radi družinskih razmer takoj ugodno oddam v najem. Ponudbe na ogl oddelek »Jntra« pod šifro »Ugledna zakonca«. 8321 TTt Stavbne parcele ob Cesti na Sp. Rožnik prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 8297 Krasno posestvo bližini Celja zelo ugodno naprodaj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Dobičkanosno posestvo« 8329 Komfortno stanovanje štirih at: treh sob, z vsemi pritiklinami išče mirna stranka s enim šoloobveznim otrokom, v sredini mesta ali v kaki viU v neposredni bližini mesta — za takoj ali za pozueje. Ponu lb» na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Komfortno 42«. 8037 Lepo solnčno sobo z dvema posteljama, posebnim vhodom in elektr. razsvetljavo, v bližini Ko-lezije takoj oddam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 8309 Sobo s eepariracim vhodom išče s 1. aprilom gospod Ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod šifro »April«. 8310 Sobo in kuhinjo v centru mesta v novi vili takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8319 Majhno sobico oddam najraje g. natakarici alt gostilniški blagaj-ničarki Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8308 Lepo sobo s poselni.m vhodom iz stopnje v vili oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem -oddeiku »Jutra« 8287 Opremljeno sobo strogo «eparirano takoj oddam v Florijanaki ul. SI/I 8331 Sobo z 2 posteljama zračno, s posebnim vbodom in električno razsvetljavo oddam solidnima osebama event • hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8336 Ladijskih desk suhih, 1 leta starih, popolnoma izgotovljenih nudi več sto metrov I. Usenik. Borštnikov trg 2. 8232 Mladenič star 36 let neoina-deževane preteklosti, s prihrankom 25.000 Din. želi resnega znanja t enako gospodično ali vdovo, z ne več kot enim otrokom, v starosti 25—38 let. Prednost imajo pose-stniee ali obrt-nice. Ozira se le na resne ponudbe, anonimne v koš. Dopise na na«lov: A. D., Niuvenhagen, Sehaneerveg 15, Holand. 8324 Gospod na dopustu iz Holanske, želi znanja z gospodično lepe zunanjosti, v starosti 18—28 let. — Vdove brez otrok niso izključene. Cenj. dopise s polnim naslovom in sliko pod šifro »Veselje v tujino« na oglasni oddelek »Jutra«. 8300 Zelo diskreten Prejel. Preveč je sreče. Prisrčna hvala. Nestrpno pričakujem večera 8304 Mlad obrtnik samostojen inteligenten — star 25 let čiste preteklosti želi znani« z boljšo gospodično, v rvrho takojšnje ženitve. — Prednost imajo krojačice — Dopis« na oglasni oddelek »Jutra« pod »Srečna pomlad«. 829» Klavirji in pianini prvib inozemski!; sveiovnih 'vrdk. po znižanih cenah vedno i zalogi! Dajem tudi ca obroke V*.a ;opravi-ta in uglaševanjs strokovno in po zmerni b cenah — M Ropaš, Celje. 6315 Opremljeno sobico mirno in zračno oddam solidnemu gospodu. Nasiov v oglasnem oddelku Jutra 8332 n Na boljšo hrano sprejmem abonente v bližini garnizijrke bolnice. — Na.-.lov v oglasnem odde;ku »Jutra«. 8354 Gorskega sena 25.000 kg sladkega proda Ivan Turk, Lož. 8349 Kmetsko posestvo vzamem v najem blizu mesta ali industrijskega kraja PoznejSi nakup ni izključen. Ponudbe pod šilro »Takoj 16« na oglasni oddelek »Jutra«. 8343 Posestvo z dvojnim poslopjem, vinogradom, gozdom njivami in travniki. 6 oralov, vrelec kisle vode, % ure od železniške postaje in 1 uro od zdravilišča Slatina Radenci za 45.000 Din proda Emerih Strause, Podplat zidar. 8295 Premogovni prah 1 kupi Škafar, Rimska e. Ig. Telefon 2823. 7888 Ljubitelj starin kupuje star« srebro in porcelan. Ponudbe pod Iifro »Amerikanee« na podružnico »Jutra« v Mariboru. I Majhno posestvo zidano poslopje, z opeko krito 2 sobi. kuhinja, lopa. % orala dobre zemlie, sadno drevje, pri glavni cesti Sv Rozalijt, % ure od železniške postaje in 1 nre od zdravilišča Slatina za lt.000 Din proda Emerih Prah, Sv. Rozalija — Podplat 8370 Zdravega sena 600 metr. stotov po Din 125 proda Ebenspanger — Bjelovar. 8323 a i* Sobo elegantno opremljeno In • prostim vhodom iSčem Ponudbe na poštni predal 286 8148 j Opremljeno sobo na Bleiweisovi cesti oddam solidni osebi. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 8355 Opremljeno sobo na Taboru oddam. NasloT v oglasnem oddelku Jutra 8356 Lepo, zračno sobo išče ! 1 aprilom zdravnik za dobo svoje prakse v bolnicL Pismene ponudbe s ceno portirju hotela Union. 8353 Za pisarno 1 ali 2 sobi v sredini mesta takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 8358 Lepo sobo in dobro hrano dobi za leto za.=tonj tisti ki posodi nekaj denarja. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prazniki«. 8351 Pošteno gospodično sprejmem v priietno stanovanje za 100 Din mesečno. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 8380 Dama v modrem katera je dne 26. t m. ob y, 6. uri popoldne korakala po desni strani Prešernove ulice do pošte, se prosi za sestanek. Pol šifro »Poljubim Vam roko madam« na oglasni oddelek »Jutra« 8385 Izobraženo dekle simpatično, staro 26 let, _ ______ radi neznosnih rodbinskih j po 'glavi, z oifstriženim Klavir tvrdke »Gzs.pka«, d o b r • ohranjem, radi pomanjkanja prostora naprodaj — Ljubljana 7, Derinoto fa 26 8338 Kratek klavir kupim. Ponudbe r. navedbo cene in znamke na oglas, oddeiek »Jutra« pod šilro »Dober glas« " 8333 Psa volčjaka mladega, garantirano abro-lutno čiste pasme, cd ve-iikih, ostrih in dresiranih roditeljev, kupim, ponudbe na naslov Apotekar Sta-nojevič, Veies Južna Srbija. 8309 Rujavosiv pes mlad, z zeio dolgo diako razmer želi znanja z boljšim gospodom alj posestnikom. v staroeti 60—70, samcem alj vdovcem brez otrok. — Pismene ponudbe pod šifro «Upanje št. 95« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 8377 Opremljeno sobo oddam solidnemu gospodu s 1. aprilem Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 7969 Sobo z vso oskrbo oddam bolj- 5i gospedičnj na Zrinjske-ga cesti 6/11. levo 7860 Sostanovalca sprejmem na Starem trgu St. 3/U, desno. 8317 Sobico z elektriko in posebnim vhodom prodam za 250 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3 vag. bukovih drv gorivih, klanih. 6 mesecev starih dobavim takoj. — Dalje 1 vagon brstovega okroglega lesa. za poznejšo dobavo, do meseca avgusta t. 1. 30 vagonov bukovih klanih. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8301 48. p. puk - Plevije Marjan Pollak. Kranj; Fr. Kocjančič, Dovje; Peter Vilfan, Sred Bitnje; Anton Koželj. Gorje pri Bledu; Anton Dobovšek. St. Turška gora: Maks Pučnik. Sp. Poljskovo: Matevž Šnukar, Brnke; Alojz Gros. Naklo; Aleš Meglič. Lom: Vinko Zalokar, Sp. Brnk; Avguštin Vilfan. Sred. Bitnje; Alojz Lopič. St. Ilj; Franc Rozman. Svečica; Jernej Jenko. Mavčiče; Jože Ri-bernik. St. Turška gora; Franc Borin, Grajska vas; Ignac Lešer, Ruše: Franc Alojz. Bela peč; Franc Ka-lan; Belca; Jožef Jelan, Zg Bornik: Jakob Sodja, Dobrava; Rudolf Berglez. Ljubljana; Franc Dornik, Potham; Pavei Rupnik. Voklo: Aleksander Plahuta. Maribor: Jožef Ploi, G. Radgona: Rudolf Bagari, Prekmurj«; Ivan Cepe. Maribor; Alojz Šiško. Sv. Benedikt; Josip Jakoš. žele veem čitateljem »Jutra« vedelo Alelujo! 8360 Dragi moj« Cuj, nazaj ne morem — naprej n* sinem, zaupam v Te — svetuj! Poljube. 8361 repom, ki sliši na i-ne »Bari«, je prošli teden ute-kel. Proti nagradi nazna-v trgovinj B a r b o r i č, Mastni trg 7. 8320 Za pisalni stroj dobro ohranjen dam 7 o1}-natih slik. Največja 160 X 75 cm. Pismene ponudb« na naslov: E. Maller _ Šiška. Janševa ulica št i. 8350 Pisalni stroj kupim. Ponudbe z navedbo cene in znamke na oglas, oddelek »Jutra« pod žiiro »Nepokvarjen«. 8331 Šivalni stroj krojaški «Singer«, kal. 18 kupi Podbevšek Ižanska cesta (nasproti mitnice). 8363 Trgovec dobro situiran. 36 let star simpatičen, srednje po-ta-ve, želi znanja v svrho ženitve z gospodično ali vdovo brez otrok, od 22 do 30 let, zdravo in prijetne zunanjosti Reflekti-ra samo na trgovsko izobražene, ki imajo veselje in sposobnost za sajnostoj-no vodstvo Premoženje je postranska stvar. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »A. M « 8315 '71 Škarje za mejo in trto. vse orodje za sadjerejce, vrtne in trtne škropilnic« ter vso želez-nino donite pri tvrdkl Fr. S t n p 1 e «, ieleznlna, Ljubljana. Gosposvetska t. 8030 Slike na platnu Potnik, ki ie pred enim mesecem v Radovljici zbolel. naj javi svoj naslov oziroma njegova tvrdka. Lerh, Radovljica 8299 Planino ln perzijske preproge knpi Dobrajc, Maribor, Frančiškanska 21. 8290 Zidarske odre le rabljene a dobro ohranjene kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8344 #ni po ceni zato po 5*0 kruh iri pecivo iz nje nencadkriljivci. Urejujt Davorin Ravljta Izdaja za lumaorcij «Jora» Aduil Ribuikai. Za Narodno tiskamo d. d. kot tukamarja trum. Jezerfek. Z* iD»cratoi del je odgovoren Aiojmj Novak. Vsi t Ljubljani.