Vslavija v boju z Nemci ^ Sv" tla«',, ?Ca- — Po "uradnem Vojsk Ug0slovanske Narodu"6 nekje v drinskem Hj Se ''e neredni jugo-i2avJUlrodni vojski posre- 'lje, ok'r Pametna središče 3l) 46 J užnoza- V . Užica. Ta "uradni fiCn!ddajala neka ta-j" !Hir ja v Jugoslaviji; tSSh'V°je ponovil v r Plevi j • nov™ zavzet- E četnikom p°- JH • 1 'eno treh K obiaJ ki Vodijo skozi Ho V PlevlJu so napa-po V začetnih bojih 17W ltal'Janskih iz-Bi p,,06 Ugotoviti, ker so Piti ' Umiku vzeli vse %je]j ne s seboj. Četni-|:Veiik ec kot 500 Italija-1; 0 Množino vojnega pravijo, da »VvV®zdaj blizu P^is ■ bo->ih ob progi "manjše lo-F«U 2 ' Tako sta bila v t ^k* uničena dva IvJ' ki sta hotela |Cške Položaje. Z Iti „ anjem taktike, ki I ie n°rablj'aJO v takih |HTeljnik ^tnikov P&taL Se Je P°srečil , '-'Stuka" le-Vd' ^ jih "kaznuje- K Pot J "kaze"ski na-\\ J1, ^tala izvršila hudima vasema, Ni. p Ur prej uspešno' končuje: Ne*ini bil° ne mrt-»C^ Eden od na- letai Strojnico zrušil , Pilot je mr- \ ^ Sfc?***8 je prišla \H Ja gornikov na-jstv°m hčerke S s k* napad na Ša-> «-000 prebivalci S e°srada. i'^ikal ,Deutschland" It s0w! hsta P°u-m^ šibkejši, Nč Tdokler ni RHje7ŠeV- Hkratu |N b(; a so se četni- V' s7 -m-esto- Tisti iti'No J6 tak°j vdal tV Zl*Je Nemci po- ^ka e odvedli v Hal* hžnjih va" <1% nfle nemške čete. v p0m«S posadki kjn v vodi vstajo- V W Poročila za ! 1H ££l?Ja ene k0- lMi>j0;tkih skupin." , ik Beograduokri_ V U taVesti' da je v 'kS^Jena sov-V^v* 6gil<> na-S :>ali vCeti' ki jo je '\SuJl1. kmetJ'e iz ; % Siv,- 111 drugi-W e>menti" na \h klavni duhov- No Nciu . I L' thi , "menuje, žen° -ko, t^s* četniške f\ Nj, ž.asu pa pra- I ^v.!!banja. med avni duhov- Bern. — Nemška poročila pravijo, da so danes izvršili smrtno kazen nad 32 osebami v Jugoslaviji. Istočasno Budimpešta javlja, da je nemška kazenska ekspedicija "zadušila upore v gozdovih Srbije, žase-dene po Nemčiji." Nemška državna poročeval-na družba DNB poroča iz Beograda, da je bilo ustreljenih 32 oseb, ker so pripadale "komunističnim skupinam" v Jugoslaviji. Smrtna kazen je bila izvršena v Jagodini in Cupriji, okrog 60 milj južno od Beograda. Madžarsko poročilo iz Beograda pravi, da so nemške čete zadušile upor "po borbah, ki so trajale tri tedne." Dopisnik madžarskega lista poudarja, da so nemški vojaki in oddelki srbski oblasti pod nemškim nadzorstvom morali v boj od vasi do vasi prizadevajoč si, da bi Srbijo "osvobodili teroristov." Dalje pravi, da je poveljnik nemške kazenske ekspedicije "v maščevanju za četniška dela" često u)kazal postreliti po 60 oseb in več. V bojih pri Jaseniki so Nemci uporabljali metalce ognja. Slednjo vas so četniki imeli v svojih rokah več dni. Omenja se, da so Nemci spuščali nad raznimi predeli letake, oznan-jujoč nemške zmage v Rusiji, to pa zategadel, ker-so četniki širili vesti, da so Rusi prodrli do Donave in da bodo kmalu prišli v Srbijo. Drugo poročilo iz Beograda pravi, da je 24 oseb padlo v borbi med srbi in nemškimi oddelki v bližini Rudnika. Borba je trajala nekaj ur. Neki beogradski list pod nemškim nadzorstvom poroča, da je okolica Beograda "čista" in dovažanje hrane v prestolnico omogočeno. List dostavlja, da so mnogi med njimi, ki so jih zaprli radi "'komunizma," sinovi znanih srbskih političnih voditeljev. Italija je po najnovejših vesteh povzela mere, da bi ustavila širjenje tajne revolucije. Mussolini je podpisal nov ukaz, s katerim odreja smrtno kazen za zarote proti državi in za zaviranje prometa. Znano je, da so Nemci tudi v prejšnji svetovni vojni pošiljali "kazenske ekspedicije v Srbijo in po vsaki akciji poslale v svet poročilo da je "uporno gibanje enkrat za vselej zadušeno." Kako se je končalo, je vsem dobro v spominu. Budimpešta, — V novih borbah med nemško kazensko eks-(Dalje na 3 strani) —-o- Važna seja Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete ima nocoj ob sedmih važno sejo v cerkveni dvorani. Pridejo ^naj vse članice, ki bi hotele pomagati pri banketu. Dobilo se bo tudi lahko vstopnico za banket. One, ki ste prodajale vstopnice, naj nocoj poročajo, koliko so jih prodale, da se bo vedelo ukreniti radi banketa. Za pomoč domovini Vsi predsedniki in tajniki ali njih namestniki podpornih, pro-, svetnih in športnih društev, ki (imajo središče ali ki zborujejo v Slovenskefn domu na Holmes Ave. naj gotovo posetijo skupno sejo za pomožno akcijo nocoj ob 7:30 zvečer istotam. Zborovanje sklicuje vodstvo Slovenskega doma. Nova cerkev v Bar-bertonu Našim .podjetnim .Bar-bertončanom se bo izpolnila dolgo negovana želja po novi cerkvi. V nedeljo 19. oktobra, popoldne ob dveh, bodo zasadili prvo lopato za to novo lično zgradbo. Slavnostni govornik bo p. Kazimir Zakrajšek. Father Jager vabi vse svoje prijatelje, naj pridejo za to lepo in redko slovesnost v Barberton. NOVI GROBOVI Martin Strmole Sinoči je umrl Martin Strmole st., stanujoč na 712 E. 155. St. Čas pogreba in drugo prinesemo jutri. John Spehek Po daljši bolezni je umrl splošno poznani John Spehek st., star 61 let, stanujoč na 16226 Arcade Ave., kjer je vodil grocerijo zadnjih 18 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Vihtelič, doma iz Vrhnike, tri sinove: Ivana, Henrika in Alberta, hčer Betty, poročeno Clausen, brata Louisa in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v vasi Hojče, fara sv. Gregor, kjer zapušča tri po pol sestre, Marijo, Franco in Cecilijo ter več drugih sorodnikov. Bil je član društva Slovan, št. 3 SDZ, kjer je bil ustanovitelj Bil je tudi ustanovitelj Slovenske dobrodelne zveze in njen prvi tajnik. Bil je tudi ustanovnik Slovenske narodne čitalnic« in član kluba collin-woodskih groceristov in mesarjev. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:15 iz Želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzete in na pokopališče Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje. Laverne Praznovsky Včeraj popoldne ob 4:45 je umrla v Lakeside bolnišnici Laverne Praznovsky, stara 18 let. Bila je hči Mr. in Mrs.- Frank Praznovsky. Mati se je prej pisala Mihelich. Zapušča brate Daniela in Johna ter sestre Da-nielo, Mrs. Olgo Edgar in Mrs. Mary. Koss. V juniju je gradu-irala iz Shore višje šole, kjer je bila odlična učenka. Bila je članica mladinskega oddelka društva sv. Marije Magdalene, št. 162 KSKJ. Truplo bo ležalo do pogreba doma, 22461 Beck-ford-Ave. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod. Čas pogreba še ni določen. • .Dragan Peskie Po kratki bolezni je umrl na 1568 E. 43. St. Dragan Peskie, star 50 let. Doma je bil iz Hrvaškega. Tukaj je živel 28 let in je bil zaposlen v Patterson-Leitch Co. Pogreb bo v sredo zjutraj ob desetih iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. --o—- Koledarji Ave Maria Mrs. Kogovšek, 15606 Holmes Ave. ima v zalogi koledarje Ave Maria za leto 1942. Ker jih ima le omejeno število sežite naglo po njih. — Na St. Clair ju jih ima pa v zalogi knjigarna Joseph Grdina, 6113 St. Clair Ave. Vile rojenice Pri družini Mr. in Mrs. Arthur Jarc, 1119 Addison Rd. so dobili krepkega sinčka-prvoro-jenca. Mati in dete se dobro počutita v Huron Road bolnišnici. Srečni oče je pa doma in cigare deli. Se klanjamo! 40,000 angleških vojakov I je dospelo v Arhangelsk ! Stockholm, Švedska. — časo-' pisje objavlja vesti iz Helsinki, Finska, da se je izkrcalo v ruskem pristanišču Arhangelsk v Belem morju 40,000 angleških vojakov. N a dal j n a angleška ekspedicija je bila izkrcana pa v drugih ruskih pristaniščih na severu. Arhangelsk leži 700 milj severno od Moskve in če poročila odgovarjajo resnici ,bo igrala ta ekspedicija zelo važno vlogo, ker bo pritisnila od severa na Fince in Nemce. London na ta poročila enostavno molči. Rusi so zavrli prodiranje Nemcev Zahteva socialno varnost , za vojake Washington. — Senator Hatch je vložil v zbornici predlog, glasom katerega naj bi bili vojaki deležni koristi od starostne pokojnine. Po tem predlogu bi dobil vsak vojak toliko kredita za starostno pokojnino, kot bi zaslužil v industriji $100 na mesec in bi od tega plačeval v sklad starostne pokojnine. Ako je pa vojak pred odhodom v armado zaslužil več kot $100 na mesec, bi dobil še toliko več kredita. V Zagrebu bodo, podrli židovsko sinagogo Rim. — Iz Zagreba se poroča, da je hrvaška vlada ukazala podreti židovsko sinagogo v Zagrebu, kjer se njena stavba ne sklada z obliko drugih st.av.l4 v Zagrebu. Iz raznih naselbin Frontenac, Kans. — Pred dnevi je tukaj umrl Jos. Skubic, star 59 let in rojen v šmartnem pri Litiji. V Ameriki je bil čez 40 et in tu zapušča ženo in več drugih sorodnikov, v Washing-tonu, D. C., pa sina. Baltimore, Md. — Dne 3. t. m. je tukaj umrl John Krass, star 75 let in doma iz Galicije. Tu zapušča ženo, dva sinova in tri lčere, četrto hčer, omoženo M.i-hevc, pa v Windsor Heightsu, W. Va. Ga ne marajo več! V nedeljo je bil Kolumbov dan. 493 let je poteklo, kar je Krištof po pomoti wi-sel Ameriko. Italijani, ki so vedno s ponosom trdili, da je Kolumb njih rojak, so mu letos bridko očitali odkritje "Amerike. On je kriv, pravijo>, da nam in Nemcem dela Amerika toliko preglavice! -o- Najvišje sodišče bo sodilo o komunizmu Washington. — Najvišja sod-nija Zed. držav bo razsodila, če komunistična stranka propagira uničenje ameriškega vladnega sistema. Sodnija bo namreč odločila v zadevi William Schnei-dermana, ki mu je federalna sodnija v San Franciscil odvzela ameriško državljanstvo radi delovanja pri komunistični stranki. Schneiderman je rodom Rus. Vrhovna sodnija bo morala odločiti, če more član komunistične stranke veljavno priseči zvestobo Zed. državam. Nemci trdijo, da je bojna črta samo še 100 milj od Moskve. Rusi naskakujejo prodirajoče Nemce v obupni borbi, da rešijo glavno mesto Rusije. K vojakom! Jutri odide služit Strica Sama med drugimi številnimi slovenskimi fanti tudi Stanley Deže-an, sin spoštovane Deželanove družine iz 6030 Glass Ave. Do-3ro srečo mu želimo kot tudi ostalim našim fantom. Odličen obisk Včeraj smo imeli izredno pri-iko pozdraviti v našem uradu tri odlične Jugoslovane in sicer ministra Franc Snoja, ministra Savo Kosanovič in vseučiliščne-ga profesorja dr. Borisa Furla-na. Danes odpotujejo vsi trije v Čikago. Sinko je! Pri družini Mr. in Mrs. Anton, Golič, Lindbergh Ave. se je ustavila teta štorklja in jih obdarila s sinčkom-prvorojencem. Materino dekliško ime je bilo Molly Recher. Čestitamo! Na dopustu Na vojaškem dopustu se nahaja Frank Zorič Jr. Prišel je iz države Washington. Pravi, da je tam prav lepo in da Stric Sam lepo skrbi za svoje čvrste fante. Pogreb Alberte Chervan V sredo ob 11 se bo vršil pogreb za pokojno Alberto Chervan. Direktorska seja SND Nocoj ob osmih bo seja direk. torija SND. Vse direktorje se prosi, da bodo gotovo navzoči. Nemci so obsodili na smrt 9 Čehov radi cen Berlin. — Osem mesarjev in en trgovec je bilo obsojenih na smrt na Češkem in Moravskem, ker so brez vladnega dovoljenja pobili nekaj živina in prodajali meso skrivaj za visoke cene. -o- Nottingham šola vabi Organizacija učiteljev in star^ šev Nottingham šole vas vabi na sejo danes popoldne ob dveh. Seja bo v šoli. Ta organizacija deluje v korist vaših otrok, ki pohajajo v to šolo in spoznali se boste osebno z učiteljicami. Pro-šlo leto je bilo 300 članov in članic v tej organizaciji letos bi jih radi vsaj 350. članarina je samo 35c na leto. Na sejo pa lahko pride vsak, tudi če ni član. Matere, ki imate male otroke pa bi rade prišle na sejo, jih kar s seboj pripeljite, se bodo pod posebnim nadzorstvom igrali. Mrs. Joseph Novosel, njeno prejšno ime Ann Golobic je predsednica te organizacije. itljub nemškemu zatrdilu, da je sunek nemške armade dospel že v bližino 100 milj do Moskve na zahodni in južni fronti, pa zatrjujejo ruska poročila, da je bilo prodiranje Nemcev ustavljeno ter da je ruska armada izvedla uspešne naskoke na nemško ost. Iz Londona zatrjujejo zanesljivi viri, da je nemška ofenziva, ki traja že dvanajsti dan, izgubila svojo brzino, s kakršno je napredovala prve tri dni pohoda proti Moskvi in da je prav lahko mogoče da bo nemška bojna linija ustavljena kakih 70 do 80 milj .od Moskve. Rusi računajo na to, da tudi nemški vojaki niso iz železa in da jih bo silen napor utrudil, predno bpdo dospeli do Moskve. Prvi sneg je že pobelil ruske planjave in kmalu tudi nemški tanki ne bodo mogli naprej. Vse to bo najbrže prekrižalo Hitlerju račune da bi prezimoval v Moskvi. Druga po:ročila tudi sumijo, da je Hitler vzel dosti bojne sile od Leningrada in jo poslal na druge fronte. Najbrže je uvidel, da Leningrada ne more zavzeti z naskokom in ga bo najbrže z obleganjem prisilil k predaji, če branitelji ne bodo mogli dobiti hrane in municije. Rusi še vedno niso dobili svojih velikih rezerv iz Sibirije, kar znači, da položaj ruske armade še ni tako brezupen. Nemci pa trdijo da je ena njih kolon predrla rusko linijo 140 milj severozahodno od Moskve, j dočim sta drugi dve koloni, ena na zahodu, ena na jugu samo še 100 milj od Mcskve. Rusi hite z novimi, spočitimi četami v bojno linijo. Te čete so dobile ognjeni krst v prvih dneh nemškega vpada v Rusijo potem so pa počivale. Ruski vojaki so dobro oblečeni. Dobili so že gor-ke dolge suknje in kožuhaste kape ter so popolnoma opremljeni za zimsko bojevanje. Amerika hiti pošiljati material v Rusijo Washington. — Predsednik Roosevelt je zatrdil, da bo vsaka unča potrebščin, ki so bile obljubljene Rusiji za oktober, dosegla rusko bojno linijo pred končam tega meseca. Iz Bele hiše je prišla sledeča izjava: "Predsednik je danes naznanil da je bila zadnje dni odposlana velika količina potrebščin v Rusijo. Dalje naznanja, da bo vsa municija, vključno tanki, letala in truki, kar je bilo obljubljeno Rusiji na konferenci v Moskvi, odposlana v Rusijo še pred koncem oktobra. Te potrebščine bodo odposlane iz ameriških pristanišč takoj." Zopet bombni napad na Hrvaškem Zagreb. — Ena oseba je bila ubita in dve je policija zaprla, ko so "komunisti" poskušali di-namitirati poštno poslopje v Koprivnici blizu madjarske meje. -o—-- Policija svari šolarje Policijski načelnik Matowitz je naročil javnim in farnim šolam, naj učitelj stvo posvari šolarje, naj se pazijo pred tujci, ki bi jih skušali izvabiti v avtomobile. Volivni stroji za okraj V o 1 i v n i odbor v Cuyahoga okraju je sprejel resolucijo, ki naroča - ok^jnim komisarjem, da preskrbijo za leto 1942 voli-vne stroje za ves okraj. S temi stroji bi se stroški volitev izdatno znižali. Nevarno poškodovan Tomaž Reskovac, star 40 let, stanujoč na 15016 Hale Ave. je dobil včeraj v tovarni Patter-son-Leitch Co., 900 E. 69th St. nevarne opekline. Z acetilenko je odpiral vrh pri sodu za olje, o katerem je mislil, da je prazen, pa je naenkrat eksplodiral. Odpeljali so ga v Glenville bolnišnico. Baragovo zborovanje Danes se prične zborovanje •delegacije z skupnim odborom Baragove zveze za beatifikacijo slovenskega škofa Barage. Zborovanje se bo vršilo v cerkveni dvorani fare sv. Lovrenca. Ob desetih bo slovesna sv. maša, potem se pa prične zborovanje, katerega se lahko udeleže vsi možje in žene tudi iz drugih fara. Vojak na dopustu Herman Meglich, sin poznanega mlekarja Joseph Meglicha na 1003 E. 64. St. je prišel na par-tedenske počitnice iz vojaškega taborišča Ragley, La. Herman pravi, da se prav dobro počuti v službi Strica Sama. želimo mu, da bi se prav dobro zabaval v družbi svojih staršev, bratov, sestra, znancev in prijateljev. Prispevki za Lauschetovo kampanjo Naša . pridna Mrs. Albina Smrekar, članica Slovenskega demokratskega kluba 32. varde nam je izročila $52.50 za Lauschetovo kampanjo in sicer je nabrala Mrs. Rožanc pri sledečih po $1: Louis Zupančič, Mr. in Mrs. Turk, Mr. in Mrs. F. M. Korošec, Mike Strumbel. Mrs. Tomažič iz 510 E. 143. St. je nabrala pri sledeči: po $2: Mr. in Mrs. Louis Russ, Frank Marhic, Frank Revere; po $1: Andrew Mole, Maria Anzlovar, Mary Novak, Marion Penko. Anton Stefancic Jr. iz 890 Rudyard je nabral pri sledečih: po $2: John Tomsic, Joe Kon-chan; $1.50 sta dala Mr. in Mrs. Anton Stefančič; po $1 so prir spevali: Mr. in Mrs. Anthony Stefančič, Mr. in Mrs. Tony Fij-bec, Anton Razinger, Frank Zupančič, Mr. in Mrs. Victor Požar, Mrs. Mary Kobal, Miss Pauline Kobal, Mr. in Mrs. Frank Smedel. Mrs. Pauline Mauisar je nabrala pri sledečih: Mr. in Mrs. Frank Yakos 669 E. 159. St. sta dala $10, Mr. in Mrs. Frank Walter, 713 E. 155. St. sta da-la $3; Mr. in Mrs. F. Kuret sta prispevala $2, Mr. in Mrs. Anthony Cernegoy sta dala $1. Dalje'so prispevali: John Mul-lec iz 16811 Waterloo Rd., je prispeval $5; po $1 so dali: John Zust, Francis Furlan Rose Ivan-čič Anton Tomasic. Poznani slovenski brivec Joseph Glavič, 6506 St. Clair Ave., 'je izročil Mjarjanci Kuharjevi $5.00 Marjanca pa nam za kampanjo in jo oštel, ker ni sama prišla po petak. Najlepša hvala vsem gpri omenjenim darovalcem. Zdaj je treba pomagati in v nekaj tednih se bomo vsi skupaj veselili zmage, ko bomo izvolili županom Franka Lauscheta. Prestavljena seja Podružnica št. 15 SŽZ bo imela sejo v sredo 15. oktobra ob pol osmih zvečer mesto v torek, ker je ta večer sklep 40 urne po-božnosti. Na sejo bo prišla tudi urednica Zarje, ga. Albina Novak. Na seji bodo prečitani računi in razmotrivalo se bo razne važne zadeve. Zadušnica V sredo 15. oktobra ob osmih bo v cerkvi sv. Kristine darovana sv. maša za pokojno Lucinko Terškan ob 30 dnevnici njene smrti. Prijatelji so prijazno vabljeni. HMERlSKA^R©M©YINfl AMEWCAN IN SPIRIT FOREIGN ^^^ . * SLOVENIAN MORNINQ l^J *^ AMERICAN HOME ' -•- -----r- --------------1 CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, OCTOBER 14, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. v _____ 2 * __AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 14, 1941 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 8117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: /la Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.CC Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. S. and Canada. $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered*as second-class matter January 5th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878, __ □ 83 No. 240 Tue., Oct. 14, 1941 Na kaj Anglija čaka? BESEDA IZ NARODA Narodov odbor Pred nekaj leti se je podala večja skupina slovenskih lovcev iz Clevelanda v Pennsylvanijo na lov. Sneg je poma-lem naletaval, kar pa lovcev ni ustavilo. Toda snežni kosmiči so bili vedno večji in ko je bila lovska ekspedicija 50 milj od Clevelanda, je obtičala v zametih. Voznik je ukazal cenjenim solovcem iz avta, jih razdelil okrog vozila in naročil, naj na dano znamenje vsi hkrati poprimejo in pomagajo mo tor ju, ki sam ni mogel izpeljati težkega avta iz žametov. Najbolj glasan je bil lovec Jože, ki je naročaval vsake mu lovcu posebej, kje in kako naj prime in kako naj potisne, da bo sila enotna. "Ko bom jaz zavpil: zdaj! takrat naj voznik požene motor, vsi drugi pa se uprite in porinite! je naročal podjetni Jože. Tako se je tudi zgodilo. Motor je zapel, Jože je zavpil: zdaj pa le! in avto je smuknil iz žametov, da je bilo kar veselje. Vsak od lovcev je storil svojo dolžnost, edino lovec Jože je stal ob strani in ni delal drugega, kot da je dajal korajžo svojim kolegom. Sam se ni niti dotaknil nesrečnega avta. Toda, ko je stal avto zopet na cesti, je Jože važno rekel: "Ali smo poprijeli, kaj!" Zdi se, kot bi delala Anglija dftnes isto. Ves svet se upira Hitlerju in njegovim kohortam, vse se bori za svobodo izpod nemškega jarma, upori v podjarmljenih deželah so na dnevnem redu, a Anglija jih bodri in jim kliče: le po njih, ura svobode se nam bliža! Sama pa lepo ždi doma. Nedavno je izrekel nek poslanec v ameriškem kongresu pomenljive besede: "Vsa Čast Rusom, ki se tako odlično upirajo Nemcem! Želel bi, da se bi tako borila tudi Anglija!" Nemška vojska pritiska za Rusi, ki se neprestano umi-čejo organizirani nemški sili. Počasi, pa stalno napredujejo naciji vedno globlje v Rusijo. Srdito se ruski vojaki branijo, toda zdi se, da ne bodo zadržali Nemcev, ker jim enostavno sami niso kos. Rusije bi, kot je videti, ne rešilo drugega, kot če bi zdaj Anglija udarila Nemcem za hrbet. Na dveh frontah bi niti Nemčija ne vzdržala. Toda Anglija se ne gane. Pravi, da ni dovolj pripravljena. Tudi Jugoslavija ni bila pripravljena, a ni pomišljala niti trenutek in se je junaško pograbila z stokrat močnejšim sovražnikom. Tudi Poljska ni bila pripravljena, niti Francija, niti druge dežele, ki so sicer podlegle nacijem, toda puške niso vrgle te dežele v koruzo in se niso vdale brez odpora. Anglija pravi, da ni pripravljena. Toda pripravlja se neprestano dve leti. Noč in dan gre orožje in municija v Anglijo iz Amerike. In kam gre vse to, ko ga Anglija ven-••dar nikjer ne uporablja? Ali ga Anglija kupiči samo za obrambo angleškega otočja? Kaj pa bo potem z ostalo Evropo? Ali se jo bo prepustilo Hitlerju? Če bo padla Rusija, bo Hitler gospodar v Evropi. Če se ne bo strlo Hitlerja zdaj, ko je zapleten z Rusijo, se ga ne bo tudi potem, ko ne bo imel v Evropi nobene prave fronte. Če Anglija zamudi ta frentitek, potem je izgubljena Evropa za vselej. Če si Anglija ne upa napasti Hitlerja zdaj si ga bo upala Še manj pozneje, ko ne bo nikogar, da bi ji pomagal. Anglija ne napada nikjer, niti v Afriki, niti na Francoskem, niti na Norveškem, niti na Bližnjem vzhodu. In vendar so vsi ti kraji kaj pripravni za invazijo. Tisto bombardiranje z letali Nemčije ne bo premagalo. Treba je udariti po njih s tanki in topovi obenem. Anglija, tvoja ura za napad je zdaj! Pozneje bo prepozno! Seveda, če ji gre samo za to, da obvarje samo sebe, potem dela prav. Samo če bi ostalemu svetu to tudi povedala. Evropa ne potrebuje bodrilnih besed proti nacijem. Poguma ima. sama dovolj. Kar potrebuje je tankov, topov in letal. Te naj pripelje Anglija zdaj v Evropo in po Hitlerju bo. Da se ne pozabi. . . S temi novimi zakoni je bila za Italijo odstranjena vsaka nevarnost, d.a bi slovansko prebivalstvo kjerkoli dobilo vodilno vlOgo pri upravi. Ko je bila torej ta slovanska nevarnost za Italijo odstranjena, je zdaj brez skrbi ločila goriški okraj od videmskega in ga postavila na štatut kot neodvisna provinca. Ko so bili po kraljevem dekretu od 31. avgusta 1921 ustvarjeni posebni pokrajinski komiteji, so se štiri tedne zatem vršila prve občinske volitve. Slovansko prebivalstvo je tfc volitve'z veseljem pozdravilo v upanju, da jim bo dovoljeno upravljati svoje lastne občine, katere so toliko trpele pod uprave gerentov in komisarjev, ki so bili nastavljeni v prvih povojnih letih. Toda to rl j iti upanje je trajalo samo malo časa. Občinske volitve so.se vršile iS. in 22. januarja 1922 v vseh razen par občinah. Samo v goriškem okraju so imeli volivci priliko voliti, kakor so hoteli. Trst in Istra sta bila pa v kremp-Ijih največjega terorja, kar tudi dokazuje, izid volitev. V goriškem okraju so si Slovenci priborili v 64 občinah vse sedeže, v 27 občinah so zmagali z štirimi petinami sedežev in samo v 11 občinah so dobili manjšino. V mestu Gorici je dobila slovenska stranka, ki se je bila združila z italijansko zmerno stranko 1595 glasov, dočim je dobil italijanski narodni blok samo 1095 glasov. Toda v Trstu je pa vsled fašističnega terorja glasovalo V Clevelandu se je pred časom I organiziral lokalni odbor št. 2 slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki. Namen in delo tega odbora je, da v velikem Clevelandu organizira vse Slovenske skupine, da pričnejo z nabiranjem denarnih prispevkov za naše nesrečne brate in sestre v zasužnjeni domovini. Dia bo slovenska javnos't v Clevelandu in okolici poznala člane tega odbora, je umestno, da se jih predstavi občinstvu slovenskih naselbin. častni predsednik tega odbora je spoštovani, ugledni in priljubljeni ameriški Slovenec Frank J. Lausche, kandidat za župana mesta Cleveland. Pozna ga vsa slovenska Amerika kot značaj nega in pravičnega slovenskega sina, na katerega gledajo vsi Slovenci in Amerikan-ci kot vzor človeka, katerega značaj in ugled je vsega spoštovanja in posnemanja vreden. Z veseljem je prevzel častno pred-sedništvo, da pomaga po svojih močeh trpečemu narodu v domovini. Predsfednik odbora je John Gornik, glavni tajnik Slovenske dobrodelne zveze v Clevelandu, dolgoletni glavni predsednik iste organizacije. Slovenski narod v Clevelandu ga pozna po njegovem mnogoletnem delu, zakar mu tudi zaupa. On je tudi član glavnega odbora slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora, kjer zastopa svojo organizacijo kot nadzornik tega odbora. Prva podpredsednica je Johanna V. Mervar, glavna uradnica Zapadne slovanske zveze, podporne bratske organizacije s svojim sedežem v Denverju, Colo. Njeno udejstvovanje med slovenskim narodom v Clevelandu je znano in upoštevajoče. Vedno je pripravljena, pomagati, tako je tudi zelo aktivna pri lokalnem odboru št. 2 JPO, SS. Drugi podpredsednik je Math Petrovič, glavni uradnik Slovenske narodne podporne jednote, ki uživa veliko spoštovanje in ugled ne samo pri SNPJ, ampak tudi med Slovenci v Clevelandu. že veliko let se udejstvuje med narodom ter je še pripravljen pomagati pri naši pomožni akciji- Tajnik je John Pezdirtz, glavni odbornik Kranjske slovenske katoliške jednote, vesten in priden društveni tajnik društva iste organizacije. Zainteresiral se je za našo pomožno akcijo z vso vnemo, tako da ima lokalni odobr res dobrega in poštenega tajnika. Blagajničarka je Frances Ru-peft, glavna uradnica Slovenske žsnske zveze, žena, ki je v preteklih leti žrtvovala mnogo časa za narodno udejstvovanje med Slovenci v Euclid, Ohio. Tudi ona dela z vsemi da.nimi močmi za potrebno pomožno akcijo med našimi ljudmi. Zapisnikar je Vatro Grill, urednik Napredka, preje urednik Enakopravnosti in glavni tednik Slovenske svobodomiselne podporne zveze, ki se je združila SNPJ. Njegove zasluge na polju slovenskega kulturnega udejstvovanja so velike in znane nam Slovencem v Clevelandu in okolici. Tudi on vrši svoje delo z veseljem. Predsednik nadzornega odbora je Janko N. Rogelj, glavni predsednik Ameriške bratske zveze, ki ima glavni stan na Elyu, Minn. Zastopa isto organizacijo pri glavnem odboru slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora, kjer ima urad direktorja publicitete. Drugi nadzornik je Charlie Benevol, glavni uradnik Slovenske moške zveze, vedno pripravljen pomagati s svojo pridnostjo in vestnostjo. Poznan je kot dober narodni delavec, povsod je aktiven. Druga nadzornica je Josephine Zakrajšek, glavna uradnica Progresivnih Slovenk. Zato delavna žena, vedno pripravljena doprinaaati dela, ki so v korist našega naroda v Clevelandu. Pomožni blagajnik je August Kollander, ki ima svojo potniško pisarno v- Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Odbor je vesel, da ima Augusta med seboj, ker pomaga urejevati blagajniške knjige. On je poznan po svoji postrežljivosti, poštenosti in zaupanju, ki ga uživa v svojem poslu. To so uradniki lokalnega odbora št. 2 JPO, SS. Vsi se trudijo in žrtvujejo svoj prosti čas za dobro stvar, za katero je bil organiziran pomožni odbor. V- nedeljo 2. novembra ob 3. uri popoldne bodo pevci in pevke Gkzbene matice ponovili opereto CIGAN-BARON na odru Slovenskega narodnega doma na St. Clair ju. Ves čisti preostanek gre v blagajno lokalnega odbora št. 2 v Clevelandu. Uradniki, kateri so vam bili predstavljeni, vas prosijo v imenu devetih slovenskih bratskih podpornih organizacij v Ameriki, da posetite opereto ter pomagate bednim in ne. srečim v domovioni. vilno je Mrs. Pushnig, 492 E. 105 St. in Theresa Krajch, pravilno je Thomas Krajch, 1033 E. 69 St. Napačno je bilo pri-občeno tudi ime Anton Pavelc, pravilno je Mr. in Mrs. Anton Pavli, 6514 Edna Ave., katera sta prispevala $5.00. V imenu odbora se prispeva-teljem najiskrenejše zahvaljujem. Narodno pozdravlja, Joseph Okorn, tajnik. Prispevki za kampanjo "Lausche for Mayor" Po kratkem oddihu nam je mogoče zopet nadaljevati z delovanjem in prostovoljnimi prispevki. Prispevali so sledeči: Mr .in Mrs. John Pianecki, ki vodita pekarijo na 6036 St. Clair Aye., sta prispevala $5. Pri njih si lahko nakupite po zelo zmerni ceni najfinejše pecivo; pekarija je upoštevanja vredna. Sledeča društva so tudi darovala po $5: društvo Martha Washington št. 38 S. D. Z., društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ, društvo sv. Ane št. 150 KSKJ, in društvo št. 257 SNPJ. Mr. Anton Eppich, naš poznani humorist in narodni delavec je dal $2.00. Po $1 so prispevali: Mrs. Koshel, Jr., 1154 E. 61st St., Mr. Joseph Brodnik, 1140 E. 63 St., Frank Janšar, 1131 Norwood Rd. V mojem prvem poročilu sem objavil imena prispevate-ljev iz seje društva Slovenec št, 1 SDZ ter napravil pomoto. Pravilno je, da je Mike škr-janc, ki stanuje na 1131 E. 76 St., prisjeval $2.00, Mrs. Marie Andolek je prispevala $3.00 in ne $2.00, kot je bilo poroča-no, ona stanuje na 1064 Addison Rd. Napačno je bilo poro-čano imena: Mrs. Pushing, pra-_ <5 o, DEFEND THE ± HOME FRONT ^ ^ COMMUNITY FUND tmmm samo 26,000 volivcev izmed registriranih 56,000, kar je imelo za posledico, da ni dobilo slovansko prebivalstvo niti enega zastopnika v občinski zbor. Zakaj naj bo Lausche župan Anton Grdina Odkar so se izvršile volitve za nominacijo županskih kandidatov je vse nekako utihnilo. To je mir pred viharjem. Veselje, da je bil nominiran s pretežno večino glasov naš rojak, ne sme nikakor varati, da bi mi že sklepali, da je sodnik Frank J. Lausche gotovo siguren že druge in končne izvolitve. Borba bo šele sedaj prišla v poštev, tega se moramo zavedati! Čast našim ljudem, ki so se združili vsi, skoro enoglasno, za svojega rojaka in brez opozicije oddali glasove zanj! S tem smo kot narod pokazali kaj in koliko smo zmožni, če pokažemo svojo skupno, moč in dobro voljo, kar se je zgodilo z dopisovanjem in z darovi za izvolitev svojega rojaka za kandidata k županskim volitvam. Rekel sem, da se borba šele prične. Poudarim tudi to, da bo borba tudi huda in da bo zahtevala zopet našega sodelovanja. Zakaj bo borba velika? Mi moramo razumeti, da je sedanja mestna vlada (republikanska), kakor ena trdnjava, je organizirana kakor samo-stalna vlada, ki ima svojo moč in vpliv na tisoče volivcev, na katere pritisne avtomatično, kateri morajo kakor pokorne sluge voliti za svoje bosse, da si ohranijo bilo urade ali službe in dela. Drugim poleg teh, ki še niso pri kruhu, bodo pa obljubili še nove pozicije, vse to pa vleče. Nam je znano, da imajo celo armado^ črncev na delu in da so isti stalno republikanci. V vsem tem se mi zdi, da imajo tako rekoč trdnjavo, katero se bodo branili pustiti iz rok večletnega gospodarstva, in to bo borba vse drugačna, kakor je bila za nominacijo, tega se moramo zavedati. Za vsako ceno se pa moramo podvizati, da izvolimo županom sodnika Lauscheta in sicer v prvi vrsti zato, ker je naš; drugič žato ker je dika zmožen med vsemi kandidati; in tretjič zato, ker je pričakovati od njega, da bo najbolj pravičen gospodar za mesto ker kot državljani takega moža potrebujemo, ! Pri vsem tem zgoraj omenjeno so še druge zasluge radi katerih naj bi bil on župan našega mesta. Sodnik Lausche je sin pionirske družine, katera ima za seboj zasluge doprine-sene za mesto in za naselbino iz prvih let! Rajna oče in mati .sodnika Lauscheta sta v njih prvih letih storila največ v naši metropoli, da se je začelo širiti dr-žavljantsvo med našimi ljudmi! To. lahko trdim, ker sem bil v. tesni zvezi žnjimi potom sodelovanja mojega pokojnega brata Johna. Rajni Louis Lausche je bil odločno zavzet ameriški državljan in poleg tega stalen in odločen demokrat, ki je ostro posegal v borbo in tako do-prinašal in .izposloval državljanstvo še za mnoge druge, da so se lahko udeleževali volitev, j Dandanes bi bilo še mnogo več pionirjev brez državljanskih pravic, če ne bi bilo v tistih letih, ko se je državljanstvo lažje dobilo kot se je pozneje. A kljub temu da je ves narod za njega, se vendar sliši male opazke : "da ga ne bodo volile nekatere žene, ker je napram 'bingo' igram." Taka opazka je pa že neutemeljena in to ho- čem pa malo poudariti, zakaj je sodnik Lausche napram "gemblariji" in ne napram "navadni pošteni ali cerkveni tako-zvani 'bingo' igri." Zelo potrebno je to razložiti, da se izbije zadnji dvom, da bi bil sodnik Lausche kdaj napram navadni domači 'bingo' igri. Zakar razumem jaz, sem sto procentov z njim in baš ravno radi tega, ker se je potegnil in se zavzel za to, da se odpravijo krivične takozva-ne "gemblarije," kjer se uganjajo gembljanja vse noči v taki meri, da tam nekateri za-gembljajo vse svoje premoženje in vržejo v nesrečo svoje družine, katere po gemljanju njihovih očetov pridejo v revščino in končno na nas davkoplačevalce. Mnogo ljudi mogoče ne ve in ne razume kaj pomeni nočno gembljanje, ki se vrši po takih beznicah in shajališčih, kjer se poleg gembljanja vse noči tudi pije in uganja še druga nezaže-ljena nemoralna dejanja! če bi te ženske to razumele in vedele o tem gembljanju, bi se šle sodniku Lauschetu pokloniti iz hvaležnosti in bi zanj še bolj agitirale za izvolitev, ne pa rekle, da ga radi tega zavidajo. Tu je velika pomota in mnogo pogreška resnice, če so bile tudi bingo igre radi tega odpravljene, je bilo to storjeno radi tega, ker so bila odpravljena zgoraj imenovana gembljanja, to pa je bilo bolj potrebno odpraviti za blagor družin gemblarjev, kakor pa pustiti vse bingo igre, kar so gemblarji za sebe izkoristili, da so na račun cerkvenih bin-gov uganjali in rajali lahko cele noči. Prav je, da so ustavili gembljanje celih noči, cerkvene binge bomo že ob svojem času zopet lahko vpefjali ali dobili nazaj, ko bodo vpeljane drugačne in bolj pravične, postave. Radi tega, da je sodnik Lausche ustavil gembljanje pp takih hišah; kjer mnogi gospodarji svojih družin zapravljajo vse kar imajo, nanj bo izrečena sodniku Lauschetu številna zahvala! On je, ki se je drznil iti tako daleč in. povedati jim: "Špilavci, tega je dovolj!" — Marsikatera družina bo s sklenjenimi rokami Boga zahvalila, da je sodnik ustavil tako gembljanje. Od moje strani vsa čast! Prepričan sem, da ga ne bo med nami, ne moža in ne žene, ki bi ne volil sodnika Frank J. ^Lauscheta za župana. Vprašanje je le to, v koliko mi tudi lahko pripomoremo v tem, da ga še drugim priporočimo, da bi res postali Slovenci, oziroma Jugoslovani in Slovani sploh tako srečni, da bi se ponašali, da je Slovan za župana milijonskemu mestu Clevelandu, Rojaki,! To pomeni veliko in nobena žrtev, da se to doseže, ni prevelika! Prav tako je imela Lausche-tova družina zasluge pri narodu v njegovih otrokih, med katere štejemo sedaj lahko baš sodnika Franka. Takrat ni bilo v naselbini advokatov in tolmačev, ki bi se jih lahko naši rojaki poslužili, ker so bili res-ri časi bi se jih tudi ne mogli poslužiti, če bi tudi obstajali advokati. Radi tega so to delo opravljali ti pionirji sami in njihovi otroci! Tega narod ne sme pozabiti! Starejši otroci iz družin Grdinove in Lauscheto-ve so bili tisti, ki so slednji dan ali teden hodili za tolmače na sodnijo za druge, za svoje ro-jake-delavce in trpine, ki so mnogokrat nevede kaj zagrešili in bili vzeti ali klicani na sodnijo. Naj kdo misli o tem kar hoče, meni je pa znano, da je bila v tem izkazana velika usluga in zasluga za naše trpine ravno po takih, ki niso bili pri-morani iti v tovarno po 12 ur na dan in po lahko na delavne dni šli v mesto za druge, za svoje rojake, da so jim iz pri- jaznosti pomagali iz za. In blagopokojna ^ ga sodnika? Kdo jen'j po njenih blagodej®1?, njih! Ta blaga že na J ^ tako dobrohotno srejj sploh ne more popisa našega sodnika je y mnogim siromakom. J gla prosilcu s pom«cJ j izpolniti, so ji vselej M ze v oči. Družina La J je imela vedno težM> i obstanek. Mnogo »tr J žini, katerih vzgoja M mnoge žrtve in Pri J mnogi obračali za $ Lauschetovim. R^J bila pevka na koru v ^ Vida. Kolikokrat j| na botra revnim dr ^ Društva so se tak«. ^ k takim, kjer so P ^ daril in podpore, i^ to lahko štejemo v z žine Lauschetove,- ^ V prvih časih, k0^ čile krize brezdelji J no iz let 1893 in naši rojaki zateka'1 ^ in do svojih, da so pri dela in brez ,Pla%»lJ krizo brezdelja- jJ ljalo domače usmW J bilo nobene ®eS dandanes je drug časih ^o bila Pribe pri dobrih ljudehc)1/J družin je bilaLaUh Ne vem, kaj 3» 0 ^fj ljujete drugi, toda di, da so to spo«11"'^ bi smeli biti n*"1 od naroda. } .te' To, da je izŠelW tak sin, da je k»D rje1 pana za mesto ka »pi1 land, je nič manj , je tako rekoč za f(, vih let njegovih s^ ^ tudi umevno, da^^1 in vreden po nJ W ljih in vzgojiteU11^ 4 gel to kandid»yu■ ^ bo, da bo izvouei nom! -^ji Hrvatje va^ Hrvatje v j* na v t prijazno vabiJ0 ^ •lico, ki jo prirej ^» Hrvatske brats*e / skupno z mladi"8 y *191 >; lica se vrsi v t>" nr bra v Slovens^"1 J domu na 3563 Newburghu, t>llZ J' Zabava se * zvečer in bo tr at/| zjutraj. Na toj. sebno vabljenj' j I in št. 191 HBZ pripeljite tudi s ^fl Vabljeni pa ste. vatje in Sloven« I je Srbi. , Za ples bo^, tamburice 1, . a]i/ ! ki bodo tako J* ^j/, veselo, staro ^ nina je samo * K bo, kar gotovo*\ J večer tako lep®0/j( ve. Torej, ne e< ;; Anglež,: "kaJ čanstvo reklo",, te rane zada'1 -^J b° Vi V bodoče dijak mogel ^ »V ne bo dokaz«1' / en tuj jezik' ^ ščino ali fra DEFEND THE HOME FRONT ^community fund AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 14, 1941 ~ - „ Florijm Kociper: Smrt na Kolpi Utah in is k ar i o t Po nemškem Izvirniku K- Mays Onega leta, ko je v Kolpi za-glavil stari Mažorec, je bila natanko taka huda zima, kakor letos. Visok sneg, hud mraz in led čez vso Kolpo; spominjam se, da burja kar ni hotela prenehati. Zimskih čarov smo bili že vsi siti. Nikoli več nisem- izmaknil očetovih škornjev ali tetinih čevljev, da bi se bil šel drsat s tolpo otročajev. Tudi ti so se bili dodobra naveličali mraza, snega in ledu. Potikali smo se po hišah, bili v napoto sebi in drugim, da smo zamrzi-li svoje domove. Bilo je še rano dopoldne, ko sta mimo odprtih vežnih vrat prihitela Jure Fugina in Mate Vrlinič s Perudine. Kriknila sta polglasno v vežo: "Zatvori-te vrata, ne puščajte dece ven, stari Mažorec se potaplja na Kolpi. Led se mu je udri." Vrata so se zaloputnila. Najprej pri nas, pa pri Francini, pri Školniku, pri ^Brkopcu in pri Babkovcu na koncu vasi. Vaška ulica je bila na mah kakor izumrla. Vas je zanemela^ v grozi, v napetem pričakovanju nečesa usodnega . . . Strmel sem skozi okno na Kolpo, pa So me kmalu spodili I od okna s srdom, ki si ga nisem mogel tolmačiti. Pri vratih, vo-dečih na dvorišče je nekaj za-škrbljalo. 'Ko so jih odprli, je smuknila v vežo Kata, ona, ki je bila omožena v Krocih, in brez sape potihem pripovedovala: "Od Prilišča je šel, da pobere svoj harač, ni se mu hote-1 lo čez most, pa je zašel v tolmun, kjer voda dela mehurje in je led tenak." Napel sem ušesa, da mi ne bi ušla niti besedica. "Bliža se Vuzem, pa je hotel obiti svoje dolžnike. Zdaj bi bili na vrsti Privršci, Podgorci in Vrhovci . . "Pa mu bo treba pomagati, ki, mtl moram ob tej pri-žiil , 3e Winnetou izvrstno dmel°- Ni lahka ta [jetrejmn°go vaje in izkuš-W3' d°brega želodca in »je J1, Wi«netou v življenj f°h ni jezdil kamele, bil vai atke izlete v Kairi, v2gugaste hoje kame- ^ 0 Je naPr6j in nazaj, o,pa • tudi na desno in na lahnSedel na brneli var- r bi! ia bi Se 2udi1' če §kv ael> S kako lahkoto It , Vse Ti,; v . , lts!esr c> Pn čemer je tre- Piio8tie moži in duševnih K1**« se po sledi na % v 1 ves dan d0 noči. Kij ?sm°Več videli> sm0 Kkito.® prenočili na rav- Pustinji. hie{i Jutro smo hiteli da-I bila več dobro vi- P^K VPet razločne-i" P»*0Vn l mery" "BegUn-Ha jn Je tamle spredaj filed n°Čila' prav kakor K" ne b« starejša ko ne- Ljj' da ne bo tako!" sem fVaJe zategnil. K n lllsta pčivala, vso [V Vala- da dosežeta h^ velik prehitek. [ VSe bolj nerazloč- W bila potovala? J ala> da bi zgrešila r,Hol da 3e bil stari t,J l)o2agasi' Ustnik, in da tod l! Saj je dovolj \ V Tunisu." ia, "neton je bil mojega Kela;Potovala P°no" J^ff -vse mm vid- •"t'emu bi tako hite-Jiu, Ugovarjal Emery. k» treba!" * ^ 2akaj ne?» Xli)l'!Pričana' da sta \ * sled." v Tunis?" fen tega sta tudi Sta nas s sinočiš-p°PO'lnoma zano-, VQdlla sta> da danes nJuno sled po pu-prepriča" > \Vih Pozna le nnetoua in mene. Ho d:.Vae to, kar ve o «!'.da naju je s v0bg6 Prevaril, če >, ^ prevaril, pa le za it^aiu lJa smo njegovi S kr nŠli na sled in emii za njima." h ^ J spet godel. "Da \ ^tiia t o i. iSv Cana, da ju za-^tovo, D a nista pre-bila jezdili 1)1 ne t aju skušala za- bf f ¥>in preno-01 bib sled njune- V »ni i hdrb je prav epHtrdil Apač. C pred nami. in boljše mi. Pohiteti 'jkamele, dir-uNlli ° *ogie. predpo1- \ n. Vae nerazloč-vide"t:i' da taWilaG KaZja" 9 turi- ubežm- . ni bi.10 vide- i'fc^ 80 « poja-\; '&polagoma. so se «0 bili vse nj s« vzrast-V'. • ' Zategnjeni % Pl'°ti jugu so 0 v Udi Budawas," sem razlagal. "Za njim so razvaline el-Kima. Pustili bomo razvaline na jugu in jezdili ob severnem pobočju hribovja Usalat." "Ne za sledjo —?" je ugovarjal Emery. "Vsekakor. Tudi Meltona bodeta ubrala isto pot. Najpri-ročnejša je in najkrajša. Crez hribovje nihče rad ne jezdi." "Well —! Naj bo po tvojem _t" Pokazal je na severovzhod. "Ali niso tisto tamle jezdeci _y> Res je bilo videti na obzorju premikajoče se točke. Bliže so nam prihajale. Osem beduinov na konjih je bilo. Tudi sami so nas kmalu opazili, počasneje so jezdili,.pa obstali in nas pričakovali. Na kakih dvajset korakov smo obstali tudi sami. Beduini so bili dobi-o oboroženi, tudi njihovi konji so bili zelo dobri. Sovražnih namenov jim ni bilo videti. Zaman sem ugibal, katerega rodu bi bili. "Sallam —!" sem pozdravil. "Ali ni tisto tamJe za višinami wadi Budawas?" Eden beduinov je krenil konja za nekaj korakov naprej. Njihov vodja je menda bil. "Da!" je odgovoril. "Katerega rodu ste?" "Rodu Meidžeri." "Odkod prihajate?" "Na lov na gazele smo šli." "Je bil vaš lov srečen?" "Ničesar nismo našli. In sedaj se vračamo domov." "Kje taborite?" "V wadi ju Budawas. Tam se pasejo tudi naše črede." "Kedaj ste odjezdili na lov?" "Davi." "Povejte, ali ste koga sreča--li?" Naglo je odgovoril: "Da! Dva tujca. Izvrstne kamele sta jezdila." Njegov nagli odgovor mi žal ni bil prav nič sumljiv. Čeprav bi bil moral opaziti, da je donel, kot da se ga je posebej naučil. "Kod sta jezdila?" "Po wadi ju od jugozapada," "Kedaj ?" "Pravkar smo se odpravljali na lov." "Sta se mudila pri vas?' "Da. Povabili smo ju. Sprejela sta naše gostoljubje, čeprav se jima je zelo mudilo." "Kako dolgo sta ostala?" "Le toliko, da sta napojila kamele." "Koliko kamel sta imela?" "Tri. Same izvrstne dirkače _», Naša ubežnika sta bila —. Pa da bi bil še bolj varen, sem dejal: "Ste ju poznali?" "Da! Eden je bil kol agasi tunizijskega paše, po obleki smo ga spoznali, drugi je bil njegov prijatelj, pa ni bil vojak." "Kam sta potovala?" "V Kairwan sta rekla da potujeta* Ampak dovoli —! Toliko si nas že vprašal in vse smo ti odgovorili —. Ali bi tudi nam odgovoril na naše vprašanje?" "Vprašaj!" "Kdo ste?" "Poznaš Kruger beja, gospoda vojnih trum?" "Da. Naš zaščitnik je." "Veš, kje je sedaj?" "Tujca od davi sta -nam pravila, da je šel na bojni pohod, zoper Ule'd Ay-are, ki niso hoteli plačati davka." "V miru živimo z njimi." • "In z Ayurii?" Jezno je nagubal čelo. "Ayuni so. naši "sovražniki, Allah naj jih pogubi!" "Ayuni so tudi naši sovražniki. (Dalje prihodnjič.) 23»." CAMPAIGN FOR 100 AGENCIES Tudi Angleži se skrbno pripravljajo za obrambo svoje posesti v Sredozemlju tekom te zime. Na sliki vidimo angleške topničarje, ko pripravljajo topove, ki bodo ime■ li največ besede v obrambi angleških otokov v Sredozemlju, kajti pričakuje se! da bo vojna furijo, zelo oživela prihodnjo zimo v teh krajih. mm* V Londonu so pričeli s pospravljanjem razvalin porušenih poslopij, da tako očistijo številne ceste in ulice kcmenja in obenem pa pridobijo na tisoče ton tako potrebnega železa in kovin sploh za obrambo. Gornja sliko, nam kaže, ko delavci čistijo trgovski del mesta, kjer je za štiri bloke vse porušeno. led. Zdaj ga vlečejo iz vode, mrtvega." Z otroki sem pritekel na breg in zla slutnja mi je stiskala srce. Videl sem: Čisto ozka luknja je zijala v ledu in voda se je iz nje izlivala na led. Od brega jefproti odprtini z dveh smeri držala ozka gaz iz desk in lestev. Nekoliko mož je s kljukami brodilo po vodi, kričali so nekaj onim na breg, oni z brega pa nekaj odgovarjali, vse tako poslovno in trezno, kakor da se pogovarjajo vsakdanje stvari. Ob odprtini je ležala bisaga Mažorčeva. Iz nje sta se bila nekako izmotala petelin in puran. Puran se je potikal po ledu in nejevoljno kunkljal, petelin pa je, vesel svoje rešitve, skočil na bisago in zakikirikal', kar se je dalo. Živo sem se spomnil starega Mažorca, kako je s svojo bisago hodil po vaseh. Purana je položil na dno in mu skozi luknjo v bisagi potegnil glavo, na purana je prišla kokoš in petelin, klobase in gnjati" pa so bile v prednjem delu bisage. .. . Otro-čaji smo drli za njim in se mu rogali, on pa je mrk, molčeč, kosmat in resen spel po svojih oderuških poslih. Od moža je velo nekaj zločestnega in njegova pojava je vzbujala vseobči preplah. Deca je stegovala vratove, da bi ji ne ušlo prav nič, kar se godi na ledu. "Ga že imajo!" so zašumeli nekateri. Na bregu stoječi so povzeli klic. .Možje, ki so se motali okrog luknje, so s kljukami privlekli izpod ledu neko gmoto, vrhu katere je brezgibno omahovala glava starega Mažorca. Bilo je res gotovo, kakor je bila malo prej oznanila Bara, prijateljica Kate iz Krocev. Oprezno so položili gmoto na lestev, in, ko je petelin tretjič zapel, so potegnili lestev na breg Gosta množica je obsula utopljenca. Takrat me je teta pograbila za roke in oba sva v strahu hitela domov. Tik pri naši .hiši je stal sosed Mate. Roko je držal nad očmi, da se mu ni bliščalo, in napeto zrl preko Kolpe. Ustavila sva se ob njem, on pa ni niti trenil. Ozrla sva se v smer,'kamor je gledal Mate. Na samem je stala hiša starega Mažorca in nanjo je pazil sosed Mate. Videla sva, kako so vdrli skozi vrata neki ljudje ki so bili pritekli preko ledu ,in kmalu se je zakadilo skozi dimnik. Sosed si je bil zavihal brke in dejal: "Tudi to je opravljeno. Zadol-žnice so zgorele." Obrnil se je k teti: "Ti veš, da mu jaz nisem bil nič dolžan. Toda ,prav je, da je narod rešen tega groznega oderuha. Vsi se bodo oddahnili: Podgorci/Vrhovci in Privršci." Te besede so bile nekak nagrobni govor nesrečnemu staremu Mažorcu. Nihče ni za njim potočil niti solze, midva s teto pa sva marsikdaj na Žezlju molila za dušo utopljenca. -o—:- Jugoslavija v boju z Nemci (Nadal.1evan.1e s 1 shrani) pedicijo -in srbskimi uporniki je padlo najmanj devetdeset oseb. , Iz Beograda prihajajo poroči- j la, da Nemci navzlic temu, da j pobijejo po sto in sto Srbov, nahajajo na odločen odpor. V borbah od vasi do vasi se Nemci srečujejo z urejenimi' četami po sto in več mož. Velika skupina četnikov je izvršila napad na neko vas v bližini reke Morale. V borbi, ki je trajala nekaj ur, pravi madžarsko poročilo, so upornike "iztrebili." Beograjsko "Novo Vreme" pravi, j da je pri tej priliki padlo 31 loseb, ranjenih je bilo 80 in ujetih 17. Drugo poročilo pravi, da je v borbi pri Sikoli med močnimi oddelki "komunistov in upornikov" ter "redno srbsko vojsko" bilo 27 "komunistov" ubitih in štirje ujeti. V poročilu se poudarja, da so uporniki imeli av- tomobile, osebne in tovorne, motocikle, kolesa, radio postajo in celo pisalne stroje. London. •— Reuter poroča iz Stockholma, da je srbski kmet, obtožen radi nedovoljenega nošenja orožja na sodišču izjavil, da Srbi smatrajo delo generala Nediča in njegovih pomaga-čev za delo plačanih nemških agentov. Pri čiščenju neke srbske vasi so Nemci našli občinsko hišo vso pokrito z napisi proti Hitlerju in nacizmu. Bern. — Po zadnjem poročilu iz Moskve so v Beogradu in Smederevu izbruhnili veliki nemiri v zadnjih 24 urah, Moskovski radio javlja, da je bil general Nedič prisiljen zapustiti Beograd, ker je ljudstvo med demonstracijami skušalo napasti zgradbo, v kateri je bival. ' Zadnje poročilo pravi, da jc položaj zelo napet ter da žene in otroci beže iz Beograda zaradi nemških groženj, da bodo Beograd obstreljevali. Nemške čete so stalno na obhodih po Beogradu in "na tihem" zapirajo ljudi. Kraj, kamor odpeljejo te ljudi ni znan. Nemci to mesto skrivajo iz strahu, da ne bi četniki skušali s silo osvobo-'diti ujetnike. Moskva poroča, da so se za-sedbene čete umaknile iz več kot polovice zasedenega ozemlja Južne Srbije, Bosne in Hercegovine v zamejstvo, pričakujoč pomoči. Južnozahodno od Beograda so uporniki zavzeli Valjevo in tamkajšnjo vojašnico z vsem orožjem. Uporniške "vladne čete" so zajele 700 nemških častnikov in vojakov ter jih predale četnikom takoj po njihovem prihodu. Po drugih vesteh ruska letala sodelujejo z uporniki v tem gibanju in nahajajo na malo odpora. Bilo je nekaj napadov na prometna središča v severni Srbiji in so napravilo veliko škodo med nemškimi četami, ki so hitele beograjski posadki na pomoč. V južnem delu Črne gore se je osnovala narodna "vlada," ki je razglasila "neodvisnost Črne .gore" in pozvala ostale dele Jugoslavije, naj se jI pridružijo. Predsednik nove "vlade" je neki univerzitetni profesor. Sedež je v Cetinju. Dve diviziji italijanskih fašističnih čet sta bili z dvema italijanskima planinskima polkoma vred popolnoma uničeni, ko sta poskušali zavzeti Cetinje. Italijanske čete so prišle iz Kotora. S prehrano je v tistih delih Jugoslavije, ki so pod upravo upornikov, mnogo boljše; zelo je -olajšana preskrba z orožjem in strelivom po uspešnih napadih na velike pošiljke za zase.d-bene oblasti. Četniki so si prisvojili, kolikor so potrebovali, ostalo so uničili. Pri teh napadih so Nemci in Italijani prišli ob mnogo "materijala" in temu so sledili umiki zasedbenih posadk na "začasne," lažje obran-ljive položaje. MALI OGLASI NAZNANILO euelidskim posestnikom Solicitor vas mora ščititi in vam dobiti povračilo iz sklada za kanalizacijo. Pokličite ga: IVanhoe 1189. Udeležite se seje mestne zbornice 20. oktobra zvečer. Ako iščete dobrega popravi j alca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo fpolno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) Oblak Furniture Co. trgovina s pohištvom Pohištvo In vsa potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. __________ HEndemm !»7g zakaj možje ne gredo?" sem čul f preplašen tetin glas. "Kdo naj gre?" odgovarja Kata. "Kdo bi bil tak osel, jda| : bi pomagal tej pijavki, ko se ga i 'vsakdo boji, oderuha. Tudi jazi :Sem ga čakala, da pride po petelina, da me prime v klešče j zaradi obresti in da me izmuči do smrti." Spet je poškrabljalo pri vratih: Pojavila se je Čadoničeva Bara in prinesla novih novic: "Do bokov je že v vodi, počasi leze pod led, na komolcih sloni in zove na pomoč. Na gornjem koncu se razločno Čujejo njegovi klici . . ." Teta je zaihtela: "Dajte mu pomoči, otmite ga, saj smo vendar krščani!" Kata in Bara pa v en glas: "Mi smo, on pa ni, prokleti volkodlak. Ko je moj ! Jure odhajal v Ameriko sem ga na kolenih prosila, naj mu \ .posodi za pot: Nikoli mu ne ' bom odpustila. Šel je naposled in mi našteval teh borih dvesto , rajnških. Ko jih je bilo osem- ; deset, mi jih j.e porinil: "Vidiš, ' to ti je stotina," pri drugih j osemdesetih zopet: "Vidiš to ti , je stotina." Toliko si je vzel obresti vnaprej, da je Jure ko- ' maj imel za pot. In odtlej! Saj je čudež, da še živim. Skapava- L f la. sem z deco od gladu, ko je Jureta zasulo in nismo imeli s t čim plačati. Prihajal je vsako t i leto dvakrat, jeseni po obresti, L J spomladi po priboljške. Koliko , j kokoši, puranov, klobas, gnja-. ti sem zmetala volkodlaku v i žrelo. Deca pa je bila gola in ; gladna in sama nisem imela niti za sol. Uh, naj ga hudič vzame, oderuha prokletega, naj mu plača za moje muke in moje solze. Ti pa veliš: "Rešimo ga!" Tudi Kata je vedela povedati, kako je morala peči in cvreti, kadar je prišel stari Mažorec terjat, kako je dala prenekate-ro rej eno prase iz hleva, dočim se je dolg nižal tako strahotno počasi, da je obupavala. Bara se je popela na podstrešje, da bi iz linice gledala, kako leze stari Mažorec pod led. Teta je zaihtela, zaihtel sem tudi jaz, strašno me je nekaj tiščalo pri srcu. Odvedli so me, toda še vedno sem čul tetino ihtenje in Katino čudno tolažbo: "Tudi ti bi se veselila, da je hudič prišel po svoje, ako bi te bil ta jastreb držal v krempljih kakor meno, ki sem cela leta delala zanj. Zakaj pa mu ne gre nihče na pomoč? Vsi se ga boje, psa prokletega, vsi so mu dolžni, hajduku brezsrčnemu!" V tem je Bara z neznanskim spehom pritopotala s podstrešja: "Gotovo je. Možje že. polagajo deske in lestve preko ledu, da ga izvlečejo." Več ni imela časa, odbrzela je, za njo Kata iz Krocev; veža je ostala odprta na stežaj in teta je preko pogledala na cesto, ihteč in hli-pajoč molitev. Spet mi je šlo na jok, toda zmotil me je nenavaden šum na vasi. Iz vseh hiš so hiteli razburjeni ljudje proti Kolpi. Ta ali oni je gredoč pograbil desko ali kljuko in te-i kel k vodi. Za odraslimi se je vsula dečad in iz nje gruče se je dvignila novica: "Stari Mažorec je utonil. Izginil je pod -F - V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI PRELJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Joseph Petric ki je v Bogu za vedno zaspal dne 14. oktobra. 1940. Leto dni je že minilo, Bog odvzel soproga in očeta, kar Te več med nami ni, in srce zlato našlo je pokoj, a nismo Te še pozabili, sedaj se srečno veseliš, v srcih bdi še živ spomin. kjer ni tripenja ne skrbi. Z Bogom! Ti srce ponavlja, na Tvoj grob spomini hite, počivaj v miru blaga duša jp prosi ljubega Boga za nas. v Žalujoči ostali: PRANCES PETRIC, soproga. JOSEPHINE, poročena ZAKRAJŠEK, hči; JOSEPH, sin. ANTON, zet. Cleveland, O., 14. oktobra. 1941. i _AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 14, 1941 MIRKO BRODNIK: Ljubezen ne umre OTRPNENJA, BOLEČIH ALI NAPETIH MIŠIC JOHNSON'S "Toda ko se vrneš od vojakov, si moraš poiskati ženo. Meni se ne da več delati. Tudi trden nisem več tako, kakor sem bil. Letošnjo zimo že hudo čutim. V noge mi je šla." "Saj je še čas, oče. Ne pozabite, da me čaka še leto dni vojaščine. Sami ste hoteli, da sem moral iti služit." "Da, saj je bilo čisto prav. Tam te bodo vsaj naučili; kaj se pravi resno misliti." "Sodim, da'sem zmerom dovolj resno mislil," je odvrnil Andrej. "Pa nisi," ga je zavrnil oče. "Kako morete to trditi?" je vprašal Andrej, kakor bi ga bile očetove besede prav hudo zadele. "I, tako. Tisto s Kačarjevo ni moglo biti resno." "Pa naj bo po vaše," si je mislil Andrej, a odgovoril ni nič. Toda Podbregar je hotel povedati svoje. v .: "Ti," mu je 'dejal čez nekaj časa, "malo sem premislil, katera bi bila zate." Andrej je prisluhnil. Tako daleč je torej že! "Da. In zdi se mi, da nisem prav slabo (izbral. Dekle ima denar in nič ji ni očitati. In premlada tudi ni, tako da se prav dobro razumela. Mislim, da je prav tvojih let." "Katero pa mislite, oče?" "Saj jo dobro poznaš. Ali si ne moreš domisliti?" "Ne." "I. Korenovo Tončko. Pravijo, da si že pred nekaj leti hodil okoli nje. Kako se ti zdi?" Andrej je komaj prikril zloben nasmeh. In zdaj mu je bilo tudi takoj jasno, kako je oče prišel na to misel. Ker je tako grdo ravnal z njim, preden je odšel k vojakom, mu je hotel zdaj izbrati nevesto, ki mu bo morala biti po volji. Mati je brskala po njegovi omari — zdaj se je Andrej tudi spomnil, da je pred leti Tončkina pisma povezal, danes pa je dobil razvezana. — in odkrila je Tončkine izlive ljubezni. Vse je^ povedala očetu in potem je družinski svet sklenil, da bi kazalo to staro ljubezen obno-' viti in hkratu spraviti v hišo Korenov denar, ki ga mora biti precej, saj je Koren znan kot PREPARE YOUR Healing System NOW ! New Furnaces for Coal, Gas, Oil, Hot water or Steam Resetting ......................$12.00 Cleaning .........................-$4:00 Air Conditioning, Tinning and Roofing (Carpenter work, Complete Remodelling EASY MONTHLY PAYMENTS MASON HEATING CO. 1193 ADDISON RD. ENdicott 0487 - '[XirTmiiiiiimiii x x x x m najtrdnejši kmet v sosedni vasi. Tako bi bili ubiti dve muhi na en mah . . . "Hm, kako se mi zdi?" je ponovil Andrej. "Res ne' vem," kaj naj bi rekel . . ." "Veš, s Korenom sem že govoril," je nadaljeval Podbregar. "Oho, tudi to že. No, lepe reči so mi pripravili," se je sam pri sebi posmejal Andrej. "Kaj bi bilo, če bi se zdajle izdal," si je nato mislil. "Da, govoril sem," je nadaljeval. Podbregar, "in stari menda nima nič proti. Kaj če bi šel jutri Tončko obiskat?" "Saj je še dovolj časa," se je branil Andrej. "Ne, pa ni," je vneto odvrnil Podbregar, ki je hotel kovati železo, dokler je bilo še. vroče. "Čim preje, tem bolje ..." "Oče, kdo pa naj bi Tončko vzel?" je tedaj rekel Andrej, ki je hotel napraviti pogovoru konec. "I, ti," je dejal Podbregar in skomignil zr ameni. "Da, jaz," je rekel Andrej "Potem me pa pustite, da se bom jaz zmenil z njo, kadar se bo meni. zdelo." In sam pri sebi je pomislil, kaj bi Marija rekla, če bi ga zdajle pri tem pogovoru slišala!* "Pa napravi, kakor hočeš," se je vdal Podbregar. "Jaz sem ti hotel samo ugladiti pot." "Kaj se pravi spet to?" je vzrojil Andrej in vstal. "Toliko fanta sem pa že, da si-bom znal sam pridobiti dekle, ki mi je kaj do njega. Ali bi vi pustili, da bi se vam bil kdo vtikal v ljubezen?" "Slišiš," 'je tedaj vzkliknil Podbregar, "tako se pa ne govori. Jaz imam posestvo, in hočem, da bo prišlo v prave roke, ki so meni po godu. V hišo mora priti ženska, ki jo bom poznal in ki se bo zn^la ozirati tudi na mojo voljo." "O, .se pa kar vi še enkrat oženite in pustite posestvo mladi ! In če grem še danes od hiše. Barantati zase me pustim. In če mislite še kaj mešetariti s Korenom, poj dem še danes tja in mu rečem, da bo lahko Tončka do smrti čakala na moža, če si je izbrala mene. To sem vam hotel reči, nič drugega!" Obrnil se je irt šel iz izbe. Podbregar in Podbregarica sta se spogledala. Kaj je spet to? Kaj naj to pomeni? Ali mar ne more pož&biti Kačarje-ve? In tisto s posestvom, ki naj ga oče kar zapiše, kamor ga hoče? Ali je fant znorel? "Preveč si silil vanj," je rekla Andrejeva mati. "I, lepo sem se hotel z njim pogovoriti, pa je takšna tuhta! Kje je le to dobil?" "Po meni ne," je hladno rekla Podbregarica. Mož je njene besede mirno požrl. Potem je tudi on vstal in šel ven. In premišljal je o nehvalenžosti sveta. Samo dela, za dom, za sina, a ta kar meni nič, tebi nič zavrže posestvo, žena ga pa še zasmehuje. In pošteno se je ujezil. Takšen je svet! Da bi potešil svojo jezo, je šel v gostilno in sedel tam v kot. Usoda je hotela, da je bilo prvo, kar je zvedel, kovica o sinočnjem pretepu. Zaklel je. "Hudiča, ali je ves svet ponorel ? Takšnega sina imam torej!" Plačal je in čemeren odšel na njivo. Sina tisti dan ni več videl, ker se ni prikazal domov do polnoči. Šele ko je že dremal, je zaslišal njegove korake v veži. In zdelo se mu je, kakor bi bil skozi te korake slišal An- v svojo sobo. Oblekel se je v vojaško obleko. Še dobro uro časa je imel. Zato je sedel in napisal pismo za Marijo, v katerem ji je sporočal, da se vrača v Srbijo, in ji obljubljal, da bo spet prišel, ko mu bo mogoče. In seveda ji ni pozabil dodati tudi nekaj besed v izpodbu-do. O sporu s starši ni omenil niti besedice, ker ni maral, da bi se Marija po nepotrebnem razburjala. Ko je pismo zalepil, je nap?-sal nanj naslov svoje botre. Nato je zbral vse svoje reči. Stopil je v' kuhinjo. "Zdaj pa moram iti," je rekel na pragu. "Kaj že zdaj?" je dejala mati in ga pogledala. "Čakajo me. Skupaj se bomo peljali na postajo . . ." "Prekleto gosposki si postal," je tedaj dejal Podbregar. "Prideš in greš, in skoraj nič te ni doma." Andrej se je ozrl proti očetu. Mislil je molčati na te besede, pa se le ni mogel premagati. "Kaj hočete?" je rekel. "Človek gre pač tja, kjer se dobro počuti." "Kako si rekel?" "Ali ste že pozabili, kako ste včeraj govorili z menoj?" je vprašal očeta. "Nehajta vendar vsaj zdaj," se je vmešala Podbregarica. "Ali za slovo res, nimata nič pametnejšega povedati?" "Bolje je, da si bomo na jasnem," je odvrnil Podbregar. "Kje so te pa naredili takšnega? Ali pri vojakih?" "Ne, doma ste me naredili," je mirno rekel Andrej. "Zelo veliko ti je do doma," se je posmejal jezno Podbregar. "Ali si izračunal, koliko minut si bil doma razen tistih ur, ko si spal ?" Mošt! Kot prejšnja leta, tako vam bomo tudi letos postregli z dobrim moštom in sodi. Se toplo priporočamo. JOSEPH SMOLE ML. 6112 Glass Avenue NE TRPITE VSLED VZNEMIRJAJOČEGA RED CROSS PLASTER J V RABI PREKO 50 LET NAPRODAJ V LEKARNAH Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA NAZNANILO IN ZAHVALA , Globoko potrti naznanjamo vsem sorodn^J prijateljem in znancem prežalostno vest, da Je .^j la smrt odvzela iz naše srede preljubljenega mJ1 f pozabljenega soproga in očeta Frank Bradač •i sVn ki je spreviden s svetimi zakramenti izdih" ^ij blago dušo in za vedno zaspal dne 6. septembia' v starosti 55 let. j„s| Doma je bil iz Loške vasi pri Novem rtiest"j,si< je nahajal v Ameriki 40 let. Po opravljeni sV> jjjlj cerkvi sv.Frančiška smo ga dne 10. septenibi3' spremili k večnemu počitku na Calvary pokop^^ J V dolžnost si štejemo, da se prisrčno lep0 ^jj limo Rev. Jos. F. Hopp za podeljene svete za , e)i te, enako* tudi prisrčna hvala Rev. Geo. R. opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne Iskrena hvala vsem, ki so ga obiskovaliv ,.•.•: I ter vsem, ki so nam bili v tolažbo.in nam bil' na en način ali drugi v teh žalostnihin težkih kakor tudi vsem, ki so ga prišli pokropit, vse*11' jj culi ob krsti ter se udeležili pogreba. jpk Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so v zad'1" pokojnemu okrasili krsto s krasnimi venci in sicer: jir* I Mi-, in Mrs. John Bradač in družina, Mr- f/y I JamcB Bradač, Mr. in Mrs. Mikec, Mr. in Mrs. J0"^. i" I dac, in družina, Mr. in Mis. P. Modic in družina. I Mrs. Andrew Bajt in družina, Mr. in Mrs. Peter ^^* I in Mr. in Mrs. Joseph Jezerinac, Mr. in Mrs. C. » ^ ii> I Mrs. Josephine Bajt in hči, Mr. in Mrs. Say Hale* jn I Mrs. Albei t Henshaw, Mr. in Mrs. William Tayl«*- ^ f I Mrs. Albert Levee, Mr. in Mrs. J. Schutte' družina. ■ Mrs. John Sustarsic in Mr. in Mrs. Frank H"®*' foflJ I Grace Rautz, Mrs. Agnes Lunder in hči., Mr. in c<#°v I Hren, Arlie and Players Br. Stan Smith, Mr. « uo!"f'| 'Thornsbcrry in mati, Mr. Alex Tomaszewski, pjiiP I Heating Inc., Mr. in Mrs. Frank Mack, Flourescen^ pri- I Works, Mrs. Hefrichter in Eileen, skupni venec ^ tr 1 jateljev, društvo sv. Vida, št. 25 KSKJ. PrisrcU« fcrr ■ hval.iu.jcmo tudi sledečim prijateljem in sosedom jptiP I sen skupni venec: Mr. John Petric, Mr. John J®r'h'cel, P' I Mrs. Kraiger. Mr. Frank Stump, Mr. Reinhold Scn^jPj Louis Kulovie, Mr. John Koledar, Mr. Frank » Mr. Frank Turk, Mr. Anton Pozelnik, Mr. Jce Ja*®' Mrs. Legat, Mr. Frank Arko, Mrs. Mary Mam, Mrs- j Mr. Frank Koren, Mr. Joe Mihcvc, Mr. Berger- ^flv Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so za svete maše za dušo pokojnega in sicer: ^ Mr. in Mrs. John Bradač in družina, Mrs. ^ ^ Finncyville, Pa.; Mr. in Mrs. Andrew Bajt, <,0^!, Joseph Mihevc; Mr. in Mrs. Pehar, Mr. John 'V11' Miss Marie Štrukelj, Mr. in Mrs. Valentin Turk jpr na. Mrs. Jack Carroll Mr. Chas. Miller Jr.. f.J Klesc, Mr. Joseph Knaus, Miss Mary Pilawsk., »' ^ J> Dittmar, Mr. in Mrs. JohnJZdcvc. Mrs. Anthony •» ^ in Mrs. Jack Zore, Mrs. Theresa Zdesar, Mr. Frai™ jjp cic, Mrs. Anna Jambersich, Mrs. Anna Drda, )0l J. Yartz, Mr. M. Zelle, Wenzel družina, Mr. m £ ^ ftf O grin, Mr in Mrs. F. A. Vyner. Mr. in Mrs. JcscP" >1'" Mr. in Mrs. R. Cappalo. The Reulbach Family. n»■ • e„0 f v Anton Kubovitz, Mr. in Mrs. Patrick Sheehan. is* w' hvala naj velja tudi Mr. in Mrs. Frank Stupar, fl w narsic, Mr. in Mrs. Skabar, Mr. in Mrs. John K % I Hočevar, Mrs. Theresa Zolesar, Mrs. Frances »<■ s0 » yalhanna, Pa., Mr. Louis Uerch, Strabanc, Pa- J rovali v frotcvini. ip(Jec ',s! Nadalje tudi iskrena zahvala .vsem s Q^gOy so dali svpje avtomobile brezplačno na razp pogrebu in sicer: < (K Mr. Stanley Bradač, Mr. Paul Anderson, JJ* josC Leide'r, Mr. Fred HoWarth, Mrs. Fred Dittmar, , 'Jr„ K Faber, Mr. F. Klemenčič, Mr. Charles J. MiUer ^pK Stanley Turk, Mr. William M. Taylor. Mr. Mr. Louis Strauss, Mr. Frank Mahnich, Mr. Koik, Mr. John Bradac. . ^oS'3 Obenem tudi iskrena hvala vsem, ki so v žalne karte in pisma. Prisrčna hvala tudi članom društva sv. ^ 25 KSKJ za lepo udeležbo pri pogrebu 1^. sprevod, posebno pa članom, ki so nosili ki f ^ spremili in položili k večnemu počitku kaK krena hvala za hitro izplačilo posmrtnine. pfj Iskreno se želimo zahvaliti pogrebne^1 Zakrajšek Funeral Home za vso prijazno fl nost in za lepo urejen pogreb v našo poP0.^ J voljnost ter jih za Vsak slučaj toplo pripor0 p|js Slučajno, če smo pomotoma kakšno prosimo oproščenja ter se želimo vsem P1 * J hvaliti. g ji1 \m Preljubljeni in nikdar pozabljeni s0p?geZ3.V dokončalo se je Tvoje trpljenje in moral si yiA no ločiti od nas. V globoki žalosti nad izgubo pošiljamo želje k Bogu, da naj Ti s