- - Naj v tč ji slovenski dnevnik v Zriruženih državah Velja za vm ieto « . , $6 00 Za pol leta • • « • • $3 00 Z« Ne* York celo ieto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n GLA List:slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily b M the United States. laord every daj except Suadftjt and legal Holiday«, 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 99. — STEV. 99. Entered es Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.. under Act of Congress of March 3^1879. ___NEW YORK, THURSDAY, APRIL 28, 1927. — ČETRTEK, 28. APRILA 1927. TELEFON: CORTLANDT 2876. volume xxxv. — letnik xxxv. Mesto New Orleans v nevarnosti RAZTRELITEV NASIPOV OB REKI AMER ™FANTERIJ. POLK NA KITAJSKEM MISSISSIPPI m wanemrmmttmarmi Dne 29. aprila bodo razstrelili Mississippi nasip, da rešijo mesto New Orleans. — Na tisoče ljudi bo izgubilo vsled te odredbe vse, kar imajo. SKODA ZNAŠA NA MILIJONE DOLARJEV NEW ORLEANS, La., 27. aprlia. — Kljub viha rnini protestom farmerjev in lastnikov zemljišč je bil o sklenjeno, da se prodre nasip Mississippija pod N ew Orleansom, da se prepreči preplavlje-nje rnesta, če bi naraščajoče vodovje reke prodrlo severno od mesta ležeče nasipe. Governer Simpson iz Louisiane je izdal po brzojavnem sporazumu s pristojnimi zveznimi oblastmi in po dolgem posvetovanju s strokovnjaki pro-Idamacijo, v kateri določa razstrelitev varnostnega nasipa pri Poydras na petek 29. aprila opoldne. Poydras leži kakih dest milj južno od New Or-leansa. Nasip bodo razstrelili na širino nekakih dva tisoč čevljev, vsled česar upajo, da bo padla voda v New Orleansu za najmanj tri čevlje. Od pričetka je kazalo, kot da se bo dva tisoč oboroženih mož s silo upiralo razstrelitvi nasipa. Ti ljudje imajo zemljišča v okolici, ki bo preplavljena vsled razstrelitve ter se bore takorekoč za ohranjc-nje svojega imetja. Temu nasproti pa se ugotavlja, da ima New Orleans nekako 425,000 prebivalcev in da se ceni vrednost lastnine v mestu na 5585,000,000. Vrednost vsled razstrelbe ogrožene dežele pa znaša le poldrugi milijon. MEMPHIS, Tenn., 27. aprila. — Dosedaj je bilo preplavljenih nekako šest milijonov akrov zem lje v dolini Mississippija vsled valov narasle reke, vendar pa se domneva, da bo število akrov povišano na deset milijonov. Več kot 160,000 ljudi je postalo vsled povodnji brez strehe. Vsako uro se poroča o novih polomih nasipov ob Mississippiju in stranskih dotokih. lajnik Hoover je mnenja, da bo mogoče plantažnim lastnikom ob Mississippi, ki si so izposodi li denar v zveznih zemljiških bankah, dovoliti podaljšanje njih kreditov. MORILCA PRIZNALA v-UDELEŽBO V sodišču s o preči tali priznanje Mrs. Snyder. Gray je izjavil, da je pomagala pri umoru. UMOR JE BIL ORISAN V VSEH PODROBNOSTIH SPORI NA KITAJSKEM Nad&ljm člani strokovnih organizacij so bili aretirani v Šanghaju. — Organiziram kmetje so pregnali vojake iz Čianga. — Angleške bojne ladje obstreljujejo kitajske utrdbe. — Japonska oja-čenja. SANGHAJ, Kitajska, 26. aprila. — Izven mesta Svatov, v provinci Kvantung je prišlo včeraj do bojev med oboroženimi člani kmečke zveze, koje deli so pomagali armadi generala Cena, in nacijonali stičnimi četami, v katerih so bili kmetje zmagoviti. Čete generala Kaj-Seka so ujele včeraj zopet veliko število radikalcev. Strokovni voditelj Ling v^uen se je mogel le s pravočasnim begom rešiti ter se izogniti aretaciji. Izvedli pa so več aretaci- NUttr M ILLS H, WASH. O C. Edini ameriški infanterijski polk, ki se. mudi v sedanji krizi na K tajskem je petnajsti polk pod poveljstvom polkovnika Isaaka Xewella. Vsi ostali vojaki pripadajo mornarici ali mornariškim vojaškim zborom. Tekom obravnave v mori In i zadevi Snyder-Gray je okrajni pravilnik Xewcombe zaslišal prejšnjega policijskega komisarja Mc-Laughiina. McLaughlin je izjavil med dru-' • i , ... gin«, da mu je Gray rekel, da 'je \V nJegovem glavnem stanu ter zaplenili veliko šte prvizorila Mrs. Snyder šestkrat vilo letakov. ali sedemkrat brezuspešne posku-j Komunist Sun Ping Ven iz Kantona, ki je bil a "f™1 n? nekfm francoskem poštnern parniku, je I klicala njega na pomoč, da pra ubi- usmrčen v Lungi, kot javljajo poročila na glav j je ali zadavi. j ni stan meščanskih nacijonalistov. I Ko je končal McLaughlin, se je Tri angleške bojne ladje so obstreljevale včeraj dvignil okrajni pravdnik ter pre- L.;*. L,* ** * - i_ t i a. Uit al priznanje Mrs. Snyder. Izja- £ e"Je "a JU2nem bre8U Jangtae reke, v vila je. da ji- nameravala umoriti bližini v^lUKianga. 25-LETNICA FRANCOSKEGA DRŽAVNIKA Pred 25 leti se je pričela karijera Brianda. — Bil je devetkrat ministrski predsednik, dočim so ga prej smatrali za divjega socijalista. svojega moža, potem ko ji je za pretil, da jo bo ustrelil. Priznanje govori o korešpon-' 16-LETNI SPOZNAN KRIVIM i nega Fredericka Browna, je bil spoznan krivim umora po prvem PARIZ. Francija. 27. aprila. — redu ter bil takoj obsojen na|nanJ°-Aristide lJriaiKl. ki zavzema me-|.smrt v električnem stolu. Tsmrce-sto ministra za zunanje zadeve v „j,. je bilo določeno na dan 20. kabinetu Poincareja. je proslavil avgusta. danes petindvajseto obletnico svo- v- » i . i ■ » -\a obrazih vseh, ki so sc naha-t jega vstopa v francoski parla men t. jali v sodni -dvorani, se j<- zrcalilo notranje razburjenje, ko so sto-Tekom '-etrtine stoletja jp bil pili porotniki v dvorano ter jc devetkrat ministrski predsednik prečital načelnik pravorek. Le na ter zavzemal ta urad šest let. tri obrazu mladostnega morilca je mesece in 2M dni. Xad polovico človek zamaji iskal izraza njego-^vojorra parlamentarnesra živi je-' vih občutkov. Njegova obžaleva , . . »li n-'a presedel na ministrski nja vredna mati je postala histe- eP.raV 5e Je dosedaJ poročalo le o slo smrtnih ,sprednji klopi kot član tega ali'ri'-na In- so jo morali odvesti iz j dvorane. Celo obtožite! j Redmond. ! ko jega zgovornost je največ pripomogla k pravoreku, je plakal > na ffla-s. i Razen mladega Fredericka j«1 I mladostni morilec tudi umoril nje-■ govo mater. Cecilijo-Brown. WASHINGTON, D. C, 26. aprila. — Soglasno ______poročilom, ki je dospelo semkaj od admirala denci med obtoženo in Grayem. Ta Williamsa, vrhovnega poveljnika ameriških mor- korespondenca dajo ilraza bojaz- nariških sil na Kitajskem, je pozval Cen ameriške mm. da ne bo samo kloroform za- i_i i • i dostoval in da je boljše najprej o-Jtvrdke v Hankovu- naJ obnove svoje obratovanje, mamiti Snvderja z udarcem; o se^da pa naj ne Zaupajo V podporo, katero jim je obstanku v stanovanju Snvderja dne ljubil Cen. 5. marca, o strahu ter o začasnem v . i i - i i »• N^antonske čete so nadaljevale z obstreljevanjem Pukova, pri čemur so poslužujejo topov iz fortov Gray me je poljubil ter odšel na Levjem in Tigrovem griču, i V sobo mojega moža. Jaz sem vi-} Verodostojna poročila, — izjavlja nadalje ad- da se nahajajo čete Kaj-Seka na _ _ Honan, kjer kopljejo strelske jarke. moža povezal nalil kloroform na, Qva Kruppova topova sta postavljena na nekem blazino ter potisnil njegovo glavo1 \ / ~ - • t t i r-v griču v Vucangu, v smeri proti Hankovu. Dostavil je, da je poslal izkrceyalne čete v Hankov, v zavarovanje gorenjih Standard Oil Co. inštalacij. TOKIO, Japonska, 26. aprila. — 1200 nadalj-nih japonskih mornariških vojakov bo odpotova lo v petek s transportno ladjo Muroto na Kitajsko. Državni pravdnik je jokal, ko je bil šestnajstletni dečko spoznan i opustu načrta in o morilncm deja-krivim umora po prvem f '11 samem, redu. IV . ^ """ ~— ;; I v eroaostojna ] JEFFERSON. <>.. 27. aprila, — dela. kako je udaril Gray z utežjo] - , _ Šestnajst let stari Filoyd Hewitt, iter t*'l,la moža dvakrat zastokati.jmiF.. ' ~ Pravijo, ki je umoril 14. februarja petlet-: Vidola scin- kako k Gray mojega rnejl Kiangsi-Hor l____v- _____. ... 1-1 1.1 .... r. I T-N i r — Gray je prišel na hodnik ter rekel, tla je storjeno. Pozneje je videla*kako je njen ljubimec privezal Snvderja za vrat žico in pomagala mu je spraviti stanovanje v nered, da je izgledalo kot da so bili v hiši vlomilci. Dala je Gravu tudi srajco slučajih, bo vendar naraslo število žrtev vsled te katastrofe na petkratno sedanjo višino. Val povodnji je dospel včeraj zvečer do Helena, Ark., nekako 70 milj južno od Mernphisa. Najboljši tekač na svetu. IZLET DEVETLETNEGA DEČKA onega vladnega departments. Ko jo bi prvič izvoljen posla n-aprila 1902. je bil ceni. dne 2/ star 41 let ter so ga smatrali na nevarnega so Parni k Met hapan je odhajal iz ncu vorškega pristanišča proti jugu. .Morris Halegna je odšel v o-bednico. kjer jc sedel za mizo poleg kapitana. — Sedaj bomo kaj jedli. — je i reke! proti možu poleg sebe. ki je nosil z zlatom pretkano uniformo. Kapitan Smith je vprašal devetletnega dečka, kje so njegovi sta riši. in Morris je povedal, da jih je pustil v New Yorku. dolgo in široko za cijalista. Njegovi prvi govori v poslanski zbornici in njegove prve akcije pa so kmalu pomirila vznemirjenja. Presenetil je poslansko zbornico.! ko je govoril o takih spornih pred-} - metih kot je bila stavka premo-j TIRANA. Albanija. 27. aprila, j garjev in lo«'-itev cerkve od drža-! Italija bo imela deset let traja-j ve. s svojo zmernostjo in spravlji-j joči monopol na zračni promet v Italija kontrolira zračno službo. To je zgodilo na velikonočno nedeljo. Včeraj se je vrni! Morris iz Jamaice.. vi 111 i manirami in s svojimi stalni-! Albaniji da pomiri stare na-!: mi napori, sprot nike. Njegovo ministrsko predsedni-štvo se je vedno za vršilo tekom ktičnih 'asov a- zgodovini njegove dežele. Leta 1010. tekom njegovega prvega ministrskega pred-sedništva. je izbruhnila generalna stavka železniških uslužbencev Iter je bila uravnana na dramati-Kot je prostodušno pripovedo-1 Čen način s tem, da so vpoklicali Krotilka kač. Nemški umetnik je naslikal najboljšega tekača na svetu. Finca Paavao Nurmija. V glavnem mu je šlo zatem, da kar najiz-raziteše j>okaže njegove nenavadne mišice in sklepe. Slika jf precej pretirana, pa je navzlic temu ^zbujal« v športnih krofih v Berlinu veliko pozornost. val. se je izgubil na parniku ter ni vedel, da je zapustil New York Mali potnik je imel pri sebi 27 centov, ko je prišel na ladjo. Xa povratnem potovanju so zbrali potniki za njega $14. Njegovi sta riši so že z napetostjo pričakoval svojega nadebudnega sinčka — in palica menda tudi. » Naročajte ne na "Glas Naroda največji slovenski dnevnik v Zdr. državah. železničarje pod zastave. Tekom njegovega drugega in tretjega uradovanja jc bila sprejeta postava za triletno vojaško službo. Nato je izbruhnila vojna. Tekom najhujših dob vojevanja pri Somme in Verdunu in kampanje na Bližnjem iztoku je bil i Briand načelnik vlade. Izza vojne so bili vsi njegovi politični napori obrnjeni proti trajnemu miru in Locarno je bil višek številnjh let tozadevnega dela. znanja Graya. Gray je rekel — Ko sem mu zadal prvi uda-,'rec z utežjo, jr> je ona pobrala ter svojega moža. da zamenja okrvavljeno. katero sta sežgala v peči — Moj mož me je dobro oblačil, a naveličala sem s^ ga ter mo-1 rala najti izhod, ker je bila lo- Sa Počela obdelovati ž njo. čitev nemogoča, — se glasi na ne- Grav JO izjavil 3IcLaughlinu, kem drugem mestu. ;da prvi vJarer ubn Snvderja. Priznanje je pomenjalo višek Mrs Snvder je pobrala utcž ter popoldanske razprave. Tekom dopoldanske seje je o-pisal McLaughlin dejanje v vseh MacDonald je zbolel, a je boljši. ga pričela tolči po glav; Priča je nato^orisala. kako sta podrobnostih kot ga je izvedel od se splazila po stopnjicah v klet. obeh obtoženih. ■■'cžgeta krvavo oblek'* ter spra- Pripovedoval je. kako je Mrs.' vita ,l»šo v nered, kot da so gospo-Snyder najprej vztrajala, da je darili v njej vlomliei. Gray >e re-bil njen mož ubit od vlomilcev, ki k*'1- da 11,11 J«? Mrs- Snyder pripo-so jo povezali in da je pozneje pri- vedovala. da je že šestkrat ali se-znala. ko so ji dokazali, da je bi-^^erakrat poskusila umoriti svoje-la ta zgodba izmišljena. moža s strupom ali plinom. Nato se je lotil McLaughlin pri-j Ko je končal Ar~r 11 McLaughlin, je PHILADELPHIA, Pa.. 27 apr V stanju prejšnjega angleškega ministrskega predsednika, Ramsay McDonalda, ki jf zbolel ter so nahaja v Jeferson bolnici je opaziti veliko izboljšanje. Niti zdravniki. niti njegova hčerka pa niso mogli napovedati vnaprej, kdaj bo mogel državnik'zopet zapustiti zavod. naprosil okrajni pravdnik enega svojih pomočnikov, naj identifies ra podpisani priznanji. trn mmmmm A U— ■■lili* «.T,- V Združene države je dospela poljska krotilka kač Miss Pod-sguek. ki bo nastopala po tukajšnjih gledališčih. § e z n a m To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajaia, posebno šc, ako boste vpoštevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. .. 500 .. .. $ 9.40 Lir ... .. 100 $ 6.00 Din. ... . 1,000 .. .. $ 18.50 Lir ... .. 200 ... ... $11.70 Din. .. . 2,500 .. .. $ 46.25 Lir ... .. 300 ... ... $17.25 Din. .. 5,000 .. .. $ 92.00 Lir ... .. 500 ... . .. $28.25 Din. .. . 10,000 .. .. $182.00 Lir ... .. 1000 ... . .. $55.50 Za pošiljatve, ki presegtijo DesettlsoC Dinarjev ali pa matisoč Lir dovoljujemo poseben znesku primeren popust. Nalouil« po brzojavnem pismo izvršujemo r najkrajšem času ter računamo za stroške $1.— ______ FRANK SAKSER STATE BANK 62 Cortlandt Street, phone: cortlandt 4gst Ne\\r York, N« X* Posebni podatki. Pristojbina za Upla- fila ameriških dolarjev v Jugoslaviji in Italiji zna&a kakor »led): za $33, ali m&nji znesek 75 cen-tov; od $35. naprej do $300. p* 3 cent© od vsakega dolarja Za režje svate po pL saten cm dogovoru. .. .. GLAS NARODA, 28. APR. 3927 GLAS NARODA (SLOVESE DAILY) . . Owned and Published by SLO VE M C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakaer, president. Louis Benedik, treasurer. Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland t St.. Borough of Manhattan, New York City, N. Y. 44 G L A S NARODA (Voice of tlie People) lo. . Tuda jasno je, da bodo Mussoliuijeve metode, če jili kmalu ne bo konec, povzrof*il,e novo balkansko vojno. In zgodovina nas uri. da od balkanske vojne ni do evropske in svetovne vojne posebno daleč. Issued Every Day Except Sundays and II olid ays. Za celo leto vetja list za Ameriko in Kanado ..........................$6.00 Za pol leta .............................$3.00 Za četrt leta ............................$1.50 $7.00 Za New V or L za celo leto Za pol leta ................................$3.50 Za inozemstvo za celo leto ,.$7\00 Za pol leta ................................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznik o o. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se' blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. GLAS NAHODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. T' lep/ione: Cortlandt 2876. EdfsI [courtC-ž Besedilo laško-madžarske pogodbe. Besedilo v liiiiiu podpisane*pb-| priŠfojbin. Železniški) prava na ravnavalne pogodbe se glasi: j Reki bo dala posebne prostore za Ker sta Xj. Veličanstvo kralj'shranjtTa 11 Je madžarskega žita. V, lin Xj. Visokost upravnik kralje-;^ Postorili se bo postojalo z ma vine Madžarske ugotovila soglas-ldžarskim M»Kgodbo. Za desijrnirala : po-Nj V St. Cleveland, Ohio. Clair Bran eh Libra r v. St. P * Veličanstvo, italijanski kralj, Xj.!r,air Avenue & Kast .">."». Street, ekscelenco eav. Iienita Mussolini- M,rimIi skiVonsko Pevsko društvo ( ja. predsednika vlade, ministr- i "Edinost" v nedeljo dne 1. maja' skega predsednik«. državnega se-job P"' os,,lih r koncert pod ( kretarja z.« zunanje zadeve; Nje- vodstvom Mr. Rudolfa Perdana. geva Visokost governer Madžar- Razrn zbora bo,1° vstopili kot ske, pa Xj. Eksceleneo grofa Ste- solisti Mr. Rudolf Perdan ter Miss •Teannettc Perdan in Miss Jrnia t fana Bethlena. predsednika madžarskega ministrskega sveta. kj;Kala11- Proizvajali bodo dela pri-' sta sklenila sledeči dogovor: i znanih -slovenskih skladateljev. | 01. 1. Med kraljevinama Italijo . Vstopnin* ni nobene. Otroci in Madžarsko bo vladal stalen mir I,uaJO d°Stol> v *Vrcm*Wxx svo.pl, ...... i starisev. in večno prijateljstvo. „ - . Poročevalec L i. 'J, \ isoki pogodbenici sej obvežeta. reteklosti. Spori, za; ' i . . - i -j i som hoditi. Pozdrav (katerih rešitev je predvideno po- KATLJA Helmars je vredna več zavojčkov navadnih cigaret. Helmar ima kakovost, ne pa količine. Kadilci, ki enkrat poskušajo Helmar, nikdar več ne kade navadnih. Nad dvajset let že očaruje na milijone kadilcev. Tisočeri začno kaditi vsak dan Helmar. Enkrat boste tudi vi začeli kaditi Helmar Danes naj bo ta dan. Morgan town, W. Va. Tukaj je pred kratkim izbruli-jnil strašen požar in :skem delu mesta. !trgovin ter povzročil nad ».Iva mi-j Vsa mestna morala ilol-j go časa mučiti, predno je spravila požar pod kontrolo. Drugih no-] ni. Delavske razmere niso nič- Mart (iolob. NOVICE IZ SLOVENIJE 2>rišlo do spopadov, Tedaj jc Mussolini za korak <>dsto]>il. Rekel je, da so njegovi nameni povsem prijateljski. Napetost je ponehala. Mussolini mora intri^irati. čo na tako. pa tako. Najprej je sklenil tajno pogodilo z Bolgarsko. Tej lajni pogodbi je sledila "prijateljska" pogodba z Romunsko. Da bi Romunsko popolnoma iztrgal francoskemu vplivu ter jo odločil od Male antante, je odobril začetkom tega leta takozvano besarabsko pogodbo, ki so jo ))ile sklenile velesile leta 1920 v Parizu. Mussolini jc milostno naklonil Besarabijo Romunski in s tem dosegel, da je postala Romunska repek italijanskega imperijaliznia. 8 tem si je ojačil svoje .stališče, razširil svoje območje in napravil nov korak v smeri proti balkanski vojni. vc. more vsaka od pogodbenic zahtevati. da se predloži spor razsodišču. pod |K>gojem. da je spor praviw»ga značaja. ('!. 4. Načini popravnavalnega in arbitražnega postopanja so dolo- Little Falls, N. Y. i Letošnje leto je bilo zrlo nesreč-, no /a nekatere Slovence v tukaj-1 šn.ji naselbini, ker jc smrt vztrajno žela med nami. Najprej je umrl Frank Prejk v starosti 22 let. Prišel je bil v dotiko /. električnim, tokom ter je bil na mestu mrtev J Pet dni pozneje je umrla .njegova čeni v posebnem protokolu o po-j sestra v starosti 1*2 let. kmalo na-J stopanju, ki je priložen tej po-! to pa njegov oče. Mrs. Prejk je v j godbi. j .štirinajstili dneh pokopala tri svo- C'l. •">. Ta p»rila. < potekom tega termina ne bo odpo-j Istega dne je umrla gosjia Ama-j vedana. ostane v veljavi za novihjiija I>obnik. soproga našega zna-! Umrli v Ljubljani. •Jo<. .Jcntes. železniški delave« .">(i let. Marija Kropel. nadučitelja vdo- 22 let. Doroteja Doiinar. mestna nbo-ua. 7«i U t. Rudolf Kolesa, mizarski pomočnik. 44 let. Luka Pušnik. občinski ubogi. 7t> let. Kl/.a Mikee. privatna uratlnica. zasebnica. 2-5 l-"rane Horštnar. posestnik. 24 Nekega lepega god- nega trgovca. I« t -r • i • i • t !1)0 podpisujeva: Mussolini. —; Nevarni operaciji so se morali . aprila 1P27. i let so pa vsi srečno prestali. Pred poravnaval no komisijo' V upanju, da ne bo več takih pridejo spori, ki spadajo pod dr-] nesreč med nami. vas iskreno po-. va. l<'t. Ivitiiii Desiiii^n let. 1'išula Skuber. šiviija. 11 leL •losipina Pardubsky. šivilja. 1 let. Sredozemskem morju so uje- Fr. Prose n. dninar. .16 let. li ribo. kateri pravijo polomiš. Ta -Janez Plešnik, sobni slikar. 40 rib:». plava z brzino 50 milj na uro let. 4era Tomšič, občinska ubojraJin jo smatrajo za najhitrejšo im-70 let. i l.»o na svetu. Anton Fabiani. zasebnik, 73 let. Marjeta < črni. zasebniea. .~i() let. .Marija Sajovie, zasebniea. 7'1 let. -lulijana liupnik. žena sodnega višjega ofieijala. 4> let. Frane fiašperšič. delavec. 3"» lei. Sj(>t'au Fajdiira. delavec. 37 let. S. Fabijana Terezija, bolniška sestra, ti!' let. Pet ino. Manjša nezaposlenost v Nemčiji. žavno sodišče le tedaj, če prizade- zdravljam! ta stranka na to ])ristanc. > Poročevalec. Poravnavalne komisije bodo --j štele tri elane. od katerih imenuje vsaka stranka po enega, dočim izvolita tretjega obe stranki iz dr-državljanov kake tretje države. ojemanju ■ tiezaposelnost i tekom preteklega' meseea. Izza sredine marca je do-j bilo 449.00(1 nezaposlenih delavcev * delo, vsled česar se jc zmanjšala I armada nezaposlenih na 987.000.! in ni sedaj v Nemčiji več kot en1 milijon nezaposlenih. Hitro izbolj-J sanje industrijaluega položaja j-* oprostilo vlado plačevanja pod-' por za 438.000 mož ter olajšalo bremena držav in mest K dogovoru spada tudi izmenjava pisem <» ureditvi reške Inke. i V teli pismih st» določa, da se imajo vsi dogovori zaradi Reke na novo urediti. Madžaraki dovoljuje Italija med drugim sledeče ugodnosti: Madžarski uvoz in izvoz, vseeno poti katero zastavo se vrši, ; uživa vse pravice države največje ugodnosti. V skladiščih se dovoljuje Madžarski posebne olajšave D A N anes je čas — na včeraj ne morete več ra-čuniti, jutri bo pa mogoče že prekasno — da se preskrbite za bodočnost. ko preide današnji dan, ne da bi imel kak pomen za vašo bodočost, je izgubljen, čeprav ste se mogoče trudili na vso moč. ajboljši način ohraniti današnji dan za prihodnost je, da si preskrbite vložno knjižico, kjer bodo zabeleženi sadovi vašega truda. AB^RTISE in GLAS NARODA ŽRTEV UMRE Ne zanemarjajte malih bolečin in tiblezni. Nekega" tlne Boste lahko spoznali, da se je mala bolečina razvila v hudo bolezen. Pazite pravočasno. V več slučajih bo te bolezni in bolečine preteča znamenja, da so PofUJ* jemati- Xe izločajo telesnega strupa. Pijte dosti vode "ter poskušajte Gold Medal liaarlem oil capsules (originalne in pristne). Iz-boren odvajalen mirilec ter trajno zdravljenje vet kot dvesto let. V znamenja, da so - ^*vrnzapečatenih škat- «*&le ledi« po. 'SrSfS,,kar* ljah. £ nako kot dneva, ki ste ga preživeli v sreči, se bodete spominjali tega dne, ker vam bo prišel prihranek prav, kadar ga bodete potrebovali. ^•prejemamo denarne vloge in jih obrestujemo po 4%, mesečno obrestovanje. Vloge lahko pričnete z $1. FRANK SAKSER STATE BANK 82;Cortlandt Street : : New York, N. Y. V Brooklyn« v zaprli nekega moškega, ki jr bil istočasno poročen s šestimi ženskami. \ ršila sc jc obravnava in obtožen c jc vse gladko priznal. Sodnik zn jc obsodil na pet l«-t Iz tega j«* razvidno. d;i je imel I/, tea je razvidno, da je imel rno ženo «"isto zastonj. * Tisto. k;ir smatrajo nekateri si-rokonstni takozvani stoodstotni Amerikanci za nekaj neameriškega. smatrajo pravi Amerikanci z;i pravi amerikanizem. * — Z Mehiko nočemo nobenega spora — je rekel predsednik Cool-idge v svojem zadnjem govoru. In mehiški predsednik Cul les je ponovno izjavil, da noče nobenega spora z Združenimi državami. Potemtakem je zadeva v redu. Zakaj toliko upitja in siimirenj? (V ka |>i1;ilist i hrepene po vojni, naj vzamejo puške na ramo trr naj gredo prelivat kri zn svoje in-t cresc. * Italijansko easopisje poroča, da je Mussolini odredil, da smejo nositi oni fašisti, ki so bili ranjeni v bojih z revolueijonarji in uporniki. posebna znamenja na rokavu. To je v gotovih ozirih pravilno in moralno. Xe bilo bi namreč posebno dostojno. če bi kazali mesta, kamor so dobivali fašistovski junaki tekom l>«'g!i brce in udarce. * V Cehoslovaški ji- uvedena precej strega eenzura. Vsi ostrejši članki v komunističnih in Mieijalističnih litrih -o kon-fjsi-irani ali cenzurirani. Cehoslovaška vlada se pa ne boji samo komunistov in soeijalistov, pač pa tudi svojih najzvestejših in udanejšib >lužabnikov. Kdo jc najzvestejši služabnik vlade in države.' Kdo drugi kot I policaj in žandar. Na ("ehoslovaškein izdajajo pn-I licaji in žaiularji svoje «rlasilo. Zadnja številka tega glasila je bila zaplenjena. Vst bovala ji- namreč članek, v katerem so zahtevali policaji in žandarji volilno pravico. ^ Ljubezen je slepa, ljubosumnost ima pa zelene naočnike. * Prelomljeno obljubo je mogoče popraviti. Toda znaki popravila se bodo na nji vedno pozn&ii. * Nekateri ljudje tako molijo kot da bi Bogu skrivnosti pripovedovali. * Ta je pristna iz New Torka: Ob dveh zjutraj. Iz bezniee, kjer je teklo žganje v potokih, so odšli vsi gostje razen štirih. Štirje so dremali pri mizi. Vsi štirje so bili dobri gostilničarjev! prijatelji. (J ost i I niča r je telefoniral po taksi in šoferja ter spravil z njegovo pomočjo vse štiri v taxieab. Sedaj pa poslušaj, je rekel šoferju: — Tega. ki sedi zadaj na desni, pelji na št v. 78. Peta cesta ; tega poleg njega pelji na štv. 510'J. 14. eesta : ouega. ki je na stranskem sedežu na levi. zapelji pred hišo n:i vogalu 23. ceste in 1. Ave; njegovega soseda pa pelji na 36. cesto. štv. .114. Šofer je zapisal naslove, se zahvalil in odpeljal. CJostilničar se jc globoko oddahnil: — Hvala ?»o-jru. spravil sem jih. Par minut zatem pa zapoje pri vratih zvonec. — Kdo je — vpraša gostilničar jezno. — -7 a z sem. — šofer. — Kaj si že nazaj? — Kaj si jih že od raj t al * — (> ne. ampak na votrain je šlo kolo čez velik kamen in taxi se je stresel. Pogledam v taxi — vsi so ležali navzkriž, vsi so se pomešali med seboj. Dajte, narthtaj-te jih še enkrat... AI?y#MTI£E in.GLAB NABQDA ___<_:__ GLAS NARODA. 28. APR. 1927 Premij era. PRIPRAVE ZA DIRKO Ob dveh po polnoči. Postelja, všla zaprta vrata. Premijera, ki bi | postelji Lucija ti. Spi trdno kakor se morala vršiti sinoči, je bila o-J-j človek, ki je uverjen, tla jc ljub- godena. ker je bil g. .Julijan Crc-; Ijen. Svetloba ga mahoma zbudi, .valle hripav in gdč. Armanda Marcela, ki se jc vrnila. Na glavi Parsille prelilajeiia .. ima lep klobuk, na sebi večerni — Daj mi časopis, j>lašt*, v roki lornjeto. j Marcela zmečka časopi sin ga bro jutro! Zelo lepa si. vr/c daleč od sebe. — Xe dam! — Pozdravljen, mali moj! — Prišla si dotpov? — Da. domov. Le spi. — Ali me nočeš poljubiti? — Nisem te hotela buditi. — Jaz se takoj zuditn . . . Koliko je ura ? — . . . Pol ene .. . — Ali uie boš poljubila ? — lJoni! Kakor otrok si! Xu. si zadovoljen ? — Dišiš po gledališču. — Dobro diši? — Zakaj ga ne daš? — Zato. ker pred štirimi leti nisi niti mislil na to. da bi vital, kadar sem bila poleg tebe. — Mareella, to je krasno, kar i ri'kla ! } — In poleg tega 11 i nikakih no-1 v,V. ' — Kako si rdeča danes, zarja j |moja!7 . . ! j — Imenuj me. zarjo, to mi u- i gaja : misli samo name. Vidiš, ka- KAKRŠNO ŽENO IMAŠ, KO VELJAŠ! TOLI- POGLED NA.KOLIZEJ V LOS ANGELES Pri konjskih dirkah, ki se bodo vršile v Belmont Park. L. I.. bo vzujal veliko pozornost angleški konj "Satrap*' katerega je kupil William Dupont in plačal zanj stotisoc dolarjev. 'in,a Mešanica oranže, prahu in !<<» te ljubim... Ta časopis... perunike. Ali je bilo lepo? — Kaj ? — V gledališču ? — Zelo lepo. Le zaspi. — Ne morem spati. Da, a jaz sem utrujena... — Palfilatre je T * i I zelo ljubezniv. da ti je dal vstopnico za premi jero, ki je vzbudila največje zanimanje. — Zelo ljubezniv, zares... — Ali si imela ugoden sedež? — Ni bil ne dober ne slab. — Parket? lialkon ? — Da. — Oboje ? — Pusti me že pri miru. (Odide v toaletno sobo k — Ali je Pimrov komad lep? — Ganljiv. — Ali >*i jokala? — In smejala se. — Torej za jok in za smeh. A Parsile, ali je bila lepo oblečena ? — Divno ... — Ali so ji ploskali? — Zelo. Ali je prišel pisatelj n;t o- der ? — Ne veni, sem že odšla. — To si neumna! Zamuditi nekaj. kar je najbolj ganljivo. Ali si dobila takoj avto? — Na roe i!« sem ga že pred t predst h vo. — Ali je bil Šofer zadovoljen ' j — Ne bodi tako silen ... Ne morem več govoriti . . . Komaj se! držim na nogah, tako muh utrujena .. . — Ali si videla znance? Ljubosumna sem nanj ... In pa ti si tako neumen, da verjameš vse. ! kar je notri . . . — Samo tebi verjamem. — Imaš prav. — - Ah. Marcela ! Kako sem sre-»"•en!... Ali te je včerajšnja igra itako izpremenila I — Nikar mi ne govori o včerajšnji igri . . . Nikoli več me ne pomni nanjo... Ali me ljubiš? Jugoslavia irredenta. Značilno. V Kobaridu so imeli na trgu krasno lipo. Izginila je. Znano je. kako je bil odstranjen Volaričev Občinska spomenik. Vrt pred občinskim domom. kjer je stal Volaričev spomenik. odstranjujejo in tam naplavijo menda javno stranišče... MOŽ USTRELIL Smrt podpolkovnika Podboja. V Trnovem pri Ilirski Bistrici je umrl vpokojeni polkovnik Podboj pl. Ccnetov. star 70 let. Po-Tr^Mrr A kojnik. znan tudi v Ljubljani, je 1 ELf^ iTlILV^/V I bil človek dobrega srca. zato pa --so ga vojaki povsodi radi imeli. Pogreba To so strašna bremena, ki se nakladajo slovenskim občinam. Takih izdatkov ne bodo zmagovale. samouprava je stala le malenkost napram stroškom, kise mečejo na občine potom podešta-l tov. To mozgavanji : ro hočejo pregnali z njegove rodne grude, da napravi prostor italijanskim naseljencem. 1'praVa neke velike angleške (trgovske družbe je vpeljala ori-; ginalen. za današnji čas in raz-! mere brez dvoma značilen službe ni pogoj, ki ga stavi ožeujenim ! uradnikom .preden stopijo v njeno službo. Uradnike natančno iz-| prašajo o njihovih študijah, znanju in praktičnem službovanju in zabeležijo odgovore v poseben zapisnik. Najbolj pa jih. kajpa. pre-jsenetijo vprašanja, ki se tičejo nji-] hovih soprog. Vprašanja se glase: "Koliko let vaša soproga .'*' "Itna-li dolge jali ostrižene lase?" Na ta način | hoče dobiti družba vpogled v družinsko življenje oženienih u-radnikov. V času. ko jv takih i.a-stavljeneev na izbiro, se skuša o-čividno omejiti na poštene, varčne in pridne uradnike. Žena je —-pravijo — moževa boHša polov i ca, zato ni vseeno, kaj dela urad-nikova soproga. Seveda, iz te mal- kmmnwooo « tmrarwa. *. v T- - . - - ee čudaške skrbi družbinih rav- . i o je dobro preracunjeno iz- . i* i 4 i 'nateljev za krila in lase žena nji-tgavanje našega ljudstva, kate-' havih nastavijeneev je videti, dn niso bas goreči častile; kratkih kril in "bubikopfa". Na Angleškem se še vedno sku-vzdržati sodbo, da je žena. ki Postarni mož je priznal, da je umoril čestilca svoje žene. — Rekel je, j da ga je hotel le raniti.' j< Tekmeca je čakal v zasedi. V Hruševiu v tržaški pokrajini so otvorili moderno urejeno mlekarno. V njeno področje spadajo vasi cele občine. se je udeležilo mnogo do- Največ zaslncr za mlekarno ima \ i • ... e ! ^ mirivrtiuo mid ki nazori omejeni — vsaj za se maeega prebivalstva. Turk iz ITruševja. Ta mlekarna j ^ I kaže. kako se prav pojmuje med I kjer se vrše vsako Its o velike ca težke kamnite plošče. športne tekme, slika nam kaže metal- NESREČA AV1JATK0V Poročnik Noel Davis in njegov pomočnik Woo-ster sta bila ubita tekom poskusnega poleta. didat za pavratek v senat. ? je bil ohrakat poražen. Ze -dalj časa je bil zaposlen >■ svojim zadnjim delom: — Življenja Abrahama Lineolna. — katero je imel šele napol dogotovlje-no. Njegovo zdravje ni bilo tekom idnjih par mesecev najboljše. c WASHINGTON. D. t _ t apr. sa nosi krila do kolena in ki si da j Poročnik .Noel Davis in njegov po-odrezati lase. moralno sumijiva,i močnuik. ^»oročiiik 11. Wooster. oziroma vsaj dobra gospodinja ni. Ni pa treba ]>oudarit:. da so ta- našim ljudstvom zadružna misel. bav]jaj0 ZOper vsako na ozki krog angleških puritancev, ki že od nekdaj za- žensko mo- Jnlijske Kra-;(j(> V Idriji izdal občinski načelnik inž. Cal-j vsHl branch dana oglas, v katerem naznanja i j'111' stremi kmetovalec po u-j - svoje imenovanje, izreka upanje j »pesnem gospodarstvo. Ttalijfin- j MILIJONARKA — BERAČICA na odkritosrčno sodelovanje vseli j *ka oblast bi morala to visoko ee-meščanov in zagotavlja, da bo šči-i11^1- JJko i' .i*' res mar za proevi- , LAMIiKKTVILLE. X -I. iIT.j1'1 pravice meščanstva, fialdana j tan-ie obmejne dežele j aprila. — Charles Price, star kot "bčinski komisar prilju-j i let. je bil aretiran ter poslan vJdrjjčanoni. j V Idriji ■ ječo. potem ko so ga obdolžili u-j nora Edvarda Masiersona. stan-i Za poljedelski kredit v Istri Ko je zapustila te dni neko pariško ct'rkev skupina svatov, se ji sta izgubila svoje življenje, ko je bil prisiljen velikanski aeroplan. American L<%rion, v katerem sia napravila |*>skusn<> vožnjo za |x>let iz New Yorka v Paris, spustiti se na tla na Langlev Field v Virginiji. DavTsa in "Woosterja so ubili težki tanjci s kurilnim mate-rijalom, ki so bil i pritrjeni nad glavami obeh. Let iti ca sta se dvi- ŽELIM IZVEDETI kje se nahaja moj prijatelj ALIJ1X ZADEL, doma i/. Juršic. Ce kdo ve, naj mi poroča. če pa sam čita te vrstice. ga prosim, da se mi oglasi. Andrej Žužek, Box 86, Cory-don, Pa. C2x 2S.29 ROJAKI, POZOR , . . , ... , , , je padel aeroplan v vodo. so s< je pi-Mlrn/.ila neka stara beraeica.l" , . , .. , ... , [ . _ . ! tanki odtrgali. ubili letalca tei ga :is let. ki je bil ustreljen v pre- se zavzema fašistična organizaci-tekli noči. ko s<> je peljal v malem | ja. na čelu ji on. Mrak. Pred krat-vozičku /. Mrs. Lavro Price, starojkim so zborovali v Puli. sedaj so tako :{N let. j razpravljali v Pazinu, kako tre- Priee ^e je javil oblastim vče-jba združiti gospodarsko delavnost raj zjutraj. Izjavil je. da ni imel j zadrug in zvez. ki delujejo v Istri namena ubiti Mastersona. temveč 7. razdelitvijo po narodnosti. Faši -•> le raniti, da bo prenehal zale-jsti želijo še novega dotoka kapi- i-i , . . ., . . 'kjer se je se je mudil generalni tajnik sindi- , , ... , . . (Irugace iii-.*. m.^n i^m uio. , katov goriške pokrajine Cluarelli I , .. ,. .. .. . . . ... , . .... , ,pokhcali policijskega stražnika, ki J<* v glereJ režili težka teJinična vpraša-jnaročilo in se njegovi ljudje ne da je beračiea identična z neko i "J8- odgovorna za množeče se j nahajajo ])redaleu od krajev, ki jih znano milijonarko, ki uživa letno!iz-nbo človeških življenj medlobišče, bo skušal rojakom vslreči, aspiranti zit prekatlantiški polet.Jče mu naznanijo svoje želje vsaj —- je izjavil včeraj Mileh. ravna- do pričetka maja. • v a 11 njegovo /ono. I trda v Istro, da se bo moglo agrai Gla^i se. da st.i (»odpisala Price j no delovanje na široko razviti Za st"'na navada ni. da bi obljubotn .. ., Nikogar. Nikogar? j njegova žena pred sodnikom.ro stvar treba strokovne spretno Sedela sem v »vojein kotu jn |^niithom pred par tedni dogovor, j sti in v ospredju bi morali stat v odmorih nisem hodila ven. — A lepi Crevalle? — Vedli« lep. — Ali je uspešno nastopil ? Zelo. Kolikokrat so ga na koncu pek lica I i na oder? — Devetkrat. — Imenitno! na temelju katerega naj bi imela zadružni veščaki. toda v Puli ii žena pravico do konja in vozička.' Pazinu so imeli glavno besedo fa da se odpelje kamor hoče in s ko-jšistični prvaki, kmetijskemu zna mur hoče. Edini pogoj je bil. da I uju popolnoma tuji. mora skuhati hrano svojemu možu. V predpretekli noči je Priee za-pregel konja, pomagal ženi v voziček ter se poslovil od nje. Potenj Veš. v tem gleddališču je za- ko ^ je odpeljala, se je napotil Sedaj pa neha jJ Ugasnila bom in par milj iz kraja, kjer je čakal v zasedi ter ustrelil Mastersona. Price ga je nato odpeljal urad zdravnika. Masterson je uinrl na poli. Jugoslavia irredenta. vpsa zi'lo lahka ne muči me več legla. — Ti si zaljubljena v Crevalla! — Lepe ljudi sovražim. — ITvaln . . . Pridi, dn te objn-mem, moja mala . . . — Ne dotikaj se me. Samomor. Xoe mine. Ob ^ enajstih d O pol- Pri Vogljarjih na trnovski pla-dan. Sobarica. Časopis. Marcela'noti so našli orožniki truplo 33. vzame časopis in čita vznemirje-j letnega Josipa šuligoja iz Kala. no: "Mnogoštevilna publika, ki Zavžil je strup. Brezposelnost ga je prišla v Moderne-Theatre j«- na- je gnala v smrt. IZ ŠPORTNEGA SVETA O tej gospodi se ve le to. da strupeno sovraži "drugorodce" in hoče zagospodovati nad njimi v vsakem oziru. Hranilnice, posojilnice. zadruge morajo biti izključno v fašističnih rokah. Dru-gorodec mora posebno še na kreditnem polju čutiti, kako je v o-hlasti fašizma. Potem pa je tudi znano, »In je v fašističnih organi-začnih hlagajnih vedno premalo lir. Promovirala sta za doktorja gospodarskih ved na "trgovski univerzi v Trstu gg. Viktor Višnjovee i/. Trsta in Emil Garzaroli iz Postojne. V predilnici v Ajdovščini. je okoli 800 delavcev. Včasih bilo mnogo dela in zaslužka. Lani je bil ustanovljen delavski sindikat. Obljubljali so delavcem dra-ginjsko doklado in zagotavljali, da jih bodo ščitili v vsakem oziru. Niti ena obljuba se ni izpolnila. Fašisti govore mnogo, ne store pa nič dobrega. Sedaj trgajo še trgajo ljudem zaslužene lire. šikanirajo jih z 4ire-golamentonr in vsa naznanila in odredbe so italijanske. V Avberju na Krasu so imeli občiskega proračun« še do zadnje dobe do 5000 lir. sedaj pa je narastel na skoro 40 tisoč lir. Ko so vprašali komi-isarja Casota. ki je za tomajskim sledila dejanja. Kmetijske tečaje poseča jo slovenski kmetovalci, zlasti naraščajniki. zelo radi. seveda ako je pouk slovenski. Vidi se, kako je lepo razvit smisel za uspešno kmetovanje med našim ljudstvom. Treba le, da bi oblast to prav vpoštevala in poskrbela za redno prospevanje kmetijstva med Slovenci. Potem bi obmejna pokrajina gospodarsko vzorno vzcvetela! V f'epovanu so i mrl i kmetijski tečaj, na katerem je poučeval domači učitelj Ciril Kafol. Mladi obiskovalci so se naučili miiogo koristnega. V Solkanu se radi spominjajo časov, ko se je mizarska obrt ugodno razvijala. Sedaj se vidi često Solkan-ee. kako po Gorici in drugodi ponujajo mizarske izdelke, največkrat brez nsj>eha. Mizarska zadruga je bila dobro organizirana. Sedaj ni več. Gospodarska mizerija duši Solkan. zato pa jih je že ninogo odšlo s trebuhom za kruhom. V -Tužui Ameriki gre po voljno kvalificiranim mizarjem. Mnogo solkanskih mizarjev je zaposlenih v ladjedelnici v Tržiču. V Vipavi je umrla Marija Kacin, bivša učiteljica. vrla slovenska žena. "Ljudski dom" v Gradišču ob Soči I so si prilastili fašisti. Ljudski dom r^nto 4:1.000 frankov ter je vrhu tega lastnica dveh hiš v Arrasu ii ene v Parizu. Kljub -»(i letom, vstaja ob zori {podtrevi opravlja po raznih pari hišah posle postrežnicc tei j l»rosi pred cerkvenimi vrati milo [darov. Ilrani se zgolj z ostanki, ki i jih naberači po hišah, stanuje p: j v podstrešju ene svojih hiš. Ženam se obeta pleša. Londonski profesor Williams j imrl predavanje, v katerem je na povedal strahote ostriženih glav v do 40 letih bodo ženske ple šaste iz dveh razlogov: prvič zato, ker nosijo kratke lase. drugič radi lega. ker imajo tesne klobuke. Londončanke so se tega tako prestrašile, da si bodo sedaj zopet pustile rasti lase. tel j nemške zračne tvrdke Ilanse. Večino takih nesreč očividno povzroča preobložitev. kar pomen ja, da niso ali aeroplan i dovolj veliki ali niso pravilno zgrajeni, da bi mogli nositi potrebni kurilni materijal za polet preko Atlantika. Smrt bivšega senatorja. FKANIv SAKSER STATE P.ANK, S2 Cortlandt St.. NV\v York, N. T fpra INDIANAPOLIS. I,id.. l>7. apr.. Albert Jeremiah Beveriilge. prej-j »nji zvezni senator iz Indianc. je danes nepričakovano umrl. Beveridge je bil dvakrat izvoljen v sen.it. katerega je zapustil j leta 1911. Nato je bil dvakrat kan-j Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "G las Narodu"". je u prvo n« grftffo 'ff^Ždka Orbcem pregledoval račune, ka-jso si svoj čas postavili socijalisti,' ko je to. da je proračun tako velik, je odgovoril, da je izvršil samo svojo uradno dolžnost. Občani so se obrnili sedaj do novega j>odeštata in prosili, da bi se proračun znižal vsaj za polovico. katere so fašisti zadnja leta tako' mikastili. da so jim morali slednjič odstopiti svojo Tepo zgradbo. Govori se o ceni 300.000 lir. narejen je notarski akt. izplačane pa lire še niso! Naznanilo in zahvala. , -' r.* * S tuznim srcem naznanjam mojim prijateljem sirom Amerike, da mi je preminula moja ljubljena nikdar pozabljena soproga — Amalija Dobnik, roj. Perechlin. 4*, • r» n| „ i t J ' M I - » * 1 - Stara je bila 45 let V soboto zvečer dne 23.' aprila jo je zadela srčna kap. V petek zvečer mi je se pomagala v trgovini ter je bila zdrava in vesela. Ko sem šel v soboto zjutraj v trgovino, je še kavo kuhala ter je rekla, da mi bo prinesla zajtrk za menoj. To so bile njene zadnje besede, ki sem jih slišal od nje. Ker je ni bilo v trgovino do desetih dopoldne, sem poslal svojo sinaho Amalijo Grašič domov pogledat, kaj je ž njo. Ko je prišla sinaha na moj dom, jo je našla mrtvo na tleh. Lahko si mislite in predstavljate, kako mi je bilo pri srcu, ko sem videl na tleh mrtvo moje najdražje, kar sem imel na svetu. Pogreb se je vršil v pondeljek dne 25. aprila iz hiše žalosti v cerkev sv. Marije, nato pa na novo pokopališče, kjer naj v miru počiva, da se zopet snidemo. Tukaj zapušča sestro Matildo Grašič in brata Hermana Perechlin, v starem kraju pa očeta v 73. letu starosti Qstalim sorodnikom in prijateljem v Little Falls in okolici pa izrekam najsrčnejšo zahvalo za vse, kar ste mi dobrega storili v u^i moje nesreče in žalosti. Nikdar vas ne bom pozabil. V slučaju potrebe bom skušal vsakemu povrniti. Prisrčna hvala! Pokojnici želim večni mir in pokoj! Little Falls, N. Y. 26. aprila, 1927. FRANK C. DOBNIK. GLAS XAEODA, 28. APR. 1927 MATI SKRB SOMAN IZ ŽIVLJENJA. i Z a Glas Naroda priredil O. P. li ft 37 { Nadaljevanje.^ Tjakaj se je napoti.' žalni izprehod. Oba starejša »ina sta šla takoj za krsto in oče z dvojčicama, je sledil daleč xadaj na vozu. Pavel je štrlel predse'. Mislil je na pesek, po katerem je brodil ... na viuo... na Elsbet... na stol očetov in na venec, ki se je odločil od krste ter visel i.vavzdul. Sklenil je dobro paziti, da ga ne bodo .spustili v jamo. Ob grobu ni čuenl ničesar drugega kot j>ekoč občutek v sencih in medtem ko je izgovoril župnik blagoslov, mu je naenkrat padlo na misel, da bi mesto vina či.sto lahko točil pivo. Nato je tudi moral paziti na dvojčici, ki sta v svoji bolesti delali vsakovrstne neumnosti ter hoteli -»kočiti za krsto. Objel ju je. ju poljubil, nakar sta sc pomirili. Ko so padale prve grude na krsto, je imel zoprn občutek, kot da se kegljajo v njegovi glavi in ko se jc pričel dvigati grob v svoji svetli nagoti, si jc mislil: — Tu naokrog bo že zjutraj zelena trata ... .Množica sc je razpršila, očeta so odm*sli nazaj tia voz in trije sinovi so se napotili peš dourov. Maks in Gottfried sin govorila s slovesnim tonom o najbolj prvotnih spominih na pok njim. PVivel je molčal ter si mislil: — Hvala Bogu, da je pod zemljo. Sc vedno je divjala bolestna zaposlenost po njegovih možganih. a še vedno ni razumel ter ni hotel razumeti... Ko so stopili na dvorišče, ki je ležalo pusto in sivo pred nriimi. mu je prišlo naenkrat, s silo bliska, popolnoma na novo spoznan}?: — Matere ni več! Obrnil se je. posegel t. rokama v zrak in k pilaiui. kladivi in drugim onodjem in da jc imel dolg pogovor s Pavlom. Takoj sla odhiteli pogledat . . . Za šupo je stala "črna Suzana", obdana z lesenim ogrodjem, kot dama v kriuolini in po ogrodju sta plezala sem in tja Pavel in lokodelec. tolkla, gledala in privijala . . . Začudeni sta se sestri spogledali, kajti slnt.ili Ma, da -.o tukaj pripravlja nekaj velikega, vendar pa nista smatrali za potrebno, tla se o tem obvesti očeta. Spomnili pa sta se. tla sta morali hitro !.ij skrivnostno odnesti na ]mst«» dvr pisemci, kateri sta spisali Pavel pa je stal visoko gori na okroglem trebuhu ne", na vitkem dimniku ter zrl poželjivo proti barju, kot Ivolnmb.i ki hoče razkriti nov svet. ~ , Prvi korak drzne poti je bil storjen- ^ V dolgih nočeh brez spanja, ki so sledile smrti matere, ko sc) jc bolest z železnimi kremplji oprijemala njegov prt'd žalostno sliko pokojne k svojim knjigam. zdela popolnoma nova. čeprav mu je prej že pogosto pojavila. Nikdar pa ji ni dovolil nobenega prostora, ker se mu je zdela preveč predrzna in presmešua. —Tudi je imel velik strah, da mu bodo nika Sclimidta. Zdaj je bilo zani-poslali črno "Suzano"' nazaj kot stvar, katere ni mogoče popraviti, man je javnosti seveda večje; odšlo mu je kot oni ženski, i/, naroda, ki je rajše sama do smrti kuri-j krila se je pretresljiva tragedija rala svojega moža kot da bi ji rekel kak zdravnik: — Njega ni mo-j obupane matere, goče rešili. | p<> smrti svojega sina Gerharda Kadar se jc stemnilo ter je počival mojster s hlapci vred. je j si jt. Handeckova opetovano sku-Šv- vedno stiskal po delavnici, seveda brez cilja in namena, le ker j šala končati življenje, kajti niia-ni hotel zapustiti "črne Suzane". Najrajše bi stal poleg nje prav dojdi pesnik je bil edino bitje, ki ga jutra kot nočai čuvaj. |je ;meia Handeckova na 'svetu. Pri tem bi rad vzel s seboj par .svojih knjig in risb, tudi brezjDvakrat je že odprla plin v svoji a obakrat so jo rešili. Xato poskušala zastrupiti tudi tt. aprila: Deutschland, Cherbourg. Hamburg SO. aprila: Leviathan, Cherbourg; Franca, Havre; Bremen. Cherbourg, Kremen. *. maja: ilauretanla. Cherbourg: Prcaldant Roosevelt, Cherbourg, Bremen. I. maja: Cleveland, Cherbourg, Hamburg, t. maja: Berlin. Cherbourg, Bremen. T. maja: Olympic, Cherbourg. 10. maja: Pres. Wilson, Irsl. dKUI'NI IZL.E1 II. maja: Aquitanla. Cherbourg. 12. maja: Hamburg, Cherbourg, Hamburg; Huenchen, Cherbourg, Ltreinoa. 14. maja: IMrls. llavre. 17. maja: Bereng&rla, Cherbourg; Cherbourg. Bremen. 15. maja: George Washington, Bremen. SKUI'NI 1ZL.KT Columbua. Cherbourg 1*. maja: Westphalia, Hamburg. 21. maja; Leviathan, Cherbourg, Krame, liar, ra; Derfflinger, Bremen. 24. maja: Martha Washington, Tret; Itellauca. Cherbourg, Hamburg. V. maja: MHurtUnla, Cherbourg: '^resident Harding. Cherbourg. Bremen. 29. maja: Albert Bal lin. Cherbourg. Hamburg. 28. maja: Olympic. Cherbourg; Republic, Bra-men, Cherbourg. 11. maja: Atjuilanla, Cherbourg; Tburliigla, Hamburg. 4. junija: _ Pariš, Havre. 23. junija: Pres. Wilaon. Tret. SKLTNI lZLtTT 2. julija: lie Ue France, Ha\re. — SKi'PN'I 1ZLICT 5. avgusta: 1'iesidcnt Wilaon, Trat —SKUPNI IZLKT Poteklo je polet*.?, prišla je jesen s svojimi meglami, ter se priplazila pre k ft planjave. — Kdeči »olučni žarki so se izmučeni plazili ob robu gozda. — Ob tem času su se oglasili na samotnem posestvu čudni glasovi. Zveneli so kot udarci kladiva in zvoki zvonca, v strogo odločnem taktu, s.daj glasnejše: sedaj bolj zamolklo, a nik dar brez melodičnega odmeva, ki j«- polagoma izzvenel v zraku. Prebivalci vasi so obstajali začudeni na ctfsti. Eden je vprašal: i vsakega namena, kajti bilo je popolnoma temno. — hotel je le iuie-jsobi. — Kaj še pač godi pri .Majhotcrjevih ? t! vse lepo skupaj. To se je zgodilo z največjo tajnostjo, kajti nikdo jse jt ni bil bolj trdnega prepričanja, da je dovršen norce kot sam. (Dalje prihodnjič.) PRAVLJICA 0 CARJEVI j SVOJO ZENO UKCP.IL IN HČERI SEŽGAL Leta in leta se je vlekla po ča-| Francosko mesto Nancy j« doži- sopisju L.uleva skrivnostne gospe j velo te dni veliko senzacijo. 24-let- Anastaz je Čajkovski«, ki je ležalajna soproga kurjača Jeana Ter- v nekem nemškem sa na toriju ter; mandeja je brez sledu izginila. - » I crtie Suza izdajala /.a rusko veliko knegi-pred zakoncema so bili domači pre- 1 njo in pobeglo hčer umorjenega | piri sicer na dnevnem redu. venca rja. Nikolaja II. Stvar je prišla j dar se je pa zdelo ljudem čudno, tako daleč, da se je za Cajkovsko'tla j<* njegova žena nenadoma iz-za n i mala celo bivša carica Alek-;ginila in da je kmalu nato tudi mož odpotoval. Po mestu se je raznesla vest. da dvakrat zaporedoma, toda smrt sc j je ni hotela usmiliti. Te dni je skrivoma kupila 23 tablet vero-jnala. odšla je domov in sc zakle-I nila v svoje stanovanje, v sobo J svojega pokojnega sina. V Legla se j je v njogovo posteljo, odprla plin jin žavžila veronal. Drugi dan zju-.tiiij so jo našli mrtvo. Desna ro-I ka je krčevito oklepala košček papirja. Bila je zadnja pesem njenega sina Gerharda Sclimidta . . . smrti matere, ko xe| C duše. ^ pribežal j samlra- ki živi «« Danskem. Kot krt d je za ril 0 A,iaslaziji *<> se širile vesti. svoja pota skozi temne teorije in če mu je šumelo v glavi, če mu je hotelo opešati telo od napornega duševnega dela, je vzkliknil: — Njeno zadnje upanje se ne sme izjaloviti.. In potem je pretcgnil ^^e rodbine. vzel jo je za ženo. da je zbežala z nekim čast ni kom, |je Vermande svojo ženo umoril, ki jo je našel pol mrtvo po umoru ude, njegovo glavo so prešinili bliski eneržije in nadaljeval je s svojo neunmorno delavnostjo, dokler se ni zmeda železne uganke iz-premenila v ipro ]K>lno harmonije, dokler ni postal vsak vzvod mišica, vsaka cev žilica, izumljena po najbolj modrem načrtu, kot človeško telo od duha večnega Stvaritelja. Medtem so potekli tetini in mesce i. T&ko zelo se je poglobil lije- Te dni je snažil pomočnik kurjača v tiskarni, kjer je bil Ver- jmande zaposlen, kotle centralne Madžarsko na nemška tla. kjer jo'kurjave pri tem je ,laSel v pepc. je spravil v sanatorij. da si ppo-(lu ostanke sežganih .kosti in raz-more od strašnih duševnih potre- no ^raige predmete, ki so se mu sov. ki jih je baje doživela. I zdeli sumljivi. bežal ž njo na Knmunsko in čez 3henehJCLri£ SEST DNI PREKO OCEANA NaJkraJSa in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih pamikin; FRANCE — 30. aprila; 21. maja PARIS — 14. maja; 4. junija NAJKRAJŠA POT PO ŽELEZNICI. VSAKDO JE V POSEBNI KABINI Z VSEMI MODERNIMI UDOBNOSTMI. Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene, ZajamOitr Hi prostor j>r\a da prejemnik ček odobriti, je; oni. ki ček izstavi, oproščen vsa-, ke odgovornosti. Ali veste, du sej je zadnjih dvajset let dncat ali /t DIREKTNA POT v JUGOSLAVIJO COSULICH LINE Hitro in ceno želez, potovanje v domače - mesto. Vozni listki za. drugi, medruzredni drugi in tretji r.izr« It dobe do SuAaka preko Tr-l-sta. br«z nadaljnih »troSk^v. di. S;«>-I vrni jo pa »l.f.O ver. It-evoz pr»ku m ur )n vedno c»-n»-n. PRESIDENTE WILSON 10. maja — 23. junija MARTHA WASHINGTON 24. maja — 7. julija Ztii^une cene za tja. in nazaj. Sj»lo-Sni podatki v vseh lokaJnili potniških radih ali |»ri: PHELPS BROS. Ugrabi steklenico likerja, jo razjasnila. Listi so za čeli aferoUneje je Vermande zakuril pod nastavi na usta. nekajkrat srkne' razčiščevati, brskati po preteklosti kotlom in izjavil, da se ter jo pobriše. Na tem begu je pri- morajo posušiti nova tla v tiskar- v dvorano za goste, kjer je za-ni. Kuril je štiri dni in štiri noči. Naročajte se na "Gl