,\eö-nJ'a ¿č Leto XIX številka 7-8 cena 1,46 EUR 55. Dan hmeljarjev v Braslovčah............................................. Zlatomašnik Viktor: »Farani zame niso breme, ampak dar!« . 30. avgust 2017 ...7 .25 kakovostni skute rji že od 1399 eur - uredimo kredit nakup na obroke AKCIJA brezplačen kovček www.promotor.si 041/73 44 40 Časopis Utrip Savinjske doline odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče in Prebold. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo, v TIC Tabor in na sedežu uredništva v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Za varnost otrok v prometu Avto-moto zveza Slovenije in Policija sta na novinarski konferenci v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem predstavili aktivnosti, ki jih bosta izvajali ob začetku novega šolskega leta, izpostavili pa sta tudi pomen pravilnega prevoza otrok. V ta namen so v AMZS organizirali prilagojen tečaj varne vožnje za voznike šolskih kombijev, in sicer za šole, ki te prevoze izvajajo same, z lastnimi vozili in lastnim kadrom. Zagotavljanje varnosti otrok je v prvih septembrskih dneh ena najpomembnejših nalog Policije. »S stalno navzočnostjo ob šolah in šolskih poteh prispevamo k umirjanju prometa,« je dejavnost Policije med drugim predstavil mag. Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije. »Policijsko preventivno in represivno delo je usmerjeno predvsem v problematiko otrok in mladoletnikov kot potnikov ter v nadzor nad upoštevanjem prometnih predpisov voznikov na območjih, kjer se otroci najpogosteje zadržujejo.« Kot je še izpostavil Kapun, so ob začetku šolskega leta otroci na cestah veliko pogosteje kot med počitnicami, med njimi so tudi prvošolci. Skrb za tiste, ki prvič stopajo na šolske poti in ne poznajo nevarnosti, s kate- rimi se lahko srečajo na šolski poti in v vsakdanjem prometu, je zato izredno pomembna. Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti na druge učence, ki se po dolgih počitnicah vračajo v šole in so še razigrani ter posledično manj pozorni. Kapun je še dodal: »Otroci so kot udeleženci v prometu nepredvidljivi, prometne predpise si razlagajo po svoje oziroma jih šele spoznavajo, poleg tega ne zmorejo pravilno oceniti hitrosti in oddaljenosti bližajočega se vozila. Zato smo za njihovo varnost dolžni skrbeti predvsem drugi udeleženci v cestnem prometu.« T. Tavčar Zagotavljanje varnosti otrok bo posebej pomembno v naslednjih dneh, ko se ponovno odprejo vrata šol. Po hmeljski poti že petnajstič ZKŠT Žalec je zadnjo avgustovsko soboto pripravil že 15. pohod med hmeljišči Spodnje Savinjske doline. Pohodniki so se podali izpred Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu. 230 pohodnikov iz raznih krajev Slovenije je prehodilo 14 km dolgo pot, najprej do Dvorca Novo Celje, potem med hmeljišči do Ribnika Vrbje in naprej ob Savinji do Šempetra in Rimske nekropole ter nazaj v Žalec pod šotor na tržnici pri fontani. Pohodnike so na startu pozdravili župan Janko Kos, hmeljarski starešina Anton Rančigaj in hmeljska princesa Anja Rožič Plazovnik, člani turističnih društev Petrovče, Vrbje in Šempeter ter predstavniki ZKŠT Žalec pa so ob poti pripravili okrepčila. Članice Etnološkega društva Hmeljarska vas so pri fontani poskrbele za prikaz obiranja hmelja na star način, za veselo razpoloženje pa je skrbela skupina Eksport B. Pohodnikom so postregli s hmeljarsko malico, lahko pa so si brezplačno ogledali ekomuzej. T. Tavčar Pamet v roke namesto pametnih telefonov! V preteklih dneh me je presenetila ideja dveh slovenskih mladeničev, ki zbirata denar za odprtje gostinskega lokala brez uporabe pametnih telefonov. Mize za goste v lokalu bodo imele namreč škatle, v katere boš ob prihodu zaklenil telefon, da te ne bo mikalo telefonariti ali uporabljati te pametne naprave na kako drugače pameten način, namesto da bi klepetal s partnerjem ali prijateljem ob kavi. In to, sem zasledila, je bilo predstavljeno kot naj podjetniška ideja?! Naj mi, prosim, kdo pove, kaj je narobe s tem svetom, da gredo ljudje na kavo s prijateljem, potem pa jim morajo njihov pametni telefon zakleniti v predal, da ne bi namesto s prijateljem, ki so ga povabili na kavo, »klepetali« s svojim pametnim telefonom. Najbrž ni nič narobe z mladeničema, ki sta se te ideje domislila ob opazovanju tega ponorelega sveta! In res je ponorel ali pa smo ponoreli vsi, ki smo »gor rasli« brez pametnih telefonov in se nam zdi čudno, če ne še kaj drugega. Tisto, kar sva zadnjič videli z znanko, s katero sva se dobili na kavi. Sončen dan v žalskem starem mestnem jedru. K sosednji mizi prisede mlad lep par z modernim vozičkom in v njem ljubkim otročičkom. Več od prvega toplega družinskega vtisa in ljubke družinske sreče človek ne bi zaznal, če ne bi zmotilo nadaljevanje. Par se usede, naroči kavo, nato pa ona in on potisneta predse vsak svoj telefon in pijeta kavo ob komunikaciji s telefonom. A to še ni vse, ljubki otrok, najbrž star malo manj kot leto, je imel pred sabo nameščeno tablico z očitno predvajano risanko. Tako rekoč še skoraj dojenček! Sta pa imela mir pred njim, no, drug pred drugim tudi! No, komaj sem se zadržala, da nisem tega komentirala ravno prav na glas za ušesa »ljubečega« para! Čeprav verjetno to ne bi imelo nobenega haska. Pa to seveda ni osamljen primer. Nekaj povsem običajnega so osnovnošolski otroci, najstniki na klopci v parku vsak s svojim telefonom, pa je že skoraj napredek, da se spravijo v park, da ne »četajo« (chat - klepet po angleško) kar na daljavo, vsak iz svoje domače sobe. In potem tem majhnim, v osnovi tako koristnim pripomočkom, če se znamo brzdati pri njihovi rabi, rečemo PAMETNI? Ja, seveda, imajo toliko t. i. pametnih funkcij. Ampak v resnici poneumljajo, nas spreminjajo v robote, ki so odvisni od njihovega stalnega koriščenja. Fotoaparat, super, za kako fotko, ampak sto selfijev na vsaki postojanki našega vsakdanjika, nenehno iskanje primernih poz in šobic, ki bodo »polepšale« fotografijo ... Potem pa objavljanje v vseh mogočih medijih, v vseh mogočih oblikah ... Instagrami, Snapchati, Facebooki ... Toliko odvisnosti, samo za to, da nas bo imel počasi Veliki brat popolnoma poskenirane, z vsemi potrebnimi informacijami, s katerimi bo upravljal! In najhuje pri vsem skupaj je, da nam Facebook in druga družbena omrežja navidezno prinašajo toliko več prijateljev, všečkov, a v resnici nobenega iskrenega prijateljstva, izgubljamo neposredni osebni stik. Otroci in mladina, počasi so to že starši, se ne znajo več pogovarjati, se družiti na star, če hočete »old fashioned« način. Nikoli si nisem mislila, da se mi bo alkohol zdel manjše zlo od pametnih telefonov?! Kam torej drvimo? Morda pa sta mladeniča z začetka tega zapisa vendarle neke vrste upanje, da se bo tudi mlajša generacija počasi uprla tolikšni zlorabi različnih pametnih medijev. Upam. Na pragu novega šolskega leta, ko se mladi po vročih počitnicah ponovno odpravljajo v šolske klopi, jim želim čim več učnih ur ob poslušanju učitelja, saj se tako že pri pouku veliko naučijo, namesto tihotapljenja telefonov med urami, čim več prijetnih druženj s prijatelji brez pametnih telefonov, pa naj bo v šoli, na igriščih ali kje drugje. V naši dolini je priložnosti za to dovolj in kotičkov, kjer so lahko drug z drugim. Te dni praznujeta občini Žalec in Braslovče. Pred nami so Žalska noč mladih in številne druge prireditve, ko boste lahko zapeli, zaplesali, se pogovarjali, šalili, se osvajali in žurali drug z drugim, pametne telefone pa uporabite samo za posnetek tega osebnega druženja in ne za druženje. Bodite pametni brez pametnih telefonov! Lucija Kolar S pohoda med savinjskimi hmeljišči HORMANN garažna in vhodna vrata Veseli bomo vašega obiska na sejmu MOS, hala D! matjciž Ustvarjamo pozdrave Generalni zastopnik za vrata Hormann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 www.matjaz.si • info@matjaz.si 9771580096004 2 avgust 2017 OBČINA ŽALEC _SoAtlnis&e/. datine/S Mesto sodnike pričakalo v najlepši luči Na Podeželski tržnici v Žalcu je komisijo pričakala tudi bogata kulinarična ponudba; v ospredju predsednik mednarodne ocenjevalne komisije Rudi Geerardyn. Letos v tekmovanju oziroma gibanju Entente Florale Europe, katerega osnovni namen je spodbujati kakovost življenja prebivalcev v povezavi z urejenostjo okolja, kot slovenska predstavnika sodelujeta Žalec in Piran. Mednarodna ocenjevalna komisija je Žalec obiskala 27. junija. Glede na prve vtise jo je obisk navdušil, rezultati pa bodo znani in prvič objavljeni šele 15. septembra na zaključni prireditvi, ki bo letos v Podčetrtku. Komisijo za ocenjevanje urejenosti krajev v tekmovanju Entente Florale Europe sestavlja osem sodnikov iz Avstrije, Belgije, Češke, Nemčije, Madžarske, Irske, Italije in Nizozemske, dva slovenska člana pa nimata pravice sodelovati pri ocenjevanju slovenskih udeležencev tekmovanja. 27. junija so si sodniki v spremstvu župana in sodelavcev občinske uprave, JKP Žalec in ZKŠT, ki so bili oblečeni v posebej za to priložnost enotno oblikovana oblačila, v šestih urah po natančno določenem programu ogledali enajst lokacij, od Doma II. slovenskega tabora in športnega centra do pokopališča, Sadjarstva Miro-san in Bioparka Nivo. Med drugim so se ustavili v Dvorcu Novo Celje in po kosilu v Galeriji okusov je o svojih prvih vtisih predsednik komisije Rudi Geerardyn povedal: »Naša komisija ocenjuje kakovost življenja. Do sedaj je na nas naredilo velik vtis, kako so se zabavali otroci, ko smo videli, da je veliko ljudi vključenih v dogajanje, da imate lepo naravo. Ampak poleg vsega tega je pomembno tudi, da imate dobra piva, ker prihajam iz Belgije in imam rad piva. Lepo je videti, da je povsod vključeno pivo v gastronomijo.« Pa je komisijo morda kaj posebej presenetilo? »Ja, seveda, mene še posebej hmelj, ki ga ne najdete na veliko območjih. Tam, kjer v Belgiji živim, je tudi hmeljarska regija, 20 kilometrov, toda tu so hmeljišča veliko bolj obsežna. Lepo je, da poudarjate to kulturno dediščino in pridelovanje hmelja. To me je navdušilo.« Seveda se je komisija sprehodila tudi po starem mestnem jedru Žalca in si ogledala zeliščni vrt. Na tržnici jo je pričakalo več turističnih in kulturnih društev ter drugih organizacij. Po ogledu mestnega parka in zaključku ocenjevanja so si tudi člani komisije privoščili pivo s Fontane Zeleno zlato. Pozno popoldne so se sestali v sejni sobi občine, kjer so člani komisije na kratko spregovorili o svojih vtisih oziroma dobili odgovore še na nekatera vprašanja. S predstavitvijo Žalca je bil slovenski predstavnik komisije Entente Florale Europe Alojz Schlaus zelo zadovoljen, Mednarodna komisija Entente Florale skupaj z žalskimi predstavniki v starem mestnem jedru čeprav o konkretnih pripombah članov komisije ni smel govoriti. S pripravami na sodelovanje na tekmovanju Entente Florale so v Žalcu začeli že lani, pri čemer sta z nasveti pomagala tudi slovenska predstavnika ocenjevalne komisije, ki pri samem ocenjevanju domačih krajev ne smeta sodelovati. Povedala sta, na kaj je komisija še posebej pozorna, ob tem pa je Alojz Schlaus pohvalil tudi to, da je ogled ves čas spremljal župan s sodelavci. Po njegovih besedah je bila to prva taka celovita in dosledna predstavitev. K. R., foto: T. T. Po uradnem delu ocenjevanja so člani komisije in predstavniki žalske občine nazdravili s pivom. Člani mednarodne ocenjevalne komisije Entente Florale Europe s predstavniki žalske občine, podjetij in zavodov, ki so sodelovali pri pripravi Žalca na to ugledno tekmovanje v parku Dvorca Novo Celje. Nevaren železniški prehod Prebivalci Krajevne skupnosti Petrovče si že dolgo prizadevajo, da bi železniški prehod v Dobriši vasi zavarovali z zapornicami. Aprila letos je tam ponovno ugasnilo mlado življenje, zato je tudi Občina Žalec ponovno pozvala Slovenske železnice k rešitvi tega problema. Slovenske železnice ukinjajo nivojske železniške prehode, ki niso zavarovani z zapornicami in so oddaljeni manj kot dva kilometra od drugega železniškega prehoda z Veleposlanik ZDA v Žalcu zapornicami. Tudi prehod v Dobriši vasi je oddaljen samo okoli 1.200 metrov od prehoda v Petrovčah in nadvoza v Žalcu, zato so se pri Slovenskih železnicah bolj nagibali k ukinitvi tega prehoda. Vendar pa je zaradi krajše povezave Novega Celja in zahodnega dela Petrovč do državne ceste Celje-Žalec ta prehod zelo prometen. Kot je na zadnji predpoči-tniški seji žalskega občinskega sveta povedal vodja Urada za gospodarske javne službe Občine Žalec Aleksander Žolnir, so Slovenske železnice občino obvestile, da se bo na to temo Železniški prehod v Dobriši vasi je nevaren. ponovno sestala njihova komisija za železniške prehode in obravnavala pobudo za za- varovanje železniškega prehoda v Dobriši vasi z zapornicami. K. R. V petek, 7. julija, je Žalec obiskal veleposlanik ZDA Brent R. Hartley. Ameriškega veleposlanika sta sprejela župan Občine Žalec Janko Kos in podžupanja dr. Hana Šu-ster Erjavec. Župan je povedal, da nekatera žalska podjetja že sedaj sodelujejo in so povezana z ameriškim trgom in si želi, da se to sodelovanje v prihodnje še razvija in izboljšuje. Zaradi nove turistične pridobitve - fontane piv pa Žalec obišče tudi vse več ameriških turistov. Gostje z ameriškega veleposlaništva so si z zanimanjem ogledali Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, pohvalili so našo kulinariko, še Ameriški veleposlanik Brent R. Hartley na obisku pri županu Janku Kosu posebej pa so bili navdušeni nad Fontano piv Zeleno zlato. Veleposlanik je povedal, da ima Slovenijo rad in da se bo, če mu bo čas dopuščal, še vrnil v našo dolino. Še posebej rad bi se sprehodil med hmeljišči Savinjske doline. T. Tavčar ZII. slovenskim taborom, ki se je zgodil 6. septembra 1868, se je pomen Žalca v slovenskem prostoru močno okrepil, saj je trg prevzel pomembno vlogo pri krepitvi narodne zavesti. Tudi današnji čas zahteva od vseh nas pokončno držo, ki jo v naši občini nagradimo s podelitvijo občinskih priznanj, zato vas _SaAtiriisAe/.daiitte/S OBČINA ŽALEC avgust 2017 3 Razširjena Bevkova in nova avtobusna postaja MOJKINQ Žalec 20. september Dom II. slovenskega tabora Žalec 15.30 Jaz, baraba 3, animirani film, sinhronizirano 17.00 Krij mi hrbet, akcijska komedija 19.00 Spet doma, komedija 21.00 Tisto, grozljivka Vstopnice na www.mojkino.si ¡n uro pred predstavo pri blagajni dvorane Prenovljena Bevkova ulica V poletnih mesecih delavci v Žalcu niso mirovali. Na več mestih so namreč potekala dela na cesti. Med drugim so razširili Bevkovo ulico in dogradili pločnik. Bevkova ulica je bila na odseku med Savinjsko cesto in Tomšičevo ulico široka štiri metre in brez peš povezave med Savinjsko cesto in stanovanjsko sosesko. Ozko vozišče je oteževalo dvosmerni promet na tem odseku občinske ceste, zaradi česar se je veliko voznikov odločilo za vožnjo po vzporednih ulicah. Na žalski občini so zadevo preučili in ugotovili, da je omenjeni odsek občinske ceste potrebno rekonstruirati. »Rekonstrukcija je obsegala razširitev vozišča na širino šest metrov, kar omogoča neovirano srečevanje motornih vozil, hkrati pa se je dogradil pločnik, ki predstavlja manjkajočo povezavo površin za pešce med pločniki ob Savinjski cesti in pločnikom ob Bevkovi ulici.« Hkrati so ob severnem robu Savinjske ceste med Ulico Rista Savina in Gotoveljsko cesto uredili kolesarski pas. Zaradi zahtevnih del je bila na cesti nekaj časa tudi popolna zapora za ves promet. »Izvedba gradbenih del rekonstrukcije občinske ceste brez zapore ni bila izvedljiva,« je pojasnil Aleksander Zolnir z Urada za gospodarske javne službe na Občini Zalec. Dela so potekala v poletnih mesecih, zaključila pa so se 19. julija. Vrednost rekonstrukcije Bevkove ulice med Savinjsko cesto in Tomšičevo ulico s hkratno ureditvijo kolesarskega pasu ob severnem robu Savinjske ceste je po ponudbi izvajalca gradbenih del dobrih 45.690 evrov z DDV, so še pojasnili na Občini Zalec. V Zalcu so poleti sicer ob- Prikazovalnik hitrosti Prikazovalnik hitrosti na najbolj nevarnem križišču na žalski obvoznici Javna agencija RS za varnost prometa je julija v sklopu projekta Skupaj za večjo varnost - prikazovalniki hitrosti "Vi vozite" občinam v 3-mesečni brezplačni najem podelila prikazovalnike hitrosti. Na podlagi poročila študije o določitvi mest z visoko stopnjo prometnih nesreč na državnem cestnem omrežju v Republiki Sloveniji za obdobje 2013-2015 je tak prikazovalnik podelila tudi Občini Žalec. Na podlagi študije je bila izbrana lokacija z visoko stopnjo prometnih nesreč na tri-krakem križišču na žalski obvoznici, kjer se stikajo odseki državnih cest Zalec-Šempeter, Petrovče-Zalec in Arja vas-Zalec. Po obvoznici je hitrost Pri ekomuzeju bo avtobusna postaja. novili tudi Levstikovo ulico na odseku mimo sodišča do lekarne. Ob obnovi ceste so zgradili pločnik in prilagodili vstopni ploščadi v javni objekt, izdelali zarobničene otoke ob parkirišču, sanirali del asfaltnih površin na območju odvodnih rešetk ter prestavili drog javne razsvetljave v samo križišče. Vrednost investicije bo okoli 18.000 evrov, so še povedal na žalski občini, saj dokončni ob- račun še pripravljajo. Gradijo pa tudi avtobusno postajo pri ekomuzeju. Ta bo zaključena v predvidenem pogodbenem roku do 18. septembra 2017, vrednost gradnje pa bo 29.200 evrov. »Ob postaji bo zgrajen pločnik z novo ograjo ob plastenjakih, pripravljena pa bodo tudi stojna mesta za javno razsvetljavo,« je še povedal Aleksander Zolnir. Ž. K. G. Na podlagi 6. člena Pravilnika o štipendiranju v Občini Zalec (Ur. l. RS, št. 90/07, 55/10, 63/13, 48/15 in 47/16) OBČINA ŽALEC V LETU 2017 RAZPISUJE 7 ŠTIPENDIJ za dijake in študente kot pomoč pri njihovem študiju: - 2 štipendiji za deficitarne poklice, - 3 štipendije za nadarjene, - 2 štipendiji za študij v tujini. Celoten razpis z razpisno dokumentacijo (pogoji za pridobitev štipendije, višina štipendij, način prijave in druge informacije) je objavljen na spletnih straneh Občine Zalec (http://www.zalec.si/slo/main.asp?comm=Razpisi&naslov=Razp isi), kjer je na voljo tudi obrazec "Vloga za pridobitev štipendije Občine Zalec - 2017". Obrazec lahko dvignete tudi na Občini Zalec, Urad za negospodarske javne službe, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Zalec, soba št. 36. Dodatna pojasnila glede razpisa štipendij dobite po telefonu 03/713 64 32, kontaktna oseba Matej Pinter, višji svetovalec za vzgojo in izobraževanje. Vlogo je potrebno Občini Zalec poslati najkasneje do 6. oktobra 2017. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto do 24. ure. občina Zalec številka: 641-00-0006/2017 s prometnim znakom omejena na 70 km/h, mnogi vozniki pa to hitrost krepko presežejo. Občina Zalec je k preventivni akciji pristopila z željo po izboljšanju prometne varnosti v tem križišču, za katerega je upravljavcu - Direkciji RS za infrastrukturo že večkrat podala predlog za rekonstrukcijo. O tem se je župan Janko Kos z ministrom dr. Petrom Gašperšičem pogovarjal tudi ob odprtju novega krožišča ob vhodni vpadnici v Zalec. Podatki omenjene preventivne akcije bodo tudi osnova za nadaljnja pogajanja, da bi država v najkrajšem možnem času pristopila k rekonstrukciji tega najbolj nevarnega križišča na žalski obvoznici. K. R. OBČINA ŽALEC o b j a v l j a JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA NAKUP STANOVANJ 1. Predmet razpisa: javno zbiranje ponudb za nakup dveh nezasedenih stanovanj velikosti od 35 m2 do 70 m2 z balkonom ali brez njega in s pripadajočim solastniškim deležem na skupnih delih ter napravah večstanovanjskega objekta. Stanovanje se mora nahajati v večstanovanjskem objektu, ki ima izbranega upravnika, in je locirano na območju mesta Zalec ali naselij Šempeter in Petrovče. 2. Splošni pogoji in zahteve glede na namen nakupa Ponudnik mora pri pripravi ponudbe za nakup nepremičnine upoštevati, da: - mora biti lastnik stanovanja in ne sme biti v stečajnem postopku; - je lastništvo stanovanja vpisano v zemljiško knjigo in prosto vseh bremen; - se stanovanje prodaja z vgrajenimi elementi v kopalnici in brez pohištvene opreme; - v primeru posega na skupne dele večstanovanjskega objekta (npr. zasteklitev balkona, namestitev klimatske naprave) priloži soglasje ostalih etažnih, v primeru gradbenih posegov v stanovanju pa ustrezno upravno dovoljenje; - priloži energetsko izkaznico oz. dokazilo, da je v izdelavi; - ima poravnane vse obveznosti, ki izhajajo iz lastništva in uporabe stanovanja; - je ponudbena cena za celotno stanovanje, vključno s solastniškim deležem na skupnih delih in napravah večstanovanjskega objekta; - davek ter vse ostale stroške v zvezi s prenosom nepremičnine poravna prodajalec; - bo kupnino kupec poravnal v roku 30 dni od podpisa pogodbe, vendar ne pred overitvijo kupoprodajne pogodbe. Kupec prevzame v last stanovanje z dnem plačila kupnine, v posest pa najkasneje v roku 5 dni od plačila kupnine. 3. Vlaganje ponudb Rok za vlaganje ponudb: od dneva objave javnega zbiranja ponudb za nakup stanovanja do porabe sredstev oz. najkasneje do 31. 10. 2017. Ponudniki v razpisnem roku dostavijo ponudbo osebno ali po pošti na naslov: Občina Zalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Zalec. 4. Odpiranje ponudb Strokovna komisija, ki jo bodo sestavljali predstavniki kupca, bo vse pravočasno prispele ponudbe odpirala vsak peti delovni dan v tekočem mesecu za pretekli mesec na sedežu kupca: Občina Zalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Zalec. 5. Vse potrebne informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite na Občini Zalec, Urad za gospodarske javne službe, na tel. št. 03/713 64 74 ali osebno na uradu (II. nadstropje, pisarna 42). 6. Zainteresirani ponudniki lahko razpisno dokumentacijo s prilogami prevzamejo osebno na naslovu razpisovalca ali na spletni strani www.zalec.si. 4 avgust 2017 OBČINE _SaAjlnis&e/. datine/S Pospešeno gradijo kanalizacijo TD Prebold za prepoznavnost V teh poletnih mesecih Občina Braslovče pospešeno gradi kanalizacijsko omrežje. Največ kanalizacijskih odcepov in priključkov so v zadnjem času zgradili v naselju Parižlje, saj morajo po Uredbi o čiščenju in odvajanju odpadnih voda za območja z več kot 2.000 populacijskih enot z deli končati do leta 2017. Tako bodo letos uredili kar tri odcepe (ulice) in obenem obnovili tudi celotno infrastrukturo. Dolžina posameznih priključkov je od 100 do 150 m za posamezni odcep, ki jih gradijo gradbena podjetja, izbrana na javnem razpisu (Plima, Vilkograd, Augustin, Turnšek), načrtovana sredstva za dograditev kanalizacijskih priključkov za leto 2017 v višini 150 tisoč evrov pa bodo v celoti zagotovili iz občinskega proračuna. Glede na zahtevo po dograditvi celotne kanalizacije na območjih z več kot 2.000 PE bodo tako do jeseni oziroma do spomladi 2018 v naselju Parižlje zgradili javno kanali- Pri gradnji kanalizacijskega omrežja v Parižljah zacijsko omrežje še za 30 gospodinjstev. Posamezne kanalizacijske priključke gradijo tudi v drugih naseljih, in sicer v Bra-slovčah, Rakovljah in Trnavi, ter tako zagotavljajo čim večjo možnost priključevanja na primarni fekalni vod, ki vodi do centralne čistilne naprave v Kasazah. Prav tako je v zaključni fazi IV. faza gradnje povezovalnega kanala od Kaplje vasi do Grajske vasi v skupni dolžini 1.600 m z dvema črpališčema. Po prevzemu zgrajenega kanala se bo lahko na kanalizacijsko omrežje priključilo 30 gospodinjstev v naselju Grajska vas. Za nadaljnjo gradnjo povezovalnega kanala od Grajske vasi do Gomilskega in Šma-tevža pa trenutno pripravljajo projektno dokumentacijo in pridobivajo gradbeno dovoljenje. Skupaj naj bi se do aprila 2018 v braslovški občini na javno kanalizacijsko omrežje priključilo 108 gospodinjstev. T. Tavčar Start in cilj pri TIC-u in muzejski zbirki v Dolenji vasi Župan podelil sadiko medovitega drevesa Na predvečer praznika dneva državnosti v Občini Vransko tradicionalno postavljajo mlaj, na praznični dan pa se povzpnejo peš ali s kolesom na Čreto. Letos so ob tej priložnosti s sadiko medovitega drevesa obdarili sedemindvajset novorojenčkov, rojenih v letu 2016. S tem se Občina Vransko priključuje pobudi Čebelarske zveze Slovenije in njihovemu namenu, da bi vsak Slovenec vsaj enkrat v življenju posadil medovito drevo. Župan Franc Sušnik je v svojem nagovoru na kratko orisal razvoj kraja v obdobju samostojne države, čestital občankam in občanom ob prazniku ter obdaril novorojenčke. Folklorno društvo Vransko je še pred prireditvijo pri osamosvojitveni lipi na Avtobusni postaji Vransko postavilo mlaj, s praznovanjem pa so nadaljevali pod kostanji sredi trga, kjer so v kulturnem programu nastopili Vokalna skupina Solo ter Ditka in Gorazd z uglasbe- Župan Franc Sušnik med podelitvijo sadike lipe novorojenčkom no poezijo Ferija Lainščka, Toneta Pavčka in Cirila Zlobca. Naslednji dan se je pod kostanji zbralo preko štirideset kolesarjev, ki so se podali pro- 72 novih parkirnih mest Gradnja parkirišč v Poslovni coni Ločica ob Savinji v vrednosti 330 tisoč evrov poteka po terminskem planu. Vrednost celotnega projekta, ki obsega gradnjo, nakup nepremičnin in izdelavo projektne dokumentacije, znaša 454.740 evrov, od tega je Občina Polzela na javnem razpisu za sofinanciranje vla- ganj v ekonomsko-poslovno infrastrukturo za obdobje 2016/2017, ki ga je izvedlo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, pridobila 340 tisoč evrov. Na parkirišču bo 72 parkirnih mest, namenjenih za osebna vozila, nameščena bo oprema za polnjenje električnih avtomobilov, posebej bo V Turističnem društvu Prebold, ki ga vodi Nina Kralj, se trudijo z raznimi dogodki promovirati svoj kraj pod Žvajgo in Občino Prebold, ki ima z dvema kampoma, bazenom, s planinskimi domovi na Golavi in v Mariji Reki, hotelom, ribnikom, muzej -sko zbirko, predvsem pa z lepo naravo vse možnosti za uspešen razvoj turizma. V okviru delovanja in promocijskih aktivnosti so med drugim organizirali prvi voden kolesarsko-turistični izlet po Spodnji Savinjski dolini. Na izlet so se podali skupaj s turisti, ki so bivali v preboldskih kampih, kolesarskega izleta pa se je med drugimi udeležilo kar devet Nizozemcev. Na pot so se podali izpred TIC-a Prebold, kjer so vsi izletniki prejeli majice TD Prebold. Pot jih je vodila proti Sv. Lovrencu, Šeščam in Šempetru, kjer so si na kmetiji Rojnik ogledali mi-kropivovarno in so jih pogostili s slanim pecivom in pivom. Nato so se skozi Zalog podali proti Žalcu, kjer jih je pri fon-tani piva sprejela podžupanja Hana Šuster Erjavec. Sledil je ogled vinskega Keudra, ki se nahaja v obrambnem stolpu ob cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu, kjer jih je sprejela Suzana Čakš iz društva Savinjskih vinogradnikov. Predstavila jim je zeliščni vrt in muzej vinogradniških pripomočkov, nato pa je sledila pokušnja njihovih najboljših vin. Izletniki so se potem odpravili proti Vrbenskemu jezeru in ob Savinji nadaljevali pot do Šešč, kjer so se ustavili na kmetiji Kač in pokušali suho-mesne dobrote. Svoje druženje so zaokrožili na dvorišču muzeja in TIC-a v Dolenji vasi. Na novih majčkah preboldskega turističnega društva je Vilinka Hmeljčica, ki živi v Majice z logtipom in zgodbo o Hmeljčici neokrnjenih gozdovih Marije Reke. V ozadju je hmeljeva kopica, ki simbolično predstavlja kampe v Preboldu, krog, ki se vije okoli Hmeljčice, pa simbolizira neskončne priložnosti hmelja, ki ga tudi v občini ne primanjkuje. Z namenom boljše promocije Prebolda je nastala tudi zgodba o Hmeljčici. D. N. Vozniki in avtomehaniki praznovali ti Čreti. Kljub dežju je bilo na Čreti veselo, pohodnike in kolesarje pa so pogostili s toplim obrokom. T. Tavčar urejena kolesarnica za izposojo koles, tudi električnih. Pet parkirnih mest bo urejenih za parkiranje avtodomov, vključno s pripadajočo infrastrukturo. Gradnja bo predvidoma zaključena konec avgusta, septembra bo sledil še postopek za pridobitev uporabnega dovoljenja. T. Tavčar Osrednjo slovesnost Zveze voznikov in avtomehanikov Slovenije (ZVAMS), ki združuje 11 združenj z več kot 850 članic in članov, je na avtopo-ligonu v Ločici ob Savinji tretjo julijsko soboto pripravilo ZŠAM Savinjska dolina. Zveza se v zadnjem času sooča s težavami, povezanimi z Zvezo združenj šoferjev in avto-mehanikov Slovenije. Praznovanje so začeli s po-vorko s starodobnimi vozili, nato pa je sledil ešalon praporov in uniformiranih članic in članov ZVAMS. Zbrane je pozdravil predsednik Zveze voznikov in avtomehanikov Slovenije Milan Pečnik, nagovorila pa sta jih tudi župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek in podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik. Čestitali so jim za praznik in jim zaželeli prijetno praznovanje. V kulturnem programu S praznovanja šoferjev in avtomehanikov sta nastopila Moški pevski zbor ZŠAM Savinjska dolina, ki ga vodi Mija Novak, in Fol- klorna skupina Grifon iz Šempetra v Savinjski dolini. T. Tavčar Obnova lokalnih cest Občina Polzela je julija začela z obnovo šestih odsekov lokalnih cest in javnih poti na širšem območju občine v skupni dolžini 1.385 metrov. Predvidena je obnova naslednjih odsekov cest: Skornšek in Bršek v Podvinu, Plohl v Sevčniku, Golčman v Podsevč-niku ter Blagotinšek in Sitar v Andražu. Izvajalec del, Sašo Cizej, s. p., bo dela v skupni vrednosti nekaj manj kot 120 tisoč evrov zaključil do 10. septembra. T. T. _SaAtirUsAe/.daiitte/A OBČINE avgust 2017 5 Iz Bolske v Trnavco za namakanje Letošnje poletje zaznamuje huda suša, ki je najbolj prizadela kmetijstvo. V Spodnji Savinjski dolini je kar nekaj namakalnih sistemov, ki pa zaradi omejitve pri porabi vode niso delovali optimalno. Tudi namakalna sistema Šmatevž in Kaplja vas ne, saj Trnavca nima dovolj vode za namakanje, čeprav se napaja iz Žovneškega jezera, zgrajenega prav z namenom zagotavljanja vode za namakanje. Z gradnjo povezovalnega cevovoda med Bolsko in Trnavco naj bi imela slednja več vode. Na pobudo odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja Občine Braslovče, ki mu tako kot v prejšnjem mandatu predseduje braslovški svetnik Jani Štusej, je Občina Braslovče naročila izdelavo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za zajetje in transportni cevovod z zadrževalnim bazenom za bogatenje nizkih pretokov vodotoka Trnavca - faza I, kar je poleg braslovške finančno podprla tudi preboldska občina. S tem bo namreč možno namakati tudi površine v preboldski občini, saj sedanje črpališče Kaplja vas (ki je sicer na območju braslovške občine) zaradi nizkega pretoka Trnavce že več let deluje samo z eno črpalko namesto dveh vgrajenih. Gre za gradbeno manj zahteven objekt na parcelah v katastrskih občinah Gomilsko in Trnava, pregrada pa je načrtovana na parceli v katastrski občini Grajska vas. Skupna dolžina transportnega cevovoda je dobrih 924 metrov. Jani Štusej pojasnjuje: »Pred volitvami za prejšnji mandat občinskega sveta smo nastopili z idejo, da bi zaradi suše, ki se je pojavljala že več let, in problemov z vodo za namakanje zgradili povezovalni kanal med Bolsko in Trnavco. Se pravi, da gre za odvzem vode iz Bolske in nato transport do vodotoka Trnavca okrog 800, 900 metrov nad črpališčem v Kaplji vasi. S tem bomo zagotovili dovolj vode za namakanje v črpališču Kaplja vas. To črpališče že približno 12 let deluje s samo eno črpalko, z zagotavljanjem dovolj vode pa bi lahko brez omejitev namakali okrog 300 ha površin, na katerih je že zgrajen namakalni sistem, možno pa bi bilo priključiti dodatne površine za namakanje. Veliko napora smo vložili v to, da smo najprej dobili vodno dovoljenje za odvzem vode iz Bolske, in sicer 45 litrov na sekundo. Ko nam je po dveh letih prizadevanj to uspelo, sta obe občini financirali izdelavo dokumentacije za ta projekt in letos junija smo dobili dovoljenje za gradnjo.« Vodotok Trnavca se sedaj z vodo v glavnem napaja iz Žovneškega jezera, ki je bilo zgrajeno prav za potrebe namakanja, a je tretjina vode potrebna za ribogojstvo, vse večji so tudi načrti občine za turistično dejavnost na jezeru. Ob skoraj vsakoletnih sušah tako vode ni dovolj za vsakodnevno namakanje v času najbolj intenzivne rasti hmelja in drugih poljščin. »Vode je vsa leto premalo. Veliko se je uporabi že za koncesijo, ki jo ima ribogojnica na začetku jezeru, potem jo porabi še črpališče v Zaklu in ko pride voda do črpališča v Kaplji vasi, je v vodotoku samo še okrog 30 odstotkov vode, kar pa ne zadošča za površine, ki jih je potrebno namakati in kjer so že narejeni cevovodi,« poudarja Jani Štusej. Za zagotavljanje zadostnih količin vode za namakanje in hkrati za zadrževanje poplavnih vod oziroma preprečevanje poplav si že leta prizadeva tudi hmeljar Vinko Drča iz Grajske vasi, član strokovnega odbora za hmeljarstvo pri Kmetijsko--gozdarski zbornici Slovenije. »Kmetijci si ves čas po letu 1990 prizadevamo za namakalne sisteme. Pravzaprav so si v Savinjski dolini za namakanje prizadevali že prej. Zato so zgradili akumulacijo na Žovneku, da bi namakali teh sedanjih 600 ha kmetijskih površin dolvo-dno proti Kaplji vasi. V času poplav imamo preveč vode, ki poleg urbanih območij poplavijo tudi kmetijske površine, v sušnih obdobjih pa je vode premalo. Zato si prizadevamo, da bi namesto tako imenovanih suhih zadrževalnikov zgradili na obrobju Savinjske doline mokre zadrževalnike, v katerih bi v času poplav zadržali oziroma akumulirali odvečno vodo, tako da ravninskega dela ne bi bilo treba poplavljati, v sušnem obdobju pa bi iz teh akumulacij kontrolirano spuščali vodo na črpališča in namakali kmetijske površine. Mislimo, da je dozorel čas za to, da zdaj tako razmišljajo lokalne skupnosti in država ter da bomo lahko s pomočjo kmetijskega ministrstva oziroma javnega razpisa financirali gradnjo tega povezovalnega kanala. S tem bomo izpolnili naše želje, da naredimo prvi del sistema dovoda vode za nemoteno namakanje 24 ur 7 dni v tednu, kar zdaj ni bilo mogoče, ker smo si morali z uporabniki Žovneškega jezera deliti vodo in smo lahko namakali samo periodično oziroma v določenih dneh,« je povedal Vinko Drča. Finančno gre za precej velik projekt, vreden približno 500 tisoč evrov, v okviru katerega bodo posodobljene tudi črpalke, da bo možno regulirati porabo vode na samem črpališču na podlagi potreb. Na javni razpis za sofinanciranje izvedbe pa se bodo prijavile namakalne skupnosti. »Pogoj Bruslja je, da morajo kandidirati lastniki zemljišč, na katerih stoji namakalni sistem. Če bo naša vloga popolna in ugodno rešena, bi z gradnjo lahko začeli v letu 2018. Športno in glasbeno pod Žvajgo V Preboldu sta konec tedna potekali dve prireditvi, in sicer Šport pod Žvajgo in Žur pod Žvajgo, ki sta ju organizirali TVD Partizan Prebold in Turistično društvo Prebold v sodelovanju z Občino Prebold in ostalimi sodelujočimi. V okviru športne prireditve za vso družino in vse generacije so poskrbeli za igranje odbojke na mivki s turnirjem trojk, plavanje, kjer so se pomerile štafete na 4 x 50 m, tenis in košarkarski turnir mešanih trojk. Organizirali so pohod pod vodstvom PD Prebold, zainteresirani pa so se lahko udeležili tudi treninga joge in pilatesa, se udeležili teka z Urbanom Praprotni-kom, atletskega troboja v metu krogle, gire in troskoka z mesta. Preizkusili so se lahko v hoji po vrvi (slackline) in supanju. Ob tem je bilo na preboldskem ba- S tekmovanja v štafeti 4 x 50 m na preboldskem bazenu zenu poskrbljeno za brezplačno kopanje, kulinariko in prijetno glasbo. Na tradicionalnem Žuru pod Žvajgo so obiskovalci uživali v ritmih dobrega starega rock'n'rolla. Na koncertu se je predstavilo pet bendov, in sicer The Takeover, Outsiders, preboldski bend Rock out, Jackson Povezovalni kanal bo zgrajen na podlagi prostega pada, kar pomeni, da ne potrebujemo energije za dovajanje vode. Imamo srečo, da bomo lahko zaradi konfiguracije terena speljali 850 metrov tega povezovalnega kanala za bogatenje vode v Trnavci, s tem da bomo lahko nemoteno namakali 600 ha, imamo pa tudi podlago za novih 120 ha. Tako bomo lahko v prihodnjih letih kandidirali tudi za gradnjo namakalnega sistema na območju Gomilske-ga, kjer sploh še ni nobenega namakalnega sistema,« je povedal Vinko Drča. Irena Friškovec, specialistka za hmeljarstvo in tudi strokovna tajnica odbora za hmeljarstvo pri KGZS, pa v zvezi s pričakovanim javnim razpisom pojasnjuje: »V okviru programa razvoja podeželja 2014—2020 je za to jesen napovedan razpis za ukrep 4.3, za posodobitve velikih namakalnih sistemov. Na ta razpis bodo lahko kandidirala tudi namakalna društva iz Savinjske doline, ki so lastniki in upravljavci velikih namakalnih sistemov, ki so bili v Savinjski dolini zgrajeni že okoli leta 1987, 1988 in so za nadaljnje delovanje seveda nujno potrebni obnove. Zato sedaj člani društev intenzivno pripravljajo dokumentacijo, da bodo lahko društva kandidirala za ta sredstva, ko bo objavljen razpis. Računamo, da bi lahko obnovili 900 ha namakalnih sistemov, in Tudi v Žovneškem jezeru je avgusta zaradi suše premalo vode za namakanje. Jani Štusej sicer tri velike namakalne sisteme: Breg, Kaplja vas in Šempe-ter-Vrbje.« Pri tem pa ne gre le za namakanje hmelja. »Včasih smo govorili, da se splača namakati samo intenzivne kulture, zato so v Savinjski dolini tako zgodaj zgradili namakalne sisteme, saj so se hmeljarji že zgodaj zavedali, da brez namakanja ni uspešne pridelave. Kajti hmelj je potrebno pridelati vsako Vinko Drča leto, tudi če pogoji niso ugodni, treba se je pojaviti na trgu, drugače te lahko trgovci tudi pozabijo. V zadnjih letih pa se vedno bolj kaže, da praktično ni kulture, ki bi jo lahko pridelovali v Sloveniji brez namakanja. Zato je vedno več uporabnikov namakalnih sistemov tudi živinorejcev, torej pridelovalcev krme, pa vrtnarjev in sadjarjev, skratka, kar vsi kmetje se odločajo za namakanje.« K. R. Opokojenci v preboldskem Gaju in na koncu še legendarna skupina Nude, ki znova nastopa in končuje studijsko delo ter pripravlja nov program. Dan pred nastopom v Preboldu je skupina Nude nastopila tudi na dobrodelnem koncertu na letališču v Levcu, še prej pa na Pivu in cvetju v Laškem in še kje. D. N. Društvo upokojencev Prebold, ki je po številu članov najštevilčnejše upokojensko društvo v Spodnji Savinjski dolini in tudi širše, organizira vsako leto tradicionalno praznovanje društva. Še pred tem so se upokojenci pomerili na raznih športnih tekmovanjih. Letos so se med sabo pomerile skupine, ki so jih sestavljali upokojenci iz posameznih vasi in Prebolda. Upokojenci so se v četrtek, 10. avgusta, pomerili v metanju pikada, kegljanju na vrvici (ruskem kegljanju), metanju krogov, streljanju z zračno puško, šahu in balinanju, ribiško tekmovanje in odbojkarski turnir pa so pripravili dva dni prej. Rezultate tekmovanja je na osrednji dan praznovanja 12. avgusta v preboldskem Gaju, kjer ima društvo svoje prostore, razglasil vodja za šport pri DU Prebold Zdravko Marinc. Prvo mesto je v skupnem seštevku točk vseh disciplin osvojila skupina Prebold - Center, na drugo mesto so se uvrstili upokojenci iz Latkove vasi, Dolenje vasi, Kaplje vasi in Grajske vasi (Občina Braslovče), tretje mesto upokojenci iz Matk, Šešč, Sv. Lovrenca in Marije Reke, na četrtem mestu pa so pristali upokojenci skupine Prebold -Zelenica. Sobotno druženje je vodila Dobitniki priznanj s predsednikom Miranom Boriškom (prvi z desne), povezovalko srečanja Marto Praprotnik (prva z leve) in predsednikom komisije za priznanja Ivom Stepišnikom Marta Praprotnik, predsednik društva Miran Borišek pa je na kratko strnil dogajanja v preteklih mesecih in izpostavil aktivnosti, ki jih še čakajo do konca leta. V nadaljevanju je skupaj s predsednikom komisije za priznanja pri DU Prebold Ivom Stepišnikom, nekdanjim dolgoletnim predsednikom društva, podelil društvena priznanja. Blanka Bogataj je prejela priznanje za dosežke na športnem področju. Lani je namreč ustanovila novo sekcijo Jutranja telovadba, v katero je včlanjenih že 45 članic in članov. Antonija Potočnik je prejela priznanje za kakovostno delo na organizacijskem področju, saj predano in strokovno opravlja tajniška dela v društvu in je vsestransko aktivna. Priznanje za dosežke na športnem področju pa sta prejela tudi Martin Zupanc in Jože Rogl, člana odbojkarske sekcije. Zbrane so ob tej priložnosti nagovorili tudi gostje. Zupan Vinko Debelak je obljubil, da si bodo v občini tudi v prihodnje prizadevali za zagotavljanje dobrih pogojev za delovanje upokojenskega in ostalih društev. Podžupanja Občine Braslovče Danica Tajnšek je med drugim poudarila, da je zelo vesela in ponosna, da so v društvu zelo aktivni tudi članice in člani iz braslovške občine. Marinka Plevčak pa je med drugim spomnila na prihodnje držav-nozborske volitve in povabila na srečanje članov in somišljenikov njihovega odbora, ki bo v začetku prihodnjega meseca. D. Naraglav ó avgust 2017 PO DOLINI _SaAjlnis&e/. datine/S Šola in vrtec bosta kmalu varčnejša Za prevoze otrok več kot milijon Po vrsti zgradb v lasti Občine Žalec, ki so že dobile energetsko varčnejšo podobo, sta zdaj na vrsti še Osnovna šola Šempeter s telovadnico in enota žalskega vrtca - Žalec I. Z večino obnovitvenih del naj bi končali do začetka pouka. Občina želi s celovito obnovo obeh zgradb zmanjšati porabo energije in s tem zagotoviti nižje stroške ogrevanja, vode in elektrike. Na objektu, v katerem domuje enota vrtca Žalec I., bodo med drugim na novo izolirali fasado, zamenjali okna in vhodna vrata, obstoječo črpalko za pripravo tople sanitarne vode, kotličke in klasične sijalke, uredili prezračevanje in obnovili ogrevalni sistem. Na OŠ Šempeter v Savinjski dolini bodo prav tako izolirali Energetska obnova OŠ Šempeter fasado in streho nad telovadnico, zamenjali del strešne kritine in stavbnega pohištva, preuredili kotlovnico ter uredili prezračevanje. Skupna vrednost naložbe znaša 1,5 milijona evrov, od tega je žalska občina od ministrstva za infrastrukturo pre- jela dobrih 463 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Z obnovo so začeli letos spomladi, dela izvajata podjetji VG5 in Šarlah, občinske službe pa z dnevnimi nadzori in tudi s tedenskimi koordinacijami spremljajo naložbo. T. Tavčar Praznično v KS Griže V Letnem gledališču Limberk so 24. avgusta z osrednjo prireditvijo s podelitvijo priznanj KS in z bogatim kulturnim programom počastili krajevni praznik KS Griže. V okviru krajevnega praznika se je in se bo zvrstilo veliko prireditev. V kulturnem programu so nastopili člani folklorne skupine OŠ Griže Navihančki, ki deluje pod vodstvom Monike Pinter, otroci Vrtca Griže, ki so se pod vodstvom vzgojiteljic Tatjane Jezernik in Melite Painkret predstavili s pesmijo in plesom, Godba Zabukovica pod vodstvom Boštjana Me-sarca, libojske mažoretke in Mešani pevski zbor DU Griže pod vodstvom Zdenke Marko-vič. Svoje je s humornimi vložki dodala Olga Markovič, ki je bila tokrat tudi v vlogi moderator-ke. Zbrane so nagovorili predsednik KS Griže Marjan Vodeb, župan Občine Žalec Janko Kos, po podelitvi priznanj pa tudi japonski gost Takanori Kajiya, ki je vodil seminar samurajskega mečevanja, ki je v tem času potekal v Grižah. Predsednik krajevne skupnosti Marjan Vodeb je ob tej priložnosti izpostavil nekatere pridobitve v zadnjem letu ter poudaril, da ne gre po- Dobitniki letošnjih priznanj z Lucijo Polavder in Danijem Vombekom ter gostom -japonskim učiteljem mečevanja zabiti na delo, ki ga opravijo tudi krajevna društva in organizacije, ter ob tem izpostavil trud in uspehe športnikov, ki razveseljujejo s svojimi rezultati. Njim in nekaterim mladim glasbenicam in glasbenikom so v nadaljevanju podelili letošnja priznanja krajevne skupnosti. Priznanja, ki sta jih podelila predsednik Marjan Vodeb in judoistka Lucija Polavder, so tokrat prejeli judoista Rok Dra-kšič in Mihael Žgank, karateist-ka Lina Pušnik, plavalki Nastja in Tamara Govejšek, strelki z zračno puško Neža in Katja Vo-deb, telovadec Primož Dreven-šek, mladi smučarski skakalci Mai Zakelšek, Tine Goršek in Jaka Krajšek, plesalka in pevka Podjetje Izletnik Celje je bilo na javnem razpisu za opravljanje prevozov osnovnošolskih otrok v žalski občini kot najugodnejši ponudnik izbrano za naslednja tri leta. Triletno pogodbo sta v sredo, 23. avgusta, v sejni sobi Občine Žalec podpisala v imenu naročnika Občine Žalec župan Janko Kos in v imenu podjetja Izletnik Celje direktor Darko Šafarič, pogodbena vrednost pa znaša več kot 1,1 milijona evra. Pogodba (okvirni sporazum) se nanaša na izvajanje prevozov osnovnošolskih otrok v žalski občini v šolskih letih 2017/2018, 2018/2019 in 2019/2020 v šolo ter nazaj domov za učence: I. OŠ Žalec (ter POŠ Ponikva in POŠ Gotovlje), II. OŠ Žalec, OŠ Griže (tudi POŠ Liboje), OŠ Petrovče (tudi POŠ Trje) ter OŠ Šempeter v Savinjski dolini. S šolskimi prevozi na celotnem območju žalske občine bodo v šolskem letu 2017/2018 dnevno opravili do 44 voženj s Janko Kos in Darko Šafarič med podpisom pogodbe sodobnimi avtobusi in kombiji v skupni razdalji več kot 480 km za več kot 600 učencev. S podpisom pogodbe Občina Žalec sledi svoji zavezi, ki jo je zapisala v Celostni prometni strategiji Občine Žalec, v kateri se je zavezala, da bo ljudem in okolju prijazna občina, ki ji je trajnostna mobilnost osnovna usmeritev. Občina Žalec zasleduje cilj, da prevoz učencev poteka čim bolj nemoteno in v skladu z vsemi zakonskimi predpisi in tehničnimi zahtevami. Kljub temu da so po zakonu o osnovni šoli do prevoza upravičeni le učenci, ki so od osnovne šole oddaljeni več kot 4 km ali pa je ogrožena njihova varnost na poti v šolo, Občina Žalec omogoča prevoz tudi tistim, ki do prevoza na podlagi zakona niso upravičeni, če so v vozilih prosta mesta. Podpisa pogodbe so se udeležili tudi vodja Urada za negospodarske javne službe mag. Nataša Gaber Sivka in ravnatelji šol. T. Tavčar Mavrico bodo obnovili Lara Tajnšek, mladi glasbeniki Brin Vovk Petrovski ter Nija in Rene Hedl, deskarka Kaja Verdnik in mečevalec Dani Vombek, trener in organizator seminarjev samurajskega mečevanja. D. Naraglav Nadhod nad žalsko obvoznico omogoča pešcem in kolesarjem varno prečkanje te zelo prometne državne ceste na relaciji od žalske osnovne šole do Ložnice oziroma Pod-vina. Nadhod, ki ga domačini že od nastanka imenujejo Mavrica, bo Občina Žalec obnovila, zato je pripravila arhitekturni natečaj. Nadhod so zgradili po odprtju nove osnovne šole v Žalcu, da bi tudi šolarjem z Ložnice in Podvina omogočili varno pot v šolo. Sicer so ga medtem tudi Nadhod Mavrica bo po desetletjih dobil novo podobo. Savinja primerna za kopanje V Spodnji Savinjski dolini je tudi to poletje odprto le eno letno kopališče, to je v Preboldu. Nekateri so se hladili v Savinji, kjer pa urejenih naravnih kopališč ni. So pa kljub temu pregledali kakovost vode tudi v srednjem toku Savinje. V okviru preverjanja kakovosti celinskih kopalnih voda so med drugim pregledali vzorce vode iz Savinje pri mostu v Šeščah in mostu v Grižah. Glede na mikrobiološke anali- ze, ki so jih sredi julija opravili v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano, Oddelek za okolje in zdravje Celje, je voda na obeh lokacijah primerna za kopanje. Je pa Savinja kljub temu reka, v kateri je utonilo nekaj kopalcev, tudi na lokaciji v Šeščah, zato je potrebna pri kopanju velika previdnost. Urejenih naravnih kopališč v srednjem toku Savinje ni, prav tako skoraj ni več prodnatih območij, ki so nekdaj služila tudi kot plaže. K. R. DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJEZIVLJENJSKO OBDOBJE ŽALEC VABI K VPISU V PROGRAME ZA ŠTUDIJSKO LETO 2017/2018 V novem študijskem letu se nam lahko pridružite v naslednjih izobraževalnih programih: - angleščina (začetni in nadaljevalni krožek), - nemščina (nadaljevalni krožek), - italijanščina (začetni in nadaljevalni krožek), - francoščina (nadaljevalni krožek), - španščina (krožek), - ruščina (začetni krožek), - računalniški nadaljevalni krožki, - uporaba pametnih naprav, - varno ravnanje s plačilnimi karticami, - kulturna dediščina, - dediščina Savinjske doline, - urejanje in varstvo okolja, - zelišča, narava in zdravje, - dom in cvetje, - fotografski krožek, - likovni krožek, - komunikacija za boljše medsebojne odnose s spodbujanjem bralne kulture, - krojenje in šivanje, - oblikovanje tekstila (»patchwork«), - ohranjanje kulturne dediščine naših babic (ročna dela Deteljica), - godba veteranov - ohranjanje glasbene dediščine, - družabni plesi, - joga - tajči, - fitnes, - telovadba - gibalne vaje za starejše. K vpisu v naše programe vas prijazno vabimo od septembra dalje vsak torek in petek med 9. in 11. uro na sedežu Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec, Savinjske čete 4 v Žalcu (Bergmanova vila, zraven občinske stavbe). Za vse informacije smo dosegljivi tudi po telefonu 03/713 68 80. Prijazno vabljeni v našo zakladnico znanja k izobraževanju in druženju! obnovili, vendar je spet precej dotrajan, razpokan asfalt je lahko za nepozornega kolesarja nevaren in tudi na pogled je nadhod manj privlačen. Zato se je žalska občina odločila za anonimni arhitekturni natečaj za izbor najprimernejše rešitve za zamenjavo tega izvennivoj-skega prehoda za pešce in kolesarje nad žalsko obvoznico. Pri tem je bila posebna komisija pod vodstvom župana pozorna na kakovost urbanistične in tehnične rešitve, izvirnost arhitekturnega izraza, funkcionalno zasnovo, racionalnost izvedbe in obratovanja ter tudi na trajnostno zasnovo. Komisija je med tremi nate-čajnimi rešitvami izbrala pr-vonagrajeno, katere avtorji iz podjetja Ponting bodo skupno prejeli tri tisoč evrov, ostala dva natečajna elaborata pa po 400 evrov tako imenovane odškodnine. Vse tri rešitve bodo v kratkem predstavili na razstavi v avli Doma II. slovenskega tabora. K. R. MALI OGLASI NUDIM NEGO, POMOČ IN PEDIKURO NA DOMU. Info.: 041 821 218 (Mateja) ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPOSTELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555 TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 PEČEMO DOMAČE PECIVO in piškote vseh vrst in okusov, cena 8 EUR/kg. Info.: 041 642 813 PRODAM ZAZIDLJIVO PARCELO ob Cesti Žalskega tabora na parceli 1078/2, nasproti bivšega Feralita, površine 450 m2. Na osnovi lokacijske informacije dostop urejen. Info.: 051 327 044 (Emil Jošt) _SaAtirUsAe/.daiitte/A PO DOLINI avgust 2017 7 55. Dan hmeljarjev v Braslovčah Nova princesa Anja Rožič Plazovnik in starešina Anton Rančigaj Drugo avgustovsko nedeljo so slovenski hmeljarji v Braslovčah slavili svoj 55. praznik. Prireditve, ki jo je pripravilo Turistično društvo Braslovče v sodelovanju z Občino Braslovče in Društvom hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije, se je po oceni organizatorjev udeležilo okrog 8 tisoč obiskovalcev. Praznovanje s pisanim sprevodom skozi trg Braslovče na prireditveni prostor je pospremila velika množica ljudi. Nova hmeljska princesa je za eno leto postala 19-letna študentka biologije Anja Rožič Plazovnik iz Za-kla, novi starešina pa hmeljar Anton Rančigaj z Gomilske-ga. Ob tej priložnosti so Ivu Bračunu podelili imenovanje »oficir hmeljarstva«, pripravili več spremljevalnih prireditev, na stojnicah pa je bilo moč kupiti marsikaj. Na slavnostni seji v dvorani Doma kulture Braslovče so dopoldne govorili o hmeljarstvu pa tudi na srečanju hmeljarskih princes in starešin in številnih gostov. Zbrane so nagovorili predsednik Društva hmeljarjev, hmeljarskih stare- šin in princes Slovenije Janez Oset, župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek, predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk ter župana in podžupani sosednjih občin. V nadaljevanju sta o svojem delu spregovorila dotedanja princesa Eva Omladič in starešina Janez Serdoner, sekretar mednarodnega hmeljarskega združenja dr. Martin Pavlovič in oficir hmeljarstva Jože Brežnik pa sta Ivanu Bračunu iz Žalca podelila naziv »oficir hmeljarstva«. Osrednja prireditev se je popoldne začela s povorko skozi trg Braslovče do prireditvenega prostora. Na čelu so bili člani Društva konjeniki KD Mustang Gomilsko, godba in mažoretke Pivovarne Laško, z vozovi so se pripeljali starešine in princese ter gosti. Sledili so jim vozovi s prikazi nekdanjih opravil v hmeljarstvu, ki so jih pripravili člani Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline, na koncu pa so bili s traktorji člani Stayer kluba iz Savinjske doline. Dogajanje je vrhunec doseglo s predajo starešinstva Antonu Rančigaju in imenovanjem princese. Obred m FONTANAPIV* -ZELENO ZLATO FESTIVAL ZELENO ZLATO -4 ''J* » www.turizem-zalec.si TIC Žalec 03 710 04 34 zkst.tic@siol.net SEPTEMBER 2017 Sobota, z. 9. 8.00—12.00 Podeželska tržnica od 16.00 Nastop folklornih skupin (Tržnica prifontani) 20.00 Žalska noč mladih >CŽalec) Sreda, 6. 9. 17.00—18.00 Prikaz ročnega obiranja hmelja, izdelava venčkov iz hmelja (do 19.00), pozdrav hmeljarskega starešine in princese Slovenije (Fontana) Četrtek, 7. 9. lg.oo Odprtje razstave likovnih del KUD Žalec (Savinov likovni salon) Sobota, 9. 9. 8.00—12.00 Podeželska tržnica I Nedelja, 10. 9. 18.00—20.00 Glasbeni nastop skupine 1 Earth shock (Tržnica prifontani) Sobota, 16. 9. 8.00—12.00 Podeželska tržnica od 9.00 Tek po ulicah Žalca (Šlandrov trg in ulice) Nedelja, 17. 9. 12.00—20.00 Kuhna prifontani __ 14.00 Godba Libcje, 16.00 Skupina Žuže, 18.00 ArsGroova (Tržnica prifontani) I Sobota, 23. 9. 8.00—12.00 Podeželska tržnica Nedelja, 24. 9. 18.00—20.00 Glasbeni nastop skupine RiverFables (Tržnica prifontani) Sobota, 30. 9. 8.00—12.00 Podeželska tržnica 15.00—1.00 Savinjski Oktoberfest in hmeljarski likof, Gadi in Moonlighting Orchestra (Tržnica prifontani) Ivu Bračunu so podelili naziv »oficir hmeljarstva«. je že petinštiridesetič vodila Martina Zupančič. V okviru praznovanja hmeljarjev so pripravili Rock hmeljarjev, ribiško in šahovsko tekmovanje za pokal hmeljarske kobule, I. mladinski šahovski turnir Hmeljko, turnir v odbojki na mivki in prikaz šolanja psov. Hmelj na 100 dodatnih hektarjih površin O letošnji hmeljski letini je spregovorila Irena Friško-vec, svetovalka, specialistka za hmeljarstvo, ki je med drugim povedala: »Po podatkih RKG pridelujejo hmeljarji letos hmelj na 1590 ha, od tega je 170 ha prvoletnih nasadov, premen pa 220 ha. 116 je hmeljarjev, ki imajo hmeljišča v obdelavi, še nekaj pa jih ima samo premene. Glede na lani so se površine povečale za dobrih 100 ha. Spremenila se je sortna sestava. Največ hmeljišč je posajenih s sorto celeia, in sicer 37,4 %, sledi sorta aurora (30,3 %), bobka je 10,3 % in savinjskega goldinga 11 %. Slabih 7 % (17,42 ha) je posajenih z novimi sortami, vzgojenimi na IHPS: styrian gold, styri-an wolf, styrian eureka, styri-an cardinal, styrian kolibri in styrian eagle. Večino hmeljišč hmeljarji namakajo in tako blažijo posledice pomanjkanja padavin. Pridelavo so motili tudi veter, toča in neurja. Še posebej močno je toča prizadela hmeljišča na območju Petrovč, kjer je na kar 150 ha hmeljišč toča konec maja rastlinam odbila vse vrhove poganjkov. Močna neurja v začetku avgusta pa so povzročila, da je veliko rastlin popadalo na tla. V Rojah je veter podrl tudi eno žičnico. Zelo radi rečemo, da avgust hmelj da ali ga vzame, zato ne moremo trenutno napovedati, koliko ga bo. Trenutni pogoji so sicer ugodni za razvoj storžkov in upamo lahko, da se bodo razvili do želene teže in ne bodo ostali drobni, lahki in nerazviti.« T. Tavčar Med nagovorom župana Občine Braslovče Branimirja Strojanška Irena Friškovec Sfžal« V povorki so bili tudi člani Društva podeželske mladine Savinjske doline. Nova enota doma in lekarne V Žalcu se je na zemljiščih med Gotoveljsko cesto in državno cesto le začelo nekaj premikati. Veliko zemljišče, ki je že več let namenjeno za gradnjo, bo dobilo dodatno vsebino. Še letos naj bi na njem začeli graditi novo enoto Doma Nine Pokorn Grmovje. Javni zavod Dom Nine Po-korn Grmovje bo zgradil bivalno enoto z 22 posteljami in dnevni center za 20 starejših z demenco. V zgradbi bo prav tako prostore dobila nova enota Javnega zavoda Žalske lekarne. Projekt je trenutno v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, zgradbo naj bi nosilec projekta, Dom Nine Pokorn, začel ob finančni podpori ministrstva za delo, družino, so- Zemljišče, na katerem bodo zgradili bivalno enoto. cialo in enake možnosti graditi že letos jeseni. Občina Žalec je z javnim zavodom sklenila pogodbo o podelitvi stavbne pravice in ga oprostila plačila komunalnega prispevka, kar so žalski svetniki sklenili na fe- bruarski seji občinskega sveta. Občina želi do odprtja bivalne enote, dnevnega centra in lekarne v neposredni bližini zgradbe urediti park, ki je prav tako predviden po prostorskem dokumentu. T. T. Poroka tudi brez prič Novi družinski zakonik, ki bo stopil v veljavo 1. januarja 2018, prinaša več novosti glede sklenitve zakonske zveze. Med drugim pri sklenitvi zveze ne bo več nujna navzočnost prič, če bosta tako želela mladoporočenca, poročni obred pa bo mogoče skleniti kar pred samim matičarjem, kar bo prav tako odvisno od želja ženina in neveste. Poročni prstani že dalj časa niso obvezni. »Rada bi dodala še, da imamo na območju UE Žalec lepo urejene uradne poročne prostore za sklepanje zakonskih zvez, kamor poleg Schwentnerjeve hiše na Vranskem, avle Doma II. slovenskega tabora v Žalcu in sejne sobe Upravne enote Žalec sodi tudi grad Komenda na Polzeli. Naj izkoristim priložnost in pohvalim tako pooblaščence kot tudi matičarke, ki izvajajo poročne obrede na območju naše upravne enote, saj so odzivi mladoporočencev zelo pohvalni in navdihujoči za naše delo,« je povedala Simona Stanter, načel-nica Upravne enote Žalec. T. T. Simona Stanter, načelnica UE Žalec 8 avgust 2017 OSREDNJE TEME _SaAjlnis&e/. datine/S Janko Kos: Želim si, da bi občani radi živeli v tej občini Župan Občine Žalec Janko Kos Ob prazniku Občine Žalec smo se o tem, kakšen razvoj je v tem letu beležila Občina Žalec in kaj načrtuje, kako sodeluje v okolju in kako dohaja nove turistične izzive, pogovarjali z županom Jankom Kosom. In kar prekratek je bil čas pogovora, da bi vanj vrinili vse, kar je Občini Žalec prineslo preteklo leto. Kaj je najbolj zaznamovalo leto od prejšnjega do letošnjega občinskega praznika? »Zelo pomembno se mi zdi, da beležimo v naši občini uravnotežen razvoj na vseh področjih. Ogromno vlagamo v infrastrukturo. Čeprav ne posegamo neposredno na področje gospodarstva, pa se trudimo čim bolj pomagati tam, kjer lahko, in to smo počeli tudi v preteklem letu. Ponosen sem na to, da gospodarstvo naše občine v povprečju dosega boljšo rast od slovenskega povprečja, da ima zelo živahen investicijski ciklus in da je zelo vitalno zaposlovanje. Veliko smo vlagali tudi v negospodarski sektor, ravno včeraj smo podpisali triletno, več kot milijon težko pogodbo za prevoze šolskih otrok v naše osnovne šole. Zelo pomembne so energetske sanacije šol, za nami sta sanaciji v OŠ Šempeter in Vrtcu Žalec, ... Zelo pomembne so infra-strukturne pridobitve. V preteklem obdobju smo dobili dve novi krožišči v Žalcu, načrtujemo še krožišče v Šempetru pri Šparu in na žalski obvoznici. Končali smo z gradnjo pločnika Liboje-Petrovče, sicer pa vsako leto naredimo eno pomembno etapo, manjka še do Zabukovice. Uredili smo tudi več drugih pločnikov, kot je denimo ložniški. Proračun smo sprejeli za dve leti, in sicer 2017 in 2018, zato smo tudi v proračunu za 2018 predvideli, da bomo mnoge izmed teh projektov končali v naslednjih etapah. Če dobimo še kakšna izredna sredstva, višjo dohodnino ali sredstva od prodaje premoženja, več komunalnega prispevka, bo na voljo še več sredstev. Če bo temu tako, bomo še več vlagali tudi v cestno infrastrukturo, saj so ceste včasih luknja brez dna, potrebno pa je urejati ceste tudi zaradi prometne varnosti.« Kako je s povprečnino oziroma financiranjem občin s strani države? Ali ta zadostuje za naloge, ki jih mora opravljati občina? »Na državo ne gre preveč računati, saj nam nalaga čedalje več obveznosti, da ne naštevam ... Država sprejme marsikaj in potem naloži občinskim proračunom, obveznosti znašajo znatno več, kot dvig povpreč-nin. To pomeni, da bomo morali v prihodnje morda standard, ki je že osvojen, znižati in zagotavljati samo tisto, kar je zakonsko nujno. Na mnogih področjih sedaj zagotavljamo nadstandard, na primer po- moč in nepovratna sredstva mikro podjetjem do 10 zaposlenih, pomoč za dopolnilno dejavnost na kmetiji, nepovratna sredstva za osnovno dejavnost na kmetiji, imamo štipendije, pomoč študentom, ki študirajo v tujini, znatno podpiramo 300 društev v občini ... Povprečnina v strukturi prihodkov definitivno pada glede na obveznosti, ki jih ima občina. Predlagamo, naj država prevzame nekaj obveznosti, denimo plače za zaposlene v vrtcih, kar pri nas predstavlja kar 2,5 do 3 milijone evrov. Zato moramo biti na občini proaktivni, da dobimo še druge prihodke. Dobivamo na primer veliko donacij od različnih investitorjev, saj delamo z gospodarstvom z roko v roki in za dobro sodelovanje, ustvarjanje za gospodarstvo spodbudnega okolja prejemamo donacije, denimo za cestno infrastrukturo, lani za fontano, za šport in kulturne projekte.« Pa ostaniva pri gospodarstvu. Južno ob železnici bo Tehnos gradil novo halo, občina pa naj bi poskrbela za krožišče in del obvoznice proti Grižam. Kdaj je realno pričakovati izgradnjo celotne obvoznice, ki bi izboljšala življenje prebivalcev tako imenovanih Benetk? »Tehnos je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja za novo tovarno in treba bo prilagoditi komunalno infrastrukturo. Najprej bomo umestili krožišče v ta del obrtne cone, južna obvoznica pa bo zgrajena kasneje, ko bomo zagotovili kakšna evropska sredstva ali morda, še vedno nismo vrgli puške v koruzo, v okviru zagotavljanja poplavne varnosti ob Savinji. Takrat bi lahko ob tem razmišljali še o dodatnih sredstvih za našo južno obvoznico. Vendar tega realno zelo na hitro ni pričakovati. Naj omenim še, da je potrebno, ko dobimo komunalni prispevek oz. ko pride investitor, ki bi rad umestil objekt v prostor, večinoma zgraditi komunalno infrastrukturo. Ob tem sta dve možnosti: da narediš pogodbo o opremljanju, pa jo v vrednosti komunalnega prispevka zgradi investitor, ali da investitor plača komunalni prispevek, pa jo zgradi občina. Zato razmišljanje, da imamo zaradi plačil komunalnih prispevkov več denarja v proračunu, ni na mestu.« Ali se v poslovni coni Ar-novski gozd napovedujejo novogradnje, investicije? »Arnovski gozd je v fazi popolnitve. Znani trgovec bo postavil velik logistično-tran-sportni center v vrednosti 50 milijonov evrov. Predvideva se med 200 in 300 novih delovnih mest. Je v fazi pridobitve gradbenega dovoljenja, mi pa moramo zgraditi del infrastrukture. Predvideva se tudi izgradnja parkirišč za tovornjake. Če dobijo gradbeno dovoljenje in bo zima v redu, bodo začeli z gradnjo že kmalu v naslednjem letu. Mi pa bi morali, če bo zima mila, do takrat že začeti z gradnjo manjkajoče infrastrukture. Ob parkiriščih je predviden tudi motel. Vse navedeno obeta tudi nova delovna mesta. V investicijskem ciklusu je še vedno tudi Novem, ki se je v preteklem obdobju že precej razširil in ima že blizu 1000 zaposlenih. Ravno tako podjetje Minis in še nekateri investitorji načrtujejo pozidavo v Arno-vskem gozdu. Pričakujemo, da bo Arnovski gozd v roku dveh do treh let večinoma pozidan. In to po tem, ko je 10 ali 15 let tako rekoč »stal«!« Kako je sedaj sodelovanje z OMCO Feniksom, pod novim vodstvom? »V Omcu je direktor drugi, hkrati pa kontinuiteta, ker je bil v vlogi namestnika nekdanjega direktorja. Ne verjamem, da bi bilo zdaj povsem drugače, ampak civilna iniciativa je zdaj zadovoljna z ravnanjem direktorja skupine in sedanjim direktorjem podjetja Omco Feniks, ker da poslušata njihove pripombe in želje, da izvajata omilitvene ukrepe proti hrupu. To je zelo pomembno. Počakali bomo, da te omilitvene ukrepe izvedejo do konca. Jaz sem do določene meje vedno skeptičen. Tako kot prej ni bilo vse slabo, tudi zdaj ne more biti samo dobro. Ko bodo končali z uvedbo omilitvenih ukrepov do konca januarja, bomo poskusili v proračunu zagotoviti sredstva za nove meritve. Seveda bomo spremljali tudi, če bi se lahko prijavili na kakšen razpis za izvedbe monitoringa za daljše obdobje, in tako videli, če so ukrepi učinkoviti in je hrup pod zakonsko dovoljenimi mejami. Bomo pa poskusili tudi na drugih industrijskih območjih v občini postaviti podobne merilne naprave, da ugotovimo, kako je s tem drugje. Ob tem je potrebno poudariti, da občina podpira gospodarstvo, če se drži zakonsko predpisanih pravil. Najlažje bi bilo reči, da zapremo Omco Feniks, pa bi šli drugam. Kaj pa to pomeni za naprej? Mesto duhov, drugega najemnika, ki bo še slabši, 180 ljudi, ki dobi vsak mesec plačo, bo brez dela, to je 180 družin . Vse to je potrebno upoštevati in se izogniti preuranjenih reakcij. Interes za ureditev razmer je zato na obeh straneh.« Kaj se dogaja na območju Žalec - zahod? Ali bo tam še en trgovski center? Kdaj naj bi Dom Nine Pokorn Grmovje začel graditi svojo enoto? Bodo tam Žalske lekarne? »Prvotno je bila na tej lokaciji predvidena stanovanjska gradnja. Ker je nastopilo obdobje recesije, ni bilo več interesenta, ki bi investiral v stanovanja. Ob tem smo imeli še nekaj drugih zazidalnih načrtov, kjer je možno graditi. Ker sta na tej lokaciji že dva trgovska centra, je bilo na nek način že v tem smislu degradirano območje, zato smo se pred časom odločili za spremembo namembnosti, ki jo je občinski svet tudi potrdil. Zdaj smo še vedno v fazi prodaje tega območja. Kupci se pojavljajo, ta del bi bil zaokrožen za trgovske namene. Z zeleno bariero oz. ureditvijo večjega parkovnega pasu bi potem ločili trgovski del od področja, kjer bo umeščena enota za dementne in za dnevno varstvo starejših investitorja Doma Nine Po-korn Grmovje. Trenutno so v fazi izbire najugodnejšega ponudnika in če bodo lahko zaprli finančno konstrukcijo, je v načrtu začetek gradnje še do konca tega leta. Istočasno naj bi se na tem območju zgradila nova lekarna, saj v centru Žalca prostorsko ne zadostuje več za to območje, kljub temu da smo zgradili tam parkirišča.« Je za novega direktorja Zdravstvenega doma Žalec že objavljen razpis, so znani kandidati? »Nov odlok je bil sprejet. Prej je imel zdravstveni dom devetčlanski svet zavoda, v njem samo tri predstavniki občine. Zdaj je sedemčlanski svet, večino imamo občine, žalska glede na delež (80 %) tri, ostale občine enega (se menjajo). Razdelitev je povsem enaka, kot je na primer pri komunalnem podjetju in v knjižnici. Res je, da obstoječemu direktorju poteče mandat konec leta, najbrž bo razpis objavljen enkrat septembra, tako da bi postopke zaključili nekje konec jeseni, da bo znan, še preden sedanjemu direktorju poteče mandat. Glede kandidatov včasih neuradno slišim, da bo kandidatov veliko, iz drugih in naše občine, veliko torej poklicanih, malo izbranih, v vsakem primeru pa bo moral imeti kandidat vse pogoje, soglasje domicilne Občine Žalec oz. občinskega sveta, potrdi pa ga potem svet zavoda.« Bo občina pomagala po požaru v zadružnem domu na Ponikvi? »Občina je že pomagala. Odzvali smo se takoj naslednje jutro po požaru, in sicer tako, da smo družini, ki je izgubila stanovanje, našli nadomestno stanovanje brez najemnine. Krajevna skupnost in društva so imeli tam prostore, ki so si jih uredili tudi s pomočjo občine, žal so zgoreli. Zadruga je dobila nekaj denarja iz zavarovanja, da pa bi po tej nesreči še lepše uredila dom, pričakuje, da bo pri ureditvi sodelovala tudi krajevna skupnost. Mi ne bomo nasprotovali, da krajevna skupnost nameni del svojih sredstev za obnovo in ureditev doma za to, da bi društva še naprej imela tam svoje prostore, da bo prenovljeni dom še lepši in v ponos kraju.« Zavetišče za brezdomce v Žalcu je kljub poletju polno, tudi število uporabnikov javne kuhinje menda ne pada? »Vesel sem, da je uporabnikov tega manj, kajti to je morda tudi znak, da se situacija izboljšuje. Občasno so varovanci zavetišča vključeni tudi v kakšna javna dela, denimo pri urejanju igrišča pri osnovni šoli v Žalcu. Tako pridni so bili in tako veseli smo tega sodelovanja. Pa še veliko tega bi lahko našteli. Ta center se je na sedanji lokaciji dobro ustalil, ni moteč in gotovo je zaprl usta tistim, ki so bili pred časom zelo negativni. Tudi sicer imamo v naši občini dobro razvite socialne programe, na kar sem res ponosen.« Kako je s športnim parkom pri šoli v Šempetru, bo po dvajsetih letih obnovljen? »Dvajset let smo se mučili in ni enostavno zaradi plomb na zemljiščih zaradi denacionalizacije. Najbolj potreben del zemljišča smo pred časom od lastnice odkupili, zato zdaj ne bo več ovir za sanacijo tega igrišča. Skupna vrednost te investicije je okrog 70 tisoč evrov, od tega dobimo polovico od fundacije za šport RS. Občino pa bo to skupaj z odkupom zemljišč in stroški denacionali-zacijskega postopka ter drugih nepredvidenih stroškov (odslužena kanalizacija, služnost od Mercatorja) kar precej stalo. Igrišče bo urejeno do konca leta, sovpada pa z zaključkom energetske sanacije šole, kar je zelo dobrodošlo. Je pa nasploh v Šempetru problem pri urejanju infrastrukture odkup zemljišč, kajti država je ljudi v preteklosti razvadila z visokimi cenami. Tako je pri cesti, pločniku skozi Šempeter in krožišču pri Šparu, ki ga načrtujemo, kjer je razpršeno lastništvo. To je zelo pomemben projekt in upam, da ga bomo čim prej rešili.« Nezavarovani železniški prehodi; posebej v Petrov-čah? »V Sloveniji je nezavarovanih železniških prehodov, označenih samo z Andrejevim križem, še okrog 400. Tudi na območju žalske občine jih je preveč. Samo v Levcu so štirje. Ampak na enem se nam je pred leti zgodilo, da je bilo njegovo zavarovanje tik pred realizacijo, pa se krajani niso strinjali. In so takrat dobili zavarovan prehod nekje drugje v Sloveniji. Zdaj je pobuda za prehod pri vrtcu ponovno živa. V Dobriši vasi je strokovni predlog, da se prehod zapre, ker je preblizu zavarovanemu prehodu v Petrovčah in nadvozu pri železniški postaji v Žalcu in da se uredi obvozna cesta. Krajevna skupnost je nasprotovala zaprtju, ker imajo tam kmetje s traktorji dostop do zemljišč. Zdaj smo sprejeli začasno odločitev, da uredimo dodatno prometno signalizacijo, a potrebno se bo pogovarjati naprej. Podobno pravi stroka v prid zaprtja prehoda na območju Šempetra in še pri treh v Levcu (od štirih) z ureditvijo obvoznih cest, ki bi jih bila pripravljena sofinancirati Direkcija RS za ceste. Žogica je zdaj na naši strani, da se glede tega uskladimo s krajevnimi skupnostmi. Prej se bomo odločili, prej bo rešitev.« Veliko govora je o poplavni varnosti in hkrati o zagotavljanju vode za namakanje v času suše. Da je ta problema treba reševati skupaj, ste zdaj prepričali tudi uradnike v Ljubljani. Kaj je zdaj z državnim prostorskim načrtom za suhe zadrževalnike v Spodnji Savinjski dolini? Ali Občina Žalec zdaj sama izdeluje načrte za protipoplavne ukrepe? »Pred tremi leti so nam v Žalcu na javni predstavitvi predstavili državni prostorski načrt z 8 suhimi zadrževalniki, z valobrani za enormne razsežnosti . Iz pisarne res ni težko narisati karkoli. In proti temu je bil upor pri nas res velik. Potem so dali izdelati dodatne hidrološke študije in od takrat se nič kaj več ne zgodi. Evropska perspektiva gre počasi mimo, denarja ne bomo izkoristili, ob naslednji poplavi bo pa katastrofa. Zato smo se na naši občini ob majskem obisku vlade odločili, da bomo pomagali. Šli smo na teren s stroko, s predstavniki kmetov, hmeljarjev, sadjarjev, zadrug, svetovalne službe in drugih, da bi videli, če lahko kaj racionaliziramo. Odprto je bilo vprašanje, če je potrebno zadrževati toliko milijonov kubikov vode pri nas, da bi preprečili hujše poplave v Celju in naprej v Laškem. Ob tem so določeni ukrepi že narejeni v Celju. _SaAtiriisAe/.daiitte/S OSREDNJE TEME avgust 2017 9 Ugotovili smo, da lahko z bolj optimizirano rešitvijo lažje rešimo problem. S tremi in pol suhimi zadrževalniki, z dodatnim mokrim zadrževalnikom, saj prihajajo sušna leta in potrebujemo tudi vir vode za namakanje. Predlog smo podprli in podpisali vsi spodnjesavinj-ski župani in ga po obisku vlade maja poslali na ministrstvo za okolje in prostor s pobudo, da čim prej sprejme državni prostorski načrt in začne z izvedbo teh ukrepov. Od takrat se ponovno ni nič premaknilo. Včeraj smo poslali na ministrstvo urgenco, da pospešijo aktivnosti.« Kako ocenjujete sodelovanje z ostalimi spodnjesavinj-skimi občinami? »Sodelovanje v tej naši su-bregiji je dobro. Ne samo v turizmu, tudi v politiki smo ljudje in tam, kjer ljudje sodelujejo, se dogovarjajo, tam so rezultati. Razumljivo pa je, da ima vsakdo najbolj rad svojo občino in včasih tudi malo »solira«. To je logično. Prišlo pa bo do tega, da se bodo določene naloge ponovno združevale, recimo skupne občinske uprave, skupne redarske službe, skupne inšpekcijske službe, gasilce imamo že tako v skupnih gasilskih zvezah. Še več se bo združevalo v prihodnje. In če se že mora združevati, je gotovo boljše in bolj smiselno, da se združuje v okviru upravnih enot, kot je za to značilno za subregijo Žalec, ki je nara- ven center tega območja. Ker smo bili nekoč v skupni občini, ker je naše bivanje že tako na skupnem območju, je bolje, da gredo skupne funkcije v Žalec kot pa v Celje ali celo v Velenje. Verjamem, da gre Taborčan, Vranšan, Braslovčan ... raje urejat stvari v Žalec kot v Velenje ali Celje. Savinjčani smo bili včasih povezani formalno, tako ali drugače smo še vedno. Ne vem, če je smiselno, da so geodetska uprava, centri za socialno delo, varstveno-delovni centri, združeni v Velenju, ki ni naša logična regija. Menim, da je smiselna združitev v regijo, ki bi imela tri velike centre, Celje, Velenje in Žalec, v vsakem primeru pa, da je spodnjesa-vinjska subregija še vedno znotraj tega močna. Če je potrebno, naj bo kakšna funkcija ne samo v Žalcu, ampak tudi znotraj subregije morda na Vranskem, Polzeli, v Braslovčah, v Preboldu. Bolje, kot da trkamo na vrata v Celju ali Velenju. Nikoli tam ne bomo tako hitro sprejeti kot tukaj, kjer smo bili nekoč že v skupni občini.« Turizem je posebej s fon-tano tudi v Žalcu panoga v vzponu. Ali so letos številke kaj večje, se pozna prirast gostov? »Seveda se pozna. Kumulativno smo prodali, nekaj tudi podarili, že več kot 80 tisoč kozarcev, lani 36 tisoč, letos že dobrih 44 tisoč. Pričakujemo, da bomo v podaljšanem letu, ki se od občinskega praznika vleče še v oktober, presegli številko 100 tisoč kozarcev. Število gostov od drugod absolutno narašča, število slovenskih se je ustalilo. Za domače goste bomo pripravljali še kakšne posebne akcije, kot so »late night shopping« - noč nakupov in druge. Vendar nam zdaj največji prihodek prinašajo ljudje od drugod. Prav tako se kažejo sinergije v okolju. Pohvalijo se nam že gostinci, da gostje s fontane prihajajo tudi k njim. Zaradi odziva je vse bolj živ tudi projekt Hmezadove stolpnice in še kakšen projekt .« Kaj pa nadkritje tržnice? »Streha bo, kot je načrtovano, s čimer bomo nadomestili šotor. Začnemo po zaprtju fontane zadnjega oktobra. Pozimi bomo na lokaciji fontane uredili drsališče. Vse, kar zaslužimo, vračamo v infrastrukturo, v komunalno infrastrukturo, parkirišča za avtobuse in v promocijo, v digitalni marketing, kar bo vzpostavilo vse ugodnejše okolje za naš turizem, posledično pripeljalo več ljudi .« Kako je s promocijo? Spodbujamo kulinarične produkte, doživetja, izpopolnili bomo ponudbo ekomuzeja, v pripravi je 3D-film. Povezujemo se s termalnimi zdravilišči v smislu priprave delavnic na temo hmelja. Pričakujemo pa seveda še več idej od podpornega okolja. Ampak ne glede na to, ali prihajajo ideje z občine ali od drugod, če so dobre, jih moramo skupaj realizirati. Saj to pomeni več prometa, več zaposlenih, tudi več donacij od gospodarstva . Najnovejše je, da nam Carlsberg ponuja, da nam zastonj zvari pivo, samo da pride zraven k naši fontani. Pripravljamo številne promocijske aktivnosti, tudi v okviru Mednarodnega obrtnega sejma ipd. Pogovarjamo se z Bledom, s Postojno, Ptujem, termalnimi zdravilišči, z Oli-mjem in Laškim, da pripeljejo goste . Absolutno gre za enodnevne pakete, fontana, doživetje v Rimski nekropoli, Jami Pekel, v petrovški baziliki, ekomuzeju . Za zdaj nimamo dovolj prenočitvenih kapacitet za veliko več, ampak počasi bo tudi to. Dogaja se, da svoje poslovne partnerje k nam pripelje vse več gospodarstvenikov, prav tako politikov; pri nas se je izmenjal že celoten slovenski vrh. Sinergije vlečemo med vsemi prireditvami pri nas in jih povezujemo z ogledi. Entente Florale, pričakovanja? »V danem trenutku so gotovo opazili najboljše, kar zmoremo. Člani komisije so opazili velik napredek in zato pričakujemo, morda neskromno, ampak vseeno, zlato! To bomo znali unovčiti. V sklopu Entente Florale so najavljene skupine iz drugih mest, da si ogledajo naše mesto in fonta-no, tudi tujih delegacij pride k nam čedalje več. Končno smo izračunali vrednost naših (neplačanih) objav v tujih medi- jih, kot so BBC, Lonely Planet, Playboy in drugi, ki jih lahko vrednotimo že na preko milijon evrov. Zato se odziv mednarodne javnosti pozna. Lani smo bili izbranii tudi med 12 najbolj razvojno prodornih občin in ta sloves zelene, prijazne destinacije s trajnostnim razvojem moramo promovirati tudi naprej. Sodelujemo v finalu Sejalca s fontano, ki je inovativen projekt, sodelujemo tudi v projektu Zlati kamen za najbolj razvojno prodorne občine in tudi tukaj pričakujemo uspešen razplet. Pričakujemo, da bomo vsepovsod še izboljšali rezultat in če k temu štejemo še razvojni naboj gospodarstva, ki investira in zaposluje, potem se res imamo s čim pohvaliti. Seveda pa se ne smemo ustaviti tukaj in moramo graditi naprej.« Potem je Občina Žalec tudi za mlade dobro okolje? »Vsi nikoli ne bodo mogli niti v občini niti v Sloveniji izpolniti svojih ciljev, saj smo premajhni. Vseeno pa bi rad, da bi se, tudi če bi odšli drugam, vrnili, ker je tukaj lepo živeti. In bomo ustvarjali pogoje za to, da bodo stanovanja, bodo možnosti rekreacije in kakovostnega življenja nasploh.« Drugo leto je volilno leto. Boste kandidirali? In kaj bi, če bi bili izvoljeni, naredili naprej? »Če vprašate mojo ženo, bi si želela malo več miru, torej da ne bi kandidiral. (smeh) Glede na to, da gre za zaokroženo finančno perspektivo, pa najbrž bom. In če bom izvoljen, bi rad zaokrožil neke investicijske cikluse, tudi po krajevnih skupnostih, ki so še odprti, energetske sanacije, infrastrukturne projekte in druge. Zelo si želim, da bi na koncu res za vse naredili čim več dobrega in vse, kar je še odprto.« Občina v tem mesecu praznuje. Kaj bi ob prazniku sporočili svojim občanom? »Vsem ljudem, ki delujejo v občini na kakršenkoli način, mojim sodelavcem in vsem občanom bi se zahvalil, ker le skupaj lahko nekaj naredimo. Če ne bi bili ljudje v tej občini tako pridni, če ne bi imeli te savinjske trme, iz vsega skupaj ne bi bilo nič. Včasih se skregamo, ampak trma nas na tem območju drži skupaj in pokonci. Občanom na pragu praznika lahko rečem, naj vztrajajo na svoji poti, naj gredo naprej, naj si postavljajo smele cilje, a ne previsoke, da ne postanejo njihova žrtev. Želim si, da bi naši občani radi živeli v svoji občini, da bi imeli čim manj težav in da bi delali z roko v roki zase in za skupnost. Občina je toliko uspešna, kot so uspešni njeni posamezniki. In jaz si res želim veliko uspešnih in zadovoljnih posameznikov. Pa da si, ko pridemo v težave, med seboj pomagamo.« Lucija Kolar BREZPLAČNE AKTIVNOSTI V OKVIRU VEČGENERACIJSKEGA CENTRA PLANET GENERACIJ UPI ŽALEC Večgeneracijski center vsem obiskovalcem zagotavlja in nudi: - neformalno druženje in srečevanje v prijetnem prostoru ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 13. do 17. ure, ob sredah od 14. do 18. ure in ob petkih od 12. do 16. ure; - informiranje: navoljoso vam informacijeo razpoložljivih storitvah s področja preprečevanja, obvladovanja in odpravljanja socialnih stisk in težav; - vključitev v številne brezplačne aktivnosti, delavnice,tečaje, kot so kreativne in šiviljske delavnice, družinske kuharske delavnice, računalniške urice, jezikovni tečaji, delavnice na temo osebnostne rasti, delavnice za priseljence, po moč otrokom pripisanju domačih nalog, počitniško varstvo otrok, čuječa joga, pohodi in sprehodi, delavnice branja, lutkovne delavnice, predavanja za starše, kariernice za mladostnike, medgeneracijsko počitniško varstvo otrok od 1. do 5. razreda in počitniška jezikovna šola za osnovnošolce. V sodelovanju z žalskimi vrtci pa vsem predšolskim otrokom v žalski občini nudimo učenje angleščine v okviru programa Jezikajmo in se igramo. REPUBLIKA SLWENI|A MIHISTRSTVO ZA DELO. DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IM ENAKE MOŽNOSTI FVROPSKA UNIJA EVROPSKI JOCIAINF SKLAD ftALOÍDA 1 VMO PRIHODNOST Za več informacij smo vam na voljo na tel. številki 03/713 35 51 ali na spletni strani www.upi.si in e-naslovu plenetgeneracij-zalec@upi.si. Septembrske brezplačne aktivnosti: - 5. 9. 2017 ob 14.00 »Osebna identiteta«, - 6. 9. 2017 ob 14.00 »Čuječa joga«, - 12. 9. 2017 ob 14.00 »Računalniške urice«, - 13. 9. 2017 ob 16.00 »Pasti sodobne vzgoje - Takšen sem«, - 19. 9. 2017 ob 14.00 »Moč branja 1«, - 20. 9. 2017 ob 14.00 »Moč branja 2«, - 26. 9. 2017 ob 14.00 »Poseben gost«, - 27. 9. 2017 ob 16.00 »Obleci krilo«. Pridružite se nam ob mednarodnem dnevu demence, 21. 9. 2017 na »Sprehodu za spomin« Projekt Večgeneracijski center Planet generacij sofinancirajo Evropski socialni skladi, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Občina Žalec in Mestna občina Velenje. ODPADNI MATERIAL NE SODI V VAŠ D$M. Vse vrste odvečnih in odpadnih materialov pripeljite v najbližji Dinosov zbirni center. S predelavo bomo stare ograje, kolesa, grelce vode, kljuke, pipe, bakreno posodo, žico, akumulatorje, cevi, gospodinjske aparate, papir in ostale neuporabne predmete predelali v nove, uporabne izdelke. Zbirni center v Celju je odslej odprt tudi vsako prvo soboto v mesecu od 8.00 do 12.00, v ponedeljek od 7.00 do 16.00 ter ostale delovne dni od 7.00 do 15.00. Več na www.dinos.si/lokacije. O dinas 10 avgust 2017 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM _SaAjlnis&e/. datine/S Uniforest s prenovljeno podobo Srebrni jubilej podjetja Davidov hram V podjetju Uniforest iz Prebolda so ob letošnjem 25. jubileju predstavili nov logotip podjetja in osvežili svojo celostno grafično podobo. Obdržali so svoji prepoznavni barvi - melona rumeno in antracit sivo, ki sta razpoznavni barvi njihovih strojev. Osvežili pa so dizajn logotipa, saj so želeli, da odraža logotip moč, sodobnost in tehnološko dovršenost podjetja. Logotip so dopolnili z grbom, ki je sestavljen iz črk U (uni) in F (forest) in ponazarja gozd, žago in ščit. L. K. Novi logotip že krasi pročelje poslovne stavbe. Industrijska konoplja kot priložnost V okviru projekta Krepitev temeljnih in poklicnih kompetenc zaposlenih v Savinjski regiji so pri ZIKŠT 3 jezera Braslovče in UPI -ljudski univerzi Žalec pripravili brezplačni izobraževalni program »Industrijska konoplja kot priložnost Savinjske doline«, v okviru katerega so udeleženci pridobili številna znanja tako s področja pridelave in predelave konoplje kot tudi splošnih znanj trženja in promocije, podjetništva, komunikacije in prijave na razpise. Splošni seminarji so večinoma potekali v Domu kulture Braslovče, strokovne ekskurzije in delavnice pa po vsej širši celjski regiji in tudi v Ljubljani, kjer so si v Konopljarni Hannah ogledali predelavo kono-pljinega olja, semen in moke, v poslovalnici v Taboru pa predelavo vlaken za gradnjo. V okviru programa so se udeleženci iz vseh občin SSD na kmetiji Vrhivšek nad Franko-lovim preizkusili v kulinarični delavnici in delavnici izdelave kozmetike iz konoplje. Vse o konoplji so izvedeli tudi v Bi-oparku Nivo Eko, kjer jim je v konopljini piramidi predaval začetnik gradnje iz konopljinih vlaken Borut Šket, svoje bogato znanje pa jim je posredovala tudi Maja Klemen Cokan s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Zanimivo popoldne so preživeli na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu, strokovno znanje pa so jim v okviru programa predali tudi predstavniki Zadruge Konopko, Razvojne agencije Savinja, UPI - ljudske univerze Žalec in ZIKŠT 3 jezera. Projekt je povezal številna podjetja, organizacije in posa- f PUB veselem BIKU DELOVNI CAS: pon-pet od 6.00 -22.00 sob 6.00-22.00 ned in prazniki 8.00-20.00 VEDNO V DOBRI DRUŽBI meznike po Savinjski dolini in v regiji. Piko na i dobremu programu bodo naredili v soboto, 2. 9., z izletom v dolino reke Thaye, v Hanfland v Avstriji, kjer si bodo ogledali vas iz konoplje ter zgodovinsko mesto Laa. »Izlet je organiziran tudi za druge, tako da se lahko vsakdo pridruži; veseli bomo dobre družbe,« nam je povedala Jasmina Roter Jager, vsebinska koordinatorica projekta, ki sta ga pripravili skupaj z Biserko Neuholt Hlastec z UPI-ja. Skupaj so začrtali dober program, ki bo morda komu prinesel tudi novo poslovno priložnost, vsekakor pa je imel pomembno izobraževalno in povezovalno vlogo. Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. T. Tavčar V podjetju Davidov hram oziroma njihovi poslovni enoti v industrijski coni Arnovski gozd so tudi letos pripravili dan odprtih vrat s pokušnjo izdelkov svojih dobaviteljev in srečelovom, za zaključek pa veselico z ansamblom Modrijani. Prireditev so poimenovali Hramfest, ki so jo pripravili drugič, za praznovanje pa navedli dva razloga, saj praznuje podjetje letos 25-letnico svojega delovanja, poslovna enota, ki je poleg diskonta tudi največje skladišče njihovega podjetja s sedežem na Ljubnem ob Savinji, pa 10-letnico. Družinsko podjetje Davidov Hram, katerega večinski lastnik in direktor je Dušan Žehelj, je nenehno raslo in se razvijalo in danes, po 25 letih lahko s ponosom pogledajo v preteklost in optimistično zrejo v prihodnost. Vsa ta leta vztrajnega dela je Davidov Jubilej podjetja Davidov hram so s svojim nastopom popestrili Modrijani. hram postalo eno vodilnih podjetij, ki se ukvarja z distribucijo vseh vrst pijač. Ta status hočejo obdržati tudi v prihodnje. V ta namen odpirajo nove logistične centre, da so čim bolj dosegljivi svojim potrošnikom, gostincem, trgovcem, raznim društvom in individualnim kupcem v njihovih diskontih, kjer je poleg pijač na voljo tudi ostalo blago za široko potrošnjo. Podjetje ima 13 poslovnih enot po vsej Sloveniji, in sicer v Andražu nad Polzelo, Dravogradu, Gornji Radgoni, Kranju, Krškem, Ljubljani, na Jesenicah, Ljubnem, kjer je tudi sedež uprave, v Mariboru, Novi Gorici, na Ptuju in v Pu-concih v Prekmurju. D. N. Zelena luč za prodajo Polzele d. o. o. Sodišče v Celju je sprejelo sklep o prodaji Tovarne nogavic Polzela. Stečajni upravitelj Zlatko Hohnjec bo kupca iskal z zavezujočim zbiranjem ponudb, izhodiščna cena je 2,8 milijona evrov, tovarno pa bo prodajal kot poslovno celoto. Poleg tovarniškega kompleksa, ki meri 30 tisoč kvadratnih metrov, so naprodaj tudi prodajalne Polzele v Celju, Novem mestu in Ljubljani, pa tudi vsa oprema v tovarni in trgovinah ter blagovna znam- ka. Zanimanja za nakup naj bi bilo kar nekaj, vendar o podrobnostih ali imenih stečajni upravitelj ne želi govoriti. Polzela že ves čas stečaja, to je približno štiri mesece, posluje dobro, celo v večjem obsegu kot pred stečajem, zaposlenih je sto ljudi. Naročil, zlasti za tuje blagovne znam- ke, je toliko, da so morali nekajkrat celo podaljšati delovni čas in delati tudi ob sobotah, zato so tudi številke o poslovanju boljše od pričakovanih. Maja je imelo podjetje 366 tisoč evrov čistega prihodka od prodaje, kar je 30 odstotkov več od načrtovanega. T. T. DAVIDOV HRAM Zakladnica vsega dobrega www.davidovhram.si Logistični center Od 18. julija do 16. avgusta so v prostorih Oddelka za gradnjo in kmetijstvo Upravne enote Žalec javno razgrnili vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja, poročilo o vplivih na okolje in osnutek odločitve o oko-ljevarstvenem soglasju za gradnjo logističnega centra Arja vas. Vlogo je podalo več podjetij, med njimi velenjska ERA, ki jo zastopa podjetje E-net okolje iz Ljubljane. Logistični center je načrtovan v Poslovni coni Arnovski gozd, in sicer v neposredni bližini avtocestnega izvoza. Načrtovani so objekti za poslovno, trgovsko in skladiščno dejavnost. Bruto tlorisna po- vršina objekta s pripadajočo komunalno in zunanjo ureditvijo bo znašala dobrih 57 tisoč kvadratnih metrov, zato morajo investitorji pridobiti tudi presojo vplivov na okolje in okoljevarstveno soglasje. Gradnja naj bi potekala v štirih fazah, skupno 17 mesecev. Logistični center bo v osnovi namenjen sprejemu in skladiščenju blaga ter njegovi pripravi za nadaljnjo distribucijo do trgovin. Predviden dnevni promet bo do 432 tovornjakov priklopnikov dnevno, ki pa bodo do poslovne cone vozili s krožišča in po na novo zgrajeni dovozni cesti. K. R. 0 UNIFOREST PRODAJALNA 859°° € Motorna žaga JONSERED CS 2260 59,8 cm3; 3,5 kW (4,8 KM); 18745 cm; 5,6 kg Redna cena: 94700€ 1599 € Olje za verigo NISOTEC 10 L Redna cena: 2 300 € Pod ugodnimi pogoji oddamo v NAJEM poslovni prostor, velik približno 110 m2. Prostor se nahaja na naslovu Griže 30 D in je primeren za prodajalno ali mirnejšo obrt. Dodatne informacije po telefonu 041 611 586, od 9. do 16. ure. 3739 € Gozdarski meter Spencer 15 m Redna cena: 4399 € www.uniforest.si Fotografije so simbolične. Akcija traja do razprodaje zalog. Industrijska cona Latkova vas 81d, 3312 Prebold T 03 / 777 14 23 M 051 665 566 E prodajalna@uniforest.si ponedeljek-petek: 7.00-17.00 sobota: 7.00-12.00 OVNI CAS _SaAurUs&e/.daiitte/A PODJETNIŠTVO IN TURIZEM avgust 2017 n Odelo z novo halo na 6600 m2 Drugi julijski torek je bil za podjetje Odelo Slovenija in hkrati tudi za Občino Prebold velik dan. Namenu so namreč predali novo 6600 kvadratnih metrov veliko logistično-proizvodno halo. V Odelu še gradijo tudi druge objekte, v skupni izmeri 3300 kvadratnih metrov, ki jih bodo predali namenu do konca leta. Kar 3,7 milijona evrov je vrednost tokratne naložbe, za katero je skupaj z lastniki in predstavniki podjetja lanskega julija položil temeljni kamen predsednik vlade Miro Cerar. Ta je halo v torek, 11. julija, skupaj z ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počival-škom in predstavniki lastnikov iz Turčije in matičnega podjetja Odelo iz Nemčije tudi predal svojemu namenu. Odprtje je eden od mejnikov rasti podjetja Odelo Slovenija. Tako je v podjetju od oktobra lani zaposlitev našlo že okoli 380 novih zaposlenih, do konca leta pa jih bodo zaposlili še nekaj deset. Novi zaposleni, dodatne površine ter proizvodne kapacitete bodo podjetju omogočile rast prihodkov od prodaje luči za več kot 60 % v letu 2017, nadaljnjo rast pa načrtujejo tudi v prihodnjih letih. Letos podjetje Odelo Slovenija na lokaciji v Preboldu v proizvodnjo uvaja tudi nov proces, in sicer izdelavo elektronskih sklopov za vgradnjo v Davorin Dobočnik, direktor podjetja Odelo avtomobilske luči. S tem dodatno dviguje nivo znanja, kom-petenc in dodane vrednosti, ki jo ustvarja. Slovesnost ob odprtju, ki so jo pripravili v novi hali, v kateri bo poleg proizvodnih in logističnih površin tudi več pisarniških in namenskih prostorov, se je začela s prihodom predsednika vlada, ministra za gospodarstvo, predstavnikov podjetja in holdinga ter uvodnim nastopom priznane tolkalne glasbene skupine The Stroj. Zbrane je pozdravila moderatorka Tajda Lekše, ki je prisotne nagovorila najprej v slovenskem in nato še v angleškem jeziku. V nadaljevanju sta goste in zaposlene nagovorila predsednik skupine Odelo Farba Ahmet Bayraktari in predsednik vlade Miro Cerar. Bayraktari je povedal, da bo Odelo v treh letih za naložbe Muhammet Yildiz,generalni izvršni direktor skupine Odelo namenilo skupaj 23 milijonov evrov, kar pomeni, da naložb še ni konec. Letos bodo po načrtih ustvarili okoli 180 milijonov evrov prihodkov, prihodnje in še naslednje leto pa še za 20 milijonov več. Ob tej priložnosti se je Bayraktari zahvalil predsedniku vlade Miru Cerarju za dobro sodelovanje in izrekel pohvalo za uspešno gospodarsko rast Slovenije. Ta pa je po zaslugi takšnih podjetij, kot je Odelo, zdaj res na zavidljivem nivoju, kot je v svojem govoru poudaril predsednik vlade in izrekel vse čestitke podjetju in njegovemu vodstvu ter lastnikom za tako uspešen razvoj. Kot je ob zaključku uradnega dela povedal Muhammet Yildiz iz Odelo Group, je taka rast posledica pravih odločitev, ki so jih sprejeli pretekla leta, in izdatnih vlaganj. »Odlično Med slovesnim prerezom traku ob predaji namenu novih prostorov podjetja Odelo (z leve: direktor Davorin Dobočnik, Muhammet Yildiz, minister Počivalšek, predsednik vlade Miro Cerar, predsednik in lastnik skupine Odelo Farba Ahmet Bayraktar, njegov oče in sin) smo opravili domačo nalogo. Podjetje ohranja visoko kakovost izdelkov in dokazuje, da je zahtevni avtomobilski industriji pravi partner. Izjemno zavzeto in kakovostno delo slovenskih delavcev nas prepričuje, da bomo še naprej vlagali v Sloveniji,« je pojasnil Yildiz. »Tako smo omogočili pogoje, da bo Odelo Slovenija letno ustvarjalo po 200 milijonov evrov prihodkov in še več. Prihodnja leta bomo osredotočeni predvsem v ohranjanje visoke kakovosti izdelkov in konkurenčnost ter menedž-ment podjetja, ki je sedaj kar veliko. Direktor Davorin Dobočnik in njegova ekipa dosegata res izjemne rezultate, s katerimi moramo nadaljevati tudi v prihodnje. Kaže, da so pred nami dobra leta,« je prepričan Yildiz. Direktor Davorin Dobočnik pa je ob tem dejal: »Uspeh je plod vlaganj, trdega dela, ino-vativnosti in dobrega timskega dela. K visoki produktivnosti prispevajo tudi nenehne izboljšave, vsako leto prirejamo tudi konferenco World Class Manufacturing, saj želimo postati podjetje svetovnega razreda, torej se moramo uspešno meriti z globalno primerljivimi podjetji.« V podjetju imajo dobro razvit sistem nasledstva, večino strokovnega kadra pa razvijejo sami v okviru dejavnosti trening centra. »Predvsem pa želimo v svoji sredini ljudi, ki imajo iskrice v očeh,« je slikovit Dobočnik, ki je prepričan, da bo Odelo Prebold že kmalu ustvarjal okoli 200 milijonov evrov z okoli 1450 zaposlenimi in da se bo prihodnja leta uspešno prilagajal trgu, kar pomeni ne le rast, pač pa da bodo sposobni sprejeti tudi kakšen padec. D. Naraglav Tudi del obvoznice Na 19. redni seji žalskega občinskega sveta 29. junija, na kateri so svetnice in svetniki potrdili vse predlagane sklepe, sta bila na dnevnem redu tudi dva prostorska odloka, ki bosta omogočala gospodarskim družbam nove investicije. Komunalna ureditev južno od železnice na vhodnem delu Žalca pomeni tudi začetek gradnje južne žalske obvoznice. Da bi družba Tehnos še letos lahko začela z gradnjo novih poslovnih objektov, ki jih potrebuje zaradi širitve proizvodnje, so občinski svetniki obravnavali in potrdili občinski podrobni prostorski načrt za območje na vzhodni strani poslovne cone ob žalski železnici. Za to območje je bil spre- Ob vhodu v poslovno cono na vzhodni strani je predvideno tudi krožišče, ki bo že del načrtovane južne obvoznice Žalca v smeri proti Grižam. jet tudi program komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč, ki med drugim ob vhodu v poslovno cono predvideva kro-žišče in gradnjo dela bodoče tako imenovane južne obvoz- nice Žalca, s katero bodo preusmerili promet v smeri Griž in se tako izognili območju tako imenovanega naselja Benetke ter sedanje vpadnice v mesto. K. R. Lani ugodnejši kazalci Na zadnji predpočitniški seji žalskega občinskega sveta je direktor Razvojne agencije Savinja Žalec Stojan Prapro-tnik predstavil analizo poslovanja gospodarstva na območju žalske občine in Spodnje Savinjske doline v letu 2016. Gospodarska gibanja so bila lani ugodnejša. Lani se je gospodarska rast v Sloveniji povečala za 2,5 odstotka, v gospodarstvu žalske občine pa je bila rast nekoliko višja od državne in regijske. Brezposelnost se je zmanjšala za 0,8-odstotne točke in je sredi junija lani znašala 13,2 odstotka. Stopnja registrirane brezposelnosti je tako še vedno višja od regijskega in državnega povprečja. V celoti je gospodarstvo poslovalo pozitivno. Se je pa lani ponovno zmanjšalo število prebivalcev žalske občine zaradi povečanega odseljevanja. K. R. UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC 03 7*3 35 51 lu-zalec@upi.si www.upi.si BREZPLAČNA DSNOVNA SOLA ZA ODRASLE SREDNJESOLSKI PROGRAMI TEHNIK RAČUNALNIŠTVA (poklicni tečaj), PREDŠOLSKA VZGOJA (ssi in poklicni tečaj), EKONOMSKA GIMNAZIJA, MATURITETNI TEČAJ, EKONOMSKI TEHNIK (ssi), STROJNI TEHNIK (pti), ELEKTROTEHNIK (pti), OBLIKOVALEC KOVIN - ORODJAR, ELEKTRIKAR RAČUNALNIŠKI TEČAJI JEZIKOVNI TEČAJI USPOSABLJANJA IN TEČAJI ZA PROSTI ČAS INFORMIRANJE IN SVETOVANJE ZA IZOBRAŽEVANJE IN KARIERO INFORMATIVNI DAN: 6. september □b 17. uri ! Po ZNANJE na UPI Žalec. 12 avgust 2017 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM _SoAtlnis&e/. datine/S Ročno obiranje hmelja Večer na perišču v Dobriši vasi Ročno obiranje hmelja s pevkami treh vasi V okviru Festivala Zeleno zlato, ki v Žalcu poteka od junija do konca septembra in združuje različne zabavne dogodke s poudarkom na ohranjanju hmeljarske in pivovarske tradicije, so predstavili obiranje hmelja na star način. Članice Etnološkega društva Hmeljarska vas so pod šotorom pri fontani prikazale ročno obiranje hmelja in k obiranju povabile obiskovalce. Ti so imeli priložnost spoznati tudi hmeljarskega starešino Antona Rančigaja in hmeljsko princeso Anjo Rožič Plazovnik, ki bosta eno leto ambasadorja slovenskega hmeljarstva. K pokušnji Neurje in dež nista zmotila vaščanov Dobriše vasi in članov Turističnega društva Petrovče, ki so, stisnjeni pod streho perišča, obujali spomine na gradnjo perišča na Lavi v Dobriši vasi in kako so prali perilo pred nakupom pralnega stroja. Petdeset obiskovalcev je z zanimanjem prisluhnilo Olgi Spolenak, ki je na šegav način in v domačem narečju predstavila ta običaj. Zbranim je ob tej priložnosti spregovorila tudi predsednica TD Petrovče Marjeta Grobler, ki je krajanom predstavila načrte o nadaljnji obnovi perišča. Z zanimanjem so prisluhnili tudi zgodbi Jožice Grobelnik, ki je skupaj z možem zapuščeno perišče iztrgala propadu in objektu z ureditvijo notranjosti in zasaditvijo okolice vrnila prvotno podobo. Navdušila pa jih je tudi pripoved Julke Zupanc, ki je obudila spomin na pranje perila na tem perišču. S harmoniko je dogajanje popestril Blaž Reberšak, Olga in Andreja pa sta spodbudili obiskovalce, da so zapeli o pericah in pleničkah. Obiskovalcem so postregli z ja-bolčnikom, domačim kruhom, domačimi dobrotami Zupanče-vih in s pecivom domačink in članic turističnega društva. Ugotovili so, da je na perišču dobra energija. V malem, skromnem prostoru, stisnjeni drug ob drugem, so kljub dežju peli, se zabavali in si obljubili, da se bodo septembra spet srečali. T. Tavčar odličnih piv je obiskovalce vabila Fontana piv Zeleno zlato, k nakupu lokalnih izdelkov pa Trgovinica Zeleno zlato. Hmeljarsko in pivovarsko ponudbo v celoto zaokrožijo Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije ter gostinski ponudniki z jedmi Zeleno zlato. T. Tavčar Petnajsta Smaragdna kraljica Obiskovalci pod streho perišča V organizaciji Turistično kulturnega društva Levec in v soorganizaciji Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec ter ob pomoči številnih sponzorjev so v Žalcu na prvo julijsko soboto pripravili izbor Smaragdne kraljice Žalec 2017. Prireditev, že petnajsta po vrsti, je na Šlandrov trg privabila številne gledalce, zmaga pa je tokrat odšla v Zreče, saj je naslov osvojila Danijela Burjan, 22-letna študentka veterine iz Zreč. Na letošnji izbor se je prijavilo dvanajst kandidatk, izbranih za finale je bilo osem, nastopilo pa jih je šest. Predstavile so se v treh izhodih, in sicer v dnevnih oblačilih, kopalkah in večernih kreacijah. Iz Savinjske doline tokrat ni bilo kandidatke. Desetčlanska komisija je za prvo spremljevalko imenovala Majo Škreblin, 22-letno medi- V Grižah že trinajstič kuhali golaž Od leve proti desni prva spremljevalka Maja Škreblin, smaragdna kraljica Danijela Burjan in druga spremljevalka Tjaša Korošec cinsko sestro iz Celja, za drugo spremljevalko pa Tjašo Korošec, 16-letno dijakinjo srednje kozmetične šole iz Šentjurja. Tema letošnjega izbora je bila Amerika in Las Vegas. Prireditev je povezoval Tomaž Pančur, v spremljevalnem programu pa so nastopili Plesna skupina Arruba (Klara Divjak, Laura Divjak, Tamara Tavčer in Ela Nuhanovič Žagar), Plesna skupina Fly Girls (Lucija Kotnik in Lidija Lesjak) ter Mr. Antonio z največjimi uspešnicami Las Vegasa. Večerne kreacije so bile delo Diane Kotnik - Lavtižar. T. Tavčar Letno gledališče Limberk so tudi letos zasedle ekipe, ki so se pomerile v kuhanju golaža za pokal KS Griže. Prireditev je že trinajstič zapovrstjo pripravilo Turistično društvo Griže pod pokroviteljstvom Krajevne skupnosti Griže. V prijetnem okolju visokih dreves se je tokrat pomerilo kar 19 kuharskih ekip. Med njimi je bilo čutiti pravo kuharsko zagnanost in željo po čim boljšem golažu. Ekipe so se trudile tudi čim lepše urediti svoj kuhalni kotiček in omizje. Ob kuhanju pa so našli tudi čas za prijetno druženje ob raznih suhomesnatih in sladkih dobrotah, osvežilnih napitkih in pogovorih. Zmagovalna ekipa, predsednik KS Griže Marjan Vodeb (prvi z leve), predsednik komisije Danilo Basle (prvi z desne) in predsednik TD Griže Božo Trnovšek v ospredju Po dobrih treh urah kuhanja so ekipe končale s svojim delom. Na vrsto je prišla komisija Malteška poroka za Preboldčana Člani Turističnega društva Občine Polzela so v sodelovanju z Malteško konjenico Polzela in s Kulturno glasbenim društvom Cecilija Polzela ter TIC-em Polzela četrto julijsko soboto organizirali malteško poroko. S tem želijo na svoj način spodbuditi mlade, ki se odločajo za skupno življenje, da to storijo na posebno slove- sen način. Ženin in nevesta Uroš Riz-man in Lilij ana Rizman, doma iz Svetega Lovrenca v Občini Prebold, ter njuni priči, ki so bili ogrnjeni v posebna mal- teška ogrinjala, so se na grad Komenda pripeljali s kočijo v spremstvu malteške konjenice. Številne, ki so se poleg ženina, neveste, prič in ostalih svatov zbrali pred gradom, je v imenu Turističnega društva Občine Polzela pozdravil podžupan Igor Pungartnik in mladoporočencema zaželel, »da bi na vajinem ognjišču vedno žarel ogenj ljubezni in medsebojnega spoštovanja«. Poročni obred sta opravila župan Občine Polzela Jože Kužnik in matičarka Darja Felicijan. Malteški vitez Stan- ko Novak je mladoporočencema Urošu in Lilijani izročil posebno listino, ki potrjuje njuno obljubo, da bosta odslej v zakonski skupnosti složno premagovala stiske in slabosti, ki jih predstavlja osem krakov malteškega križa, to so bolezen, zapuščenost, brezdom-stvo, lakota, pomanjkanje ljubezni, krivica, ravnodušnost in nevera. Dogodek so popestrili člani KUD Galijarda iz Celja, ki so pod mogočno platano na dvorišču gradu zaplesali nekaj srednjeveških plesov. T. Tavčar v sestavi Danilo Basle, Dani Pa-der in Jože Glinšek, ki je poskusila in ocenila vseh 19 golažev. Kot so ob razglasitvi rezultatov povedali sodniki, so bile vse ekipe zelo prizadevne in uspešne, saj so pripravile in skuhale res okusne golaže. Za zmago so odločale nianse, tako da je imela komisija kar težko delo. Največ točk je komisija dodelila golažu, ki ga je skuhala ekipa Mini ranča iz Šempetra, ki so jo sestavljali brata Luka in Rado Lukanc, Jožef Škafar in Jani Kuder, vsi že prekaljeni kuharji golaža. Ekipa je ob pokalu in praktičnih nagradah prejela za eno leto v last tudi prehodno veliko kuhalnico. Drugo mesto je zasedla ekipa Jabučki iz Griž, tretje pa ekipa Gotovlje. D. N. Malteški vitez Stanko Novak izroča mladoporočencema posebno listino. _SaAurUs&e/.daiitte/A PO DOLINI avgust 2017 13 Spoznavanje Slovenije na kolesu Vlada na Novemovem prvenstvu Udeleženci kolesarskega podviga SD z županom Jankom Kosom in s predsednikom MS Žalec Romanom Virantom pri fontani V stranki Socialnih demokratov so se že pred poletjem dogovorili za etapno kolesarsko akcijo. Minuli četrtek so udeleženci te akcije prikole-sarili tudi v Žalec, kjer sta jih pri Fontani piv Zeleno zlato sprejela žalski župan Janko Kos in predsednik Območne organizacije SD Žalec Roman Virant, pozdravili pa so jih tudi številni drugi. Kolesarji so se okrepčali z osvežilnim pivom in prigrizkom in se zadržali na prijetnem druženju, saj so etapo, ki so jo ta dan začeli v Radečah, končali v Žalcu oziroma Petrovčah, kjer so tudi prespali. Glavni tajnik stranke SD Dejan Levanič in udeleženec kolesarjenja po Sloveniji nam je o tem projektu povedal: »Pred tremi meseci smo z ekipo začeli z nadgradnjo programa Socialnih demokratov in se odločili, da nima smisla programa pisati med zaprtimi stenami, ampak je treba iti med ljudi. Zato smo se odločili, da bomo prekolesarili celo Slovenijo po etapah in terminih. Danes smo začeli v Radečah KINOLOŠKO DRUŠTVO PLUTON organizira začetni in nadaljevalni tečaj šolanja psov ter malo šolo in tečaj v agilitiju. Dobimo se v četrtek, 31. 8. 2017, ob 18. uri na vadišču na Ložnici pri Žalcu. Informacije: 041 405 079 (Ivek), 031 230 176 (Bojan) in na spletu: www.kd-pluton.si ali solanje@kd-pluton.si Ljubitelji psov vabljeni! TRACI Kdor rad prebira tračarske novice, je zagotovo na tekočem, kje in kako so dopustovali znane Slovenke in znani Slovenci pa tudi druge znane osebnosti našega osončja. Moram pa priznati, da me včasih prav razjezi, ko ugotovim, da sem verjetno premalo razgledana, saj veliko teh, tako imenovanih znanih naših osebnosti sploh ne poznam. Na primer neke znane Jerice, ki je bila menda leta 1991 na avdiciji pri Kinclerjih, ali pa Avguštine iz oddaje Ljubezen pod kovtrom. Zato sem, da bi si razširila obzorje na tem področju, začela te trače bolj resno prebirati. Sem prebrala, kako nekatere strašno zanima, kakšne kopalke je letošnje poletje nosila starejša žena mladega francoskega predsednika. Enodelne ali dvodelne? Mene osebno sicer to sploh ne zanima, če pa že hočete, lahko podam svojo oceno, in ta je, da je v obeh modelih dobro videti. Me pa, če sem odkrita, bolj zanima, kakšne kopalke nosijo razni Janezi, Donaldi, da ne omenjam našega zlatega Lobode. Ne, ne mislim tem poskočnim starejšim mladostnikom delati krivice, saj, kolikor je videti, nimajo tako imenovanih pivskih trebuščkov, ki bi se zlivali čez kopalne hlačke, imajo samo malo bolj plisirano povrhnjico, zato bi jim, po moje, enodelne kopalke bolj pristajale. Sicer pa kopalke, čeprav enodelne, ne skrijejo vsega, kar bi radi skrili. Ravno zadnjič me je vnuk vprašal, zakaj imam toliko žilic po nogah, pa sem mu povedala, da to niso nobene žilice, da sem si umislila takšen tatu, ker je to zdaj pač zelo moderno. Sicer pa se čas brezskrbnih počitnic in dopustov izteka. Življenje se bo vrnilo v ustaljene tirnice, tračarske novice pa bodo zamenjale resnejše teme, na primer fanatični poslanci, polni sami sebe in fantastičnih idej, se vračajo v parlamentarne klopi, v slovenskih zaporih dnevi odprtih vrat -dobrodošli bodoči najemniki, predsedniški kandidati optimistično zrejo v palačo prezidente, v dolini zelenega zlata ponosni na zeleno blago... Končuje se poletje, konec je počitnic in naša svetla bodočnost se podaja na pot pridobivanja novih znanj in spoznanj. Vse lepo vsem! Ola Mar Vladna ekipa in ekipa skupine Novem po revialni tekmi in preko Laškega ter Celja pri-kolesarili v Žalec. Povsod smo se ustavili in se srečali z našim članstvom in drugimi prebivalci. Jutri nadaljujemo etapo iz Petrovč do Velenja, nato do Radelj ob Dravi in čez Maribor do Murske Sobote in Gornje Radgone, kjer bomo zaključili naše kolesarjenje. Nadaljevali bomo v naslednjem terminu in z novimi etapami po še ostalih delih Slovenije. Ključno pri tem je, da se srečujemo z ljudmi in kako lahko čim bolj realne probleme vključimo v program, ki nastaja.« Vodja službe za stike z javnostjo Denis Sarkič pa nam je na kratko predstavil projekt kolesarjenja in ob tem povedal, da jih na poti spremlja tudi spremljevalno vozilo, ki skrbi za varnost in pomoč ob morebitni okvari koles ali drugih težavah. D. N. V sklopu svetovnega prvenstva nemške skupine Novem Car Interior Design v nogometu, ki ga je v Žalcu sredi julija organiziralo žalsko hčerinsko podjetje No-vema, so v soboto, 15. julija, pripravili tudi revialno nogometno tekmo med ekipama vodstva skupine Novem Car Interior Design in Vlade Republike Slovenije. Vladna ekipa je bila na igrišču močnejša od Novemove ekipe, premagala jo je s 3 : 0, v njej pa so sodelovali predsednik Državnega zbora RS dr. Milan Brglez (in podpredsednik SMC), minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, državni sekretar na tem ministrstvu mag. Aleš Cantarutti ter direktor Direk-torata za znanost na MIZŠ mag. Urban Krajcar, v ekipi pa je sodeloval tudi žalski občinski svetnik in podpredsednik LO Spodnje Savinjske doline Nejc Šporin. Vladni ekipi je z nasveti s klopi pomagal predsednik vlade dr. Miro Cerar. Koncern Novem Car Interior Design ima v Evropi, Severni in Srednji Ameriki ter Aziji enajst tovarn. Vsako leto na lokaciji ene izmed teh tovarn organizirajo interno svetovno prvenstvo v nogometu in letos je čast organizacije dogodka pripadla žalskemu Novemu, ki zaposluje že okrog 1000 ljudi. Po odigrani tekmi je v centru Žalca potekalo neformal- no druženje članov in somišljenikov SMC iz lokalnih odborov Spodnje Savinjske doline, Šaleške doline, Celja in Laškega. Srečanja sta se poleg predsednika vlade dr. Cerarja, predsednika DZ RS dr. Br-gleza, ministra Počivalška in <. i t ■ ■ __;_ državnega sekretarja Canta-ruttija udeležila tudi poslanka Janja Sluga in generalni sekretar stranke Jože Artnak. Ker je srečanje potekalo v Žalcu, so se zbrani ustavili tudi na Fon-tani piv Zeleno zlato. L. K. IVI I— £ N PO NAKUPU se dobimo pri Fontani! Petek, 8. 9. 2017, med 17.00 in 21.00 večerno nakupovanje po središču Žalca* z zaključkom pri Fontani piv Zeleno zlato Z računom za nakup nad 5 EUR lahko obiskovalec ta dan do 23. ure v trgovini Zeleno zlato kupi vrček za pokušlno piv na Fontani Zeleno zlato po promocijski ceni 5 EUR. Nakup vrčka po promocijski ceni je možen Izključno z računom Iz trgovin In gostiln, ki sodelujejo v akciji, v kolikor je bil nakup Izvršen v času akcije. Ob 20.00 se dobimo pri Fontani, kjer se bomo družili ob glasbenem programu. (* ob Savinjski cesti, na Šlandrovem trgu, Mestnem in Filipovem trgu, trgovine in gostilne, ki sodelujejo v akciji, so označene s plakati) POPUSTI, AKCIJE, PRESENEČENJA ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec Uredništvo UTRIPA SAVINJSKE DOLINE PRAVILA REFERENDUMSKE KAMPANJE ZA MESEČNIK UTRIP SAVINJSKE DOLINE ZA ZAKONODAJNI REFERENDUM, KI BO 24. SEPTEMBRA 2017 V skladu z zakonom o medijih, zakonom o volilni kampanji in programsko zasnovo mesečnika Utrip Savinjske doline je uredništvo Utripa Savinjske doline sprejelo pravila Utripa Savinjske doline v času referendumske kampanje, ki veljajo za zakonodajni referendum o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper (ZIUGDT). Glasovanje na referendumu bo v nedeljo, 24. septembra 2017. Pravila Utripa Savinjske doline so objavljena v avgustovski številki časopisa in na spletni strani izdajatelja www.zkst-zalec.si. Mesečnik Utrip Savinjske doline bo o dogodkih in aktivnostih, povezanih z referendumom, poročal v skladu s profesionalnimi novinarskimi merili, normami nepristranskega in enakopravnega novinarskega poročanja. Poročanje bo v skladu s presojo uredništva. Za referendumske oglase velja redni cenik Utripa Savinjske doline, ki je na voljo na sedežu časopisa v Žalcu in na spletni strani ZKŠT (www.zkst-zalec.si/sl-SI/directory/utrip-savinjske-doline/informacije). Prav tako veljajo za volilne oglase enaki terminski plani naročanja in oddajanja gradiv kot za redne oglase in so objavljeni na isti spletni strani. Kontaktni podatki za informacije in naročila: 03/712 12 80, zkst.utrip@siol.net. Pravila so objavljena na www.zkst-zalec.si (pod rubriko Utrip Savinjske doline). Odgovorna urednica Lucija Kolar, l.r. Žalec, 24. 8. 2017 14 avgust 2017 PO DOLINI _SaAjlnis&e/. datine/S Pod Žvajgo 2. festival klekljane čipke Gasilkam bron na olimpijadi V preboldskem hotelu so se drugi avgustovski vikend srečale klekljarice iz Savinjske doline in drugih koncev Slovenije. Razlog za to je bil 2. festival klekljane čipke, ki ga je organiziralo Kulturno prosvetno društvo Šešče s svojo klekljarsko sekcijo Čipke, ki deluje pod vodstvom predsednice kulturnega društva Milene Klasič. Občina Prebold postaja po zaslugi klekljaric iz Šešč prepoznavna tudi po ustvarjanju kle-kljarske umetnosti. Po zaslugi zakoncev Kocic iz Šempetra pa imamo med drugim zdaj tudi savinjsko čipko, ki smo jo lahko videli in občudovali tudi na festivalu v Preboldu. Letošnji festival so s svojimi izdelki obogatili posamezniki in društva, in sicer Afrodita Herbar Kljun, podpredsednica OIDFA in predsednica lanskoletnega 17. svetovnega čipkarskega kongresa, ročnodelski krožek Taščice iz Maribora, klekljarice z nazarskega griča, zakonca Kocic, Univerza za III. življenjsko obdobje Žalec - krožek Deteljica, klekljarice iz slovenske Istre, Dragica Perc iz Sevnice, klekljarska skupina Kitice Hiše generacij Laško, TD Železniki, Tilka Kompare, predstavnica Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje, Ena od klekljaric med prikazom klekljanja Klekljarsko društvo Deteljica iz Gorenje vasi, Klekljarsko društvo Cvetke iz Žirov in krožek Čipke KPD Šešče. V uradnem delu festivala je zbrane nagovoril član društva Tomaž Cink, župan Občine Prebold Vinko Debelak pa je izrazil veselje in zadovoljstvo, da se festivala udeležuje toliko ustvarjalcev, kar je tudi dokaz uspešnega medsebojnega sodelovanja klekljaric iz Šešč z ustvarjalkami z vseh koncev Slovenije. Ob tej priložnosti je s šopkom rož izkazal pozornost predsednici KPD Šešče Mileni Klasič, v kulturnem programu pa so nastopili ljudski pevci Prijatelji 6 še, ki so tudi sicer zvesti spremljevalci društva in klekljaric, saj sta njihova člana, Ekipa mladink iz Andraža nad Polzelo z mentorjema Čipka hmelja, ki jo je izdelala Milena Klasič. zakonca Marija in Jože Jelen, tudi aktivna člana klekljarske sekcije Čipke. D. Naraglav V nedeljo, 16. julija, je bilo v Andražu nad Polzelo zelo veselo. Člani Prostovoljnega gasilskega društva Andraž nad Polzelo in številni krajani so pripravili slovesen sprejem za mladinsko ekipo gasilk, ki je na gasilski olimpijadi v avstrijskem Beljaku osvojila bronasto medaljo. Že uvrstitev na 21. mladinsko gasilsko olimpijado, ki je potekala od 9. do 16. julija in na kateri so sodelovale ekipe iz 27 držav, je bil velik uspeh, tretje mesto pa je za Andraža- ne kot zlato, so povedali svojim mladim gasilkam. Na sprejemu so zbrane nagovorili podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik, predsednik GZ Žalec Edvard Kugler in predsednik regijskega sveta Janko Žuntar. Prostovoljno gasilsko društvo Andraž nad Polzelo je s svojo mladinsko ekipo tokrat že tretjič sodelovalo na gasilski olimpijadi. Leta 2021 pa bo olimpijado gostila Slovenija. Na delegatski skupščini največje gasilske organizacije na svetu CTIF je V ekipi mladink PGD Andraž nad Polzelo, ki je osvojila bronasto medaljo, so nastopile Anastazija Blago-tinšek, Ana Verdev, Rebeka Dušič, Hana Dušič, Maša Za-bukovnik, Maruša Krk, Tjaša Cehner, Ajda Kužnik, Tanja Ločan in Nežika Kužnik. Ekipo sta vodila mentorja David Krk in Iztok Drobež. bila namreč Slovenija izbrana za organizacijo gasilske olim-pijade. T. Tavčar Več tekmovanj s starimi bizgalnami Jubilejni 20. turnir generacij Po Spodnji Savinjski dolini se je v preteklih dneh zvrstilo več gasilskih tekmovanj, med drugimi tudi tekmovanja s starimi ročnimi in z motornimi brizgalnami (Kaplja vas, Gotovlje, Vransko, Braslovče), vsa pa so štela za prehodni pokal savinjsko-šaleške regije. Ocenjevalne komisije so upoštevale starost in avtentičnost brizgaln, originalnost tekmovalnega orodja, starost in izvirnost osebne opreme tekmovalcev ter zbijanje tarče, ki je morala biti stara 50 in več let. Zadnje, četrto tekmovanje v dolini je v soboto, 5. avgusta, pripravilo PGD Braslovče, bilo pa je hkrati predzadnje v letošnji ligi savinjsko-šaleške regije. Nastopilo je 12 ekip, med njimi tudi ekipa PGD Markovci iz Prekmurja. V kategoriji motornih bri- S tekmovanja v Braslovčah zgaln je pri moških zmagala ekipa PGD Topolšica, drugi so bili gasilci iz Kaplje vasi in tretji gasilci iz Paške vasi. Pri ženskah je zmago slavila ekipa PGD Ka-pla - Pondor, druga je bila To-polšica in tretja ekipa iz Kaplje vasi. V kategoriji ročnih bri-zgaln je pri moških največ točk osvojila ekipa Požarne brambe Vransko, ki je nastopila z ročno brizgalno iz leta 1886, druga je bila ekipa PGD Letuš, tretja ekipa Braslovč, pri ženskah pa je v tej kategoriji nastopila samo ena ekipa, in sicer ekipa PGD Braslovče. T. Tavčar _:_ foto: K. S. Udeleženci jubilejnega turnirja generacij Športno društvo Latkova vas je tudi letos organiziralo generacijski turnir v malem Ženam iz Braslovč bronasta plaketa nogometu, na katerem se lahko pomerijo vsi prebivalci vasi in vsi, ki so kdaj živeli v tej vasi. Letošnje druženje je bilo jubilejno, že 20. po vrsti, zato še toliko bolj slovesno. Prevoršek (letnik 1949), najmlajši pa so bili kar trije, in sicer Jakob Nakav, Mark Ropret in Lenart Huš, vsi roj eni leta 2011. Ker je bil to 20. jubilejni turnir, so organizirali še posebno Na turnirju, ki je potekal v tekmo, v kateri so se pomerili V nedeljo, 6. avgusta, je bil Podčetrtek v znamenju farnega praznika in ob tem Lovrenčevega sejma, ki je postregel z bogato sejemsko ponudbo, s predstavitvijo najrazličnejših društev ter z raznolikim kulturnim programom. V okviru sejma so pripravili že sedmo državno tek- movanje v kuhanju bučne juhe. Tekmovanja se je udeležila tudi šestčlanska ekipa Društva podeželskih žena Braslovče, ki jo je vodila predsednica društva Amalija Brinovec. Za odlično skuhano bučno juho jih je posebna komisija nagradila z bronasto plaketo. T. Tavčar Ekipa Društva podeželskih žena Braslovče pri pripravi bučne juhe Športnem parku Latkova vas, je tekmovalo šest ekip različnih generacij. Prvo mesto je osvojila ekipa Dream team, v kateri so bili igralci, rojeni od leta 1991 do 1998. Najboljše tri ekipe so prejele pokal, prav tako so organizatorji nagradili otroke ter najstarejšega in najmlajšega udeleženca turnirja, vsi tekmovalci pa so dobili spominsko medaljo. Najstarejši udeleženec turnirja je bil tudi tokrat Anton člani ŠD Latkova vas in svetniki Občine Prebold, zmago pa so slavili slednji. Ob tej priložnosti so poskrbeli za kulinarične dobrote, pijačo, dobro glasbo, zvečer pa za ogled tekme lige prvakov na velikem platnu. D. N. _SaAurUs&e/.daiitte/A PO DOLINI avgust 2017 15 Pomoč Sebastjanu pri obnovi hiše Nesebično na pomoč hrvaškim gasilcem Krajevna organizacija RK Letuš in Območno združenje RK Žalec sta prejšnji mesec začela z dobrodelno akcijo zbiranja sredstev za pomoč njihovemu sokrajanu Sebastjanu Čelofigi in njegovi partnerki Moniki, ki jima je zaradi udara strele pred poletjem zgorela lesena hiša in tako sta čez noč ostala brez svojega doma. Da solidarnost ne pozna meja, se je doslej že velikokrat izkazalo ob naravnih in drugih nesrečah. Kot je povedal sekretar OZ RK Žalec Matjaž Črešnovar, upajo, da bo tudi tokrat tako in da se bodo razne delovne organizacije in posamezniki pridružili reševanju te nesreče in Sebastjanu ter njegovi partnerki omogočili zaživeti v novem domu. Ostala brez vsega Sebastjan in Monika sta ostala brez vsega, lesena hiša, ki je nekoč služila za vikend, že nekaj časa pa je bila njun dom, je namreč v hipu zagorela, tako da sta lahko rešila le svoji življenji in avtomobilske ključe. Kot so povedali vaščani, je bil to grozen pok, v trenutku je bilo vse žareče. Ker so hiše in vikendi precej skupaj, so se bali, da bi se požar razširil še na druge objekte. Požar so kmalu začeli gasiti prostovoljni gasilci iz Letuša in Braslovč. Uspelo jim je obvarovati sosednjo stanovanjsko hišo, medtem ko je Sebastjanov dom pogorel v celoti. »Takoj, ko smo prejeli informacijo o požaru, smo aktivirali letuške in braslovške gasilce. Skupaj jih je v intervenciji sodelovalo 35, na kraj požara so se pripeljali s petimi vozili, vključno z avtocisterno, s katero smo lahko zagotavljali nemoten dotok vode. V pripravljenosti pa so bila tudi še osta- Sebastjan na pogorišču lesenega vikenda, ki ga je postavil njegov stari oče. la društva Gasilske zveze Žalec,« je povedal Tadej Zupan, tiskovni predstavnik GZ Žalec. Dodal je še, da so gasilci poskrbeli tudi za požarno stražo in še nekaj ur varovali sosednjo hišo. »Gasilska intervencija se je zaključila okoli pol treh zjutraj,« je še povedal Zupan. Zgorelo v trenutku »Nikoli ne bom pozabila, kako je počilo. Potem je nekaj zasmrdelo po zažganem in mislila sva, da je kriva električna omarica. Odprla sva vrata in pogledala ven. Na levem delu strehe sva takrat opazila dim in ko sva se želela vrniti v hišico, je bilo v eni minuti že vse v plamenih,« je Sebastjanu in Moniki lahko pomagate tudi vi, drage bralke in dragi bralci. Denarno pomoč lahko nakažete na TRR: SI 56 1010 0005 5598 261, sklic: SI 00 24209-1, naziv: RKS - OZ Žalec, Hmeljarska ulica 3, 3310 Žalec, namen: pomoč Sebastjanu pri obnovi hiše. . Brglez, d. o. o. Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Pekarna in slaščičarna-proizvodnja Vransko: 703 30 38. Slaščičarne: Petrovče: 713 30 84, Šempeter: 703 30 46. Trgovine: Vransko: 703 30 42, Ostrožno Celje: 428 20 60, Jaka Zagorje: 566 02 80, Vrbje: 713 30 86. Spoštovani. Poletja še ni konec, zato vas z veseljem vabimo v naše lokale, da si polepšate svoj vsakdan s kepico okusnega sladoleda ali z drugimi dobrotami iz naše slaščičarne ali pekarne. Kolektiv Brglez Hrvaškim gasilcem je v katastrofalnih požarih, ki so divjali letošnje poletje, zgorelo veliko opreme, zato so se po pomoč obrnili tudi na slovenske gasilce. Ti niso oklevali in so takoj s pošiljko opreme pomagali hrvaškim kolegom. Odzvali so se gasilci prostovoljnih gasilskih društev Vr-bje, Žalec in Ločica ob Savinji. »Enostavno vsi gasilci po svetu smo povezani, za nas ni mej ali političnih nesoglasij, za nas je poslanstvo, da pomagamo ljudem in rešujemo njihova premoženja. Ko so te pomoči potrebni gasilci, ki nimajo osnovne opreme, da bi lahko zagotavljali svojo varnost ter pomagali v nesreči drugim, potem je alarm tudi za nas, da s skupnimi močmi poskušamo vsaj delno rešiti situacijo, pa čeprav gre za gasilce iz sosednjih držav,« je pojasnil Denis Herle, predsednik vrbenskega Gasilci iz naše doline so na pomoč priskočili hrvaškim gasilcem. društva. Društva iz Spodnje Savinjske doline, ki so se odločila pomagati, so pobrskala po svojih gasilskih domovih, katere opreme ne potrebujejo več. »Največkrat gre za opremo, ki ji je po slovenskem standardu potekel rok uporabnosti, a je ta še vedno funkcionalna in brezhibna,« je še povedal Her- le. Na Hrvaško so prepeljali od gasilskih zaščitnih oblek, zaščitnih kombinezonov za gozdne požare, čelad, škornjev, cevi do gasilske armature. Zbirni center je bil v gasilskem domu v Vrbju, opremo pa so čez hrvaško mejo v tamkajšnji zbirni center dostavili s pomočjo kombija PGD Vrbje. K. G. Z., foto: PGD Vrbje Gotovlje praznovale pod lipami po požaru povedala Monika. »Če naju ne bi bilo doma, bi zagotovo zgorela tudi sosedova hiša, ker je vprašanje, kdaj bi sosedje opazili ogenj,« je dodal Sebastjan in povedal, da je ta objekt postavil že njegov stari oče pred 30 leti. Leta 1990 jim je Savinja zaradi poplav dobesedno vse odnesla. Po poplavi je stari oče temelje učvrstil in na novih postavil nov lesen objekt, velik približno pet krat šest metrov. Kasneje so ob Savinji v Letušu uredili tudi nasipe. Čeprav je bil vikend manjše velikosti, je imel dušo, še posebej zadnji dve leti, ko sta v njem prebivala Sebastjan in njegovo dekle, ki sta razmišljala tudi o prenovi in povečanju hišice v bližnji prihodnosti, a je ta postala boleča sedanjost. Vsem, ki jima bodo pomagali pri ureditvi njunega novega doma, bosta neizmerno hvaležna. D. Naraglav V petek, 23. junija, je bilo v Gotovljah v zavetju stoletnih lip ponovno svečano, saj so praznovali dva praznika, in sicer praznik KS Gotovlje in dan državnosti. Gotovljani ob krajevnem prazniku pripravijo kar cel festival, na katerem sodelujejo vsa društva in organizacije v kraju. Lovska družina Žalec, Športno društvo Borut Gotovlje, Društvo upokojencev Gotovlje in PGD Gotovlje so izvedli vsak svoj turnir za pokal KS Goto-vlje. Lovci meddruštveno lovsko strelsko tekmovanje, športniki turnir v malem nogometu ter odbojko, upokojenci med-društveni turnir v svojih športnih disciplinah (pikado, krogi in rusko kegljanje), gasilci pa so v okviru memoriala Maruše Cokan pripravili tekmovanje s starimi ročnimi in motornimi brizgalnami. Pred osrednjo prireditvijo pod stoletnimi lipami je domači župnik Branko Ze-mljak, ki letos obeležuje 40 let delovanja v Gotovljah, vodil mašo za domovino. Kulturni program je izvedlo Kulturno društvo Gotovlje ob sodelovanju z učenci POŠ Gotovlje pod vodstvom Mojce Uranjek in Anje Krajnc Zakonj-šek, prireditev je povezovala Tanja Trobiš, dogodek pa je popestrila folklorna skupina s Dobitniki letošnjih priznanj Ponikve. Predsednik Sveta KS Go-tovlje Bernard Gojzdnik je v priložnostnem nagovoru poudaril, da bomo za našo domovino najlepše poskrbeli tako, da bomo v prvi vrsti poskrbeli za svoj kraj in v njem ustvarjali pravo pozitivno energijo, ki nas bo vodila naprej. Poudaril je pomen in vlogo podružnične šole v kraju, sodelovanje med društvi ter pozval k vključitvi v katerokoli društvo. Pomen ustvarjalnega sodelovanja in pomen posameznika v občini, povezljivosti med krajevno skupnostjo, občino, krajani in občani je ob pozdravu zbranim poudaril tudi podžupan Ivan Jelen in dejal, da je le s sodelovanjem mogoče Modelarji za pokal Občine Prebold Na poligonu RC Struga v Kaplji vasi je v soboto, 19. avgusta, potekalo tekmovanje z radijsko vodeni avtomobilčki za pokal Občine Prebold. Tekmovanje je organiziralo Društvo modelarjev Modelar. Znova je bil uspešen domačin Dejan Cigler, lanskoletni državni prvak, ki ima dobre možnosti za osvojitev tega prestižnega naslova tudi letos. Glede na to, da tokratne tekme za pokal Občine Prebold zaradi dežja ni bilo mogoče dokončati, so se na sestanku združenja tekmovalcev odločili, da bodo to pokalno tekmo odpeljali v začetku oktobra in takrat tudi razglasili zmagovalce ter podelili nagrade in pokale Občine Prebold. D. N. doseči prijazno bivanjsko okolje. Pomembno je, da se osredotočimo na boljši jutri, gledamo pozitivno v prihodnost in skušamo čim bolje urediti naše okolje v smislu kulture in infrastrukture. Med projekti je izpostavil gradnjo pločnika Lo-žnica-Gotovlje, ki bo, če bo šlo vse po načrtih, zaključena v tem mandatu. Ob tej priložnosti so posameznikom, ki so jih predlagala društva in ki so k doseganju ciljev dela v krajevni skupnosti v letu največ prispevali, podelili krajevna priznanja. Bronasto plaketo so prejeli Erna Romih, Gašper Pižorn, Rok Luskar, Dejan Lešar, Marija Leskošek in Marjan Krašovic, srebrno Silva Kočevar, zlato plaketo pa Margit Juteršek. Letošnje družabno srečanje, ki je sledilo kulturnemu programu, pa si bodo Gotovljani zapomnili po toplem poletnem večeru, dobri glasbi, dobrem pasulju in slastnih palačinkah Turističnega društva Lipa Go-tovlje. T. Tavčar 16 avgust 2017 PO DOLINI _SoAtlnis&e/. datine/S Po Savinji z nevsakdanjimi plovili Udeleženci in organizatorji spusta po Savinji Janko Volmut si je s plovilom Seska kopalnica prislužil 2. mesto za izvirnost. Borci za svobodo s predsednikom društva Šmrkl Rokom Sitarjem Matjaž Dolinar s svojim letalom, ki mu je prinesel prvo mesto za izvirnost. Florjanove račke so zasedle 3. mesto v izvirnosti. Plovilo na nožni in ročni pogon Herody team je prišlo na cilj četrto. V Šeščah pri Preboldu so že pred časom dobili idejo, da praznovanje v spomin na gradnjo mostu čez Savinjo popestrijo s spustom po Savinji z doma izdelanimi plovili. Pred tremi leti je spuste, s katerimi je začelo Kulturno prosvetno društvo Šešče, ponovno obudilo Kulturno-umetniško društvo mladih Šmrkl in spodbudilo svoje člane in druge mlade Šeščane, da so izdelali razna plovila in se z njimi udeležili spusta po Savinji. Letos so spust ponovili že četrto leto. Spustili so se po tradicionalni progi od sotočja Bolske in Savinje do mostu v Šeščah, v razdalji dobrega kilometra, kjer so jih na mostu in ob obrežju navdušeno pozdravljali in spodbujali številni gledalci. Udeleženci so si lahko prva tri mesta prislužili glede na vrstni red prihoda na cilj, še večji poudarek pa je bil na izvirnosti plovil, kjer so prav tako podelili pokale trem najboljšim, ki so jih izbrali s pomočjo ankete med gledalci. Udeleženci spusta so bili zelo inovativni in so izdelali res zanimiva plovila, ki niso bila le za spust, z nekaterimi so se lahko prevažali po Savinji tudi proti toku in počez. V tej nevsakdanji in predvsem zabavni tekmi se jih je pomerilo 16. Nekateri so si do večje hitrosti pomagali z raznimi nevsakdanjimi vesli, rokami in nogami, drugi so se preprosto prepustili toku. Do cilja pri mostu je prvo prišlo plovilo z imenom Brata Dolar, drugo mesto je zasedlo plovilo Kmet Kondi, tretje pa plovilo Borci za svobodo na čelu z Rokom Siterjem, predsednikom Kulturno-umetni-škega društva mladih Šmrkl. Za izvirnost plovila je prvo mesto prejelo plovilo v obliki letala canadair, ki ga je upravljal domačin in občinski svetnik Matjaž Dolinar, ki je prejel 58 glasov anketirancev. Tri točke manj (55) je prejelo plovilo Šeška kopalnica z Jankom Volmutom, ki je, tako kot tudi še nekateri, poskrbel za malo šova pred ciljem, saj je imela njegova kopalnica tudi tuš. Na tretje mesto so se s 50 točkami uvrstile Florjanove račke, ki so imele največje plovilo, saj so bile povezane v eno celoto. Posebno priznanje pa si je tokrat prislužila ekipa, ki se je s svojim plovilom podala po Savinji kar nekaj kilometrov od avtopoligona ZŠAM Ločica ob Savinji do Šešč. Člani ekipe so na cilj prišli sicer z več kot enourno zamudo, mokri, umazani, a veseli, da jim je uspelo. Sicer pa so bili zmagovalci tega dogodka vsi, ki so se spustili po mirni in topli Savinji, ta je omogočala užitke prav vsem posadkam in posameznikom, med drugim tudi bodočima mladoporočencema, ki sta svojo zvezo predstavila s svojimi oblačili (na naslovnici), na svoj račun pa sta prišla celo psa, člana številne posadke na splavu. D. Naraglav Kosili, grabili in postavljali hmeljevke Sv. Lovrenc pri Preboldu je bil prvo avgustovsko nedeljo znova v znamenju koscev, grabljic in štangarjev. Tako kot minula leta so organizatorji na tekmovanje povabili ekipe iz raznih krajev Savinjske doline in od drugod. Tekmovanje se je začelo s povorko skozi vas ter prihodom ekip na tekmovalni prostor. Povorki je s koračnicami načeloval Pihalni orkester Prebold, za njim so se s kočijami pripeljali voditelj iger Boris Kopitar, hmeljarski starešine, ki so ocenjevali kakovost opra- vljenega dela, in šentlovrenške gospodinje v kmečki noši, ki so po tekmovalnem delu poskrbele za pravo kmečko malico za vse tekmovalce, sodnike in goste. Tekmovanja v košnji, gra-bljenju, postavljanju hmeljevk in šaljivi igri rdeča nit se je tokrat udeležilo le pet ekip, verjetno zaradi visokih temperatur v dneh pred prireditvijo, in sicer Marija Reka, PGD Matke, Društvo podeželske mladine Tabor, Društvo podeželske mladine SSD Polzela in Kališe nad Trbovljami. Lovoriko najboljšega kosca si je tokrat priboril Franci Uplaznik iz ekipe PGD Matke, ki je bil precej hitrejši od že dosedanjih zmagovalcev Bernarda Tratnika iz ekipe Marija Reka, ki je tokrat zasedel drugo mesto, in Gregorja Jezernika (lanskoletnega zmagovalca) iz DPM SSD Polzela, ki je zasedel tretje mesto. Najhitreje so pokošeno travo pograbile gra-bljice iz ekipe Kališe, na drugo mesto so se uvrstile grabljice DPM Tabor, tretje pa so bile grabljice iz ekipe Marija Reka. Iz te ekipe sta bila najhitrejša in najmočnejša tudi štangarja, drugo mesto sta zasedla štan-garja iz Kališ, tretje pa člana DPM SSD Polzela. Največ točk v seštevku vseh štirih disciplin je zbrala ekipa Marije Reke, ki si je s tem prislužila glavno nagrado - najem apartmaja za 7 dni v Kanegri pri Umagu, druga je bila ekipa DPM SSD Polzela, tretja pa ekipa iz Kališ. Posebno nagrado za najlepše okrašen voz sta letos prejeli kar dve ekipi, in sicer PGD Matke in DPM SSD Polzela. D. Naraglav Ekipa PGD Matke z najboljšim koscem in najboljšim rezultatom vode Zmagovalna ekipa iz Marije Reke. Najlepše okrašena sta bila vozova iz Matk (na sliki) in s Polzele. www.tiskarna.eu.com Tiskarna Gole d.o.o. Vrbje80/a, 3310 Žalec tel.: 03/710 24 60 gsm: 051/647 540 info@tisk-golc.si _SaAtirUsAe/.daiittes.J NAPOVEDNIK avgust 2017 17 m OBČINA ŽALEC Petek, 1. september, od 16. do 18. ure (vsak petek v mesecu) jezdenje ponijev; Ribnik Vrbje. Sobota, 2. september, ob 6. uri Štukljev pohod; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica. Sobota, 2. september, od 8. do 12. ure (vsako soboto v mesecu) Podeželska tržnica Žalec. Sobota, 2. september, od 8. do 12. ure kmečka tržnica pod stoletnimi lipami v Gotovljah; TOD Lipa Gotovlje. Sobota, 2. september, ob 16. uri Dnevi slovenske folklore, nastop FS KD Ponikva, KD CFS, KUD Šmartno, FD Brusači Radeče, FD Šentjur, KUD Dobrna, KD Galicija; Fontana piv Zeleno zlato. Sobota, 2. september, od 16. do 18. ure (vsako soboto v mesecu) naravoslovne delavnice in ustvar-jalnice; Ribnik Vrbje. Sobota, 2. september, ob 20. uri Žalska noč mladih; Športni center Žalec. Nedelja, 3. september, od 15. do 18. ure kreativno druženje za otroke in odrasle; Ribnik Vrbje; Društvo Plemenitosti. Ponedeljek, 4. september, ob 18. uri v okviru 12. mednarodnega folklornega festivala Od Celja do Žalca odprtje razstave Etno keramika; avla Doma II. slovenskega tabora. Ponedeljek, 4. september, ob 18. uri Po pravljici diši - pravljična ura; Krajevna knjižnica Liboje. Torek, 5. september, ob 12. uri odprtje razstav prispelih natečaj-nih rešitev zamenjavo nadhoda "Mavrica"; avla Doma II. slo. tabora. Torek, 5. september, ob 17. uri (vsak torek v mesecu) sproščanje s plesom; Hiša Sadeži družbe Žalec. Torek, 5. september, ob 18. uri (vsak torek v mesecu) začetni tečaj nemščine; Hiša Sadeži družbe Žalec. Sreda, 6. september, ob 19. uri predavanje; Bergmanova vila, Žalec; Društvo Plemenitosti. Sreda, 6. september, od 17. do 18. ure prikaz ročnega obiranja hmelja, pozdrav hmeljarskega starešine in princese; Fontana piv Zeleno zlato. Sreda, 6. september, ob 19. uri slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo priznanj Občine Žalec; Dom II. slovenskega tabora. Četrtek, 7. september, ob 19. uri 3 prostori - 3 poti, razstava likovnih del; Likovna sekcija KUD Žalec; Savinov likovni salon. Petek, 8. september, ob 15. uri Vebrov teniški memorial; Športni center Žalec. Petek, 8. september, od 17. do 21. ure Po nakupu na fontano; trgovinice in gostilne v središču Žalca (promocije in popusti, z računom za nakup nad 5 EUR možnost nakupa vrčka za pokušn-jo piv za 5 EUR v Trgovini Zeleno zlato), od 20.00 glasbeni program pri Fontani piv Zeleno zlato. Petek, 8. september, ob 20. uri kavarniški večer; Dvorec Novo Celje; GLD Aletheia. Sobota, 9. september, ob 4. uri Vrhovi prijateljstva (Italija); odhod iz Migojnic; PD Zabukovica. Sobota, 9. september, ob 5. uri pohod na Montaž s Pecola; zbor pri Kili Liboje; PD Liboje. Sobota, 9. september, ob 7. uri pohod na Begunjščico; odhod s Petrovega trga v Šempetru; PD Šempeter. Sobota, 9. september, ob 10. uri kronometer na Bukovico; start tekačev v Migojnicah; Tekaško društvo Savinjčan. Sobota, 9. september, ob 19. uri gala koncert 12. mednarodnega folklornega festivala Od Celja do Žalca; Dom II. slovenskega tabora. Nedelja, 10. september, ob 8. uri balinarski turnir; Športni center Žalec. Nedelja, 10. september, ob 9. uri Družina kolesari; start iz ŠC Žalec; ZKŠT in KK Žalec. Nedelja, 10. september, ob 15. uri tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev ter likovna razstava; Kerčmarjeva domačija, Petrovče 161, (v primeru slabega vremena v Hmeljarskem domu Petrovče); KD Petrovče in Zlatko Kerčmar. Nedelja, 10. september, od 18. do 20. ure koncert skupine Earth Shock; Fontana piv Zeleno zlato. Sreda, 13. september, ob 8. uri Golte za seniorje; odhod izpred pisarne; PD Žalec. Sreda, 13. september, ob 8.30 Okrepimo hrbtenico, telovadba; Hiša Sadeži družbe Žalec. Sreda, 13. september, ob 18. uri odprtje razstave ročnih del krožka Deteljica; Univerza za III. življenjsko obdobje; avla Doma II. slovenskega tabora. Sreda, 13. september, ob 19. uri »Se še spomnite Hmezada?«; ogled filma in najava projekta; Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Petek, 15. september, ob 9. uri kegljanje, pikado, krogi, streljanje; DU Kasaze, Liboje. Sobota, 16. september, ob 7. uri srečanje Savinjčanov in Zasavcev na Mrzlici; odhod s Petrovega trga; PD Šempeter. Sobota, 16. september, ob 8. uri izlet v neznano; zbor pri Kili Liboje; PD Liboje. Sobota, 16. september, ob 9. uri srečanje Savinjčanov in Zasavcev na Mrzlici; zbor pri Špajzerju; PD Zabukovica. Sobota, 16. september, ob 9.30 Tek po ulicah Žalca; Šlandrov trg in okoliške ulice. Nedelja, 17. september, ob 6. uri prečenje Bukovica-Gozdnik-Kamnik-Golava-Hom; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica. Nedelja, 17. september, od 8.30 memorial Iva Kamenšaka, teniški turnir, pari nad 95 let; teniška igrišča pri POŠ Trje; TK Trje 2000. Nedelja, 17. september, od 12. do 20. ure Kuhna pri fontani: 14.00—16.00 koncert Godbe Liboje, 16.00—18.00 koncert Žuže, 18.00—20.00 koncert Ars Groova; Fontana piv Zeleno zlato. Nedelja, 17. september, od 15. do 18. ure kreativno druženje za otroke in odrasle; Ribnik Vrbje; Društvo Plemenitosti. Nedelja, 17. september, ob 16. uri praznik KS Galicija in koncert skupine Veseli Pruhovčani; Dom krajanov Galicija. Torek, 19. september, ob 19. uri potopisno predavanje Katarine Jerenec »Rajska Tajska«; Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Sreda, 20. september, Moj kino: 15.30 Jaz, baraba 3, 17.00 Krij mi hrbet, 19.00 Spet dom, 21.00 Tisto (It); Dom II. slovenskega tabora Žalec. Četrtek, 21. september, ob 7. uri pohod na Javornik; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica. Četrtek, 21. september, ob 10.30 uporaba zelišč in začimb v vsakdanjem življenju; Hiša Sadeži družbe Žalec. Petek, 22. september, od 8. do 19. ure (do 24. septembra, nedelja odprto od 8. do 17. ure) 17. društvena razstava malih pasemskih živali; šotor na parkirišču pri Domu II. slovenskega tabora Žalec; Savinjsko društvo gojiteljev malih živali Občine Žalec. Petek, 22. september, ob 19. uri odprtje likovne razstave; Dom kulture Svoboda Griže; KUD Svoboda Griže. Petek, 22. september, ob 19. uri slavnostna seja s podelitvijo priznanj ob prazniku MS Žalec; Dom II. slovenskega tabora. Sobota, 23. september, 2. tekma za pokal Slovenije v karateju; telovadnica I. OŠ Žalec. Sobota, 23. september, ob 16. uri odprtje novega gasilskega doma v Veliki Pirešici. Sobota, 23. september, ob 17. uri srečanje Abrahamov; Fontana piv Zeleno zlato. Nedelja, 24. september, ob 6. uri krožna obhodnica Muta; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica. Nedelja, 24. september, od 15. do 18. ure Pozdrav jeseni pri Jami Pekel; zabavno popoldne za otroke in odrasle; TD Šempeter. Nedelja, 24. september, od 18. do 20. ure koncert skupine River Fables; Fontana piv Zeleno zlato. Torek, 26. september, ob 18. uri Po pravljici diši - pravljična ura; Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Sreda, 27. september, ob 8. uri Slomnik za seniorje; odhod izpred pisarne PD Žalec; PD Žalec. Sreda, 27. september, ob 16. uri svečana trgatev trte Nikolaje, potomke najstarejše trte na svetu; pri obrabnem stolpu v Žalcu; Drustvo Savinjskih vinogradnikov. Sreda, 27. september, ob 18. uri Po pravljici diši - pravljična ura; Krajevna knjižnica Griže. Četrtek, 28. september, ob 15.30 odprtje enote Žalec I Vrtcev Občine Žalec po izvedeni energetski sanaciji. Četrtek, 28. september, ob 18. uri koncert narodno-zabavnega ansambla GŠ Risto Savin Žalec v sodelovanju s FS Kobula KD Petrovče; Fontana piv Zeleno zlato. Petek, 29. september, ob 18. uri odprta vaja in predstavitev vseh sekcij KUD Grifon; Hmeljarski dom KZ Šempeter. Petek, 29. september, ob 19. uri Večer rime in globine s predstavitvijo revije za književnost in kulturo Vpogled; Dvorec Novo Celje. Sobota, 30. september, ob 6. uri pohod na Strelovec; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica. Sobota, 30. september, ob 8. uri Žička pot - piknik; odhod s Petrovega trga v Šempetru; PD Šempeter. Sobota, 30. september, od 15. ure 2. Savinjski Oktoberfest in hmeljarski likof; koncert skupin Gadi in Moonlighting Orchestra; tržnica in Fontana piv Zeleno zlato. OBČINA BRASLOVČE Sreda, 6. september, pohod na Tolsti vrh na Dobrovljah; odhod izpred OŠ Braslovče; PD »Dobrovlje« Braslovče. Sobota, 9. september, ob 17. uri praznovanje 90-letnice PGD Parižlje - Topovlje v Parižljah in zabava z ansambloma Narcis in Modrijani. Nedelja, 10. september, pohod na Stol iz Avstrije; odhod izpred OŠ Braslovče; PD »Dobrovlje« Braslovče. Petek, 22. september, ob 18. uri slavnostna seja Občinskega sveta Občine Braslovče; Dom krajanov Gomilsko; Občina Braslovče, KUD Gomilsko. Sobota, 23. september, ob 9. uri (še nedelja, 24. september) Bučijada; avla Doma kulture Braslovče; Društvo podeželskih žena Braslovče. Sobota, 23. september, ob 9.30 pohod dveh jezer; DPM Letuš. Nedelja, 24. september, pohod na Begunjščico; odhod izpred OŠ Braslovče; PD »Dobrovlje« Braslovče. Torek, 26. september, ob 17. uri 1. otroški stand up »Princesa jokica«; Dom kulture Braslovče; ZIKŠT 3 jezera. Četrtek, 28. september, ob 20. uri stand up predstava Vida Valiča »Tvoj bodoči bivši mož«; Dom kulture Braslovče; ZIKŠT 3 jezera. OBČINA PREBOLD Sobota, 2. september, športno srečanje veteranov; ZVVS OE Žalec, PVD Sever OE Celje in ZB KO Prebold; Gaj Prebold. Sobota, 2. september, od 8. ure dalje kmečka tržnica; dvorišče muzejske zbirke; TD Prebold. Sobota, 2. september, pohod na Malo Mojstrovko; odhod izpred OŠ Prebold; PD Prebold. Sobota, 2. september, ob 9. uri Samooskrba v času podnebnih sprememb; Muzejska zbirka Prebold skozi čas, Ekoci, ZND Prebold. Sobota, 2. september, ob 11. uri ogled kmetijskega orodja; Muzejska zbirka Prebold skozi čas, ZND Prebold. Petek, 8. september, pohod v Marijo Reko; odhod izpred društvenih prostorov; PD Prebold. Sobota, 9. september, ob 17. uri zaključek hitrostnih tekmovanj; ŠC Matke; PGD Matke. Sobota, 9. september, od 8. ure dalje kmečka tržnica; dvorišče muzejske zbirke; TD Prebold. Nedelja, 10. september, odprto DP modelarjev - off road; Struga; Društvo modelarjev Modelar Velenje, podružnica Prebold. Ponedeljek, 11. september, ob 17. uri pogovorna delavnica: Delovanje za zdravo življenje; sejna soba občine; Društvo Moji odnosi. Torek, 12. september, ob 18.30 Homeopatija za rastline na balkonu, vrtu in njivi (B. Januš); Občinska knjižnica Prebold. Sobota, 16. september, teniški turnir (moški, ženske); igrišča pri bazenu; ŠD Partizan Prebold. Sobota, 16. september, atletski troboj; igrišča pri bazenu; ŠD Partizan Prebold. Sobota, 16. september, od 8. ure dalje kmečka tržnica; dvorišče muzejske zbirke; TD Prebold. Sobota, 16. september, ob 11. uri srečanje Savinjčanov, Zasavčanov in Laščanov na Mrzlici; PD Prebold. Nedelja, 17. september, od 11. do 19. ure snemanje oddaje Gostilna pr' Francet; Gaj Prebold; društvo Prijatelji 6 še. Torek, 19. september, ob 18.30 Kdo sem jaz, predstavitev vodnika/knjige; Občinska knjižnica Prebold. Torek, 19. september, med 19. in 20. uro meritve holesterola, krvnega sladkorja, trigliceridov in RR; prostori RK Prebold; KO RK Prebold. Sobota, 23. september, od 8. ure dalje kmečka tržnica; dvorišče muzejske zbirke; TD Prebold. Sobota, 23. september, izlet/pohod v neznano; odhod izpred OŠ Prebold; PD Prebold. Torek, 26. september, ob 18. uri pravljična ura s poustvarjanjem; Občinska knjižnica Prebold. Četrtek, 28. september, ob 18.30 odprtje razstave Sabine Vybihal »Dva ponirka«; Občinska knjižnica Prebold. Sobota, 30. september, od 8. ure dalje kmečka tržnica; dvorišče muzejske zbirke; TD Prebold. 18 avgust 2017 KULTURA _SaAjlnis&e/. datine/S Glasbeno obarvan Savinov dan Likovna kolonija Zeleno zlato Vsako leto 11. j ulija se v Žalcu spomnijo rojstva pomembnega slovenskega skladatelja Friderika Širce - Rista Savina. Na glasbenem večeru, posvečenem znamenitemu Žalčanu - skladatelju, ki je svoje poklicno življenje preživel kot častnik v vojski avstro-ogrske monarhije in ga zaključil leta 1918 kot generalmajor Friderik Širca, je bil zaradi napovedi slabega vremena namesto v atriju Savinove hiše v avli Doma II. slovenskega tabora. Številnim obiskovalcem sta se z argentinskimi in s slovenskimi pesmimi predstavila basbaritonist Juan Vasle in na klavirju Ivan Vombergar. Juan Vasle si je pevsko diplomo pridobil na Visokem inštitutu za umetnost gledališča Colon v Buenos Airesu. Leta 1988 je bil finalist na mednarodnem pevskem tekmovanju Luciano Pavarotti (Luciano Pavarotti International Voice Competition) v Filadelfiji v ZDA. Od leta 1990 je član solističnega ansambla ljubljanske Opere. Gostoval je v Avstraliji, Braziliji, na Češkem, Hrvaškem, v Italiji, Kanadi, na Kosovu, v Nemčiji, Paragvaju, Peruju, Urugvaju in ZDA. Izdal je šest zgoščenk, tri posveče- Na prireditvi v spomin Frideriku Širci -Ivan Vombergar. ne slovenskim samospevom in narodnim pesmim, južnoameriške, božične pesmi in operne arije. Napisal je knjigo Pevci so tudi ljudje (24 pogovorov z opernimi izvajalci). Leta 2010 je prejel Betettovo nagrado, ki jo podeljuje Društvo glasbenih ustvarjalcev Slovenije. Juan Vasle je tudi velik nogometni poznavalec, o tem športu je napisal več knjig. Ivan Vombergar je sin slovenskih staršev, rojen v Buenos Airesu v Argentini. Študije je opravil v »Conservatorio provincial de música de Morón«, kjer je leta 1995 diplomiral kot višji profesor klavirja. Leta 1997 je diplomiral v »Instituto Superior de Arte del Teatro Colon« kot korepetitor ter zborovski in operni dirigent. V sezonah med 1999 in 2003 je bil redno zaposlen v SNG Opera Ljubljana kot korepetitor. Pri oratorij-skih koncertih je sodeloval kot organist in pri pripravi zbora, pri Mozartovih operah pa kot čembalist. Med letoma 2001 in 2011 je vodil zbor APZ sv. Cecilije. Od decembra 2003 je umetniški sodelavec, korepetitor na Akademiji za Glasbo. Leta 2015 je dokončal na akademiji klavirsko specializacijo. T. Tavčar Udeleženci likovne kolonije Zeleno zlato Likovne kolonije Zeleno zlato, ki je letos potekala od četrtka, 17., do sobote, 19. avgusta, v Žalcu, se je udeležilo štirideset ljubiteljskih slikarjev iz likovnih sekcij kultur-no-umetniških društev iz raznih krajev Slovenije. Zadnji dan so v avli Doma II. slovenskega tabora odprli razstavo del udeležencev likovne kolonije. Zbrane je nagovorila vodja kulture na ZKŠT Zalec Lidija Koceli, razstavo pa je predstavil mentor mag. Uroš Potočnik. Dejal je, da na razstavi sodelujejo vsi udeleženci kolonije, skupaj je razstavljenih 60 del, od tega je največ likovnih del v akrilni, najmanj pa v oljni tehniki. Navdih za umetnine so udeleženci črpali na različnih lokacijah Spodnje Savinjske doline. Razstavo je odprl žalski župan Janko Kos in se zahvalil vsem, ki so kakor koli pomagali pri izvedbi letošnje likovne kolonije. Ob tej priložnosti so vsem ustvarjalcem podelili priznanja. Odprtje razstave je pospremila novoustanovljena glasbena skupina Zuže iz KUD Grifon Šempeter. Likovna dela bodo na ogled do 31. avgusta, od ponedeljka do četrtka med 9. in 15. uro ter v petek med 9. in 13. uro. Likovno kolonijo so organizirali ZKŠT Zalec, žalska območna izpostava JSKD in KUD Zalec. T. Tavčar »Vročica« v likovnem salonu Filmski poletni večeri v Preboldi Predsednica ZND Prebold Nuša Stergar se zahvaljuje gostji večera Jožici Ocvirk. V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je bila do 31. julija na ogled razstava ljubiteljske slikarke Tatjane Hren, članice likovne sekcije KUD Žalec. Ob odprtju razstave je avtorico likovnih del predstavil akademski slikar mag. Uroš Potočnik. Kot je poudaril, se v njenem slikarstvu prepleta tematski kompromis, ki se razpenja med svetom intimnih, ponotranje-nih vzgibov in zunanjo prostorsko formalizacijo. A pri tem ne izgublja pomena o tistem, kar Onkraj misli in imen je naslov razstave avtorja Vasje Grabnerja iz Griž. Razstava bo v Savinovem likovnem salonu odprta do 31. avgusta. Odprtja razstave se je 3. avgusta udeležilo veliko ljubiteljev likovne umetnosti. Zbrane je nagovorila vodja kulture pri ZKŠT Zalec Lidija Koceli, sli-karjevo življenje in razstavljena dela pa sta predstavili mag. Alenka Domjan in umetnostna zgodovinarka Karin Požin. Vasja Grabner je umetnik, ki deluje na področju slikarstva in grafičnega oblikovanja. V svojih (hiper)realističnih delih preigrava realnost današnjega sveta: čustveno hladnost, brez-osebnost in odtujenost. Motivi posameznih sadov narave in ženskih figur so kljub popolni razpoznavnosti drugačni; sa- jo obdaja; v njem išče pripoved in odtis realnosti, pa naj gre za figuro v urbanem prostoru ali sublimno podobo krajine, ki se boleče dotika arhitekturnih kulis, ki jih ustvarja človek. Razstava Vročica predstavlja slikarkine poglede na modrino, na morje, na plažo, na željo po oddihu, po prestopu vročice, po iskanju notranjega miru, po obveznem in sploščenem juliju in avgustu ... V kulturnem programu je nastopil Lovro Korošec (bariton). T. Tavčar Vasja Grabner ob svojih delih mevajo v nedefiniranem prostoru, tu in tam pa so diskretno dopolnjeni z drobnimi grafiti in nalepkami, ki dajejo njegovim slikam izrazito simboličen podton. Ob koncu se je obiskovalcem zahvalil tudi umetnik in pred- Tatjana Hren stavil svoj nov razstavni katalog. To je bila Grabnerjeva prva samostojna razstava v Savino-vem likovnem salonu, njegova dela pa so razstavljena tudi drugod po Evropi (v Švici, Avstriji, na Švedskem .). T. Tavčar Zgodovinsko-narodopisno društvo Prebold je letošnje poletje v razstavno-priredi-tvenem prostoru Muzejske zbirke Prebold skozi čas v Dolenji vasi organiziralo filmske večere. Na prvem filmskem večeru so si obiskovalci ogledali jugoslovanski film Prekobrojna iz leta 1962, ki ga je režiral Branko Bauer, film pa predstavlja življenje mladih na mladinskih delovnih akcijah in je bil v tistem času zelo popularen. Na festivalu v Puli je bil nagrajen s tretjo nagrado za najboljši film, igralka Milena Dravič pa je dobila zlato areno za najboljšo žensko vlogo. V omenjenem filmu je sodelovala tudi Preboldčanka Hana Golič. Na drugem filmskem večeru je občinstvo uživalo ob gledanju slovenskega filma Naš avto iz leta 1962, ki ga je reži-ral František Čap, ki je za film napisal tudi scenarij, in sicer po predlogi pisatelja Vitomila Zupana. Film je burka na temo avtomobila kot statusnega simbola, ki je sčasoma pridobil status klasike. Avgustovski filmski večer pa je zaznamoval slovenski dramski film Bele trave iz leta 1976 režiserja Boštjana Hladnika in scenarista Branka Šomna. Filmska zgodba pripoveduje o mladem paru Danu in Veri. Ko se Dane vrne iz vojske, ga na postaji pričaka Vera, pripravljena za skupno življenje. V filmu nastopajo med drugim Polde Bibič, Marina Urbanc, Ljubiša Samardžič, Barbara Jakopič, Dare Valič, svoj delček pa je k filmu prispevala tudi Savinjčan-ka Jožica Ocvirk, ki je o tej izkušnji povedala: »Ta film bi lahko bil zame usodna prelomnica v življenju, a žal pri štiriindvajsetih letih in dveletnem sinu nisem imela dovolj poguma, da bi si upala izkoristiti ponujeno priložnost. Moja igralska pot ne bi obtičala v lokalnem okolju, kar me je, danes priznam, velikokrat utesnjevalo. /./ Na Bele trave pa ostajajo najlepši spomini . Druženja z vsemi imenitnimi slovenskimi igralci in ostalimi ustvarjalci filma, male in velike skrivnosti ob snemanjih, seveda pa naporna čakanja, vroče poletje. Nepozabno pa bo ostalo druženje z Ljubišo Samardžičem.« Filmski večeri so se prijeli in, kot je povedala predsednica ZND Prebold Nuša Stergar, bodo z njimi nadaljevali tudi v prihodnje. D. Naraglav JCmuma Pregledi vida v torek,12., 19. in 26. 9. Naročite se vsak dan od 8. do 18. ure! Znižanje sončnih očal od 10-50 % popusta na gotovino Simona Kodrin s.p. Tel.: 03 700 06 30, Gsm: 051 326 677 Rimska cesta 35 E-mall: optika.simona@slol.net 3311 Šempeter www.optlka-slmona.si Onkraj misli in imen _SaAtirUsAe/.daiitte/A KULTURA avgust 2017 19 V Žalcu bodo ponovno zazvenele citre Jeseni se v Žalcu začenja nova sezona citrarskega abonmaja, že sedma zapovrstjo. V šestih sezonah se je na štirih lokacijah zvrstilo 32 koncertov. Potem ko so v prejšnjih sezonah citre zvenele v Domu kulture Svoboda v Grižah, na gradu Komenda na Polzeli in v Grajski Megi pri Dvorcu Novo Celje, bodo zdaj ponovno odmevale po avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu, kjer je organizator ZKŠT Žalec pripravil abonma že preteklo leto. Umetniški vodja abonmaja Peter Napret je tudi za to sezono napovedal zanimive koncerte, na katerih bomo slišali različne glasbene zvrsti na strunskih glasbilih. »S to idejo sem začel, ker sem želel, da se čim večkrat sliši citre na enem takšnem koncertnem odru. Prejšnja leta smo imeli tudi ta koncept, da so imele naše diplomirane citrarke, ki jih imamo že 11, priložnost predstaviti program. Malce bolj resne citre, bolj koncertne. Namen tega je, da so citre prepoznane kot koncertni instrument,« je dejal Peter Napret. Umetniški vodja tako še vedno sledi prvotni ideji, da bi svoje mesto v abonmaju dobili naši mladi citrarji. Tudi letos bo imela svoj koncert ena od slovenskih citrarskih študentk, in sicer Tanja Klančnik. Posebna poslastica letošnjega, že sedmega citrarskega abonmaja pa bo nastop jazzovskega tria s citrami, ki bo gostoval s podporo Avstrijskega kulturnega foruma. »Avstrijec Harald Oberlechner je eden izmed najpomembnejših citrarjev današnjega časa. Tokrat pride k nam z jazzovskim triom Unicum, ki deluje od leta 2011. Zaradi citer je trio mogoče nekoliko nenavaden oz. unikaten, kot pove že samo ime. Izvajajo večinoma blues in jazz standarde ter pop balade,« je pojasnil Napret. Vsi koncerti bodo bolj ali manj obarvani z vokalom, kar so obiskovalci vedno dobro sprejeli. Ker je avla žalskega kulturnega doma dovolj velika, lahko sprejmejo še kakšnega obiskovalca več, kot so jih na prejšnjih lokacijah, predvsem si želijo domačinov, da bi jih navdušili nad tem glasbilom. Na koncerte sicer prihajajo obiskovalci iz vseh delov Slovenije, od Maribora pa vse do Gorenjske. Anica Habjan iz Železnikov prihaja na abonma že več let in pravi: »Prav gotovo bom prišla poslušat melodije citer tudi letos. Tudi sama igram citre v eni skupini v Domžalah. Pretekla leta smo vzele abonma in tudi pridno hodile.« Anica Habjan, ki že nekaj let igra citre, uči jo prav umetniški vodja abonmaja Peter Napret, še dodaja, da jo veseli, da so citre priljubljene tudi med mladimi: »Mislim, da je zmeraj več mladih, po glasbenih šolah se učenje citer širi in to nas veseli. Rada poslušam ci-tre, rada gledam te, ki že veliko znajo, in tudi otroke je zelo lepo poslušati, saj se zelo hitro učijo.« Od oktobra in vse do marca bo tako eno nedeljsko popoldne v mesecu rezervirano za citrarski koncert v Žalcu. Ti koncerti so znani tudi v citrar-skih krogih na tujem, je ponosno pojasnil umetniški vodja in dodal: »Kar nekaj tujih citrarjev mi je dalo vedeti, da bi z veseljem gostovali v našem ciklu. Po mojem vedenju gre še vedno za edini takšen abonma na svetu, tako da je poleg pivske fontane tudi ta koncertni cikel žalski unikum.« Irena Tepej, profesorica citer in solopetja na Glasbeni šoli Risto Savin Žalec, se z optimizmom ozira v prihodnost in pravi: »Lahko rečem, da se vse več mladih odloča za citre. Da pa se instrument razvija v pravo smer, so in še pripomorejo številni citrarji, ki se pojavljajo na najrazličnejših prireditvah in predstavljajo citre z igranjem različnih glasbenih žanrov.« Žalska profesorica, ki je tudi sama že nastopila na citrar-skem abonmaju, se veseli letošnje jeseni in prvega koncerta. »Veseli me, da lahko v Žalcu prisluhnemo vrhunskim glasbenikom. Učenci glasbenih šol, učitelji, koncertanti, citrar-ski orkestri, razne komorne zasedbe v sodelovanju s pevci in drugimi instrumentalisti iz Slovenije in tujine s svojim virtuoznim igranjem na teh koncertih bogatijo naša srca,« pravi Tepejeva in dodaja, da gre velika zasluga prav Petru Napretu, ki je pobudnik abonmaja in pomemben sooblikovalec citrarskega kulturnega življenja. »Glede na to, da lahko na citre izvajamo vse zvrsti glasbe, bi se morali v savinjski regiji pojavljati na odrih s še več resne glasbe. Slišimo veliko ljudske in narodno-zabavne glasbe. Klasike, jazza, sodobne glasbe pa je še vedno premalo, čeprav čudovito zveni na ci-trah. Tudi jaz se bom z učenci glasbene šole trudila, da se bo v tej smeri kaj premaknilo,« pa malce kritično, a z optimizmom dodaja profesorica na žalski glasbeni šoli. Peter Napret Na abonmaju je imela priložnost nastopiti tudi mlada Brina Gabrovec, sicer še dijakinja, ki na citre igra že od malih nog. »Za igranje citer sem se odločila že v vrtcu, kjer sem jih prvič videla. Z denarjem, ki sem ga prihranila od daril za rojstni dan, sem si kupila igračo, podobno citram. Še danes pa se spomnim dneva, ko sta starša skupaj gledala vabilo o vpisu v glasbeno šolo in vsa navdušena sem z osmimi leti začela obiskovati pouk citer v Žalcu. Citre so zelo pomemben in velik del mojega življenja, saj jih igram že devet let. Trenutno si želim končati srednjo glasbeno šolo v Celju, kako pa se bom ukvarjala s ci-trami kasneje, se še nisem dokončno odločila.« pravi mlada citrarka Brina, ki se veseli tudi letošnjega nabora glasbenikov na abonmaju. »Koncerti so res lepa priložnost, da dolge priprave pokažemo tudi drugim ljudem in res lepo je videti, da se za obisk kateregakoli koncerta odločijo novi ljudje in vidijo, da na citre igramo vse, kar si lahko zamislijo.« Mlada citrarka Brina Gabrovec Profesorica citer Irena Tepej Citrarski abonma se bo letos začel v nedeljo, 22. oktobra, ob 17. uri s koncertom vokal- no-instrumentalnega sestava Cvetoča jesen. Ž. Krušič Gorišek Oder »iztresel« dve domači rock skupini Zadnji julijski petek je v Žalcu potekalo tekmovanje Stresi oder 2017, na katerem so nastopile štiri skupine, ki so se skozi predizbor prebile v finalni večer tekmovanja. Glavno nagrado, nastop na Žalski noči mladih 2017, sta si prislužili domači skupini Kavibba in Alter Ego. Tekmovanje se je začelo ob 21. uri, skupine pa so imele 20 minut časa, da so prepričale gledalce in strokovno žirijo. Prvi so na oder stopili Kavib-ba, ki igrajo več zvrsti rocka, delujejo pa dobro leto dni in poleg preigravanja »coverjev« ustvarjajo tudi svojo avtorsko glasbo. V skupini je ženska vo-kalistka Katjuša Lesjak, ki rada poprime tudi za kitaro, ostali člani pa so Vid Tratnik, Blaž Štorman in Benjamin Menci-gar. Prihajajo iz Savinjske doline in okolice, od Laškega pa do Vranskega. Na tekmovanju so osvojili drugo mesto in bodo tako nastopili na Žalski noči mladih, prav tako so osvojili dva snemalna dneva v studiu, kar jih še posebej veseli. »To je velik preboj za nas, za tako mali garažni bend, kot smo. Nepričakovano. Smo zelo veseli uspeha. Bo pa nastop na Žalski noči mladih tudi prvi večji koncert v naši karieri, do zdaj smo nastopili na treh koncertih, saj smo, če se malce pošalimo, v resni zvezi leto in tri mesece,« so povedali člani skupine Kavibba. Drugi so na odru na Šlan-drovem trgu zažgali Lumber-jacki, fantje iz osrčja Dolenjske. Ustvarjajo že štiri leta, v tem času so se predstavili v vseh večjih mestih po Sloveniji, nastop na Žalski noči mladih pa jim je letos ušel. A to jih ni potrlo, obljubljajo pa, da lahko, ker imajo avtorskega materiala vse več, v bližnji prihodnosti pričakujemo nove komade in videospote, ki bodo zvesti rock and rollu s kančkom grunge-življenjskosti. Prav tako naskok na oder Žalske noči mladih ni uspel bendu In Vibratum, glasbeni skupini, ki jo sestavljajo štirje fantje različnih starosti in poklicev. Kot zadnji so na oder stopili člani domače skupine Alter Ego, ki so navdušili obiskovalce s svojimi avtorskimi komadi in si prislužili glavno nagrado na natečaju Stresi oder 2017. Tako jih čaka nastop na Žalski noči mladih, priigrali pa so si tudi tri snemalne dneve v studiu. Člani benda Jan Potrč, Jernej Černelč, Julij an Golavšek in Luka Ribič se že veselijo septembrskega koncerta v Žalcu. »Imamo tri snemalne dneve in se bomo zakopali v naše gradivo, da bomo lahko na Žalski noči mladih predstavili nove avtorske komade. Vse pa vabimo na koncert, da si ogledajo naš glas in stas,« so povedali s smehom na obrazu. Bend Alter Ego sicer ustvarja že od oktobra 2015, mlada štiričlanska Mladi, ki so tresli oder. rock zasedba je kmalu začela z ustvarjanjem avtorskih komadov (Vdih, Trenutek, Pravljica ... ) in izoblikovala unikaten celosten glasbeni zven, ki ga najbolj zaznamujeta narativni vokal in dinamičen instrumental. »Priprave niso bile težke, saj to, kar počnemo, delamo radi. Vsake vaje vza- memo resno. Priznano, včasih so malce naporne, na vsak nastop se pripravimo maksimalno in vse gre vedno v redu. Trema je vedno, dobro je, da je prisotna,« so zatrdili v en glas in povedali, da bo pozitivna trema prisotna tudi na Žalski noči mladih, ki bo v soboto, 2. septembra 2017. Na glavnem odru bodo prvo septembrsko soboto zažigali tudi Big Foot Mama, Siddharta, Nipke in Trkaj ter Kobra Rockshow. Da bo večer zabaven tudi za privržence elektronske glasbe, pa bodo poskrbeli Los Compañeros, DJ Robby Júnior, MOBO, Mike Vale in Chamae. Ž. K. G. 20 avgust 2017 SPORT _SaAjlnis&e/. datine/S Timi Zajc zmaguje tudi poleti Ina s tremi medaljami na DP Smučarski skakalci tudi poleti nimajo prav veliko prostega časa, saj potekajo treningi in tekmovanja na skakalnicah z umetno podlago. Med uspešnimi skakalci je tudi Savinjčan Timi Zajc iz Hramš v KS Galicija, ki je opozoril nase v pretekli zimski sezoni, ko je kar nekajkrat stal na najvišji stopnički v mednarodni konkurenci mladih in bil tudi državni prvak med mladinci do 18 let. Zdaj navdušuje tudi na poletnih napravah. Že julija je zmagal v močni članski konkurenci na tekmovanju FIS v avstrijskem Beljaku, kjer je bil boljši od dveh Italijanov, Federica Cecona in Giovania Bresadola, in ostalih tekmovalcev iz Avstrije, Nemčije, s Poljske, z Japonske in iz Slovenije. Na drugi tekmi se mu ni izšlo najbolje, saj je bil zaradi napake 18. Drugi avgustovski vikend pa je na tretji in četrti tekmi pokala FIS v finskem Kuopiu znova pokazal zobe in premagal vso konkurenco ter postal najboljši tekmovalec v prvem delu pokala Timi Zajc na najvišji stopnički pod skakalnicami v finskem Kuopiu FIS in si tako zagotovil dodatno kvoto. Na prvi tekmi je bil Timi za pet točk boljši od domačina Eetuja Nousiainenoma in je imel 1,9 točke naskoka pred Nemcem Piusom Paschejem. Na drugi, popoldanski tekmi pa je kot edini Slovenec na severu Evrope slavil s prednostjo dveh točk pred Poljakom Przemyslawom Kantyko, tretji pa je bil ponovno Nemec Pasche. O Timiju Zajcu smo obšir- neje pisali ob njegovem uspehu v Turčiji, kjer se je okitil s tremi zlatimi medaljami na olimpijskem festivalu evropske mladine, z zmago med posamezniki ter s skupno zmago med moškimi in mešanimi ekipami. Timi je član SSK Ljubno ob Savinji, največ pa trenira v Kranju, kjer obiskuje tudi srednjo trgovsko šolo in tamkajšnjo skakalno šolo. Njegov trener je Goran Bertoncelj, pred tem pa ga je treniral njegov oče Boštjan Zajc. D. N. Celje je 22. in 23. julija gostilo člansko državno prvenstvo v atletiki. Na prvenstvu je odlično nastopila Polzelan-ka Ina Rojnik, saj je osvojila kar tri medalje. Najprej je s časom 56,33 osvojila drugo mesto v teku na 400 m, dan kasneje je osvojila bron v teku na 200 m, še eno srebrno medaljo pa si je pritekla s štafeto AD Kladivarja v teku na 4 x 100 m. Dejstvo je, da se je Ina letos mučila s trdovratno poškodbo ahilove tetive in izpustila zimsko sezono. Z resnimi treningi po poškodbi je začela šele konec marca, zato je uspeh še toliko večji. Ina od lanskega septembra študira v Ljubljani, zato zdaj tam tudi trenira, in sicer pod vodstvom Mateja Juharta. Po izjemnem dosežku je povedala: »Po stresnem začetku leta nisem pričakovala tako hitrega povratka in sem nad doseženim tudi sama presene- Medalje v teku na 200 m (z leve: Joni Tomičič Prezelj, Anita Horvat in Ina Rojnik). čena. Pred tekmovanjem sem se dobro počutila in medaljo na 400 m po tiho tudi pričakovala, veseli pa me čas 56,33, ki je glede na močan veter zelo dober. Naslednji dan sem bila zelo sproščena tudi v teku na 200 m, kjer sem imela za cilj uvrstitev v finale, o medalji pa nisem niti sanjala.« T. Tavčer Veteranu zlato in srebro na EP Taekwondoisti v Ljubljani in v Bosni Braslovčani na tekmovanju v Ljubljani Braslovški taekwondoisti so pred počitnicami z uspešnimi nastopi zaokrožili tekmovalno sezono 2016/2017. V Ljubljani je potekalo mednarodno odprto prvenstvo Ljubljana open 2017, v istem času pa v Visokem v BiH tudi mednarodno odprto prvenstvo Bosna Open 2017. Braslovčani so zelo uspešno sodelovali na obeh tekmovanjih. V Ljubljani so se na najvišjo stopničko povzpeli Ana Jan v formah, Ema Mešič v kar treh kategorijah borb ter Klemen Strojanšek in Simon Zajec oba v borbah. Drugo mesto so osvojili Ana Mešič, Ana Sajtl, Jan Ške-ta, Zoran Lončarič in Boštjan Šketa v formah ter Ana Mešič in Ana Sajtl v borbah. Tretjega mesta pa so se veselili Eva Jan, Pia Matko in Tilen Šketa v formah ter Ana Jan, Nino Kranjec Lončarič in Žan Kovačič v borbah. Med ekipami deklic so Braslovčanke v postavi Ana Saj-tl, Ema Mešič, Bea Mastnak in Ana Mešič osvojile prvo mesto. Tekmovanja v Bosni so se udeležili Sabina Bec, Klemen Strojanšek in Simon Zajec. Sabina Bec je osvojila drugo mesto v formah ter tretje mesto v borbah, Klemen Strojanšek je osvojil drugo mesto v formah in prvo mesto v borbah, Simon Zajec pa tretje mesto v formah in prvo mesto v borbah. Bra-slovčani so s tem zaključili izjemno uspešno tekmovalno sezono 2016/17, a so jih čakale še intenzivne priprave na polaganje višjih pasov, potem pa so prišle zaslužene počitnice. S pripravami sta nadaljevala Klemen Strojanšek in Simon Zajec, ki se bosta udeležila tudi svetovnega pokala v kickboxin-gu v italijanskem Riminiju ter priprav kickboxing reprezen- V danskem mestu Aarhus ja v času od 26. julija do 6. avgusta 2017 potekalo evropsko veteransko atletsko prvenstvo na prostem. Udeležilo se ga je okoli 4000 atletov veteranov iz cele Evrope, svoje sposobnosti pa so dokazovali kar v 48 disciplinah. 21-člansko slovensko reprezentanco je zastopal tudi član AD Kladivar Celje Marko Božič s Polzele. V nedeljo, 30. junija, se je z evropsko konkurenco v starostni kategoriji M55 pomeril v teku na 400 metrov z ovirami in za več kot dve sekundi premagal svoje so-tekmovalce. Njegov zmagoviti Marko Božič po teku na 400 metrov z ovirami čas je znašal 1:02,25. Štiri dni kasneje je nastopil v finalu teka na 100 m z ovirami in s časom 15,27 osvojil drugo mesto in srebrno kolajno. T. Tavčer Hopsi za novo sezono tance za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo v začetku septembra v Makedoniji. D. N. Hopsi so se v Športni dvorani Polzela zbrali na prvem treningu nove sezone, ki jo bodo uradno odprli v začetku oktobra s tekmo v pokalu Špar. Košarkarje bo tudi v novi sezoni vodil trener Boštjan Kuhar. Na prvem treningu se je zbralo 14 igralcev, ki jih v naslednjih dneh čaka veliko dela. Na prvem treningu so se zbra- ïfï 16.9. sobota OD » • • I • TEK PO ULICAH ŽALCA 2017 PREDPRIJAVE DO: 11. 9. 2017 • ZAKLJUČEK AKCIJE FB: Razpnimo Jadra ŠPORTNA ANIMACIJA IN OGREVANJE ODPRTO ŠOLSKO PRVENSTVO V ULIČNIH TEKIH HMELJKOV TEK NAJMLAJŠIH S STARŠI ŠTAJERSKO KOROŠKI POKAL MALT RACE KANA REKREATIVNI TEK NA ŽALSKO MILIJO www.zkst-zalec.si li Domen Omladič, ki sicer odhaja na študij v ZDA, kjer bo prav tako treniral košarko, Andraž Stropnik, Dejan Čup, Urban Bukovič, Milojko Vasi-lič, Uroš Godler, Andraž Ro-gelja, David Steiner, novinca Sebastjan Borse in Američan Chauncey Collins ter mladinci Rok Arzenšek, Anej in Žan Li-sančič ter Nejc Zmrzlak. Hopse bo tudi v novi sezoni vodil trener Boštjan Kuhar, njegov pomočnik pa bo Primož Koba-le. T. T. _SaAtirUsAe/.daiitte/A SPORT avgust 2017 21 Državna in srednjeevropska prvaka Ponovno v vrhu tekmovanja mladih Mlada slovenska odbojkar-ja na mivki Jaka Udrih s Polzele in Rok Možic iz Maribora sta na srednjeevropskem prvenstvu MEVZA v Brnu pometla s konkurenco in se veselila zmage. V kategoriji do 18 let sta na prvenstvu v predtekmovalni skupini B brez težav premagala dva češka para z 2 : 0. (Ha-vlasa, Dvoržaka in Maxinerja, Podroužka). Tudi tretja češka naveza, Havlin in Beneš, v če-trtfinalnem obračunu ni bila kos našima fantoma, ki sta bila uspešnejša z 2 : 0 ( 21:14, 21:18). V polfinalu sta se Udrih in Mo-žič nato še enkrat pomerila s Havlasom in Dvoržakom in se tudi tokrat veselila zmage z 2:0. V velikem finalu sta slovenska odbojkarja tekmecema, Štočeku in Knoblochu, oddala prvi niz na prvenstvu, a se na koncu vseeno veselila zaslužene zmage z 2:1 (19:21, 21:18 in 15:11), ki jima je prinesla naslov srednjeevropskih prvakov. Naša odbojkarja pa sta slavila tudi na državnem prvenstvu v odbojki na mivki za mlajše kategorije v Ljubljani. Osvojila sta kar tri naslove prvaka, in sicer v konkurenci igralcev do 17 let, do 19 in do 21 let. Jaka in Rok sta s prikazano igro, dobro telesno pripravljenostjo in odličnim tehničnim znanjem premagala tudi skoraj tri leta starejše nasprotni- Jaka Udrih in Rok Možič. ke, ki jima na igrišču niso bili kos. Trdo delo, odrekanje in disciplina odlikujejo mladega perspektivnega Jaka Udriha, ki je pri svojih 16 letih samo letos posegel že po šestih zlatih medaljah in si na turnirju ME-VZA s svojim soigralcem priboril dvakratni bron. Glede na to, da Jaka in Rok nimata kon- 670 kolesarjev v Logarsko dolino Kmalu po startu 15. kolesarskega rekreativnega maratona v Logarsko dolino Mlekarna Celeia Arja vas je zadnjo avgustovsko soboto pripravila eno najmnožičnej-ših rekreacijskih prireditev v Sloveniji, 15. rekreativni kolesarski maraton Zelene doline v Logarsko dolino. Lepo sončno vreme je na 15. rekreativni maraton privabilo 670 (lani 630) kolesarjev iz raznih krajev Slovenije. Velikega maratona Arja vas-Logarska dolina (72 km) se je udeležilo 425 kolesarjev, malega Ljubno-Logarska dolina (32 km) pa 245. Za osvežitev kolesarjev so na poti skrbele štiri okrepčevalnice, za varnost pa dobro organizirana ekipa spremnih vozil, policija, motoristi in mobilna prva pomoč. Zbrane sta na startu velikega maratona v Arji vasi nagovorila direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakob in predsednik nadzornega sveta Anton Pu-šnik ter udeležencem zaželela srečno in varno vožnjo. Na cilju so udeležencem maratona pripravili okrepčilo, poskrbeli za športno srečanje in bogat srečelov. Maratona se je udeležilo tudi nekaj ročnih kolesarjev (paraplegikov). Povezovala jih je namreč akcija Zavoda Vozim - Mislim varno, s katero so člani zavoda opozarjali kolesarje in druge zbrane s preventivnimi nasveti za varno kolesarjenje. Kolesarji na ža- kurence in da sta v skupnem seštevku točk na odbojkarskih turnirjih na mivki dosegla najvišje število točk, ju bomo lahko spremljali na turnirju pokala mladih Slovenije ter na turnirju v Rusiji (Kazan) in na Češkem (Bratislava), kjer bosta zastopala barve Slovenije. T. Tavčer lost še vedno spadajo med ran-ljivejše udeležence v prometu, v lanskem letu jih je v prometnih nesrečah življenje izgubilo 13, hudo telesno poškodovalo pa se jih je kar 179. T. Tavčar Zlate žalske kadetinje, zmagovalke mednarodnega turnirja v Makarski Rokometni klub Zelene Doline Žalec je že drugo leto zapored po točkovanju RZS za preteklo sezono 2016/2017 zasedel 3. mesto v tekmovanju mladih, za RK Krim Mercator in RK Olimpija. Če bi prišteli še rezultate ekipe mladink, ki tekmujejo skupaj s partnerskim RK Nazarje, potem bi bili na 2. mestu. Prav vse mlajše selekcije RK Zelene Doline Žalec (trenerji: Tana Sutaj, Jernej Rantah in Aleš Filipčič) so se v pretekli sezoni 2016/2017 uvrstile med najboljše v državi: kadetinje so bile tretje v državnem prvenstvu, starejše deklice A pete, mlajše deklice A druge in mlajše deklice B četrte. Mladinke, ki z mešano ekipo mladih rokometašic delujejo pod okriljem RK Nazarje, so bile devete. Seštevek točk tako daje odličen rezultat na državnem nivoju in kaže na dobro dolgoročno zastavljeno vizijo razvoja rokometa v žalskem klubu. »Vsekakor je to rezultat, na katerega smo lahko ponosni in je hkrati velika odgovornost za prihodnost. Na pragu nove sezone pa je predvsem motivacija za kakovostno strokovno delo z mladimi rokometašica-mi v novi sezoni,« so sporočili iz kluba. Žalske kadetinje pod vodstvom Aleša Filipčiča so svojo dobro sezono sklenile konec junija z zmago na mednarodnem rokometnem turnirju v hrvaški Makarski, kjer so v močni konkurenci 21 ekip v kategoriji rokometašic l. 2000/2001 s Hrvaške, Norveške, Poljske, Madžarske in iz Slovenije v sedmih tekmah dosegle popoln izkupiček sedmih zmag. Na turnirju so pobrale Naj krožna napadalka evropskega prvenstva U17 divizije B Kaja Kolar (17) ob razglasitvi naj ekipe tudi vse druge nazive, ki so jih podelili ob koncu. Za najboljšo vratarko so izbrali La-riso Grebovšek, za naj strelko Sašo Golavšek in za najboljšo igralko Nadjo Jelšnik. Potem ko so bile na tem turnirju lani za las druge, so letos pustile za sabo tudi vse slovenske kon-kurentke. Državne kadetske prvakinje RK Olimpija so bile v Makarski pete, državne pod-prvakinje RK Krim Mercator pa sedme. Odlično v reprezentancah Štiri rokometašice RK Zelene Doline so se med poletjem pomerile tudi v reprezentančnih dresih. Anika Strnad (l. 1998) je bila del mladinske ekipe, ki je na nedavnem evropskem rokometnem prvenstvu v Celju pod vodstvom Žalčana Bojana Voglarja zasedla 13. mesto. Kadetinje (vse l. 2000) Saša Golavšek, Larisa Grebo-všek in Kaja Kolar pa so bile del kadetske državne izbrane vrste, ki je konec julija na evropskem prvenstvu divizije B v makedonskem Skopju pod vodstvom Borisa Čuka osvojila zlato medaljo in se prebila v razred najboljših 16 ekip Evrope. Slovenske kadetinje so na prvenstvu zmagale v vseh štirih tekmah 1. kroga (proti Izraelu, Kosovu, Islandiji in Bolgariji) in zasedle 1. mesto v skupini B, potem pa so v finalu premagale še prvouvrščeno ekipo skupine A, Poljsko. Saša Golavšek je bila v slovenski izbrani vrsti najboljša igralka na tekmi proti Islandiji. Kadetinjo Kajo Kolar pa so izbrali celo za najboljšo krožno napadalko celotnega prvenstva in se je uvrstila v najboljšo postavo prvenstva. »Biti v državni reprezentanci in tekmovati zanjo je zame poseben privilegij. Na to evropsko prvenstvo smo se dolgo pripravljali, zadnji mesec pa so bile priprave še v večjem teku. S soigralkami iz reprezentance smo se dobro povezale, kar se mi zdi, da je bilo ključno. V Skopje smo odšli z željo in odprtimi možnostmi za zlato kolajno, saj je ta omogočala preboj med elito. Vsekakor je bilo v prvi vrsti pomembno, da se tam izkažemo, pokažemo znanje, ki ga imamo, in uživamo v igri, ki jo igramo. Sama sem igrala skoraj vse tekme, večino časa, kar ni bilo lahko. Mislim, da sem skozi celotno prvenstvo prikazala kakovostno igro, čeprav bi lahko bilo na trenutke bolje. Naziva naj krožne napadalke in uvrstitve v »all-star team« nisem pričakovala, saj se mi zdi, da ravno v finalu nisem imela priložnosti pokazati vsega, kar znam in zmorem. A glede na to, da sem bila v vseh tekmah konstanta, tako v obrambi kot napadu, sem bila vesela, da so to prepoznali tudi strokovnjaki in da je moj trud poplačan. Ko dobiš kot športnik potrdilo, da delaš dobro, te to samo še podkrepi, da vztrajaš, želiš postati še boljši,« je o svoji premieri na velikih tekmovanjih povedala naj krožna napadalka prvenstva, sedemnajstletna Žalčanka Kaja Kolar. D. N., foto: EHF U17 Skopje, arhiv kluba 22 avgust 2017 INFORMACIJE / PISMA BRALCEV / MLADI _SoAtlnis&e/. datine/S DRUŠTVA VABIJO o o s bg o & n e H U Ob opazovanju labodje druži-nice se naenkrat pred tabo pojavijo psi brez povodcev, polno je njihovih iztrebkov, ki jih lastniki ne pospravljajo za seboj, čeprav bi jih morali. Resnično bi moral biti tam nadzornik, lastniki psov pa bi verjetno svoje ljubljenčke držali na povodcih in pospravljali za njimi, že zaradi izdanih kazni. Tudi ostalih smeti ne zmanjka. Kako smo lahko ljudje tako brezbrižni?! Na lastne oči sem videla mamo v dolgi obleki in z ruto na glavi, kako je svojemu nadobudnežu brisala ritko in "papir" vrgla v grmovje. Sramota. Res se bomo morali sami potruditi za čisto naravo in del lepote, ki jo še imamo, znati vrednotiti. Lahko smo ponosni na naš kraj, a kaj, ko nas je vedno manj in k nam prihajajo druge kulture. Maja Pfeifer, Žalec KULTURNA DRUŠTVA Kulturno društvo Ponikva pri Žalcu s svojimi sekcijami vabi nove člane, da se pridružite folklorni skupini in moškemu pevskemu zboru. Vpišete se lahko 11. septembra 2017 ob 19. uri v Zadružnem domu Ponikva. Kontaktna oseba: Franc Kos. Lahko jim pišete tudi na e-naslov kul.dr.ponikva@gmail.com. Akademski zbor Risto Savin vabi v svoje vrste nove pevke in pevce. Prva avdicija bo v petek, 8. septembra 2017, ob 18.30 v POŠ Gotovlje. Za vse ostale termini po dogovoru. Vaje so vsak petek od 19. do 22. ure v prostorih POŠ Gotovlje. Vsi, ki vas zanima dobro in ubrano petje, vljudno vabljeni. Za vse dodatne informacije pokličite 031 605 464 (Anita Govc) ali pišite na ristosavinapz@gmail.com. Folklorna skupina Kobula KD Petrovče vabi v svoje vrste plesalce in godbenike (harmonika, violina, klarinet, kontrabas). Vpis bo potekal vsako sredo v septembru ob 19.30 v dvorani Hmeljarskega doma Petrovče. Kontaktna oseba: Primož Sraka (041 271 020, primoz.sraka@gmail.com). MePZ A Cappella KD Petrovče vabi nove pevke in pevce, da se jim (od septembra naprej) pridružite vsak četrtek od 19.30 do 22.00 v dvorani Hmeljarskega doma Petrovče. Kontaktna oseba: Andreja Ževart (041 601 678). Moški pevski zbor KD Petrovče vabi k vpisu nove člane. Vpis bo potekal 3. 10. 2017 ob 19.30 uri v dvorani Hmeljarskega doma Petrovče. KUD Žalec vabi, da se jim pridružite kot novi člani njihovih sekcij: zbor POPseSLISH, kontaktna oseba: Vesna (041 486 634), vokalni band CANTEMUS, kontaktna oseba: Matjaž (041 741 137), likovna sekcija, kontaktna oseba: Marta (041 377 029), tolkalisti ŠUS, kontaktna oseba: Dejan (041 718 555), Savinjski kvintet (051 390 486). Nahajajo se v novih prostorih na Ul. Savinjske čete 3, Žalec. Kulturno, športno in umetniško društvo Spin vabi na dan odprtih vrat in vpis, ki bo v soboto, 9. 9., od 10. ure dalje. Nahajajo se na Peč-nikovi ulici 3. Več o brezplačnih plesnih delavnicah najdete na njihovi spletni strani www.plesnasolaspin.si ali jih pokličete na tel. št. 041 602 316. Društvo Godba Zabukovica vabi v svoje vrste posameznice in posameznike, da se jim pridružite pri soustvarjanju glasbene dejavnosti. Vsi zainteresirani vabljeni, da se od 6. 9. 2017 do vključno 30. 9. 2017 (vsako sredo ob 19.00 in soboto ob 18.00) oglasite v vadbenih prostorih društva. Za podrobnejše informacije lahko pokličete na tel. št. 041 601 452. KD Mešani planinski pevski zbor Žalec vabi v svoje vrste nove pevce. Veseli bodo, če se jim boste pridružili na prvi septembrski vaji v ponedeljek, 18. 9. 2017, ob 19. uri v glasbeni učilnici I. OŠ Žalec ali katerikoli naslednji ponedeljek od 19. do 21. ure, ko imajo vaje. Če želite ponedeljkove večere preživljati v dobri družbi in ob ubranem petju, se jim pridružite. Za dodatne informacije pokličite 041 689 063 (Meta Petriček). KUD Grifon Šempeter vabi k vpisu nove člane. Vsi zainteresirani vljudno vabljeni na odprto vajo vseh sekcij z zabavnim druženjem (folklora, gledališče, petje), ki bo v petek, 29. septembra 2017, ob 18.00. Dodatne informacije o vpisu: grifon.kud.sempeter@gmail.com. FS Galicija vabi k sodelovanju plesalke, plesalce, godce in vse, ki se zavedajo poslanstva ljudskega izročila skozi ohranjanje plesov, pesmi, običajev, iger, šeg in navad. Vaje bodo potekale vsak petek ob 20. uri v Domu krajanov Galicija. Prve vaje bodo 8. septembra 2017 ob 20. uri. Kontaktna oseba: Helena (051 670 743). KD Godba Liboje vabi nove članice in člane, in sicer v času vaj, ki so vsak petek od 19. do 22. ure v godbenem domu (Kasaze 48). Kontaktni osebi: Andrej (040 199 868) in Sandi (041 725 087). Kulturno društvo Gomilsko vabi k vpisu nove člane. Zainteresirani lahko pridobijo informacije na e-naslovu info@kd-gomilsko.si ali na tel. št. 040 731 805 (Andrej). ŠPORTNA DRUŠTVA Rokometni klub Zelene Doline Žalec vabi k vpisu v mini šolo rokometa deklice in dečke od 1. do 5. razreda osnovne šole. Vadba bo potekala v telovadnicah I. OŠ Žalec, OŠ Griže, OŠ Petrovče in na POŠ Trje. Informacije: Tana Sutaj (040 742 567), tana_828@hotmail.com) ali info@rkzalec.com, www.rkzalec.com. OK Spodnja Savinjska in OD Šempeter vabita vse mlade, željne znanja odbojke, da se jim pridružite v novem šolskem letu. Vabijo k vpisu od 1. do 9. razreda »ODBOJKA« za deklice in dečke. Dodatne informacije in prijave na tel. št. 031 847 212 (Sebastjan) ali na e-naslovu scilensek@gmail.com. Nogometni klub Žalec vabi k vpisu bodoče nogometaše vseh starosti. Vpis je ob ponedeljkih, sredah in četrtkih ob 15.45 in 17.30 pred garderobami v Športnem centru Žalec ali po predhodnem dogovoru na tel. št. 051 338 795 (Gašper). Karte klub Petrovče organizira vadbo karateja za vse starostne skupine. Vpis bo potekal vso sezono v času treningov v telovadnici OŠ Petrovče, in sicer ob ponedeljkih, četrtkih in petkih od 17.30 do 19.00. Prvi mesec treningov je brezplačen. Dodatne informacije: bojan.se-nica@gmail.com, anton.marusa@gmail.com ali 040 471 096, 031 777 991. Karate klub Nestor vabi k vpisu nove člane vseh generacij. Vpisi bodo potekali v četrtek, 14. 9. 2017, ob 18. uri v OŠ Griže, kjer potekajo tudi treningi. Vpisi so možni tudi v času rednih treningov. Več informacij o klubu in urniku treningov najdete na njihovi spletni strani www.ka-rate-klub-nestor.net. Kontaktna oseba: Damir Vrbanič (040 750 800). Karate klub Žalec vabi otroke, stare 5 ali več let, da se pridružijo treningom karateja in osvajanju drugih športnih znanj pod vodstvom strokovno usposobljenih trenerjev. Z vpisom v malo šolo in šolo ka-rateja bodo začeli v petek, 8. 9. 2017, od 16.45 do 19.00 v telovadnici UPI - Ljudske univerze Žalec. Vpisi bodo potekali vsak torek in petek. Atletski klub Žalec vabi v svoje vrste vse otroke, ki jih veseli atletika in si želijo pobliže spoznati atletske discipline. Vpis bo potekal septembra v Športnem parku Žalec, lahko pa se jim boste pridružili tudi med letom. Vse ostale informacije dobite na telefonskih številkah 040 588 840 (Sergej) ali 041 362 956 (Boštjan). Gimnastično društvo Žalec vabi predšolske in šolske otroke, da se pridružijo vadbi športne gimnastike. Treningi so ciljno usmerjeni k psihofizičnim osnovam otroka, poudarek pa je na razvoju tako motoričnih kot tudi duševnih plati otrokovega razvoja. Za vse informacije so vam na voljo na e-naslovu zalec@gimnasticna-sola.si ali na tel. št. 070 707 047. Društvo ameriškega nogometa Gold Diggers vabi vsak torek ali četrtek ob 18.00 v Športni center Žalec na pomožno igrišče. Dobrodošli vsi nad 16 let. Kontaktna oseba: Grega Podbregar (041 856 251). Savinjsko društvo gojiteljev malih živali vabi v svoje vrste nove člane. Lahko se oglasite vsak prvi petek v mesecu na sedežu društva, Savinjske čete 4, Žalec, ali pa med 22. in 24. 9. obiščete društveno razstavo, ki bo v šotoru na parkirišču Doma II. slovenskega tabora Žalec. Kontakt: sdgmzo.zalec@gmail.com. Judo klub Braslovče obvešča, da vpisuje v tečaj za osnovnošolske otroke in otroke, ki so stari vsaj 5 let in obiskujejo vrtec. Vpisi bodo potekali na OŠ Braslovče, POŠ Letuš, POŠ Gomilsko ter v Domu krajanov Letuš, in sicer vsako sredo ob 18.00 v Domu krajanov Letuš ter ob četrtkih ob 13.30 v OŠ Braslovče; termini na ostalih šolah bodo objavljeni naknadno. Informacije na tel. št. 040 989 999 (Tomaž Pevec) ali na e-naslovu judobraslovce@gmail.com. Športno društvo Braslovče vabi vse fante, željne igranja odbojke, da se vključijo v redno vadbo. Vpisujejo fante od prvega razreda dalje. Vadbe bodo potekale dvakrat tedensko v telovadnici OŠ Braslovče. Dodatne informacije lahko dobite na e-naslovu sandi.fuzir@gmail. com ali na tel. št. 070 881 023. Taekwondo klub Sun Braslovče vabi vse starejše od 5 let, da se jim pridružite pri vadbi v njihovem klubu. Za vsa vprašanja in vpis v programe taekwondoja in kickboxinga so vam na voljo v času treningov vsak ponedeljek, sredo in petek od 18.00 do 20.00 v športni dvorani Doma krajanov Gomilsko. Košarkarski klub Prebold 2014 vabi k vpisu v šolo košarke. Vpis je možen v času treningov oziroma ob sredah ob 16.00 v športni dvorani OŠ Prebold. Trenirajte košarko pod vodstvom trenerja s FIBA-licenco. Več informacij na www.preboldbasket.com. TURISTIČNA DRUŠTVA Etnološko društvo Srečno vabi nove člane. Pridružite se jim lahko v sredo od 16.00 do 18.00 in v nedeljo od 10.00 do 12.00. Rudarski muzej, Migojnice 6, 3302 Griže. Kontaktna oseba: Jože Hribar (051 253 015, jozef.hribar@gmail.com). Turistično društvo Braslovče vabi k vpisu nove člane, in sicer ob petkih, 8., 14. in 29. septembra 2017, v pisarni društva - v pritličju občinske stavbe (levo). Več informacij: 031 896 938, 031 841 334 (Branko Ribizel), 031 650 240 (Nevenka Cokan). Člani Turističnega društva Žalec želijo, da bi izpopolnili svoje aktivnosti v društvu in s tem omogočili večjo udejanjenje in izpolnjevanje svojih načrtov, ki bi pripomogli k razvoju turizma in druženja v sekundarnem družbenem okolju, predvsem v mestu Žalec. Vabijo vas, da se včlanite v društvo. Vse informacije dobite na tel. št. 040 609 888 (Maja Šelekar) ali na e-naslovu turisticnodrustvo.zalec@gmail.com. Turistično društvo Prebold vabi ob svetovnem dnevu turizma, na dan 27. septembra 2017, nove člane, da se jim pridružite, in sicer na sedežu društva, Hmeljarska cesta 3, 3312 Prebold, od 8.00 do 17.00, prejeli boste tudi spominsko darilo. Več informacij na turizem.prebold@gmail. com ali na tel. št. 031 722 250. OSTALA DRUŠTVA Društvo modelarjev Modelar Prebold vabi bodoče članice in člane. Prijavni obrazec lahko 10. 9. izpolnite na poligonu RC v Kaplji vasi, kjer bo potekala 3. tekma za državno prvenstvo v radijsko vodenih avtomodelih off road. Informacije: 040 587 491 (Uroš Škoflek). Planinsko društvo Prebold vabi v svoje vrste vse ljubitelje planin. Članarino je mogoče plačati v času uradnih ur vsako prvo sredo v mesecu od 17.30 do 19.00 ali po dogovoru na tel. št. 070 550 314 (Matic P.). Društvo Vezalka Žalec, ki povezuje ljudi različnih vetrov v vseh oblikah športnih in kulturnih dogodkov s pridihom humanitarnosti, vabi v svoje vrste. Za več informacij so dosegljivi na e-naslovu skdvezalka@ gmail.com. Na rekreacijo v Vrbje Ob koncu pouka smo se odločili, da se bomo do našega dopusta rekreirali v Vrbju. Ker ta prelepi del naše Savinjske doline obiskujemo vsakodnevno, je bilo opaziti kar nekaj stvari, ki so nas precej zmotile. Vrbje je zelo lep kraj. Ob jezeru se lahko nadihaš svežega zraka, še posebej v jutranjem času. Vseskozi spremljamo labodjo družino in ostale živali, ki se bohotijo po jezeru. Lahko si rečeš samo: čudovito, dokler te pri teku in hoji ne prestrašijo psi različnih pasem, ki niso na povodcih. Lastniki hodijo daleč zadaj in sploh ne vedo, kje njihovi kužki skačejo. Da smo lahko sedli na klopco, smo morali naprej očistiti cigaretne ogorke. Okrog klopce so smeti, kot da ne obstajajo koši. _SaAurUs&e/.daiitte/A MLADI avgust 2017 23 Med počitnicami plavali Lokostrelci že desetič V Preboldu so tudi letos organizirali plavalni tečaj za otroke. V Občini Prebold, ki se ponaša z edinim letnim bazenom v Spodnji Savinjski dolini, so tudi letos poskrbeli za uspešno delovanje tega športnega objekta z dolgoletno tradicijo, saj sega njegovo delovanje v leta pred II. svetovno vojno. Od takrat do danes je bazenski kompleks doživel že veliko prenov in sprememb. Že vrsto let skrbi za obratovanje bazena Občina Prebold, saj tovrstni objekti ne zagotavljajo pozitivnega poslovanja in je potrebno kar nekaj denarja primakniti za njegovo delovanje in vzdrževanje iz proračuna, kar pa je poplačano z zadovoljstvom vseh uporabnikov. V začetku in ob koncu počitnic bazen običajno z zadovoljstvom obiskujejo tudi udeleženci plavalnega tabora in plavalnih tečajev, ki jih organizirata Športno društvo TVD Partizan Prebold in Športna zveza Prebold. V začetku počitnic so v okviru plavalnega tabora izpeljali dva tečaja. Prvega se je udeležilo 25 tečajnikov. Njihovi vaditelji so bili Branka Buršič, Matej Rotar, Brane Ribič, Maša Bobek, Mojca Bobek in pomočnica Tina Bobek. D. N. Udeleženci lokostrelskega tabora Lokostrelski klub Sokol Ložnica pri Žalcu je tudi letos organiziral lokostrelski tabor. Tokratni je bil že deseti po vrsti, kar priča o prizadevnosti in uspešnosti njihovega društva, udeležilo pa se ga je 22 udeležencev iz vseh šestih spodnjesavinjskih občin. V dopoldanskem času so se posvečali lokostrelstvu in nadgrajevali svoje znanje, popol- danski čas pa je bil namenjen igram z žogo, lokostrelskim igram, izdelovanjem puščic in druge lokostrelske opreme ter seznanitvi s teoretičnim delom lokostrelstva. V večernem času so kurili taborni ogenj, se udeležili večernega lokostrelskega tekmovanja in igrali razne domiselne ter družabne igre ob ognju, poleg tega so vsak večer ob ognju ob zvokih kitare tudi zapeli. Ob zaključku tabora so svoje pridobljeno znanje preizkusili v lokostrelskem tekmovanju s prirejenimi pravili. Vodja tabora Jure Doberšek je skrbel za red in disciplino. Za strokovni del so skrbeli Andrej Simončič, Aleš Simončič in Bojan Božič, za prehrano pa Antonija Doberšek in Bernarda Simončič. D. Naraglav Dotik nebes na oratorijih Ribiški tabor za mlade ribiče Ribiška družina Šempeter je med 10. in 13. julijem organizirala in izvedla tridnevni ribiški tabor, ki so se ga udeležili mladi ribiči iz osnovnih šol Bra-slovče, Polzela, Petrovče, Šem- Tudi letos so med počitnicami v spodnjesavinjskih župnijah pripravili oratorije za otroke z naslovom Dotik nebes. Udeleženci oratorija so pobliže spoznavali božjo mater Marijo; letos mineva namreč 100 let od Marijinih prikazovanj trem pastirčkom v Fatimi. Za otroke so ob tem pripravili številne aktivnosti, izlete in dogodivščine. Oratoriji so potekali v Petrovčah, Šempetru, Grižah, na Gomilskem, Polzeli in Vranskem. T. Tavčar Na 9. oratoriju na Gomilskem se je družilo 80 otrok, zanje pa je skrbelo 28 animatorjev. Šempetrskega oratorija se je udeležilo 51 otrok, največ do zdaj, zanje pa je skrbelo 12 animatorjev. peter, Žalec, Šmartno ob Paki, Prebold, Mislinja in Sv. Ana. Na taboru, ki so ga vodili mentorji mladih ribičev Matija Grivec, Marjan Goršek, Rajko Košenina in Bojan Lenart, je sodelovalo 16 mladih ribičev, pri izvedbi tabora pa so sodelovali tudi ostali ribiči RD Šempeter, in sicer Boštjan Zagožen, Gregor Dolinšek, Milan Zvonar in Sandi Škrabar. Ribiški tabor je potekal na Preserskem jezeru, udeležba na taboru pa je bila brezplačna. Kot je povedal eden od mentorjev Bojan Lenart, sodi tabor v sklop aktivnega preživljanja prostega časa otrok v času počitnic v naravi, po drugi strani pa je to ena od aktivnosti, ki so usmerjene v pomlajevanje ribiškega članstva in nadaljevanje aktivnosti, ki jih ribiška druži- Oratorija v Petrovčah, ki sta ga vodili katehetinja Katja Pečovnik Hadžic in Monika Jelen, se je konec junija udeležilo 70 otrok, zanje pa je skrbelo 20 animatorjev. Treh dogodkov v okviru počitniških aktivnosti in oratorija v organizaciji Župnije Griže se je udeležilo 200 otrok. Mladi ribiči z mentorji na izvaja zadnja leta. Prvi dan so mladi ribiči v prostorih sejne sobe ribiške družine spoznavali ribje vrste, ki jih zasledimo v vodah in s katerimi gospodari družina. V nadaljevanju so se seznanili z različnimi tehnikami ribolova in ribiško opremo. Poleg tega so pomagali pri vlaganju mladih postrvi v Savinjo, ogledali so si ribogojnico Žovnek in se seznanili s tehniko krapolova. Za- dnji dan tabora je bil namenjen predstavitvi muharske opreme in tehnike muharjenja, sledil je prikaz vezanja muh, nato pa so se preizkusili v suhem treningu muharskih metov. Vsi udeleženci so ob zaključku tabora prejeli medalje in se dogovorili, da se bodo do konca počitnic vsak četrtek dobili na enem izmed ribnikov v Preserjah in utrdili pridobljeno znanje. D. Naraglav 24 avgust 2017 SAVINJSKE ZGODBE _SoAtlnis&e/. datine/S Srečanje 170 Šketovih potomcev Ob 45-letnici več kot 800 zvez S srečanja potomcev Mihaela in Jožefe Šketa V soboto, 3. junija, so se pod velikim kozolcem na prireditvenem prostoru TD Braslov-če srečali potomci Mihaela in Jožefe Šketa. Srečanja se je udeležilo več kot 170 sorodnikov. Čeprav jih večina živi v Spodnji Savinjski dolini, so bili nekateri, predvsem mlajši, presenečeni, s kom so sorodstveno povezani. Mihael in Jožefa, rojena Va-šel, sta se poročila leta 1911. O resnosti zakonske zveze v tem obdobju priča zanimiva »ženitvena in dedna pogodba«, ki se je kot dragocen dokument ohranila v originalu. Na domačiji v Orli vasi se jima je med leti 1912 in 1927 rodilo devet otrok, a druga svetovna vojna jim je vzela dva sinova. Ostali otroci so si ustvarili družine in dali življenje novi generaciji otrok, ki so s svojimi potomci ponos danes številne rodbine. Rodbinsko drevo tako zelo lepo raste naprej in danes je že 197 potomcev Mihaela in Jožefe Šketa. Srečanja se je udeležila že peta generacija njunih potomcev. Njihovi predniki so se v preteklosti redno družili na različnih praznovanjih. To so bila posebna doživetja tako za odrasle, predvsem pa za otroke. Ob tokratnem srečanju so izdali tudi spominski bilten z zgodovinskim prikazom in mogočno rodbinsko drevo. T. Tavčar Radioklub Žalec, doma in po svetu poznan pod oznako S59DZA, obeležuje letos 45 let svojega delovanja. Klub je tudi letos sodeloval na mednarodnem tekmovanju »Field Day 2017«, ki poteka v okviru in po pravilih Mednarodne radioamaterske zveze. Organizator tekmovanja v Sloveniji je bila krovna Zveza radioamaterjev Slovenije. Namen tekmovanja je vzpostavljanje radioamaterskih zvez z lokacij v naravi z začasno postavljenimi antenami in brez uporabe električnega omrežja. Žalski radioamaterji so si za tekmovalno lokacijo tudi tokrat izbrali travnik ob cesti do ribnika Vrbje. Tekmovanje je trajalo 24 ur, že zjutraj pa so postavili antene in šotor. Vzpostavili so več kot 800 zvez v CW-načinu, to je v telegrafiji oziroma Mor-sejevi abecedi. Sporazumevali so se s kolegi po vsem svetu, ki kot radioamaterji delujejo v ZDA, Kanadi, na Japonskem, v Avstraliji in številnih evropskih državah. [p h m — „M ■ jg' i ■ (T! Člani Radiokluba Žalec s predsednikom Orlandom Sordinijem (v sredini), Boštjanom Rebernikom, ki je vzpostavil največ zvez (prvi z desne), ter Jožetom Krivcem (prvi z leve) in Damjanom Zemljakom (čepi). Kot je povedal predsednik Radiokluba Žalec Orlando Sordini, je bil njihov klub ustanovljen z namenom izpopolnjevanja članov v tehnični kulturi. Delovati je začel nad garažami tedanje postaje Milice, nato je deloval v pritličju Doma splošne ljudske obrambe, po vojni nekaj časa v Gasilskem domu Žalec, zdaj pa ima že vrsto let svoje prostore na podstrešju Bergmanove vile v Žalcu. V klub je trenutno včlanjenih 22 članov, si pa želijo članstvo še okrepiti. Na strehi Bergmano-ve vile imajo nameščeni anteni za kratkovalovne in ultrakrat-kovalovne postaje, v klubskih prostorih pa je več radijskih postaj za vzpostavljanje zvez v lokalnem območju ter z drugimi operaterji po vsem svetu. Zveze opravljajo z glasovnimi klici in s pomočjo telegrafije (uporabo Morsejeve abecede). D. N. Družina Oset ima že 157 članov Turičnikova praznovala zlato poroko Tretjo julijsko soboto sta si po pol stoletja v poročni dvorani v Celju ponovno izrekla poročno zaobljubo Majda in Marijan Turičnik iz Petrovč. Marijanova poročna priča je bil tudi tokrat njegov prijatelj prof. dr. Boris Cizelj, Majdina priča pa je bil pred petdesetimi leti njen brat Vinko Mejač, ki je žal že pokojni, zdaj pa je bila njuna hči Vesna Turičnik Popovski. Poročni obred sta opravili matičarka Vanja Debe-ljak in pooblaščenka Milena Tr-bulin. Za še prijetnejše vzdušje so poskrbeli pevci MoPZ KD Petrovče, ki jih vodi hčerka zla-toporočencev. Marijan Turičnik se je rodil leta 1938 na Legnu pri Slovenj Gradcu mami Jožefi in očetu Francu, ki sta imela poleg njega še tri sinove. Osnovno šolo je obiskoval v Slovenj Gradcu, kjer je končal tudi srednjo ekonomsko šolo, nato pa je odšel na študij v Ljubljano. Diplomiral je na Fakulteti za družbene vede in je po poklicu univerzitetni diplomirani politolog. Bil je pismonoša v Mežici, varnostnik oziroma vratar v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, v podjetju Emo Celje ko-mercialno-finančni referent, pa vodja službe za posle z občani v Banki Celje, nato profesor na takratni Tehniški šoli Celje, pozneje sekretar na občinski izobraževalni skupnosti, podpredsednik izvršnega sveta za družbene dejavnosti na Občini Celje, nato direktor Delavske univerze Celje in zatem direk- Zakonca Turičnik s hčerko Vesno in Marijanovo poročno pričo prof. dr. Borisom Cizljem tor kadrovsko-splošnega sektorja Slovenskih železarn. Od leta 1995 je aktiven upokojenec. Majda Turičnik (roj. Mejač) se je rodila mami Otiliji in očetu Vinku prav na dan zmage nad fašizmom 9. maja 1945 v Celju. Mladost je preživljala skupaj z bratom Vinkom. Po končani osnovni šoli je odšla v Maribor, na medicinsko šolo, nato pa se je zaposlila v Splošni bolnišnici Celje. Kasneje je delala v Domu upokojencev ob Savinji Celje, od koder je leta 1999 odšla v pokoj. Zakonca sta se spoznala leta 1963 v slovenjgraški bolnišnici, kjer je Marijan opravljal študentsko delo varnostnika, Majda pa je bila takrat pripravnica. Poznanstvo je preraslo v ljubezen in v skupno življenje, ki jima ga je polepšala hči Vesna, zdaj pa jima jesen življenja lepša tudi vnuk Val. Sicer pa je njuno življenje zelo pestro. Z veseljem urejata okolico svojega doma, hodita na sprehode, izlete, obiskujeta kulturne in druge prireditve ... Že vse od ustano- vitve sta vključena v delovanje Univerzo za tretje življenjsko obdobje, Marijan je član dveh pevskih zborov, je predsednik Združenja borcev za ohranjanje vrednot NOB Žalec, aktiven v Medobčinskem društvu invalidov Žalec in je predsednik komisije za invalide na Občini Žalec. D. Naraglav Po 25 letih se je 24. junija letos znova srečala družina Oset iz Drešinje vasi v Savinjski dolini. Najprej so se zbrali v baziliki Matere Božje v Pe-trovčah, kjer so prisluhnili sveti maši, ki jo je daroval pater mag. Ivan Arzenšek, nato pa so z druženjem nadaljevali v gasilskem domu v Drešinji Na družinskem srečanju so se zbrali sorodniki Frančiške Pristovšek in Franca Oseta, ki sta povila dva sinova in štiri hčere, njuni potomci pa zdaj živijo po vsej Sloveniji in tudi zunaj njenih meja. Njihovo družinsko drevo ima torej šest močnih vej in vztrajno raste z novimi rojstvi mladih nadobu-dnežev. V prešernem razpoloženju so se družili vse do poznih večernih ur, utrjevali sorodstvene vezi in obujali spomine na dogodivščine preteklih let. Navdušeni so bili nad družinskim drevesom, ki ga je izdelala Janja Oset, na koncu pa so si zaželeli srečno pot in si obljubili, da se bodo ponovno srečali čez 10 let. T. Tavčar Društvo Plemenitosti v Žalcu V Sloveniji je kar nekaj organizacij in društev, ki se trudijo, da bi bilo življenje lepše, boljše, kakovostnejše, pravičnejše, bolj sočutno, spoštovano, humano, solidarno ... Med njimi je tudi Društvo Plemenitosti, ki deluje na državnem in lokalnem nivoju in tako že nekaj časa tudi v naši dolini, v Žalcu v Bergmanovi vili, kjer se vsako 1. sredo v mesecu sestajajo na predavanjih. »Človečno je biti boljši člo- vek, ki s skrbjo sočutja omogoča generacijam boljše življenje, s tem da javno pomaga ljudem iz socialno šibkih skupin. Naše poslanstvo je misija plemenitosti, učiti vse generacije, da je svet dober, samo če je človek plemenit. Udejanjamo ga z načrtnim planom učenja socializacije, razvijanjem med-generacijske družabnosti in še posebej medotroške solidarnosti . Naše društvo omogoča lažje ustvarjanje tako ekonomskih kot ekoloških sobivanj, ki zmanjšujejo revščino zaupanja in revnost hvaležnosti. A brez veličine hvaležnosti ni količine zaupanja,« je povedala pover-jenica Društva Plemenitosti Anica Berginc. Društvo spodbuja razvoj potenciala v odraslih in otrocih, preko tečajev in skupnih druženj pa omogoča druženje otrok in mladih iz različnih dežel in socialnih okolij, pomoč in oskrbo starejšim na domu, aktiviranje institucij pri ohranjanju socialnih stikov . V poletnih mesecih je društvo svojo dejavnost predstavilo pod šotorom pri fontani piva, pri Ribniku Vrbje pa je za vse otroke pripravilo kreativno druženje rekreativnih vsebin. Za tovrstna druženja bo poskrbelo pri ribniku ob istem času tudi prvo in tretjo nedeljo v septembru, v drugi polovici septembra (od 18. do 23.) pa organiziralo letovanje starejših v Strunjanu, kar bo delno financirala tudi Občina Žalec. D. Naraglav _SaAtiriisAe/.daiitte/S SAVINJSKE ZGODBE avgust 2017 25 Zlatomašnik Viktor: »Farani zame niso breme, ampak dar!« Pred zlato mašo ob glavnem vhodu v župnijsko cerkev (levo ob Viktorju provincial Slavko Sliškovič, na Viktorjevi desni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek) Za nevarno delo na cerkveni strehi sta se patra Viktor in Jože ustrezno usposobila. Z mamo in očetom ob novi maši V zahvali vsem spremljevalcem na njegovi življenjski in duhovniški poti se je pater Viktor ob koncu zlate maše pošalil tudi na svoj račun, da je namreč slišal preveč pohval in da ne ve, kako jih bo prenesel... Slavljencu sta se ob zlati maši v imenu Občine Žalec poklonila tudi župan Janko Kos in podžupan Robert Čehovin. Pater Viktor rad tudi fotografira. Župnija svetega Nikolaja v Žalcu je znana po dolgoletnem predanem delu dominikanskih patrov Jožeta in Viktorja. Župnik Viktor Arh je 29. junija, natanko na obletnico svoje nove maše, skupaj s farani praznoval 50 let svojega pastoralnega dela, na zlati maši pa so se 16. julija zbrali v Žalcu in teden dni pozneje še v Dramljah. Pater Viktor že vsa leta opravlja službo v žalski župniji in ker je vanjo sodila tudi danes samostojna petrovška župnija, je zlatomašnik na veliki šmaren maševal tudi v Petrovčah. Tako kot živi in dela, je pater Viktor zlato mašo praznoval obdan s svojimi farani, sorodniki, prijatelji in znanci. Zlate maše so se udeležili tudi predstavniki žalske občine z županom Jankom Kosom na čelu. Prišli so slovenski in hrvaški dominikanci, med njimi provincial reda Slavko Sliškovič. Poleg provinciala in bogoslov-cev iz Zagreba fr. Pia Buzova in fr. Ivana Babiča so se patru Viktorju pri maševanju pridružili žalski kaplan Jože Rupnik, petrovški župnik in rektor bazilike mag. Ivan Arzenšek ter celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek, ki je bil kot bogoslo-vec prisoten tudi na Viktorjevi novi maši v Dramljah. Takrat je skrbel za humoristični del praznovanja nove maše, pol stoletja kasneje pa je bil v vlogi škofa in zlatomašnega pridigarja. »Če bi hoteli na kratko strniti vse življenje in delovanje našega slavljenca patra Viktorja, lahko mirno rečemo, da je dober pastir njemu zaupanemu božjemu ljudstvu, vam, ki vam je posvečal pretežni del svojega duhovniškega življenja in delovanja. Začelo se je 11. 3. 1941 v prijazni vasici Razbor v Župniji Dramlje, kjer je bil rojen in je odraščal s skupaj še štirimi brati in sestrami,« je med drugim povedal škof. V verni družini je dozorela tudi odločitev za duhovniški poklic. Sledil je rojakoma patroma Ludviku Debenjaku in Manesu Zdolšku v red dominikancev. Viktorju pa sta iz drameljske župnije sledila še patra Jože in Vanči. Takratni mariborski škof dr. Franc Kramberger je mladim slovenskim dominikancem zaupal v upravljanje obsežno žalsko župnijo, ki je do leta 1975 obsegala tudi Petrovče. Odločitev za duhovniški poklic ni bila težka, pravi danes pater Viktor. »Sprašujem se, ali sem sploh kdaj pomislil, da ne bi bil duhovnik. Starši so seveda podpirali in tudi spodbujali takšno odločitev. V župniji je že bila znana pot v dominikansko semenišče na Bol na Braču in petnajstleten sem se tudi jaz podal tja. Potem so stvari tekle po ustaljenem redu: gimnazija, dominikanski noviciat, študij teologije, vmes dve leti služenja vojaškega roka in že sem bil pred duhovniško posveti- tvijo. Čeprav je v meni misel na duhovništvo v začetku zorela skupaj z nenehno podporo staršev, mi je vedno dajalo motiv za to odločitev dejstvo, da bom lahko nekaj koristnega storil za ljudi. Z mislijo na to sem zmogel tudi odpovedi, ki se zahtevajo od duhovnika. Vemo, da te odpovedi zelo globoko posegajo v celo življenje. Jezusovo oznanilo je povabilo človeku, da naredi nekaj več, kot je dolžan, in duhovnik se tudi odloča za takšno pot.« Po prihodu v Žalec je pater Viktor skupaj s sobrati poskrbel za kar nekaj novosti in drugačnih pristopov do ljudi, pri svojem pastoralnem delu pa pogosto naletel na nerazumevanje cerkvenih oblasti. Poleg veroučnih skupin osnovnošolcev je oblikoval mladinsko veroučno skupino in pod njegovim vodstvom so se ministrantom leta 1976 pridružile ministrantke. Začel je delovati otroški pevski zbor, ki so ga najprej vodile sestre, po njihovem odhodu pa kar pater Viktor, ki se je naučil igrati harmonij, da jih je spremljal. Glasba tako ni odmevala le s kora, kjer je pel cerkveni zbor, ampak so med mašo prepevali in igrali tudi otroški zbor ter mladinske skupine oziroma ansambli. Tako je še danes, ko so v župnijski cerkvi tudi zelo odmevni drugi koncerti, mladi pa sodelujejo med drugim pri izvedbi Božične skrivnosti v Jami Pekel. Pater Viktor je bil vedno odprt do vsakega človeka, če je ta le pokazal vsaj kanček pripravljenosti sprejeti Boga. Veliko ljudi od blizu in daleč je potrkalo na vrata žalskega župnišča, veliko takih, ki po lastnih besedah niso bili verni, a so potrebovali pomoč ali vsaj prijazno besedo. »Čeprav imamo duhovniki nad seboj papeža in škofe in kopico cerkvenih predpisov, pa vedno želim imeti pred seboj najprej človeka, ki je ustvarjen po božji podobi. Nekatere ljudi je lažje namestiti v cerkvene okvirje, nekatere težje. Vsakemu pa naj bi približal Boga. Zato želim delati tudi po svoji razsodnosti. Študiral sem v letih 2. vatikanskega koncila in nekaj profesorjev je znalo navdušiti za nova dogajanja v Cerkvi. Seveda se marsikaj od tega še ni uresničilo,« pravi pater Viktor ob svoji zlati maši in dodaja: »Kot dominikanec naj bi bil pridigar. V tem se še vedno počutim kot začetnik. Kako povedati kratko, razumljivo, preprosto, prepričljivo? Poskušam povedati tisto, kar se je tudi mene dotaknilo. Seveda to vedno ne uspe. Ljudje so potrpežljivi in poslušajo tudi tisto, kar so že tolikokrat slišali. Če dobim priznanje za kakšno pridigo, sem hvaležen Bogu, da mi je navdihnil pravo misel. Še bolj pa želim, da bi povedano obrodilo sad.« Zagotovo pa so sadovi nje- govega fizičnega dela dobro vidni vsem. Skupaj s sobrati in župljani ter ob podpori lokalne skupnosti je poskrbel za obnovo župnijskih objektov. Leta 1980 so naprej uredili kapelo v veroučni stavbi in obnovili zvonik. Leta 1984 so se lotili prekrivanja strehe cerkve, leta 1987 pa obnove njene fasade. Leto pozneje so po 44 letih ne-delovanja ponovno usposobili uro na cerkvenem stolpu. Leta 1991 je sledila obnova podružnične cerkve sv. Kancijana na žalskem pokopališču, leta 1991 pa sta v zvoniku župnijske cerkve zazvenela nova zvonova. Leta 2001 so obnovili grobove župnikov na žalskem pokopališču, v letih od 2003 do 2006 pa staro kaplanijo in v njej uredili materinski dom. Leta 2004 so posvetili še nov veliki zvon, leta 2012 pa popravili streho na veroučni stavbi. Obnovitvena dela so zahtevala dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo, bila pa so predvsem odraz takratnega časa, pravi pater Viktor, saj se je morala večina duhovnikov njegove generacije ukvarjati z obnovami cerkvenih stavb. Mnoga dela sta s patrom Jožetom opravila sama, ker so bila prenevarna za prostovoljce, ki so sodelovali pri obnovah. Tako sta pridobila celo certifikat za delo na višini, da sta pomagala krovcem pri obnovi cerkvene strehe. Večino denarja za vse so zbrali s pomočjo vernikov, le pri cerkveni strehi so za vsak primer najeli kredit pri škofiji, saj niso bili povsem prepričani, ali bi jim drugače uspelo zagotoviti denar, za vse ostalo so ga sproti zbrali dovolj. Leta 1998 sta za svoje delo patra Viktor in Jože prejela priznanje Občine Žalec. V vseh letih je bilo veliko lepega in tudi marsikaj slabega, a o težavah pater Viktor noče govoriti. Vedno pa poudari, da ga še posebej veseli in ohranja vitalnega delo z mladimi oziroma verouk. »Mnogo generacij sem že dal skozi. Imam spomine na prijetne in težavne skupine in posameznike, na dneve, ko sem se verouka bal ali se ga veselil, na uspešne in neuspešne ve-roučne ure. Rad bi učil, dokler bom zmožen in dokler me bodo otroci sprejeli. Delo z mladimi je stik z življenjem. Doživljam, da pri verouku jaz dajem otrokom versko znanje, otroci pa dajejo meni veselje, polet. In ko doživiš njihovo spontano hvaležnost in ljubezen! Nisem poseben glasbeni talent, vendar mi uspeva držati skupaj že več kot 30 let otroški zborček, ki poje pri maši. V njem se res počutimo kot ena družina.« Kar velja za otroke, velja tudi za odrasle farane, poudarja pater Viktor. »Če sem jaz dar njim, so tudi oni dar meni. In to se dogaja že 50 let, na istem mestu med istimi ljudmi. Farane skušam sprejemati takšne, kot so. Že kdaj potožim, da bi pri komu pričakoval več zavzetosti in gorečnosti, ne morem se strinjati z mlačno-stjo nekaterih, poskušam pa tudi razumeti njihovo obremenjenost in različne stiske. In predvsem računam s tem, da Bog nima samo tista pota do ljudi, ki jim jih jaz nakazujem, ampak ima do vsakega človeka posebno pot. Tako sem tudi jaz kot duhovnik med mnogimi drugimi ljudmi na poti skozi življenje. Hvale- žen sem Bogu, da mu služim kot duhovnik. Seveda, v prostem času me pritegne narava, ki jo občudujem. Želim služiti Bogu in ljudem. Potreben sem božje in človeške ljubezni, da jo sprejemam in tudi dajem. Imam čustva, imam vzpone in padce. Srečen sem, da še nisem doživel česa hudega, čeprav je tudi moje življenje kot valovanje, za katerega vem le jaz. Želim si zdrave pameti, zdravja in veliko dobrih ljudi okrog sebe.« V teh tednih je pater Viktor, ki ga mnogi poznajo tudi kot planinca, poleg tega rad kolesari in fotografira, slišal veliko želja. Naj se uresničijo. K. R., foto: T. T. in arhiv p. Viktorja 26 avgust 2017 NASA DEDIŠČINA _SaAjlnis&e/. datine/S Slovesno ob dnevu rudarjev Petdeset let Dragovega doma na Homu V Krajevni skupnosti Griže so slovesno proslavili dan slovenskih rudarjev, ki ga slovenski rudarji praznujejo 3. julija. Tudi tokratno prireditev je v Letnem gledališču Limberk pripravilo Etnološko društvo Srečno, podprli pa so jo Občina Žalec, Krajevna skupnost Griže, Krajevna skupnost Li-boje in nekateri donatorji. Rudarji nekdanjega rudarskega revirja Zabukovica - Li-boje, njihovi rudarski tovariši iz nekdanjega premogovnika v Laškem in rudarji, živeči v krajih Savinjske, Šaleške in Mislinjske doline, so se zbrali v postroj pred Domom kulture Svoboda Griže. Za dobrodošlico sta jim zaigrali godbi na pihala iz Zabukovice in Liboj, rudarjem pa so liboj- ske mažoretke pripele rdeč nagelj. Ob zvokih koračnice in zastavonoš so se nato v paradi podali do letnega gledališča. Po rudarski himni, ki sta jo zaigrali godbi, je po starem rudarskem izročilu iz 15. stoletja »oblast« prevzel »slavni častni in nezmotljivi prezidij« Anton Planinc ob pomoči slavnega desnega in levega »adlatusa« Jožeta Hribarja, predsednika Etnološkega društva Srečno, ki je na kratko predstavil njihovo delo pri ohranjanju rudarske dediščine, in Januša Grobel-nika, vodje rudarske čete Za-bukovica - Liboje, ki še vedno deluje, kljub temu da mineva letos že 51 let od zaprtja premogovnika v Zabukovici in 45 let od zaprtja premogovnika v Libojah. Kako so nekoč živeli na Polzeli V dvorani kulturnega doma na Polzeli so na pot pred časom pospremili knjigo Kako so nekoč živeli na območju današnje Občine Polzela. V priložnostnem programu, ki ga je vodila Jolanda Železnik, sta sodelovala Tjaša Filipič in Gašper Smisl, oba učitelja v Ceciliji, Kulturno glasbenem društvu Polzela. Župan Občine Polzela Jože Kužnik je v govoru izrazil zahvalo vsem, ki so kakor koli prispevali k nastanku knjige, in vsem prisotnim avtorjem zgodb poklonil izvod knjige. Posebno zahvalo je izrekel Li- diji Praprotnik, Karmen Kreže, Olgi Hočevar in Jani Kasesnik, ki so zbirale, snemale in zapisovale zgodbe. Knjiga je izšla v nakladi 200 izvodov. Na skoraj 160 straneh so zapisane zgodbe 50-ih pripovedovalcev. Predgovora sta napisala župan Občine Polzela Jože Kužnik in direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik. Knjigo, ki sta jo izdali Občina Polzela in Medobčinska splošna knjižnica Žalec, je uredila Karmen Kreže, oblikoval jo je Jože Domjan, lektorirala pa Lea Felicijan. IVA d. o. o. AVTODELI Peter Sedovšek PRODAJA REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREME ZA VSE VRSTE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL, MOTORJEV IN KOLES. Savinjska cesta 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03 7001611 E-mail: iva.doo-sempeter@triera.net Zbrane je nagovoril predsednik PD Zabukovica Srečko Čulk. V kulturnem programu so poleg združenih pihalnih godb sodelovali Knapovski vokalni kvartet Šorarji, Ubrane strune, recitatorka Olga Markovič, Mešani pevski zbor Griže, Rudarski oktet ljudskih pevcev iz Laškega in libojske mažoretke, prireditev pa je povezovala Jolanda Železnik. Zbrane je nagovoril župan Janko Kos in ob tem izpostavil pomen ohranjanja rudarske tradicije, saj je rudarstvo oziroma premogovništvo zaznamovalo te kraje več kot 170 let. Po tradicionalnem nastopu »pleh muzik« in mažoretk so nadaljevali s prijetnim tovari-škim druženjem ob knapovski malici, za še prijetnejši praznični dan pa sta poskrbela ansambla Gozdnik in Zvok. D. Naraglav Zabukovški planinci praznujejo letos 50 let odprtja svojega planinskega doma na Homu, ki so ga predali namenu 17. septembra 1967. Ob jubileju so pripravili bogato razstavo dokumentov, fotografij, zapiskov in likovnih del, ki so jih na to temo ustvarili na likovni delavnici na Homu. Razstavo sta postavili Lidija Tamše in Lilijana Jančič, odprli pa so jo sredi avgusta in bo na ogled še ves mesec. Ob odprtju razstave je predsednica KUD Svoboda Griže Lilijana Jančič podala obširno razlago od ideje do postavitve planinskega doma, pridružila pa sta se ji tudi predsednik KS Griže Marjan Vodeb in pred- sednik PD Zabukovica Srečko Čulk, ki je razstavo uradno odprl. Prireditev je povezovala Olga Markovič, v kulturnem programu pa so nastopili predsednikova vnukinja Nana Čulk, ki je prebrala pesmico o Homu, in mladi glasbeniki iz Griž Matevž Čadej, David Go-ričan in Anže Vidrih. D. N. Zgodbe, ki so zbrane v zborniku Kako so nekoč živeli na območju Občine Polzela, so posebej dragocene. Jolanda Železnik je med drugim dejala: »Uživajte ob prebiranju zgodb, delite jih z drugimi. Še naprej pa zbirajte spomine, pobrskajte med starimi dokumenti in fotografijami . Pa bomo imeli spet razlog, da se čez čas ustavimo in pregledamo, kaj smo tokrat zbrali, ter se ob prebranem čudimo, veselimo, nasmejimo, tudi zamislimo . Tam, kjer smo doma - tu v osrčju Spodnje Savinjske doline, v Občini Polzela - smo ljudje, ki znamo stopiti skupaj. Znamo ceniti in spoštovati, kar imamo tu in zdaj. Vključno z narečjem, ki ga ponosno prenašamo iz generacije v generacijo. Znamo tudi negovati in ohranjati, kar nam je bilo zaupano in predano. Zato je tu, kjer smo doma, tako zelo lepo. In zato -naj traja .« T. Tavčar Ideja o lastni koči je bila prisotna že vse od ustanovitve društva. Leta 1962 je upravni odbor društva sprejel sklep o gradnji planinske koče pod Gozdni-kom, pridobili so gradbeno dovoljenje, začele so se priprave na gradnjo, kmalu pa so od nje odstopili, saj so ugotovili, da koča ne bi bila rentabilna. 21. decembra 1963 so sprejeli sklep, da začnejo z razgovori okoli gradnje koče na Homu. Leta 1965 je Karel Petek društvu podaril zemljišče na Homu, preboldska župnija pa je prodala razpadajočo mežnarijo in začeli so z gradnjo. Tega leta so na Homu pripravili tudi prvo kresovanje ob prvem maju. Člani društva so opravili ogromno prostovoljnih ur, material so vozili s konji in z voli in tudi s traktorji. Slovesno odprtje koče je bilo 17. septembra 1967. Koča nosi ime po tedaj najstarejšem in aktivnem planincu Dragu Ocvirku. Usoda je hotela, da je pri delu za kočo izgubil življenje Edi Oblak. Odšel je tudi Slavko Miklavc, ki je umrl je v prometni nesreči. Bil je predsednik društva v vseh tistih letih, ko so klile misli na lastno kočo, prvi je zasadil kramp in se nesebično razdajal. Leta 1969 so na občnem zboru sklenili, da mora vsak član vsaj trikrat letno obiskati planinsko kočo. V naslednjem letu je na Hom pripeljal prvi avtomobil. Istega leta (1970) so uredili verando pri domu in pozidali klet, leta 1973 pa so planinci obzidali oz. zaprli teraso. Odprtje obnovljenega doma je bilo 16. septembra 1973. Leto prej, 15. oktobra 1972, je bilo na Homu svečano odprtje savinjske planinske transverzale. Leta 1974 so planinci na Hom dobili elektriko in nadaljevali z deli na koči, saj tedanji prostori niso več zadostovali. Leta 1977 so dogradil nov del h koči, imenovan Nova koča, ki so jo odprli na takratni dan vstaje 22. julija 1977. Leta 1979 so na postojanko dobili telefon, leta 1981 je bilo prvo tekmovanje v košnji trave, jeseni 1981 je bil prvi pohod krajanov na Hom, leta 1988 prvi pohod žena na Hom, istega leta so uredili plato pred kočo ... 16. avgusta 2009 jih je obiskal takratni predsednik RS Danilo Türk, na kar so zelo ponosni. Dragov dom je vedno lepo urejen. Zahvala za urejenost koče gre pridnim oskrbnikom koče, ob samem začetku prostovoljcem društva, ki so dežurali na koči, potem Dragici in Ivanu Pinterju, ki sta bila več kot 30 let oskrbnika, in zdaj Luciji ter Andreju Veligošku. Leta 2005 je dom osvojil 2. mesto v akciji NT&RC Naj planinski dom, leta 2013 pa priznanje Občine Prebold za najlepše urejeno kočo. Na Homu so v vseh teh letih pripravili številne dogodke, od republiškega seminarja za citre, koncertov godbenikov, obiskov vrtcev in šolske mladine, skupin iz tujine, orientacijskih tekmovanj, pohodov, zlatomašnega jubileja Vekoslava Grmiča leta 2000 do praznovanj jubilejev posameznikov in podjetij, 70-letnice zagretih planincev -Boža Jordana in Francija Ježov-nika in ne nazadnje tudi žalostnega slovesa od dolgoletnega oskrbnika doma Ivana Pinterja. D. N. Spominska slovesnost V soboto, 22. julija, so pri spominskem obeležju na Igri-šah pod Gozdnikom v Krajevni skupnosti Griže pripravili spominsko slovesnost v spomin na tragični dogodek med drugo svetovno vojno. Slovesnost so organizirala združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja občin Žalec, Hrastnik in Laško. Na Igrišah pod Gozdnikom je leta 1943 zaradi izdaje tragično umrlo sedem zavednih Slovencev. Trije so bili člani družine Hribar, trije borci Veličkove čete in sosedov fant. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Državnega zbora RS dr. Milan Brglez. Dogodek je opisan tudi v knjigi pisatelja Braneta Zupan-ca, ki je na prireditvi prebral odlomek, v katerem je razkril strahote tega dejanja. V kulturnem programu so nastopili pevci moškega pevskega zbora iz Hrastnika in recitatorka Jožica Ocvirk. Več kot 30 praporščakov, partizanska četa iz Hrastnika in številni obiskovalci pa so spomin na ta tragični dogodek počastili tudi s polaganjem venca k spomeniku. T. T. ODKUP HRASTOVE HLODOVINE 041 420 111 041 954 206 AIDA, d.o.o., Prekopa 3, Vransko NAGRADNA KRIŽANKA / NAŠA DEDIŠČINA avgust 2017 27 SESTAVIL Boris ){3S!|ey| ČAS, KO PREHAJA DAN V NOČ VIJAK PRI STISKALNICI ŠALA, HEC LASTNOST KOMPROMISNEGA OPERA SKLADATELJA FRANCESCA CI LEE LECOUVREUR GLAVNI ŠTEVNIK 1MKUUAV0ST TEK DO JEDI J. AMERIŠKI GRM ŽENSKO IME SUŽENJ V STARI SPARTI OTON GLIHA PREBIVALCI BARJA ZKŠT OTOK V EGEISKEM MORJU, GRČUA ETIČNA SKUPINA KONJ MAJHNE RASTI NIHAJOČI GIB TELOVADCA BODICA, TRN (LAT.) BRITANSKI IGRALEC MOODY GRŠKA MUZA OKRAS NA VRHU MINARETA SLABO VREME (KNJIŽ.) ROBERT OKORN LESNI CVET, KI NASTAJA PRI SUHI DESTILACIJI OMEJEN, NEUMEN ČLOVEK KMEČKO OPRAVILO GLAVNO MESTO GRČIJE BRANKO IVANČIČ * ANDREJA HRASTNIK EGIPČANSKA BOGINJA NEBA FEVDALNA POSEST SFERA ASTRALNEGA TELESA RESNICA (OKR.) REKA V ČRNI GORI LJUDSTVO TURŠKE JEZIKOVNE SKUPINE KDOR JE OBEŠEN ORGANSKO VEČANJE PLESNA FIGURA PRI ČETVORKI NEMIR, HRUP APOSTOL ALKALOID V ČAJU PISATELJ CLAUDE VRSTA PIVA 1. ČRKA ABECEDE ZRAK, OZRAČJE SNEŽNI ČLOVEK IZDELOVAL. MILA DEL KOLESARSKE DIRKE IGRALEC JANEZ OBREDNA OPRAVA CERKVENIH MOGOČNIKOV AMERIŠKA OBVEŠČEVAL. SLUŽBA OPLOV AVTO IME AMERIŠKEGA RAPERJA CUBEJA RAJMOND DEBEVEC IGLASTO DREVO ŠČUKI PODOBNA RIBA PRIPADNIK NILOTOV ŽELEZOV KRŠEČ, ŽVEPLASTA ŽELEZNA RUDA NAPIS NA KRISTUSOVEM KRIŽU PREBIVALCI ILIRIJE ORAL, JUTROVO TERMALNO ZDRAVILIŠČE V ČRNI GORI IZDELOVAL. NOŽEV PESEM (ANGL.) TOMŠIČ MONIKA OMRZEL VNETLJIVA ZMES ZA BOMBE ENOLETNA TROPSKA OLJNICA Z BELIMI ALI RDEČIMI CVEI1 SKUPINA DVEH DVOJICA NAJVIŠJA GORA V TURČIJI NATON OČE Nagradna križanka »ZKŠT ŽALEC« Rešitev križanke objavljene v februarski številki Utripa: TORTE-ZA-VSE-PRILOŽNOSTI-Z-NJIMI-JE-DAN-LEPŠI Izžrebani nagrajenci: 1. Tatjana Arčan, Letuš 113 a, Šmartno ob Paki; 2. Silva Leban, Dolenja vas 96, Prebold; 3. Karolina Dolar, Gotovlje 78 b, Žalec. Nagrajence bo o nagradi obvestilo podjetje, Brglez, d. o. o. , Vransko 17, Vransko. Pokrovitelj križanke v tokratni številki časopisa je ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 15. 9. 2017. m «os? OBČINA ŽALEC Žalec V OBJEMU ZELENEGA ZLATA Spoštovani podjetniki Občine Žalec, člani ZZG Žalec, člani GOLDING KLUBA ŽALEC in partnerji Razvojne agencije Savinja! Vljudno vas vabimo na tradicionalno SREČANJE PODJETNIKOV, ki bo v sredo, 20. 9. 2017, v BIO parku NIVO (Cesta na Lavo 11, Žalec) z začetkom ob 15. uri s predstavitvijo aktualnih tem za podjetnike in druženjem v nadaljevanju. VESELIMO SE SRFČANJA Z VAMI! / Stojan Praprotnik Direktor RA Savinja Janko Kos Župan Občine Žalec Marko Učakar Predsednik ZZG Žalec Nataša Gaber Sivka Predsednica Golding kluba Žalec Prijava obvezna do ponedeljka, 18. 9. 2017, na sedež Razvojne agencije Savinja, tel. 03 713 68 60 ali e-pošta: ra.savinja @ra-savinja.si. VABLJENI NA INFORMATIVNE DELAVNICE LAS SSD za predstavitev 1. JAVNEGA POZIVA za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju LAS SSD iz Evropskega sklada za regionalnj razvoj (ESRR) v naseljih Braslovče, Griže/Migojnice, Petrovče, Polzela, Prebold, Šempeter, Tabor, Vransko in Žalec v letih 2017-2018. Žalec: 7.9.2017 ob 12. uri v sejni sobi Občine Žalec Tabor: 8.9.2017 ob 10. uri v sejni sobi Občine Tabor Prebold: 11.9.2017 ob 12. uri v sejni sobi Občine Prebold Polzela: 12.9.2017 ob 11. uri v salonu gradu Komenda Braslovče: 13.9.2017 ob 9. uri v sejni sobi Občine Braslovče Vransko: 13.9.2017 ob 16. uri v sejni sobi Občine Vransko Dodatne informacije: Vodilni partner RA Savinja; T: 03 713 68 66/61, E: las-ssd @ ra-savi nja. si, www.las-ssd.si LAS SPODNJE SAVINJSKE DOLINE ZKST ŽALEC VABI K VPISU ABONMAJEV 2017/2018 Od 18. septembra 2017 dalje 1 v TIC-u Žalec, Šlandrov trg 25 Izvrsten program, odlični izvajalci. Prelistajte programsko knjižico in se prepričajte! Popusti za upokojence in za mlajše od 30 let. Različne možnosti plačila. I I 15 let Informacije: TIC Žalec, tel. 710 04 34, in wwW.zkst-zalec.si 28 avgust 2017 ŽIVIMO Z ZEMLJO _SoAtlnis&e/. datine/S Svetovno mladinsko prvenstvo v muharjenju Zgornja in Spodnja Savinjska dolina sta bili drugi avgustovski teden v znamenju 16. svetovnega mladinskega prvenstva v muharjenju. Uradno odprtje prvenstva je potekalo v ponedeljek, 7. avgusta, na Šlandrovem trgu v Žalcu, zaključek prvenstva pa je bil v soboto, 12. avgusta, v Športnem centru Prodnik na Ljubnem ob Savinji, kjer so razglasili zmagovalce in podelili medalje. Svetovna muharska zveza FIPS Mouche je zaupala organizacijo svetovnega prvenstva Ribiški zvezi Slovenije, ta pa ribiškim družinam Šempeter, Mozirje in Ljubno. Prvenstva so se udeležili tekmovalci in spremljevalci iz 14 držav. Poleg slovenske so v Žalcu zaplapola-le državne zastave Belgije, Bosne in Hercegovine, Kanade, Češke, Finske, Francije, Irske, Italije, Norveške, Poljske, Južnoafriške republike, Španije in Združenih držav Amerike. Zbrane je na uvodni slovesnosti nagovoril podpredsednik svetovne muharske zveze FIPS Mouche Paul Vekemans, ki je prvenstvo tudi uradno odprl. »Z velikim veseljem na odprtju 16. svetovnega prvenstva pozdravljam vse tekmovalce, kapitane in menedžerje, ki so se zbrali tukaj v tej čudoviti dolini Savinje. Muharjenje je postalo zelo priljubljeno v zadnjih letih, zaradi prizadevanj vseh zvez in tekmovalcev pa lahko vidimo, kako se ta pano- ga razvija. Prvič pozdravljamo udeležence iz Bosne in Hercegovine, z Norveške in popolni ekipi iz Belgije in s Finske. Muharjenje je veliko več kot ulov rib na muho, in to moramo upoštevati. Biti skupaj teden dni z vrhunskimi ribiči z vsega sveta mora biti naš najpomembnejši cilj in ko smo skupaj, imamo tudi tekmovanje,« je med drugim poudaril predsednik svetovne muharske zveze in se zahvalil celotnemu organizacijskemu odboru za organizacijo prvenstva. Dobri pogoji za ribiški turizem Več o tekmovanju pa je povedal predsednik Ribiške zveze Slovenije dr. Miroslav Žaberl ter ob tem poudaril: »Ob kandidaturi za to prvenstvo pred dvema letoma smo imeli v mislih dvoje: poudariti pomen mladih v ribištvu in v ribiškem tekmovanju ter predstaviti ta lepi biser Slovenije in lepo reko Savinjo.« Predstavnik ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Marjan Podgoršek pa je med drugim dejal, da imamo v Sloveniji še vedno čiste reke in neokrnjeno naravo, zato ni naključje, da se je mednarodna muharska zveza odločila za organizacijo prvenstva v Sloveniji. Poudaril je, da je muharjenje odlična priložnost za ribiški turizem v Sloveniji in da imamo še veliko možno- V Žalcu je zaplapolalo 14 državnih zastav. Slovenska reprezentanca je na tekmovanju zasedla 8. mesto. Podpredsednik svetovne muharske zveze Paul Vekemans med točenjem piva na fontani sti za njegov razvoj, ter dodal, da tovrstni turizem prispeva tudi k razvoju območja, prinaša priložnost za nova delovna mesta in s tem izboljšanje blaginje za prebivalce. S slovesno olimpijsko zaobljubo predstavnika tekmovalcev Luka Pesjaka, da bodo tekmovali v športnem duhu, so uradno odprli prvenstvo. V kulturnem programu so nastopili MPZ Savinjski zvon in Neža Pogačar, slovesnost pa je povezovala Saška Pukl. Tekmovalci in spremljevalci so se nato podali do Fontane piv Zeleno zlato, kjer so nadaljevali s prijetnim druženjem, dan pa zaključili v Športnem centru Prodnik na Ljubnem ob Savinji. Ekofest in Zeleni dragulji narave Tudi v teh poletnih dneh potekajo aktivnosti pod skupnim imenom Ekofest. Gre za festival izmenjave znanj, dobrih praks in prijetnih doživetij, ki poteka vsak prvi vikend v mesecu na različnih lokacijah. Z njim želijo organizatorji EKOCI - Civilna iniciativa Slovenije in izvajalci posameznih dejavnosti (Zgodovinsko narodopisno društvo Prebold, Inštitut hmeljarstva in pivo-varstva, Ajda Štajerska idr.) privabiti na nove in že utečene prireditve tudi ljudi iz drugih krajev in turiste, ki prihajajo v našo dolino. Festival Ekofest je namenjen različnim tematskih področjem: samooskrbi in pridelavi hrane na sonaraven način, zdravemu načinu življenja, spoznavanju kulture prednikov, novim znanjem in prijetnim doživetjem. V prvem poletnem mesecu si je prvi avtobus turistov z zanimanjem ogledal Vrt zdravilnih in aro-matičnih rastlin ter poligon Zeleni dragulji narave na zemljišču Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Poligon je sestavni del ciljnega raziskovalnega projekta na področju potencialov uporabe konoplje Ministrstva za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehrano in Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS. Udeleženci so se imeli lepo tudi ob Fontani piv Zeleno zlato, nato pa so obiskali še Goro Oljko. Na julijskem posvetu je bila pozornost namenjena per-makulturi, udeleženci pa so v tem obdobju lahko prisluhnili tudi zanimivemu predavanju Marjana Videnška, ki je govoril o tem, kako si lahko s postom pomagamo do zdravja. Poleg tega so si obiskovalci lahko ogledali Muzejsko zbirko Prebold skozi čas, ki priča o bogati dediščini naših prednikov. V začetku tega meseca je v raz-stavno-prireditvenem prostoru muzejske zbirke zbranim predavala Irena Roter. Tokrat je govorila o gozdnem vrtu - obilju hrane na gredici na sonaraven način. »Gozd je čudovit habitat, ki ima poleg ostalih lastnosti tudi čudežno moč, da daje obilje hrane. Ni ga potrebno ne prekopavati ne gnojiti. Če se zavedamo tega dejstva in te vzorce iz gozda prenesemo na svoje gredice, bomo lahko uživali v obilju pridelane hrane na sona-raven način,« pravi Rotarjeva. Poligon Zeleni dragulji narave je začel nastajati letošnjo pomlad na sejmu Natura, kjer Eden od udeležencev med tekmovanjem Zmaga za Poljaka, ekipna zmaga za Francijo Tekmovalci so drugi dan prvenstva spoznavali teren in opravili trening, v sredo pa so začeli s tekmovanji. Na petih lokacijah ob Savinji, od Ljub-nega do Šempetra, je svoje znanje in srečo preskušalo rekordnih 62 tekmovalcev. Pomembno je bilo uloviti čim več rib, saj je vsaka riba prinesla 100 točk. Največ rib, kar 66, je ulovil Dariusz Ordzowiali s Poljske, drugi je bil Francoz Valentin Meister, ki je ulovil 52 rib, tretji pa Španec Felipe de Mingo z 42 ulovljenimi ribami. Največjo ribo, dolgo 64 cm, je ujel Filip Mirkovič iz Bosne in Hercegovine. Od slovenskih predstavnikov se je najbolje uvrstil Lovro Mencinger, ki je osvojil 28. mesto. V ekipni konkurenci je prvo mesto zasedla ekipa Francije, ki je bila boljša od Poljske in Združenih držav Amerike. Slovenska ekipa, ki so jo sestavljali Matej Čebulj, Lovro Menciger, Luka Pesjak, Rok Svetec in Tilen Za-mernik ter rezerva Žiga Fijavž in kapetan Matej Zlodej, je s 121 ulovljenimi ribami zasedla 8. mesto. D. Naraglav Na poligonu Zeleni dragulji narave je nasajenih tudi 14 vrst industrijske konoplje. je skupaj z vodstvom Pomurskega sejma (Janezom Erjavcem in Matejo Jaklič) in predstavniki Ekoci (Ireno Rotar in partnerji) simbolično posejal seme avtohtonega semena industrijske konoplje »goričke simbe« minister mag. Dejan Židan. Na sestrskem poligonu na IHPS v Žalcu pa je seme industrijske konoplje »goričke simbe« posejala državna sekretarka kmetijskega ministrstva Tanja Strniša. Vodja projekta dr. Barbara Čeh je s sodelujočimi v projektu na sejmu Agra predstavila določene izsledke raziskav. Kot je bilo rečeno, bodo potenciali industrijskih in drugih prikazanih rastlin na poligonu, ki so lahko sestavni del procesa zelenega krožnega gospodarstva, lahko dolgoročno pripomogli tudi k večji pro-fitabilnosti na kmetijah. Septembrski Ekofest bo potekal 2. in 3. septembra in nagovarja obiskovalce, da se udeležijo prireditev, ki jih izvajajo po posameznih občinah naše doline. Člani Ekoci bodo pripravili predavanje Samooskrba v času podnebnih sprememb ter izmenjavo semen na preboldski kmečki tržnici. V izvedbi preboldskega zgodovinskega društva pa si bo mogoče ogledati razstavo o tem, kako samooskrbni so bili naši predniki. D. Naraglav Na evropski ravni zaščiten tudi štajerski hmelj Evropska komisija je v torek, 8. avgusta, v Uradnem listu Evropske unije objavila registracijo štajerskega hmelja kot proizvoda z zaščiteno geografsko označbo. Ta je tako že 24. slovenski proizvod, zaščiten pri Evropski komisiji. Štajerski hmelj predstavljajo slovenske sorte hmelja, ki so vpisane v slovensko sortno listo in pridelane v Sloveniji na območju, ki ga na zahodu določajo meje štajerske pokrajine, na jugozahodu in jugu se meja nadaljuje po reki Savi, na jugovzhodu je meja državna meja s Hrvaško, na vzhodu reka Mura in na severu državna meja z Avstrijo. Pot do registracije ZGO štajerski hmelj oz. styrian hops se je začela že leta 2009, od leta 2011 pa z izoblikovano idejo med člani Odbora za žlahtnje-nje na IHPS. Sledila je priprava gradiva na IHPS, tej pa številni sestanki z usklajevanji na resornem ministrstvu ter prilagoditvami ustrezne dokumentacije najprej s slovenske, v zadnjih letih pa tudi s strani bruseljske administracije. Prvotni nosilec vloge je bila Hmeljarska zadruga, ki jo je pred nekaj leti predala Društvu hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije. To je v sodelovanju z IHPS in v zadnjih letih tudi s KGZ Celje uspešno izpeljalo pot do vpisa v evropski register. Pri registraciji ni šlo brez zapletov, saj se z njo ni strinjala Avstrija. Avstrijci namreč na avstrijskem Štajerskem prav tako pridelujejo štajerski hmelj pod imenoma »Hopfen aus der Steiermark« in »Hopfen aus der Sudsteiermark«. Slovenija in Avstrija sta v času pogajanj dosegli dogovor, da lahko Avstrija za hmelj, proizveden na območju Štaj erske v Avstriji, še naprej uporablja ti imeni, vendar mora biti ob tem razvidno tudi avstrijsko poreklo. Avstrijski proizvajalci imen na embalaži ne smejo prevajati v druge jezike in med drugim ne smejo uporabljati elementov, ki kakorkoli spominjajo na Slovenijo. T. Tavčar _SaAurUs&e/.daiitte/A ŽIVIMO Z ZEMLJO / KRONIKA avgust 2017 29 Solza, žalost bolečina te zbudila ni, ostaja le tišina, ki zelo boli. V SPOMIN 1. julija so minila 3 leta, odkar je odšel od nas ljubi mož, ati, dedi in brat MIHA KROFLIČ Čeprav še boli, vem, da si nekje nad nami in nas paziš! Žena Marjana, hčerki z družinama in sestra Ljubica z družino In sonce vzhaja in zahaja in hiti k mestu svojemu, od koder izhaja. V SPOMIN PAVLICI ROZMAN (5. 1. 1944 - 27. 8. 1982) Minilo je 35 let, odkar si odšla. V nas živiš naprej. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in se je spominjate. Njeni Zakaj je moral priti ta črni dan, ta dan gorja, ta dan solza? Bolečino se da skriti in tudi solze ni težko zatajiti, le drage tete nihče nam ne more več vrniti. V SPOMIN 19. avgusta je minilo leto dni, odkar nas je zapustila draga teta ŠTEFKA KAUDIK iz Žalca Hvala vsem, ki mislite nanjo, prižigate sveče in prinašate rože na njen grob. Nečak Vlado z družino Ta črni dan je moral priti, ta dan gorja, ta dan solza ... Bolečina da se skriti, pa tudi solza ni težko zatajiti, le drage mame nihče nam ne more več vrniti. ZAHVALA V 67. letu se je od nas za vedno poslovila draga žena, mama in babi, LJUDMILA (Milica) PIKELJ, roj. KOS, z Vranskega 76 V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato smo iskreno hvaležni vsem, ki ste nam stali ob strani, nam na kakršenkoli način pomagali, se prišli od nje poslovit ter jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala gre tudi g. župniku, pevkam M. J. A.V. za lepo glasbeno slovo z maminimi najljubšimi pesmimi, pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki so sodelovali pri pogrebni svečanosti. Čakate me, rože cvetoče, za hišo domačo zeleni gaj, moj dragi, domači kraj. Rada bi prišla, oh, rada. A tja me več ne bo, ker vzela sem slovo. Žalujoči: mož Janez, hči Klavdija in sin Sandi z družinama NAGROBNI SPOMENIKI Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino. MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE. Naročila na GSM: 041 611 087 Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini Prižiga se luč spomina, v srcih ostaja tiha bolečina. Ko gledamo naokrog, povsod so sledi vajinih pridnih rok. V SPOMIN AMALIJI MERZELJ (10. 6. 1929-29. 8. 2011) FRANCU MERZELJU (7. 7. 1929-21. 7. 2016) V teh dneh mineva 6 let, odkar nas je zapustila naša ljuba Amalija, in leto dni, odkar nas je zapustil naš ljubi Franc Merzelj. Čas hitro teče, a bolečina je še vedno ista. Povsod so še sveže sledi vajinih pridnih rok, ki nas neizmerno povezujejo z vama in nam obujajo spomin na čudovite dni, ki smo jih preživeli skupaj. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki postojite ob njunem grobu, prižigate svečke, obiskujete svete maše in se ju še vedno spominjate v svojem srcu. Vsi njuni, ki ju neizmerno pogrešamo Bilo lepo je - prelepo, skalilo srečo je slovo, slovo za nas najhujše zlo, spoznali smo, da nazaj k nam te nikdar več ne bo . ZAHVALA V 68. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi FRANCI MERZELJ iz Kaplje vasi 46 pri Preboldu (24. 9. 1949-24. 6. 2017) V najtežjih trenutkih slovesa od našega ljubega Francija nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, poslovnim partnerjem, znancem in zaposlenim v kolektivu Merzelj za vse tople stiske rok, tolažilne besede, izrečena pisna in ustna sožalja, poslane telegrame, darovane sveče, cvetje, sv. maše in darove za nakup orgel v župnijski cerkvi sv. Pavla v Preboldu. Iskrena hvala osebni zdravnici dr. Veri Rupel, tehniku zdravstvene nege Vidu Križniku, patronažnima sestrama Jelki Pečar in Martini Lesjak Povše, kolektivu Lekarne Cvetka, Onkološkemu inštitutu Ljubljana, intenzivnemu oddelku Bolnišnice Topolšica, hematološkemu in kardiološkemu oddelku SB Celje, ambulanti za otorinolaringologijo in maksilofacialno kirurgijo SB Celje. Hvala tudi vsem neimenovanim zdravstvenim delavcem, ki ste mu vseh 22 let lajšali zdravstvene težave in mu stali ob strani. Posebna zahvala vsem predstavnikom neodvisne zveze ZŠAM Savinjske doline in ostalih združenj šoferjev in avtomehanikov, ki ste se od njega poslovili v tako velikem številu ter ga pokopali z neizmerno mero spoštovanja do svojega dolgoletnega člana. Hvala gasilcem PGD Kaplja vas, DU Prebold, duhovniku gospodu Damjanu Ratjcu za lepo opravljen pogrebni obred in darovano sv. mašo, molitveni skupini in cerkvenim pevcem Župnije sv. Pavel Prebold, Cvetličarni Boža, ki je poskrbela, da je naš Franci odšel na zadnjo pot v cvetju, gospe Magdi Šalamon za sočutne besede zadnjega slovesa, Vokalni skupini Kvariton za odpete žalostinke, trobentaču gospodu Rudiju Natku za odigrano žalostinko in pogrebni službi Ropotar za korektno opravljeno storitev. V dneh, ko smo preživljali najtežje trenutke, pa sta nam neizmerno oporo in pomoč izkazali družini Grenko in Podkrajšek, za kar smo jima neizmerno hvaležni. HVALA VAM! Iskrena hvala tudi vsem neimenovanim, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam na kakršenkoli način pomagali. Hvala vsem, ki ste bili del njegovega življenja in ste se od njega poslovili v tako velikem številu. Žalujoči: vsi njegovi domači, ki ga neizmerno pogrešamo CVETLIČARNA TOPLAK VABI NA ODPRTJE PRENOVLJENE CVETLIČARNE NA MESTNEM POKOPALIŠČU V ŽALCU, V PETEK, 1. SEPTEMBRA 2017. (informacije na tel.: 082 016 971) Vljudno vabljeni! Skrbi, delo in trpljenje bilo vajino je življenje, nam ostajata le praznina in velika bolečina. V SPOMIN Letos mineva 25 in 15 let, odkar sta nas zapustila draga ata in mama ANDREJ in MARIJA JEZERNIK Hvala vsem, ki se ju spominjate in postojite ob njunem grobu. Stanko in Marinka z družinama Odslej bomo sami, sami hodili z ramo ob rami, z najlepšim spominom v srcu nate, naša mami. ZAHVALA Ob tihem slovesu drage MARIJE DEŽNIKAR, rojene leta 1945, iz Prebolda se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z njo delili trenutke življenja. Vedno ga je cenila in med vami polno živela. Vsem, ki ste jo imeli radi, hvala, da ste zmogli najti primerne besede zanjo tudi v času, ko je hudo zbolela. Kajti ni samo tisto, kar je tukaj in zdaj, naša hvaležnost se enači z večnostjo ... Vsi njeni ZAHVALA V 58. letu nas je po hudi bolezni mnogo prezgodaj zapustil mož, oče, dedi, brat, stric in svak STANISLAV KNEŠAK iz Kasaz 105 a V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato smo iskreno hvaležni za darovano cvetje, sveče, izrečena sožalja in denarno pomoč. Prav tako se zahvaljujemo tudi prijateljem, sosedom in znancem, še posebej gasilcem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku, društvu Hospic, patronažni službi, Godbi Liboje, skupini Eros ter pogrebni službi Ropotar in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zelo ga bomo pogrešali. Njegovi najdražji S? V t! Srce še ni dojelo, da nebo ga je vzelo. Vendar nikoli ne bo zares odšel, s pesmijo v mojem srcu bo živel. V SPOMIN 20. julija sta minili dve leti, odkar me je zapustil ljubi sin OTI MIRNIK iz Kasaz (19. 9. 1960-20. 7. 2015) Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Njegova neutolažljiva mama Pavlika 30 avgust 2017 KRONIKA _SaAjlnis&e/. datine/S Ni te na pragu, ni te v hiši, tvojega glasu se več ne sliši. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. V SPOMIN 15. avgusta je minilo leto dni, odkar je za vedno odšel v svoj tihi dom dragi mož, oče in dedi MARJAN COKAN iz Vrbja 43 Je življenje minilo, vzel ga je čas, se nikdar več ne vrne zopet med nas. Je bolečina skeleča, boleče srce, ko tebe ne morejo objeti moje roke. Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: žena Ivanka, sinova Jožek in Marjan ter vnuki Prižiga se luč spomina, v srcih ostaja tiha bolečina. Ko gledamo naokrog, povsod so sledi tvojih pridnih rok. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice ANGELE SATLER iz Sp. Grušovelj, Šempeter (1936-2017) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali sveče, cvetje in za svete maše. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem in pogrebni službi Ropotar. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: sinova Simon in Ivi z družinama V SPOMIN Srce boli in duša joče za vama, najina draga sinova. RAJKO VELER in DAMJAN VELER (18. 4. 1977-9. 5. 2002) (28. 8. 1973-28. 8. 2012) Nevidno prihajata nazaj s svojo ljubeznijo, od katere živiva, in vajina prisotnost je povsod, najbolj pa v najinem srcu. Hvala vsem, ki posvetite trenutek spomina nanju. Večno vajina mami in ati Ljuba žena, ljuba mami, za vedno ostajaš z nami, saj v srcih naših ti živiš, nikoli nas ne zapustiš! ZAHVALA Z neizmerno ljubeznijo v naših srcih se vsak trenutek spominjamo drage žene, mame, none, sestre in tete KATARINE BATALAKI roj. FONDA (18. 4. 1931-27. 5. 2017) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem ter vsem, ki ste ji izkazali čast in spoštovanje ter z nami delili bolečino ob njenem slovesu. Hvala vsem, ki ste se udeležili pogrebne slovesnosti, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem za izrečno sožalje in vsem, ki postojite ob njenem grobu in se je ljubeče spominjate. Zahvaljujemo se gospodu župniku, ki vodi župnijsko cerkev na Gomilskem, za lepo opravljen svečani obred in sveto mašo. Hvala pevcem in pogrebni službi Morana. Hvala tebi, mama, da si nam podarila najlepše trenutke v življenju. Z ljubeznijo tvoji najbližji Pogrebna služba - cvetličarna 1 MORAMA GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115 www.pogreb-morana.si E-mail: morana.steblovnik@siol.net Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. ZAHVALA V 86. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta in tašča TEREZIJA CESTNIK Ob boleči izgubi izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala patronažni sestri gospe Martini za obiske na domu. Zahvaljujemo se pogrebni službi Ropotar in Bolnišnici Topolšica. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. ZAHVALA V tih poletni dan je izzvenela pesem, zamrla beseda, ko smo se z žalostjo v srcih poslovili od drage mamice, stare mame in tašče VERONIKE CESTNIK iz Matk (13. 1. 1931-19. 6. 2017) Sočutje bližnjega je kot sončni žarek, ki posije skozi temni oblak in se nežno dotakne razbolele duše ... Zato se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in z nami delili bolečino. Hvala za sveče, cvetje, ter dar, ki ste ga namenili za svete maše in cerkvene orgle. Neizmerno smo hvaležni Darji in Miranu Cestniku, Jožici Zagožen, Anici Koprivc ter sodelavkam in sodelavcem Elektra Celje za izkazano pomoč. Naša zahvala velja tudi osebju Zdravstvene postaje Prebold za ves trud in nesebično pomoč v času bolezni ter kardiološkemu, žilnemu in infekcijskemu oddelku Splošne bolnišnice Celje. Iskrena hvala našemu gospodu župniku Damjanu Ratajcu za molitev, darovano sveto mašo, pogrebni obred, hvala za izkazano sočutje in tople besede. Zahvaljujemo se pogrebni službi Ropotar, Občini Prebold, Magdi Šalamon za ganljiv poslovilni govor, cerkvenemu pevskemu zboru, citrarki ter pevskemu kvartetu za odpete žalostinke. Žalujoči: vsi njeni ^^SavlrUsAe^elaiineA Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar, Živa Krušič Gorišek; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana Polje. Naklada: 11.800 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip. Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zaživijo. V petek, 14. julija, smo se na polzelskem pokopališču zadnjič poslovili od naše ljube žene, mamice in babice MARIJE ŠKETA z Brega pri Polzeli Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih slovesa stali ob strani. Hvala za vse tolažilne besede in stiske rok, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi, bili del njenega življenja in se od nje poslovili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku Jožetu Kovačcu za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Morana, pevcem skupine Eros ter gospe Magdi Šalamon za ganljive besede slovesa. Zahvaljujemo se tudi dr. Slavku Jernejšku in sestri Cvetki Strojanšek iz ZD Polzela ter dr. Mateji Grat in osebju oddelka za hematologijo in onkologijo SB Celje, ki so ves čas bdeli nad njeno boleznijo in ji lajšali zadnje dneve. Zelo jo bomo pogrešali. Žalujoči: mož Mihael, sin Iztok z Darjo in hčerka Natalija z Alešem in Marušo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče, sestre in tete MATILDE - TILCKE RAMŠAK (2. 3. 1925-8. 7. 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za obred, pogrebni službi Ropotar in pevcem. Posebna zahvala sosedam za nesebično pomoč in postrežbo. Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN VINKU BABICU (1945-2000) Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je kot svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in ga imate v spominu. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, brata in svaka MIRANA STRNADA Ul. talcev 5, Žalec (16. 8. 1967-12. 6. 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste našega Mirana pospremili v tako velikem številu na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Iskrena zahvala partu Viktorju za mašni obred in tolažilne besede ob slovesu ter pevcem Mešanega cerkvenega pevskega zbora Žalec - Petrovče za lepo petje pri maši in v vežici. Posebna zahvala velja tudi trobentačema za lepo odigrano Tišino ob odprtem grobu, hvala prijateljem Godbe Zabukovica ter gasilcem PGD Žalec (članom in veteranom). Zahvala velja pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, denarne prispevke ter za svete maše. Hvala vsem za izrečeno sožalje in besede tolažbe ob njegovi izgubi. Vsi njegovi _SaAtiriisAe/.daiitte/S KRONIKA avgust 2017 31 Človek je kakor kaplja rose, veter pihne, ni te več. Ljudje, kot si ti, nikoli ne umrejo, le v velikem gozdu zaidejo s poti. Pa kjerkoli si, naj angel čuva te, kjerkoli si, vedno bomo mislili nate. V SPOMIN VINKO PETEK iz Sv. Lovrenca 62, Prebold (30. 12. 1933-5. 8. 2016) Mineva leto dni bolečine, odkar si nas zapustil, a spomin nate še vedno živi. Hvala vsem, ki kdaj postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in se spominjate lepih skupnih dni. Vsi njegovi Saj ni zares odšel in nikoli ne bo. Ujet med večnimi spomini bo vsak naš korak spremljal v tišini. ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustil naš dragi ANTON SEDOVŠEK iz Žalca (14. 6. 1931-1. 8. 2017) Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrekli besede tolažbe in ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi, ki bomo zelo pogrešali njegovo zlato srce in pridne roke Ni res, da je odšla - nikoli ne bo! Ujeta v naša srca z najlepšimi spomini bo vsak naš korak spremljala v tišini ... ZAHVALA V 64. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica VIDA MAČINKOVIC iz Kasaz 111 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Prisrčna hvala sosedi Mileni, pogrebni službi Ropotar, govornici gospe Magdi za besede slovesa, osebju ZD Zalec za nudeno medicinsko pomoč in uslužbenki Doma Nine Pokorn Grmovje. Še enkrat hvala vsem, ki ste imeli Vido radi, jo spoštovali in jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti. Spomin nanjo in njeno dobroto bo večno ostal. Žalujoči: hčerki Ana in Liljana, sin Dejan z družinami ter vsi vnuki in pravnukinja Ni res, da je odšel in nikoli ne bo. Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini bo vsak naš korak spremljal v tišini. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil FRANCI PINTER iz Migojnic (20. 1. 1937-25. 6. 2017) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano podporo in izrečene tolažilne besede ter darovano cvetje in sveče ob tem žalostnem dogodku. Zahvala tudi pogrebni službi Ropotar, skupini Eros, JKP Zalec, Društvu savinjskih vinogradnikov, kolektivu podjetja SIP, DU Griže, ZŠAM, Elektrotehniškemu društvu Celje in gospodu župniku Jožetu Planincu. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Pogrešali te bomo ... Njegovi najdražji •m. POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela, zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš vse dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage tete MARIJE ROVŠNIK - LAHOVE MICI iz Zgornjih Gorč se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem ter sodelavcem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, za svete maše in cerkev ter nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo osebju doma oskrbovancev na Vranskem, župnikoma gospodu Turinku in gospodu Milanu Gosaku, za lepo opravljen obred, pogrebnima službama Ropotar in Morana ter pevcem skupine Eros. Posebna zahvala govornici gospe Ivanki Ropotar. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: vsi njeni Zahvale za septembrsko številko Utripa sprejemamo do 15. septembra 2017 oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec. (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80. Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. V SPOMIN 23. julija so minila štiri leta, odkar nas je zapustila ZOFIJA ZUPAN (11. 2. 1932-23. 7. 2013) Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite pri njenem grobu in ji prinašate sveče ter cvetje. Vsi njeni Piš vetra posušil bo solze, klopotec oznanil jesen, življenje le kratka je pesem, to zdaj, ko te ni, dobro vem. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, sina, očeta, dedija, brata in tasta MARJANA PUŠNIKA iz Matk 76 (18. 10. 1958-1. 7. 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, gasilkam in gasilcem PGD Matke. Hvala pogrebni službi Ropotar in gospodu župniku Damjanu Ratajcu za lepo opravljen obred. Iskreno smo hvaležni za izraze sožalja, denarno pomoč, darovano cvetje, sveče, za svete maše in ostale pozornosti in hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Zelo ga bomo pogrešali. Žalujoči: žena Rozika, mama Tilčka, hčerki Petra in Darja z družinama ter sestra Ljubica z družino Pravijo, da tam, kjer zdaj si, nič več ne boli, trpljenja, jeze ni. Iskreno upamo, da je tako, in čakamo, da se nekoč spet snidemo. (K. B.) ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi MIRAN BOLKO iz Zabukovice (7. 6. 1954-1. 8. 2017) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem in bivšim sodelavcem za izrečene besede sočutja, za darovano, vso pomoč in podporo ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste poskrbeli za spoštljiv pogrebni obred. Posebej hvala sodelavkam POŠ Ponikva in POŠ Gotovlje, kolektivu I. OŠ Zalec, staršem učencev POŠ Ponikva, podjetjema Novem car interior design z Ložnice in Aluminium Kety Emmi iz Slov. Bistrice, KSS, UO DUPŠ, Porenčanom, Marševim, Vladki in Slavi. Žalujoči: njegovi Katja, Ines, Lovro, Sandi in Ksenija z družino Kje so moje rožice, pisane in bele, mojga srca ljubice, žlahtno so cvetele? Ah, pomlad je šla od nas, vzela jih je zima, mraz... ZAHVALA V 75. letu starosti nas je za vedno zapustila draga žena, mami, babica, tašča in sestra AMALIJA - MALČKA KOVAČIČ iz Vrbja 100 V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato smo iskreno hvaležni vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izkazane pozornosti, darovano cvetje, sveče za sveto mašo in izraze sožalja. Hvala gospodu župniku, govorniku gospodu Banku, trobentaču za odigrano melodijo, pevcem skupine EROS za prelepo odpete pesmi in pogrebni službi Ropotar. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: mož Ludvik ter sinova Jani in Aleš z družinama »Ne metulj, ne beseda, ne sončni žarek, nič te ne bo vrnilo. Spi.« (Lorca) ZAHVALA V 86. letu je za vedno zaspal naš dragi TONE KORENJAK iz Pariželj 71 c Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali in pospremili Toneta na njegovi zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku Milanu Gosaku, prijatelju Tonetu, pevcem, citrarki in pogrebni službi Morana za spokojen pogrebni obred s sveto mašo. Žalujoči: vsi njegovi 32 avgust 2017 ZANIMIVOSTI _SaAjlnis&e/. datine/S Festival Zeleno zlato S traktorji počastili tri praznike Nastop ameriških glasbenikov The Gold Tour ZKŠT Žalec je julija in avgusta ob vikendih na Šlan-drovem trgu in pri fontani piv poskrbel za vrsto glasbenih nastopov, s katerimi so lepo obogatili dogajanje v Žalcu. Med številnimi nastopajočimi (Mladi upi, Alya, APZ Ri-sto Savin, Choobo, Duo double two, Blue velvet ...) so bili mladi glasbeniki, študenti iz 26 različnih ameriških srednjih šol. The Gold Tour, ki se je predstavil žalskemu občinstvu, sestavljata 60-članski simfonični orkester in 40-članski pevski zbor. Ameriški glasbeniki so bili na 17-dnevni evropski turneji, med katero so obiskali Švico, Italijo, Hrvaško, Avstrijo, Nemčijo in Slovenijo. Koncert na Šlandrovem trgu je obsegal dva dela. Najprej je nastopil simfonični orkester, sledil je nastop zbora, nato pa sta presenetila z združenim nastopom oba gostujoča sestava. Njihov repertoar je bil pester in je obsegal dela klasičnih mojstrov, glasbo iz broadwayskih muzikalov, ameriško country glasbo in glasbo sodobnih ameriških skladateljev. T. Tavčar Slikarji iz Kruševca v Žalcu Na 1. slikarski koloniji Zeleno zlato so v Žalcu ustvarjali tudi štirje akademski slikarji iz srbskega mesta Kruševac, s katerim Občina Žalec že 40 let tke prijateljske vezi in sodelovanje na kulturnem in gospodarskem področju. Slikarji Vladimir Jankovič, Mijodrag Jankovič, Ljubisav Milunovič in Zoran Rajkovič so tu ustvarili in občini podarili deset slik, ki jih bodo jeseni v Žalcu razstavili in nato prodali na dobrodelni dražbi, za kar se jim je zahvalil župan Občine Žalec Janko Kos T. Tavčar Akademski slikarji iz Kruševca so se udeležili likovne kolonije v Žalcu. Zlato in srebro za Silva Mariča Zadnjo junijsko nedeljo so v KS Šempeter v Savinjski dolini brneli traktorji članov Steyer kluba Spodnje Savinjske doline. V klub je včlanjenih okrog 60 lastnikov, njihov predsednik je Dominik Kugler, podpredsednik pa Ivo Povše. Člani so s svojimi traktorji sodelovali že na več prireditvah, tokrat pa so počastili dan državnosti in praznik Krajevne skupnosti Šempeter v Savinjski dolini, v okviru katerega počastijo tudi farnega svetnika sv. Petra. Traktoristi so se zbrali v Športnem centru Rega v Podlo-gu in nato skupaj prevozili velik del krajevne skupnosti, zapeljali so se celo do starega mestnega jedra v Žalcu in nazaj do športnega centra, kjer so zaokrožili svoj podvig z nagovori in s prijetnim druženjem. T. Tavčar Biergajbenlauf - preko ovir na pir! Mladinska sekcija Andraž nad Polzelo je poskrbela za šaljiv dogodek BIERGAJ-BENLAUF 2017 s sloganom Zmoreš preko proge in ovir popiti ves svoj pir? Vzemi pir in pojdi v dir! V premagovanju ovir so se pomerile ekipe, sestavljene iz petih članov. Ti so morali ves čas tekmovanja s seboj nositi zaboj piva, ki ga niso smeli spustiti na tla. Proga je bila sestavljena iz osmih vaj, sodniki pa so ocenjevali uspešnost izvedene vaje. Neuspešno opravljene vaje, polne steklenice piva in manjkajoči zamaški so se kaznovali s pribitkom ene minute. Spremljevalna disciplina je bila tek v farovški breg, in sicer je moral prijavljeni tekmovalec na dušek popiti pol litra piva in nato Geslo šaljive prireditve: Vzemi pir in pojdi v dir! steči do vrha klanca. Letošnja zmagovalna ekipa je bila ekipa »Pit pa kadit« iz Velenja, drugi so bili »Ligni« iz Andraža nad Polzelo, tretji pa »Kmeti« iz Letuša. V disciplini tek v farovški breg je prvo mesto osvojil Urban Rat s Polzele, drugo Jože Meklav iz Andraža nad Polzelo in tretje Luc Horvat iz Velenja. T. Tavčar Eurobasket tudi v Žalcu Na 43. odprtem državnem ocenjevanju vin Vino Slovenija Gornja Radgona 2017, ki je med 17. in 21. julijem potekalo v Gornji Radgoni, je s svojimi vini sodeloval tudi savinjski vinogradnik in predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič iz Petrovč. Za penino Romana, ki si je prislužila oceno 85,33, je prejel zlato medaljo. Penina letnik 2014 je izdelana po klasični metodi, na drožeh pa je ležala 24 mesecev. Z nekaj čez 1000 steklenic penine sicer ne more konkurirati velikim proizvajalcem, po kakovosti pa prav gotovo, saj je bilo zelo malo bolje ocenjenih penin. Tako se je Ma-ričeva penina znašla v ugledni družbi uveljavljenih peničarjev. Z bio kernerjem je prvič sodeloval tudi na ocenjevanju Silvo Maric z bio kernerjem ob lanski trgatvi ekoloških vin in zanj prejel srebrno medaljo z oceno 82,67. Gre za vino letnik 2016 iz vinograda na Brnici nad Libojami in iz Malih Dol pri Vojniku. Kaže pa na to, da je mogoče tudi na naravi prijazen način pridelati zdravo grozdje in vrhunsko vino. Na ocenjevanju je sodelovalo več kot 550 vin iz šestih držav. Medalje in priznanja so vinarjem podelili včeraj, v torek, 29. avgusta, v okviru dneva vinogradnikov na sejmu Agra v Gornji Radgoni. T. Tavčar Evropsko prvenstvo v košarki 2017 (uradno Eurobasket 2017), ki se začenja jutri, 31. avgusta, s prvim kolom v Helsinkih na Finskem in prvo tekmo v skupini A med Slovenijo in Poljsko, je svojo promocijo doživelo tudi pri Fon-tani piv Zeleno zlato v Žalcu. Za zanimiv dogodek je v četrtek, 24. avgusta, poskrbel Sandi Javornik - Žavski z Lo-žnice pri Žalcu, ki je že dolgo maskota slovenskih navijačev, preoblečen v podobo nekdanjega predsednika Tita je namreč prisoten na vseh velikih tekmovanjih. Pri fontani je sklical kratko novinarsko konferenco in s sabo prinesel povsem enako repliko pokala Eubrobasketa. Prav danes, 30. avgusta, pa se je odpravil na ogled tekem in bo spremljal najmanj vse nastope slovenske reprezentance v prvem delu. D. N. Sandi Javornik je takole pripeljal Eurobasket k žalski fontani.