Leto V.f štev. 300 L*ut>Harm( sreda, 24. decemora 1924 PoStnfna DavSaHrana Cena 3 Din l»ha|a ob 4 zjutraj. Stane mesečno 20-— Dia U inozemstvo 30*— a neobvezno Oglasi po tarifo. t Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon št. 71 Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravnlštvo: LJubljana, Prešernova mL it 64. Telet, št SC. Podružnici^ Maribor, Barvarska al. L' Celje. Aleksandrova c. Račun pri pofttn. čelo*, zavodu iiev. 11.84Z vi v ozicrn pozdravi i i ii? moka Ministrski predsednik Nikola Fa£Ič: Dalekosežne odločitve vlade jem, di j-» storila vlstia vafni splete. 20 milijonov dinarjev. FINANČNI ODBOR SE SESTANE 16. JANUARJA. Becsrad. 28. decembra, p. Da'.en v Peo-rrad dosjiel predsednik finančnega odbora Stevan NsHč ter konferiral i minictrnuia PašiOem in Htnjadinovičem o delu finančne?® odbora, ki te »est«ae okrog 10. januarja. »OPOZICIJSKI BI OKc. Beograd, 23. decembra, r. Ljuba Da dovič j * sklical se:o plenums »opotici> Ka seji ministrskega sveta se je i »kega bloka« za 28. t. ro. v Beogradu. Važna gospodarska vprasanla UKREPI PROTS BOLJŠEVIŠKIM INTRIGAM EN KONSPIRACIJAM. B;cgrad, 23. decembra, p. Današnji! razpravljalo tudi. kakor s« doznava, dan je velja! važnim odločitvam vladi da se jioviža v proračunu partija 48, v boju zoper boljševike in njihove ek»- j pozicija '2. (pokojnine učiteljev), ker ponese v naši kraljevini. Opoldne je'so izdatki prenizko odmerjeni. Pokoj- M in istrski Dredsednik Nikola P Pašič ie snreirl hene-raisketrT ,pred9edl'lik v,ads ča-a kcnTerirai nine učiteljev so se zvišale za 1.551.70!) , p;eusecn.'K 'V.;01,3 f spre.3C1 Deog.a]Skeca z riei.at*TlB,; ministri. Zvečer je bila!dinarjev. Vlada je nadalje sklenila po- dopisnika «Julra« ter mu izročil sledeči božični pozdrav: ,cd 6> do ro! ,0 važna seja ministr-1 veriti francoski družbi na tenu lju lici- »Iskreno me veseli, ko opažam, da se tudi v Sloveniji vedno 8\-evikL kakor državo edino spasitejne. Čire za to, da se definitivno zavaruje narodno in državno edinstvo pred destruktivnimi elementi, a gre tudi za to, da bomo mogli vse svoje meči nemoteno posvetiti delovanju za kulturno svobodo in socialni napredek. Državopravni boji in separatistična rovarenja so naši državi In vsemu narodu povzročili neizmerno škodo. S težavo smo gradili napredek in vsak korak na poti v lepo bodočnost smo morali izvoje-vati v ljuti borbi proti razdiralcem. Temu mora biti konec in skrajni čas je, da pridemo po tolikih bridkih preizkušnjah do smotrenega konstruktivnega dela. Organizacijski talent, treznost in pridnost slovenskih ljudi bodo pri tem neprecenljive važnosti. To tudi Slovenci dobro vedo in zato sem uverjen, da si bodo v fronti Narodnega bloka ustvarili trdno in ugledno pozicijo. Zastava Jugoslovcnstva je razvita. Za njo gremo v zmagoviti boj vsi, ki vetujemo v bodočnost našega velikega naroda. Prisrčno pozdravljam vse brate in scborce Slovence!» Minister za £ume in rudnike dr. Grejor Žerjav: Letošnji Božič nas je zalotil sredi velikega dela in boja. Ta j^j, v Sloveniji boj je priprava za notranji mir, ki je tako potreben našemu narodu. Zunanji in notranji naši sovražniki skušajo za vsako ceno preprečiti, da bi se v vseh delih našega naroda razvila nacionalna zavest jugoslovenska. S tem strupom moramo obračunati. Vse ono malo in pritlikavo, kar ne more stopiti na vrhove naših gora in pogledati preko širnih poljan naše domovine, vsi žalostni ostanki preteklosti, vsi stari ctrovi rimstva in germanstva, vse je na nogah, da prepreči jugoslovenstvo list* Univers Tc^graph iz Sofije, bo po* na njegovem pohodu. A preveč je grenkih spominov na preteklost tov«n = ho'«»rskeai ministrskem p-ed» in preveč je bilo prelite krvi za našo svobodo, da bi smeli dopustiti »ednika Oankov. v Peo^rad in Hu'venij^. Zato je Narodna barka bo v to svrho odredila pričakovati, da bo Je začetkom janu-večjo v«oto. zamišljeno fci je t tuli. da arja v S'oveniji oilpravljeno pomanj-se |.r'1egne tej akeiji Državna hipo- kanie soli. .......'lilSiiir50'^ smiiH tekarna banka in ministrstvo financ Nadalje je mim-tor Kerjav uririral Miniter dr. 7.erjav ie pr*>rpdoval tndi pri monoriolski upravi v pri 1 d«Iav- pn ..................... ..— — i- j................................ ..... ................ ^ . r.revedbp nčiii lj-tva na Strokovnih šo- -kmetom, ki sade tebak v ljutomerskem riča za mesto Ljubljano kandi lira 'okraju. Protibo!|ševiš!ca aalkans'ca zve^a OBSEGA NA I PREDVSEM BOLHARIJO. JUOOLAVIJO IN RIIMi.I-Ni jO. — POMPN C A NK O VI. IE V FO A PRIHODA V BEOGRAD. KONFERENCE. ZUN. MINISTRA NINClCA. London, 23. decembra, s. Po ptr.očilu java o sk'epu antibo!jševistične zveze, bo nsibrže Izostala. Beograd, 23. decembra, p. Danes do« po'dne je zunanje^* ministra dr. Ninčiča posetil ar ki poi'«nik Samado*. Minister Ninčič 2» je informira! o dogodkih v Albaniji in o ukrepih naše vlade proti i:banskirn klevetam. N«d»!je ga je ob« vesti! o rezultatih svojih razgovorov, ki jih je v Parizu ime! z Venizelosem in Politisom. L'cotovi'o »e je najboljše pri« jateljstvo z Grčijo. Pripravlja se material tr;revln>krm ministru izboMSatiie cem v tobačni tovarni v Ljubljani i" KarididatKra Narodnega bloka v LiaM^m Beograd, 23. decembra, p. Itiiiistr- ski predsednik Pažič je poslal danes na podlagi skleiiov narodne radikalne stra- ke dr. Havnibarju kot predsedniku Mestnega (Mllura Ml? v Ljubljani brzoinvko. v kateri izraža željo, naj bi M (v t ni otllor ljubljanski sprejel lojalno ponudbo samostojne demokratske stranke, da r.a listi gosp. Ivana ,Voho- le pomisicK, aa je možno razDiti tirzavno eainstvo, orez katerega ro™,ni c se ne more niti dalje držati, niti ustvarjati narodno edinstvo in naša ba'kmske zveze, v te svoboda. Ako hoče biti država zdrava, ima pravico in dolžnost, da pre' J«a<" • t i ____ _ . v... .,. , ... 1». vcn!ar p« račun«] sedaj zn>no, se -e pri načelnih raz^ovo« rih med Bukarešto, Heouradom in Sofiio in kakor ga široka masa instinktivno razumevanje klerikalizem afrontj doseglo, da bodo prizadete vlade proti onim st-ankam a'i skupinam, ki so od« krito ali tajno v zvezi s tret:o internicio« vrsti vse docedaj obstoječe diference med Beogradom in Sofijo. Oficieina ob» proti našemu državnemu obstoju. In ne bo miru, dokler se ne umakne. To bo tudi v korist tej , ,»,.•,.• državi in jaz dostavljam, da bo najbolj v korist Slovenstva in njegovih tnaT!o. ,s ° no ,nf'J3? Me^n*n; f" !' . ., : , ii- i . . . . i* i • • -i • i • tični krogi izravljaio, da pomeni ustanovi« kulturnih in ek( nomskih interesov, v korist pa bo tudi katunski cerkvi ■ in.iSo,i5ev;5ti.:ne z;„c pop„in() iz, in verskemu delu. |premembo po'itike na Ilalkanu in da iz> Zato «re naš apel vsem dobro mislečim Slovencem, naj bi na; eied». d« »o s to zvezo urejene v prvi dan. ko se ves katoliški del naroda posveča verskim čustvom, dobro preudarili. kolika krivica se dela ideji državnega in narodnega edinstva, ako se jo dolži. da je opasna katoliškemu verstvu in kulturnim interesom Slovenstva. Mi smo odločeni zunanjo borbo voditi do končne zmage. Sigurni smo. da bo izšel Narodni blok z velikim uspehom iz volilne borbe. Z njegovo zmago pričenja doba treznega parlamentarnega dela, ki ie pogoj za poiKilno sanacijo naše administracije in gospodarstva. O pravilnosti tega svojega stališča in nedvomni njegovi koristi za naš narod v obče in za Slovenstvo posebej, sem globoko prepričan. Vse psovke, vse laži in vsa podtikanja se morajo razbiti ob granitu te resnice, kakor pena v zraku. V naši državni ureditvi, v naši poliMčni oriientaciji ne poznnm besede: Na^aj. Poznam le parolo: Naprej! Božični mir naj nas ojači da se la fiti raš lireij ? tej deželi, vu za odločilno borbo. V tem znamenju želim vsein prijateljem vesel da bo r*pre iia i »«t-'-i protiodredbanL poslanik Vakarevski. da *e dogovorita o datumu prihoda dr. Cankova v ileograd. Potrjuje sc sedaj, da Cankov pride 26. a.i '27. t. m. O ci'ju CanVovega prihoda v Reograd je poslanik Vakarevski izjavi! Vašemu dopisniku: »Bolgarska vlada želi iskrene prijateljske odnošaie z Jugos'a» vijo in ho sedaj poskusi'a, da »e to tudi uresniči BoHševiška opasnost na R»!kanu si i vse balkanske države k složnim re» presivnira ukrepom«. Naš protest proti Albaniji OSTRA ZAVRNITEV ALBANSKIH PODTIKANJ. — PROTEST PROTI FRFOAN.IANJU NAŠIM VOJAKOV V ALBANIJI. — PRODIRANJE ALBANSKIH VSTAŠEV. Bccnd, 23. decembra, p. Na nocojšnji seji min. sveta je poročal referent ia planske zadeve v zunanjem niinialrstvu Branko Lrzirovič o brzojavkah, ki jih je prejel o dogodkih v Albaniji. Kak«r te d< "itava. namerama storiti «'r. Ninftf ko-rake pri al' .fcera kabinetu v Tirani. Božič. Krali cdLa:a v Pariz PRINC ARZEN V PARIZU ZBOLEL. — NA POVRATKU SE USTAVI KRALJ NA BLEDU. decembra, p. Krcljev ] Beograd, 23. decembra, p. Večerniki Bčogrsd, etric princ Arsen je v Psriru tež'-o 1 poročajo iz IMma: Italijanski listi pišu-obolel. Vsled tega se je kralj odiočil, jo, da pride jugoslovenaka kraljeva da poseti. Krtlj r>dnotu:e tekom ju- ; dvojica dne 8. februarja 1025 v Rim trišnjega dne v Pariz, kjer ostane do!na obisk k italijanskemu krr.ljevemu pričefka pr!hodn:egs "ted;a. j paru. Potem gresta kralj Aleksander Na povratku se kralj, ako bo vreme in kraljica Marija v Pariz, da oficijel- j njema m!nistra ccto, n»odno ustavj na Bledu, kamor pride no poselita francosko prestolico, tudi kraljica s prestolonaslednikom. | tem pa v London, k.ier bosta gosta an-Kraljevska rodbina ostane na Bledu jgleike kraljeve dvojice, teden dni ter se vrne v Bscgrad k Beograd, 23. decembra, p. Vlaila js pcs!a!a Zreli saroiior nnf«. i kateri cd-er.Tarja ca ta!"lre»ao;a albanskera kabineta, čei da so dobili vstaši v Albaniji orožje iz miše kraljevine . . . Vlada de-nantira to podtikanje in ugotnvlja, da je albanski ministrski predsednik Fun Nnli s.-m «!užl'-eno konst.°tiral. da je pri po s!e.lnjih nemirih v tej deželi tnjinstveno izginilo 18 »lrojnic in 4 tokovi. Najb^ie se pos'užuje A' med beg Zogu pri svojih napadih na vl-dne čete lega orožja. Pari«. 23. decembra, p Jugo lovenski poslanik dr. rpalajkoviž je izročil tana-kateri pruiestira po«'inik Bodrero ja konferiral popoldne z zunanjim ministrom dr. Ninčičem o posle Injih dogodkih v Albaniji. Ka«n»je je bil v isti stvari pri ministru Pribičeviču in pri referentu za albanske stvari v zunanjem minis'v'vu Branku L-zareviču. Minister dr. Ninčič »e je po»ve'oval lu-ti s češko«!ovnškim poslanikom Sebo o nemirih v Albaniji. Peograd, 23. decembra, r. Po najnovejših irfoi macijah iz Albmije operirajo čete Ahmed -ega Zoje z vedno večj;mi uspehi. 2e prlhrjajo vesli, da je tekom popoldneva bi!a Tira.:,-, oavojena, Fan No-lijeva vlada pn njeta. Ijtotnko javljajo it Piikopeje, da »o vs-iti tiaoči osvojili ter vladi odrezali vsa zveee z Lje-šom ia Skadrom. Žita se vrača na Madžarsko pravoslavnim božičnim praznikom. Za časa kraljeve odsotnosti ho izvrševal krnljevsko oblast v smislu ustave ministrski svet Beograd, K?, decombra. p. Danes opoi- Dunaj. 23. decembra, s. Kakor doznava «Die Stunde». s« namerava bivša kraljica Žita vrniti v Oftlftll«. Po-si:vr.iiki konferenci v Parim je poslala po- j j -jr-s^venska rlaila i*per p i'«il>« al-lanskepi kabinca, cel da so nemire v Albaniji povzročile jugoelovenike čete. Nnta pripisuje krivde aa pasledajih no-j noto, v kaieri trdi. f'i v nobeni mirov-mirih v Albaniji bn'J5evikem. En^kn no-; ni pogodbi in v nnhenrm nttavr.MB za-dne je sprejel krslj v enourni avdi.enei j to je izrniil jajo»!eveasLI poelaaik v Loa-1 konn nI določila, k: bi ji prepovedo-ministra za šume in rude dr. Žerjava, ki; denu an(r!»ikl vladL j val puvrauk na liadkarsko. mu je poročal o položaju v državi. 1 Bsejvad. 28. decembra, p. Italijanski i ■ član radikalne »tratike kot nj'>cov namestnik. ker imajo v sm;s|u sporazuma glasovati pristaši radikalne stranke v Ljubljani za gosp. MohoriSa, kot kandidata Naroe odpeljil minister dr. Krizman. v Zagreb pa državni podtajnik Vilder in minister dr. fiurmin. NAPREDOVANJE POL. URADNIKOV V SLOVENIJI. Beotrrad. 2S. decembra, p. Kralj j« podpisal d.nnes ukaz. s katerim napreduje in se odlikuje več:e *terilo uradnikov politične uprave v Sloveniji. REPARACIJSKA KONFERENCA. Beograd, 23. deembra. p. Vlada je do bila obvestlio. da »e dne f>. jacuarja «r«'aneio finančni ministri v*eh zavezni-Jkih drfsv h konferenci, na kateri bodo razpravPali in določili kvote reparacij, ki o.'5 Ju 0.0335, New-York 23.30 do 23.40, Curib 452 do 453, dinarji 35.10 do 55.40. zlate lire lin.tiZ. DUNAJ: Beograd 1070 do 107J, ifilaa 303^ do 3044, N'ew-York 70.0!.> do 71.185, Praga 2143 do 21U(, Sofija 553 do 517, dinarji 1008 do 1072, lire 3'M) do S02- raz.kosntijein za slučaj amputacije. Da bi vsaj svoje vernike prepričal s to božično bajko, razlatra Radič še dru?o, kako »amputacija zopet nripravRv in tokrat resno...* Zabava jo tudi či-tati Railičeva presenetljiva priznanja, da letošnja božičnica »ne bo krvava* (kar je prej vedno napovedoval) — in pa n:etrove prismnknVne prodore. da bo HRSS pri volitvah dobila «prrko 700 tisoč glasov in preko 100 poslancev* ter s tem postala »prva stranka* v beooraiski narodni skin>sčini. V<>st. da «e je 21 bivših poslancev HRSS odločilo izstopiti h Radičeve j ne bosta muha enodnevnica, kar le morala vsled svoje negotove sestave Mti prejšnje zakonodajno telo. Nekateri trdilo, da bo današnja zbornica živela do konca svoje zakonite dobe, to se pravi, do l. 1929. Seveda ie tako prerokovanje dokaj drzno, kajti od danes do 1. 1929. se utegne pripetiti dekaj nepričakovanih dogodkov In konservativci se ne smejo opajati % svojim uspehom, če hočejo ohraniti potrebno treznost, sicer si pripravljajo bolestno prehuienie! Minister mornaric« Amery je nedavno Izpovedal, da misliju konservativci ostati na krmilu kakih 10 let, toda ta lcrd morda žetje preveč rami nju ie z dejstvi. Bodisi tako ali drugače, trenutno le Velika Br tanija nna vel ka sila Evrope, katere državniki lahko govore na tehtrej-šc in najdaickosežnejšt besede. Svet jih posluša z vso potrebno pozornostio In jim pripisuje ono važnost, ki j:m pripada. V notranji polit ki je šef vlade g. Bald-win navzlic obljub! pri volitvah napovedal maskiran. a nič manj učinkovit pro-tekcljonlzem, v čemer je ostal zvest tradiciji torjrjevcev. Pole? zaščite Industrije in pospeševanja trgovine je obljubil celo vrsto ukrepov za pobijanje brezposelnosti. kot gradnjo cest, elektrifikacijo dežele in ustvaritev proizvaiania sladkorja. Zvezda, kl mu lebdi pred očmi, je osvoboditev funta šterilnga iz dolarskega va- zalstva in strnjenje Anglije in njenih do-minijonov v sulidnejšo gospodarsko in politično enoto. Zato Baldvvinova vlada ne dopušča vmešavanje Lige Narodov v njene »no-tran c* zadeve, zato odklanja pritožbo Egipta in mednarodno registracijo pogodite z Irsko. Napram Evropi opušča Mac-donaldovo politiko mirotvorn:h, čarobnih formul in išče realnejših sredstev, ki naj p<.m:riin od vojne desorganizirane narode In jim vrnejo zaupanje v bodočnost, edini temelj gospodarskega in političnega ozdravljenja. Napram sovjetom !n nemški pasivni re-zistenel se zdi. da namerava krnservativ- • ni kabinet prikazati ono čvrstost in od- i Poredna knjiga i Satira in humor 30 in 3C dinar ev —Tiskovni za Irari versko ljudstvo Izpregledalo, da je sovražnik Jugoslavije tudi aovrutaik Slovencev? -f- Škofov list za boljševike. Pri zad« njih občinskih voiitvah v Liubljani jo , . . sam škof Jeglič vrgel volilno krog'ico za točnost. ki je ed.no vredna dostojanstva komuniste Ko je , ,„,„. pa so knmunisti kma!u na robu propada v vedno hujšo anarhl.o | vU(e { ktj fc , , ,kofovo kljko sku. padajoči povojni svet Da pa se bo Evropa res mogla oddah nTti in posvetiti obnovi blagostanja nai.>-dov, mora ozdravitvi In konsolidaciji An-gllie slediti Iztrcnjenje In povratek k zdravi pameti tudi v ostaPh državah. Si-crr ostane Veliki Britanija nc le zeml.e- paj čre.šnie zobati. Se bolj krepko so ču» tili komunisti na tvoji koži dr. Koroščcv režim bco^niiske in ljubljanske vlade., Sedaj pred volitvami pa klerikaci znova pridno love komuniste, da bi iiai zopet voli'nc skrinje nspo'ni'i s kroglicami. Za« to je sedaj »Sovcnec« vnovič na strani ior* že tako točen in objektiven, tedaj , stranke. se. kakor vse kaže, potrjuje, bi moral zapisati, da se je vse to zgo j Po zanesljivih informacijah se j-> vrši-dilo le zato. da v slučaju amputacije lo zl-orovanje nezadovoljnežev pod re bi Italija in Madžarska s Srl.ijo delile Hrvatske, kakor je Pnisija pred 150 leti z Avstrijo in Rusijo trikrat delila Poljsko (!). Predsednik IIRS* j» opetovano že izjavil, da je svrha nje povopa potovanja v London in Mo »kvo bila: informirati se in informi lalžalietičevim predsedstvom, sklepi pa še ni«o objavljeni. V ost nI "m 1II1SS prav pridno vlaga svoje kandidatne liste. Poleg dveh doslej vloženih (za «rcnis!;o in viroviti-ško žuoanijo) je bila včeraj v Oospi ču vložena trot jn. za ličko-krbavsko rati ter videti, ali more Hrvatska za , žtijianijo z nosilci m Markom Došenom. slučaj amputacije, katere pa HRSS ne i - Iz obrtnega in tržnesrs odseka se reši/o razne prošnje za podelitev konre-sij in za nove stojnice na Glavnem trgu. Večma teh proienj se odkloni. Za I. l!>2fi. se izvoli nova stanovanjska koniisi a in stanovanjsko ra-sodi- Kandidati Pucljeve SKS Kandidatska lista Pucl eve SKS za ljubljansko okrožje le bila vložena in potrjena kot tretja ter ima sledeče kandidate: Ivan Pucell nosilcc srezki kandidati: za Črnomelj: Janez Sturgar. župan. Črno- j šče. Predsednik in obč.. odbornik Vra-melj, namestnik: Franc Štuhler, župan, njek. n'etrov namestnik rlr. Goričan. Ko; Suhor; za Kamnik: Janez Lovrač. po- j prisedniki so bili izvol eni iz vrst stano-sestnik, Moravče, namestnik: Viktor En-Jvanjsk'h najemnikov Lih in Jelen, iz Eclman. posestnik, Šmartno pri Tuhiniu: vrst hi»nh posestnikov ravnatelj Kralj in trsrovec Drofenik. Razsodišče se e izvolilo staro, dopolnilo se je samo s občinskim odbornikom dr. Rusom, kot pred sednikom raT,odišča. Po štiriumem zasedaHn je -ak!j'ičil župan dr. Ilrašovec oh 23. uri občinsko se'o ter naznanil, da se vrši prihodnja za Kočevje: Prane Olicbe, posestnik. Ku-kovo, namestnik: Janez Hiti, posestnik Golnik; za Kranj; Ivan Ankcle, posestnik. Sv. Ana pri Križu, namestnik: Valentin Starman, posestnik. Suha pri Skofji I.oki: za Krško: Inž. Fran Zupančič, Lliihliana-Rakovnik, namestnik: Franc Drnovšek: za Lilijo: Ivan Cmhner, posestnik. Ko- ! redna občinska sej« kmalu po Novem strevnica, namestnik: Janko Bukovec. tajnik SKS v Ljubljani; za Logatec: St.1 Lrnarčif, župan. Nova vas pri Bh kali. namestnik: Ai-ton Meden, posestnik Begunje: za Ljiihlltmsko okolico: Jakob Ku-šar, posestnik. Notranje Gorice, namest SLS iIČ3 kand'da'a v Ljubljani 1 Novi britanski parlament London, 19. decembra. Prvo zasedanje novega britanskega Bik': Josip Cerne, posestnik. Zgornja Si- Parlamenta, ki se radi svoje konservativ-ška; za Novo mesto: A. Kline, župan in posestnik. Gornje Polje, namestnik: Josip Zupančič, posestnik Trehnje: za Radovljico: Ivo Ažman, posestnik. Hraše. namestnik: Milan Mravlje, geometer, Ljubljana. Iz te liste izhaja, da je poskus NSS napravit voiilni kompromis z SKS ostal brezuspešen. NSS je, kakor znano, skle- š(,lali Pcd Pozornim in dobrohotnim oče nila, da bo podpirala na deželi pod go- ' S(™ speakerja g. VViiitlcja. Takih je oko-tovimi pogoji Pucljeve agrarce. Njen 11 215* Konservativni poslanci tvorijo prdiog je bil m< nda, da se SKS in NSS ogromno, impozaritno maso; oni preplav- ano. ampak tudi pditMjno-psihoh-gično i holjševikov. V včerajšnji števiiki pHob. vehk, t. da ' sa.nlicn otok. _jCuje h..:A,jo{e poroei;o 0 .Zvczi re,|c cionarnih ba kansisih rtžiinnv proti Ku» siji«. Čisto brez načel in brez morale i« ta slovenski klerikalizcm in prav vsako sredstvo mu ie dobrm!oš'o za doseuo ti« grovtkih minvlute". NsjSolj zanimivo pri tem še to, ds se list liubljsnskega ško« ?< postavlja s simpatijo na stran boljše« vikov v istem čisu, ko se njegov vrhovni poglavar, rimski pipež z vso ostrostjo postavlja proti nj!m. Dne 18. dec. jc nanv reč covoril papež v tajnem konzistoriju o Rusiji ter dejal, da smatra za svojo do žnost, da »svari vve, zlasti pa one. ki so na vladah in ki streme za mirom in za blagostanjem ter za svcto»'jo rodbine in človeške časti, naj sebe in vse svoje dr» žavljane obvarujejo pred izredno teiko nevarnostjo in brezpogojno zanrt'ji-0 škodo socializma in komunizma*. Ako W ne bila vatikanska po'itik« le s'cpi'o in i za Ita'ijane preračun ena lopovščini, bi | ist Ijublianikeja škofa ne moje! stati na i srrani holjševikov v ittem času, ko govo» j ri pap*ž proti njim. 4- Tudi mariborski škof v političnem boju? Sinočnji »Tabor* poroča: V nede« lio popo'dne ie imelo društvo Krščanskih /eni v Narodnem domu božičnico. Skof dr. Karlin je navzočim dal svoj blujo* j s'ov. Preje pa je imel po'itičcn govor, ki «VsS napredni Slovcnci sc zbirajo oltro^ prave zastopnice slovonrke^a ie izzvenel v govor po'itične«a »citator. ljudstva SLS. (Citat iZ «Slovenca') ia Za SLS. Navzoče ie pozval, nai 8. fe« j bruaria vo'iio vsi tako, kakor bodo vo« 1 —: ; ~ j 7 il 77 i i niihov škof, to ic, ni i vrže vsak k-o j« rip ne vmešavati se v zadeve drugih nr-; .. ... >• . i: . ' ..... ... i i t, i, u i l:co v prvo sknnnco. Mnogi so smatrali 1 žav. Mi I očemo, da bi pripadel Balkan bal , ' , . ,. ,. _ . ,. ' ' doseuai škofa dr. Karhna za moza, ki se 1 ne večine imenuje tudi «toryjevska zbornica«, je končano. Zbornica lordov in dolu a hiša sta odšli na počitnice do 10. fibruarja prihodnjega leta. Nova zbornica sc temeljito razlikuje od prejšnje. Mnogi stari parlamentarci so ostali na cesti in opaža se cela vrsta novih obrazov. Ti slednji sc bodo politično I Rusi a in Evropa Sovjetski poslanik na Dunaju A. Jolfe (lanskim arrodoni. in naše politične : brj(!kih sku*nj;lh v življeniu ne bodal je sprejel pred svojim odhodom »o!rud- ; pozi 1 ure se ni i na Dunaju, nit. v drug h K,orth,jati za n,vtdnegi rojltjčnCi;a «|i. nika , ki je poslanika naprosil, evropskih mestih ne pečajo z balkanskimi naj mu v kratkem pojasni svoje stališče ! zadevami. Vse to je izmišljotina reakcijo« , ^a-reb in Moskva Dosedanji re-napram Avstriji in balkanskim dižav„m.' narnih vlad. * katero maskirajo svoje re^^,. -rt>.?,.ave' pM))j MBrebsUem0 Joffe je izjavil: | presije Ko polujem kot politični predstavitelj aovjetake vlara vičeni regulaciji plač koiilraUtiialnil-mestnih uslužliencev. pomirila, ker ui na Ila več prilike, da bi udej»tvovaia svoje nestvarno in demagoško stališče. Iz finančnega odseka »e predlaga podaljšanje vseh dosedan'ih občinskih davščin in doklad v dosedanji odmen še za januar in febniar 1925. da «e more dotlej uveljaviti novi proračun za prihodnje leto, ki se je zakasnil vsled lozne-ga konstituirala novega občinskega -d-bora. Na prošnjo celjskega Spori neera kluba, se opiostijo od veseličnega davka vse športne prireditve v Celju, za slučaj, da oproiča tudi država športna d ruši ra številu, more opazovalčevo oko še ugotoviti, zato pa štirideseterih liberalcev, ki jih po Asuuithovem padcu vodi v boj L!oyd George, brez nI videti! i .. . vciinnr pa uuni laiiko ub.umii jme) VS!|j to|iko prilvice kot n. p nnsehne norornost ' """ "" E°*: eč. vanje j' v naši državi strogo prepovedane. Vzdrževal pa je tudi zveze z nemškimi kom "•'ist i ter prejcnrl finančne subvencije iz tu in i-izT-air« Iz zspl"n'»na kore»;>ondence ln propagandnega irateri-jala se razvidi, da so zajreb'-ki konuiu-sti posebno go:c!i ia revolucijske metode — in prevratne cilje. Ves obtožbeni materijal je policija že izročila sodišču, ki bo izvedla nada'jajo preiskavo. cije. Njegove zasluge za delavsko stranko so zraven vseh neuspehov le tako oči-vidne, da se noben resen naslednik ni mogel pojaviti za njim. Na liberalni strani zadeva ni potekla tako enostavno. Slo e za to, da se ime- ; je£a in,enovanj« različni listi, med nj mi nuje dedič Asquitliu, ki ie bil tepen pri | cfIo ur„,na an5,eJka rn,lio T.i po- volitvali in ki je šel v Eg pt iskat po- mi ofi)I1< da polujem na ,)unaj t na. zabl.ienja svoji politični nesreči. L!oyd menom organizirati in Širiti agita.ijo v Georgevo ime je bilo na vseh ustill, toda | b-|kanski;, drŽavah. To je zlobno obreko-gaiski politik jc moral premagati globoko I vanje Glede 3alkana je bilo naše stališče nezaupanje in vznemirjenost, ki jo pri npvT!ie „em m< kj jih sirijo ni!m Klarik«! i viik.lar na str«"! sorr«l-iknr rc -e d.ia-e. 7.« du'-, ki vlada v *z demokratske stranke j Iz ol rožnega tajništva JDS za Noiranjslic Okrotno tajništvo priredi sledeče se- stanke: va»; lj"b!j.iii»ki škofiji nnpram naši državi, je, Tomšiča. 20. dec. ob 19. r gostilni g. pristaših vzbujajo njegove številne meta-morfoze in njegova že legendarna nestanovitnost. Nekateri so predlagali za vodjo stranke sira Godfreja Lollinsa, iibe- od prispevanja državnega veseličnega ralncga »whipa», končno pa se e ta kan davka. Enkratna izredna podpora se na- didat. ki rnu 'c manjkalo potrebne poli- kloni: Športnemu klubu r Čel u 50() Din Podpornemu društvu za revne dijake na drž. realni gimnaziji 1000 Din. in Sloven ski dijaški zadrud na Jugos!avi;o. je bil ikofov li«t tis!i. ki je «ko*f naši driiv' v hrbet. Pri bolgarski« spletkah Je bil vsilid-r olkrilo tsm. kjer so bili ludi rovnrji proti državi SI IS. Včerajšnji »Slovence* je gneva po! a za I svoje palriolič no lice. Radi dogodkov v Albaniji s* zavrcaia ta eie sl^^aake hajduke ia ka- Nova vas: 27. dec. ob 10. v gostilni f. Lavriča. StTl trg: 2^. dec. ob 19. v gostilni g. Ren^ine. Plarlna: 29. dec. ob 19. v gostilni g. Kii ute. Teh sestankov se ndeleži »reški kandidat — nanie«tnik g Drarotin L :"aiue. Porovnlra: dee, ob 15. v srosti ni 7. Antona Drašlera politični »hod. ua '-^•ereTi ivvo^.i sre»' i kandidat g. Želvi. Po »hodil seja KO. Urec: 2R. dec. ob 15. v gostilni g. Cne«de P"-ed.ivai 'e »Fdon ali trije narodi« (ptedava e. Ma»rn). gea za strankinega šefa. Tako pač še ne j ra takW!Tan,h Telikih držav. Ali to je vidimo začetka one strankine obnove 'n . „T.r Wlnih bap0 m!ni«ttftvo. veduje liberalno časopisje. Srečnejši so 1 0Qi . ^»»nih kombineeiT NHhova sIvar! lrP'i*"i*- Istočasno »keb » 1W psuja vla- _ Komiiriaiičee drmonstraHie v Ber- .....V^-s.______ .« JviJ.1,1 ..x d0 111 PiIe " neprljaleljev • Odobri se račun za preureditev razsvet- j sovanja. Po volitvi so kapitan V.edf- ui>ii : siiiiu uiinii aanaurji.iF«; i ir' iri a i*i ir . ■ • ■ • • Ija ve v sejni dvorani na mestnem rnagi- ^ood Benn Ln njegovi prijatelji izjavili, tivne^a ujedinienj« toliko utrditi da kI obm;jn,e Stratu. da nc bedo nikoli priznali Lloyda Gcor- | enk„, „ vgeIej „$vohoi,e varuMva In vpli- i kr'!e ' a "7 Pro"r'^Jo „ ... . ,. . , _____.i__.l:____- «.,f. t-!.,. — x 1 ' . < < rarf: »f te, i minskih rlis.okarii v Make- Reši'o se nadalie najnujnejše gospodarske zaileve. Zviša se najemnina državne trgovske šole v Celju, da »e morejo s poviSkom pokriti najnujnejša popravila mestne osnovne šole. k'er je zavod nastanjen. V mestnem sozdu nad par-kom »e dela od raznih ljudi, ki pobirajo tukaj suhljnd in drva na mladih nasadih velika škoda. V liodoče brez nakaznice mestnega magistrata nihče ne sme več pobirati na tem prostoru drv. Mestni go-»dar l>o nad/.oroval izvršitev tega sklepa Blestna otW*ina pristopi k novo ustanovljenemu Konjerejskemn društvo za ma-riltorsfco oblast kot redna članica. Nadalje se nnkate imenovanemu društvu enkratni Uredui prispe rek 200 Diiv Fo svetu — Pred odstopom kahir.eta Svehla? Pr->sk| listi pnro^nio iz zanesij ve gotovo komunisti, katerim so notranji spori v parlamentarni f rakci I prihranjeni, zakaj njihov edini zastopnik Saklat-vala je obenem vrhovni poveljn k in celokupna armada. Blaženi gospod Saklat-vala! Minule seie so obilježene s podatkov in naznanili polnimi govori tako opozicijskih kot vladnih voditeljev, kl podajajo smernice britanske notranje in zunanje politike prihodnjih let. Vladat besede Ima jo teinvečjl pomen, ker znamen a kažejo, da sedanji parlament iu njegova večina 1 je, če hočejo sprejeti ali odkloniti aai prijateljski nasvet. Laž je tudi. da smo pripravljeni podpirati to ali ono strank« v tej ali oni bal-k-n«ki državi proti drugim strankam. Tudi to se ne vjema z našo politiko, o krteri ponovno izjavljam, da je njen glavni prin- Pri »tprt u, mntauiu prebava i« pri korife-siijah «aj ae pi e vsako jutro aa tak« ke-sares priito« n-š« drže v« o v. ki ra >ih je pol-eia rarjiiala t giimiievkmi. Ki>imin:»ti pa so se kmalu 70|*t rbrail nakar to sb-dili težki izgred' Va vej j» el sponaatl lt: lljaua' ega Vatikana kra"h Je prišlo dn hm! h pi>pidov S oeprrFtano pe jam. ki jih zastopa.-' Postavljamo se k! bo zadostoval vsem potn bam in . brezpogojno na stališče, da gre našim vsem željam slovenskega občinstva. ",ca T. , prijateljem prva kritična beseda o tem. Glavna težkoča je že premagana in .U..M iov: Morda nismo neskromni, č" dane« po- osnovali smo si zadnji čas - lastno so s ^viic pnnu vemo, da so nam bile v težavnem klišarno, ki nam omogoča svoboden uredniškem poslu tekom vs^ga leta v in neoviran razvoj ilustrativnega dela največjo pobudo ravno laskave bese- našega lista. de priznanja, ki smo jih neštetokrat Kakor dosedaj bomo tudi v bodoče po-čtili iz vseh vrst slovenska čitajoče j svečali posebno skrb ncdel skim in praz-pttblike. In ni- ostalo pri besedah. Ste- j ničnim številkam .Jutra., ki so se nam vilo »Jntrovih* naročnikov je tekom ; že letos razširile na 16 in več strani, leta stalno naraščalo in «Jutro» je ! O Božiču je naša navada, da tudi po-prekoračllo dnevno naklado 20.000 vemo kako bo v novrm letu z našo ceno. izvodov. Okrnif 100.000 S'ovencev čita Napravili smo proračun za normalni raz-dnevno nas list. To je rekord, ki ga voj in za vsestransko zadovoljivo Izda-do danes ni dosegel le noben sloveti-j janje »Jutra, ter po tehtnem vsestranski dnevnik, in »melo rečemo, da ima ■ skem prevdarku določili ceno .Jutra, za «Jutro» tudi največje število naročni- leto 1923. na mesečnih 25 Din. .Jutro, kov izmed vseh jugoslovenskih dnev- bo torej za 5 Din dražje, nego dosedaj. nik o v. z ozirom na obseg in vsebino Se vedno To dejstvo je nepobiten dokaz, da najcenejši jugoslovcnski dnevnik. Napram je »Jntro* na pravi poti in da se nam ustalim Jugoslevenskim dnevnikom, ki je posrečilo ustvariti Slovencem list. stanejo po 30 in 40 Oin na mcsec pa je ki se po svoji informativni vsebini ne .lutrova. cena še vedno jako skromna, boji nobene konkurence, tudi ne t Ako hočemo, da bo .Jutro, napredovalo dnevniki večjih narodov, po svojih in da ga ne bodo morile materi nlne skr-raznravah pa dobro vrši dolžnost po- bi. je neobhodne potrebno, da mu o'ira-dttčnega in zabavnega prijatelja naj- j nirao trdno gospodarsko podlago. Mi se širših slojev našega malega naroda. j ne strašimo povišati ccne listu za meseč- V politiki je »Jutro* bojevito. A [ nih 5 Din. ker vemo, tla bodo vsi naši zaveda se, da brani visoke cilje in ideje. Kadar gre za državno in narodu« edlnstvo, ne pozna »Jutro* nobenih kompromisov in baš njegova politična neustrašen-ost in do«le.1nost mn je tudi pri nasprotnikih izvojevala spoštovanje in res pek t. Dejstvo, da je »Jutro* kot naiodločnejši zastopnik jniroslo-venske ideje, obenem najmočnejši slo venski list. dokazuje dovolj kako lažniva je trditev o separatističnem razpoloženju Slovencev. O »jutrovem* programu za novo leto bo ie prilika govoriti Eno smemo nlca v Mariboru ni več bajka da'inih arne «Skods» na Ccškcm dbo ter na stavbenem uradu že študira io projekt. Treba je Ic ugotoviti rentahilitcto in družba za iz« ve." o proiekt« »e bo v inozemstvu naš'a. Kentahiliteta p* ie' podani, če »e projekt izvede velikopotezno. Industriji bo »!u» ži'a žc'czn:ca kot dovozno sredstvo na kolodvo-e in obratno. S to ccstno že'ez« nico ps bo obenem obeležen bodoči teri« torij mesta in znatno omi'icn< »tsoo-vaniska beda, ker bodo meščani lahko stanovali stalno v zeleni okolici. HT* Veselo božične praznike ielira tnidra ^ EOStOjCVa Z3 MM PFaZDlfcB v kinu „Ljubljanski dvor4* v smehapolni burki kdor vsakemn pozna. kot tihotapca. Fra3pro/s8. in 9. uri. Ob delarnikih: ob 4., V«6-. */«a- in 9 nri. W Kino ^Ljubljanski dvor". Direktor Borko zopet v Ljubljani i dircktrrja. Rorkov pozdrav nI bil J jen glavni zbiralnik od Gradašc« do ' v?e«č klerikalnim Fia in državna ideja ie voli«. Ni za do- [>o tej ulici. Posebno ob košnji vozijo sti. da si dolier strokovnjak biti mo- tu veliki in težki vozovi. V Streli=kl rnš tudi veren državljan v smi-lit pra ■ ulici se je zgodilo že veliko nezgod ve državne in nacijonalne Hoje. Oprav-liaj «vo'e »lužbene dolžnosti r zavesti, da »Inžiš državi in veliki misli, ki je spas države. V skupnem delu in me 1 •rboini liubavi je «i'a in nsjieh! Želimo. da bi doktor Borko z u*pebom vodil »voje po»'e v korist državi m pr: ravno vsled nekaterih o pašnih mest. Mestna občina je pristopila tudi k rešitvi tega |«'rečega prometnega vnašanja ter je pred nekaj dnevi pričela odstranjevati vrtni zil tik za poslopjem finančne delegacij«. Obenem s« nostavlia oi>ornik v pravilno stavbno Maribor v biižni bodočnosti — , _ . r i .. , <• . _ Železniški direktor doktor .lakot črnskega sveta reforma občinske finančne _ , ' , . , pra\l; „ i-,t." j „ ______ , „ t; Borko je pozdravil včerai ob prevze-__ politike. Ze danes je umetnost, naiti , , ,. ... . .. , t i . l. • i .1 , „ • i- mu iios lov vodstva jho janske direk- ,» i« • . i i' • ^n^nai^t^jr^v Z "ie Uojs osobje s Ld pomembno Javna dela v Liubljam b-Ijenega osobja. Njegov program je črto, nastala jama pa se zasiplje. Re- ^| "u iv i'<» » .»vr- • - , , Maribor, 22. decembra. , doee- H:ivčni sistem je že sedaj prempet. j 71 .1____' I .\ c.lllll sulirana ulica ho na tem me«tu okoli 13 metrov široka. Najo«asnejše mesto StrePIlce nlieo j« pa vsekakor partija oh Liudski kuhinji. Mestna občin« je v zadnjem času j Na tem kraiu se je zgodilo tndi že re5 »V*; mu osobju ljubljansko železni prif<.]a ,, r:l7JIIIMi deli na periferiji me j-mrtnih ne*reč in nešteto vozov je r Hišno«na jemninski davek je n. pr. po direkcije! sla ,jn ^ tak bilo otrroženih. k»r »e zbr< dose- povišali le za državo. Ko dobimo šc i V zvezi s svojim pozdravom od vreme daje upanje, da «e bodo ta drla danje o*ine tom kraju ni mogel c*. srezke in ob'astne samouprave, bodo 14. julija t. I. pozivam v-ip.. in ffieer ne samo obrtnega referata, ampak tudi cel« vrsto drugih tn.ko« vaiaKi p^vov; zadeve državljanstva, str« iK?vske »a^ee, ljudskega štetja, volitev v mAoaoda/no zastopstvo, socijalnega a.vat«v«»ja, vodnega prav« i. dr. V skupščini bo gotovo prišel v -azpravo nov enoten zakon o občinah in samou« pra veh mest. Komune morajo pravočasno priti s svojimi predlogi in paziti, da se v naglici ne »krpa enak zakoa kot jc bil prvoten osnutek, ki bi razvoj mest sploh onemogoča). Vitirajati bo posebno na za« htevt, da se omogoči velikim mestnim komunam uvedba prisilne inkorporacije okoliških občin, ki oklepajo mesta kot Obroč, uiivajo vse mestne ugodnosti, ne da M nosilo sato kakšna bremen* in davijo mesta, da se ne morejo razviti. Prav kmalu bo potrkal« n« vrata ob. skupnega izhoda. Sploh ie organizacija mest važna zadeva. Maribor jc že dal iniciativo in so prvi poizkusi uspeli. Gospodarsko bodočnost si bo mora' Maribor še'e sam ustvariti, ker kake druge važne vloge radi svoje lege ofi meji ne bo igral. Giavna promc ■■» žila iz srednj: Evrope vede v srce naše države po Donavi; tranzitni promet k morju p.i si je tudi našel drugo pot. Naše mesto nima več onega promet« kakor v prvih etih prevrata in ga tudi nikoli več nc bo dobilo. Rešitev leži edino v industriali« zaciji mesta, za kar so dani predpogoji. nam je omeniti regulacijo uporazum t lastnikom parcele, da w « fno dolino. Na nu ji med razširjavo lahko priča- ter prve prime« tom in razvijajočo in lepšaj«»čo ee( prave že »toriene. Tekom zime se n»-Rožro dolino gradi mestna občina firo merava ulico ns tem krtin vssi z« ne-in ko ce«to. ki utegne postati kmalu ne kai metrov razširiti, ns nemlsd se pa rs* glavna promet n« žila imenovane srtida osrraia ne le oh Streliški mar- go-lovenske. Tiil geslom »Vsi za enega ln eden za vse», s požrtvovalnim delom dobro voljo borno nspešno lečili vs- glavna proi........ .................... težave in bolečine o-rbne in upravne koloniji«, temveč t>i«li le|>o šeta 1 išče. 1 več »udi ob Stro««m*verieri nlici, ki ter [ripomogli d"lirj stvari do trajne cesta je bila doslej izvršena do ž»- se obenem s prvo zregulira. zmag«. Kar se mene tiče, delal bom lezniške ram[>e. ki vodi v Olitiško lili- : za ta cilj z ljubeznijo in podvojeno e0. Sedaj se je o pašno grlo, ki ga je i požrtvovalnostjo t r skušal opravdati tvorila železniška ramja v bli/.ini g.«-' toplo zauoanje, s katerim me ja sj>re- stilne »Tol klančkom* odstranilo na P.i Arr„ftf :Xn jk onorntATT osobje* | ta način, da «e je ranipa prestavila tik | 01UV Idi lGll 1 li dUalulUl V drugič pozdravlja direktor Borko ob železniški na«ip in je sedaj možno; c 1 Za Izbero božičnih daril priporoča svojo velika zalogo svoje n:n<(gobrojno osobje. prvj po-zilrav «o sprejeli železničarji s prijet spel ti temu in proti ioiskim zakonom mnogokrat ravno ti. od katerih bi to naj-man; pričakovali: ro»podje profesorji — seveda re vsi. smpsk na srečo le nekateri. Ti gospodje, ki ne vedo. kaj pomeni beseda počitnice, kar tekmujejo, kateri bi d ija št vu naloži! za božič — več de,al Imam sina na r»nlni in nečaka na humanistični pimnarri. Pa *ts mi pokazala, kaj se morata čez božič naučiti, l/prašo-vsl sem ju o tem In onem in videl mul da odnašata pod božičen drevo cele grmado — nfenja in šolskih nalog, menda nam stariem v darilo. Te dni vre tndi r^tli vode ta I« proti laHMČiaf ia proti frMist. Pa »e mnogi čudijo, da je ogromna večina ne le m!*' dine (te bi že ne bile tak* hod«!), tem- 99 LUKULO"-dišaYe v zavojčkih so najboljše. Pri doDolnievaniu •jeve zabele ^ Cene dopolnjen h steklenic p'" 5'l_ rL ae--) i <6 aa £8 sa iFssfi n j naj se pazi na to, da se zabela dopolni iz Maggijeve velil "etrem r j stvom: posrečilo s? mi jc najti primer- | ravnatelji naj bi vplivali na trg. profesor- ! ne„a .jntendanta«, ki bi bil šel z navdu-je. da n« bodo vztrajali pri »vojih ia j šenjem na delo. kakor hitro bi bila ta zahtevah. sicer hi ii morali mi stariši sami i deva rešena. Fudi igralci so obljubili, da f»omn*iii ali tudi vse popolnoma po pravici vidi. da tako ni mogoče | t.-t mo močno zavili -»lo in brezskrbno vssj onih par dni oddiha, ki ji ga privošči zakon in ptmet za božič! Vprsianjs IfubljassVega ioar^osic-taega gledišča Lansko leto so prinesli naši dnevniki v božičnih številkah slavospeve na na-iega Oašperčka, na marl onetno gledališče in na mojstra Klemenčiča, ki je ustvaril Ljubljani lepo umetniško delo ln nudil našim malčkom vsako nedeljo prijetno zabavo. Sezona se je lepo razvijala, dokler ni bila mcsv-ca lebruarja vsled malega nesoglasja nenadoma prek:njena in vse delo je prenehalo. V jeseni smo sku-5ali zopet oživeti sezono, pa nI bilo mogoče. Hoteli smo začeti ysaj po Božiču, treba pa je bilo prej rešiti nekaj notranjih vprašanj. In tako ie tudi naš fia-Sperček pestal žrtev stanovanjske bede. Magistrat mu je odpovedal stanovanje v Mestnem domu. Včeraj so prišli resa! možje z vsem potrebnim crodjem in so ■ začeli podirati njegovo gledališče. Vzrok | temu naglemu ukrepu je v tem, ker baje marijonetno gledališče jemlje pr;več pro- 1 štora v dvorani Mestnega doma in pa, ker gledališče ne delu.e. S tem bi bilo torej konec marijonetnega gledališča v Ljubljani. Ker se ml zdi, da je marijonetno gledališče tudi javna zadeva naše mladinske vzgoje in zabave ln je zato želeti, da se stvar reši tako, da bodo zopet omogočene redne predstave, podajam javnosti naslednje pojasnilo: nost, to se pravi, da prepušča lutke in sce-j še toliko prijateljev mlnd ne, da f je bilo žal, da ni ki.n^oreij vsaj začasno : rljoi.ctnein gledališču, o veselih praznikih debeli «ne<' Kar r.a enkrat p« pr<«'ane je rešil krize na ta način, da bi bil prevzel ! in otroški radosti, danes pa jc to žalo- to in ro-11» žareče tolnee preko morja gledališče popi Imuna v svojo last in ga sten božičen dogodek, k! ga pripisu emo megle — krasen pocledl N>bn polno eventualno prodal kakemu drugemu kon- ! neinformiranesti onih, ki so ga zakrivili, mo Irine. nit.je ofcl; fka. Vendar je »«- Qr. Oetkei» - vanilin sladkor zorciju, ki bi se za stvar zanimal in pre-1 Dr. I. I.ali. K umom v Sh^^r^ nri Fnar lboru vem« «;>m Pohorja rela pokrita « tn«-| geni *i"f'tr jujna ol. Mariborski koči pnuitai' \ sled |x»mla«!anske toplote so mom ■' ; !aninct odložiti pnrnjo obleko. Se-1»? ob g'»zd'irm nnhu te je o-lprl '-ra- Dotii «« i»ov->o.i aii pa v tovarni ios. Rs'ch v Mariboru ♦ i« u i;::-:.:- Strihnin i ten |>ogi.-,< na ptujsko dolino. Dolina v' SVež, za pokonfavanje zveri, i« dospel, mepli. <»rno vil Donafke pore je zrl pre- c it t lVSCU i* k-v liki oto' iz morja. Tako občuduj ii!>ft'''1 t »iJ. morja, lako 0t>cu-lu|0( •Travne kn«o'e. »mo prišli do nnribor-sk t> kof. Lepr kotlimra po-t vrhom je vsa posuta z raznim cvetjem. Privabilo sa je solnre, ki že 14 dni neprestano obseva obronke Rnra. Popoldne nazaj v meiflo. izz*t vrha I ohorja še en pogled na sever na Zgornje Štajerske Alpe tja do Semeria^a in že stop-jo planinci n»-ziil v mefeleno morje. Pohorje pa nudi ob severni »lriini. tudi smučarjem obilo žilave. V zadnjem č:itu to »e r,ife!i p.»»pb .u zagrebški planiiiri ziiiiiniitli ra t» spori NOVO SREDSTVO 7A PO MLAJEV AN JE. Veliko senzacijo je nedavno vzbudilo odkritje nove;;j sredstva za poinlajeva-i nje. ki vodi v kratkem času do uspeha | brez vsake operaci e in brez motenja poklica. Dosedaj se je nn;glo doseči pomlajevanje. stopnjevanje živčnih ln seksualnih moči, energije, elastičnosti in sve-1 žosti ttlvsa n pridobiti veselja do življe-i nja in ustvarja:: a le potom operacije. in morn tsak te«leii oskrbnik Msribortke ,. . , . , krtV brzojavno poročali II. P. D. v Za- V?lcd ?Spe.ha ^ZadC%n!hinpe,r3Ci.i, 'f .f1®" feb st.inje vremena tn me^le. Kol kaže •»».. ne »remr i- nrdatje eunko in bi vsa-k'mur pri[toro?al už'iek teh naravnih kr. <[M>.-(bno sedaj ob božičnih prazni- kih. A. t). Orožni umor prrmožnega čevljarja 'ozadju lesono barako na Pctnar-ki ce Marijonetno gledališče e finančno omo Mikla in njegove nesrečne rodbine gočil konzorcij narodnega gledališča, ki vedno ni v vseh podrobnostih j»oja-je podprl pripravljalna deta s primerno snjon in zato umi vi:o ko prej ra/ vsoto in na svoje stroške postavi! tudi burja maribor.-ko [.rcbivalstvo, zlasti oder v dvorani Mestnega doma. Občina že. ker se vedno bolj kaže, kako naje dala prostor za najemnino 2S0 Din ravnost zverinsko je bi! umor izvršen letno. Tako so bile predstave omogočene. Vsak dan prihajajo giitče ljudi v Sin d"l noge s čevlj m iz kupa To je tudi Dvorana Mestnega doma sicer ni bila dence, da si i^Jedajo kraje, kjer so najprimernejša za predstave z lutkami, bili izvršeni zločini. ti. pol ure - od M'k!ove hi.!e; pri baia ki je bil pobit in umorjen Miki. ki so ga nato zločinci ol vlekli k bližnji n.ti gnojišču in ga v gnoj zakopali. Dela'i pa so morali jako |or'ični rendssvous Dve srčkam ženski z debele sta dejali svojima možlčknma. da gresta v Ljubila no nakupnvat. Odšli sta in t.:Koj nato sta se sestala oba moža ter po kratkem po-itictiku prepričala drug drugega, da imata pravzaprav tudi onadva opravka v mestu. Odločitev ni hila težka in po prihodu drugega viaka sti tudi že onadva iz-st> pMa na ljuhhan--kcni kolodvoru. Mvd-potoma sta ugotovila da Ljubljana pravzaprav ni ravno mailino mesto in da hi se dalo, čeravno «ruta» skočiti ludi čez zakon-ke ojnice. Skrivnih k' tičkov koder bi se dalo od vsakodnevnih sit- sti zaslovel po vsem svetu sloviti dunajski zdravnik, profesor dr. Stelnacli. V zvezi z odkritji tega profesorja in z drugimi uspešnimi raziskovanji, se je končno posrečilo odkriti sredstvo, ki veidi do označenih učinkov zgi lj z notranjo upe>-rabo. Prednost tega sredstva torej obstoji v tem, da je vsaka opcracl « odveč in da vsled tega odpade tudi vsaka nevarnost za življenje. Velikega pomena je zlasti š« to, da jc nabava t. ga sredstva združen« le z mz-icnkostnimi stioški. Preparat, ki prihaja na trg v obliki tablet pod Imenom «Ne-«,krati sin» se z uspehom uporablja pri različnih boleznih, ki Imijo svoj izvor v slabotnem živčevju, zlasti pri utrujenosti radi nervoze. pri depresijah in rr.aic-dušnostl, pri slabokrvnosti, vzdraženosti. živčni slabosti, seksualni ncvratt»n'ji, impotenci. nočnih polueliah. onani.l, pre-pasti in pri pumankanju spanja. 3573 Poročilo clutra». da Java, stoli, uprava, vstopnice, reklama j Viscnjak iz Sloma pri Ptuiu tudi umora j itd. vse to stane časa, dela in denar ja, i svoje ž, ne in matere morilca Zlahtiča Ptui, 23. decembra. 1 zagonetnih zverinskih umorov. Vam v , ., i kratkem poročamo, kakina je biia tru-pcscstink i ... . , ..... gedija v Viseniakovi hiši. DOSROVOI BANKA V ZAORCCU. Pre'ell smo: P.anka fe-k oslovski h le^lj v Pra;i 3« jc zato ni bilo mogoče nuditi predstav pu zbudilo tukaj velikansko sen/.acijo. to tem tistih nizkih cenah, kakor s:no želeli, hi bolj, ker trdi Visei.iak, da ic na mari- ; i Ravno pred tremi kti. dne 20. decembra 1921. je odšel posestnik Viscnjak iz vse te skrbi so padle na g. Kkmcnčiča, borskem sodišču z g tovestjo spoznal v ki je poleg svojih službenih dolžnosti Zialitiču onega tujca, ki je bil pred usod- Sloma zgodaj zjutraj na sejem v I tuj. Ko se je po kosilu vrnil, ie našel v svoji i hiši strašno sliko: Njegova koma IKiet- porabll prosti čas za to, da se je gleda- nim umorom v njegovi hiši pri njem v j na žena Albina Viscnjak, s katero je bil ni.stl odpi člti v oh emu kake bivše Dri- ! jateliice. sc že najde. Na cesti sc pa itak j znata izogniti. Prišedši iz kolodvora sta v živahnem ' pogovoru treščila v gt stilno. Čutila sta.! da postajata dobre volje in piav kmalu biia t pre-o ■ , i , , ... i . . !pt« 7 ini.-iiovanmi zavoiioiii radi i*;-tra- sta osvojila vsak svojo dečvo. Dcklto- ,ea 1 ' ... , . ma se je godilo ta dan izborno in ska- v"h P'"»sn,kl,iv.,.t. io poslclio zali sta se za pozornosti obeh g, *p Juv 1»' ki "J iro- «TOr. ' vrlo uslu/ni. Na večer pa st^ sc zakonca l'"s,"l'""Ju I" nakrat spomn la. da morata vendarlr ^lw"!stva v Zagrebu, i. rH«"'" ^ I- irih ie od i»»?ni . ._ ----- -------- ----------- - ------- .. --- . . . ndino z.ikl iuV-iii vlntitni i »k,«|-im 1 CeV trto rini noroči n ir teJat-i mrtva v m<,v ln čt le mog če S prvim vlakom, da J . ,. , . . r ictodni P"rocen. je ležala mrtva v ..._____ v. .... ....... .. •„ „„ ir.e.in^« »Irfir.i zlmra d-.t. du« Lšče spopolnjevalo. Marijonetno gledali- družbi drugega nepoznanega moškega. . . „ . . zx - , . , i, j u l' u- ! i i krvi na tleh med posteljo in omaro z ve> Sče namreč n deo enega al dveh mese- Ker bi utihnilo korist.ti k razjasnjen.u ... ...,'...... ... __________"________i liko rano v prsih m trebušni duplini. )be ; rani sta bili smrtonosni. Visenjakova mati pa je ležala mrtva v postelji s smrt- ne bo sitnosti. Vzela sla izvoščka in po- , Frim v filma. Vu«U doživljaji is filmskega življenja. filmskih zvezd ▼ enrm filmu. Poi-enSi od Pole Ncgri in CHarles Chaplina pa do male ilabj Peggy se vrstijo znane jn negnan« filmake veličine velike Parainountovc tovarne tiiuiov v iloll) wuodu. Izven programa: Novi Gaumont-Journal * najnovejšimi svetovnimi dogodki. 25.» " Predstave ob 3., '/,5., 6, V.8n 9. Samo 2 dnit XII« XII« PfKdoaznonUo: Veli!!! Gmon! film Ginstta ELITNI KINO MATICA 7655a vabila tudi obe dulcineji, da ju sprem ta. Zaka pa ne' 3. t. m., po kat«i«in pr«vi«iu« H^iua | čelioslovašk.h teirij r Pt»_'i noro »f»i«i » tir.i.k« do I..HKI.ISK) Zenki sta prišli v mesto In stopali iz ^ "'»''rovoljurke ^ ^ nimi-ranami na lobanji in vbodom v prsi. 1 trgovine v tigovino. Kupili sta velleo,^^ J^- « ^ ; ;;m * ^ .pametnih, stvari, pa vMko »neumnih«. t' . . J . . . ,.,, . ,,,. nov h jugu« oventKih delničarje*. Uo«»- Končno pa sta se utrudili In odšli v io- , rS, . .... .., , . . ,, . .. din a. ne nim neifindiM, u isCti.a -le!- stilno. Km 'i lu sta prlsedla k mirna 1 ' dva neznana gospoda, ki sta bila Izredno prijazna. Kni izmed žen je pjdel z mize zavit.k in gospod se je brzo prikh nil 1 Komaj mesec dni staro dete je ležalo v drugi prazni postelji shropeno in zmučeno od joka ln gladu. Bestiialnl umor sta . zagrešili gi.tovo dve ali več oseb. kajti v hiši je bilo vse premelano in neka stvari odnešenih. Krivci pa še danes niso prišli pod težko roko pravice. 1 Nekaj časa so bili sicer v sodni preiskavi na ptujskem sodišču Martin is Je-ra Vistnjak ter Andrej Golob. Martina Visenjaka je namreč obdolžil umora pred ; vsem ljudski glas, ker je bil i timor)eno Albino Visenjak v velikem sovraštvu In Ji je ponovno grozil, da s svojim možem i .... i r. ■■ u j i . .. . •» ,. . zirljivo: »Ah...!» Druga je napravila ne bo dolgo srečno živela. V sobi umor je- . ' .. . ... prznar<«. 1 )n isto. Gospodoma se je vse to očividno ' ^ ^ izredno dopadlo in povabila sta ohe kar ni.Ska glavnica "d i »m 5t^KM*«J te mila i,a l»in W.«HK) za jKikrit e »tipetih Ziub cenlraltir^a zavuda v Zas ze z j vit. k m gospou se je nrzo prihi^ nu , . . , , ., ... : „„. , . , , , . ,. črrner je D-dnovolj. Is-i ka po-ta. !,eiia ter stvarlco položil na staro mesto. To , jr ., .., ,, .. . . . .... i na r.d-avo. fvrtlo lHidluifo. I»iučai-n»> »« je bi o povod, da se Je priče! pomcnck. ", . , .. .... ' ...... . . ., im-iI pjut« 1 »obrovoijju ka ti*iika f« je ugotovilo, da j« p»dtu/tiiea IVihrovolja^ke bank« f Ljiibljaai po-lo- | rsla "d pr»»i;i |xiSetka t lep-.m 'i«(.iehom . , , . , , , . in v notedrem redu. « i*emer s« e daio prva ženka z roko m deja,- n.kam pre- |^^ ,;ub,.JMii4, ^r.ia.c, ^^ nih so našli na tleh tobačno rastlino enako pri Martinu Visenjak. Njegova re- prejetru »preaiemie »«ka'«nli društvenih pravil j« bil izvolan piedsedni- Jenka je trdila, da je v Jutru po umoru ■ ' Primernim respektom k<>|n 7j;vo,u g jB|-j neMttmrl<. kr. Martin Viscnjak slekel krvavi telovnik Sve(i ve"'er ob skodelic: , fftkrajit.-lii nnn.ssinik n. r. v Zasreh« In ga vrgel v gnojišče. Telovnika pa po- ~ t p>Hlpred-ediiik<>ai r Fmnt 5"k i.|> *lav- zneje n:so našli. Njegova žena Jera VI- \T Jk BJ f^" Ik C*^!?^ ai r:lvn"'t'!> '!"nk'' r rr!ie'' * sen ak in Andrej Golob pa sta po umoru i V flllS Ji JiZe to stopa vsako leto strnjeno v akcijo, po trndicijonalnrni sporedu, dandanes še v baročni obliki, podšili s humorjem in pobožnim pritrjevanj« m vsemu, kar je dobro. Božič ai zaman najpopularnejši praznik sveta. «In to vam bodi znamenje: Našli boste dete jKiviio, da leži v jaslih . . . Slava na višavah bogu, in na zemlji mir. Sled ljudmi dobra volja . . . Poj dimo do Retlehema in poglejmo to reč. ki sp ie zgodila, ki nam jo je povedal Gospod.» (L'la, evans. II.. 12.—13.). Naša deca je postavila jaslice, neve-doč. da [»omeni tista zvezda ravno IIaIleyjov ksimet, ki se je prvič [^kazal v zgodovino 12 let pred našim štetjem, kakor je dokazano po soglasnih poročilih egipčanskih ir kitajskih astronomov ti^te dobe. potrjenih po preciznih računih današnjih astronomov. Drugi si postavije drevesce in božiček rrinaša darove, da pri tem gleda na finančno karmciteto p. n. gg. starišev ali ftokroviteiiev. Polnočnice ko z zvonovi, sankami, kuhanim vinom in mlado ljubeznijo, in vf-asih se vname > kakšen star panj. kakor se za badnjak spodobi. Po mestnih hišah odmeva oslidua nemška »tiiha noč. blaažena noč>. po pivnicah žingajo «pa glih o polneči, ko vse nai-lajše Epi . . .». v pntriarhalneiših 'ati^jib slišiš še kskšr.o staro: »Sveti .ložek. dobri niožek. le-iio sivo brado 'ma>. ali pa: «"na zve7da gre pred nami. se svejti k"ker bič, n«'(itija gledajo v vodo in vlivajo svirec, v hlevu sp tačas živali pogovarja^, Potem pride Štefanovo soli, potem ŽPrna.nje vina šentiai'evea. pot^m tepeška: »Danes jp tepežni dan. reši =e. reši. o kristinn' V arž^t poglelte pa tolar ven rle:t"!» Povrhu v*Kra tega ie aktualno letos vr>r:'šanje. kako hi glasovali tri"e kra ]ji kako r.asfirčki in kako os!i*ek in voliček? Trije l-mlji kot tuici najbrž® re bi smeli vol; t i, ps^bčki so se že j'in vili. oslički in volili pa žal v na-šib krt' !"h vedno enako glasit je odlikovan z redom sv. Save 5. vs«le. * Osebna v»-.t. Casp. Mate Kune, diplomiran pravnik, je imenovan sekretarjem ministrstva pošts in telegrafa v Beogradu. * Promcria, V soboto, dne 20. decembra je promoviral na varšavski univerzi zs doktorja vsega zdravilstva g. Janko Pil;'.-r, rojak iz S;>odiijsga Velovljaka pri Ptuju. ftestil mol * Knnfno dela ?a likvidacijo prosve?-nih n-Melk.-r. Prosvetni tn;nis!er je od-redil vse (»trebilo, da ?e izvrši do kotira leta popolna likvidacija prosvetnih oddelkov bivših pok rs j' skih uprav v Zagrebu, Sarajevu in Ljubljani. Večji del likvidacijskih poslov je že izvršen. S 1. jrnuarj^m prenehajo poslovali vsi dosedanji prosvetni oddelki. * Himen. Poročil se je g. Anton Zorko. pisarniški ravnatelj pri velikem županu maribo-=ke oblasti z gos->iro Milko iz vrle narodne ro-ibine Totrsžintive iz Smartnesra nri Liliji. Bilo srečno! * Smrtna k*-a. V fcalou pti Celju je umrl v pr.-ideljek, rine 22. t. m. g. Engel-bert Wenrig. strojnik pivovarne v f-4. letu €taros'i. Pokoj i il- je bil uslužben pri pivovarni, nad SO let v žalskih krogih zelo prilje* Ijen in nbčs spoštovan. Zelo pridno se je udejslvoval z! »H v gasilskem društvu. Pogreb pokojnika je danes, v sredo na S*ls'-o -•-'•npnlišče. * Mnogo rinpiser in rr^perkov, ki so nrm jih poslali naši sotrudniki in drugi prijatelji z dežele zs bož'čao fevilko, žal nismo mogli priobčiti. Zaradi velikega obsega današnje številke smo morali večino rubrik -.vključiti poprej kakor Pate deiit'frica fTetova zobna krema, r,5ve*tii<» usta grlo, desicficira in biserna beli zobovje. običajno, tako di nismo mogli vei porabiti gradiva, ki smo ga prejeli z večernimi poštami. Pošiljatelji naj nam to oproste. * Nevarnost stavke v grafičnih podjetjih odstranjena. Na seji zastopnikov Saveza udrui^nja grafičnih podjetij in Savrza grafičnih delavcev Jugoslavije je prišlo do sporazuma. Dosedanja tarifna pogodba je podaljšana za vso državo do 31. oktobra, ko se mora sklenili nova. S !em so vzpostavljeni normalni odnošnji v grafični obrti in je zajamčeno neovirano delo po tiskarnah. * Kot kazenski ra-ovnmik. Višje dežpl-no sodišče v Ljubljani je sprejelo odvetniškega kandidata dr. Igi Silarja v Ljubljani v imenik kazenskih zagovornikov svojeira okoliša. » Hvaležnim 'r^em. Vsi. ki sme bili od Vas obdarovani, se spominjamo Vaše pož-tvovalnosti in Vas prosimo za na-daljno n-klo"j?nc,st napram nam b»dn!m slepim. Nadalje; se obračamo še na ostale, ki se n-s še niso spomnili. Vsem dobrotnikom ž»limo arr^nr, ;n veselo Novt Ipiol R»dni člani Podpornega druSIva slepih v Ljubljani, VVolfova ulira 12. * Ferijalni »afpz. Na beograjski unl-verai se je pro*'o nedeljo vrši' občni zbor Ferijalnera saveza. Izvoljena je bila novs uprava s predsednikom 1 itibomi-rom Bajalovičrm. Skupščina je raznrav-Ijala polrm o akriji Ferijalnega saveza v prihodnjem letu. z'.-s'i o prosvetnem de-W"nju v Južni Srbiji. Predavani« v južnih krajih se bodo nadaljevala, snovale se bodo čitrlnir- in zalagale s knjigami. Istotako se bo n-da'ieva!o snovanje ko'o-ni: zlasti v Dalmaciji. Ob velikonočnih počitnicah prired' Ferijalni savez vpi;vo ekskurzi'0 s'.-o7.i Rumunijo. Poljst-o, f"e-škos^vaško in evente"'no tudi «Vnzi Avstrijo in Madž"'sVo. Ekskurzijo bodo vodili štirje univerzitetni profesorji. * KrTa»er. Posetnike nove koče na Krvavcu opoznrj;im, da je na Viženčah — vas Sv. Ambrož — na razpolago topla soba z dvema posteljama. V pastirske koče ni varno vdirati, kajti lastniki so poslali jako čuječi; tako nočevališče pn st^-ne lahko znatno dražje kakor ono v planinski koči. — Snežišče je krasno, dostop do koče po kopnem. Natančneje in-formacije dobite v Cerkljah pri šolskem upravitelju J. L. * Rpdni ol.čni zbor S^rešinske zveze ■cTriglara* se vrši dne 27. I. m. ob 8. zvečer v kmetski sobi Narodnega doma v Mariboru s sledečim dnevnim redom: 1.) Poz Irav predsednika. 2.) f'itanje zapiska. 3.) Poročila funkcijonarjev. 4.) Volitve pre letnire »Triglava*, fi.) Slučaj-nos!i. — Vse starešine vabi k obilni uHe-ležbi odbor. 3T>74 * Podaljšanje občinskih davščin t Po-hiniski Risfriri in v Čatežu. Z naredbo velikega župana ljubljanske oblasti se je veljavnost naredbe o odmeri in pobiranju občinske davščine od poslelj za prenočevale tujcev v krajevni otč;ni Bohinjski Bistrici po 1 Din z.i vsrko posteljo ler o pobiranju občinske davščine na tujska prenočišča v občini f"atež podaljšala do dne 31. decen.bra 19-5. * Pozdravi riCib v-jakov. Vesele božične praznike in srečno novo leto žele slovenski b nije iz Tivata v Boki Kotor-ski: Srečko Kavčič iz Logatca, brata Fran in Ivan Turšič iz Cerknice, Josip Jurjevčič iz Unca pri Rakeku. Fran I5ez-laj iz Vrbljenja, dinko ftmigoc iz Maribora, Anton A>.man iz Celja, Leo Pregl iz K imnika in Janko Urbane iz Ljubljane iz Zemuna, wldelpnje za mornarico: Jakob Oster man iz Banjaloke, An'on Stare z Bledi, Jož? Jerič iz Možg.ancev. * Zagreb z:,a. V zagrebškem občinskem svetu se je predvčerajšnjim vrnila debata o mestnem proračunu za leto 1925.. ki znjiša C30f9 912 dinarjev, od katerih odp-de 40 odst. na izre-lne potrebščine. Med izrednimi potrebščinami zavzema prvo mesto skrb za olajšanje pomanjkanja stanovanj. Predvideva se 18 mi'ijonov dinarjev za gradnjo stanovanjskih hiš. Leta 1923.-1924. je mestna občina zgradi'n 2C<5 stanovanj, leta 1925. se ji'- zgradi še 120. Za gradnjo novega k p.ališča v Mošinskega uiiri se je slavil v proračun znesek 1.850.000 l)in. Za ure-dilev parka M-ksimir, '-i je postal mestna last, je občinski svet voliral zaesek 400.000 Din. * Kasarne v Beogradu. V Beogrrdu ni kavarniške-« življenja, kakor se je razvilo pr; nas. V obeh največjih kavarnah se vidijo večinoma le tujci, Beograjčani pa se shajajo nrjraje doma ali pa v onih malih tkevarnah*. ki so prav ra pr.-v s;o*!i'ne. V beograjskih kavarnah ne najdeš č sopisov, ne igra »e biljard in ne r ečejo karte. V bližnji prihodnosti pa te otvoril a v Beogradu dve veliki kavarni: ena se še gradi, druga še ni povsem urejena. Obe novi kavarni bosta urejtni po zanadnoevropskem vzor. u. * Razne nesreče in «fz<;cde. Deve'me-sečni Vid Kocjan, sin delavke na Krakovskem nasipu ▼ Ljubljani je doma prevrnil skodelico čaja in se trko m o,"no opekel no «pod:>jem delu teie-s*. da so ^a mora': prepeljali v bolni.-o. Opekline pa so jako nevarne in je Ie malo upanja, da bi dets okrevalo. — J?rneju Skrinjarju, delavcu v tovarni v*. MODNI Al ULJE M. ŠARC Ljubljana. Kongresni trg 411. Znaten popust do norega leta 76491 v modni in konfekcijski trgovini Jos, hm Lfubljani, ——BE—n»mm; Cel* na b&l' očarljivi ženski sbrazi ni"rs o trpni na radi ti.h ra, Ljubljana, Gosposvetska cesta. Sestanek je velevaien glede prevedbe. Pridite »si točno! Sklicatelj. 33S2 * Jadranska Miri rivajute iruiivo u Trstu (Riucisne JLdriatira di sacar a). Ustanovjsno eia 1838. je povišalo svojo glavnico od 20 ua 100 milijonov lir, katerih je popolnoma vphčanih 40 milijonov lir. Društvo je svoje [»oslova.a je razširilo na vse države kontinenta ter šteje v svoj koncem 18 društev v deset evropskih državah. S tem poviškom delniške glavnice je društvo ustanovilo garancijske fonde, kateri preračunani na zlaio pariteto presegajo predvojne društvene garancijske foade, ter stavlja društvo med prve internacionalne svetovne zavode. Razvoj društva kažejo sledeče številke: Preciijski prihod v elemeatar- Iz Ljubljane u— Inseratnj oddelek «Jutra«, Prešernova ulica 4, I*) za sprejemanje oglasov za sobi-tno številko odprt na praznik, v peti k, ud !K50 do U. Danes popoldne bo inseralni oddelek za stranke zaprt. u— Prijateljski sestanek z obiskovalci politična šole JDS. Sinoči se je vršil v •Zvezdi« zelo animiran prijateljski sesta« nek absolventov a dnevnega tečaja po'i tične io'e JDS, katere se je udeleži'o 67 de'egatov iz raznih krajev Slovenije. Na sestanku, katerega se je udeležilo po eg članov vodstva JDS tudi večje ittvilo absolventov prejšnjih političnih 4ol, so sodelovali tudi pevski zbor «Njprednega gospodarskega društva za šentjakobski otraj» ter tamburaški zbor nvadinske or« ganizaciie «Fdinost». Sestanek je vodil pos'cvodeči podpredsednik JDS, dr. Din« ko Puc, ki je udeležence pozdravil z iz« razitim nagovorom. Za njim so govorili gg.: Ravnik, de'avec iz Jesenic, Pust rud. poduradnik iz Trbovelj, mestni ge« rent Likozar. Pfcifer iz Ljubljane, K o k a I j, kovaški moister iz Vrhpolja, 11 u m e r ml. iz Jescnic, K r a č n i k, pod« uradnik i i. Trbovelj in J e r i b a iz Smart« nega pri Litiji. u— Sinočnje gostovanje v operi. Go« spa Z. Zikova (kot Liza) in g. Mar. Si« mene (kot Herman) v Čajkovskega «Pi« kovi dami« sta žela sinoči v razproda« nem gedališču najpopo'nejši uspeh in po vseh dejanjih najprisrčnejše priznanje. Obema: na skorajšnje svidenje! u— Samostojna strokovna delavska Unija priredi dne 26. t. m. ob 8. uri zju« traj predavanje «0 bolniškem zavarova« nju» v prostorih tajništva v Narodnem domu. Predava g. dr. Joža Bohinjec. Opo zarjamo in vabimo člane organizacije, d* se predavanja v polnem številu udeleže ter pripe jejo s seboj svoje prijatelje in znance. Po predavanju se vrši redni občni zbor organizacije. u— Društvo v zaščito upnikov Is S!o» venije se namerava ustanoviti. To se je sklenilo na dobro obiskanem sestanku trgovskih in obrtniških interesentov dne 17. t. m. v zbornici Gremija trgovcev. Iz« volii se je tudi edber, ki nej sestavi na« črt pravi! za takšno društvo. Pripravljal« nemu odboru načeluicta veletržca gg. Fr. Zebal kot predsednik ia Fr. Stupi.i kot podp.edsednik. Tozadevne informacije daje tajništvo Gremija trgovcev v Liub« ljani, pa'ačs Kreditne banke. Tel. 927. u— Zdravstveno aisnje v Ljubljani. Glasom zdravstvenega izkaza mestnega fizikara »e je rodilo v Ljubljani prošli tc« den 27 otrok (12 moškega, 15 ženskega spola), maa temi 1 mrtvorojenček, umrio pa je 13 moških in 9 žen3k, skupki torej 22 oseb in sicer: 4 osebe za srčno hibo, 2 za jetiko, 2 za rakom, 1 za življenjsko slabostjo, 1 za pljučnico, 1 za davico, 1 za škrlatico, 1 za možgansko kapjo, a 8 oseb pa vsled di u^ih naravnih smrtnih vzrokov. Na naezljivih bo'cznih je oho« lelo 19 oseb: 18 na ošpicah in 1 na da» viti. u— Umrli v Ljubljani. Zadnja dva dne va so bili prijavljeni sledeči smrtni s"u« čaji: Matija Eppich, bivši postrešček, 81 let. — Marija Zavrl, vdova upok. želez« ničarja, 81 let. — Helena Kojnik, čevljar« jeva vdova, 56 let. — Kristo Piosta, bivši brivec, 32 let. — Marija Sclak, žena orež« niškege narednika, 45 let — Peter Volk. hišnik, 57 let. u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 nevarna grožnja, 1 pO'.est sumljivih predmetov, 1 prestopek nadlegovanja gostov v go ti'ni, 1 presto« pek razgrajanja, 3 prestopki ksijenja r.o5 nega miru, 6 prestopkov cestnega po'icij» skega reda in 1 prekoračenje policijsko ure. Arctacije »o se izvršile tri in sicer: l radi pijanosti, 1 radi suma tatvine in 1 radi beračenja. u— Pipanov morilec? O rezultatu zs« slišanja dozdevnega Pipanovegi morPca. ki je bi! prijet v Čakovcu v osebi meke« ga znanega prc-pad'cga individua. doslej še ni ničesar znanega, ker se od ljuVjan« ske policijske direkcije tjakaj poilp.nl kriminalni uradnik g. Zajdela še ni pc*» vrnil. Bržkone pa so bile vse vesti r tel stvari preu-anjene, ker se je menda do« gr.-:lo, da je sede! sedanji aretiranec dan umora, radi nekega delikta šc v ma« riborskih sodnih zaporih. Aretiranec sa v ostalem ne piše RczeK, kakor smo pr« votno po očali, marveč Serks. Čim bodo znane o stvari podrobnosti, bomo o njih i^č-pno poročali. u— pri nakupovanju živil na Vodniko« vem trgu je neznan Zepar v torek dopo!« dne izmakni! ženi železniškega sprevod« nika Frančiški Kveder, rtanujoči Hi ier« jeva u'ica št. 5 iz ?epa sivo usnjato dc--» narnico z vsebino 173 Din. Svetlobni ielesa „Vesfa" stmoce, nanirns ia tteaikc svetilka v v.rli i*'ieli ®t» >0. ari. Vstop prost. * i 22. »veneta cestne dirke za amaterje na § 285 km, 23. avgusta finale za vztrajnost-~ j ne tekmovalce. S i šolska mlade t ln nogometni šport S j Zveza .Brindcnburgischer Ballspielver-i einc» hočt sistematično uvesti tel.sna S ' vzgojo šolske mladeži. V prvi vrsti hoče v-1 učencem olajšati telesno vrti,jo. Za športne učitelje bo izdaa poseben poučni na- DOL PRI HRASTNIKU. Naša narod« na zavest se je vsled neumornega delo« vanja naših kulturnih pionirjev ie toliko okrepila, da te pojavlja p.av rese'o i* v vsakdanera življenju. T« dokazuj« Is« pa z„radba Narodnega doma t 11 rastni« ku, kjer imajo vsa kulturn* društvs svo« ja zavetišča; to dokazuje naš Sokol, po« družnica Jugo«'ov. Matice in v covej« Objektivni invalid. i Scheincr. e— Nesreča ali umor? V noči od 81. j Po otvoritvi glavnega zbora dne 7. de« na 22. t. m. so našli v bližini cinkarne ccmhra, ao začeli ob 10. uri dopoldne v Gaberju pri Cel.;u na železniških trač- ■ zborovati posamezni odseki in so zboro« mcah popolnoma razmesarjene?* človs- vali do večera tega dne z enou.no pr«. ka. Iz posameznih delor trup'*, ki »o , kinitvijo, določeno *« obed. ležali razmetani na okrog. ;'« bilo nosne- j Prvi odsek je predelal nastopna rete« ti, da je letal ponesrečeni v »meri proti , rate: 1.) Sokolska vzgoja in metoda, refe« Celju, dočim ga je moprel povoziti ^di- i rent A. Perh.at zahtev« te etn« in dj*«v« cev za Slovenijo v Ljubljani poziva vse j no le vlak. ki je peljal iz Cel a proti Ma- ' no vzgojo vse«« članstva, zlasti vzgojo rihorii. Vsled te^a dejstva obstoja »um, volje in utrditev značaja. 2.) So kolstvo da je kdo doslej še neatrnnsciranega čio- j in zdravje, referent dr. \Veigncr: zdravo Vstopnina 10 Din. 3569 •j— Tvrdka J. Maček, Aleksandrova cesta št. 12, prodaja vsa oblačila za go* ■pode in otroke do božičnih praznikov po znatno znižanih cenah. 2052 u— «NesteU na Tržaški cesti 14 toči pristna vina: sprejema po dogovoru abonente na dobro domačo hrano. 2012 Odbor društva državnih uslužben« člane na redni občni zbor, ki se ho vrši! dne 2. februarja 1925. ob 10. uri dopol« dne v realki, pritličje, soba 6. Dnevni red v smislu pravil. — Odbor. 3589 u— Predno si kupite novo obleko, si oglejte vsekakor izredno bogato zalogo tvrdke O. Bernatovič, Mestni trg. Po niz« kih cenah imate na razpoago izdc'ke vseh vrst, od preprostih do najfine ših ln najmodernejših. 3402 r. u— Društvo aejmarjev za Slovenijo priredi v soboto dne 3. januarja v rc« stavraciji 11,11 ar L- 1I1 L- . 'aonr ■«>> VI/ rhni.i r a K/. /4 •» nr\,M n radi tega, ker so istočasno prosili za do-volitev plesa italijanski učitelji. Itali ani zarjamo, da pravočasno javijo svoja no. 1 torej lahko plešejo kolikor hočejo. Slovi nci pa se še zabavati ne smejo v materinščini. 0 V rojanskem 'vinjaku blizu cerkve le utonila 14-lttna služkinja Albina Ban-delj iz Vipave. Služila )e v niki gostiln!, za katero je šla s škaiom po vodo nedaleč od hiše Pri zajemanju vode pa se voletna voščila za novoletno štcvi.ko •Jutra«, ki bo imelo poseben oddelek za Maribor. Trjave in druge insernte spre« jema podružnica »Jutra« v Mariboru. Barvarska ulica 1, tel. 22. Svoje čitatelie pa prosimo, da se pri nakupovanju ozira« jo na tvrdke, ki inserirajo v »Jutru«. veka umoril in nato položil na železniški j in lepo te o, harmonični razvoj celega j v| vr^ti pa bo skrbelo za zboljšanje dru tir. Iz brade, ki je visela na železniških j človeka, vzgoja krepkih in dobrih ljudi ; žahnega življenja z gojitvijo naših tračnicah, in na laseh, ki »o ležal; na je cilj soko'ske vzgoje. Vzgoj« sokolske narodnih klralov. Skupno bomo posečali okrojf. t« je dalo spoznati, da 1« pone- j mladine, referent Aga llellcr p ipomča ; prekrasne histre ma ke Slave In vsa liu-srečeni ali umorjeni srca'.i je bila ilnu«?» števi'no udc'eže. 3580 tendenea zelo nestanovitna. Co .ioJIih ve- RADOVLJ1CA. Sokolsko društvo v »teh, da »e je Hiimr na zunanjih borzati Radovljici priredi ra praznik 26. t. m. ob d.nlje dvignil, si je ponujale bl«;{0 v vsth 16. uri konccrt v Sokolskem domu. Go« devlr.ih |»o ni".':'i teiajih. Fromrt je fciJ stuje priznana godba jeseniškega Sokol« prilično živahen, a trgovalo se je največ pod umetniškim vodstvom ga. Ribole. v devizah na l>un:j, Italijo in New-Vork. Na sporedu »o izbrani, svetovni komadi, | (Prihodnji borzni »frtmek je v pouki jih izvaja deloma godba na pihala, deljek 29. t. m ). NotL»> so arrire: l)u-deloma salonski orkester. Ljubitelji g as« nnj 00023 do 0.0C45, Bj limpeSia O.iOl be. nikar nc zamudite te izredne pri'ike do 0.OC3. Italiji iz;;l čilo 2831 do in prihitite na koncert. 3575 j Loadon izplačilo 311.S do 514 3. New- KAMNA GOIilCA. V nedeljo popo!« ' York iek 05 7 do (VL7, P«riz 8575 dne se jc vršil v stari šoli shod SLS. Pri. i 169 5 do 202.5, e Svira 1283 Ido 1223; elc'ti: bančni: Trgo 28 do no, Bartuloviča. I tinaša tndi pismo pitalelja nec iz Ljubljane Shod je Hi zelo slabo i Ju2° 102 do lc5- Ljubljanska kre-titna Ive Voji.oviča iz Hruža pri iMilirovniku, ! obiskan. Kamnogorčani svetujemo kleri« 222 do 2C0, PrnSKvIiona Mjn do 0>»J. Sla-ki ostro l.ii«a »" •slav0"'Jf jih že do grli kletim soitražnikom edinatva tiari»la in Večina vo'ilcev bomo namreč dne dižave. Poleg diuitvenih vesti prinaša s_ fcb-uaria g'asova i za našega delavske« dokaze kakšni člani tvorijo hivaiko So-' KNJHiF., leposlovne in znanstvene, literarne vrtdnosti, v vseh jezikih ku puie po najvišjih cenuh vedno «ljudska knjižnica» v Mariboru. Narodni dom I. Eostiins Harsihi doni, Marmor telefon 88 priporoča za praznike različna Izhorna vina od 11 Din naprej. Posebno se priporoča izborno vino iz vlnugradov doktorja Lipold-Balon-Dupliliar in iz Vinarske šole. Vesele praznike, dosti denarja in veliko žejo želi restavraier Tssr, And ai Oset ir CeHa Kmetijska podružnica v Celja deset let ieče. Josipa Sproharia pa na kolstvo. kar tej stru.'i gotovo ni v ponos, sedem let in še^t mesecev težkega zapora. Sokol Šport io C8. Strojne 0 do 140, Trbovlje 415 do 430. Vevče 120 do 125; drž.ivni 7 od-t. posojilo 65 do »grarne 24 do 25, Vojna »koda 128 *n.t»» redi dne 28. in if.4. t. m. v hotelu »l.nli ; nikov in namestnikov, izmed katerih je r, . . .. 1 • •■ —.......- ■ kloni JZ>S drsalke. Razpisane točke ▼oi« dvodnevni kmeti>ki tečaj. Predla- hi lo 201 šo'nik, 128 uradnikov, 79 de av. vajo ge: učitelj Levstik o sadjnrst-u. cev, 4 vojaki. 9 pol,edelcev, 4, doktorjev. ! L) Prestopni korak_ naprej In_nazaj._te- zarjamo občinstvo. TRBOVLJS. Podružnic« Jup. Mitlce !fovo«ai!(ka blagovut b«rz« '23. t. m ). PJenira: b»<5'». 1 vn^on 417.50. Ove<: br.ški. 1 vagon 800. Turšfi n: b iV*. ls'5; za januar, 100 od«', k.va, 190; za februar 2Ci; z* m-rr-april, 1T0 odst. ka«a 1 ; 6rem'lVopal:*V:ti T.nlev. f[n>-rnč.nm, da it-«t11s1>l ordinarljat po več .ie-sečnem zavlačevanju ni utecrnil rešiti vlojre glede nio ih »ahtev in ii« s-m vsled tega det 15 februarja 1524 r-»dal ostavko ra i O«tonalo proti roi'i efiei e.re čati na prav! n,n«Iov. V Ljub! i. ni. 24. decembra 1924, Franc Znrman, bi ril oskrbnik in grok-.r ljubljan»k;b pokopa lit 8.">83 Vremensko Li«M'«na '.'3 der«nil>r» 19'4 poročilo ' iiih'n- •O'-' ,.a(1 »r.or-eTI pn »e pridntf.'lt njepovim pnm^tnia in se^stvom br. Stepanek« o organizačnih ske dirke za prvenstvo sveta, o kateith zadevah (rdeč odznak). Cani rediteliske« , smo na kratko že poročali, nastopne »'vrirn'® »vav»«V«n. Popoldne ialoss- j S* zbora so p-agled.ll vsakemu »borova!« . termine: 14. avgusia kongres UCI. 13. (•» korakala peo»! kolodvor« trojica «a- cu sokolsko Isjitimacijo in ugotovili, ali' avgusta preddirke za dirkače. 16. avga-o meedsfh k! pa visi v »rakti. I ie zadostil vsem članskim dolžnostim, sta »reddlrke za vztralnostne tekmovalce, p si trezni invalidi odločno obsojajo sličn« ' med katere spada tudi plačevanje člana« . 20. avgusta večerne dirke v Amsterdamu. krat OIMta.B.I. 1- 'Zncut tlak /rsrits trm- er»»'irt Vrter 1 lllllinu n- 10 Pailaviur mm LjaultD« 7 »77 rt -14 lirvt vrtra obl.cuo — l.iukftn« . 14 77« 1 —tO •«v. i.pad — L|«hl<««» . Zl 777 0 —»t „ mer'. — /.«rr«n . 7. 77ri t -80 iu? vec umni — !V«era4 7. 776 0 —20 hretfetra pot. olil.r — t iu oa) . . 1. — rrart . . 7. 7741 -1® obl.čoo — : y omoti . 7. Ljub! sai t-aro-i «t«r tU«. Umner višja 8«lne« vsbsia oo 7 43 tshs a ob Ifi 15 Vremenska napoved za sredo: V sp'ošneim malo izpremembe. V dolinah močna slana. Za prazuikc ni pričakovati snega. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Sreda, 24.: Zaprto. Sveti dan, 25. ob 3.: »Sumljiva oseba«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. — Ob 8.: »Magda«. Izv. Štefanovo, 26. T>b 3.: »Paglavka«. Ljudska predstava pri znižanih cenah Izv. Ob 8.: »Veronika Deseniška«. Izv. Sobota, 27.: »Zora, dan, noč.« B. Nedelja, 28. ob 3.: »Firma P. B.» Ljudska predstava pri znižanih cenah. izv. Ob 8.- »Hamlet«. Izv. Pondel.ek, 2'J: Zaprto. Torek, 30.: »Sumljiva oseba«. A. Silvestrovo, 31. ob 3.: »Danes bemo tiči*. Ljudska predstava pri znižanih: cenah. Izv. Novo leto, l : »Cyrano de Bergerac*. Izv ' Ljubljanska opera. Sreda, 24.: Zaprto. Sveti dan, 25.: »Trubadur«. Gostuje tenorist dr. Adrian. Izv. Štefanovo, 2e>. ob 3.: »Prodana nevesta*.: Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Sobota, 27.: »Trubadur*. Gostuje teno-; rist dr Adrian. C: Nedelja, 29. ob 3.: »Rigoietto*. Gostuje baritonlst R. Primožič. Znižane cene. Pondeljek, 29.: Zaprto. Torek, 30.: »Carjeva nevesta*. Oostuje gdč. Gjungjcnac iz Zagreba. E, Silvestrovo, 31.: »Netopir*. Ljudska pred stava pri znižanih ccnah. Izv. Novo leto, 1. ob 3.: »Goren.ski slav ček«. Izv. Mariborsko gledališče. Sreda, 24.: Zaprto. Sveti dan, 25 ob 15.: »Pcterčkove poslednje sanje*. Mladinska predstava. (Kupom.) — Ob 19.30: »Mam'zclle Ni-touche*. (Kuponi.) Štefanovo, 26. ob 15.: »Razporoka*. (Kuponi.) — Ob 19.30: »Pri treh mladenkah*. (Kuponi.) Sobota, 27.: »Trubadur*. C. Nedelja, 28. ob 15: »Peterčkove poslednje sanje*. (Kuponi.) — Ob 19.30: »Pri treh mladenkah*. E. (Kuponi). je bil v »Magdi* na svojem mestu le v nekaterih slikah, v ostalih pa prisiljen in celo nehote smešen. Publika na vsako smešnost Instinktivno r-..jira. Kar pa uganja neka vrsta naše st 'ječe mladine celo pri tragičnih, dasi kočljivih prizorih, je le obžalovanja vredno. To krohotanje dokazuje pač samo srčno si-rovost all vsaj duševno plitkost, vsekakor pa strahotno mal,-:;e4čansko kulturno omejenost PftGciai m ljubljanskem odru Ves svetovni glasbeni svet Jaluji z» mojstrom Puccinijem. Vsa gledsiišča prirejajo plctetne kotntmoraci;« za na p pu larnejšim svetovnim opernim ko-mptni-storn. Statstika opernih predstav js do-kszovala, da H O. Pucclnl zadnji* desrt Jo^m js«. let stal gicue Jteviia opernih uprizoritsv ' ~...... nad vsemi opernimi komponisti. Gotovo je bil Pnccini skladatelj, kl je imel svoj izrazit glasbeni značaj 1» jc zato Ithko zanimal; njegova razkošna melodiks se je vtiskala ns^lo v spomin, njegovo naravno izva anje kratkih tflalogov očniku-j« brez dolgih paradni, arij čisto realistično, njegova instrumentaclja pa i« P ' svoji prisrčni lirlčnosti In sugestivni kombinaciji originalna ter ob vsej enostavnosti silno doimljira. Mnogo srci i« v Leto upodabljajoče umetnosti Na Slovenskem se je v zadnjem deset« letju zanimanje za upodabljajočo umet. nost prccej razširilo. Daleč imo seveda še od urejenega umeniškega življenja, ki bi onemogočalo razne očividno nepravil« rosti r javnem presojanju in bi dobro vplivalo tudi na produkcijo, a dobre volie je dovolj in ta dobra volja stavi ja javni vzgoji nove in tehtna naloge. Splo« ini obubožanosti je treba pripisovati okoliščino, da ostane marsikak skiep v »rcu, mesto da bi mu »ledilo dejanje, priro ena malomarnost pa je kriva, da se marsikatera priika z« lepo ia pomembno dejanja ne izkoristi. V sp'ošnem ga i« vedno premalo zavedamo »roje odgovor« nosti aaprsin umetr.onti: bodočnost nas bo sodila ia natanko tehtala naša pro« grške, pa tudi naše zasluge. Naai upodabljajoči umetniki Se redno ustvarijo v csamelaati. Njik skoraj iz« razstave, kjer poatarljaja clcla na ogled in na prodaj. Dobro bi iinšil inte igentee umetniški kupec, ki bi icbirai in predajal prvovrstna it'.*; za «ia>j jaka žive h. ljubljena Se dolgo, -t-anska ra«t«T. slore^ke "»et.«. s je Puccini videl al! S3,n d ?lvtl f«- P1 pacakujej. cs.ota.jaa s.«. Uprizoritev Remčeve „Ma?de" (Premijera v ljubljanski drami 20. t m.) j 2e zadnjič smo iznesli nekatere po-: mislcke glede uveljavljcnja tc Remčeve1 drame na odru in že tudi povedali, da pri premi erl ni uspela, ampak gledalce utrudila. Pri dramatskih delih gre predvsem za vpraSanje, je li dramatsko, all podaja konflikte, borbo duš " dejanjih. Te borbe v »Magdi* ni. ker nikdar se Magda ne opira propadanju, nikdar ne stremi Iz blata k luči. nego apatično drsi navzdol, j Zato je »Magda* v dramatski obliki pi- j sana novela; prizori so realistično zajeti i lz življenja, a niti dramatsko zaključcva- j ni. Trgajo se poljubno ln spominjajo na i Jeanno Mami evko. Nanizani pa učinku-i jejo kinematografski, in človek si.nehote želi pojasnjujočega teksta k tem bežnim, fragmentarnim slikam. Vzlic vsem tem individualnim ugovorom pa smo »Magde* vendarle veseli. Avtor je nov In pozdravljamo ga z vso nado, da ustvari v bodoče resnično dramo. »Učictljica Pavla* je menda doslej njegovo najboljše dramatično delo. Doktor Remec piSe prav dober, gladek, logično se vezoč dialog, ima sočen jezik in ena posamezne osebe dobro karakterizi-rat!. Scene postavlja In razvija jako naravno ter zna z majhnimi sredstvi jasno naslikati občutje in miljč. Izncbit! se mu it le Se sentimentalnosti In vere v pra-vičnost usode, ki se vsiljuje nekam profesorski. V celem je »Magda* razveseljiv dokaz, da je Remec pogumen modem literat, kl se upa pristopati k najkočljivej-šlm problemom in snovem. O predstavi smo kratko poročal!, dz n! bila na vi$ku. Način uprizarjanja, z sastorfl in stopnicami, je za naS okti"; dolgočasen, a gotovo tudi v tem primeru edino možen. Q. režiser Lipah je ustvaril več prav tipičnih in celo zanimivih Scen ter mu gre polno priznanje. Ga. Nablocka je bila v Igri in kostlmnl karakterizaciji izvrstna. Pudala je Magdo kot nedolžno sobarico, obupano zapMjan-ko, cinično kasirko v »čeherhu*, kot ."rb o zvodnika, ki jo odva.a v razuzdan veli-komestnl »bar*, pa kot profesijonalno vlačugo v modernem lupanarju, kot si-filltično bolnico in samomorilko... močno realistično, a vseskoz simpatično. Tudi govorila ie Jasno in pravilno ter se za svojo vlogo resnično potrudila z vso svojo umetnostjo. Treba j! je le še v govorici slovenske muzike. ki si jo pridobi edi-no!e z občevanjem z na*:m narodom. G. Rogoz je poleg g. Levarja, ki pa šele začenja, danes edini nosilec glavnih modernih psiholoških vlog. Kreiral jih je že nebroj in vse s častjo in odliko. T- da vsemu ni nihče kos. Nteuov značaj in temperament ne moreta ustrezati prav vsem vlogam. Tako je bil v »Magdi* kot medi-dnec, agent in zdravnik izboren, kot detektiv in pol. komisar medel In težak, kot pesnik nenaraven Jokav ln teatralen, kot zvodnik pa šablonskl. V nobeni vlogi n! slab, a zanj imamo pač večle merilo, ker Sa spoštujemo kot umetnika. G. Kralj je prav dober karakteren Igrale-, ki pa se mora žrtvovati kar zapored za neprimerne ljubimske vloge. Mož je vzorno ambiciozen, bistro Inteligenten ter se Je v kratka« čast« povvpel do ugleda. Prijajo pa mu lc trdi, moški značaji. Zato Žensko ljubezen, zlasti .s tonč Is nesrečo ženskih du-J je naslika! Pu-v ai r pretresljivih glaafcentb dramaii, ki oata nejo živ Mords „ ------- ----- _.. ----- - ..... ženo, kl tr trpela toliko zaradi njega sa-: " »»-' ™%t*vJ 1 mesa. Gotove la. da so njegove Mirni, I darne^a shkaratra v Pra-,. V Cone, ,a Tosca, Buttrrflv, M.non, Angellka I. dr. ie vr* a v, «P'™ prekrasne ženske dni«, ki narn ih r.aat.va v kater, ,o v»bud:!, naš, ahkar,! predstavil od najvišje l.lažnosti do -aj. (Pbon. Sp^zapsn, C.rgo) veliko pozo,-strašnejšega obupa. Pojo in gledajo ji'.! "ost- V Rimu Je 11 °.nova a vedno z novim uživanjem. | 2c » P»P0-n0 P/'™e- Vr>*><™- Tudi v Ljubljani je Puccini eden naj- teh umetnikov ne bo del. pol,t,ena popularnejših modernih opernih kouipo- niei« od nilh svobodne domovine! stvno peča! in ostal do konca dni prvo. boritelj in temeljit raziskovalce v tej va£« ni panogi gramatične vede. Prvemu ma je prišlo na um, da je začel metode registriranja, ki jih nahajamo pri fonograiu« uporabljati za analizo zvokov, sestavlja-ločih govorjeni jezik. Prve poskuse J« delal z aparati, kl jih je sam sestaviL Sele dokaj pozno je skromni učitelj na Institutu Catholique postal profesor na Francoskem Colegiju, kjer so mu uredili laboratorij za znanstvene poskuse. Med vojno je abbč Roussclot, preiskujoč s svojimi registrujočimi aparati oddaljenost razalh zvokov, dctonacj itd. odlično pomagal vrhovni Iranc. artnadni komandi. Proi. Rousselot je napisal obširno znanstveno delo ^Traiii r zcaai izborni zasedbi. V iiaaiorui v loj i Msto^i naš rojak tenorist dr. Adrian, tlua dunajake Volkaopo-re, ki j« r tej t logi žal doslej splošno priznanja pri n;iil publikL V dragih re8-jih rlogiii nastopijo še: gospe Lovšetova ia lhierry KavJaiikora ter gj. Popov in Zupaa. V soboto, dne 27. L m. se ponovi opera r isii zasadbi u rad C Ne Štefanovo sa poje ob 8. popoldne ob znižanih cenah. V vlogi Marinke nastopi noro angažirana eoprauietinja lors ..Zr^d.vkiu cm-oiosti pri Sloven- gdi. Kride Frieekova. Keceia poje zoj>el cife. ! 5rvst;h ai Srbih". S svojim širokim i lietetlo, ki prišteva to elogo erojtm naj-7- ederinoi-z-a c':-X 'ort je zagrabila ^e- I boljšim kreacijam. Dalje ao zaposleni: girise i« ilčrnr»#*prel-klost slov-^-ke I todor:no umetnosti pri Slovencih, Hrvatih In Srbih«, ki naj bi "ostala pr«ri učbenik na«s'.na občina pa js j Vsipi!« irort-et r**?ceoitaga soobčena \ »r!»ii*i*a J. Pučnika od k;r»ar » Spanislt. V ca'otl sa .-iratai nakupi odtciejo -»vne-»B ®re*'«^ti. A z-?'ed pnaarocmii V"r, kl ▼ «-*ri':nere nr,;~or»njn kra?e i*o:e i^o-i-rra x rfoVHtni OTnetn:nsri!. rodi vai^so 'op5a »«c!"rc; frr-Hio «« po'a^ ■inmi oSč;no l-eMt«''»v, št kat-rih n"1 M izšle inicpetira js or-^cnizsclio Intell^ -črtne lavno«?!, b-cr kstere ne more Hit' re^nlJno p'rt»vstljeneg4 ln umetnost 'jubečega naroda. Kn*ig'». o f53y©?Tovensk: v* Kerstas knjiga, nrecotrebni v knjižnici rsak^a ircisralesic«. je dr. I. Ma- Program ljubljanskih razstav obsegi z* prihodnje leto že »ed»j več pome m H« ril, točk; obljubljena je razstav-., motlcr« tie poljske grafike, razstava s-',skih s'i» n:stov. Prvič se jc pojavil na nsštm opernem odru 3. novembra 19(12. z «B-he-mo>, v kateri so peli »Mirni« ga. Skalova, »Musetto« gdč. Kalivodova, »Rudolfa« | g Orzelskl in »Marcela, g. Angeli. iK.se-1 karjev Dobroviča iu Popovi Ja, ki sta gla Je največji, tra nl uspeh, ia »Mi:nl» I pretekli me.ee doseg.a r P.-a<^i lepe uspt« Skalove je ostala nepozabna. ; be, ra^stariU bodo slovenski umetniki L. 1906. prve dni januarja je dunajska ; svoja novejša dsla. med njimi L. Do inar dvorna opera uprizorila s kolosalnlm i i" G. A. Koa, največja prireditev »troiie uspehom .Toscos. Meseca februarja so ! P» bo gotovo l.storična raza ta ve toven. Jo peli v tržaškem »Teatri, Verdi«. Ogle- i skega portreta, ki jo prlprarlja N'aroa>.a dali smo si jo, in 22. marca 1906. je bila j galerija in ki bo obie.a in od 17. sto!« premiera že na našem odru. »Tosco« je |uo danes. Naša umetn -:t pa poi«'? to leto peh zopet Skalova, »Maria« g. Or- i v Prago, kjer upa doseči prod me-na-zclski, a »Scarpla* g- Oufednik. Uspeh jej rodno ptsb;iko do lu.en »pvejc i. bil pt poln, le »Slovenrc« js pisal, da je i Sp'owii vzgoji r sm.ri razumecanja »Tosca« na sramoto n?Sega gledališča in i umetnosti so s!u*i a v preteklem lete da je z njo zagrešil intend.nt nečuveno : podjetja rg!a ;cp, zhirke »lorenske niaclerne ju, ako bi ne prišle nepetrebse pcrson^l- un;etuosli, sedaj pa išče Siri-h razvejala ne izpremembe v ansamblu. I moin»sti. Vkljub s';rcma:m sre-.Utvem, ! •f"-V t ^ a dovoliujejo msle aak pav, je »edan i Kasa parola je: * ' ip™*»■« ^tesen- tZato:.m * e « i trud', da bi našls potrebni p-e ttor, kjer Ki lahko razvila svoj cc'otni program. V etih n enega obstoja je namreč ve« dobo carslrih z'du?bin. S to knjigo v roki vstene izobražencu cel svet n°že prcleLlosti pred očmi, pa tudi sedtmiost mu rojttne razumljiva, v kolikor je dc-diščina preteklosti. Kdor nri na« govori o narodu in njegovi ktdhtri, mora poznati fundamente na?e umetnosti, ki ?ib nudi knjiVa v priročni in razumljivi obliki z lepimi slikami. Tujina je z radoeiio s^reH-« to izd?io Narodne galerije, c-hi si žele lastrstja nrevoda in Srbi priporočajo orve delo te vrste kot oodl?°a za bcdoco literaturo. Z?loe»ik je de'očil izredno skrbno is ekcario "iremljer.i ka c gf. Rogozovo, M»dve t gg Nabiocko, Rofozom in Kraljem. Na fclelaaore ob trak popoldne zabavna fran-acata raceloigra cPaglarka* z gospe Na-Itloeke r naelorni vlogi, zvečer ob osmih Že5*atičera tragedija i -o»po S#u'ieero in g. Kraljem. V nedeljo 23. t. m., izren abonmana popoldne ob 'reh amslia iu komike polna reeeloijra cPtriiia P. B » X gospo Medvedove, goepo fiarižero. gg. Lipakoiu, Sw>!om ia Puljeto v giarniii rlogah. Cb o«n,iii %rait leren aboumaea ch»n,let» z goape Marijo Vete, fcaričero. Rogozora. SkrfciaSkom, Lipa-hcni, Kraljem in Pečkom itd. V torek 10 t. m. e« uprizori ra abonma A Nuši-čj»-a komedija tSumijiva «seka>. Na Malega leta popoldne ob treh Ne*royeva berks t gi».lbo in petjem u:eha g. Pnt-piU, Monlflourvja g. Fovhe. Zadnji dve predata?! sta izven abonmaja. Vse popol-ua..(ke predstava .o ljudske predstave y AbL-e RonsseUt Pariz. 19. decembra 1«4. i pri nuISanih eanah Včeraj J. preminul tu znani profesor' ? Be^a. Dm S4 fc m. eksperimentalne fonetike n. C.llele de » ' otron rar^ara čeikcga f ranče, tbbi Roasselot. Pokojnik j. bU umeteiAkeg, društva rojen leta 1846. v Saint-Ci.uau (Chareu- P" 8tl »» Ljnbi.ant, pred krat-tel. Izšolal se je v provinci ia na pariški >110 P* T jfmm čoko!a3a! univerzi ter bil n-tu dolga let« pi.cižcn si eJnicšoiski učitelj. Ze zgodaj se je prl-čtl ba viti z eksperimentalno fonetiko, s katero se takrat še nihče ni resno znan- •»►•mk Hfraagfižg».iiaaOelrioHt'JPiii'* - Jugoslovanska upodaMjaječa umetnost v praškem tisku. iPrager Presse« od 21. decembra priniša iz peresa Kosto Ptrajniča sestavek o mlajši generaciji srbo-hrvatskih slikarjev in kiparjev. Poročevalec govori v svojem članku o društvu *Medulič», ki se je ustanovilo na inicijativo k. pa rja Ivan* ileštroviča ter o skupini »Neodvisnih«, r kateri »o ud roženi vsi mlajši resni upodabljajoči umetniki. Rostand sa Dnnajx D .majski Burg. t h ca ter ima te dni na sporedu Rostando-vo junaško komedijo »Cvrano de Ber-gerac«. katero smo videli r začetku !•■ tožn.e sezone v Ljubljani. Goncourtov« literarna nagrada sa leto 1924. jc bila nedavno podarjena fran« coskemu pisatelju Thiervju-Pandren. ki se je protlavil posebno z dvema romanoma, ki nosita naslov »Vice« in »Atenec. Spomladanska razstava r Zagreba. Ns spomlad 1025 se obeta r Zagrebu *e6 razstav te priznanih starejših slikarje« in kiparjev. Za mcsec april pripravljata ▼ »Pmetno.tnem paviljonu« razstavo gospod Robert Frangeš- Mihannvi* Maksimiran Vanka. Prof. Frangeš ran-stavi kipe Runjnnina in Mllianoviča ter nekaj del v brona. g. Vanka pa portreta, akvarele in cikel slik iz hrvatskega narodnega življenja. Kmaln za tem priredi znani marin;st prof. Crnčič kolektiv«« ra žilavo svojih del, po itsvila okolu M*. VO Gospodarske razmere v Sloveniji V nastopnem prinašamo v glavnejših •brisih poročilo, ki ga je podal zbornični predsednik na plenarni seji Trgovske in obrtniške zbornice dne 10. t m. Snov ae nanaša deloma tudi na gospodarske prilike v celi državi, vendar podaja pred-vsem gospodarsko sliko Sloveaije. rRGOVINSKOPOLITIČNE ZADEVE. Od zadnje plenarno 6eje je v trgovinsko- LJUBLJANSKI VELIKI SEJEM IN RAZSTAVNE PRIREDITVE. Nadalje Je zbrala z^onlr* obsežeo »tali- stlčni materija! v obrtniških in trgov»kih strokovnih organizacijah v Sloveniji, ki omogoča pregled včlanjenih obrtuikov in prijavljenih pomočnikov ter vajencev po- Četrta prireditev Ljnbljanskega vrli- sameznih strok kakor tudi vpogled r raz-kega sejma je dosegla kljub vladajoči voj, delovanje ia premoženjsko stanje kupčijski stagnaciji po moralni kakor tudi obrtnih zad ug. po»r»dnilki1i pristojbin, ki znatno breme-1 nih v drugem tetrfuiju ia eJia»ij*aui oijo nc.i Izvozni ln uvozni promet, ankete j 7, a v treljeia četrtletja *» ia odj!i:a ter raznih drugih strokovnih posvetovanj hujše stavbei.e kri_t na izdebvu cement- in prireditev. nih izlelkov. po materijnlni strani najboljše rezultate,' Zbornica je v izdatni meri gmotno pod- hodnje letn že vnaprej zasigurana. Ude- i šolstvo. V prošlem šolskem letu se je ležilo se ga je 723 razstavlja'cev, med nji-i vršil pouk na 55 obrtno-nadal Sevalnih, 3 mi 118 inozemcev. Notranji uspeh leio.* ! r-fvsrilničarskih in 11 trgovskih nadslje-njega velesejma pa kaže znatno večje vnlnih šolah. Podpor je tem 5o!nm do-poHUčne^^<«iru" poIegJ"važnih "gplošnih j levilo kupcev, ki je doseglo 17.304 na- volila konica doslej 128.200 Dln-Subven-mednarodnih konfcrene zabeležili tri » pwm lanskemu letu, ko je znašalo samo «ja ki so jo prejele e šole od države je ljubljanski zbornični okoliš posebno vaiae 12-135. ntSala 314.5E9 Din 84 par. dogodke, in sicer zaključek gospodarjih ! P^S lega *o se vršile ohfra racava konvencij z Italijo, prieetek pogajanj za i * »'»"lom, dalje konjske razs-ar« in več trgovinsko p*Sodbo s Avstrija ter go*po- sadnih riistsv na kupčijski podlagi. Sadne da.-sko konlerenco za izvršitev določb reškega pak a In rešitev likvidacijskih ter SOCIJA' NOPO' ITIČNE ZADEVE. razstave so prav dobro uspele. Važie^a ' Dne 18. oktobra I. 1. so stopile v veljavo pompna je osnovanje slalne izlr.žhe imla- . tri važne izvršilne naredbe k zakonu o razmejitvenih vprašanj v Benetkah." Ju- s r Jskih vzorcev iz Slovenije v Skoplju,1 zaščiti delavcev, in si er uredbi • dela* nija in talija je bilo podpisanih 9 konven-' w nbeta Pos,!,,i v: ž;la '""''tucija za Po- noni čast, v t-g«v!nskih in obrtnih o'r» eii z Italijo, med katerimi je poleg trgo-! si»eSevanie našega eksporta in stikov z tih ter uredba o o.?pi-a«j« in rapi-a-.tn vinske pogodbe posebno važna konzularna iužno Srb'i°- ki i° P"viri nazivnmo obra'«v. dalje pravilnik o podaljšanju de-in naseljevalna konvencija, ki omogočuje dFž?lo bodočnosti. Za prib^nje leto ar lovnegs f: s- v industrijskih in rudarskih V zakonodajnem oziru je zbornica oo- j y trgovskem rtjls ru Je bilo v tretjem dala obširno Izjavo glede aatrt« birojev- j {6trtletju aa novo vpis-i.a 'ij ^ime^ia nega in telefonskega zakona, katerega je .vruki 5 jVTUib tr»u.sfcib druij, 12 druži izdelalo minietrUvo poit ln telegrafov. »c^jeno z vezo Ur 5 delniških družb, Vfra-iBje revizije uredbe • prisilni „ v —,ir„ „ra rrCUsru pa 10 »sdru^. Iz-pora»rari fevcu st*oajn »e nahaja i« ved- sri^.tu pa j» lilo v irfrm iua C no v Stadiju razprave ter se ima končno Slbi:lia ivrdk ia 4 javna trgovske dristbe rešiti aa prihodnjem kongresu v Sarajevu. ter ... »^ruji K«ak;r i so bili razgluieoi r«a I 4 tvrdiiami, ki »ker 1 pi*. meztiO tako da je njegova prireditev tudi za pri- pirala obrtno in trgovsko nadaljevalno STATISTIKA TRGOVSKEGA IN 'iPJZi. o IZj u...l„:_ I-.- i- _________! ..„„!------- 11.1.J Snlclvn V nri>!!«n, I„ls<-om Inl.i oa io r-.-i-r i ,s r T • r/- » ^. r> > ». 1 . . 1V. 1 »O. 1 0«l-.*r.0 vi i uiX»J l.l i 'J. U^C Ull OBRTNIŠKEGA GIBANJA. z omejeno x:ve?o š'fv:!o p l- i sv rj t jaa-Ljt poaautesae V drugem četrtletju letolnjega leta je ša 4 U te isiu^a 8i.mu znr.šaia število jirij. v obrtniških obrniov ;vrJi,«. 50 ), število odjav pa 2oS, v tre jem tet rt-j " d. ugeci ;V! -t.'u Je do 15. decembra lelji! pa je bilo že eaaio B;» prijav ia '78; p.-«jc>a »ber.iiaa 0154 do,»ieov i« od.- re-c ;tv. Ako primerjamo te številke s y> j »iU ek«p<»-licii. Nadklj« >• iz !ala vprečaim viiom prijav in tuljav lanska ' »borni«« ii.4 uvo«»!iii potrdU, 6i-3 svedočb ga kla, ki so sa: kile muog« i»ie gen četrtletju prijavljenih 5>>! ouvi'- obra-1 kakor ta li -a k«; »t; a j.h pripadnikom ene d-2ave* naseljevanje ia 'niHm pripravljata ra*s'ava va:eni- podjetjih ter pravilnik o hi ijenskih in izvrševanje obrti, trgovine in industrije :kih Jelkov cbrtrih ra-lrttg in obrtrn 'ehničnih varnostnih o.tredbnh v podjrt iiložla ra ttlgovinski podlagi. j ji 'v. O osnufeih teh uredb so vrš''e žr1 lrr.s';o le'o ankete pri zbornici ter skttp-KRI7A INDUSTRIJE. na an!:e'a interesiranih organizacij pri Stalno naraščanje vrednosti dinarja od ministrstvu za socijalno poliliko v lieo sre raslek 108 ol ratov. V tretjem črirtktju iotasi^i y kra- lja je š lo S!f\ 'o pi-ij:.v » aio Su-, do- j jfauai Tadi v firo»o;,:em ozira ss » čim je i:e\io olja v padlo ua '.'03, ti.ko kljub jKiiauck a'pruiud« v Je«*.iaki da os!a.ie kol priraetek s- rao 81 obra*OT. ■ iuaip«iijl ^itivgaU kriiiva« aštuicij« kril lielativiio uajv.:čje je število pr Jar z- tr-1 pronutui i c«jtj'iev. govico z meši'ii;m blagom, k j ia"-a v l- a j l'o aov.-m le!« j» [a-ičakovatl, da sa ■M« V: vari al u t<4, v ti olj-, tn j« S7, .li-čim ; 7.iii:ša število O ljav v ish ditbi 52, e ao 55. Ka drugem meiitj je t;guviua * iesom s 54, olnosao 22 prijavami Ser 27, j oinosno 13 odjavami, ua tretjem p* jc trgovina z deielnimi priiieiki s 8-t. odaos no 15 prijavami iii ID. odnoMo 13 <«lja- fcodo t tkljrvals ii iiiijatlje fr^uriaska f* -i.'« i / »žiriji, kjsr st» « s 1. jnnu-irj.-«i nova ar'(i'iotiija larila v veljavo, 1».je. i'.a prlle do prv4* i*aj ta (rg»vi*ska s liniji, ki bo tmli uveljavila ao Italije v našo državo zavzemajo tekstilni (r,iijo) ni rovi3nl v ;)r,|rPbni meri. da izdelki najglavnejši del. paraliziral rastočo opasnost inozemske naj bi se po-'ovanie pri tem uradu poeno- 'ri trgovinskih pogajanjih z Avstrijo: konkurence. stavilo in or- o;oči'o 7niž-nje režijskih so bili stavljeni od naše strani za izvoz v! v teku !e'ošnjegi letn j? bil rž:;o tri- str o v,-o v in zav"rova'ni'i prispevkov. Avstrijo predlogi gle1 Zbor-iira je n?s'ovilrt nn mirl«tr*ivn za stavk, dočim so Avstrijci stavili predloge ■ na goo, l.«?p'-mbra na 000 in l.ok- sorijalno'po'1'iko in Sre"0 Ver.dnr je napetost na- varovanje delavepv v Zr.^rebu vlogo s katerih število p« «e je tekom pogajanj že | pranl efektivnemu zlatemu r.-.l- vl*u, ki pred''igom da so iz rrz'ogov z Ir vega fi-rrzrešiln Vprašanje naseljevalne konven- je uveljavljen v v srh sosedrjh dje je za enkrat še 'dpr'o. i „s 7p!o Ka tarifnem deln trgsvir.«ke pogodbe % industrije Avstrijo Je interesirana skoro vsa indu- obr. tujejo irnmaj * tret;tno trn re rum t"-i < < r-- .i;-t« v < » n- i e«>-i>-i s0 precp t>aui po zakonu. iTivitinkcr- p« Sirija in obrtništvo v Sloveniji. Od ugod- | svoje kaonrtete ter imajo z dn tudi drežjo s'vu _pri SreiTitnjera «-a Tu lal:or tm!i pri ;c ostrcza|a samo to iko, io'ikor te je nega vami. l oleg te^a bt-Mimo »e v »ejmar- j del a* naš izvoz vi^lso vceji ponra. p«»-stvu zn tsn prirsatrk, in slc^r r trugein Ica; !<-»! se pričtiuje tudi sklep r oria-kvarlalu 5:) prijnv proti 18 (vijav: m, a v «'•> r. radrarek*. ki kataro se tretjem 24 prijav proti 14 odjava«. »ed«j »riijo predpriprave. S tem bodo ure- Večjih obrtniških podjelij. <»vodih, pa tudi v Interesu rez- 2-,kons ter pravil, ki ji aabrtnju. I rije z-r-di l»Ta le ve jja t| ,jc državi večje kredite kakor njejo komaj s tretjino ali fe'rfir.0 pr?J izdi ■ r^ ilrik o i,era r—t enspt»-*ar- so predpihani po zakonu.'Priv^nikor- pa Tr"r»a «orociTa S hmeljskeja tržiiča. Poročilo 11 m e 1 j a r i k c i t d r u i t v i v Ž i ] c u. Z a t e c (ČStt), iy. decembra. Zadnje dni je liiio seiko povpraševanje po htneiiu j in ccre to se skokoms dvigni'e na j 3200 in .,00 Kč ra 50 Glavni k-inci | so eliporterji in komisijor.srji, ki kupo iejo v kritje potrebnih množin domače in inozemske ve'epivo. t Ljubljani. Zbornično posredovanje je imnlo uspeh, da je italijanska vlada septembra t. 1. osnovala v Ljubljani saino-siojea generalni konzulat v Sloveniji PROMET S SUŠAKOM Po ratifikaciji sporazuma o Reki je ijub- mir Murska Sol o'a. ki je bila 22. novem brn otvorjena. S tem je naslopila nova doba za gospodarski rrzvoj Preknutrjn in tudi za Ijutrmerski okraj, ki je bil do sedaj odrezm od zilpdja in navezan ca tranrit preko av^t-liske™n nz-mljs. rol-g carine je za olajšanje industrij koncenlrScija gotovine v današnjih časih gospodarske tlenrrue krize ogrožal« ravnovesje d^iT^th znvtvlov [>os"meznih [h>-krajtn, ker bi li den»rni zavodi plasirane kanila le mor-li odter dti svoJ'm dolin i- ie te/!.;o aooivai uenar, a ga jc biio, sc jc mora' obrestovati tudi po pre";o 20 odst. Narodna bani;* ic jc mo« j -- Položaj na žitnem tržllču. Cene so ra'a kl^ub vsem kreditnim težkočam dr« i v zadniem čssu pnskoči'e, kar je v zvezi 630 do žali zakonskih p odpisov, pač p* bi bila s čvrstočo n« ameriških t rž ičlh. I no« n ena dolžnost, ci« hi s svojo kreditno ' zemstvo je povišane cene dovoljevalo, kom, ki so po veliki večini poVodavc!: p0Vtik0 up'ivala na obrestno mero pri rBd; eesar se ic kupčij« dali« povoljno , , . , ... . , , intluslrljn, ve'etrgcvci, trzovci in mali onih ustanovsh, ki kredite Narodne i razvi)«!«. Tienica se v Vbjvodinl trguje ljanska zbornice posvetila pažnjo vprišs- ske krize vaina ureditev zelezmiko-tarir- obrtniki - torej oeebe. katere s svojimi hanke uporah!jaj0 za direktno krediti« „kro. 4iS Din in tudi do 4V) Din tur. S ju ureditve prometa preko suša ške luke. nih z-dev. .Na izvozi uem ktmtresu v prispevki nosijo pretežni del bremen de- rj[1,e p06podarsfv:». V tej zadevi js Na« Pre-ivsem je bilo treba, da si zasigursmo i Beogradu je zbornica ponovno opozorila hvske':» zavarovanja. Zato je rr.vnstetj- r0(jnB hati'-;a p-ed kratkim zače a akcijo, na Delti in Brajdici primeren kompleks j odločilne krrge na nujnosl rešilve perečih 9tv() Sre iišnier:« urada sklenilo, da se (!s bi z m iksimiranjcrn obrestne mer« skladiščnih f -štorov za našo uvozno in I tarifnih vprainnj, ker se krilične posledice mora razpolož'jiva gotovina vlaeati v de- v,aj de oma odvrnila od našega gospo« Izvozno trgovino. Zbornica je v ' 1 * sklicala dve ankeli interesentov, rih je bil dosežen glede porazdelil štorov popoln sporazum. Prijavilo se je j popust za izvoz lesa na progah, ki spadajo lufa smatrati za prvoredne. ' vidne z nastopne taheiice po važnejših 24 interesentov, ki so zahtevali skupno j v Jadranski promet, ki pa do danes ni s'o- j Tako ostaja razpoloviva gotovina za postavkah (v milijonih Din): 28.203 m5 sklEdisčncgs prostora. Prome'no pil v veljavo Zbornica ie Ele-le na ve-lno uporabo delodajalcem one pokrajine, ki Kovinska Dod'oe-1- ministrstvo ni sicer v polni meri ugodilo | ležji konkurenčni položij r.aše izvozne so |0 gotovino ludi pretežno plačale. Ugo- wn" P ',V sklenjenemu eporazumu, vendar je vse i le«ne trgovine ponovno intorvenic'a v tej dili predlo-u da bi so iz leh vsot d jnli' , . predložene prošnje u;oštevalo in nakazilo zadevi na od'očitr.ih mestih ter iz Irl.ila , direktni kro tili industriji in obrln:.»'vu. * netrogrče. ker ni zn »odlaga, rrzrn le^a bi , uvozno m i taniain vprašanj, Ker se Kinicne posie-tice mor« raz^.iof:iiva gotovina vlaerti v de- v,aj de oma odvrnila od našega goapo« v to evrho ■ zadnjega povišanja tnnf vev, na kate- j kaž?jo. Prometno ministrstvo je na pri- kr,ji;lii kjer je p|8japa. Obenem je dolo- Spremembe »tanj. Narodne banke od delitve pro- mer 17. ju'iia n-Čelno odobrilo 30odslo!ni kniere -ovčr.e zivode je v zmislu sta- j januarja do 1. decembra 1024. so raz. predložene proš prosilcem skladiščne prostore v skupni iz-j načrt za izvedbo dovoljenega po.msta s pa je po iz ia vi urada meri 14.039 m*. Do aktiviranji prometa z j štacijsko tarifo. _ ! to dana zakonska po< bazenom Thaon de Revel na Reki do sedaj j Ostale zbornične spnmeni-e in akcije |udj den-rni zavodi ne mo?'i El prišlo, »"odstotni tarifni popust za va- j Rlede prometnih zadev so imele 111:1020 do^ne garancije, da se bodo od teh pr gonske pošiljatve po italijanskih ielez-' uspeha ter je minislrstvo obljubilo, da ni jj naložem" ka:)ila'ev drhti n0 nižj Eicah Je sicer pritegnil nekoliko prometa ! hoče izvesti sulccesivno likvidacijo os": n- obraslni msri kre-diti indnsfriicem. trgov i i zn-pri žil Je sicer pritegnil ne!--o:tko pi Ea Reko, vendar se položaj n! bistveno Izpremenil. Za praktično izkoriščanje su-Saške luke pa je treba rešiti tudi vnra-lanje direktne Jel^Tontk« zveze iz I jnb-Ijane ca - Su'ak ie snrmih že'-jrišl<;h tarif sa davoz blara z rašib postaj na Sn kov vojnih in povojnih ukrepov. Le v;-ra-šanje odprave ločenega računanja vozv rine preko prog iužie železnice, ki spada j mcl najvaž'ejše za1 teve nr.šega gospo-l r-1 «iva in ki bo v Avstriji s 1. januarjem 1025. izvedeno, je bio iz finančnih raz- eem in obrtnikom, ki so člani Srediiajega urada. KREDITNE ZADEVE. Zbornica in Zveza indus'rij>e» sta In-tervenirali pri vr.lv ■ u Nuro-lne banke v OSNOVANJE BORZE IN TELEFONSKi DALJNOVODI. Novo osnovana blagovna in efektna borza v Ljubljani Je pričela s 1«. avgustom poineniee si:.o dosegli 'udi večja število večja udeleži;.-; domačih podjetij pri ..So dr- šab. Tozadevne zbornične akcije bo ostale | logov odklonjeno. N'a podlagi po-latkov zadevi kreditov. Da bi se omogočila čim do sedaj nerešene. N3 beneški konferenci je bilo po poročilu ča.opisov rešeno vprašanje našega tranzita preko fc'. Petra in P.eke na Sušak, kar je za Slovenijo v gospodarskem oziru zelo važnega pomena. deklasifikacij predmetov, Li so za n.ša žnvnib dobavah, se je z'cr;iici pridružila! industrijo ze'o važni. vlogi Zveze industrijrev, jroslani na vsa Zbornica shira sedaj materija! in sts- J kompetantna ministrstva, tistične podatke o našem že'ozniškem pro-j Upoštevajoč težke kredilne razmere, v metu z inozemstvom, da bi itr.li na katerih se nahaja ir še obrt.ni"'vo, je podlagi zbranega gradiva si viti minlslr zbomira poleg prej omenjene akcije pri stvu konkretne predloge za ureditev SrcdiVijam uradu n slovila vlo o na mi- ?a'a l. janua-js t. I. 438 6 m v arehru I8.7 v tujih va'utah 3.1 v depojih v tujini 3430 l osojila: na mcnice 1333.7 lomliard 18^.9 362^ Državni dolg: po poso;ilu na hone 961.6 po izrednem kreditu 2u00.0 Glavnica: 22.1 Rezcrvai fond: 5-3 Obtok novčanic: 5.7';0.2 Ce'o''u,m» kovinska podloga 1. XII. 72.3 17.4 2.4 393.2 tari/no-političnih otlnošajev s sosednjimi nistrstvo trgovine in industrije glede 1. t'«"c 'b-a t. L 487.2 mi i ona Din državami. I: med donedanjih ta.vif iih koa- brezobreslniii jvosojil za obrtnike iz čiste- z*9tu: pove*::n'e /naša torei 4S.6 m:'ii to.a I ferenc je omeniti predvsem konfere—e ve« dobička razred-" lo'erije. Zbornic« je dinarjev v zlatu. Posamezne p-xtavl t v ščica 1R1S do 200 Din, moka «0» 650 Din ah vtovorna postaja. •» OJgoditev zborovanja Centrale industrijskih korporzcij. Iz Bec/grada .10. ročajo, da je zborovanje Centrale indu« strijskih korporacij preloženo na sredo janvarja. = Redni občni zbor ima Portland« cementna tovarna, d. d. na Dovjem dne 10. jtnuarja 1925. oh 12. uri v nos'ovnih p-ostorih podružnice Jjdranskoin za odkup kronskih novčanic: 1 1025. ob 10. uri). — Poravnalna zadeva 1199.7 1208.2 Frania Lebana. trgovca v Rogozi, je s Račun začasne raz -ene: poravnavo končana. 389.9 __ Vtrgovinski r£2-J^er sta se vpisali n/stopni tv-Jki: Jos:p Ivinčič, trgovina s 961.3 jtiknom v Ljubljani, in Anton Fr«s, mas 2000.0 nufakturni trnovir.a in krojaški atcije v Sc'nici ob Dravi. •« V z*dru.^ni register sta si vpisi!! nastopni zad-usi: Z.drjžna e'cktrz:na v Smurtncm ob Paki, r. z. z o. z., ter Hra« nihiija iu posojilnica v Veržc;u, r. z. z n. t. — Prodaje. Prodfia lesa tc bo v šila 15. januarja 1923. pri fiuinsko«g-ispudar» stvenem uradu oj ' luske imovne oSčint v O^-jlinu. — Prod • a raznega starega mate-dia'« sc bo vrji'« p-i ravrateljt' u 25.4 5.9 6.031.3 •e zna« on«, a poslovati. Število borznih Članov *nnš-»; |ranijj Pre«{0 Madžarske in naše države dol i!a o-l ministrstva trgovine in Indu- kovinski nod'oci poV -zu!ejo tekom 'ejs driavrili idc r.ic r S«-< :e\ 1. Prr--'ni:raa ___« an r*___t___.__it____t----1 r - * ... . . i _ . ... _ T. . 1: ln:ill -V.. — sedaj 142. Zaenkrat notira na borzi 10: ge je'Vr51a v Trs'u, Budim ašli in Hao- »trije odgovor, da Je iz ~preos*'nks zad ?«s» nc.stopne izp-cmemSe: Zlato se je o«'««3 -ta t T-, v.Vi in ob.tniiki sbor. vrr* državnih pnnlrjev ter 1" vrst delnic, i grr(;u ia na k;,teri-, fi<, cj 0bP državi nJega ko'.i r.-zre z« 1.3 ni'i!on«, tt»'e nri inten lar.tu-i Dri ske divizaske oŠ. i "ledu prinesti znatno odporno? poot!r'.če- v»'ute so po-««'e za 1.1 milijona, s de. '«xti v L uVisnl piede dobave l",ft'* ■aložnic in zadolžnie privatnih podjetij.1 Na blagovni borzi »e za sedaj trriiie z lesom, žitom poljskimi pridelki, «adjem. mastjo, slanino, »irom, senom in »lamo, ▼inom, kemičnimi in tekstilnimi produkti, rud-mi in kovinami ter kožami in strojili. Začelo je poslovali tudi borzno razsodišče, ki bo v veliko razbremenitev trgovinskih »odilč in v o'aJŠ3vo reševanja trgovfrskih sporov. Zbornica Je na dolgotrajnih anketah Izdelal« uznnce m treo-vino t lesom, vinom, žitom, etročnlcami (fižolom, grahom, lečo), krompirjem in prašiči ter svinjsko mas'jo. ki so žs predložene ministrstvu v odobritev. Glavni pogoj dobrega poslovanja borze je, da »e doseis direktna telefonska zveza z Vojvodino, kakor ludl zboijšane zvez? S Dunajem ta ?2grcbom. Telefonski pro-m.ot z Italijo je bil po mnogih inlerven-tijah 10. april« etvarjta. Potreben bi bil tudi Se druj(i bai^eai vod u promet z Zagrebom, državo. OBRTNI Rpr> TM ctjvCKOWO I glrala nje us ŠOLSTVO. ! na državna Obrtna banka, je zbornica ur I pod v tu;ini v raznih v«'ut«h po':nzr;e:o ki'o tramov koruze. — Dne 15. jani/aria anovitev. Načrt zakona in prirast z« 45.2 m"iiona dina-ev v zlatu. 1°?5. pri iyk'tn;u z» motnirico v Ze-«* statuta je bil ie predložen zakonodajne- j Dr*»vn: detg je v pofetku le'a znašal- nu t'«de dV-.«ve porcelanaste r.aiai?.:! Ob?:rno anketo je izve lla zbornic« po mu odboru, a »o »e del« zaradi rr.zpu»ta sti-okovaib organizacijah glede n.ačclniii skupščine moral« prekiniti vpr.iiiiij za arčrt nn; obrtne;« reda »~a vsi fiižsvo. Zbornični inleres je, d.a »e lia pvllagi pLvojnih izkušenj v novem -•bitnem re'u t-dpravijo nedostatkl, ki »o, sa pokazali po vojni in da »e v novem I vinskih stikov z inozemstvom ju zbornica ■ > Ir POSPEŠEVANJE I7VOZA IN DRUGE ZADEVE. V »vrho pospeševanja direktnih Irgo- oJIcup kronskih novčan'c 1'°9.7 mn»on«. pov.^e (12 farnitu") za podot:cir«\» r.iU« račun začasne razmene 362 < mi'iiona. po i* Udj«h ter f'eJ.e dehave kuhin t'-.o-4» posodlu na bone 961.6 mi i iona in po jUrodJ« (12 garnitur) a« kuhinie n« l«d:«S, izrednem kreditu 20->l mi i;onov: »kupno ▼ drf«v»e t. eSč«rn» na Silu psi 4524.1 milijon« Cin. Dne 1. decemb-« t. I. I L'uSfjei»1 c'tJe dobave 50 000 kg ov»»; je zna"al: odkvp 120^.2 rn:'ijona, račun začasne razmene kronskih novčanic pri Intendan.uri Vrha.Ve diviziiski }L» g'ed« d->have 2;C. '2C . ui»lnl1 Fr. Brni« biti sam- amPak >e moral navada Eskimov, da se v slučaju lakote' 'meti vse P0'™ p""iagačev. In kje na; ne branijo niti človeškega mesa. j lSČC svlt p°'»agače drugod kot v njc- Poleg navedenih nizkotnih plati eskim-; »»vem razširjenem podjetju .Plaza Hie-skega značaja pa ie treba pouddriti tudi atre'! Naravno, da ;e bilo prijet h nekaj plemenite poteze njihovega karakterja, ki nameščencev podjetja in po nedolžnem jih pogrešamo pri marsikaterem civilizirane jvem človeškem plemenu. Eskimo je osebno hraber, zna se premagovati in e V deželi je divjala lakota. Mati .starka, več govim navadam, zadovoljiti se mora z borno hrano, ki mu jo nudijo poljsjto, kj enflI da ne bQ rastlinstvo in zajčje govno, m le redko | je pros|Jj svoi.1?;l sina- naj jo ubije. Sin si lahko privošči medvedovo in bsič e jf nj hote, , že]j(. Pmna,!jkan;e je meso. Temu primerne so s. veda tudi postajaIo vedno hujSe. Mati jc vn()vič razmere, ki vladajo med tamosnjimi do- , prosila sina_ naj llhije, in ker on ni ir,aam- j hotel, mu ie ukazala. Sin se je vdal: na- Peter Frcuchen se je brzo vživel v na-| pravil je sneženo hišico, zazidal vanjo vade Eskimov. Spoznal je njihovo reii-; svojo staro mater, potem pa ie hodil gijo, ki prepoveduje n. pr. za dobe po- j okrog hiš'ce, plakal na ves glas in strmel v nebo, kamor mora po veri Eskimov vzleteti du^a umrle in n eno ime. vtaknjenih v luknjo. Brihtna glava Smi-thova pa si .e v ječi zadovoljno meia roke, ker se mu je načrt tako imenitno obnesel. Pri zasliševanju se je Srnith seveda izrezal in povedal golo resnico. Obsojen (2olgo-«živcla 'c v malenkostno kazen, ki jo je moral odsedeti. Pa je že skrbel, da so listi primerno pisali o njegovi kazni. Mož je dosefcel sCoj namen, in par jekleni in neodoljivi «hočem> v dušo dragega. Ali se poslužuje pri tem mehaničnih sredstev ali samo sugestij, vse manipulacije imajo smoter, narediti in ustvariti v mislih in v domišljiji druge osebe vtis ali predstavo, ki jo hoče izzvati pri njej • svojo voljo; vse manipulacije imajo suge-stiven namen. Razlika je le ta, da pr«*-nesemo z besedo, to je s sugestijo svojo voljo najlaže in najtočneje naravnost do zavesti drugega, medtem, ko delujejo vsa druga sredstva večjidel indirektno ia avto-sugestivno. Moč sugestije ni zuana samo hipnotf-zerju. Koliko ljudi se je poslužuje nevede dnevno. Nebroj takih primerov vidimo tako v zasebnem, rodbinskem in družalr nem življenju, k:ikor tudi v trgovini, politiki itd. Kdo še ni slišal govornika, ki ga je prepričal s svojimi izvajanji v kratkem času o kakšnem vprašanju, o katerem jo imel par minut poprej ravno nasprotno mnenje. S kako lahkoto uveri včasih trgovec svojega kupca, da je neka roba tvdnov ni v Kaliforniji nihče govoril o j najboljša, da mu je neobhodno potrebna Smitiia in reklami. o njegovi res »bombastični« ker jo vodi poseben zvezni svetnik za zunanje zadeve; in še olia skupaj nimata posebnih skrbi, ker uživa Švica po tradiciji in mednarodnih pogodbah v kon-cernu evropskih držav izjemno stališče ln po zgodovini že nekam posvečeno nedotakljivost. Švicarski zvezni predsednik je zato res le zunanji reprezentant republike. Ni čuda. da se svet bore malo 7.an;ina za vprašanje, kdo zavzema predsedniško mesto, in da se izvrše vsakoletne volitve — predsednik se voli le na eno leto — od zunanjega sveta neopaženo. Letošnje volitve so se vršile pred 14 dnevi, izšel je iz njih kot zvezni predsednik za I. 10i">. zvezni svetnik Jean-Marie Musy, čigar slko objavEamo zgoraj. Musy je po narodnosti Francoz: kljub t^mu. da je Švica do dveh tretjin nemška, ni bilo v javnosti glasu proti njegovi izvolitvi. Tudi dokaz za idealno urc.it: o sožit je dveh po krvi in čuvstvlivanju različnih narodov. Za marsikaj lahko Švicarje zavidamo! I Peter Freuchen zopet doma Zanimivosti z njegovega bivanja med . Eskimi. V drugem članku smo že popisali potovanje dansk- ga raziskovalca severnih krajev Knuda Rasmussena, ki se e pred kratkim vrnil v domovino. V naslednjem pa se hočemo nekolko pomuditi pri drugem polarnem raziskovalcu Petru Freu-chenu. Peter Freuchen se je napotil skupaj s Knudom Rastnussenom v kraje večnega snega in ledu Rasmussen mu ic dal nalog, naj preišče Panski otok. Baffinovo zemljo in Groenlandi o. To se je zgedilo pred larne noči šivanje tjulnove kože, lov na severnega jelena in uživanje hrane v istem prostoru, kjer prebiva noseča ženska. Spoznal je da so socijalne razmere med Eskimi zelo primitivne, da kmet e zamenjujejo žene med seboj ter da je ta običaj izginil le pri enih Eskimih, ki so se izpreobrnili h krščanstvu. Samomora Eskimu vera ne prepoveduje, in če se kdo odloči, da stori kenec svojemu življenju, popuši še poprej tobak, ki mu ga ie kdo ponudil, potem se šele gre obesit. Vsako žensko dete, ki mu takoj ob rojstvu ne morejo najti bodočega moža, zviSano sprejemnostjo za Bombastična reklama _V Ameriki seveda, in sicer v San I)ie-gu v Kaliforniji, se- je poslu/.il iznajdljivi pedjetn k »Plaze Theatre« »bombne« reklame, v pravem pomenu besede, namreč s pravo bombo. Da bi zbudil pozornost občinstva in napravil svoje ime popularno, kar je vendar prvi uspeh in glavni cilj reklame, je prišel podjetnik, ki je bil v teip primeru res podjeten človek, na fantastično misel, ki sc mu je tudi izborno obnesla. Hi.tel je namreč na vsak način priti v liste. Rad štTrimi Teti7 Med " tem* še"je'Rasmussen'že i b' ,vidd' da bi, se z ni'm bavili časopisi m vrnil v domovino, za Freuchenom pa je I do'K° ,n šir()k() v zvezi s s,var ° izginila vsaka sled, tako da je že ves katcri naj vsa) "ckaJ dni s<,v fgrško: hvpnos ■= spanje) uvr-mnenju j; treba biti pri tem primitivnem sčujemo vse prikrzni, ki se javljajo na narodu silno previden. Opasno je namreč, fioveku, nu katerega vpliva drug človek stare ukoreninjene navadr preh:tro na- ! na poseben način. Olavni značaj hipnoze domestiti z novimi nadomestki. Treba je Je iZpremenjeno duševno stanje hijmoti-postepati polagoma in; postopoma. En zovanega z uspeh j- že dosežen. Bolniki ki so bili Su~estije. popre prepuščeni samemu sebi, uživajo j sugestija je predstava, vzbujena v člo-danes oskrbo svojih sorodnkov. 2al, pa ve,.u umeten način ki jo sprejme se je s tjm razpasla epidemija. dotičnik brtz običajne predhodne presoje ali kontrole v obsegu normalne kritike razuma. V«1ed tega <»e more sugerirati vsaka poljubna predstava Sugestivncst je zmožnost sprejemanja takii sugestij in je pri različnih ljudeh različna, vendar se nahaja v večji ali manjši meri pri vsakem človeku. Cim večja- je susjestivnost, tem laže je hipno-tizov"ti dotičnega. Hipnotizem ni v ntkakem primeru škodljiv ali nevaren zdravju hipnotizovanega. ? Hipnoza ni nič drugega, nego navadno I1 spanje, povzročeno po tujih suges'ijah. a Hipnotično spanje ia navadno spanje sta •e si po;x)lnoma enaka. Ako pustimo osebo g- predolgo po.l hipnotičnim vplivom cli če sc jo sploh "ne prebudimo, preide hipnoza f. v kratkem času v navadno spanje in se čez nekoliko časa zbudi oseba sama od sebe. če je pri 'em kaj nevarnega, potem so to lahko edino sugestije, ki jih prejme ha vsak hip razletela in njega raztrgala hipnotizovai.i. Hipnotizem sam na sebi ni na drobne kose. | niti škodljiv niti nevaren, sugestije p-i so Načrt se je. popolnoma posrečil. Ko so v primeru, da hočemo vzbudili v komu prišli uradniki na delo, je zapazil nekdo | dobre lastnosti ali ca so v rokah zdr:'v-pod svojo mizo majhno, črno, kndečo se- nika, neprecenljiv pripomoček k uspehu, in smrdečo stvar. Ko je natančneje po- ' Sugestije so lahko škodljive le fizičnemu gledal, se je sesedel strahu: pod njega je telesu, kadar so usmerjene proti dušev-bib položena strašna petarda, ki sc bo nemu razpoloženju hipnotizovanegr, ali če delnino z njim daljše naporne posluse., j ME trebe zanjo. Vidimo nadalje primere, kako vname verski ali politični fanatik s svojim govorom v srcih poslušalcev ogenj najhujše, nebrzdljive strasti, kako so vodili veliki vojskovodje cele mase kot bilja brez vsake misli in volje v brezobzirni boj proti vsemu, kar so oni sovražili in kar so hoteli uničiti in pokončati. Iz teh malo primerov že je razvMno, kako brezmejna je moč sugestije in kako ogromna postane lahko sila besede, katera je oživljena in oborožena z jekleno, ne-odoljivo voljo. A d. V i z j a k. Benito Mussolini Vodja fašistov in diktator Italije, Benito Mussolir,!, se mora boriti z vedno večjimi težkočami. Zdi se, kakor da se Pierre treveker. s svojo eskimsko ženo in svojima otrokoma. proizvaj nje hipnotičnega spanja je bno. rta vzbudimo v osebi, katero nc,n matteonitevega ' vari nori nim in n intror/i i umora mašče- tudi on v domovino. Podal je zastopnikom tiska zanimive podatke o svojem štiriletnem bivan u v najsevernejših krajih naše zemlje-, kamor pred njim še ni stopila noga Evropejca. Kajti Peter Freuchen je edini belokožec, ki je prodrl do 76" severne širine, kjer leži kraj Thule, najskrajnejša severna točka Groenlandi.ie. Freuchen si je celo ustvaril tam gori lastno domačijo: oženil se je z ženo iz re du Eskimov, s katero e imel dva dreka; žal, mu je žena kmalu umrla in z njo sinček, ostala pa mu je ljuhka hčerka, ki jo je krstil na ime Pipaluh. zda-, zdaj razletela! Vse jc bilo po kon cu in je letelo k vratim. I Za Ampak urednki imajo razen svojih potrebno. —......- - ------ -------, , ,, , časnikarskih dolžnosti še druge, namreč ( hočemo Hpnolizovati. nenavadno duševno! ,vatl nad njim In njegovo stranko, k. sta splošne, državljanske. Imajo pravico, ka- napetost in pozornost. To se doseže naj- .... ,. . . , . , ,, , , , , ' i » . • _____=i;.„,- „„j„i:„ krha zcezna diseip ina v stranki, fašistov- kor vsak drug č ovek, da jih judje puste laze n v prvi vrsti s sugestijami, nadalje K . .. .. , . i-- • • ,• • x„,-i„ ski prvoboritelji frondirajo prut «Vodj », v miru m ne ogrožajo njihovega živbcnia. z enoličnimi vi i si na čutila, izmed katerih " J ... i . • •i i.- 111- ' • i -1.^1 ■ „i,x„(i;;..„ ,-„ »„,, od zunaj pa pritiska z vedno hujšim na- Zato so novinarji «Umona» tekli na po- je oko n-jfcolj občutljivo in vsleo tega licijo in prijavili zadevo. Redarstvo je tudi najbolj uporabno. Na ta dejstva se . začelo stvar preiskava«. Videlo ,e. da opirajo vse stnre ia nove metode. Drugi .^^^ ^ gie sicer za pravo bombo, vendar pa za pripomočki, ki n^s dovedejo do istega njegovo podjuje, ki naj bi bilo z zadevo i,:iko- ki ne m,!re napraviti neposredne cilja so drržila na tip in sluh. tesno združeno. In res. Mož je šel in skril v uredništvu dnevnika «Uniun» bombo. Ne morda papirnato, ampak pravo, resnično bombo, tako, ki lahko eksplodira, ako so za to dani vsi pogoji. No, lastnik »Plaza Tliea- ; trc» je že skrbei. da niso bili dani vsi pogoji, sicer bi bila nameravana reklama zanj malce neprijetna. Bombo je napravil neškodljivo s te:n, da e ni napolnil z laz-strelivoin, je pa imela pristno vžiga lo, ki se je pridno kadilo. Vsakdo, ki je naletel nanjo, je moral imeti vtis. da se bo bom- • j škode. Lahko pa vseeno škeduje- di tičnc-I mu, ki se je preveč ustraši. Storilca ni uspeh bilo težko dobiti, vtaknili pod ključ. Izvohali so ga in hipnotizeiji, prenesti in uveljaviti s po-i močjo svoje volje na poljuben način svoj, Glavni dobitek ne more vsak zadeti, to a mrn>3« pridobite na eotovini, alro vse oblačilne predmete /a >elw iu svojce knpujcc pri ca)ceae14! tvrdki Drago Schwab, Jjfnbljana. bila nedavno še vsemogočna. Danes se krha železna disciplina v st ski prvoboritelji frondirajo od zunaj pa pritiska z vet valom strnjena i pozicija. Da bi zmotil vnike in uravn: zornost v drugo smer, je Mussolini čez : noč položil na mize poslanske zbornice Naj li damo prednost tej ali oni metodi, dakkosežno reformo državnozborskeea to vedno odvisen od zmožnosli j "oHnega reda. Svoj namen je - vsaj začasno — t dosegel: vsa Italna je presenečenja osupla in vsa politična pozornost je za enkrat osredotočena na ta najnovejši, drzni Mussolinijev eksperiment. Mussolini in r;egov najvišji štab pa delajo med tem z mrzlične vnemo 'udi sicer, da okrepe «Vodje-o» pozicijo, razširijo njegovo popularnost. Morda še nikdar ni krožilo po italijanskem in drugem evropskem časopisju toliko vesti o M""soliniju. , kakor ravno zadnje tedne, nikdar še ne Maurice Maeterlinck: Pokolj nedolžnih (Le Ma::~c - Jes Inr.acents) Tioti petek, 26. v mesecu -c.r.bru, okeli vc7:rje, je prit:l v Beilchem majhen krsvar in strahovito kričal. Kmetje, ki so pili pi.o v fobtitai k Modremu levu, so cdrrli vetrnice in poclcaali v vaš.';i sado. tak; videli 30 otroka, ki jc siopal po snrju. Pre-p _nali so, da ie oii Korneiinv sin in so mu zavoili z o!;na: „Kaj sc je pri-peJ.:!c? Tojdi spat!" Deček pa je oc'< > - rril z prozo, da so r-.'oieli o _r.c*, zažgali rsrhtnvo, cbo-5"i'i rjeovo Tn.rter r? r-«'« ji 7VCZ"li devet njegovih sestric okoli debla ve-!..._ ra o.e.eoj. Kmetje so jrdrno zapustili krčmo, t-......-o'ca in i vora£evali. Povedal jim je še to, da co v jaki na kenjih cllcveni v želeje, dali-, da <-0 odgnali živ:no nje v a-a strica Petr-sa Kravcrja in nato vstopili v gozd z ovcami in krav:: :. Vsi so (e!;li k Zlatemu sclncu, kjor sta Korneliz in rjs.-ov svak s-efcia svoja mero piva. In krčmrr je udri v vas in vnil, da se "-'.'žejo žpanci. In završal je velik trušč v Ec ':heniu. 2enske so odpirale ol ni, kmetie pa si prmujali hiš r- sv"tiliV?mi, ki ro iili r ihnili, ko so orispeli v sadovnjak, kjer je bilo jasno ko opoldan zbog snega in polne lune. Zb.rali so se okrog Korneliza in Kra- verja na trgu pred krčmo. Mnogi so bdi onr.rli vile in grafclje in se ci.a-hc ■ pogovarj li rod drevesi. Ker pa niso vedeli, kaj početi, je eden inncd njih s'.e" el po žurnika, čiali"u, ro sklenili, da se belo r!;rili v gozdu, ki hi ga bili imeli preiti Š' nci, in napadli, če jih ne bo preveč; tako bi jim o''vrel i živino Petra Kr> ycm in plen. ki ro ga bili nagrabili na pritavi. Oborolili so ee tedaj z vilami in grabljami, a ien?ke so ostale z žup-n" o!:cli .erkve. Iščoč pripravnega mesta za zaredo, so pri"li v bližino mlina na mejah gozda in u^edHi oristavo, ki ie rrorela sredi zvezda. In ro re namestili tamkaj pred zmrznjeno lokvo in pod ogromnimi hrrsti. Pastir, ki ro pa zvaii rdeči Pnlček, se je povzoel na vrh griča, da bi bil opomnil irlinaria, ki je zaprl mlin in motril o?enj na obzorju. Medtem pa je pustil vaščana v hišo in sta se rba postavila pred o!;ro, da bi opazovala iz daljave. Lini je sijala pred niima na požari in glej — opazila sta dolgo povorko, ki' je stopala po rnegu. In ko sia se nagle ' .Ia, ie Palček stopil k enim, ki so bili v gozdu, in zdaj so razločili štiri jezdece nad čredo, ki se je videla, ko da se pare na ravni.i. Medtem, !:o so opazovali na obali Ickve, in rod drevesi, ki jih je obseval sne iim je cerkovnik pokazal živo ograjo, da so se izza nje poskrili. Živali in Spanci ro se -omikali po ledu in ovce, ki so despele v ponj, so že trgale listje, ko je Korneliz udri skozi grmovje; za njim ~a so se vsuli dn^i s svojimi vilami na i"ro. In na^al je velik robolj nad ribnikom, sredi na-pr ladenih ovac in krav, ki so proma-tr~lo boj in luno. Ko so bili pobil- ljudi in konje, se je Korneliz z-kadil preko ravni k o^niem, drugi na ro o-.lenili mrliče. Potlej ro se vrnili na vas s čredami. Zene, ki so izza zidov ookoiališča zrle v strahotno b^sto, so jih videle, ko so prihajali med drevjem in so jim rohitele z žunnikom naoroli. Tn so re povrnili, plešoč veliko kelo sredi ctrck in r?ov. Vrsteč se ped hruškami v sadovnjaku, kier je bil Palček ra^becil svetdjke v znamenje nroščerja, so vpraševali župnik". kai bi počeli. Sledniič so sklenili zapreči voz, da bi prepeljali v vas trurlo :":ae in devet njenih hčerkic. Sestre in druge vaščanke iz olitelji rainke so re povzpele nanj. nato ti:ii-rnik, ki je hodil s težavo, ker je bil vcIik in tolščak. Vrnili so se tedaj v log in prispeli v i tioi.. začarane ravni, kjer so videli nr/^e 1 ju .'i in konje, ki so bili prekoba-: leni po bleščavem ledu nad drevjem, j Potlej pa ro krenili prati pristavi, ki je ! gorela sredi pokrajine. Ko sa p.ri--eli k sadovmjaku in hiši, vsej rdeči od plamenov, so obstali p^ed durmi, da bi pM'li vtliVo kmetovo ne-! srečo na vrtu. Zena je visela \-sa naga | na vejah egromrera oreha; mož se je j vzpenjal po lestvici na drevo, ki je ok~li nje^a devet malih hčera čakalo mater na ledini. Ze je bil stonil na široko ve ! ievje, 1 o ie opazil v luči srenra množico, ] ki je zrla vanj. Jokaje je dal znamenje za pomoč in zdaj so liudje stonili na \Tt. Petem so se cerkovnik, Palček, !: '.aarja od Modreca leva in Zlatega eolnea, žunnik s svetiliko in veliko dru-| pih vaščanov povzpeli v mesečini na \ zasneženi oreh, da odveže;o mrtvo, ki ! ro io vaške žene na rodnožju drevesa sprejele v svcia narečja l.ot pri snemanju s križa našega Gospoda Jezusa Kristusa. Naslednjega dne so pokopavali in tisti teden ni bilo nikakih izrednih dogodkov v Betlehemu. Prihcdnio nedeljo po veliki maši so bežali skozi vas lačni volkovi in rnežilo je ves dopoldan: potem na je nagloma prodrlo solnce in Imetje so re vrnili h kosilu kot po navadi, orioravljaioč se k večernicam. V tistem trenutku ni bil nihče na trpu, kajti zmrzevalo ie Vrr'o; samo nsi in kure so tavale pod drevjem, kjer so ovce mulile v trikotu tratine; in župni- keva služkinja je pometala sneg na vrtu. Tedaj je krdelo oboroženih mož prešlo kan.eniti most na koncu vasi in se ustavilo v sadovnjaku. Vaščani so po-kukavali iz hiš in se prestrašeno umikali, zakaj prepoznali so Špance. Naslonili so se na okna, da bi videli, kaj se bo godilo. Bilo je trideset jezdecev, vsi v orožju okoli starca z belo brado. Nosili so na hrbtu žclte in rdeče s' ličarje, ki so po-skakali na tla in tekali po snepu, hoteč se ugreti; potem so zlezli s konjev tudi vo'-;ča^i v železju in mokrili proti drevesom, ki so nanje bili privezali konje. Potlej so se napotili h krčmi k Zlatemu solncu in udrihali cb duri. Obo-tavljaje so jim odprli; ogrevali so se pri ognjišču in si dali streči s pivom. Slednjič so odšli iz krčme, noseč s s*'_ j piskre, bokale in ovseni kruh, namenjene njih tovarišem, ki so obkolili človeka z belo brado, ždečega sredi sulic Ker je bila cer^a prazna, ie vodja poslal iczdece zadaj za hiš? da bi zastra-žili vso vas s poljske strani; potem je zaukazal suličarjem, naj mu privedo vse otročiče, ki so stari dve leti ali manj, da se zoodi pokoli, kot je zapisano v evangeliju sv. Matevža. Naiorej so šli v majhno krčmo k Zeljnati plavi in v brivčevo bajto, njeno sese o ob cesti. Eden izmed njih je odprl hlev in toloa svinj se je vsula in razbežala oa toliko slik lz njegovega življenja. Eno teh, ki je bila reprodixirana v pariških listih, objavljamo danes tudi mi. Predstavlja Mussolinija v ciceronski pozi, oblečenega v generalsko uniformo fašistovske milice, ko povodot" neke slavnos*' navdušuje svojo gardo G. de Fleuriau Novi francoski poslanik v Londonu. Kakor znano Herriotova vlada ni izmenjala le višjega uredništva v Franciji prepričan, da se ne motim.« Po Lovvellovi teoriji Marsovih kanalov pošilja južna Marsova poluta. ki ima sedaj poletje, svoje topilne vode proti Marsovemu ravniku, torej *» področ;e spornih kanalov, vsled česar se tla napajajo in vstvarjajo vegetacijo. 'Iamilton je tri mesece opazoval razvoj te vegetacije po ogromni površini južne polute tega planeta. Izpremeniba v obrisih Marsa in razmeroma nagla rasi vegetacije v določeni dobi, ki jo je brezdvomno ugotovil, je rod'H v njem prepričanje, da to ni ie sluča:°n sporadičen pojav. Površina z vodo napojenega terena znaša po opa- okoli 100000 funtov, to je nad 30 milijonov dinarjev. Policija ni mogla izslediti ta'nv, ki so morali biti vsa j poldrugo uro v zgodovinski rdeči sobi v palači Wath. Te dni pa je dobila londonska policija sporočilo, da se nahajajo zakladi na gotovem kraju. Naznanilci zahtevajo za to informacijo 5000 funtov (poldrug milijon dinarjev — čedna nagrada!). In res so našli dragocene predmet« na označenem mestu, lepo zavite v močnih zabojih. Vse je bilo v najlepšem redu in popolnoma nepokvarjeno in manjkal ni niti najmanjši kos. Na prvi pogled se zdi stvar inMce čud-zo "a n jih z observatorija skoraj polovico I na_ ,ja 5} tatovi kar tako brez drugega vidno površine Marsa. Izkoriščanje toplih i lepega dne vrnili nakradeno blago last-voda je videti tako premišljeno in sis«e-! n;ku ^ ge zadovoljili z zelo problematično matično, sledeča vegetacija v raznih co- | nagrado. Stvar pa se je pripetila takole: n-h Marsove površine tako urejena, da so 1 y Chicagu v Zedinjenih državah je nehr'e vsiljuje misel. da so bitja visoke , ££ve; zej0 bogat star zbiralec umetnin in inteligence ustvarila te naprave. Ce so ta 1 starin. ki je 1 otel imeti \Vernherove. ozir. r>ap- ja!ni sistem na Marsu 7 resnici ure- j Ludlowine starine za vsako ceno. Ker ni d"a živa bitja, mora-o priznati, da so ro mogei dobiti zakladov na pošten način v naprave, katerim ni para na našj Zemlji. svoje roke, so je poslužil strastni zbiralec Zf-lo zanimive so tudi fotografije Marsa nepoštene poti. Naje! je proti veliki na-k: j;h je profesor Hamilton s svojega ob- gradi najboljš" vlomilce v Ameriki. Ko-servatorija na Jamajki posnel s pome "jo mantično, kaj? Vsak vlomilec je dobil na ogromnega reflektorja, in ki jih je r> svojo kasnejšo nagrado 3000 funtov pred-produeiral omenjeni londonski list. Na ujma, moral pa je biti pri svojem delu dveh v različni dohi prirejenih posneti: li sila previden. No, saj si je izbral največje =e jasno opaža medtem nastopivši pcart strokovnjake na tem polju! Zbiralec je vegetacije, oziroma njeno razširjanje na izročil vlomilcem natančen načrt palače Marsovi površini. j v Londonu, in rop se je imenitno posrečil, -Pri mojih opažanjih«, pravi prefe-or Itar radi verjamemo, če so bili zraven taki gradico v znesku 5000 funtov. Kaj je sto- 1 rila lady Ludlovv s prisiljeno kavalirskimi' lopovi in kaj je k temu porekla london-! ska policija, nam, žal, ni znano. Suzana Girault šele leta 1877. Dognal je, da traja pot prvega Marsovega meseca okoli planeta 7>/2. drugega 3014 ure. Svvift je govoril o dveh takih mesecih v Času. ko naši znanosti ni bilo o tem še prav nie znano. Naravnost neverjetno je. ko priiKivednje pisatelj v svoji knjigi o JN poti oln>h mesecev okoli Marsa, giede katere se je prav malo zmotil. Včeraj smo princsli.oo pariškem «.Ma. L * Modlstke s pravniško izobrazbo. tin»>u zanimiv sami, ampuk je tudi v zunanji politiki zasedla vsa važnejša mesta s .ivajimi zaupniki. Vsi vodilni diplomati, imenovani od prejšnje, Poincarejeve vlade, so se morali umakniti deloma v p"koj, deloma na druga, manj važna mcsla. Tako se je moral uma';niti tudi dosedanji londonski poslanik grof Saint Auiair0.. na njegovo mesto pa je urišel Herriotov in Milleran-dov zaupnik dc Fleurian, nekdanji dolgoletni sotrudnik velikega državnika Cani-bona. Na glasu .ie kot eden najboljših iranccskili diplomaov; služboval jc cela desetletja že tudi v Londonu, tako da so mu razmere in ljudje že dobro znani. Je-li Mars vendarle obljuden? Jedva so se polegle živahne razprave zvezdoslovcev o zagonetni priiodi Marsa, ki se je bil meseca julija letos izredno približal naši Zemlji, že nam zo[iet priha-ja iz Amerike senzaeijonalna vest o tem zanimivem planetu. Sloviti ameriški zvez-doslovec A. M. Ilamilton. profesor uni- j verze Ilavard College v Zedinjenih državah je na podlagi letošnjih opazovan; in fotografskih stiimk prišel do prepričanja, da vendar le prebivajo na Marsu inteligentni stvori. Profesor. Hamiltor. jp p .rri naslednjih zaključkov: prvič, da *ive na Marsu inteligentni stvori: drugič, da v resnici obstoje takoimenovani »kanali«, o katerih so ra*Jii učenjaki resno dvomili, in tretjič, da i« rast vegetacije v področ-ju omenjenih kanalov jasno dokazljiva. O svojih obsežnih opazovanjih bo Hamiiton v najkrajšečasu izčiptio poročal v »Poptilar Ast.ronnniv«. publikaciji univerze v NoHhfieldu. Dopisnik londonskih sDaily New*» pnjilja tozadevno svojemu listu iz Nevvvorka naslednje zanimive podatke: Dočira so bila opazovanja povodom le-tošnega približanja Marsa !: naši Zemlji zaradi nepovoljnih okolnost' večinoma brezuspešna, se je profesorju Hamiltonu na nje-rovem observatoriju, ki si ga je na otoku Jamajki v to svrho ustanovil posrečilo, proučevati planet Mars, ki ga .je že dvanajst let skrbno opazoval, pod tako ugodnimi atmosferičnim; poboji, da je ta učenjak, ki je prej pobral teorijo o kanalih, postal sedaj pristaš in zagovornik te teori:e. »Jaz verujem sedaj v eksistenco kanalov«, je izjavil profesor Ilamilton v svojem poročilu, »in sem čim so sp na drugih ploskvah prej temne čki, ki naj se gredo k njim učit tatinske partije vidno razsvetlile, obledele in se abecede! :e na njih mestu pojavil kanalski »istem, j Roparji so sa odpeljali e s^jim p!e-To pnč ne moremo smatrati zgolj kc» po- I nom v zcar-o francosko kopališčp. kjer so plavljenje gotovega 07emlia: to :e dolo- ' bili najbolj varai, potem pa nazaj v Chi- ivo Skico o Sloviti francoski Frtneoskem tožijo advokati da so amaconki in diktatorici Su. s,ab» k,'r F ma!o Prav'*- 1 ravU°> eč prejo Žen-se prav tako pritožuje i< kakor njihovi moški kolegi in zato t^to opuščajo svoj pi-X Padec Port Arturja. O božiču klic. Te dni so odločile štiri mlade pred 20 leti je ves svit napeto pri- j 0,jj,»žjti odvetniški talar in baret čakoval, ali pade Port Artur ali n?. j ter se posvetiti plodonosneiš-> hoče na umetnica in četrta bo čena namera, napeljati vedo na omcjer.j j c;-go k svojemu delodajalcu. Takoj so ploskve ter jo potem dalje izrabiti za j telefonič"o poklicali strastnega zbiralca,! valj JafKmci. Širile«0 se že vesti o ka poide li" napajanje sosednih voda r>otrebnih oki> da bi mu sporočili, da so svoj posel iz- pjt.ulaciji trdnjave, ko so Japonci za bitfdekorativna s!i" vrJi;i v njegovo največje zadovoljstvo, da | vzelj 3ft n()V1,ml,ra 203 m visok hrih, mjtnekinka mu izročajo blago ia ga pobarajo za osta- kj je obvladoval trdnjavo. Takrat je nek plačila. Kislega obraza pa so zvedeli 1>a,lp] vr!l()vni JK)veljnik trdnjave Kon-od slu^e milijonarja, da je njego,-gospod dratienko General Steselj je branil pred dobro u. i umrl. I pot(/m port Artur ,p ^ nekoliko dri: »Doktorji vsega vlomllshr., kakor se! ter je . Opisal inigoje. da se trdnjava dajo v svo,i j krogih radi ime lovatl, bi! yja (jnr> <5 - - T . njeno uresničenje. Culi so se jeli ob- jannarja. Jnpon« so n- oro*ovati in rirozročati nemi^. ki so žij.« 1'čenjaki trde. da bi bilo treba milijonov let za ustvarjenje naših sedanjih življenjskih pogojev. Stanje naše sedanje kulture pa pomen a v časoštet mi »geolosričn-gn dneva» pač le sekundo. Kaj pomoni torej par takih »sekund* za premenjavo v vrsti dotrodkov na Zemlji! Mars je mnogo sfsreiši kot naš planet, njegovo kulturno 'lobo morebiti računi z »urami* namero naših »sekund«. Vegova severna ;>o-luti menda nima vč možnosti zn vej: doba vrhum-a pienc kulture jc p-tekla, sedaj gre drugi nasproti... i"°U:" .VSnJn^ • OD;fu,D,™a idobnvljanju za irunjavu, zaiu j« .... .... ™t,olnoma «OWanMCna laivma (nagrade za svo- nemali trud. |oh«oien na smrt. a smrtna kazen mu je k' ->/, ' Letošnjo spomlad sc odnesli neznani! Pobasali so "lomilci zopet svoje zaklade irproTnon.jena v desetletni zapor, tatovi iz stanovanja 'ady Lud'ow v Lan-1 in se vrnili z njimi na Angleško, kjer so ^ General \Vrangel v Berlinu. V donu dragocene predmete iz zbirke sira ' sporočili pravi mu lastniku, kje se na- ^^ ie padlih in za j Naša slika nem kaže spomenik takoj da'eč ie šla fantazija te?a pi«at''!ja. invalide, ampak je votira! tudi večjo vso. ' pc odkritju, v elipsi pa finančnega mini* ki je skoraj 200 l>>t j tvorniee, ki je dvignil oa banki 131 000 frankov. Nenadoma so ia prijeli in mu nasnli . . „ ... . peska v oči, da ni mo^el ničesar vide-ski cmirrantl in prot,bol.?eviška miru- Iztr„nM so m„ ;g rok v,.,^ z denar- ženia co mu jtriredili svefan sprejem . pkofi)i v pripravljen avtomr' il in in tudi banket. Bili so govori v kate prp.,no >,tdie. ki so rib «e je zrcalila nada. da bo kmalu vpa v5(,f,15 «p1f,b 7avPdli. Poli- konec sovietske vlade v Rusiji tn da ^ . 0,1fl;Ha 7a roi-arji. a vse žabo \Vranelova vojska, ki ji še ve'l"°|mnn »o kot kafra, stoji na Celn ta treneral. zoi»et prišla do ' kroUodilotri na živijenje in one veljave, ki ji gre. '8lnrl. Neki angleški misijonar je imel X Potovanje preko Sahare. Druga v Rho,j^iji v ".Južni Afriki pred kr:n-avtomobilska eksjiediet.ia. ki jo volijo kim «trah,,vjt jloj z velikim krokodi-fra-icoski raziskovalci H iardt. Andom ,()m Kq Fali] skf)7i n>ko „a jp ne. in Dub- ttil. je dosegla Cadsko jezero na(]oma j^rabil za nogo velik kroko-sredi Af-ike. F.kspedieija je s tem (Ii, i)vakrat ^ pot"gnila zver pod vzpostavila avtomobilsko zvezo med v(K'lo pa „p mu j,, f,osrečilo, 'la je pri-Sredozem-l k r« »k »»lil nii-ionarja [kxI 1 > l.t. ozeml.m. i je"" priskočil domačinec na jtomoč in X Swirtova astronomska predvlde- „dari1 s kijem žival po očeh, da f vanla. V svoji knjigi »Gnlllverjevo po- končno izpustila svojo žrtev, tovanje*. ki jo je napisal leta 172l>.. Neprenosljivi bo le šivalni stroji. Keilos žui v kon^tru ciji 10 mafe-ri,alu. Lredno nizke namaHBBS cene. im Oglejte si jih pred nakupom! J. GOREČ, Ljubljana (palača Ljublj. kreii. banke'). vse strer.:.' I(rčir.ar >"n brl sta pr.šla iz hiše in vprašala vojščake noblevno, kaj žele. Le-ti pa niso razumeli flamski in so naposled vstopili, da poižčejo olročiče. GostiJnič?.r je imel enega, ki je jo'cl v sami srajčici na mizi, kjer so kosili. Vojščak ga je vzel v roke in odnesel rod hruške; oče in mati sta udrla za njim, vpijoč strahovito. Suličarji so odprli tudi Heve sedarja, kovača in čevljarja; in njih teleta, krave, osli, svinje, koze, ovce in kunci 30 se rrr^cL-Ii -■> trgu. Medlem, ko so razbijali šipe pri tesarjevih, se je zbralo na cesti veliko vaščanov, med njimi starci in najbogatejši župliani in so se približali Spancem. Spoštljivo so sneli klo-b'j!;e in čepice pred voditeljem v škrlatnem plašču in p-3 vnrašali, kaj n-inerava storiti; ali mož ni razumel njih jezika in je eden izmed njih noliitel po župnika. Pripravil se je bil za večernice in oblcl.J zlat plašč v zakristiji. Kmet je kriknil: ,,Sp"nci so v sadovnjaku!" Du-hc.r.ik ic otectrašeno sfel.cl na cchena vrata, skupaj z ministrantoma, ki sta no.-ila sve"e in kadilnico. In videl je živino iz Mevov, ki je be-paia po snem in trati, je /*cce na vasi, vojščake pred vrati, konje, ki so bili privezani k drevesom vzdolž po cesti, može in žene c':oli vojščaka, ki je držal otroka S srajHco. Pohitel jc na pokonališre in vaščani so vznemirjeno obračali k svojemu duhovniku, kl je prihajal kakor bog v zbte.n oblačilu in so ga obkolili pred človekom z bele brac*o. C Dril je namski in latinski; toda vedia je počasi skomignil z rameni v znak, da pa ne rizume. Zuplj-ni so vpraševali s tihimi klasovi ; „Kaj privi? Kaj meni storiti?" Drugi, ki so bili opazili žut-ni'<3, so eri-hai. li prestrašeno iz hiš; žene so hitele vkup in še-etale v gručah; voj^čaki, ki co dollej oblegali neko oivnico. so ori-bežnli k velikemu skupljanju, ki je na-sl-ialo m tr"u. Potlej je eni, ki je držal za nogo krč-m-ijeve^a otreka, odsekal glavo z zamahom meča. v ideli so jo, ko je padla prednje: nato še o?tr,lo telo, ki ie krvavelo na trati. Mati n: :•». Naiorej so hoteli trebiti duri, tc ': oila so hrastova in zabita z žeblji. In so pograbili sode. ki so zamrznili v mlaki pred praaro:n in h nanosili, da so splezali v nadstropje, kjer so vdrli 9k07j <"t-rir(. V tej hiši so slavili goddvno; nrišli so sorodniki jest medenjakov, mlincev in ~niati. Ko so zažvenVettle razbite ši-e, so se sklenili za mizo. ki je bila polna vrčkov in posode. Vojščaki so vstocili v ku-.~*jo; in po spopadu, ki je zapustil veliko ••--'-"iih, so se po-k-Mli majhnih deč!:ov in deklic in vzeli s c^jo hlapca, ki je bil oderiznil mlec enemu iztred "-uličarjev. In so cd"li, zapahnivši vrata za sabo, da jim domači niso mogli slediti. Ko so bili pred starcem, so vrgli otr.I na trato in jih zaklali počasi s ruL^iiri in me'i medlm ko so na vsej f-sadi modre hiše žene in možje, naslonjeni na dena v nadslnoju in ped-r'- ju. ^reVl nj-li in fe obucn') vzpenjali, videč be'a, rržna in rdeča oblačila svua mr.Ilh, ki so r.e-vr-^iično ležali v travi med drc.^i. Potlej so na dri'"i strmi ceste obesili hlarca v -bliki pcl-F'e■ec', in zdaj ie nastala dolga tirina na vasi. Po';olj se je coslej širil. Matere so kušale n-be^niti iz hiš čez vrtove in zelcnjake na polje, t-da jezdeci so jih preganjali tn prisodili na c^to. Va čani so s klobuki v ro,",', dr«-li v med onimi, ki so jim cnašali otroke, sredi psov, ki so veselo lajali v meiežu. 2u""ik is "'•vzdipnieni■, rek taval m —o hiš in molil cburno kot mučenec; in voial.i, k' fo drgetali od mraza, so si hrkali roke in begali okoli ro cesti ali na .j z rokami v že"u svoiih dokolenir in z mečem ped roko čak-1' "red okni hiš. ki so se nanje povzrenjali. Videč ore-<1ašeno bolest vaščanov. so stonali "oslei v malih krdelih v H*e: in navzdolž ob vsej cesti so bili prizori en'ki. Neka branjevka, ki je bivala v stari st kolini iz rdečkaste o-ekc blizu cerb.-e, je oborožena s stolom preganjala dva moža, ki sta odvažala na tački njene otročiie. Postala je bolna, videč jih i umirali; posadili so jo na tačko kraj 1 j.,..,., cj, ^sJi Drugi vojaki so splezali na lire med j n_clo PT1.::' —3 ».-o in dvignili ope-I ko, da bi se bili sovstili vanio. Ko so I prispeli do podstrešja, sta se pomolila i -kozi odprtino cče in mati in se sVuoala i iztegniti na streho; toda voj;;ča!:i m ju vcZi.-^t posunili n-v:d l in natolkli z mečem po glavah, preden so stopili na ulico. I ieka družina, ki se je bila zaprla v klet velike bajte, je jokala skozi dušek, doCi.n se je oče cbupno razmahoval z vilami. Plešasti ff-rec je S' samcat i' na kupu gnoja, ^cn:ka v žo!ti obb'' „c je zgradila nezavestna na trrju in njen mož jo je držal ped pazduho, k:' eč v hruškini senci; drifa ženska je objemala majhna hčerk^. ki je že bila brez noc in ji dv'"*]-' 1-ket za 1akt:o, da bi videla, ali ii r^e res n^čeio oživeti Se ena je pobegnila na njive in vojaki so jo lovili med stožnicami, v vidiku sneženih reli-n. V t"čiln;/-; k ?tirim Avmanovim sinovom je bilo videti vrvež obleganja. Prebivalci so se z^ank-diMi in vojaki so askakcvali hišo, ne da bi bili tro^li prodreti vanjo. Skušali so se onrijeti zr. ni na 1-tn'lot k^r eo rd- Dalje in kcncc na strani 11. Rad. Peterlin-Petruška: V sveti noči Nocoj je praznik Ljubavi. nocoj je sveta noč, nocoj skrbi vse spravi, prezrt vso bede moč! Sem z mano iz mesta pridi nu ta samotni grič, kjer daleč okoli se vidi. a naju ne vidi nič. Polmrak se okoli razgrinja od temnili jelk in smrek, nešteto se lučic utrinja po selili, vaseh vsevprek. Poslušaj zemlje vzdihe, kako vsa koprni! — lz temne daljave, tihe ze prvi zvon brni ... Čez goro, dolino in polje nebeški blagoslov zdaj k nama radostno polje v akord.h vseh zvonov. Ničesar v prostosti ni treba, svoboden si v gori ko ptič; Ljubezen prihaja k nam z neba, njo čutiš in drugega nič. Spet čist si ko po pokori, spet v tebi vre mlada moč in poješ z angelov kori: Sveta noč, blažena noč!-- Miran Jarc: Triptih i. Kadar pa se dnevi in noči že na zadnji veji debla odllstavajo. zapojo beli sijaji. Imaš oči — da jih vidiš? Oči, ki strme v vrtenje zaobzornih sferskih groz, ušesa, ki love oglušujoče hrušče podzavestnih žrel prebujajočih se vulkanov, misel, napeta na blazno pesem — kako bi doživel tišino belih si.aiev, kako bi zastrmel nad njeno pastirsko p»eprostk) in se zamaknil v domačnost starih lesorezov? Taki so davni sveti vtčeri. Ure neglhnosti, vase i zaokroženi loki, misel in čuvstvo ploveta ! prelita v eno strugo, brez valov, zrcalno čisto, da si v njej odpevajo visoke zvezde davnin in bodočnosti. In nenadoma se zaveš, da si sam svečenik, razodet — o, kje so prašni plašči dirjajočih dni, ovetre-ni z duhovi zl'h — slabotnih nakan Izdaj- j nika in Kajna, blaznega plesača, obsede-! nega krniaria — in si ogrnjen s haljo brezimenstva. šepetajoč besede, ki jih vzdaja onemelost strmena. Vode so ob- j stale, — ni jih oledtnila mrkost vesolja, temveč čudež višin — živali se strnejo v prisluškovanje utripov, ki jih prinašajo brezprosturne daljave, zemlja čaka, čaka sprejetia... V taki noči se rode čudeži. Čudež miru, ki izžareva ognjeno razgibanost. Misel bi ob tem gledanju poblaznela, človek pa moli, sklonjen nad zrcalom svojega prerojen, a. H. Kot bi bral v starih knjigah. Pesem predramljajo brezdna nočnih strahot, ki so zrastle ped stopinjami dhjajočega telesa. Zemlja ge:ri, zemlja gori, se trese, — cdmeva ket peket mrtvaških jezdecev... prevrtana gorovja se rušijo pod udarci človeških n k, oblaki se trgaio o;> ostrinah donebesnega stolpa — rnpuii Imena ga je izkričal iz osrčja temot in krvavih megla, kri mu je strelovod in razbrzdan krohot ga zvezdi s peteri.kotno krono. In vriska..stroj — milijon, vesoljni zmaj skajoč na vse štiri strani prostorja, izdihavajoč lavo predsmitnih rohnenj... In se porazširja brezmejna jeklena plošča, satanski oder mrtvih duš, na njih pleše svoj zadnji, divji ples — misel. Železni jezdec — misel! Trinog, ubi-jakc duše, pijan slabosti, omotičen zlj ... pleše, pleše do onemoglosti., somrak bogov, somrak človeka... Kot bi bral v starih knjigah. • • Na zadnjo pojedino učenjakov, umetnikov, graditeljev, krmarjev, zavojevalcev in upornikov je prišla čisto t ho ona — človeška beseda. SpogI- dali so se in zakrohetali. Kdo si, beračica — vsil iv-ka? Kdo si vlcnrlka v liram vellčastja našega napuha? Zaprosila je — toplote. In spet so se spogledali: toplote? Kajti dvorana babilonska je bila tako ogromna, da se je žar električnih valov utapljal v temi obzorij in je mraz odganjal zbesneli vrtl.iak umirajočih teles. Se je zaprosila človeška heseda .. krmaj slišno... in glej: razmajali so se jekleni stebri, ugasnile so ogromne oblečnlce', stresel se ;e temeij in strašen razdor jc pogoltnil poslednje goste tega sveta. Takrat pa je na nevidni uri udaril bron — polnoč... In donebesen krik se je odtrgal iz pogorišča, na katerem je ležal gobavec našega časa. III. V belem sijaju pojeta nebo in zemlja. Med njimn stoji človek v belem plašču. Zbor pastirjev mu odgovarja, nevidni vetrovi godbe sc razmikajo nad svetim obredom novega čaščenja — ča.ščen a poenoten: ga telesa in duha — prerojene človeške besede... Daljave se hočijo v vršišče sonca, ki pcjc ket zlat zven nad vsemirsko pckrajlno... Clemk sc daruje... * • Iz čudnih sanj se oglaša godba, močna in sončna kot je dan, ki ga je rodila nova zemlja: zemlja dreves in rož... vdana, odpuščajoča... mnogo si nad njo grešili, prekrižali so jo s svojo kletvi o, s svojo zverskostjo, s svojo — bolestjo. In bolest se je pretvorila v zdravilno svetlobo in svetloba se je prel.la v godbo tistih sanj... Kakor v davni noči: razprostrla so sc nebesa s pesmijo, ki je za vse večne čase užgana človeku v srce: pesem Besede. Gliša Korit nik: Disakord iz Vigilije Glasno doni v betleliemsko polnoč angelski glas z višin: v skrivnosti Device in Matere rojen je Božji sin. Galilejec je. Majhen nad majhnimi. Zaničevan in ubog. A v P.smu stoji o'.om, v čevlje je aal slarr.e in r napolnil žepe z orehi in jabolčnimi krhlji. Zaorla sta za seboj bajlo in jo mahnila za dekletom. Bilo je še svetlo, solnce je tonilo v gosti megli na obzorju in ni se pcznalo, kcd vedi pot. Vse je bilo vis ko zasneženo, grmi so bili vsi zagrnjeni z z belimi kučmami, in ni se poznala sled, ki bi jo pustili čeveljčki male ro-marice. „£en"k»jte, kam je neki krenila, zdi se mi, da se je "e zgubila med brezami," je dejal stari ogljar in zrr.-j.i z glavo. „Ali vseeno morava za njo, r tovo bi zr.iunla cd mraza. t^ko je lahno obiečena, saj se je že prej vsa tre~I:," je odgovoril sin in sočutno je gledal naokoli „Morava, le hitro stopiva, da ne zmrzne otrok." In hitreje sta stopala po zmrzlem snegu, da jima je hrustalo in pelo pod negami. Zavijala sta se \ suknjo, z_!:aj burja je bila ostra in rezka in je rezala kot z britvijo, ila sta skozi borovje in rjavo hrastičevje, ki je šumelo v vetru. „Urška!" je zavpil fant. „S-j tam ni prava pot, tod se ne gre v Betlei.-m." Maeterlinck: Pokoli, r.edolžnih. k:jjj 1:: Ivlco zadaj za vrtnimi vrati. PrjJonili so jo tedaj na zid in stopali n-r.jo po vrsti. Tcda krčmar in vsa njegova družina so navalili nanje sKpzi okna z mizami, slolci ;n podnožniki. Lestvica se je prekobalila in vojščaki so pačili na tla. I\i pedu neke bajte je našla druga tel,.a vaščanko, ki je pred ognjiščem kopala clročiča v bakrenem lužniku. Bila jc stara in skoraj gluha, pa jih ni slišala vstopil'. Dva meža sta pograbila lužnik in ga odnesla; žena je vsa osupla udrla za njima, noceč otroeič-kovo obleko, ki jo je bila hotela obleti. Ko Da je na mr.h ugledala z visokega praga krvave sledove v snegu, prevaljene zibelke, klečeče žene in one, ki so vile roke okoli mrtvih, je zagnala sfr- .oten krik in rdrihala ro vo;-kih, ki. so spustili lužnik, da bi se je ubranili. Prihitel je tudi župnik in je z ro kami, prekrižanimi čez mašni plašč, rat.l finance pred nagim otrokom, ki jc cv;il.l v vodi. Prišli so vojaki, odvedli znorelo vaščanko in io privezali k Mesar je skril svojo hčerkico in naslonjen na hišni zid opazoval ravnodušno, kaj se je godilo. Suličar in eden b^ed enih, ki so bili v železju, sta v.topila v hišo in našla otročiča v bakrenem kotlu. Tedaj je mesarja prijel obup in je zgrabil nož in udri za njima □a cesto; toda krdelo, ki je šlo mimo, ga j razorožila in ga obesila za roke ob klin na steni; tako je med oguljeno živino brcal z nogami in butal z plavo, preklinjajoč do večera. Na pokopališki strani se je nabrala velika gruča pred dolgim, zeleno po-pleskanim gumnom. Mož je točil gorke s?lz na pragu. Ker je bil sila krepak jn veseljaške rortave, so ga vojščaki, ki so stali v bližini, poslušali s soeutjem in gladili hkrati psa. Ali eni, ki je nosil otročička iz hiše, je napravil kretnjo, kakor da bi hotel reči: „Kaj hočete? Ni moja krivda!" Neki preganjani vaščan je stooil v čeln, pripet ob ksmeniti nrst, in je otiplul čez ribnik za ženo in ctročici. VCj.-aki, ki se niso drznili na led, so pclni mržnje gazili po ločju. Splezali so na vrbe cb cbali, da so merili sulice na begunce; videč, da ne zadenejo, so dol"./ časa žugali preplašeni družini v barki. Dotlej pa je bil sadovnjak poln ljudi; zakaj tu so morili večino otročičev pred nogami moža z belo brrdo, ki je načelo-val ookolju. Mali dečki in deklice, ki so že hodili sami, so se zbrali tu okoli in začudeno zrli, kako so umirali drupd, priirjzujoč sveje slaščice, ali pa so ob-kclili vaškega norca, kr je žvižgal v travi n.. piščalko. In zdajci je šel velik nemir skozi ves Betlel-.em. Kmetje ro tekli proti rraščini, ki je stala na ilovnatem gričku cb koncu ccjlc. Zapazili so bili graščaka, ki je bil naslonjen na krcnišče stolpa, odkoder je n.olril krvolitje. In možje, žene, s' -i — vsi so ga sklenjenih rok retili kakor nebe.kega kralja. Ali graščak je d.jrinil roke in skomigal z r.-meni, hote j "c.edati, da nima moči; in ko so ga prosili bolj in bolj strahotno, gologlavi, leteč v snegu in vrelčeč na vse glasove, se je vrnil v strip in poslej niso imeli vaščani nol-enega u^a več. Ko so bili "omorjeni vsi otrečiči, so utrujeni vojščaki obrisali meče in sedli k večerji pod hruške. Potlej so se suli-čarji povzpeli na hrbte in so vsi skupaj ostavili Be.lekem, cdjezaivši čez kame-niti most, keder so bili prišli. Slednjič je zašlo salnee zadaj za gezd. Naveličan beganja in prošenj je župnik sčdel v sneg pred cerkvijo in slr .kinja se je posao.la kraj njega. Videla sta, da sta cesta in sadovnjak polna vaščanov, ki so tekali sem in tja po ti8u in vzdolž cb hišah. Obitelji z mrtvimi ou-,„ucki na kolenih ali v na-rc^jU so začudeno pripovedovale svojo n:_.ečo. Drugi so 'ih objokavali ondi, kier so padli: kraj soda, pod tačko, na obrežju lokve, ali so jih potihoma odnašali. Mnogi so že umivali klopi, stole, mize; prali so s krvjo poškropljene sraičke in dvigali zibelke, ki so jih vojščaki pometali na cesto. Toda matere so skor-j -se žalovale ped drevesi pred drobnimi trupelci, ki so ležala na trati in ki so jih prepoznale po njih volnenih oblačilih. Oni, ki niso imeli otročičev. so se sprehajali po trgu in se mudili okoli užaloščenih gruč. Ljudje, ki niso več l:kali, so lovili s psi ubeglo živino ali popravljali razi ta ckna in odprte si;- e in vas se je pom;rjala v blesku lune, ki je p____la na nebo. lz francoščine prevel B. Borko. Charles Dickens: Božični večer Božični koral v prozi. (Odlomek.) Marlcv je bil mrtev: to moramo ugotoviti takej v začetku. Njegov mrliški list so podpisali svečenik, cerkovnik, priča in najbližji žalujoči ostali. Pod-pj^-i se je Scrojge, in kar je podpisal on, je na borzi ir.no<:o veljalo. Stari Marley je bil mrtev ket žebelj na vratih. Razumete! Nimam poguma trditi, da vem iz lastne izkuJnje, kaj je na tem žeblju posebno mrtvega. Za svojo besedo bi raje trdil, da je najbolj mrtev kos železa žeLelj na krsti, vsaj kolikor ga je v trgovini. Toda v tej prispodobi leži modrost naših pradedov, in moje uporniške roke ne todo tega kršile — sicer bi bila domovina izgubljena. Dovolite mi zato, da ponovno poudarim: Mariey je bil mrtev koi žebelj na vratih. Ali je Scrcoge vedel, da je mrtev? Seveda. Kako "pa naj bo drugače? Scrooge in on sta bila, ne vem že koliko let, družabnika v trgovini. Scrooge je" L jI edini oporočnik, unravitel j in dedič njegovega imetja, prijatelj in žalo- stinčar. In Scrooga tužni dogodek ni t:' o Tevzel, da bi že takoj na dan pogreba ne bil izvrsten trgovec in bi ne napravil izborne kupčije, ki je to svečanost pesebno posvetila. Ko omenjam Marlevev pogreb, se vračam k izhodni tečki. Ni dvoma, da je Marley mrtev. To moramo jasno razumen, sicer se nihče ne bo čudil zgodbi, ki jo pripovedujem. Ako bi ne bili -o-polnoma prepriesni, da je 1 lamletov oče pred «ričetkom predstave umrl, bi se prav tako malo čudili, ko bi ga videli šetati v iztočnem vetru po utrdbah, kakor če bi videli kakega drugega gospoda šetati ob prepihu recimo po poko-I pališču svelopavelske katc'rale, da pre-' jibki um svojega sina. Scrooge nikoli ni prepleskal imena s' rega Marleva. if.e po mp" vora, temveč da so se razvili v davnih poganskih dobah in žive še dandanes v božičnem razpoloženju ljudstva kol nekaka tradicija in renvtiiscenea iz onih fcisov. Naši poganski predniki so prazuo> vali na najkrajši dan v ietu, ko krene solnce v svojem veletoku na videz zopet nuzaj in se začne dan dajšati, s'avnost rojstva novega so'nca. Verovali so, 'L je hudobni Kračun, duh teme in zime, zalezoval in ogrožal od i"senske;a e' nokcija staro 6olnce, ki je pod vplivom njegove pek enske moči • oiagoma u^a« žičs ih saturnalijah prapor s no-'-*.«> p^rs zi'skega boga solncu Mith-e, krasnega, b!estc:ega dečka v. zibelki Prvi kristjan: niso praznovaU božiča, *-"r d*- "ristu« sovega rojstva še ni bil znan. Šele v IV. stoletju je papež odredil, naj se praznuie 25. decc iber kr da ' iraz-iik krščanskega sveta, dočim so praznovali v Carigradu 6. jan">-. Novo Iljt ie bi:o stalno določeno na 1. jar»vir takrat« nem papežu šc'e v XVII. stole* r Največja otroška radost božičnih praz« nikov, božično drevesce, še dandanes ni razširjena pri vseh narodih. K nam • prišel ta običaj iz Nemčije in se jc razs meroma še'e nedavno docela udom-'"il. Tudi božično drevesce je poganski sim« Ho". Ze'cno drevo, okrašeno z raz'ičnimi darili, p:ed-t'vlja prirodo, ki jo je zdra« milo solnce iz zimskega spanja v novo življenje, svečice na d-cvcsu pa pomenijo solnčnc žarke. Poganski bočlčni prazriki so bili ve 'no združeni s proslavo spo* mini n-cY;'iov. Duhovi rtn- ;h so '••';-> v dolgi noči prerokovali bodočnost ali pa so skrbeli, da bi bil" življenje potomcev srečno. Zato so se jih pogani spominjali na ta način. eo jim ž-tvov-'i jestvine. V mnogih krajih so še dandanašnji zc'o razširjeni običaji, da dobe tudi vodnjaki o božiču posebna darila z božičnega drevesca, kakor jabolka, orehe in drugo. S t^ra se hoče preprosto ljud* stvo prikupiti našim zagonetnim prirod* r.im silam, ki baje up-avijajo vodnjake. Obdarovani vodn:aki dajejo menda bo'j« šd vodo. Tudi čebel, perutnine in živine ljudje v mnogih krajih ne pozabijo. Po« goste jih o božiču, hoteč izraziti s tem čut hvaležnosti napram tem koristnim živalim. V ljudskih vražah ie prepoveja« no med božičnimi prazniki čarovnikom in drugim poganskim silam škodovati živini ali ogrožati človeško usodo. Sp'oh ic zanimivo zasledovati tisoč« letni razvoj človeštva v teh prastarih vražah in običajih. Božični prazniki pri« naša jo rodbinam vsako leto srečo, mir in nove nade. Ljudje se za hip ustavijo v vsem svoiem nehanju ter sc ozirajo v bodočnost, kam je njihovo življenje usmerjeno in k'e sc konča niihova živ« ljcnska pot. Božični prazniki so za č'o» veštvo vi'ikega mo'n'ne"a pomena. To ne velja samo za krščanski svet, marveč trdi za drugoverce in brezverce. Božič namreč ni vezan na nobeno ce-kev. En« krat na leto je dobro, če človek izpraša svoio vest in pomis'i na minliivost vsega posvetnega. In za to pog'obltev v pravi zrrisel živ'icn'a na zemlji so najbolj pri« merni božični prazniki. Ant. Adamič: Praznk v ubo?n?ci Že teden dni ie drvela vctlozoba burji preko rolja- preko sel, tuleč in zavijajoč je usipala iz gorskega kotora z dolgo roko ščegetaječe igle. Dopoldne se je pojavil v trm potepih Golcb. Vojaška čepica, nagrbantena bluza z rdečimi našivi, debeli vrv oreko rejenega pasu kot menih, za silo za-krp-ne bloče, visoko zavihane in — bos. Mahajo; s pastirsko gorj;'čo, se je za-iekel v prvo vežo, kjer je cepetal in „ Mokro se boš." „Še nikoli se nisem, gospod, samo nahoden sem. Torej, boste dali kronico?" „Ti zaslužiš dovolj z ,elektriko- in z .gramofonom'; kaj boš!" „Ej, elektrika se mi je pofrtičila; že štirinajst dni je, odkar sem jo poslal v popravilo. Gramofon nima mrmranja. (Mislil je — membrano.) Kako naj kaj zaslužim? Pomagajte mi, gospod;" Še kamen bi se ga usmilil. Trški oče revnih ga je takoj poslal v ubožnico koncem trga ..Božični večer je nocoj, Bog pomagaj ; tudi Golcb naj bo na gorkern," je sklenil dobri mož. Golob sicer ni imel nobene pravice do trga — bil je iz sosednjih hribov — toda bil je tako rekoč že domačin v trgu in v okolici. Vsakdo je poznal njegov mili dinamo za elek-triziranje; vsakdo je že bežal od njegovega gramofona, ki je škripal kot bi |z nohti praskal po zidu. Naposled pa: kjer je prostora za šest, bo za nekaj ur še za sedmega. Toda v ubožnici je izbruhnila vstaja. Vik in krik je napolnil občinsko hišo. Vrh peči se je na široko položil Golob; preteč z gorjačo se je rogal za-bavljajočim zavidljivcem. Staroselci so stali in se gnetli v polkrogu okoli peči. Najglasnejši izmed vseh, Ruznikov, je bevskal: „Samo pojedat ie prišel, kmet zarobljeni, beraški! Sedaj nas bo še bolj zeblo! Ce bi ne imel kile na vseh in obeh straneh, bi te vrcel < "eči!" „Tiho, Zikel, žakel, žok — žok!" se je rogal Golob. Drugi, harmonikar Pogorelček, z ogrrmnim modrikastim levim uhljem je brbljal: „V-ven„ ven ga dtajmo, pp-požeru-ha! ' A ni niti mislil, da bi stegnil roke. Štori, z rdečo ruto okoli vratu, je štrknil čokobdisto čikovno na peč: „relat bi šel, delat, capin! Alo, sneg kidat ne pa nam kruha odjedat!" Štori, še krepak starček, ie poleti kesil in si zaslužil groše. Seveda, pognal je takoj vse po grlu. Ponoči je čvrčal po trgu kot muren in prelevi: „Mi pa ni grimma damm, de si bo delav d.inn." Tudi n^dušljiva in škrbasta školba je : prikrevsala iz svoje so'~e, Čeheh, gluha, : skrbno Počesana, je vihtela metlo; molčala je 'e nrdm" Mica, sleoa reva, ki je ob podboju vrat momljajoč prebirala rožni venec. I Pomiril jih je jedva občinski sluga, k; je zarentafil: „Bar~be. zrlega! Kdo je tukaj gospodar? Kdo sem jaz. kaj! Če se takoj ne pomirite, ne dobite za praznike niti neslanega kropa. Če boste pa mirni, pridni in složni, dobite nocoj čaja in keksov." „čaja, keksov!" so vzklikali. Mica ie pa melila na plast „Zahva-Ijen bodi, rez;z- Golob je tiščal glavo v najmehkejšo iskavanju in primerjanju prišli do tega. pernico in potno glnvo prekladal sem ' da je na človečki glavi, pa tudi drugod ter tja. Pogorelček je cmaksl in srebal po poraščenem delu telesu, povprečno pc vso noč kavo; ko se je prebudil, je raz- 150 las na vsakem kvadratnem centme-očaran tipal okoli sebe. Štori je stokal tru. Kn las gori ali doli ne igra pri terr in smrčal, zjutraj se je zoklinjal di je nobene uloge. poslušal v cerkvi Raznikovety, ir. iirsn, Gjrbs. Kot.it. Z<-rmaukaj Scrooge je imel kurivo v svoji sebi. Ako bi se bil drznil pisar kaj naložiti, bi predstojnik takoj izjavil, da sc morata ločiti. Zato je pisar ovil svoj beli ogrtač okoli vratu in se skušal ogreti cb sveči, kar pa se mu ni posrečilo, ker ni imel živahne domišljije. „Vesele božične praznike, stric! Pozdravljen bodi!" je vzkliknil radosten glas. To je bil glas Scroogejevega nečaka, ki je tako naglo vstopil, da Scrooge njegovega prihoda niti ni opazil. „Bah!" je rekel Scrooge. „Humbug!" S hitro hojo v megli in mrazu se je ta Scroogejev nečak tal o o^rel, da mu je žarel ves obraz. Oči so se mu svct.le, prsa so se n.u dvigala in iz ust se mu ie kadilo v hladnem zraku. „Božič humbug? Tako pravite, stric?" je vzkliknil Scrocrov nečak. „Tega vendar ne mislite resno?" „čisto resno!4 je dejal Scrooge. „Vese!e božične praznike? Kaj se pravi to? Ali im"š pravico, da se veseliš? Dovolj si ubog!" „Eh, kaj!" je veselo edvrnil nečak. ..Kakšno nrsvico pa irmte vi, da žalujete? S kak'no pravico se tako kislo držite? Dovolj ste bogati!" Scrooge ni nnšel boljčeea cdTovora in je rekel ponovno: „Bah!" potem pa je pristavil: „Kumbug!" ,,Ne bodite sitni, stric!" je dejal nečak. „Kakšen pa naj bom?" je odgovoril Scrooge, „ko živim ...ed samimi norci? Vrvo) hožič? Kaj pa imatro cd veselega božiča? Kaj pa je božič drugega kot čas, ko moraš plačevati račune, pa ti manjka denar! čas, ko veš, da si za leto dni starejši, a niti za minuto bogatejši! Čas. ' o delaš bilanco in se ti iz nje reže izdatki mesecev, ki jih ne moreš utajiti! Ako bi mogel," je dejal Scrooge, „bi vsakega ncrca, ki mi vošči .vesele božične praznike.' st"e' el v njegovem lastnem pitdinon! To bi napravi!!" „Toda, stric!" je ugovarjal nečak. ..Tod-', nečak!" ca je ostro zavrnil stric. „Praznuj božič po svoji mili volji, jaz ga bom tudi po svoji." „Kako praznuj?" je ponovil Scrcogov nc. .. „Saj ga vi sploh ne praznujete." „Po(em me pusti pri miru," je dejal Ssrooge. „Naj ti bodo prazniki prav prijetni! Storili so ti gototvo že mnogo veselja!" „Mnogo je stvari, ki bi lahko dobro storile, pa jih nisem izkoristil," je rekel nečak, „in božič je med njimi. Božič sem vedno cenil; vedno sem zrl v njem čas od-uščanja, usmiljenja in veselja. Edini čas v vsem letu, ko si moški in ženske prostodušno odpirajo srca in se ne prevzdigajo, nego se smatrajo za rod ki skupno z vsemi višjimi in nižjimi i k' "ka k nedvomnemu cilju — grobu, i In dasi nimam cd božiča niti ščeoa zlata aii srebr-* clric. m'0!!'" ver''~r. da im^ mnogo dobrega od njega in da bom še ir.el, zato pravim: ,bog blagoslovi božič'!" Pis-r v 7->Vetju 'e reboV z»ol"skaL Kc pa je takoj opazil nespodsbnost tes;a deiinja, je ogrebel ogenj in za vedno ugasnil zadnjo šibko iskro. ,.Ako rtiiem le še gbs tam od vas." je zavpil Scrooge, „boste praznovali b s tem, da izgubite svoie merlol Govoriš kakor hudourik," je dejal 6br-rivši se k svo'e*nu neč"kn. ..Čudim se, da te ne pošljejo v parlament." „Ne hrdujte se. stric! Pridite in bodite jutri naš gost.!" ccroo'Te je re'-el. naj ea hudič.-- da, prav zares! Tako je dejal. In pristavil, da ga raje rce vidi v hudičevih kr:.-pljih, preden pride k njemu. „A zakaj?-' je vzkliknil Scrcogov nečak. „Zak?' ?" „Zakaj si se oženil?" je vprašal Scrooge. „Ker sem e zaljubil." „Ker si se zaljubil?" je godrnja! Scrooge, kakor da je to edino na svetu, kar je :e smešneje od veselega božiča. „L. h' o noč!" „Ne, siric. saj tudi pred mojo poroko tiine nikoli pri ii k meni. Zakaj se sedaj s tem izgovarjate?" „1 noč!' je ponovil Scrooge. „!n srečno novo leto!" „Lahko noč!" je :!el Scrooge. Njegov nečak je zapustil sobo brez j zl. ^erede. ( 'ostal je pri vra.Ji, da bi i voščil praznike tudi pisarju, ki je bil j navzlic vsemu inrrzu še vedno tr -'ejši j od Seroma, ^-fcaj za voščilo se je pri-I srčno zahvalil. „1 udi t- o veseleči božiču. Na Studenec* pojdem..." i' telj pravi Bediam (londonska blaznica). • Povest nadaljuje, kako je Scrrosra obiskal božično noč duh Marleya, ki mu je napovedal, da ga zap: redoma naslednje nxi ro-etijo ;e triie duhovi. Kako sc je zs!:ri:nieno Scrro^ovo srce st^i lo. kako v postal dober človek svoiim bliž-ni;~ -'-i ~ spoznal pre!estno ?reio božičnega časa. P. Gliša Koritnik: Mati roma v Betiehem Mati roma v Betiehem, v sveto mesto Betiehem, potno palico v rokč, in odide čez gore. Kie je mesto Betiehem? Kje ie hlevček znani v njem? Bom že našla pravo pet, če me vodil bo Gospod. Tam, kjer je najlepši kraj, kjer šumi najlepše gaj, kjer smehlja se pre:' :lko v zvezdah višnjevo nebo. Kier prižgana v hlevčku luč, tam * lesti se v vratih Lljuč * vratca tihoma odprem. Dete božje v njem uzrem. Mati božja tam kleči. Mati sedem žalosti, brž uganem njen obraz — tak je, kot imam ga jaz. Sed-m upov v njem gori. sedem žebljev krvavi, dete moie, angel mr>; kaj bo storil svet s teboj? Mati božja čuti to, vendar se smehlja Ijabč. Pravi oslu kravica: grenka je ctavica. se odprla na stežaj, Francek in Zorta sta vstopila . . . Nastopil ie trenutek velikega veselja laslice za otroke J. Pasovski: D nestrpnem dreveycku Ali pa veste, otroci, da ima tudi gozdar v gozdu svojo šolo? Pravimo ii sicer drevesnica, toda to je šola, saj tam sedijo otroci prav tako lepo po vrsti, kakor pri nas v šoli. j V prvi vrsti na'manjši, v drugi večji in t?ko dalje, vsi so lepo tihi, lepo pazijo — le da jim ni treba ničesar delati, samo gledajo drug drugega in se vesele solnčka. «To je čudna šola . . .» No. Pa še bolj čudno je, da se! vsi dečki v isti vrsti enako imenujejo in deklice tudi. To je prav za prav smešno, kajne? Le pomislfcte, ko bi bili pri nas v šoli sami Smre-karji! «To je kakor pri ciganih, vsi cigani so skoro sami Brajdiči.* V taki gozdni šoli je zrastel dre-vešček, o katerem vam hočem pripovedovati in ki se je imenoval Joško Smrekar. Kdo mi je io povedal? I no, gozdar. Ta ie kakor gospod ravnatelj; te šole in sploh vsega gozda; vsa; drevesca ga slušajo, on razume, kaj. si pripovedujejo, in skrbi, da se vsem dobro godi. Torej ta Joško je bil že od mladega strašno radoveden in nestrpen dečko. Dočim se njegovi součenci niso brigali za nič in so se samo igrali in si nagajali z vejicami, je Jožko ne- prenehoma kukal skozi leseni plot tja, kjer so delali že dorasli Smre-karji in dorasle Jelke, ter je prisluškoval, kaj se pogovarjajo stari strici in stare tete. Ti so marsikai vedeli: o gozdu, o ljudeh — in pomenkovali so se celo o sve u. «V tem svetu mera biti lepo,» si je mislil Joško. «Moj Bog, ko bi mogel iti pogledat.* Res je moralo biti leno tam, kajti tisti starejši, ki so tja odhajali, se niso nikoli več vračali v gozd. Govorilo se je v gozdu, da je iz (eh starih stricev in tet nastalo marsikaj znamenitega: hiše, ladje, mize, klopi in bogve kai še! Toda še bolj ko' te stare strice in tete je Joško zavidal mla še. Mnogo jih -'e odšlo vsako le'o v rrerta, celo v Ljubljano, in vselei baš ob najlepšem č^su: pred božičem. Tudi drugi so jih zavidali. Ka;ti četudi se ni še nikoli nihče od tam vrnil, da bi vse pošteno razložil, vendar se ie v gozdu marsikai slutilo in šepetalo o lepotah, ki jih uživaio dreveščki o božiču v mestu. Ti, ki so ostali v gozdu in zmrzovali v visokem sne^u, so sanjali o srečnejših tovariših, bogato okrašenih in potanl aiočih se v moriu lučic, sredi tople sobe in veseba otrok . . . Kadar so priha ali v gozd liudie, ki so si izbirali tiste srečne tovariše, koliko razburjenja ;e bilo med dreveščki! Kdo pojde neki letos v mesto? «Proteknia,» je godrnjal oni, ki so ga prešli. «Zakaj pa jaz ne?» se je jezil drugi. «Sai si ves na krivo,* so ga Še dražili tovariši. «Obs?de'a boš. dra^a Tončka,* ie rekla sladko stara Jelka mladi, po kate-o ni bilo nikogar. « Mnogo je poklicanih, a malo iz- voljenih,» je izjavil stari Smrek3r modrian. Ko pa se ni nihče iz mesta vračal, niti ni dal o sebi vedeti, se je govorilo v gozdu: «Prevzeli so se* «Pozabili so na nas* «Preveč debro se iim godi * Vce to ie slišal Jcško in ni mogel dočakati, da ga odpuste iz šole Delal je, kar je mogel, naezal se je, da bi se zdel večii — dokler se mu ni i kolčno posrečilo. No, velik baš ni bil, zato pa strašno nestrren. Rastel ie hitro in vedno ie nravil em. ki so stali okoli: <<Čakajte, ko poidem jaz v Ljubljano, jaz vas ne pozabim. Vrnil se bom in vam bom vse pripovedoval, j Gotovo ne bom pozabil!« In res, nekega dne v decembru se je Jožku žeija izpolnila. Prišla s a dva moža, ogledovala, izbirala. ( Joško se je postavljal na prs'e in venomer kričal: «Mene tudi, mene tudi!* «Kaj bi s tem-le pritlikavcem?* pravi e^en. «1. le vzemi ga * ie silil drugi. Jcško je kar drhtel od radosti. Odrekala sta ga in ko sta ga odnašala. ie klirnl tovansem: «Jaz že grem! Zdravo! Pošljem; vam razglednico!* Vso pot c'o 1 iubliare ni zatisnil j očesa tako je bil razburen 2e se je videl v lepi sobi, povsod sam okr.ns, samo z'ato in srebro, to'i! mega smeha * Pot okoli sveta Kaj mislite, v kolikem Času napravi odrasli človek toliko korakov, knt bi jih moral napraviti, če bi hotel priti okoli sveta? Večina liudi napravi dnevno povprečno kakih lG.000 korakov. Če merimo korak po 75 cm, prehodi človek pot 12 km. V enem letu torej 4.te0 kilometrov. V devetih let h in ne celih dveh mesecih prehodimo toliko. koiikor je potrebno za pot okoli sveta. ——— Fr. 2.: „Daj jetra sem!" Otroci, ali vas je rado strah? Poznam tako povest in io bom zdajle povedal, teda je še mene strah, ki jo pišem. — Kar pero se mi trese! ln sem naprosil dva polica a, da mi stojita vsrk ob eni strani z napetim revolverjem in da molita zraven litani e tako me je groza! Otro-i, kogar bi bilo preveč strah, ta naj nikar ne bere te povesti nikar je nai ne pcs'uša! Rasi nai gre spat in če si bo pernico potegnil čez glavo, se mu pod milim nebom re more nič zgoditi. f>ugi pa. kateri ste junaki, se lepo stisnite k mami in se drug drvela prinvte za roke, da si boste drug drugemu v pomoč, kadar bo sila! Zunaj je mraz in tema, v peči nrasketa ogenj in rovest se glasi tako: Živel je njega dni grozovit razbojnik, ime mu je bilo Krvodušnik; tako ie bil grozovit, da je imel kar zelene lase, sredi obraza pa mesto rosa velik ocvirek. Ni da! pre: miru, da so ga obesili, potem ie bil sit. Vešala so stala zunaj mesta na nizkem gričku, z grička ?e bil prekrasen razgled. Krvodušnik pa je visel na vešalih, še s kra'em očesa se ni zmenil za razgled, kajti je bil iz jako zanikrrne družine in je vedno dejal: ^Razgleda ne morem jesti!* iTsoč in tisoč ljudi je bilo prišlo gledat smrt uborerra grešnika. Bili so močno razburjeni in so vse sne-dli, kar so imeli s sabo, še predalo iim je bilo Kadar je človek razburjen, :e tudi žejen. Ped gričkom ie takrat stala krčma, ra so ropi'1 skoro vse vino in je krčrrari-a Ma-eamra zadovolmo zdihcva'a: «Da bi le kmalu zoret koga! Drugače tako ni žive duše v to samoto!* Noč je psdh na ze^l o. rarnd se je bil izgubil nazaj proti me;tu Krvodušnik se je gu^al ra vešalib. burja je vekala oko'i nie^a. — nu, nu, nu — vešala so škripala — e, ee — v daljavi so tulili psi. Krčmarici Miccmici se je zehnilo. «A-rah!* — zmajevala je glavo in zaklenila duri. Pričela ie preš'eva i denar in ga :e bilo baš tri groče mani nego dvaset gold;nar-'ev, to ie bila v onih časih ogromna svota! Pa se ji je vnovič zazehalo: «A-na-nah!» ... Otroci, če boste vsi zehali, vam povesti ne bom povedal do konca! Če drugi zehaio. meram zebati tudi jaz — a-nananah! ■— in potem — a-nanananah! — se mi ne da govo-riti. Kje smo se torej ustavili? Krčma-rica Macamra ie bila preštela denar in je hoHa ugasniti luč. da se spravi snat. Kar začuie zunai kolo-vratenie korakov, koraki se us'aviio pred hišo. koj nato nekdo potrka na vrata. Krčirari-a Macamica se nj bala ne biriča, ne vraga, vprašala je: «Kdo ie?» Pa e dobila odgovor: «Jaz sem. dohtar Zgaga. Macamica, cdpri! Drugače te tožim!* Marr.mra je pozm>'a moža pred durmi in mu je cc'prla. Dohtar Zga^a ni bil :ezični dek-1 tor, bil ie le pisa*. navihan in po!n zviač, vs"k se je b?l negovih tožb. Bil je suh kakor trska, za c!e-nim uhom je imel gorie pero. s^red mu je z gu^ha binr^la rečena posoda s črnilom, v desnici je imel de-| be'o gerinčo. l Dejal je: «Ma"amira, zunai je bur a, skoro me ie pre-op^nila v grano. Prinesi mi kai večer e!* Macamra ;e c^^orila: «Nič nimam, vsp so pojedli!* Oni je dejal: «Jaz sem dohtar Zgaga! Dobcdi, koder hoseš! Krčmo imaš, delžna si pes^e-j poetom — drugače te tožim, da boš ob pamet!* Macamica se je izgovarjala, če ni. da ni. Pa se je doNar Zgaga raztceotil. zaklel "e ;n udaril z ror-jačo po mizi, da je počilo kakor tisoč petelinov. Maramica ie zbežala iz sobe. Pa ni trajalo pol ure in se ie vrnila z večerjo in postavila pred debtarja Zgago: «TukSaj imate jetra, dober tek!» ! Dohtar Zga?a jih ie iedel in sre-del, k etrom e spil polič vina Vse vkure ie s*alo tri groše. plaval iih je in sta bf1a cbt zadovoljna, dohtar Zga^a in Mncamra. Otro-i, zdajle vas zad-mč svarim. nc;dite srat in ped pernico — še je čas! — Ncče'e? — Pa ne! Tisti hip se tiho odpro vrata, ni se slifrlo koraki — vs epil ie obešeni Krvodušnik. Ze'ero so mu štrleli lasje, name to nosa je imel ocvirek, rkoli vratu mu je visela vrv. Pogleda! ;e Maccmiro. pogledal je dehiara Zra^o in ročasi, z zamolklim in tre~o"im se p^som iz-pregovoril: «Da-ai ie-e-e-etra sem! Da ai je-e-e-etra sem!» Macamica se je popraskala za uše-om in se potuhni'a iz sobe. Krvodušnik pa je za kerak stopil bliže k Zgagi in ocno il svojo zahtevo Glas mu je pcs'aial si!re;ši. odgrnil je suknjo in pokazal svojo desno stran, tam mu je rod rebri ziala globoka rana: «Dai jetra sem! Daj jetra sem' D?' cPm!» Dohtar Zgaga je gledal Krvo-dušnika in je gledal rano in mu ni bilo nič kai posebno v želodcu. _Ni grozil s tožbo, ni udaril z goriačo. Krvodušnik pa je stopil zdajci tik do Zfra igral. Nekega d"e pa pride v zverimak neki gospod, spozna svo ega kužka i ter prosi lastn;ka z\erinaka, nai mu vrre psička. Ta mu ga res boče dati, tcda komaj začno psička kli-ati, da bi ga dobili iz kletke, na eži lev | d'ako in nove. Morali so mu psička pustiti in tako je živel lev s psičkom še vse lelo. Čez le?o dni ie psiček zbolel in poginil. lev ni ho el več žreti, neprestano je ovohaval mrtvega psička. ga lizal ter božal s šapo. Ko re je prepričal, da je res mrtev, se je močno stresel. na'ežil dlako, se začel z renom biti po bokih, se vrgel na mreže ter grizel žeblje in droge Ves dan se ie tako mučil, begal po kletki in r ovel; po'em ie le?el k mrtvemu rsičku in utihnil Gosoo-dar zverinjaka ie holel odstraniti psičkovo truplo, a lev mu ni dovolil tega. Fr. H.: j mi je pravda babica o kavi V mojih mladih letih smo na vasi še malo slišali o kavi. In strašno draga je bila, tako da so baje s kavo zapile kmetice včasih vse svoje premoženje. Funt kave je vel al menda več kot dvajset goldinarjev in 'o je b'!o takrat mrnjo denarja 7a za-trk so pili ljud'e juho in mleko. In če je vendarle kdo ra kmetih dobil ka\c, je ni znal skuhati. Mo'i rami materi je dala rekoč župnikova kuharja rekoliko te medicine. Bila je že pra/ena. In zato jo ie lepo skuhala, odli!a. s*resla ra krožnik, pestila s stelčenim sladkor em ter jo omastila s sirovim mas'om. Prkti-sila je, a preveč ji ni šlo v sla.-t. Se- eda se s tem ni nik er pohvalila. ?e'e ko je bila že stara, nam je to povedala. Drugikrat zope1 so peljali vozniki blap-o iz LmbPane in raztrga'a se jim ie vre"a s kavo. Usinala se je po cestj in ljude so io nabrali, a kubati ie niso znali. To e zna'3 samo krčmarra v Vrhpoliu. Prišla T'e neka žen-ka k n'ej ro svet, češ da je bila ta peklenska juha za nič in da ;e bilo zrnje trdo, naj ga je še tako kuhala. «Kako ste jo pa kuhali?* vpraša krčmarica. ♦Kako?* pravi žerska. «1 no, kakor grah; pa še z žli-o sem mešala, a še ni hotelo biii mehko. Meada se sploh re da skuhati.* Krčmarira se ji smeie in pravi: «Naiprej morate kavo pražiti, razumele. razm'e'i ali zdrobiti v mo-žariu. nato še'e kuhati. Pcuhi in mleku I* ln vendar e kava izpodrinila iuho in mleko. Deset zanovcU za deco 1) I inbi svoie scučence. ki bodo tvoji tovariši v delu in živl enju. 2.) 1 iubi pouk. duševno hrano! Bodi hvaležen uči eljem in starišem. 3.) Posveti vsak dan s kakim dobrim in koristnim delom ter z vljudnim vedenjem. 4.) Spoštuj poš!ene ljudi, izkazui čast človeku — toda ne lazi pred nikomer. 5) Ne sovraži in ne žali nikogar. Ne bodi mašče\a'en, toda brani; svoje in svo:ega bližnjega pravico j ter re bodi svojeglav en! Ljubi pravičnost in prenašaj junaško' bolečine in nesrečo. 6) Brani in ščiti slabotne in tlačene ter pomni, da spada:o med le tudi j živali, ki imajo tudi pravico do j sočutja Ne delaj jim zlega in ne, muči iih. i 7.) Pomni, da izvira vse dobro iz dela. Kdor uživa, ne da bi delal, krade tis im, ki delajo. 8.) Išči in misli, da boš našel resnico. Ne varai niti sebe, niti drugih in ogibai se laži, kajti laž kazi srce. dušo in značaj. Premaguj svoje strasti, kot n. pr. jezo in širi mir ter ljubezen okoli sebe. 9.) Ne smatraj za rodoljuba človeka, ki sovraži druge narode ali jih zaničiu. kdor hrepeni po vojni, ne ljubi svojega naroda in ljudstva. 10) Ljubi svoo domovino in svoj narod, deluj pa na to, da bi živeli nekoč vsi ljudje v miru in sreči kot bratje. Revež vrag (Švedska narodna pravljica.) Živel je na Švedskem kmet. Peljal je spomladi svojo kravo na pašo in molil, da bi jo obvaroval Bog nesreče. V ra^ pa je tičal v grmovju. Sli-, šal je u kmetove besede in si rekel: | «Vedno js tako: če gre vse ! dobro, se zahval jo ljudje bogu. če pa se kaj slabega zgodi, dolžijo i inene.» I Nekoliko dni pozneje je zašla jkiava v močvirje in nikakor ni mogla na prosio. Prišel .ie kmet. zagicidul kravo v močvirju in dejal: «(ilej. kam jo je vrag zanesel!« «Saj sem vedel,* je rekel hudič v grmovju. Kmet je šel v vas po sosede, da bi potegnili kravo skupno na suho. Vrag pa je med tem urno skočil iz grma in privlekel kravo ven. se vsedel in mislil: Zdaj se bo kmet pač meni zahvalil. Kmet se je vrnil, zagledal kravo na suhem in rekel: «No, hvala Liogu, zlezla je ven!» Tat m cigan (Spisal Afanasjiv.) Peljal se je cigan na sejem, dolgo se je vozil, pa ie zaspal. Dohitel ga je tat. Vidi. da ima cigan dobrega konja, odpreže ga in pošlje na sejem. Namesto konja pa se je sam vpregel v voz in postal. Cigan se zbudi in se začudi: «Kako oa prideš ti sem, prijatelj?« «To sem skupil za svoje grehe. Pred petimi leti sem bil za svoje grehe začaran v konja. Kot takega si me ti kupil. Zdaj pa je minil rok moje kazni, pa sem postal zopet človek.« «No, če ti je Bog odpustil, ti bom tudi jaz. Le pojdi v božjem ime-du,» pravi cigan. Drugi dan pride cigan v mesto na sejem in vidi, d" je njegov konj naprodaj. «A,» zakriči nanj, «že zopet si grešil grd<:ba! Ne, zdaj te pa že ne bom več kupil! Tvoj Bog je pač predober, nemara ti bo zopet kmalu odpustil, takrat bi lahko šli moji denarci zopet rakom žvižgat!« \z šo!e Mati us!avi sina dijaka pred vrati: «Preden vslopiš v hišo, hočem \edeti, ali imaš čiste noge * «Imam, mama, samo čevlji .so malo blatni.* noit na čelo male Marice. Marica se je vsa blažena nasmehnila, objela mamico in skočila iz postel e. Ko :e bila cb'ečena, sta šli z do-' ma. Oble-ena! Krilce je dobila od že"e poštnega uradnika, ki mu :e umrla, hčerka. Povhovko ji je dala s ara bogata gospa iz drugega nad-stropia. Rckavifke ji ie podarila uči'elii-a. Obuta! čeveljčki, ki so bili davno kupb'eni Pog ve za koga. je pa mamica še poleti r.aš'a v jarku pred mestom. Pa sai so bili še prav dobri. O blaženj besedi: oblečen, obut! In sta šli. Kam? Mleka! • • • O sveti, čarobni. ba'ni božič! Kaj bi bilo vse naše življenje erega bor-j nega leta brez te lepe br ke! Sai bi se naveličali živeti, posiroveli bi, pobili bi se med seboi. če bi se čulo o tem groznem bo'u, ki mu pravimo življenje, vsaj enkrat na leto angelski glas: Mir ljudem na zemlji! * In sta šli. Po mestu je vse hitelo, kupovalo, nosilo dumov zavoičke, darove. 6mrečice. Ljudje so bili veseli: vsakemu si bral z obraza pričakovanje, željo, srečno presenečenje. — Izložbe! Sijaj, razkošje, bogastvo! i Vse ozaljšano s pozlačenimi vejicami. Ustavili s a se pred izložbo in gledali. Med zrcali. in brušenim steklom so s'a!i čolntčkcm podobni predmeti v raznih barva^, še srebrni in zlati, ln pri vsakem zlata veii-a. «Kai ie to, mamra «Marica, to so čevlji!*-- Poleg drvoreda ie stal m?.1 gozdiček smreči". I iudje, vsi srečni, so uli kupovali. Vsak po svoiib razmerah: velike, prav m2:hne in zelo velike. Trrovci, uradniki, bogataši... Neka d^kli^a, ki ie nesla drevesce, se ie skoro zaletela v malo Marico in io oirela s smrečico ro b'edem licu. Marica se je ustavila in gledala za nio. «Kai je to. mamica, zakaj kupujejo ta drevesra?* ♦To so božična drevesca!* «Kaj bodo z niimi?* «Pojdiva dalje!« je vzdihnila mamica in jo poiegnila za roko. Ustavili sta se pred velikim oknom. Tam so bili razstavljeni zlati bonboni, slaščice, čudovi o sadje v lepih škatlah, vse mogoče stvari, katerih še mamica ni poznala. Obe s'a giedaii in molčali. Stali sta čisto pn kraiu, zakai poleg njiju je bila gruča keo cbicčenih ljudi, ki so i gledali v izložbo. Nihče ni izprego-voril besede, kakor bi se bal, da bi izdal sosedu svoio željo. Marra je gledala, spustila mamici roko in se uprla v stek'o. da je bi'a čisto blizu vsem tem lenim stvarem. Ničesar ni čula, le gledala je. Liudie so prihajali, vedno več iih je b;lo in gneča na ulici ie naraščala Nekaj se :e zgodilo, ljudje so se zbirali in drveli skupaj. «Oospa, jaz vam nisem vzela denarnice!« «Bomc kmalu videli! Le kje je stražnik!* ^Gospa, preiščite me. poglejte, jaz nimam vaše denarnice!« «! e kje je ta premeti stražnik!« «Kai se je zgodilo? Tako! 2e dobro. Klamam se, gospa! Vi, žena, pa z menoj!« • • • ♦Kaj pa je ono tam zgoraj nad jabolki, mamica?* Marica ni čula odgovora. Pogledala ie okrog in okrog. Nikogar ni poznala. Mamica! • • • O sve!i božič! O sreča, baTca, mladost! O, mir ljudem na zemlji! V bogataševi hiši ni bilo miru na sveti v c Ter. Božično drevo, do stropa visoka smreka, se je šibala pod darovi. Pod drevesom nakopičeni, darovi, m mizi jedila. Toda otroci niso bili srečni: darov sploh niso poznali, ker niso poznali presenečenja. ?ai so imeli vsak dan vsega, česarkoli so si poželeli. Ubogi bogataševi otroci! Vpili so, se lasali in se zmeriali. i Gospod bcizataš je pušil cigaro! in zdelial v fotelju. ♦Neumnost, ta navada, da mora biti člouk ra sveti večer doma'* j ♦Prosim te, ostani! — 2e radi otrok1« ♦Kai otroci!« Gospe s--« se orosife oči in ^ odšla v anjgn «nbo Gospod bogataš je vstal, si oblekel kožuh in se spla-z-l no prs ih iz sobe ♦Ne.imn^st, t^ stari običaji!« Ubogi, teraŠki gospod bogataš! • ta Samostanska cerkev z visokimi stopnicami je bila vsa razsvetljena Eožični zvonov« so peli sveti pd-nočnici. Liud:e so pnha;ali, tiho in tajno govoreči, hrepeneči po čudu in tainosti svetega večera. Božična pesem, lučke pri jaslicah, blaženi von i kadila ki ea žažira duhovnik! ♦Tisti Č3s je prišlo od cesarja Avgusta povelje...!* Zvonovi so zapeli, orgle zabučale; in božična pesem se ie vila iz ubo- j gih in srečn.h človeških grl visoko; pod nebo Mamica! Vsa trndna lačna, onemogla in pre?ebla ie prišla Marica do samo-s anske cerkve. Par stopnic ie še zmogla, potem pa se ie sesedla, da se samo za trenotek odpočije. Samo za trer.otek. Takrat so se zaprla cerkvena vrata. Marica je položila glavico na mrzli kamen in zaspala in prelepo zasaniala... Prišli so angePi, prav drobčsani in srčkrni in so se sme'iliali mah Marici. Prinašali so ji darov, obleke. sadja in slaščic. V rokah so imeli rekaieri kadilnice in so kadili. Pred kem? P;ed Jezuščkom! Stopil ie iz samih jaslic, prišel k mali Marici in jo pobožal s sveto malo ročico: ♦ Pridi k meni, mala Marica!* ♦K Tebi!* In ansePi so jo dvignili na male ročice in jo odnesli za Jezuščkom. * • * Orgle so divje zabučale, zvonovi viharno zvonili. Ljudje so se vsuli iz cerkve. Polnočnica ie končana. Videli so nekaj pred vrati. ♦Kai :e »o? Poglejte!* «Oirok!» ♦Revica! Zmrznila je na sapnicah!* Spavaj sladko, srečna mala Marica! F- L. Militaria Pofetje in saj kača. — dobra volja. — Drobiž Pomoz* Bog! Letos poleti je kraljeval Mars, zato sem ime! čudne počitnice: povabili so me pod puško, na dvomesečno orožno vajo. In tako sem se lepega julijskega jutra — bogme, bil je ponedeljek — znašel na dvorišču starega kasarnskga območja, koder je pod rajnko Avstrija odmevala preimenitna himna landverovcev in klavrne »dežele nevihte* (kakor smo prekrstili «Landsturm»), himna o najlepšem solda-tu jap-u-kanonirju in postavnih vahtar-jih krompir a. Leta gredo naglo, šest jih bo kmalu in več... A še je mladosti obilo, in ko se po par letih znajdeš z gručo starih kameradov, staroznanih, avstrijskih škartirancev, ki smo zadnjo polovico svetovnega klanja oprezno prebrodili po vojaških kanclijah, špitalih in varnih etapah, — ko se takole zopet znajdeš sredi peščenega dvorišča kasarne, te znova prevzame tisto okroglo razpoloženje iantov-soldatov ... «s klobučkom po strani, pa s koterčkom v rok'...* Zbralo se nas je okrog 70: juristov in vsakih sort študentov, nt kaj pohlevnih uradnikov, par doktorčkov, pa za sped-jaliteto še golobrad kulturni zgodovinar in dvoje, troje akademskih umetnjakar-iev. Samo lemenatarji so se izmuznili kakor vedno. Fantovske duše slovenske, sa-lamenske, četudi študirane, so pa že take, da brez petja ni začetja, pri soldaščini celo ne... »Sablji-, sabljico prepasano, puški-, puškico nabasano...* Na vse te-šče so jo vlekli. V obednici oficirske menaže nas sprejme polkovnik, .stasit, eleganten gospoda--pukovnije: »Vse pojde z dobro voljo. Ničesar si ne bomo zamerili, prijateljsko bemo izhajali. Sprejmite vse. kakor ie, in — vse poide z dobro voljo!*... Zdravo, zdravo, zdravo! Pešadijski eksercir in z letošnje orožne vežbe j mitraljezom ... U strelce!... Vse križem povelja, skakanja, rcgljanja po širokem travniku, kako imenitna dopoldanska kura za želodec, pljuča, živce in ostale konce! Tam vežba golobrad šumadijski ka-plar desetino škartov («šk:irti» so pol- Polkovnik: «Vse pojde z dobro voljo!" Tako se je torej začelo. Razdelijo nas ■po četah, preoblečejo čisio dosto no in poučijo o zlatih vojaških čednostih. O zlata jutra v poletju! Marširamo po beli cesti in sveže, toplo nam je v duši. Rano vstajanje spočetka res ni prida. Jutranja rdečica komaj potiplje skozi okno, ti pa trešči pokonci! Bog pomagaj, toda rana ura — zlata ura obdrži pri solda-tih staro veljavo; v civilu bi dal zlato uro za rano... Ampak ko odmarširatno iz kasarne, iz mesta, sme polni zdravja. Iz okolice hite kmetice na trg, z .ierbasi, košarami, mkkom; dekleta, zrela kakor sadje in sramežljiva, o sramežljiva! Na vozičkih očanci s prešički in kuretino, bele mlekarice z oslički, peliarčki na kolesih, delavci, delavke, tipkarice — vse v mesto! Mi pa ven v široko pokrajino, ob vrtovih, poljih, topolih, sadonosnikih, ki se vzpenjajo k hišam na bregu, vinogradi so vmes, dalje vzad čez planino pa zelenina bukovja in smrečja, ln rosa ob poti, ptice, žarki, pesem ... Hej, zlata poletna jutra! Na vežbališču, kamor je uro hoda, je spočetka strašen špas. Nove komande, nova disciplina, nove okornosti. In ne-usahl ive eksercirske cvetke, žaltave ko nalašč za fante, poganjajo med strogim vežbanjem in ščegetaio k smehu... Mirno!... Jedan dva, jedan dva!... Paljba »Kaj boš deklič to zamera, da sem ti kdaj špampet meru, eno ur'co al' pa dve,' ai' pa kar do belga dne...* In tako dalje. Po odmoru smo zlezli na običajni juriš skozi gozdovje. Kmetje so spravljali seno pod parobki in nas poml-lovali. «Še ne bo morije konec!, so majali z glavami, kadar smo mimo njih drli navkreber. Drugače pa so radi postregli s sadjem, kislim mlekom ali novim sladkim sadjevcem. Nekoč sem se visoko nad vinogradi zgrešil s patruljo. Žejen ko riba sem se priporočil viničarju, ki je sredi bož ega dne lenaril v senci pred bajto, za latvo kislega mleka. »A, ste Slovence?« me vpraša čudno presenečen. «Sem rajtou, de so sami Ser-bi.» Prinesel je latvo mleka in hleb rženega kruha. službena titulacija' za okorneže) in si strahovito petelinči nad ožganim dolg nem, ki venomer narobe krene: »Ko T dav u vosku? Je 1' bio lud?!...» ln po-ručnik tam za lipami, uvažena slovenska sabljica, se gerira pred svojo četo z' dobrodušno jugoslovanščino: »Ce boste1 Rezervist posluša. dobro delali, bomo malo radill!*... Bosanci umejo in dobro delajo. Kapetar. sredi travnika na belcu mrši obrvi, nekaj žuga s sabljo in priporoča momcein, naj Ie ne hodijo moledovat za dopust in da jim bo prej mah zrasel pod hrbtom, preden bo kaj dopusta; namreč če bo šlo tako dalje in če bo kapetan slabe volje kakor danes... Kar naprej padajo veselo- j modre, ostre, zarobljene. Dopoldanske ure pa minevajo naglo, solnce pričenja neusmiljeno žgaii. žeja narašča in apetit tudi. K sreči je pri vežbališču zelo pri-rečna kantina, kjer dobiš vse, od »kra-herla* in špricerja do gnjati in kranjske klobase. Nikoli v življenju nisem imel tako si.ajnega apetita, kakor v odmorih po vežbanju, ko smo posedeli okrog kantine, se hladili, gostili in režali. Zakaj z dobrim apetitom vedno tudi raste dober humor. Danes pogrešam tistih klobas in tistih dovtipov. Štirinajst dni sem se za-pored smejal, končno pa naveličal tudi vežbališča in bil vesel, ko smo naslednja jutra pomerili pot na vežbo še kam drugam v prelepo okolico, med gozdovje, vinograde, preko brd in pašnkov. Dnevi so bili solnčni, sadje v sočnem dozorevanju, pokrajine bleščeče. Uživali smo v bujno-sti razgledov, luči'in barv, a nič manj nato pri odmoru blizu krčme, kakršne so v mestni okolici povsodi na pravem kraju in Bog ljubeznivo moli roko iz n ih. Ob nedeljah so polne prazničnih izletnikov; mi smo jih častili tned tednom, posedli v hladu, si voščili domačih dobrot pušili in prepevali. Gospod major ie prižgal pipo, rekel svojo vmes in začel: Odmor in ptpa. »Ja, vejte, Serbi to so ani čudni ludi. Serb lort vujsko pela; že na.de kak špe-tir...» Pospravil sem celo latvo mleka s kruhom, se »odžejal* kakor Ribničan, in začel možakarja spreobračati. Dobro sva se pomen la, a spieobrnil ga nisem. Dobri so ti ljudje — nič ni možakar maral pla- j čila, še starine mi je natnčil za slovo — radi govorijo, ne dopoveš jim pa nič. Stare grče, iz prejšnjih časov, vanje je ujedeno štajerčijaustvo, le počasi bi ga ozdravil s toplo domačo besedo. Ko se vračamo v mesto, zataknemo rože za ša kače. Kolona dviga goro prahu, da zevaš, zevaš; zenice se krčijo oJ vroč ue, po hrbtišču se lepi komisna srajca, na stopalih cvetijo žulji in mehurčki Zevaš, zevaš, viješ po poti cigareto in prilagaš h koračnici, ki jo vodi kaplar, silen hrust, z lep;m tenorjem; Jesam li ti jelo govorio, da ne rusleš pokrai puta, kiid prolaze oticiri, gde protiose gole sahlie i provode slavnu vojsku, jes.iin li ti gevurio divna, vita jelo... Težke ravno niso te popotnice. Verz velja za strofo, se poje dv krat, trikrat, in zategne na kra u. Cisto lag< dne so, vsaj z basom lahko prispevaš na vsako melodijo, ne naveličaš pa se jih vso pot. Pril ubi.io se ušesa zaradi petja samega in razpoloženja na maršu: Biser-magla. ti ne padaj name več ti padaj kraj Osjtka-grada gde se ljube dva dilbera mlada; oni m"sle, n ko ih ne gleda al" Ih gleda pope sa oltara: Ne ljub'te se dva dilbera mlada, neljub'te se, venčati vas neču.. Bome, pope. ni molitve neču, u mom selu tri popa imade, u dikinom četiri imade, od tih sedan venčat če nas jedan... A niso fant e trdih glav in kosmatih ušes; pakrat čujejo, pa znajo tudi slovenske o mladem dekletu, jo-joj!... regiment, ravno polje, najgeljček-fajgeljček rožmarin, in tako. Le ukanje jim ne gre iz grla. Na jugu ne ukajo kakor mi, temveč resnično drugače. Kar je pri soldatih najbolj v redu: pred poldnem sc čete točno vrnejo z vež-banja v kasarno. Mcnaža dandanes ni begvekaj; a kar je, j"; gosta »čorba, z vmešano prikuho, kos mesa in hleb komisa. Tega si gedža naseklia v skode-lo («porcija> ji zdaj pravijo) in se nabaše do sita. Večerja je slična. Učinki te preproste reje pa so povoljni, le včasih neprijetni. A na. več pripomore k solidni prebavi neovirano spanje po kosilu, od ene do pol štirih. Večina se zlekne po trdo nagačenih »krevctili*; in spijo kakor mladi zajci; nekateri pa imajo neprestanega opravka s puško. Čudovita jc ta zaljubljenost v flinto. Opazoval sem mladega muslimanskega cigana, kako je ob vsaki prosti uri rokoval s karabinko, jo snažil in razdevai, ali pa ležal na slamnjači vznak in meril v strop. »Kam pa meriš?* »Gadjam muvu!* Aha, v muho na stropu! Zadel bi jo, če bi imel naboj. Strast streljan a in ju-rišanja jini je v krvi. Pri vežbanju napada drhtijo ob merjenju, pokanje in posebno še regljanje strojnic jih draži do strasti. In ko nasadijo ba onete, se plazijo proti postojankam »neprijatelja. kaki r prežeči risi ter komaj dočakajo, da jih končno povelje dvigne k naskoku... hurraaaa! Uspehi vežbanja v manevriranju in napadanju so presenetljivi, rezultati pri ostrem streljanju na strelišču frapantni. Silovit temperament in prav- j cata zaverovanost v lastno puško ustvar-| jata iz jugoslovanskega vojaštva materija], da nas zavidajo evropske armade. Ob štirih pričenja popoldansko »zanimanje* v kasarnskem krogu. Mi rezervisti pa k predavanjem, za dve uri v popoldanski sopari, uaaah! Ratna služba, naoružanje, pešadijski cksercir, čitanje karata i planova, istorija sa geografi-jom... discipline, same discipl:nc. Škoda, da se ne ritnajo, v spominsko kniigo bi jih hil zapisal prijaznim gospodičnam, na katere sem mislil ob predavanjin — uaaah! — in tolik: krat drema e kunknil z glavo ob mizo. Zaman vsa ambicija in uka/eljnost, vročina je zmagovala, zato so Iz vseh tistih popoldanskih ur in vročičnih motnjav ostale v spominu le inter-esantne konture predavateljev, fino rezani polkovnikov obraz in majorjev skorodt napoleonski profil ob ponavljajočih se resnih poudarkih: »Dakle... daboine... prema tomel*... večerja kronala trudapolni dan. Komaj p® večerji odrožljajo žlice, zavlada po dvorišču dirindaj. Ta ali oni gizdalin z listno uniformo hiti se kazat na promeud* S" Na promenado! in Dulcinejam, klapa dveh treh evlčksr-jev jo maline na požirke, tarokarska ta šahovska partija s kib.ci vred pa v stra*- Veliki mojster menaže. sko sobo kantine. Moštvo nima večerno- ga izhoda in ga ne pogreša. Na dvorišču je kakor doma na vasi, in to ie zadosti. Eden privleče frulo, piščalko lastnega izdelka, in brlizga kolo, harmoni« kaš in dobošar ga spremljata... kolo, kolo naokolo... uro, dve, poskakujejo neprestano in se razgreva:o. DrugI se razguvarjajo in prepevajo. Silno zabavno je motriti te ožgane koščene obraze tbabomc!... Prema tome.'» Pride mrak in večer. Celotni polk se razporedi na dvorišču k molitvi in večernemu povelju. Kristjani molijo odkritili glav kakor v druž ni, muslimanu pa šaj-kače ne spraviš z glave. Tudi pri hran: I se delijo, muslimani imajo posebno me-1 nažo z olietn mesto masti. Za nas rezerviste pa e skrbel veliki moister oficirske mena/e. slovenski poručnik S. in se včasi prav prizadeval, da je dobra Mladi aedža. v skupinah in posamezne tipe. So pretežno fantje iz Bosne, toda vse drugačna rasa, kakor smo je bili vajeni v trhlih avstrijskih barakah. Nov rod, novo zrasel. novo vzgojevan. Koščena lica se v mraku režejo moško, nekatera celo stari-kavu, toda v razgovoru spoznaš naivno detinsko dušo s prirojeno flegmo in svojevrstnim humorjem. Pripovedujejo si čudne pravljice, anekdote o popu in popadiji in prepevajo radi. Najraje bečarca... Kdo ne pozna te ognjevite narodne ariie. ki ne bo izumrla, dokler je žlvlje-ma na našem jugu! Ona je vedno nova, vedno prigodna za oddu^ke v čudni nostalgiji po nečem neznanim, nedosežnim: .Bečar jesam, bečarski se vladam ničemu se u svetu ne nadam... A arija se ne beleži z besedo. Treba jo je čuti, pa da te razvname. kar .* v pts ui mefistofeiskega, ujedljivega in drastičnega: Svirajte mi tamburaši besno bit' če vama po sokaei tesno..* F P.: Pisma Kulturo naroda sodimo predvsem po pismenosti. Nesporno je, da se naredi, ki mnogo čitajo in pišejo, glede izobrazbe odlikujejo pred drugimi, ki to zanemarjajo. Primitivnemu človeicu je zadoščala preprosta govorica, ki se je tekom tisočletij izobrazila in razvila do današnje popolnosti. Pa še ni popolna. Se mneo pejmev, misli in občutkov je, ki jih ne znamo in ne moremo izražati, in ravno za najfinejša čuvstva nrm manjka izrazov, kakor je omenil mojster izražanja Ivan Cankar. Po napredku hrenenečemu človeku pa kmalu ni bila dovolj govorica. Že krajevna razdalja ga je primorala, da si je izmislil sredstva, kako občevati s svojimi prodniki, prijatelji, znanci ir. stanovskimi tovariši. Izumil je pi- -vo — pismo, ki je eden izmed najvažnejših izumov člove.^va. Kar piše človek v javnosti ali v izvrševanju svojega poklica, skuša z "*sti v nekako določeno obliko, v r~blono, ker noče razkrivati svojega notranjega stanja. Pismo pa je veren izraz človekove notranjosti, cesto tudi njegovega značaja in čudi. Zato je v \ eh modernih državah pismo nekaj svetega in velja zanje pisemska tajnost; prestopki proti tej tajnosti se kaznujejo dokaj ostro. So pa izjemni primeri, ko pismo ni varno rred tujimi pogledi, pr:Jvsem med vejno. Ravno vojaški st~n me je med svetovno morijo prisilil, da sem vtikal nos v tuia ois n; bil sem cenzor, dokler me vojaška oblast l ot nez-resljivca ni vr^la .,napolje'\ Imel sem terej prili' o, čitati nešteto pisem in študirati pisalce. oziroma pisalke. Bil je pravcati konglomerat naredov bivše monarhije. Čital sem poleg pustih otrobr.rij nisma naravnost cesniške vrednosti, poleg sila nerodno skrpucanih besed pisma bleščečega sloga in dikcije. Ugotovil sem. da so bila slovenska in nemška pisma izmed vseh najbolj prozaična in več j idel brez pcezije, pisana pač kakor vzorci za pisma v slovnici in v soisovnikih Poljaki so mi s svojim ..rožemanjem" že boli ugajali, madžarski ..kedves" mi je bil zoorn, češki „ruce libam" precsladen. poetično pisana pa so bila pisma Malorusov in Srbchrvatov Bila so pisma pone'od polna mehkobe, drugod zopet polna zdrave šegavosti. Bil sem vesel, ko ie šlo pismo s krč i moje roke, in sem se v duhu r?do\ il z naslovniki. V misli mi prihajajo začetki pissm, ki so jih pisali domov srbehrvatski ranjenci Okorna roka je napisala največkrat ta-le uvod, seveda v vseh različnih narečjih tega krasnega jezika: „Evo, sjedo na jelovu klupu, uze lapeš u desnicu ruku, lapeš para, bijelu kariu šara, pak se duša s Tcbom razgovara..." Tako živo sem si predstavljal pri tem drhtečo rok. zagorele Dalmatinke, ki je koprnela po uropnnem ji „zlatu', ka-te.i je ječal daleč od nje v švabski bolnici. Kcnčavala so se pisma navadno z besedami; „2uta kruška, zelen bor, molim brzi odgovor.. v vseh inc.cjih enačicah in varijantah. Bednik brez noge se je dvignil nad nočno omrrico in v svoji bolesti napisal prisrčne besede: „Vaše sam pismo primio, a kad sem je primio, prvo sam suze izronio, pak sam onda medene reči proučio..." In pozabil je tisti hip na svojo bol, ko je bil v duhu pri svojih dragih. Pa ti je prišel šaljiv Slavonec in napisal storijo, kako so ga ostrigli: Kad sam dosao u petak iz urlaba, u subotu nam major befel dava: ,Oj. barabo, a što bečeruješ, zašto svoje kose ne štucuješ? Ta sutra je nedjeljica mlada. Oj, barabo, kako mi se vlada?' In možakar je podlegel brivčevim škarjam, pa ie potožil: „Alaj, švabo, šta si uradio, šta si mene čelava načinio?* Brivec ga pa telaži v vojaškem žargonu: „Oj. barr.bo, sad češ ccldat biti, nečeš kore do oči nositi..." Navsezadnje r- se f-ntič urbvbar vda svoji usedi in samo opozori sotrpine: ..Ccife mere, zeleni rekruti, pa da vid'te, kako scldat pati!" Pismo v bosansko Fcjnico se zaključuje: „S^da te pozdravljam 'oliko puta, k"liko :-ia u c?ra rekruta." Nekdo je pozdravil svojo drago z besedami : „Evo, si"do na .jelovu klupu, uze nero u desnicu ruku, a u lijevu biiela oe.oira, jerbo srce meni neda mira. Dtro r*-oia, is<:na ie ciiela, sada zlato, milo sunce griie, a Tebe Ljubljani njje." Pač mu je bilo hudo pri srcu; on je bolan ležal v ljubljanski bolnici, tam ob Soči pa so bruhali topovi smrt nad naše ljudi, zadaj pa prežale nanje avstrijske in madžarske strojnice. Prišlo mi je v roke pismo, ki ga piše Bosanec domov: „Znaš, u kakvom sam stanju, u mene je siva knbanica, moja nočna pucicn puška-šarka, a otec i majka bajuneta." V tem prelepem jeziku poroča ran:en bojevnik svoji ljubici, „kako je nastra- dao na talijanskoj fronti": „Evo, oču, da napišem pjesmu, debio sam, draga, ranu tešku na Doberdoj visokoj planini. Tam smo, draga, četir' dana bili, a kada smo abmarš mi imali, obnoč mi sma bili marširali. Nijesmo predli kilometer puta, pogodi me sva krogla ljuta. U prsi me, draga, udarila i prsa mi odmah je probila._ Ja sam odmah sa konja skoči*, kamerate svoje povikao. A eni me cdmah prihvatiše, na kamen me polako metniše. U nesvijest sam odmah bio pao, znoj na mene bio udario, ko da bi me s vodom smcfio. Odmah so mi kola pritirali, j na kola mene su metnuli, do prve me bolnice privezli i tako mi ranu povezlL Onda su me u avtomobil metli, u drugu bolnicu odvezli. — Sada, draga, ležim u bolnici, pa mi, draga, ranu liječu sada. Pada mor;..n pjesmu privest kraju, zabole me, ljuba, prsa sada..." Tako je imela svetovna vojna poleg vseh gr t tudi dobro piat, da je nagnila mehko srce nepokvarjene~a naroda, ki je dalo svojim čuvstvom dufta v pesmi... Bečarstva m! ne poznamo; pri nas se grabnu stopa gruča fantov, menda je to- kroka in žlampa iz požrešnih navad, be-čar pa nc pije in ne poje iz navade, nego variš Janez, ki poje: Hladna jesen že prihaja... Pohitim za njimi v kasarno, se poženem pri ko plota in preden je stražar vrgel puško «na gotovs», .sem znotraj. A še in še zveni v ušesih: ...mladost prolazi žurno i život taj nesretni... Zjutraj je ta ali oni marod. Vse ga boli, omedlevica, napadi slabosti, zobo-bol, cvetoča kurja očesa. Vsak izgovor jc dober in vsak zdravnk najde «falengo», če hoče. Polkovni doktor gl-.da in študira: «Cort vazmi, škart, dva dana pešte-dt!» Pa bi bil cn dan dovolj, zaradi Kolo in bečarac po večerji. i7. žgoče muke v duši. iz potrebe za duškom. Kadar se zbudi kri v žilah, ga stiska v grlu, tišči v prsih in sili na dan želja za psovko, krikom, grobostjo m ljubavnim opojem. In bečar pije. noje, se zapije, rod pa gre dalje... Motivi so pestri, tudi vojna in vojaščina je dala svoje: Ženo moja, pošteno se vladaj, za par dana ktiči me se nadaj; kada doznaš, da ču kuči doči, veži oči pa u Savu skoči... V prikrajku ob baraki sedimo z oficirji na klopi in po tleh. vi jemo cigarcte, poslušamo in govorimo. O življenju na jugu in pri nas, o albanskih gorah, koinit-skih pohodih, o borbah in izkušnjavah, o lepih- dekletih. Kapetan naš, rodom tCort vaz mi h, zamujenega spanja. Kajti siccr Je maro-diranje v kasarni ob lepih dne It pusto in neznosno dolgočasno. L.e kadar jc tre- balo, po svetlih, toplih nočeh... • Nagibalo se je leto v jesen, dnevi naše orožne vežbe so šl; h kraju in naša dobra volja e prekipevala. Kn edini trdi oreh so nam za slovo stavili med zobe: izpite. Črnogorec, je osem let pretolkel v rovih, j Vraga pa še izpiti! Izpiti iz soldaščine! — Strateglčnl pomen Dinarskega spleta? — Dinarski splet? Valuta, kali? A da, das Dinarische Gebirge... — Dobro. Dušanov zakon? Koliko delov? — Se deli v dva dela. — Vrlo dobro. Se imenujeta? — Prvi del in — drugi del. — Odlično. Pa nekaj o zgodovini Slovenije. — Od vesoljnega potopa dalje? — Ne. hvala lepa! V dveh dneh so bili izpiti iz vseli •disciplin, opravljeni in gospod major nam je čestital. Specijelno radi geografije sa istorijom ... Polkovnik nam je priredil nad vse prisrčen poslovilni večer v posebni dvorani mestnega hotela. Posedeli smo rezervisti poslednjič v prijateljski družbi z oiicirski.m kerom. nazdravili brigadir u in polkovn ku ter za slovo rekli celo vrsto zdravic in p^s'ul. Tudi bečarca. na čast mlademu kapetanu, komandirju slavne mitraljeske čete: Svi su, svi su al' ko Icko nisu, svi na stranu. Icko na megdatiu. Icko nosi svilene obojke zato njega vole sve devojke... Naslednji dan smo se odpravljali iz kasarne. Z Janezom pa sva še posedela v stranski sobi kantine in z nama par oticirjcv. Za! jim je bilo, sprijateljlli smo se tekom dveh mesecev: spremljali so naju na kolodvor in bratsko smo se poslovili.* E, vse je šlo z dobro voljo. Z dobro vol o v obojem: za »ckscrclr. in — drugo. 15il ie lep kos fantovskega življenja in spominjali se ga bomo, kad-u nas zopet zad:rte pozdrav: Pomoz' Uc g. junaci! Da vrnemo: Bog Ti pomogo! Gedia. V pomenkili. mode Na piskerloiiEC Milostna! Ali se tosfe res dali? Ali j'e res? Da Vas bo'.!o ostrigli na piskerlonec? Da bocie imeli pobjo bučo? O, milostna, dajie, lepo Vas prosim, dajte, s<.mo to Vam Ce manjka! Vi ne veste, kako pripravna je ta fri- I bile, ki sj ;.r.dle pri maturi, re' le so, ;d. so padle zaradi profesorjev. Pa 'e modne liste, ki «o v veliki '-bori na ra" ilago v knji-gar. i Tiskovne zadrree. I,iu brana. Prešprn.iva ulica 54, nasproti Razstava kuharske umetnosti v Dijonu Dvoje modernih zimskh klobukov. veste, takJne pri banki in s plačami, c! .rat ioli? šninii kakor jin irr^jo nro-ferorji. One s kito in maturo pa še čakajo! Pa še to: keliko bo to vredno, ko sebe vsa ulica ozirala za Vami! Vi ne vecie, kako imeniten je ta občutek! Tako se Va.: bo zdelo, kakor da ste res kaj! Toda se morate žuriti, še preden se dajo vce druge. Kajti ko bodo v ;e imele pebje buče, ne bo pebja buča več tako pripravna in dražestnr in inteligentna, ampak bodo pripravnejši. lepši in inteligentnejši zo .et dolgi lasje. Kje jih boste debili, je drugo vprašanje — morebiti od Kitajcev, morebiti ne in utegnejo ta čas one brez las in mature zopet izgubiti svoje službe in jih bedo dobile one z lasmi. Svet ce pač obrača Prosim Vas, kadar bccic ostriženi, pošljite mi svojo fotografijo v skomin! Jaz Vam bom pa svojo. Kajti zakaj? Zato, ker cem sklenil, da si dam rasti dclgo frizuro. Elegantni in najmodernejši par,ški piaiči Tudi v« bi si jili želele, drajje ciUte.jioe, kaj ne? — O, jaz tudi! Pa še avto po rrliu! Ki-ncpin noveinbr- se je končala v f)i-Krrsijo pa vrat nič m~nj kakor krzna >"« ' ^am-iji razstava kuharske umet-In u"ied kolikčen je' Ali mi »erja- n«'*1' * velikanskim uspehom. Ta razeta-mete, milostna, če širokega klobuka ni va se je prvič crš.la 1. na njej je treba in baržvnr.steoa suknjiča, sploh biio 240 raz*tavljalcev in obiskalo o je ničesar, le da so Ircje col^i! Brez dol "'"'"O useI'- lt'(,,<' !,> 1,110 ie 800 razstav-I gih l_j ni nič! A^.oj prijatelj, ki ne želi ljaloev in KiR.1100 obiskovalcev. Najzam-biti imenovan, ie opisal že par dram in niivejše je pa to. da razstava ne stano rmrnov in roldni^o ' 'o moderne li- niti "'ti me*to l>Uon, niti siez, rike — živ krst mu jih ne mora zal žiti! niti francosko dr/.avo. Kadar .ma dobi- Pa je imenovani prijatelj, kine "eli biti j «ek sc ta hrani /a pnrcd.tev razstave i .T.ovc.i, trdro -reoričrn, da je temu | nasli-dn e-a leta. kadar i« ima. z-.il«>, kriva samo prekratka nje-ova frizura. > r.-izsi.a .ljalci porazdelijo med sebo,. " s je cbupnn! R-"d bi si zboljšr.1 lite- j Z=» razstave je prišlo v Dijon. r-.rne šan:e ir. si dal rasti -rivo. Pa me5l,l.'l lrl'p Our^.i.dic tudi m„o- si je ne more Ker ima rAslo. To je jako ffo inozemskih ob skovalcev. pona več iz t" gična useda' | Ocl-i.ie. ft^ice. I talne in Hnl.u.dske. ' - Naravno ne moremo vsega opisati, kar je nudila ta razstava. Največji usjh h so imele Inir^undske spcoi.alite-te: črni ribez (cassis). ki pa pridelajo en in pol milijona ton na loto in spremembo v sladek liker; janež, dijonska [Kiscbnost za hkerje in iMinlHuie: med ne-j.rekoslj.ve finosti. ki daje dijonekim po-pernjakom (merli-njnkoinJ sretovni sloves: pol^i bur^iii.dskili vinskih poric, j ki so menda najboljši na svetu; kis in gorčica, starodavna slava dijorirkega incsta. kje r je z.-idrnpa k i sa rje v -po rči farjev. ustanovljena kot bratovščina Sr. Vincencia. skrbno čuvala izdelovanje in tx»r7ohzirr'o zasledovala poiiarH:e'sl-ce: čokolada, ki jo izdelujejo v velikih množinah, kajti v bližini se nahajajo sladkorne tovarne v dolini reke Saone; vskidkorjcno sadje vseh vrst: lionlioni, |H.lnjeni •> burgurdskimi likerji, nadevani z ja podani i črnep.i di;onskepa prozd ji-ča ali ffšnjami; hmelj, katerega sajenje so uvedii 1. 1KS3. in nebroj drnirih proizvodov te pokrajine, ki so tudi na prar dobretn pasu: maline, marelice, češnje, špnrgelni. čebula in razno so6ii?je. Slednjič, kot n.ijmamenitejši del razstave. slavna hiirpnndska vina. Vina in likerji so tvorili (»osehno razstavo. Tu se je sklenilo največ ktifiči''. I^ini so ra7jKislah po a.-etu 185.000 so izrečen? takorekoč na milost in nemilost. Upam, da se boeir na ta načm najprej privadili na mojo prisotnost, in na ta načir. vam ne postane težk* žrtev, ko pride trenutek, da boste postali moia žena." ,,Priznavam nežnost vašega obnašanja, gospod," sem ara rekla. . in zna'- bom to ceniti vkljub ostrosti, katera spremlja vsako vašo i besedo pn smislu in pritajeni kretnji. Pravico imate, in jaz bom I ?. vami prav tako odkrito govorila, kakor govorite vi odkrito z i menr j I.v.e!« sen: doslej «5roti vam zelo tehtne predsodke iu upam, I d i bodo morda s časom izginili." „Do' ust:te, gospodična, da se tudi jaz nadejam tega srečnega trenutka." Nato se je sčrof poklonil tako nizko, kakor bi to bi! mogel storiti le najponižneiii mojih slug, potem namigne Jerici (ki je bila ves čas nrisoina), naj mu posveti, in odide Najcenefe Isa. kus&Jbolje si boste preskrbeli različno božično d'ago m" v delikatesni in špecerijski trgovini FR. K H A IVI, Ljubljana, nasproti hotela „Unioa". Ne zamudite ugodne prilike! 538^* 8$lf£¥ boližne reklamne ugarske mM rva-ti &Mh- Imu' Possr! ■& $ssr W ti» «ž iiS ___ vsakovrstna, v največji izkri in po solidnih ciinfe, vedt.o v zaiegi. *9£ž*9' FILIP BIZJAK, br*n*r*tvo (fto!iz«>) L Subljsna, Gsajsosifetasa c. iS. to75a „ pDpodm/ ZATO V VpCRABI NAJCENEJŠI IN C3ENEM NAJFINEJŠI Oglejte si specijalsa detajlno in en^ros trgovino SI vrvarsKin lastnin izaciRov Piten f sli ve boste, oa je blago «R.ir»vi;ano in pra«e dolg« koa«e '» grran-tirano in sicer: VRVI /,a zvnoove, trsn-m s-ip, uTigale ie ?.a r»lo-ii»» oro-lie ereb dimenzij. Posebno močne oprti t* trn tsmsije (MOl>rjiitt««), »pri; navadne širok-,.sti. trii >o rr.rt-že r.a »eno, ribi* st-rfca, jugaiac asiti* (Bfti gi-matten), bombaževe mrežice z* »tto^ua poste ;e v v«efe barvah. trte« t»rbi e. og9>ega»oe ea«i. štr■ i /.& periio. trme vrvir* itrenee. :iz-is. ipags, dreta, radarske iu tesarske mi«, trake.i in vrvice aa fc-iusije. Vel ka s ! pravih tržaških bičevoikor, bii-ev, goi. jrrui.-oov, mor?te mvs. ži.ne "«h rret, keniakih krtač, fconj-kih o-loi, neprimočliivin voznih plaht, j-.it* plat« . ribari« itd. po Bijmiii ceni. S p c c ei Id o montiranje (2p!aj.anje) vrvi zs traosinuije in dvi^sla »« idvrši no idno in ločno Prva kranjska vrvarna in trgovina s konopnino Ivan N. Adamič, Sv. Petra cesta št. 31 Telefon 4-4-1 Podružnici: Maribor, Vetrlnjska ulica št. 20, telefon it 45J — Kamnik, Šutna št. 4 7Sita Naročila in ponrsvia ga točno in Testno izvršujejo! '50 nagrad .09 1 pl»f*vinatti tor: '■n'ar-0 razpisuje tvrrlhn h. S btnik u L.uthnnt za (attiiee V AH K AS TER hahaa-a. Uith'. «a temu!ju kmttrih ms ti»b .'« /edent, ?o ruideljti i na S030 ji*;*, inrubh dtz. kur znati, it a vsebuj* m tn tih ii*t*i t-eeft« auaiicta don. Svilien *t Vili* utr^anu' poitn.n* prost*. 9tx *ii* t*r*f Brit it o *:crniinaetih ds-ah KAKAO i/AK KAŽiTER, « dr.bilt na ;'/■«»'» l 7 ti! a n Za boži IE no sv v obrtnih, flriaviiai-sitih, opcijskih in drr.£:h rodbinskih zadevah. 1'omoč stranzaoi v voj« kih zadsvan. Dajanje pojasnil v k red't ih zadevah. Upravljanje dcnarLih poslov sploh, posebno izterjan e dolgov. tmoi Ik-e 17. L m. si- ,-j ,f-iia v (aibaret g kr. notarja M. Hafnerja v LioMiani ftk njrg vi r-r e<> no ti ouoriU' ora»'l:i« rviit^e moje božične reklsrase o£Sn*e, ki k»ie rsrufa brezhibno slika slone.. .lan »s ! a ,i« raaoiaaaih eagrad veeai vpožiljateljem pravilae reHtve »e i« že w« o ia .e koai-t z dmn rt i n 7.»' t>i t vselnei. ti>vn!»uo a. h, e «• rezpoiiljejo Tsea uuelerencem pripi-reč-tio iu pr--j in n* tiste, ki bi jih ia kakortnegakoli vzroka do one 24. t. m-ue dobili, «ia jih re'laniir>jo >'rcm onim (»a. ki eisu »ad.li »nvila« relitve. nndim kijeb tema prl-leftneft. rte š*ko-ietile *ie:e ieiteee reklamoo nfaate na sseAeU Biim: Iirfiii« »podaj stejefie >r:<.i:anloo ta m t jo peiljtt* frtpo-rr.oeuo! la prisra Ita pi*i.\a.f ja v.-edaoet 80 Si« se vrateas pri aarei.tv i p »titiskan« katilajake 5far»itnr« kot ve.'Jter.ua (slsTUa. \ ,iii klikiui ia garaiiura eiietoji ia . 1 Uuhiei»«efa uimi.it|> (Ht», dv«i .tecikih i-rev eh . 1 prti.-s aa kredenc«; 8 prtičav ca etolček ; S m«trov progt z* wrrilroco; 1 priča ra ,-e Ktavv« ; 1 »ni^a ra krutoo koiarico t»F «»a«e 24') T>in, tor;J ra. vis. kl !*a}9 prar eo <3o vperabe Frlznanioe, samo 16® Dia. K r.po iljauj« t» k: h .jslii! g.rn-.u « s« izvrii na moje »troske al: po peStaem ■ovzetju »!i pa nr. t-. tako lnjemn plačilu za MOD.u. naniesto 24 J Din. Br^le« trja rn^pisi n oaoorijm p>-e «! ni to. da imajo pravic« d« t* z -mu« rm# rt LnUnisko rarn tiirn samo oct naročniki, kl se se ndel'žlil reitseaaJiL s/6'e t>eii£a& teklaisne ugaaa«. lodc. niso sadeli pravilno. iiazcoiiits!, nici ročnih aei HLKA. Z1P51L&, 25ioi. Prizcamca, ■ g;»e«^f. se za 80 l>ia fei»«iU'»t eie^r tr), ki a« pri »arf^itvi pi pefne preštlslsue j knmajake gareitarc, ca kebar® ra ži i 'stane si/>sr 140 Oia, v^aiant kst Veljavna j« 1» d« da« ln ja« .i-v t I.,'ie. ia m »ee. kf se »SeVRii I r»?etar » rnnje beiiene reitlea»Re nganke. toda niso zadeli rra«ila». 1*4 yr'znsni^a je oejrenosDi in velja ie pri car»-::si zj raj nsvedva^ b;ihin;«ke gurnitore. Racpoiiijelslca. rečnih da!: KISA ZIP32R, Bled. ČEŠSA INDUST&I JALNA IN GOSPODARSKA BANKA Tsisioa štaTiika. 104 podrainioa t Ljabljant. Marijin irg it«r. 6. Delnltka glavnles ta reierve »kras Centrala ▼ Pragi, na Prikopa 25. 390,000,000'— 26. ST ft&niaii ▼ v sek vsejik krajlk takealaeaš^s rspaUBc« Sprejema vloge && za^Zl^s tn ra§one ter preve -9. tu be.n6?e in feorzne tri Briijinl isilev: IaAaakaaka Kraiilae vlaga aa kajtfete« U Ukail r&fimn t,47»,000.900' - K«. htije kar »ajkaiaataeje. ma* Modema tehnika Novo, avtomatično padalo EHOIIALNA IZNAJDBA NA POLJU AERONAVTIKE. na stotine bomb. preden se prebivalstvo I zave, kaj se Je sploh »rodilo. N sinoveihi uspeh na polh radiotele- \1 tonile. 13. t m. ob sedmih zjutraj ie bil i dosežen iia.senzacijonalnejii ia aajčudo- j vitejši uspeh, kar jih dosedaj beleži kro- ] j nika radiotelefonije. — J. Menars, ndio- j amater iz francoskih Pirenejev, kl se i« žr večkrat izkazal s svojimi uspehi pri brezžičnem telefoniranju, je na svoji po- ' staji sprejel vest od g. I3ella iz Palmer-stona (Nova Zelandija). Glas je torej prišel brezžičnim potum od antipoda dn antipodi)! Poudariti je trata pr! tem, da so st besede čule prav tako asno in razločno. kakor pri brezžičnih pogovorili na manjše razdalje. LpMjaiiska mm\ Ljubljana, kolodvorska nliea 41, od kolodvora draga hiša desno. Kupuje in prodaja vsakovrstne valute po najugodnejših dnevnih cenah brez vsakega odbitka. Plačnje najvi.*!e zlat in srebrn denar. Posla;« «4 pol 8 ur« predpoldne do pol 7 ure popoldne nepretrgoma Fo slovanskem Slovansko glasbeno društvo na Dunaju ki nsm predoču:e po!j»ko iiviienje za poljske boljš«viške vojna in bolj*evišk»- tehuiko. ja eapeda aa Varšavo. Pisatelj prikazu« v t«iu romanu na podlagi dnkumen-Nedarno »o duna.ski listi objavili tiranega maierial« in resničnih doživlja-pomčilo, da s« j« ua Punnju ustanovilo jev pocdin.ev notranjo »tramteo povoj« j« rezultat olmp« t<»rl>«. kater« je vodil Lodž. pol,Irugo milijonsko mesto, za po-vzdigo svojega visokega šolstva. l»«1*anf »i sedaj prizadevajo, da bi itvejeali ie Skladatelj Ljapunov Dne 8. decembra 1924 je umrl v Partaa društvo pisateljev slovanske glasi*. Pri ne p0ijske ter njeno družabno in politi«- j M-»•Japunov. zada.i komponist ruske nastajati, u te organizacij«. ki iiua v kul- no j;T| #I, ;C- prj vsem tem se pišite!j i »samohitne Šole«, katere začetki segaja turnem li v! jen ju »lovai.skih uajodo» trud[, da bi bil čimbolj objektiven in h Glinki kalcre s!avni zastopniki sa valevažno propagandno ulogo. so sode- ^aš t0 kar njegovemu delu &w P°le2 Ljapunova Baiskirev, Ljadov In lovni« vs« dunajske diplomatske uiai.« bo »trnJične^ umuiroa. ki je obenem Oiazunov. Veliki mojster glasbene oblike slovanskih driar v Eviupi. Nameu »a- kuiturno historična slika časa in razmer, mega društva p» J«, pripouio& slovanski kater« oMeluj«. glasbi da one veljav«, katero zasluii po od znaniivsnih publikacij je posebno svoji uuietniAki vrednosti. j vrPrt„0 omeniti izda o »bratih del ped«- «Neu«s Wiener Journal* > ob usta- goja Kru>«!«»iepa ▼ po! '«ini. l/daj« novitvi društva pr:nes«l članek iz peresa se i» d«'->« v«1'''' ,er *•*•!• izKa- Ljapunov ni pisal eper, zapustil pa jo veliko Število liričnu in nadvse iskrenih opusov za klavir. Izmed njih s«' v Evropt najbolj znani: grandiozua »Ukrajinska rapsodija« za klavir 'u orkester ter dvanajst Lisztu posvečenih »Etudčs d'execu- | publicist« Julija Bistmna. Pi^ee govori jati v »Biblioteki klasičnih pedsgogor«, . U<>fl transcedente.. Za novo rusko Šolo Francoski kapetan Leplnte Je Izumil pripravo, k! je za varnost potnikov v aeroplanu velikanskima pomena. Inter-esantna je ta priprava v toliko, ker je v neposredni zvezi s samitn aeruplanom. Po srtdi letalo vega ogrodja teče os. Ogrodje je sestavljeno iz longitud;m!nlh odsekov, ki se v ospredju združujejo kakor paličice pri dežniku. Med njimi pa Je vzdolž celega ogrodja razpeto phtno. Kadar se na aeroplanu zgodi katastrofa (požar, eksplozi a motorja itd.), laltk i pilot z enim samim pritiskom na posebni vzvod, ki je določen v ta namen, odloči letalov motor s krili vred od letalovega ogrodja. V par sekundah se torej letalo pretvori v padalo, kajti platno se v Istem hipu avtomatično razpne in ogrodje se vsled iz.prcnienjenega težišča postavi v vu likalno lego. Okrog osi, ki teče skozi čilo ogrodje, so nameščeni seJeži tako za pilota kakor za potnike. Ti sedeži so urejeni tako, da vsakdo vedno sedi na njih vertikalno, najsi se padalo nahaja v kakršn koli legi. Razpetina padala Je tako velika, da pada padalo jedva s hitrostjo 3 metre n* sekundo. Ta hitrost je tako majhna, da se potnikom ne more ob padcu zgoditi nič žalega. t svojem sestavku o Uigastvu in karak ki pripravlja tudi relnkupn« izdajo pe-|t«ristiki narodnih pesmi slovanskih ua- doeno sakUdni<*0. iiruo enoiklopedijo o svetovni vojni ter iiusi se iahko pons^ajo ■ Musorgskim pr kaz pol •ko-boljševiSkih ImiJcv v letu iu Čakovakim. Cehi s Smetano in 191 a. in 1020. Dvofaknm, Poljaki t Chopinom. Ako bi Tudi as po'iu !eDos'ov«ih revi) so se ti narodi ne imeli nnlvnega dru^e?a pojevile novosti. Zafel i« i7hajati nor kot ravnatelj dvorne kapele (pevskega ghsliemka. bi bili vredni, da jih ceni me«erače pa je, meni pisec, z južniiti '"'urizma in ekspresionizma. Ta skupina ,e skladatelja trlo vel:ko pomanjkanje, j Slovani, ki po sodbi Kistrona nimamo ie «r««•'-« na svoj p «p;»r isV-most, nolieneira velikana, katere?« bi lahko e«ostavost in neposrednost limetnosti. fiokar.nli s?etu. Naloga duna skega dru- Kn,r> sntnidniknv tega meseCn ka nbs«- ■ Ljapunov je tudi izdal in oprtmil s pri- tova pr!jate|'«v slovaneke glasli« l»o 8a P°ll»J drugih pisatelje Braun«, Oalus- pombami kores«'ivlenco med Balakire- sta najbolj značilni dve sitifon čni poemi Ljapunova: orientalski «Hae imenovan« po rojstnem kraju Pr. Chopina in je bila napisana o priliki lOOletnice njegovega rojstva. Ljapunov je bil rojen 1859. v Jaroslavu. dovršil je moskovski konservatorij in je od leta W5. do 1923. žr-el v PetrrEradu Brezžični pisalni stro] Kaj pa je to? Pisalni stroj vendar nima iic. Mislimo, žic v onem pomenu bese"^ne «bc». ] letih dora»ča ndadina. ki ponese tudi Hožvcki je s svojo o,H»ro .P«n «Tako zvam zločme. so večinoma p,.sle- jugoslovanske eU.bo i.z me> d orno- Tw«rdovskic slavil v Skaid narisi prav« d,ca razrednega u. scl.cncta duha (n^pr. vin«. T, narniftuj „ bo n,or«;„ .PriLiv« triumfe. - Z«čel j« izhajati .udi gla^ umor vsltd ljubosumnost,) V dobikomu- I pri'»tel j« v slovanske n« Puna,. «M»ti:'<». ki ve s !«h'-o zs mzma. k, 1.0 hitro vzgojd nanovo celo j dobro Offiedati. fe hornio svo>o nn- Prv0 kritično glastiono revi;o n» Polj- jlogo vršiti kakor se spodobi reprezen- »kem. Časopis posvef« p.isebr.o poz.or-tativnl organizaciji ao tu.em. Moskovske gledališke novice Reflscr moskovske državne drame (Malega Teatra), I. PL".*cnov, je napisal novo dramo »Zapuščina časa«. Dejanje se vrši 1. 1921. v M, skvi in na južii: \Vrang- itto t abc» Kulturno nismo iz Polivke družbo v duhu splošn. prostosti, soglasja in visoke kuiture. bodo hitro izmrll tudf zločinci, ki so ostanek predhodne barbarske dobe. Niso torej potrebne posebno kazni in slične ml^db« v svrho prepričanja zločinov. Koncem meseca oktobra se je otvorilo državno gledališče za dcco, ki ima štiri predstave na teden v popoldanskih urah in v lastnem poslopju. Prva uprizoritev je bila drama S. Anslendcrja .Krmilo na levo«. Dejanje se vrši na oceanskem paro- noit glasili slovaških narodov. Poljska gledaliJča se na ta I ost ne nahajajo v zaviilana viednem poleta'u. ke- n e*iv' slutiti nove prav- katere ie posetilo nad gn 000 trledalce*. t J ce s katerimi se bo pn!'ska kultura pre- > bil nsravnost senzacij,ma- brodu. ki vozi iz Londona v Ameriko. ! ro.ru. Smisel za knlfurre tekovine Po- 'eri- I Mcd P"tniki se tu nahaj,a ru,kl dcčc> kl Ijnkov .e oSitnV zl»«ti sedaj pred Bo- V H^k^m slikarstvu se ie začela se- se izdaja za begunca in sina grofa. T , Jičem. ko > prišlo na kulturni tr* vse cwija. dosedanjega slikar-k«-« dni-1 tesnlci pa hoče navdušiti ameriško mla-po!rwi novih stvari. Velik del mravlje.oh T Varšavi je iz-opil0 veliko število dino za komunizem. Ladja je bila prej 'likov, ki So pr'»!i v ns«prnt:« z ruska, toda \Vranglovi častniki so jo prodali za groše Ancležem. Rr.sk mornarji, ki so ostal! na krovu, živijo kot ujetnikL Izbruhne upor, kl k« je pripravil junak. Ladja obrne »krmilo na lcvo» In mesto da hi vozila v Ameriko, se vrne v Rusijo. Trag'komed'ja pa igra Nikiforova »Sarnolct. (letalo) iz žh ijenja tisoč podivjanih otrok brez staršev v okolici brlogov malih potepuhov Od etarih upi iztiritev sip na odru »Tom Sower» 'Insccniranl roinan M. T*aina) in «Mawg'ili» (slike U Kiplingove «DJuns:le»). pulilikaeii je sicer šele na potu iz tis- umetnike kam t kn"i?.irne. toda vse to ne more vre070rT,°M v P^"1'^-Henriku Sier,kiewiozu. ki j« postala po-i v po!:«kih znanstvenih kro^h se mino sebno aktualna spričo prevoza peariko- tovori o tem. da so s«, naši« v mo-vib zimskih ostankov v domovino. Med »kovski državni knj"»nici dragocene izda to literaturo se ziasti odlikuje delo. je znanstveno - popularnih del J. K"p*r »Henrik Sienkiewiez, duševni vodia na- nika iz XVI. »tolet.*. Pol*ki profesorji roda, njegovo iivl^nje io dcio.s C« vi- »ft Trudijo, da hi vsaj nek«; od teg« pri-diino v tem delu izraz po!isk«g« n«cio. j dobil; za ktiiižnic* v domovini. na'irma v njegovi najjačji si i, t«, i V Lod/.u io ol,Listi otvorile »ocialno-dsj moramo reči, d« je čisto d~u> ekonomiki institut' s taAHOTepManHO KyaaTHJio JlaUUKO 2039« Je omo-^nao snwcKy ce^ony. OiV/K6eno KOHCiaTiipana BiicoKa pamioai.THnuocT na-paBHO roii. or Bpc^a 38 • C JIcmh pcrwa-TH33M, 6oih y 6c.tpy, »chckc Coiccth m »eiB03y. flotnyno o^ap/Kasarbe no viiepeims« no m« y KynaiHiiiTy. 3.1 co6v « KvnfhH ch ijKcne učne. /Icmhhu« je viaAtua , 6 mjiuj ra oa CTanuue /Iamxo Izraba Flcttncrjevega rotorja. V Rct-terdamu se je ustanovila Plettnerieva brodarska družba z glavnico ino.lWl ho-landskih Eoldinarjev. ki hoče izrabiti iznajdbo Flettnerjeve rotor^ke ladje. Novo letalo Španski inženier Juan La Cierva je konstruiral nov tp lrta!a. ki ea nazivlje .'luto giro» in s katerim je preletel sedem mil v osmih minutah. Inženjer se je dvignil na letališču Octafe z aparatom navpično v zrak, letel potem kot z vsnk m drusrm acroplanom in se pred velikim številom gledalcev, med katerim! je bil tuji angleški vojaški at3še, gladko spustil na tla. »Auto giro« ima lopataste vijake, pa nobenih kril. Zato tudi ni aercplan in tudi ne hebkopter. k: se, kakor znano, dviga le navpično v zrak in se na mestu spušča zopet na tla. AeropUm brez ropota. Kakor pišejo londonski listi, se je •Kisreč-lo konstruirati neki angleški tvornici letal aeroplau. kl ne dela med poletom niti najmanjšega ropota. Odstranjeno ni le šumno izpuiia-vanie plinov, ampak tudi vsi drug! šum!, ki jih povzročajo razne žice, krila in druge naprave, ko reže letalo v svojem diru zračne plasti. Izginilo je tudi brnenje-aeroplanovib vi akov. Ta iznajdba je /elo važna v vojni in pusehno ponoči. Sovražna letala se lahko neopaženo pojavijo nad mesti in v največjem miru vržejo nanj« X Banditstvo v Zedlnjenih državah. dvema fakultet«- Roparska tolpa je te dni ponoči nage ;a kov« romin Zdislava Kleszyncke> ma: ekonomsko - finančno in socialno- |,aj|]a mestece V« i lev View t Teksju-a ga »Vojni doiivl;.Vi Staska Slasaka«, administrativno. Ta nova visoka šola }ll |a Bati,liti »o potem vdrli v obe baoke in ju po|>olnoma izropalL Najlepši del mesta s celo vrsto elegantnih trgovin je p<>Korei do tal. Skoda zjiafa več sto tisoč dolarjev. X Štirinajstleten borzljanec. Budna, pe^tanska fKilicija je prijela štirinajst-letn^ira dečka, sina lastnice elesrant.ne-ga modnegn salotia. ki je jioneveril neki fc|*'>lkijski tvTdki v Bu limpeiti fe-s) milijonov ni»-lž.-ir~kih kron. t. j. n>kaj manj kot 0000 dinarjev. Na po« liciji je pove,lal rlofek pri zasliianjti, da je potreboval denar z.i T,oraTn*vo prece^njih obvez, izvirajočih iz borie nih transakcij. Iz nji-govetra natančnega knjigovodstva je razvidno, da »e i« dečko le kot začetni sredniefolee uspešno udejstvoval kot špekulant s valutami in devizami. V času najbolj*« povojne konjunkture si je nabavil fant* za več kot 300 milijonov madžarskih kron raznih valut deviz In efektov. ki jih je pa potem zopet vse «-gubil. n Ali ste že poslali na-a i i ročulno za Jutro" Vasco da Gama in Kolumb K današnji 400 letalci Danes preteče štiristo let. odkar je umrl eden največjih mož - zgodovini, j Portugalec Vasco da Gama Ni bil po« litik, tudi v znanosti in vedi se ni iz» kazal. Bil pa je velik pomorščak in mož, ki je odkril pnt iz Evrope v Indijo okoli Afrike. Na višku svoje slave jc bil Vasco na mejniku nove dobe, koncem XV. stoletja Skupai s Krištofom Kolum« bom, ki sta si v tolikih ozirih sorodna, je začel v zgodovini novi vek. Vasco da Gama je bil rojen leta 1469. v Sincsu v provinci Alemteju na Po:tu» galskem. Kmalu je zaslovel kot drzen mornar. Princ Henrik Pomorščak ie v prvi polovici XV. stoetja odkril obsežne pokrajine ob zspacJn- obali Afrik'. p'o< več s svojimi ladjami ob afriški obali proti iugu. Bartolomeo Diaz > kesneje prišel do najskrajnejše jjžne *">0ke Afri« ke in celo par sto kilometre.- vzhodu tega velikega kontinenta proti severu. Covilham je prodira' z morja proti Adenu, Calicutu in Ov! :ia zapadni strani Indije. Prišel je tudi a severa na vzhodno obrežje Afrike in na etel na arabska tržišča do Sof«'e. Pot do Indije je bila v Evropi tokrat že precej znana, vendar le preko Egipta in Rdečega morja. Drzni Vasco da Gama je bil trdno prepričan, da pride na ci'i svojih želia, v bogato Indijo, po ve iko krajši in eno« stavnejši poti, namreč okoli Afrl'ce. Uverjen je bil, da je ve'ika «f -iška ce'in3, izvzemši ozek pes suhe zemlje med Sredozemskim in Rdečim morjem, prav za prav Ie velik otok, oko'i katere"« mora biti najpripravne-ša pot v Indijo. Opiral «,e ie pri tem ni uspehe p'ovb svojih prednikov Henrika Pomorščaka, Gila Eannesa, Die^a Caa. Diaza in Co« vilhama, mož, ki v> vsi stremeli več ali manj za istim ciljem, ki pa niso do« segli. Treba je bilo za to veliko in ne« varno nalogo mnogo p i'jetnosti, ie večje energije in neomejene hrabrosti. D.zncmi! pomo:Jčaku jc bila sreča mila. Dne S. julija 14"7. je z»p.isti' Vasco da Gama LizSono in prišel 16. novembra na najjužnejšo to.":o Afrike, ki io jc krsti! v Rt dobre narle. Čez par dni je smrti Vasca da Gama ijeva! vožnjo zopet proti severu, prišel do ustja Sambczija in se potein obrnil proti vzhodu, "o večtcdenski, de« lom? 7"!o burni in nevarni vožnji, so doscgV njegove ladje dne 20. maja 1498. Calici'4 ob malabarsk« r^ali. Dosege! ie svoj "iij in odkril nepretrgano pot po inorj'* - toli zažiljem indijo. Kesneje je še •erlr-«t napravil Va»fo da Gama pot ■ Indijo ;n vedno boli se« zn nja' Fvropo 7 novimi odkritji. Na petah "<"• mu sledili portugalski osvajalci, ki -clik de! današnje Indije podjarmi ■ imenu svojega kralja. P* kmalu so t" uprli podjarmi eni Indijci zmaoc« vitim Portugalcem, ki «o strahovito rav« nali z njimi. V nevarnosti so bili vsi dotedanji uspehi. Dne 9. aprila 1524. je nastopil Vasco da Gama s 14 ladjami svojo tokrat zadnjo pot v Indijo, kjer mu jc kralj v. uanuci poveril mesto pod« kralja indijskega. Naloga njegova je bila, da uduši upor domačinov in znova utrdi moč in nadvlado portugalske krone v novih ':o'cnijah. Na sveti večer leta 1524. ga je nepričakovano doletela smrt " Kočinu. Njegove ostani"« so kesneje p-e« peljali v domovino in jih pokopali v Vidigueiri med Ec:o in Fvoro. D -.es, ko je Amerk.i g ede moči in vpliva skoraj premaga'" mirnim potom Evropo in ni Imlija vedno nič dru* ■»ca k.,1: kolonija »v-^p-V" države, *'t " še vdno nagnjeni k temu, da pripisu« jemo odkritju Ame~'"" večio \ižl"st kot pa najdbi najb'ižje pomorske po,i •> Vzhodno Indijo. «Nod-lasri u«tave. katere člen 14R pravi, da «e mora mladina TZjra:ati v duhu sprave narodo". Vendar 'e isti ninister »istems-tično reducira! skoro vse pacifi*t'čue nč'!elje 7. i?«rovornm proračunske nem»ž nosti. kat pa P» ni motilo, da :e obdr/.a! t *'nžhi ose nseii^nnl-sfčn« učitplie in rnifesorje in odredil celo njihovo napre-1 d" van je | Pred kratkim je »redn:e5olski nadzor- nik Win'er iz Mfinstra na Vestfalskem vpraJjd učence 3. razreda ^imnaiije. kaj misitjo o problemu reparacij. 1'opolen molk. Tedaj je VVinter izjavil, da so ma dijaki istesa razreda r Čast ropu na enako vprašanje odgovorili: >^amo g krvjo in mečem!« Velikansko odobravanje učencev je siediio tej izjavi in VVinter je žare! veselja nad tem imenitnim duhom mlad'ne. Knjigarna liaiik r Berlinu je razstavila v svojem izložbenem oknu ilustracije E. Friedrichov* kn:ig* »1'rotivojnas. Te ilustracije predočujejo strašng prizore iz vojne in pokončanje, ki jra je zakrivila vojna. I^fiega dne so rasisti pridrli « prodajalno in so 'ahtevali. da se odstrar ni s! ka. v kateri je naslikan prestolonaslednik »rifdi miii^v in pohabljencev. I.e odločnemu nastopu nastavliencev se je oosrečilo odpraviti eksaltirance. Nekaj dni nato pa je prišla policija odstranit si ke. češ da 'ako strašne fotografije izzivajo zNranje t-ndi in oviiajo promet V reviji »Sllddeutsehe M->natshpftec 'e nedavno pisal fmstor Traub. [»rej demokrat. zdai nac'innali*t tako-'e »Ve verjamem, da bo Bog dovolil nekakšni DruJbj rarorlof da mu odvzame potek 7gi)dn»ir)p.s Mož smatra, da nihče nima p-avice vt kati se v maščevalne načrte nemškega lwiga. Na koncu desetero »rodoljubnih« zsjKiveili ki so natii'e v nemških šolah ■h ki krožijo med n^enei: t. Rodi zvest svojemu narodu in svoji domovini. 2. Rodi Neme« r mislih, besedah in do- jsnjih. 8. Spoštuj velike može svoietw>či!je sica francoske navade in ohič.ve. S. V duši svo;ega otroka zredi misel krravp?a maščevanja. 9. Pod plin j pla meneči open j osvete. 10. 7. zaupanjem prifaku'" dan ki pride? prinese mir in maščevanje. Tako je novo besedilo de^etprih božjih /.apovedi. ki si ga je nemški imperializem prikrojil v svoje namene ... Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem prijateljem, znancem in sorodnikom. Tick "> Kaastier, Fiatta-Polesine (Kovigo), Italia. 7S42a dobite po najnižji 11 ceni sulia zračra * v v spo ena z želez-iiiškim tirom, pri Javnem skladišču in prevozni družbi, d. d. vrši vre carir'kein spedidjske posle, reklamacije in prevoze. , ki hncejo dobro kavo piti. priporočamo izvrstno našo pravo domačo i84«-a Koiiotko oikorijo. "T, I ^tttiHHtutHtmHtmtHmiiiHtmHHHmmmHmitttmmttmmmHmtHttHm* i 11 ? lantevanje ozdravil hiiro in ne da bi ri anec f? Se!. cA -itincMtaU. f lotu va se vste Itn c,-h pn30. 50. sili.i 14 . Hib R zpnšilja nihti naprei-nii pn»!«l»i /iifikn (priporočcKi • iFtno m 20 I) n za n» in •/avoMiui.O. t e3rischsit t. ciiam. o. metsilurj. Induslr e m. b. H., Wiea Xili 2. ¥,' ssgr :iga33« 5. m ■-s •j . REVZ1JSKI KOMERCiELNI (Rili iiii '»Spiti; m mm UiilLlUiiliU jiirist, z bančno prakso in znanjem več jezikov, ifeče primernega mesta. Ponudbe na upravo „J,itra" pod ..Akademik 14 o'Ju". Iz irežban od?8in ški solicitator se išče proti ngodni plači. Dopisi pod „SoIicitat01" na ^Publicitas",oglasni zavod, Ljubljana, Šelenhurgova^til. 7 II. 3: | z ♦ ' X X X Anton Knezova ulica 3. Tel, 952 (li»tDlk Uilaa Eo;ady, klrii gcatrala! rava\t»IJ Trgoria* bank* r Ljubljani) J 1 z t r A u J • S REVIZIJI ln sesiave bilanc, mesečnih zaključkov, Inventur itd. enkrat J ali v rednih presledkih. ^ VPELJAVA NJE NOVIH KNJIGOVODSTEV po zadnjih preizku- i šenih naj&olj praktičnih me:odah. Zastarele, neprakt čne sisttme in eno- * stavna knjigovodstva se preureja v nove pregledne sisteme j posebnim j ozirom na zahtevo davčnih oblasti. Za male in srednje obrate, ki si ne S morejo nastaviti lastnega knjigovodjo, žele pa imeti jasno sliko o delo- j vanju, izvršuje vsa knjigovodstvena dela po izurjenih uradnikih proti j majhni mesečni odškodnini. Specialni sistemi za obrtnike In maie trgovce. S OSGANIZAC1.E trgovskih, industrijalnih in obrtaih podjetij. Poeno- J stavljenje dela v pisarnzh. 76.*a i STROKOVNA MNENJA in v«a ZAUPNA TRGOV3~A BELA. | Sbogo strokovno delo in absolutna tajnost zajamčena. — Zmeren honorar, j z ♦HW4«MHWWH>MMM*M«m»HHHW4» j ^ L Liubijana ! Važno m avtoniobiJiste! ' ?1 Kdor hoče imeti svoi avto mojstrsko nreličaneca in tapecirane V Kdor hoče imeti svoj avto mojstrsko preličanega in tapeciranega po specialni in strokovni izvršitvi, ki je v tu- in inozemstvu brez-konkurenčna, naj ga odda v specialno delavnico za ličanje in tape-ciranje avtomobilov, motorjev, koles in drugih vozil ŠUŠTERŠIČ Lj ubija v? Kt, Dunajska cesta štev. 41. Za brezkonkurenčno, fino izvršitev jamči lastnik delavnice, ki ima tozadevno prakso iz najslovitejših dunajskih avto-tovarn. St. 29.084/rei. IX. Ssiaiorif Grintovec. Prfd vor pri Ktanju. V najlepšem kraja Slnvpn! e. ugodna pri '.ku /t minski >pori Zimska sssitfc do cr h.res.mesto.u Na,mi.derucje ute ea pcuk^uniLt. 74.4 a SST' NiiU cene. Pozoi>! I? o a oz? I Ali ie vc»te, da jo trgovina Marija Hegeil v L,ubijani, seda; na Sv. Pelra c. št. 2S, nasproti Kolofiro.-akl nltol? Trenvina priporoča einjo hnjato zalnfo par-hmta, sukna, ea g-t. kioU, bele, rjjve in mmlre okstorie. cefir, belo m rjavo platno z» rjuh -, volnene iu smIb :« žemiierje, iia»ailne in fina rute ler ierpe, kravat*, volno, pav. lo ib noz»»ice — (»preme ta neveste. Js.oškn in iensko nrrilo ter Dobro bl-flo. predpasnik«. N zke cene. JšSiaL gs i t o Malenkostna Keliina tera is ivrpla. vsled tefa i/.i;orev& lit cz saj ln silita U. Ma ea-kfiteii preoatanek pepela, bo-lii ui) ton te, vsled tega tu eua.ouieren t f aj is d Knnkomerns vrbtost Vosov cajizdatnejša i/.r. ln toplot«. Priročna otil.ka. varfro knrivo za domačo, ihrtnišk« ja industri-sko-uijenje. 1'rvovratao za eea-t »ln« kurjave in pekarn*. BRIKETE Olavno sesteputvo se Jn(ea avtjo: In?. LOVI?O RIAURER, L;ubljaim, Sv. Petra ce*t« it. 43. 7367» Lep posio&m SokaS na prometnem kraj u odua takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Gledališka ulica. 7527 a t^p«g--gp^--g- j j ¥ila z avtom zastonj! i E!r£»n'no urrjena. j o ol»»ma opravljena, x zaslon, preprofirni i* svetili ot-remljena, udobna vila s osmimi sobami m postranskimi pros ori, neobrtue njena, z okoli 1000 m* vrta, »araio, novim itinsede>»im lapr im avtom modela 19-4. in 1000 litri bencina aa novo sezidana na dobileljevem prebivaliitu) in 40 000 drngrtk dra^oo nih nagrad v vr«dno>tl - P60.000 dolarjev je ra-pismnih ter se bodo razdelile med one osebe, ka ere kodo da je pri">oro čale n^ie vsestransko pre.jknier e preparate, kt se rarpečavajo v mnoiinah. in katere ndtn preski be pet naro^iL Vsakito dobi eno nagrado. Zalo, da se raz dele vse razpisane sa^tade, jamiimo. odroboe pro»(>ekte i>oi'je vsukonur, od katerega ptejnie i v p:sma) 7 dinarjev u kritie poiiljatve družba „Ge*»lisohstt fiir ebemtsoh« and m tallargrtiche Indastrlo b. b. IL, WUa, XIII a, WiugtiiijaiH Mestna občina ljubljanska razpisuje za leto 1925. en del mestnik voženj, in sicer: a) navadne dnevne mestne vožnje, t. j. prepeljnva vsakovrstnega materiala, snega itd. izrccno se poudarja, da se te vožnje oddajajo samo po potrebi. V ponudbi je navesti dnevno mezdo za par močnih konj s hlapcem in vso pripiego. b) Razvažanje premoga s kolodvora: J.) v mestno elektrarno, 2.) v skladišče na Poljanski nasip. Oferirati je vožnjo za vagon (10.000 kg). c) Rftzvažanje gramoza po spodnješišenskili cestah in ulicah, od-važanje b!a:a itd. ter vožnja s pnevmatičnim vozom. Navesti je dnevno mezdo za par konj s hlapcem in priprego. Vse vožnje se naročajo po potrebi in mora imeti izdražitelj vedno ono število voznikov na razpolago, katero se bo od njega zahtevalo. Delovni čas je običajen kakor za mestne vožnje, t. j. od 7. do 11. ure in od 13. do 17. ure. Ofert je obvezen le za leto 1925. Vadij je vložiti pri mestni blagaini. in sicer za vožnje pod a) 20.0(K) Din, za vožnje pod b) 2U.0U0 Din in za vožnje pod c) 10.000 dinarjev. Pravilno kolkovane ponudbe ie vložiti do 31. decembra 192 4. do 10. ure pri mestnem stavbnem uradu. Vse tozadevne podrobne podatke daje mestni stavbni urad v navadnih uradnih urah. Omenja pa se. da si mestni magistrat izrečno pridržuje pravico, opravljati vse vožnje v lastni režiji, oziroma oddati le del voženj po lastnem preudarku. Mestni magistrat ljubljanski dne 20. decembra 1924. 7613» Kino Douglas Fairbanks o razvoju filma Douglas Fairbanks, katerega ime smo V našcin listu že parkrat omenili, slovi kot eden izmed največjih kinoigraicev na svetu. V njegovih rokah ae nahaja eno izmed največjih kinopodjetij v Ameriki «Udruženje umetnikov«, pri katerem sodelujejo Mary Pickford, Griffith ir sloviti Chaplip. Nedavno je dal Fair. banks poročevalcu pariške revije «Le Thcatrc® intervju, iz katerega poant, mamo nekatere zanimivosti. Razvoj kinematografske umetnosti, pravi Fairbanks, dciim jaz od njenega početka v dve fazi. V dobi, v kateri ži» vimo, je kino šele na koncu prve faze, ki je v toku svojega razvoja odkrila nove sile in vzbudila veliko navdušeni*. Toda to navdušenje ne bo trajalo več doloo. Polagoma bo ugasnilo, čim se no razvoj filma bližal v drugo fazo. Ta za. ključna faza bo mnogo ačja in jasnejša v svojem uspehu, nastopila pa bo dek«. denca in zastoj v razve iu, ker bo pone* hsio tisto prvotno i.avdušonje, ki aedaj Je obvladuie tako kir.oi^ralce kot reži. serje in inseenatorje. Kot največia filmska umetnika seda« njosti smatram jaz Chapiina in Griffitiu. Cliaplin jc obenem toji največji umetnik vsejja sveta in je najbolj dostopen vsa. kc:nu napredku. Grif{:'\ j? sanjač ln filmski musicu T"d ■ njc^~v nedostatek je v tem, da *a ne pozn' svojih sil, ki jim je vsled tega seJen.i. Nasprotno pa zna Chaplin ceniti vso svojo vrednost in vso svojo mo in -ato doseza tolike uspehe. Dovolite -ni, da po ten uvodu izrazim svojo koncepcijo o kinematografu: Gibanje je --■dlaga vsega ve. Soljstva. Ži- "nje je ijeno na giba. nju in se, vsaj na zunaj, javlja s posredovanjem gibanja. 1- '-le ii ! s« dalo s*'riti, da »sj bo khie ja, vnanjeja življenja? vpraša r^ror-valec. Nikakor ne. Gibanje, ta vnsnjl Izraz življenja, je le odsev in funkcija misli, ki je njcgnv notranji izraz. Kino mora t pomoči« izražanja gibanja (t. j. vnanjesia življenja) padati izraz misli in njeno •n Sis». Slabost sodobnega filma je, da preveč uf rablja zastarele metode gledišča in literature. Njegova naloga je, da kaže življenje kakor je in da ogreje gledalce zgolj z vizuelnimi efekti. Pogrešeno je torej uporabljati sa film z>motane in melodramatične librette, ker zrači vsaka komplikacija zgrešenje film« skega poslanstva. Najenostavnejša ideja j* tudi najbolji«, ker je vsaj ideja, in vpliva vsled tega tudi jače in hotno« gene je. Elementarnih vzgledov medsebojne od« vbr.oati gibanja in izraženih občutkov najdemo raed različnimi človeškimi p Le« n>eni dovolj. Zelo lahko je n«r»reč ugo> tovitl, da s« sastopniki posameznih {.le« nen razlikujejo predvsem po načinu gibanja, ki odgovarja njihovemu dušev« »••rac občutj«. Poglejmo n. nr. kot dva antipoda Orijentalca in Zapadnjaka. Ori« jrnta'es hodi z dvignjeno glavo, poč nih, resnih, rami® jenih korakov, Zaped. nja1, pa kaže v svoji hoji mrsiično sa« poslsnost, telo mu je upo^n-eno, hrbet iključen. Dva rarlična načina občutja »e tore' tu Ji na zunaj javljata v obnašanju, t. j v gibanju. Ste videl! »Javne mnenje«. To je j»o nojem preprlčanjo edtn izmed najboii posrečenih filmov, kar jih je producirala filmska Industrija. V njem j« Chaplio pokaral višek svojo umetnosti. Pod'1 jc do najmanjših podrobnosti v»e svoje notranje čuvstovanie. Ccas podobnega ni danes zmožen noben drvg kinolgnlee. Sc večii oa je Chep'i« kot komik. Poročeva'ee je nato Fairasnks* vjiraial kaj miili o francoskem filma. F-ancozi imajo vse pogoje, da doseieio n« tem poli« uspeha, je •dvrnii Fair. banks. Manjka pa jim. kakor sploh Evrc pejccm, razviraevanja kinernategrafa. Naj« večja njih napaka pa je, da filma ne vz re;no. Pri nas. v Ameriki, ie fiim de'o, trdo delo; je res tudi umetnost, p vsem fi je obrt. Prt nas delamo na ffV i f ' f -ga d o poslednjega in nc mislimo na drago kakor da ga čim po. p»!- ''« f t,. Jimo: zato pa moramo vča« t" delnt! dan ia noč. Pri v«i Fvrope:cih pa je film zabava In med tistimi, ki so se posvetili filmu, iih ie pri vas mno<>o, ki tae gredo« film le vs'ed tega, ker ni. maja druge t*« posla in ker ie tako mo« derno. Pri filmu »o, da ae zabavajo, da se raztreteio: to i« vse, a ie mnogo pre. malo... Tudi podjetniki vlajjaio pri vas denar v film !e, ker jim je v zabavo, d« vlsčejo obresti nalik borznikom, ki ao jim akcije življenje. Vaši igralci so po večini iz gledališč; film jim je zabava in renomč. In to je pog rešeno. Ponavljam še enkrat: Vi vsi v Evropi imate vsega dovolj, da nas Amerikance dosežete in celo prekosite. Treba pa je, da se lotite filma z resne plati. 0 filmih s tragičnim koncem Povsem naravno In cclo potrebno je, da kftiografi zamišljajo sceneri.e. ki uja-Jajo občinstvu in v katerih je tok dogod-Isov v skladu s pravico, dobroto ah' cslo j z blagohotno poravnavo. Kajti čednost • mora biti poplačana, zločin kaznovan, ! dobrs volja pa kronana z uspehom: morda to ne odtovarja popolnoma življenju. Je pa vsekakor v »klade z življenjem, kakršno bi moralo biti, če hi »e živbeiije ravnalo po vseobčlh povsod veljavni!; moralnih zakonih. Upošteva oč gledalčev okus »o torej prodiH.enti filmov Izdali nekaka navodila, po katerih naj b! se ravnali vsi tisti, ki ustvarjajo filmske lllirrtte. In med temi navodili k eno izmed najvažnejših ono, kl prihaja ta Amerike, dežele najboljših filmov, in to navodilo je »koral aksij'.;m: Konec ne sme biti tragičen. Dejanje se mora zaključiti tako, da je ustreženo vsem In usak mora doseči svoj cilj. pa najsi k rijctov u»p«h tra-en ali ps le rno-dreven. Kdor *e ne rsrns po tem pravilu, se aM)«; vzeledov rudi dovolj Francija. Nemčije in »ploh Pvropa: ne pa Amerika kl sc tesa pravila krčevito drži. Pa vendar lina tudi Amerika fiime s tragičnimi zaključki (»Javno mnenje* n. pr, ki Je v Amrrlki želi; velike uspehe), ki pa »o kljub temu uspeli. Kako to? O-J. govor je enostaven: konce »me btfi tra-glčen, a trat ka mora biti človečanvka. da občinstvo *sne; film < taklui lastmst-mf doseže povsod uspeh. ?.n\ tih ie malo. kajti laže w zagovarjat! traeičen konec, kakor naučit' Clmske Inseenatorje »poznavanja človeškeza srca. Pat tn Patahnn kot tihnt-nca. O tem filmu ni moec če pihati rckbme. z;>kal kdor je le enkrat vids! to dično dvoren, ne ho n'kot| zamudi! neVneea Pat-Pata-iionsketa flms. Pa tud! kritika le tu skoro Irkliiifena, kfr ne pride iz smehs in se ne more resno zK-">« »'.mn z* trenotek da hi krit" >va!. To je pač nedolžen film, toda samo za one, k' se naiboljiih tovarn BdsMflorftr, Czapka, Ehrbar, Schw:lghofer, Original Stiacl itd. 3erira Hubad, roj. Dalsuc s LJUBLJANA, Hiišerjeva alica it 5. JBLUJPUJcIJaJMLO staino poljubne količini vsakovrstnega iaehte«g-&, rasaneg-a, tesanaga in okroglega lesa, parjeno in neparjene bakovs plohe, teston«, hrastova fnre, drva in o grl Je. Ponudba uusluvite aa: „Ga.&a"Xes", LJabltana, požScl preda.' 8. 7li4?a Telefon 908. UstSDavijeoo l'JU3. fou h Bricelj LJUBLJANA 73»U Aleksandrova cesta 1 — Selenliurgora ul 6 Pr?i in riaistarejii specialni artistični atelie za firkoslikarsivo na steklo, kovlu«, las, zid. pifctno iti. IitvršitaT. točus. Sieeialista v IzvrJe- eknsna iu Brecinna v najmodernejšem bkrg.juu. van|ii Htkltnih uspis-nih firm, aliltaoie grimr po predpisih. scucrnia i- 99»j! IZDELUJE m 20SAVUJA TAKOJ! t <3» ER-M & i« 4 —» premog vsch v^st in vsako mnotiao, v 6isto opranem stanju nudi, za takojšnjo dobavo frafcfsl §?cd tistjaRiheci ??srnipy2!fea i,ND. J A K I L ___ Ljnbllnaa, Krekov *rr 1018-s Zahvala. 7Bol /s Vsem, ki so nam ob bridki Iz-jDibi naže ljubljene sestrice, gospe Mapepša darila 11 božič. Josipa Jartlta sbrul apta« L »vedeli . lV«mi - Nnre ln« pv»»hi«e - Spomini na drda Tra ns vem - liho t»o ia iHigostro J<-n»ii»k» aoi - Juri ho« ak - lH>m»-n. Btm 24 I> a coto pUtun 40 l)i«, nauj« 44 Dia, ii. svftiek Spoaiini slureifa Hlovraoa - Tihotapca - Jurij IC' liiht -l'»a prijatelja - Vn-an Su ika.a žniinav l.raii Kojm.a. Bros di lds, i»io platno 4' Din uanjtt 44 i'm. III. rrsstk: k. 36 Um, c '» platuo 61 Diii, umje M Din. Simona Jeaka. ebianl spisi Pe.-mi - 1'roia. lirui 4 Ui«. cnlu platae 40 Din nsuje 14 Dio. Dr. Ivaua Tavčarja zbrani spisi V. *vezek : ix»» >><'uerviui. Kuuaii. Kroi. 84 Din, celu platno ICO Din, u uie tu& l>in. VI zrazek : Crvti* v leMui. Tito^ka kronika. Bri-t Sti Diu. evlo p.atuu 51 D,u, HS»je fDiu. izkazali svoja tolažilna sočutja in jo v tako obilnem številu spremili na njeni zadnji poti. i7rekamo tem potem ia?o najerčneišo zahvalo. Ljubljana-Domžale 1924. F^ns Is fisirej Emč. Stritarjeva Antologija. Urndii «Jr Iv Prijatelj. Broi 18 Din, r t 4 • 'in C n V. -i i-jev zbornik. Uredil dr J Olonar. hro. M, ras. 37 Dia. Dr l>o aorli Zadnji val. Roman, liro« 4X Diu. m« 48 i in. J&uko Ksrsuik : OpfcJamaa. Roman. Hm' 12 Dm, vra 17 1'io. J«uko Kersnik : i(tMt*r, Roman Br<>< 18 Din *ez 23 Dio. Ai>d Bud»!: 2£r*lsv pot Patra Knpljanlka. Po>«st Broš. 1' Dn. iu U lin Filip Kako sc ss vragi tsntll. Broi. 30 Din, vet. St> Din. U?suk Csd.k bres tmsas la trip sfsdbe. Brci. 25 Dia, ves Din. Do*t«in»sky Besi. Roman. Broi. 40 Din, ve«. 5! Din. Coucourt : Dekle Bliža. Koma«. Uro«. 12 Dio, vez 18 Dia. B rbussc; Ogaoj. Brot. 90 Din vna. SH Diu. Co>lir De niiak Ulnnspiegnl Roman. Broi. fiO Din, ven 70 Din. Huruna- Vsianski : Leteče ssnos. Broi 22 D.o ves. ii Din. Fugausro: Svetnik. Rnmau. BroJ. fil D n, va . 7i Din. Cehov: Sosedja ia draf* »otsI«. Broi lu Dm, ves 16 Din. BtevkieviM. S tfajta ln Bsinas. Roman. Brni. 10«. vei. 120. Malik : JnjnaU vlJo. Znmliepisni, *ospO(iar-«ki in sutisti ni pre-gtait. I. dni (driifa pupoln' ma aprameajens in spopolnjtna ] 3< t > j a V Brot. 80 Din. ves 75 Dia. Melik JngoiUrlJs, II. dni. Broi. &0 Pis, mehko res. 66 Dia. Vaber: Znanost la vara. Mshke ra«. 65 Dia. Vse te knjige se naročajo v knjigarni TISKOVNE ZADRUGE ▼ LJubljani, Preisrnova uiioa štev 64 (aaaprotl |Uvu patts). hočejo zares od srca nasmejati. In takega finega humorja, ob katerem pozabiš na vse, je dandanes razdrapanemu povojnemu človeku tako treba kakor vsakdanjega kruha. Mali dobrodušni Patahon ki nam govori in de'a vse prisrčno in dolžin Pat, stoik mrzlega in suhega humorja spadala med klasike današn e svetovne komike. Čudno je, da ta dva klovna predstavljata dosledno potepuhe, ki sta ve prislepariia v boljšo družbo in tu nastajajo vsi mogoč! konflikti, ki !zva;a-jo neprisiljeno in nepreračunano komično situaciio. Najbolj komični prizori so: prihod obeh dražestnih kujonov v uče-njakovo hi*o. prizori z belimi mišmi, ko Pat ribe zaliva, nadalje ko plava Pata-hon na vrvi kot a*:sr! ček nnd tihotapsko »odrro in finale. — To s*a pač dva prvovrstna svetovna urretnika, ki Imata gotovo večmilljonsko premoženje in Izra ta vedno podeželske potepuhe. Kakšna igra! Mogoče se bomo filmom te vrste čez par lei pomilovalno smejali, toda za danes »koro ni boljšega hnrrorističnega filma kot jc Pat-Patahonski film. Ima pa tudi »iccr mnogo zan'mivo»ti, predvsem krasne naravne posnetke. Film »e pr«! vaja te dni v kinu l.ItibJlTskt dv^r. O D. Erupcija Vezuva v filmu. Američani Izdelali film ."Ihe Wh:(c Fister. (V Vezuvovi lavi), ki ga te dni predvaiajo v Pariza, dlavna igralka je slovita Liltea Oish. Kakor čitamo v parčkih listih. H fiim opremljen s krasnimi naravnimi posnetki. ki so biii snimlj-ni na licu mesta. Avtomobil v filmu Francoska kinematografska družba »I .a Societč des Ci-nerornans. pripravlja riim o avtomobilu, ki mu bo naslov »I jubezeti in motor«. Avtor filma je Pierrt Colomhier. Onvorill smo že » arrerikanskem filmskem rerntk-delu »Deset božiih zapovedi«. Kakor kitamo v pariških listih, bodo film v kratkem predvajali v Parizu. V ta namen namerava gledališče Mogodor popolnoma preurediti svo e prostore: fasada, vestibuli, saloni, ioyer, dvorana in oder. vse bo preurejeno in okrašeno v smislu idej. ki jih je avtor fiima. Cecil B. de Milic, položil v svoje delo: čisti egipčanski prevladuje v vseh dekoracijah. — Film, o katerem so francoski listi svojo publiko že preparirali. Pariiani že z nestrpnostjo pričakujejo. Doli film. Pred kratkim je sedelo v I.ogronu na Španskem v kinematografu 15<>0 oseb celil: 12 ur v zatohlem zriku, da vidijo vseh petnajst delov velikega d« tektivskega filma. Predstava, ki »e je začela ob 6. zvečer, se jc končala ob (> z utraj. Čudimo sc lj:.;'t:n. rto so vztrajali tako dolgo v ne najboljšem zraku! AeEORSIG i 10.1. j, u&nul rudniki in topilnice v Borsiwerku Gor. Š^czija. Ustanovljeno !S37. Delavcev I4.CC0. Glavno zastopstvo: lita piiiiii Mitji lil Zagreb, Marovska uHca 13. Totefon 26-73. __Brzojavi: DrJ.i-t. Lokomotive. Parni kotil. Parni strofi fn turbine. Sesa!|ks na bat ^Koftcstei" M^mrnut (Kol. eiipnmpeii) semljkc za liifue vodovode StS.ljke il laiU^ila Centrifugalno sesalfke. ,.Kri8ta!" »esalke za hiine »cdovode in za gioooke vodnjake. KOMPRESORI Vakuum sesaijke ln pihala (GsblSsemaschinen). Naprave za ohla ^n^e in za fabrlkacifo ledU. 76415» Hladilniki s strojno pripravo — za vile, gostilne, hotele itd. Popolne pripr3 ve za kemijsko Industrijo impre^naci a lesa - R :finaclla clfa. Anarati za odstranitev prahu. , saOallHB" ročni elsntr. eparet za čiščenje i5l5noyanj od ppahB. Cevovodi. >rIdeaJ"- Ventili. Motorni plugi. Traktorl. Potrti neizmerne žalosti naznaniamo v?em sorodnikom, prijateljem in /.naiicetn nadvse tužno vest o bridki izgubi naaKn> m raltana veaka k«aeda 1 Dia. — PrloME)«l» a« la mali oglaai. kl , m laika »01 » matak Ma vprašanja odgovarja opreva la, la Ja vprašaajn prllcšma caanka aa «l|m aal»alaaltaka prlauikaaa 9 »Maj 2 mlinarska pomočnika j Imam hčerk« 1 S e a za takoj valjčni mlin. i 18 let staro, zmožno aloven-Ponudbe na upravo ..Jutra skega ic nemškega Jezika, i pod ..Mlinar", 27425 . ima veselje 8« izučiti trgov- ' ___________________: ake obrti mešanega bla^a, Fotografičnl aparat araerikansk! ..Kodak" 9 X 11 skoraj nov, »a pn ugodni ceni proda. Naalov pove uprava ..Jutra". 17401 Bukova drva in oglje Jelenovi, gamsovi In ernja- i kupim T vsaki množini. — Rogovi a* 11 kovi, prodajo. „ j utra". Krasna naknpna pri' likal 1 par „Gala", 1 prana la ..k.vbrlolet" oprema. 1 sani ca 8 oseb ln 2 konjska sedia. sa ugodno proda v komisiji pri F. Stuplca, Ljubljana. Slomškova ulica. 2727* Dekle z dežele ti bi poslušala v gostila! : ln k-uhieji, kl Je že vajena ' nekoliko kuhanja, ee sprej- j ; me takoj. Ponudbe t zaliloro j „ ' plače ln navedbo starosti na 1 odda s majem. Vpra=aEja nasl0T . Kramar. Smarjeta, i naalov: Lavri«, S t. Vid. DoIenJsko. Us.ijsrija najraje v kaki ve?Jl trsov mi na deželi. Deklo j' pošten.h EtarIStv !n se jamči za njeno poštenost. Naalov pove upravništvo ..Jutra". 275SS Dolenjsko. Markirna kladiva sa lesne trgovce In iiga ra v les. izdeluje po nizkih ceaah Josip fitlrn, ključavnlčar;.l'.c v Kranju. Zahtevajte cenik! 27433 Čevljarska delavnica X Inventarjem, dobro vpeljana se proda. — Plamene po-audbe na upravo .Jutra' pod delavnica". 27612 Sobarica !t! b! opravljala samo bi>Ij5a in 'afcja dela, ae s p i » j i.i e pri večji celo dobri b!Si v Ljubljeni. V poete? pridejo lo dekleta z večletnimi spričeval! Naslcrv peve uprava ..Jutra". 27403 Patent ________ ; tr. P 131/24. se proda. — ' Frorta in praktična naprava : ^ ostritev N. P Najdanaka Dve novi postelji ia razni ordgl predmeti, se radj selitve ugodno prodajo. Vpraša ae v Sp. Siškl. f.ur-netova ulica 304. 271G8 Božična ia novoletna darila nsjiiritneme^a, dobite v grsi-tiišl.etn ateljeju za r..,r Veliki butoni Z briljantna pratasa, atara salonska garnitura, postelja, buteljke, skunks-boa, salonska suknja, damske svilen« obleke In nad 50 drugih predmetov. prikladnih sa božična ln novoletna darila, se pod . _____________ ■ — ! cono proda. Naslov v upravi ! ... I „ j utra". 2895S \ eč rabljeni« modelov - ra Izdelovanje eerrentnlh ee-! vi In motorno koto, cnsmVa ..Necknrsulm", v dobrem stanju, proda Franc Kobinšak. Ormoi. 27429 večji množini, a« Ponudbe na uprava „Jutra~,. . Naalov pov. upr. pod ..Drva 1224"'. 27688 j J-P^ ' Jota oovourejeno, s vsem komfortom, vili slične eno-nadstropno kilo. aovo gospo, darako poslopja, lep aadnt la zelenjadu! vrt, 4 orale prvn- Pozor I Posor I Oprema ta konje j Stara pile in ralple ' vseh vrst, kupuje po najvišji Okraske • sa božično drevo. sveSlee, božične In novoletne razned-clco. Ima najceneje ln v veliki Izbiri K-- n a h o v e c. Sv. Jakoba trg T. 28500 Za Bn?;č ln Novo leto! Viamlce razveselite otroka in kupit« Igračne vozičke in ma'a k»>l B(tmo,tojnesa v ls> Irlam. nn na!nl,ti p.nl — * ' delovanju sekir, motlk, kram- klanje po najnižji ceni. — Pmsnlk, mehanik, Kamnik. 27557 sprejme. Ponudbe na upfavo | =» "Prava ..J«'«"- ...Jutra" pod šifro ..Pridne", i 27459 j --- Gospodična a 4 razredi m*>i4. šola, IK« prlmern« shižbo. Naslov v upravi ..Jutra". 27515 pov Itd. Hrana, stanovanje in plača po dogovoru. Ponudl/e na naslov: M 1 k 1 a v ž I n a. Braslovče. 27505 ________ se sprejme v restavraciji na glavnem kolodvoru. 27572 Posor, invalidi! fefielovanje ortopedlčntb aparatov, nmetnih udov, rok, nog, klinih, trehufcnlh oasov in popravila oo nizki ceni. — Ponikvar. Ljubljana, Gosposka ulica 4. 2T55S---- ---------------------j Tnrivski ra^aee Kupim ali vzamem r najem s« lSfa za večjo trgovini me. ključavničarska ali meliifC'*"*-* aJi pa or. i>1 iste. — CbSirne ponudbe pod Šifro ..LJnMjana 14380" Da uprato „Jntra". 27553 ianeea blajra. Le taki. kl so t dobrim uspehom rtnvr?l'l meščansko ali ljudsko Jolo in sn |., f* "f., če le |JWM ' trgovske hiše, roj pošljejo ponudbe na upravo ..J-i^ra" pod šifro ..Vajenec 1439"". 2701? Prodajalka dobro izvef-bana v galanterijski stroki, zanesljiva moč, marljiva, poštena in prlkup ljlvega vedenja. Išf« slu/be v trgovini s 1. ali 15. januarjem 1025. Punvdbe ra "pr. ..Jutra" pod »Galanterija". 23357 Knjigovodkinia verzirana v vseh pisarniških oosllh. predvsem v aineriknn skem knligovodstvu. išče mezta Ponudile pod ,.Sts.ua" ns podruinlco ..Jutra" v Ma riboru. 27234 Filatelisti Po ugodni ceni prodam kom pletno zbirko 6H3 znamk. — Naslov pova uprava ..Jutra" 27188 Stre jI atlskalnlea (Plndelpresee) 85 m in. čevljarski stroj, potiska kovačnlo*. vrtalal troj, škarje za pločevino, deli truns-mlslje. Jertnunice, ležišča, tabla stikalni, a Ochalt-Tafel) velika, električni material itd., rabljeno, se jako ugodno prodajo. Ponudbe na upiavo ..Jutra ' pod ..Poceni*. 2743« Fotoaparsi !H y 18. d-ejtii saastigaiat. prodam. Xtsl«r t« liv« v norsvi . »70*:. Dihalno kolo iloiljlva, s inreto *25 Dia '•sme i gurtainl po 130 l>la In »•mnl'-e imodrocel Ima po nnlnl^it ceni v zalogi Rmint.P' ft A nov AN. tapetnlk, Krekov trg štee. 7. 25510 bišl j« dobru ^vedaoa trtovt nu s Biasauini ftiapitui. po4tai ia briojavnl arad, tri lepa stanovanja. (.4 ^at«rlk J« v najboljšem stanj«, s« pro- eno s » sobami ier kukin.o ds. Ponudb, na upr. ..Jutra" ' '»"J "a rszpois-o. - T.i! pod šifro ..Lahka kolo". ! trgovina a. s klsgo«, vr«* 1 27420 l>ro:l& lM,(l ugodnimi plačil airai pogoji. — Ponudb« po.:l | šifro ..Trgovska hlša 187« ' Alonra Couipan/, Ltut.- Restavracija aa deiell v aiarlkcrskl ako- ' v Oficlnketn domu IJubUan-llei, sucaadalr., nevude^as. v sk« posadka, se odda v na-dob.va, stssju, "b ukrajul j»m s 1. Jauuarjvm 11125. — csstl po!»j cerkve In šoli. Ponudb« ja poslat! de 27. t. eiSi>..aarfko p<»li i).!e. sina- m. oa Upravni odbor ati nre-šlšfs, vrl, t oral« travnika^ dat) osebno kapet-Ta Ko-se rsdi prssahira preda. V ^rlvcu (Komanda dravsko dt-: vlzljsa« oblasti ,^vezda">, kateri dala tudi potrebna pn-' jaaalla. 233i8 Pobifitvo »ovo. za dv« ko?r;>letal sobi. a a *«1 o ugodno o r o d a v Mostah. Pokopališka nI. 23 (nasp. oil kemiču« to * * oei 2"2S2 Trapistoviki sir kg pu 25 Hla la čalae aaaala po 55 I >ln lr» rs'pošilja »o po v satja * vsskl Miaošini Mljeksrsks uiruga Virovitos — Slavonija. 2854« Majhen loValeek v aredlni Ljubljene, tudi aa dvorišču, e« Išče. Ponudbe ua ntrrav« Jutra" pod rtiačlio „54s.lhen lokalčeli". 27431 IJana. 2715» : Er.ovpesrna kočiia skora j nova. z oljnatimi osmi (tiila.ve), se prods v hotela „Bn!kan'' v Celju. 274*5 Or»rava ra *nec. trgovino u. vidovitu v prav dobreta stanju In al Enon^dstropno hišo l«p«, ravnokar dograjeno, ea J«ko promstn«™ kraju v Trbovljah, s« preda. - Hiša t*ri|»ravas zs trgovino ali i »hrta« lokala. Kupni pogoji „. . ...ti"' usndnl. — C«na In druga 0'-Oli S0'>0 kf jabOiS : ,,rdrnl.no«ti a« poizvejn pr! ieplk In zdravih, a« pn nlzkl lastniku. Juriju Pirmtll, r«nl prod«. Vprala ae pri siilsrskeaa mojstru v Trhov-LltiJI. 27282 U«- 27128 Trgovina i a meSunlm blagom na deiell I aa Gorenjskem, so radi pre. seiitve takoj ai! e 1. marcem 1PŽ5 zelo rgodno odda v na-Jera. — Lepe prilika ee midl oriemi. kl Ima veselje do (««ne trgovino. Potreben kapital za prevzetj« trgovina je : 150.OPO T)!-. Ponudbe Je poslati na upravo ..Jutra" pofl ..Lesna Industrija". 27452 eer miza (podeli, štela*« a T , i -i prsdsll idolžlna « m, višina I* «Ufie 2 »0mi. -' - pud«l zs olje finovk« (msslenke) lrupuje v • S predsli ta drug« omar« T„tl množini (tudi vagon ter i».II rie «ne i. s. .»r-nia proti us.erfbl cene la Jo po ngodaih cenah. - rrnoilse .Toio Kovač. Ljub " ' ............275t» ; Trgovski S'___________ ■ '/'ifp^t i ''SSct.- galanterijske-mešane stroke. ' I7l.-'ih«nl aranier. veš.- va-l. Xsraaajarn. fia pri r.em novi tečaj za pouk v krojueiii risanju rfamsklh oblek dne 7. jan-jar-ia 1025. Priglnse za ta tečaj sprejemam do 3. Jen. 1925. P.oza Medved, ztrok. učiteljica. Ljubljana, iiestnl Irg Si. 24. 27582 fffff (doba> Učenca iz lxii.lše hiš«, ki je oblakova, meščansko šolo ln ima vo aelj« do tcieznlna, aprejiu« trgovina z š«lezulno Anton Brenči« « Ptuju, 2712» Vajeaco krepkima, poštenih staršev, sprejme ugledna trgovin« v mešanim blagom na L>oi«uj-skem. — Ponudbe ua upravo „.1 utra" pod ..Dolenjsko". 27124 (i^čefo) Gospodična s 3 razredi meščan, šole In dveletno prakso v trgovini mešane stroke. Išče službe v kaki trgovini. — Cenjene po nudbe na upr. ..Jutra" pod ..Marljiva In poštena 1H'.>7" 27121 Starejša gosna i iSče služb« pri bollšem g«-spodu. Naslov: - P. K., vila Turk. Medvod«. 27063 ----j Stroj ra roblsnja usnja ; Nailov po,« uprava »J-.jr«-^ ijana-Ri.Calk 58. otrtldnik • (Rugmaarhlne) za rrikrnja- i __j vanje čevljev in silf-no. nov, |---------jSEJ '^fV^j šane stroke. |a nerabljen, po zelo ugodni p.' I VJVV- ri •r. veš.- »suli ceni »tudi tvrdka Andrej WfrwllWiU plsarni«kih de!, dober proda-I jalec, Seli premeniti mesto, i Cer.jene ponudb« r.a podruž nico ,.1'itra" v Mariboru t rd ..Agll«n". 27Jk8 Trgovski pomočnik t manufakturn! in šp«c«rlj-•kl stroki dobro Izurjen, iell pr«Tnenitl mesto. — Nastopi labko takoj. Ponudbe naj sa poS'J«Jo pod ..Takojšnji nastop" n« podružnico ..Jutrs" v Mariboru. 27483 p8" ceni proda tvrdka Andrej ' tr-o.i -a 5 Ja v l.j"b Kompletna spalna soba Is Uanl, Stari trg 30." 274*4 trdega less 7000 ni pletna sj.s na sobs ga lesa 3(ttHi lun; posamea aa omare 800 tlln : posames-na i>osteiJ« »00 Oln . knlilnj- lu. kom Suhe rebe. brinievo olje 11«*"*'«« ""'r*!'''bl.",fi» • m.hli.- . . ... trsfiko In točilnico pijač n T vsem komfortom In trgov- "... , i Gosti!ni?ki lokal Hl»!> * tr^ovmo ;„ ,tinoTanjew. vrtrm In la-prltlična. aa pvnm«tnem kr«. ventarjc^i, oddam v najem, ju Zagreba tržišč« pred hišo. — Nahaja se srod! trga, ob sa prod« radi smrtnega shJ- glavni ceetl In Ima vpeljani čaje. V hiši J« dvojs slano- električno razsvetljavo. Odda vanj, obstoječih Ic velike In se pričetkom januarja 1S23. ■ > i s-.,,« : hin1'. 'vidnlka. Pojasnila daje Ivan Tišler, kleti, aaJ«to ikladlšč« za fotograf ia gOftllnUar na i dri a In pren-og, neliaj vrta. ; Vrhniki, 27530 vse skupaj okoli 40 sežnjev. t______, Kupec dobi dobro vpelianoj . " ■ " ■ ~ ..-..'"t-^ v. ' t lOIetno prakso. Išče primerno službo. Cenjen« ponudbe pod šifro ..Zanesljiva 14271" na upravo ..Jutra". 23334 SoI:cits«nr zaupna moč. verziran v vst.h Odvetniških in notarskih po slih. Sel! preminiti dosedanje mesto. Cenj. vprsšiirja pod Slfro ..Saomatojett 120" na upravo ..Jutra". 272U4 M!£d uradnik trgovsko ln tehnično naobra-žen, šell preirenltl službo. Na zahlevii potoži tudi kavcijo v ziiesk-u 25 000 Din. — Ponndbe n® up-avo nod iilro .^aaealjlv 142B3". 27503 BrztJavnHi :>o»ov več vagonov, franko Pavln-ska postaja, s« odda. Cenj. pon'.'db« an up svo ..l ltra" pod ..Drzojavai drogovi". 27505a deloma leseno, deloma sta- kleno. velikost S'20 /. A 20 Naslov pova nprava ..Jutra' 275.4 Vroi nov. kom?!., ra sre-lnio postavo. s« proda sa 1000 Olu. Nasluv pov« uprava ...lotrs" 27300 ske kradenc« 70n nin. Tudi , aa obrok«. C«nik gratls. — i Tr. Zupančič. Ollnc« St. 20 ; — Ljuhjtans Hrenov« ul. It — Mltarstva v liškl, SI ,ea-. ska c«eta št. 1. 272VS 3 kartož*V cnare (Ouart — predali 32 v 27 x 57 ' ?»). T *. 32 la 15 predali. 'z frdeze tes«. se prodajo. Shranjen« so pri i I. Vethlan. I.jubljana, P'n«1 ska cesta. 27277 ji« eraaš t«r pru«1 ta pa-vsuijace poBodk« tvrdka fr :! j« poslati a« npr .Jdlra" pod zaačke ,.<>noi". 272SS v«lika posestva z gostilne, kletmi la klavi, aa promat- aem kraja mesia. primerno za vinsk« In l*ann. al) vsako drugo obrt, za enako, manjšo gostilna al! trgovino na prometa«« kraja hilsu kolo- j »Jutra dvora. Pouudbe aa aasloT: Marija Konstantin, tkofja Loka 18. 27812 Garcou - stanovanje I i t • s a tnanjš« kompletno atanovanj« (lahko brer. kuhinj«) ali 2 ne«i.r«nljerl aobl a souprtrako k'ipa!n1ce, v noTi alt stari hiši. - Plača a« tudi za dalja taaa raprej ali ina. — Separlraa ::»itr-.tm mesta, pogoj. — Ponudba a opisom lege atanovanja na upravo ..Jutra" pod zaačtro ..Veletržec". 27164 Soba se odda proti odkupnini po* Naslov pove uprava 27486 hlštva. Stf-rejSa yr. iem samostojnem gospodu aH dami. Nastopi po novem letu — .... .. -------------i Gre tudi nu deželo. Ponudbe - pod značko ..Samostojna go-U08J»t.v*ka hiša »t f!' ** tmi.ri lT LjUb,,aB| „ kupl. Ofarta kupim. Poaudbe pod sasčko je poaiati v trgovino na Kar-, Smuči" oa uprava ..Jutra", lovski cesti št. 4. istotam aa 27313 izv« naalov kupca. 27532 Otroški voziček zložljiv se poceni proda v liei-jpovl ulici 18. 27412 Dr. StreUeij Slovenske naradne pesinl I. snopič ia špe Ijitino kola za vdelavo motorja. k.i|ilm. — Miki, Maškanjci pri Ptuju. 27437 | Pouudhe na upraio ..Jutra' i ... v pod ..Gospodinja 1425S". Pisarniška ffiOC 2724* ali blegajnlčarka. t v«čletno Fotojor.rni 8X8, pr«da za 450 Din Ro-ianc, Ullac« št. 220 (Uines . 27552 Cementnega »treinUia |____________ is <«a.ea:s« več tisoč ! <-eai p-iraremo3em Itd., ae audt vi- DoitnJiko. _ 2743S sok zaslužek. — Ponudb« ns G0Sf*0"n plačo se v prvih mes«c'h ne gleda. Naaiov v upravi ..Jvtra". 275<>Z s« poceni proda. Oileda s« v • isšfičsrni M. D6rf«l, »-sini trg 12. 275*1 Damski klobuki ll«klt«sl e« 100 200 Din ();l«Jt« tzložlio Iloi.bt, niodtstka. Start t a šl. 21. 2043 GosiHniški t/lijsrd Malo rabljen, ae radi po masjl^snja prestara iak«J proda. Cena p* dogovoru. — Naalov p«-« uprava »Jutra" 4.6 ar«* kupi. Ponudb« J« assltivitl : Kramar. Snasrjeta, Dolenjsko 27487 bišl pove 27538 Ceno ss n.otla: visok« omara za «li!«V« aiska «5 &r« s prad«!1. aitza la , rlšo" as pilo. — Masi .v p;Te uprava ..Jutra". 27517 Visok študijski pult kupim. Peaudha pod ..Študij" aa uprava ..Jutra". 271*0 Hlode kukava, krastave la Taeh aperijalaih lee.>v, k j p uj e m stalne, — Ponudba na upravo .Jutra' pod -Spezlaleksi ort". 2757« Hiša za obrt v Št Vidu nad Ljubljano, ae kupi. Cenj. ' ponudbe aa upravo ..Jutra' pod ..Obrtna hiša". 274*8 EaRBadsiropna vila s vrtom, t bllilnl parka t Mariknru, se preda, kupcu stssovsaje aa rszpolago. — Ponudbe aa uprava ..Jjtra" vl. anboru pod šifra ..l.sstnl dem". 27803 Stanovanje otartoječe ia 2 srt. v a«vi alt start hiši. event. tndl velika mesečna soba. se išče ra takoj. — Ponndbe pod ..Dobro plsčilo 14333" na upravo »Jntra". 27453 I Hlapca tlTxne:£* iu -»•nr^-L,s — f b i e fc konjeta grad V n t ) i potok. Radoislje. Plača ^e dtTeovors. 274t>3 ali riozneje premeniti n.esto sobarice. aH k biljšl rt iMnl. Sia bl tudi kot ble,ajnl -trka ali natakarica v pnš> .fe»in.> z znanjem afrojeplaja la dm »ame rnditi obrat (a kavči tr^dvski riom-iratk Specerljalte atrrke. iell slal-be. Cen.Vne pon'.iibe ra npr. ..Jjtra" pod ..Trgovski pomočnik 1". 2754« je i »a?3> r -. hiši. — Foandhe i iiav»,:u,i plač« fn znanj« m *t.re.» »Jntra" ..Sialao tr«1«', 27451 Dvz kroja?!:-a ač^-ioa i______________ : Ab«lyert!B|a trf. tažala Pi-adanst imajo »ul. kateri i S če mesta atekograrke la MHM učili. — Ponudim na :.-trejeplske. prevzame pa tudi upravo „Jutra" pod ..Takoj" mesto blagajntčsrke. Naalov 27407 pove upr. ..Jutra". 27528 Uradnica i 19 1«ti>a piv pr&lc*.. pnStnem ^uradu njl^V™ i kO-igoM^ aamoatojna v.jditi ursd. želi premeti iti mezta. Gre k psiti in tudi t privatno pisarno, iinpise je poslati na uprav« ..Jutra" pod ..Vlasta" 34292. 27815 Ob 25!e?R;ci! , Pri ..Solate" za vršil, K ! Wldt;iay«r pripr.roča ko* u^J primernejša darila sa M' klavža I« :teno biavv. aanufakturo. v^a'te z« a«- i ves*e. oprave zs nnvnr.vea i tka. abtahe (pač« — edlaa 'zaloga) kravate, nogavtra ' Itd Pri vačjeaa odjmu pri a«r«n popust. 20461 »vensko oemška korrsoon-«ntia:s. tadi izurjena sta-Bf»gr;ik(», Tvie« reloaia kr* , itai is fr»ar««ge*a jo-nilcš, žsl! pramealtl •» .izs c slažliras rse^ta Po-kitiif« pod 4:lro ,.2Uaz>ljivk aaain toni* m*« ' na Alo»a Camp^ar, LjnUljiaa 753-1» Fot-jralčni aparat« . se prodata — « X S. švojal asi-stltrmat, k tema povečevalni aparst 8 v 9 r.a 12 ^ :*. 8 / 12. Eraen.an, r«lsv« z« v Vegorl ulici šlev. 12/1. 27637 f!!»rlnjka ster.a ročno dele, se prod«. Naslov t upravi ..Jutra". 27514 Perje ! kokoš!« coeje la gaatl puh ter račje oddala »sak« mno štao po smerutb etnab tvrdka K. f aj i a. Caseee«. 1S*8 i Za Boiič !n Novo leio al izk«rl!« Taa"t«vrataa prl- Buaov« prare coraa. diss.. kiiplai zs takoj-inja !n pianejš« dvbavo. — Ptaudbe «a uprava „Jjira" I«d ..Piasi Z. 12 ". 2706* ! Z* •bdeleranj« kovin kuni pieclzljak« stružeic«. 1SU0 mm daižln« la vrtalai stroj za vrta« e lukenj da 8* in m — tavarita klobukov ..Sašlr". d. *., Skufja Loka. 2764* Ifeva hiša ' z dok-a ideč-o trgovina a ' drvml ia prera«g«aa. aa prometne« krajo v Mariberu. K«'»šk« s««'.a 48. a« tadl iell!v« pr«4a is 1C8 888 Dla StsaovsaJ« tAk«J aa rszpa-j lag«. 27802 Spalno 60%« s atrogo seporlrani?« vhndom. Išče samo za 5 »oči v ina-\ te-ii Zagrebčan. — Plač« me-; ječa« 3OO Dla. Ponndbe «a 1 naslov : Stjermn Vrbanič E« greh, lllca i:«. 27400 Statiovaaje v Maribora »t ssaienje tn stanova?''« v Meht'««i. ^■fte;ol• ptrve npv. ..Jutra". 2750» Biern« ds>-i!a ia _ ... - deco po slzki c«s! ari tvr.kl Lepih hrastovih Bl0««f šifre Reetavratovji. gastitalfarjl. j ^ SftC« hotelirji, vrtaarjl ia ljubi-1 ' * . . te"i vrta * e-oarat«'™ rhndfm le r.»3. " j tvičn« ra.-nvvetljevo. ^ pskrfco FOZOR! (a!1 brer lete. «• -»sta 27442 Werthe>» blseajne Dva fra^a la salonska auknji s avttooe priporoča ..LJnkllaaska ko podlog«, v najboistanju, aieretjalna družba Ljiklja ae pa nizki ceni prodata. — Dk. Bialaeleova ee«t* š* 18. Nasiav pore uprava ..Jutra ' 1*«S 27424 «4 48 em debeli ae la 3-8 m dolžine, k u p I m e 200 d« 10» m1. Poau-Jke lapod 68 >-.• j as n« vpoštevajo. — Psawdhe j franko vagon aakiada. .s : staja a aavedk« kra(« kjer se klago Iskko «gi«da. «a upravo ..Jut.-«" p«« snačko ..Lepe hrastove hlada". 27548 rila- v »prav, -J"l"^434 SoM« dii. _____________! išč« » T,»tbl)aul. 7sm*ri atl l^asaa e a b u, ev«a(. a bruno. ] ?oau il-e pod .»oalntaa rtiV 1 atvn" du ^Jaterljalno alflfi- Nora rila • takaj proatlta «t«aovanJ«m, e« proda. Po*r«dovalcl lz* ključ««!. Proudk« ped šifra ' ..Proat« atanavakje" na upr. ..Jutra". 2754* 1 diš(« v ZHOT! £7'. I« (Deliš na 13. strmi.) Speickovo milo Že desetletja staroznana toaletna mila in parfumerije znamke napravija kožo nežno in mehko kakor žamet Vijolično glicerinsko milo Calderara & Bankmann se dobivajo v vseh boljših trgovinah Ean de Coiof ae * asilo v podeigestih kosih Pazi naj se na imeni Cftrderara A Bultmano Kopalco milo ttChypreM «JU i RU» 81.300 23 -Sreda 24. XIL 1924. VOJNO ie napovedal ščurkom, milim in oodaanam kemični znod n imi^evauj« n.r eaa ,/ANA", ki 8« nahaja V Ljubljani, Poljan, tka c«(ta i2, pritličje, » prejšnjih proaioria „P«*esti". — /^»ud „PANA" odpravi tekuui eueg* ledu* p-«l gar^nui o im Kura«, miti ia podgane is vaeh prouoruv, brez vuke iiauležuusii iu l/ri-z vukih poaleiiic. Jd ilfro „Siečen nI kdur biva ssin". 27 IM Trgovec Vera! Vesel Poiit! Nritclo poljubčkov, veduo Tvoje srce 27432 Korespondeneo teli Izohraiena 3ninna urad-Bii-a ns deželi ru eneje Kr. Ileraant. Sv. Jakoba lr(. 270OS Gostilničar in lesni treovec. 28 let star. premožen. išče živ!jen-ko družico v starosti od 20 do 26 let. 2e!i se primerna dnta. ki pa ni po^nj. — Glavni po«oj je spretnost v gospodinjstvu in gospodarstvu. Diskre- Ponudbe na upravo a.!utra» pod š'fro aZ ikonska srečaš. Gospodična 85.P00 Tj trewj«> •<• jijm knfttn hi»*a *fnwka rta'H b| ; v zahvalo z dihanjem ozrejo. Ped ftlf ru ..AlaM ! na upravo »Julra**. 27 »ul K -ra odfjn. J« Iz bnljfte lilAe. i r.fka) vlue, »e porodni a|H>«ioin t «lfl>ro In alužlMt In t»r»k«i|»|Ji»» lioto. B KO-it h lltO 4»na> »ah'pTa1to J h m kavo, k«»r (tiift. pri tnrnrrlh I« kl J« lo p« »• I h d • 2U40 Iščem za dobo dreh let. na kraauo ia veliko poaealvo na dvžeil. Vknjižba na I. n.tsio. Poaojllo ISfenj radi odpiafi-ja te vknjižent-aa doi^a. — Ponudbe e na ^ r ibo otireatl pod ..Poaojtio takoj" aa t.-pr. »Jutra". 23383 Ako bočftc It^lJ!« 25.000 Din aH ataino '.d prav ugodno kot odat naananite uaaioT poo »lTff' -a prilika" aa »Jutra". 2726t Dopisovati 7e?i z Inteligentno, »tmpatl^no lo emant Iplratoi datno uiodcrulb nazorov, kl Jo zanima umet-noat, zlasti elasha In katera nima *»nlire m p»»en| mla«l. narthra>.«»n eospo«! Dopl»e j«#id ..RazvedrUo" na upr. .Jutra' 27444 Knsf^bnftji ga dobl^kanoano kovinarsko podjetjo » induatrlj. kraju — • loo.lHH/ Lmu kapirata. ae s rtime. Tr«t«. «<»dv|v>*a BjO zaieljejio, toda ni pogoj. l>'»pi«e r*»d Šifro ..inžr." t 4 na upravo „.iutra". 27135 £0 do 1CO.COO Disi po3oii'a, aprejme *a kratek f-aa proti popolni var-Lot«tl. Ponudbe pod »Dobro obr—<»nv;inje" na upra. <« »Jutra". 27587 komnarjorj tih a'l Javen, ae a no- Thu letom za JaKo d/ibi^ka domho pedjtij* v V.ifi^ru, s flotkom do 50 000 proti 25 odat. obreotlm. kl se irpiuf-ajn pri vaakotiifae^neui ehra^nnn. Varnoat zaaiaura zsa. PomMhe pod >farihtir" na A)oma Coni panj, Ljubljana. 27150 Sreča! Za pfcupno vlivanje arlnra «1 irllm dru*lro. Im» pokazalo ar*?o žrnltev nI Izključena. Pod *lfro »Sreču" na upravo »Jutra". 27403 Dve mr?!! pečici lWeta opretnlh kurja^er, kl bi Jih v rr»Tn f>ocrela Dopise pod , niondinka 20" ..Brinetka 17" na upr. Jutra 2743» Katera cfv* bi o«»rola nnflna nrteen ? — Dopise na »ipr«ro ..Jutra** pod ..Stella" In »Lllllnn". 27502 Nnrcis^a! Pridi gotovo. — PolJ"b*Mi 27533 Rpone^a t želi mlad. »amoetoj^n trgovec z cn^piro. a'aro IS -2-1 let. Ponudb* s sliko na npr IndMatrfJa ! ..Jutra" pod znamko stojen gospodar". 27IS4 lO.GGfl Din poso ila bo IS?« proti Trednoetl D!n TOO.oiiO. dobo 2 trr*« -v. Ponudb« ria upravo »Jjtra" pod »Memca 2753& nioati. 3H -4«) Ift ««aritn — pniiuatl 20—28 let. prlkupljlv« zMiiaojiHtti. pridna Iti itil»n»**'m /n;i^aja. Unt»*-ra hrepeni po sreči v tako* nu. ra.«j pniii* nanlov na po-druinlco ..Jutra" v Maritniru po«l ilfro . LJ-ub^rnJIvo rav« tiHO«e. Tajnost strogo Butam fena. 27611 Radi ženitve Ib Bktiprti-iea Kosjiodln latva, > ifll 40|etnl vdiivot-. vtAji drft. • uradnik, o i* *< »I nov dijako«. fiozuan.la s samostojno. Inte* i i C u t no. nar«xlnoza vfdnn m simpatično g«<«podl'-no. o«l-nomo tdovo, t lastnim -'a no\ no Umu In pohištvom. Rfa-ne ponudbe na "pr. ..Jutra" pod ilfro »Roluiarln li*25". 27 »IO Za^ehnJ uradnik ▼ priju/nrtn ln«lu»»trijHkem kraju ljubijansk« okolico — SiinifMI. s»ar 42 Irt. kl p«vodu J« bi»ico b vef-jlm vrtom, teli »lopi »o \ al I v s*rho i*>-znt-IAe tciiiMe B zdiavo go-spotil/oo ull vdovo, »litro od 18—30 lei. i iifkaj pleomt«« nja, v a% rbo po\H"anJa kiA«. let« remi«. iifMioiuiion«' dop i ne, če mo*«f» s sliko, k I se no zahtevo vrne. »e prosi po«ia* , tl na upravo ..Julra" pod > »Samotar". — TajUuat strogo BajaiuCeuat 23338 «Komet» edin« čiatifo ta par- ket* lo llnolej 1» nalbolMe. n«x*#nelie - dajo največji lesk H» nallaf.J* de o Dobi ae v nt ek len t« h h. va pori let la bank«, hnlele etr Hi 41 v kmHnh p«* R. lo »n 15 kq v vsaki boDil trgovini alt 'MreVu • " « • (Drago Zoldarlt) v Celju 25435 500 Din tistemu, kateri ml povo ra prostor. k)er M se brlv«ka obrt Izplavata. Ist«i va«ito onemu, kateri ml zra*eti pre skrbi postranski saslutek. — Rem otenlen lo h res otrok, popise na upravo ., t -i*ra" pod ilfro ..Trezen ln po**en * 27267 „Opekarna" (Krožna peč) s posestvom se proda. Interesenti naj se nhrnojo pod Šifro • Opekama, na upravo e.lutras. 7MI Iščemo mladega inteligentnega gospoda ki lii ini-l vesel:, nmoltl ae vkuhatranJa ln kmdtraaja »ad a lo vkuH«vanJa ao-Alvja. PreJoUct imam n.-oion|eui. .Na-top ln lnl i not m I« oni 7li>Ja Konzervi« tovarna ,,GLOBUS", a.d. na Vrhniki pri c usnanl. Zastonj trrrv-em cenik v vr^ci" Poetrtl- dem Krtka. 27244 Avto Orv:littS ta 12 os*h. odrlntr e nalem ta itnllke proee ali kekema hoi»-|ti s »■'••rleiii. Naslov v upravi „Jutr»". 2740» Kr^le pO nalnovetst m»vll. pollnh-ne. za ileioe In ,ospode. raz-fo»ll|» KnnMJ Alolzll. nC|-tel) krojatlvs v l.|o|t|»/il, Krl#evnl«k» nll^a 2 Tr'«ll |.-r f,'aCTl|. n1 h/ t Je ,hI|-.o risalne potrebščino. 274 10 Vsakovrstne vožnje Naznanilo. Naznanjam vsem svojim cenj. odjemalSem. da scin preselil svojo delavnico z Jcrnejcve ccste v moderno preurejeno delavnico na Slovenski cesti (b I v S I perutninski zavod). Sprejemam vsakovrstna popravila. Se priporoča Franc Bernik, izdelovalen klobukov. Ljubljana Vil Snodnja Si^sa. Slovtnhka cebta. Dia •o obrestuje banano dotlčn«-nt'J. kl pristopi k zelo do-|>tčk»h sa*w»« podjetjj. Dopise na upravo ,.Jetra' nod »Visoki dobiček". 27541 s. Vse lastnost) strasti, etc ra/vniue su iz pisave. PoSijt t* l.» , rsllc • va a truiiora pisanesa piicma SI) lun lOroKo zaupljivo -Na upravo ..Julra" poti *ltr« „Orafulo»". 162.14 Vllovoe 38 let alnr. a Rlrtnlm tsnt- knm. p slaomlml d"lio-1kt. v Mariboru. IS^e t n n n I / s treovskemn stanu primerno drvMro Ccdnc postave. — l.e re^n*1 poiuTilt-e pod ..nr'ta» arrCn" na pndrutuli-0 t Mariboru. 27009 se atiri-iemajo tt. 12/1. nh-*nilc src^nMh Tet. IJnhlteM narnve. popolnoma osao-llen. teli rra-z rospodlAno «M mlndo vdovo, noolse s sliko kl se vrne nll trenln. le poslntt ns 11^-nvo ...lutra" pod o ..Mamic«". 27617 pni- VO V ssvrlio ienitv« ItCe za takoj starejši mestni nuji uraiinlk, loC.n, t znal un i>oko)ntno. Izoliraiettn tio-s|iodlnjo. do 40 lel staio, loCeiio ali samsko bie* oit.k. s preniott-nIcm. — Pouudbe t lianioiom poslali po.t zum ko ,.Jt»-niiev U. 3" n» upravo ..Jutra". 27(118 Samostojen obrtnik najlepših let, teli tnanla v svrlio teiiiive z (tospodiflio ali vdovo brez ulrnk. z nekaj premnttfnjn. Kesu, pomntne pod „ilusuu" ua upr. ...I.itia" 27554 Nr»l*-ol»!e bolICnn In novoletno darilo Je perilo, kaiero Izdeluje ..Amor". Izdoluvnlnlra pi"ll«. VlC UlIme 20. 27460 Vdova srednjih let, bret otrok, zdra-Ta. pnftena, varCna gospodinja z »vkaj prrnioienla teli znanja a solidnim, dobrosrčnim «o*p<"looi :.rudniko:n, tr-govce/n nll obrtnikom, starim od 50 let naprej. — l.e resne dopise a polnim naaluiotii pod Sitni .Mli n* drutabnt- s sa upravo ..J-uira". 2T42T Obrtnih «tar 24 let. teli posnanatva o pran of..,i.fiin ^oeoodir-no, kl Je mirne narave, staro 17 do 24 let. radi ra^iilrjerija obrti. >,>nncn!tnn« ponudbe prosim po motnosti e sliv.o ,od tt?ro „Nova obrt" na upr. ..Jetra1' 27421 In pnpoBtntk. ifll spomnil slr"nnt'Ano. primerno t7ohrn-Seno damo. lene ronnnlostl In neioorcCne nretp/ilo.tl. — Tntn^.f Caetn-v vn-leis. — Ponudbe ns upravo ,.l.t'rs" pod ..nožICne san le". 27« 14 /".''..'o, nnifno leSe^a Te - Slndenec. ro«Mtt„ svoj naslov «n-»v| ..Jutra". 27500 r? r, O -> „ T »elo flobrl rinnnfnt pozl-c!II. »»II z n s n I n z eosolco nriir/T1- vnaniostl In 7-ver-nc nrctpkiosil. v srrhn sV<-p. ne zrvn''e V sloCstit of te t" d t j-enli-v nI Ivkn-U-v.ii Prntone dool«e Ce mo. p s sliko, p n nnrsrputvo Jutra" pod „Dober tov--'» ' 27581 Va? narltet In llnotel nerille pravilno samo. uko ra flsilte t ..KO-M KT". edinim Cl.tllom KI Je oajb.,1 i*e. nnii-ene|Se ln delo t nilm na S-tiosi a vnejfte. PnM sc v stcklcnlrsh - za veCla p.-il Jet t s banke. bol«-le etc. tndi v kamah po 5. 10 In 15 ko - v vsaki hollSI Ircovtnl ali dir»-litno pri firmi Koi„ef (Drano Znlda-ic v Celju. 254.1i večernih ui piesnili toalet z zlatom in s srebrom, izdelovanje vsakovrstnih belih in pisanit vezenin, entlanje. prediiskanje M«tTtK, Ljubjiana polez hoteta c$trukejj». MoSko perilo, naramnice, kravate i. dr. po izredno nizLHi cer.ab. liKsnanjam skvnemu ofcčirstvu. da sera opustil trgovski Inkal v Komerskera ulici št. 28 in da bom imel Je vedro zalogo pohištva polejf svoje delavnice na Karlovški ce«tl It. 23. Imam na izbiro spalnice iz trdecra in mehkega lesa. oprave za jedilne sobe in kuhinje. Sprejemam vsakovrstna naročila in se priporočam, joa. ikKDKa.ovi.c KarlovJVs ces.a št. 22. T55I (Na dvorišču.) n PJ6/21. Proda ja hiše s skladišči. S sklepom sodišča z dne 6. oktobra 1924., P I 19G 21-4 6. dovoljena prostovoljna sodna .ba zem! išča Brandtovih dedičev v Spodnji Si-ki št. 77, ?lož. št. 214 k.o. Sj od-nja Šiška, se bo vršila dne 8. januarja 1925. cb derptih v pisarni notarja drja Andreja Kuharja r Ljubljani, Kolodvorska nlica it. 3. Izklicna cena zna^a 1,235.100 ! in, vadij 123.510 Dm, ki jra je položili t gotovini, hranilni knjižici ali vrednostnih papirjih. Najvi-ji ponudek je plačati r eucro mesecu z 8 •/, nimi obrestmi pri sodišču. Vknji/enim upnik m ostanejo njihove pravice pridržane. Vpogled dražbenih pogojev v pisarni notarja drja Andieja Kuharja med uradnimi urami. Dr. Leopold Bostjančšč, odvetnik v Mariboru, Aleksandrova cesta 36 mi/a si rejme konci»iienfa po ni«»*no-ti s nekaj i rakso. »ircr pa tudi Kitata tka. — Vstop rimprejt. pl.iča po dogovoru. Upoitevajo se lamo p imt-He pnaudb« s referenc«trn. Iskreisefa pr!jat«?»stva teli srednjih let. a rtirmiKtojnlm atarejilm m do h ros r«" M.sospodoin, naj ra ie x Inozcmcem. — (?enjeoe dofilse pod .,Iskreno ^ri-a teijatvo" ca upravo »J'itra" ' 27116 ▼eTetrtro^ec z milijon! rMn Imovine, z lep«, aimna tlfn«"«, Izobra^.ftno In dobro vtroleno (^»»♦'vil^nn 1». ne rodbine, dn !'ta starosti. O ošpice, kafsrlm Je bilo b»>«inla Pe"erra" nnk»onie- Ir Wfdl bre« prem« n's. nnj po§!Je.V» svoi nnc'or s s'IVo na »nravo .J »♦rs* nod ,.R"do^| — niskreclj str«»»o s'lke se folref vruCa, na teljo t»d| pisma. 27571 Klavirje NA OBROKK IN POSODO 1 Zaioga na isio»lteJ*lh St«m *ay Fdrster. Roseiidorfer. i lioizl Stingi oriainai. l'/ap ka etc (*Kia*e\anja In po piut Ha nai«*etiei*e Izhorne violine, godala vseh trst In atrune v vellkanskt Izbiri. Alfonz Bieznik Ljubljana. Mestni tr* H. 8 polete tr.agl-t rata Najsturvj la in najso"Soliu«Jia t % r«ik r v JuKosiavljl. 2051 Z«^^ * '»TfrleT priporoma svoje prvovrstne l/.delke, kakor tudi popravlja In uelaftuje t«'no ln poceni klavirje In harmonije — Izdelovainli-a klavirjev K. Warlitnek, Lj.ihljana, Mil-fterjeva ulica 5/L 27311 Po*ectrP^i p07«l0v! Pnbrn vpet'ana t»*snn tvrdka t ln»tnn električno Irp«, l^s s* i k s posestniki eordor. — Knplin pod ucodnltnl pla^ll-ntvr! poroll veAU rord. pre-v»nmen> na tudi veMs mno-f.lne h»'>d'»v v f.aennfe. — •n«,,*r» MorfVs kl nnss-dtfe ro^leve. bi evont spra-kn» dn«*a^elka. Na- '»v f uprav) ..Jutra". 27457 i,Gradbeno delo * slovi-tli ii, ( rasnimi drugimi, v io alroko i'i mi posli. •« prulaiii ratb luiUniMkih /a lev. I'<,nn Iu« trttl r''llllllcita»" d l.og i«. ul taroil. /aureli. Guudu-lic. Ta ul. It. PamMtl p1i*fl In knsClo-l po meri Onoml,. dnpskl Inrnsll te dospeli. — J. Kvas. Florljanska ••" s S. 74S5a Nova 11'*''» slstMP . .VI nspbesfor". P. rsmenlam za brownln, puiko. Naslov pov, uprav, ...loi-s" 274 in l*'»niBo *obro okranjen, ae k n p t. — Pismena ponudbe n, uj-tavo ,,Julra" pud ..Planiuo '. 2754» PtmJfTta! Ko b! ml fcnH»elt prtnnael lepo paniko, bi mu bil Jaks b.aie^in. MotoC. tal jo pusti v upravi ..Jutra" pod j|fr „Punf-ka". 27402 Mn-lkrlireri rO«t»»»,E mlod In Intellrcnten. t.h alpipallCnecn. »aniostojn^^a prll/ilelja ozir. spremljevalca. Ponudbe pod ..SpremlJ,-Talec" ca upravo „Julra". 27445 24 Ift a>»ra. t«rara In Stena, fevllnrslre stroke va Jana. se teli porodil s ita relftim ao.podom, kl Je lahko tndi vdovec Iste stroko ali Pa lelc*n1»arekt aastai-lleoec. k t Ima n*Kiioadeteva no preteklost. rn * ^11-ko. kl se vrti«, r-oil ..Bret tal«' ua upravo „Jutra". 23381 Prvovrstne prečiče banalk, la trrmske pitan, (jipeliarj.l, tudi p<-saiuezae kiuna !.. ta po naintt Jih dnevnih ceuah tvrdka JHlthn Popovlt v . a ? svojem obratov,titn, Testa i Mestni los tl. 15. 2C335 Psi ca JazbaParka, sa Ja aatekla v dobre rok,. Naslov pove upr. „ Julra". 1751* RaivMrlrnt kfrfon aa nre'evsn1e po abecedna« redu pisem, rakunov ln r»- reploT 7, vsako plsarr".. I r-nnriii« ali *Wrt neobhodno potreben. Izdelan ta »ajbolj praktično vpor.bn tn irkMa-fnl. vsnko lz,i»bo ksl-v-a Usta. Lerh. Itadovljlc, I' 21. 27504 HsJia^fve in b^vn^tve , Peljudao nodvvsnie vsak »mu treoveu In Industrljcvi, obrtniku, kneloialcu In sp! h vsakemu, tudi manjtemii kapitalistu prepotrehnlb ni ;ksv KnJUli-o se dobi prt zalotal-ku: Airarnl biro dipl. acr. A. Jamntk. Ljubljana, Selen-bureova 7/1. Cena 20 Oln • pofniao »rod. Danar vna- > »roj 1 17663 [oMska vii3 t ne i»i«ilni lniiini oie-tm-ira parka t Ma r iH.ru, t tako: ra/poitii Ijivim si. nova n rm , »r pn |ako (rodu H planil nih pofoiih pi oda, mir. a. Ha » na t-m N"»a -tatlia, nli,rga 4 »obe ko ',lnc> io Mil/o u slniinč d kubiu • in priliki nami n prtulotun ieio v,r (lelitr^no ra« 9«ell e o. IM 1*1 davkov pr sla, l:-0l) m >ntitne|« ■ i krasu, g* vrta t e« m>n'it a nun pi.il. ()(l. Ua te lahko Nnevnn I. V I ji u ijasi ■e Ishko npojletla n a,- rrii p« f »p ie«. V kli*i.«»a ul R. r»Md „Jutrovi" romani kot ania ki se jili bo vsakdo razveselil. Vrrano Bro-ira«« Tigrovi aobjs.............. 4o L UCHOTs • e ,,s,,,,«te**ta*« Veliki inkvisitor.......... Hci papeža................ Gusarji.................... ]t»l«ga-na velikega vojvods Pr.goue gospoda co iina... it. 4, in v drugimi knjigarnah. 40 Din So Din 55 , 45 , 40 , 80 , 40 , 80 , 30 , 20 . 25 , 15 . 20 , 10 , Pre i = rnova »i. /a pren noge izrate itkrtrucj« sočutja, ki lino jih prejeli priliki smrti ia pogreba nai« Lepuubne »astr« in tel« (otpe mm, roj. i Konj M'rda, sfvr/ncti^ita rdč. f erk« Rostllnliarja r debele, ae teli seznaniti » liobrosrt-Blin rospi-dore. od 2« Sfi lel •tiirlrn. Prr-lnoat la-aj. tP-gotrl, bol]SI obrtni1! v me ,tu. - Popise a ,Ttko ns! se poA'Je na upravo „Jutrs ' pod »Uro „Uotl6«k VI. 7..". S7*aa I L«« vtU p»d'o»;!\ i«bro Unfpva. t Mnrlhem, ! l*i»e lam petem Inteligentno dru«lrn, lepe jMnnnjostl. t sfsveatl od tt> '» lel. kl bi 1 Imela veselje in trenvlne. — Cenlene pnn-dbe s sliko pod Btroea t,'nosi 400" n, pn-(iruinlu® ..Julra" T Mari1--« ' 27flX0 i dirka*. »• a vozrm la opr,- Dlo vred proJa. kakor tudi dvo* pretim kopija. Naslov t upravi „Jutra". 27456 Izgubila se ]• bela, rjavoiita tpiinjolka. I...a rdaektm rep in u,&: rratalk. Najditelj dobi nagrado. KillaJ. Rimska c. 5. 17S44 Blat • Flnrm sreenit Kdor kl telel vzeli t skrbstvo Tnol^neaa de^ka. idra-veaa la pridnega, kl a« nz- j haja sedsj v nrk-ni llubljso-I ikeifi zavod j. na] lavi svoj naslov na upraa ia rwi,vala«mu drtiiivo. Gidlal>ki a prt vi ia e.aaom kr. (laJalitča, tast' paik m el/lasti, uradov in korporaeij, ittluim gi.»p,m la atauoiiikim tovarišem, kontno v 'i* £4 S Sta 2 iafcsržiffi SVŽOCŽSS&^S. 3 tonski fsri-cs»SUssi«g 33 K*, 8 lt;23. raoutir Uiia ..Juj:© Ilag geuaii.tor,«ui za pu$i>n s o jI ern. 2 to«. Lsursa-iJIemasi.. 13 33 H?. 2 pFilc!cp«a ycza, fse v ir.ko dui>r» < br., u encui stu 111 u lu ac* takojSnjn vožnjo pr pravi,eiu. — 1'oaiiiliie na „P«toVia'', usnjarska iadus'ri|a, d. d„ Pinj. 7 ssa cpii fiiomzauliuiiiiusn.e Dobavi a: Fructaa Ljubljen* Tabor 2 Krekov trg 10 Tvorui»'-o skUdiS e : Zirreb. Ilica 11 DVOR1STK (IIOTEI. R 'VAL) Telefon 20-51. isn. »OUUSb UbUmb plitLiHftg i,eli vsem cenj odjemalcem in trgovskim priateljem 7501a ZJs^acfoliii. Eofbap Detonska tvoruica, Za^or^e oh Savi. LJUBLJANA, Mesin, tre IS izde ovatelj dežnikov. Na drobno I Na de!*-lol Zaloge spreha|alr.lh »ali«. II.ri letniki t* uaovo prtobitiej* bole, raastila, lakove, ituk. ema^le kiatove i iamačno čisti firaia najbolje kakveče nude linama detia^a s\ pvWiraiu\e ako si nabavite čevlje m »o^svlce, ki j h irva v zaioji tvruna cnr ;mca Tra^n,"!l\jm\;cr, Sra^sVA Kogfarlc«, svilene flor 38 Dlia. —■ ■ ■ i dražba zo b. MAHieOH, LJUBLJANA, NOVI SAD p drn-n ca. centrala. sklad.ite. Tvornloat 679/1 LJUBLJANA • MEDVODE. Sita t j iiUii.tiis iu ursLiiu iiu.u lutU žeii vsemu osobiu državnih železnic, kakor tudi nj:h družinam ter vspm gospodom meščanske šole v Mariboru ter vsem dobrim prijateljem in znancem v vsej Sloveniji. MIHAEL ES3ICH lesni trgovec, Loče pri Poijčanah. 7wo» nozžmske zadeva urejuls dr. iVAM CERNE pisarn«, Ljubljana Miklošičeva c. C/l. I_fubi)ana d. Zag-reb, Jelačičev trg 4 (lastna palača) Delnima glavnic Oin 80.CCC.000*— Brioiavi: CETROBANKA. Telefon: Denzai odio: 3 07, i0-78, '3-33. ffo?na flo?ba: 7-78. MasjalDica: 5-56- Hisaa centrala: 2 85, 7-13, 7-9(5, 11-94 ia 12 23. PufirDŽaL e: Brod b^.. Dialtovo, Uaafe, Karlovac. Klavec. Krapita, ^o^iiviuca, Man bor. Novi lina, Pszezi, Rama, Vaiazdia in Veiiko Trgovitle. Aftlljtranl zavodi T vseh Težjih trgcra&ib središcik Jnroelarij«. Dlraktne zveza a prvovrstniiai baskami v is«j Evropi ia AncrikL v Ljubljani prodaja kal S06ta Generalno »v:«i>sive i« Slovenija K. Burtfi S ri cJfag Lisbliana. C«iie. M»r:bur. Izšla j i Blasnikova dsln š!« t ilni^riaiiikBf b FtuTa priporoča vinskim trgorccm in gostilničarjem srojo bogsto zalogo izbornib iiMsIHili in Ijatomsrsliib yia po zelo ngoJnih cenah 2038/a za navadne le o 1925 ki ima 365 dni. ,VELIKA I It m IA' in oa/Staiejii slovenski kmetijski koledar, ki i« I bil n.nl>oii up Mevan ie od ua'ib pradedov Tndi Ii toiuja ob.irna iz da a se odlikuj« po ho-pati vsebini, zalo pride prav vsaki siovea.ki rodliiai. isti/a D. b' m v v rb trgovinah no Sloveniji ia sune ; & Din Kjer bi je re ' bilo dobiti, naj .e naroči po dopionici pri tvrdki J. Biasnik; rusdillil lit..ma li llliril ii i fll Llsii asi, Bfij it. 11 vseh kal-.070stf, t celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi ia lndustrij8ka podjetja ln raz pečava aa debelo V3ake vrste in vsakega Izvora ter priporoča poaebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koka aa livarne is domačo uporabo, kovaški premog, črni premog ia oriketa Krompir kjfelie^r 7044 a ir« kupama IVAN FEUER, Zagreb. Trg J br. II. Intcrurbsaski Ul»l*n 23-45. Batpoiiij« piipo 33 J azr. fcg. i'liaif?.tf>,>Wi' JCMMB Centrala: u Ljubljana, Dunajska cesta Podružnice: Brežice, Celi«. Crnomell, Gorica, Kranl, Maribor, Me^kevlč, Novi Sad, Ptuf, S»re!evo, Solit, Trr.t, aererci a Lep >tee Brzojavni naaiov: Banka Ljubljana Tal. tUT.i 2SI, £02. 603 ln 5C4 Delu tika gi&vaical Din 50,OOO.OOO'— Kezarvnl zaklrd okoli Cin 10.000.0C0-—