31. številka.
Trst, v petek 7. februvarija 1902.
Tečaj XXVII
S din ost
Glasilo političnega društva ,,J£dinost" za Primorsko.
T edinosti je not!
..BAlmost" cnaj a enkrat ne ian. raaun aedelj la racnikov. ob 4. uri r^e^er.
Sare'alaa mana :
ta ceio leto ......... 34 kron
sa pol leta .........13 „
aa Četrt let«........ 8 „
ca es mfttfc ........ 3 kroni
.iuoćeido s plačevati naprej. 3ia na-i C.j. bret brili te i s naminin« ta amvi ne oaira.	_
Po vjbakarnah v Iratu se prodajajo po-
uai^zne Atevilke po 6 atounk (3 nvć.i; U -en T u. pa po & »tntmk (4 evč. s
Telefon *tv. K70.
Oslanl
■e račanaio po Tratah v petitu. £a večkratno naročilo a primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale do-' meči oglasi itd. se računajo po pogodba
Val dopisi naj ae pošiljajo uredništva Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije m oglase sprejema aprmvntStvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
UredntStvo In tlakama se uabajata v o Lic i Oarintitt itv. 1*2. VpravnlStvo, In sprejemanje tnrerutuv v ulici Molka piccolo Stv. 11, U. ua«i-tt.
.idajaielj in odgovorni urednik Fran Oodaik.
JLastnik konaorcij lista Edinost"
Natisnila tiskarna konaorcija lista „Edinost" v Trstu
Narodoslovje in politika v Avstriji.
(I)alje.)
Ce se torej po narod oslovju ne da nič opraviti, ali naj bi morda državniki poskušali po jezikovnem sredstvu ustvariti jezikovno jednoto ? Mari naj bi se gotovi veči skupnosti narodov usilil jezik ?! Nekdaj je bila nemščina državni jezik za velik del narodov v Avstriji, na Ogrskem je pa gospodovala latinščina. (Je se zdaj Dunajčan vozi v Požun, ga jezi, da se mesto navzlic nemškemu obrazu i zove Poszonv« ; pa ohladi ee mu nevolja,! če na nekem starem stolpu čita napis: iRe-gnante Maria Theresia Avgusta senatus po- ' ptilus4|iie Posonnensi« renovavit«. (Za vlade Marije Terezije slavne sta ta stolp ponovila starešinstvo in ljudstvo Požunsko). Mažarščina je stopila na mesto latinščine. Dokler so vlade v Budimpešti tako modre, da tega posredovalnega jezika ne negujejo na škodo nemščine, romun-^čine, slovenščine in drugih slovanskih narečij, se temu ne bo upiral nihče, zlasti če ee je tak posredovalni jezik ustanovil s svobodnim parlamentarnim činom prizadetih narodov.
Zgodovina nam predočuje to čudno dejstvo, tla se mogotci poprejšnjih časov vendar niso trudili zaresno, da bi uničili narodne jezike : kjer se je izvršil poskus, se je sramotno izjalovil, izvzeraši slučaj, tla so ljudi .car pobili. To bi bil preprost način, po katerem se vsa jezikovna vprašanja spravijo s sveta. Da je grščina zavladala tako daleč po svetu, se ni zgodilo vsled kakih jezikovnih naredeb ampak po svojih zakladih in učiteljih. Rimljani so vsem podvrženim narodom pustili njih narodni jezik : oni so Asirce in Zide prisilili, da so se izselili, pa ra/.narodili jih niso. Tudi Angleži niso nikogar raznaro-dili, ampak so si pridobili najveće zasluge za izpoznavanje indskega jezika in slovstva ; naj slabši sedanji dnevni politiki ne jemljejo Alri-kaneem materinega jezika !
Gališki Poljaki, pravcati Slovani so pla-volasi in imajo čudno lepe modre oči ; vse starogrško junaštvo je bilo plavolaso in modro-
(ir^-ina v tretjem in retrtem stoletju po Kristu l"la na Italijanskem cerkveni jezik in latinščina se .f še /< /- f> m času začela m ajati v eerkre kakor narodni jezik.	Op. prireditelja.
oko: Poljaki in Grki se pa po drugih znakih razlikujejo od Germanov, nego si mislijo pesniki in nekateri profesorji zgodovine.
YT španskem slikarstvu iščemo zasoonj gotskih uzorcev, germansko kri je obnebje z raznimi drugimi vzroki =>izdividiralo«. Francoščina ima laticsko jedro, ker se keltski jezik do one dobe se ni povzdignil do kulturnega jezika, froneoska plemena pa po svojih telesnih svojstvih kažejo v galske tipe.
V Avstriji pa je to vse drugače. Tu so se razni narodi s svojo govorico razvili v slovstvene jezike. Dokler pruska država ne more zabraniti, da bi iz Krakova ali iz Varšave ne prihajale poljske knjige na Poznanj-sko, je vsaka misel na jezikovno poneročenje p omilovanja vredna absurdnost. 1 Vsiljevanje druzega jezika je gorostasnost. Materini j es.ik, materini glas je v vseh narodih telesen glas, telesno svojstvo, ki sa upira na goltanec, usta, oz obje in obrazno okostje, ki je v različnih narodih različno.
^Ljudstvo raznaroditi, pomenja mu zobe v čeljustih preobrniti ! In tega ne trpi ne Kitajec, ne Hotentot, ne Poljak, ne Ceh, in niti Nemec sam ne. C e bi hotel kdo po usilje vanju p tujega jezika ustvariti no ve jedno t. e, tega bi politiki m i n o 1 i h časov proglasili za norca, državniki bodočih dob pa za zločinskega bedaka!«
Zato naj se to izvrši v deželah avstrijsko ogerske monarhije, kjer tekmuje najmanje pet (ne več?) literarnih jezikov za čast, da bi bili posredovalni jezik ? !
Popotnik, ki zanimanjem opazuje stremljenje kulturelno izbornega češkega naroda, vidi v Pragi, Plznu in drugod, da ljudstvo stoji s spoštovanjem pred knjigarnami, kjer bo razpostavljene slike Brožikove, Smetanine, Dvorakove ; da se v Krakovu množica zbira okolo svojih umetniških in duševnih junakov. Isto vidiš na Ogerskem. Pri vsem tem pa ne pogrešaš umotvorov nemškega duha. Veči del vseh omikancev zna dobro ali za silo nemški. Ce je Nemec kakor omikan človek prišel na Češko in stori to, kar bi storil na Anglež kem, Francoskem in Italijanskem, da v narodnem jeziku zahteva kupico piva ali mleka, gane to vsakega omikanega in neomikanega Ceha tako, da zbere vse svoje drobtinice nemškega znanja, da bi se sporazumel z
uljudnim Nemcem. Isto se dogaja na Ogerskem. Nemec iz vsega sveta nahaja v Avstriji take razmere, da si ne more misliti ugodniših; istotako je na Srbskem. Na sedmih velikih potovanjih in mnogih malih izletih v dobi od 1875. do 1901. 1. nismo doživeli nobanega češkega »dogodjaja«.
(Pride še.)
TRST,, dne 7. febr. 1902. Za sporazumljenje med slovanskimi plemeni. Z Dunaja smo prejeli: ! Jugoslovanska omladina se svečane seje bol-: garskega akademičnega društva »Balkan« pozdravlja svoje tovariše v Sofiji, v Belemgradu, Ljubljani, Gradeu, že'ć, da se skoro sporazumejo naša plemena in da bo od Trsta do Carigrada vladala samo jedna duša. Teh. Teodoro! m. p. eand. med. Dimitrijević
za Bolgare.	za Srbe.
Cand. med. Mimica m. p. cand. phif. Zupanić za Hrvate	za Slovence.
t
Politični pregled.
V Trstu, 7. feb. 1902.
Pazin in Celje. Sinoči že kasno pod večer je prišlo do odločitve : C e 1 j e j e padlo, Pazin se je ohranil. Gledč Celja je proračunski odsek — kakor razvidno iz poročila na drugem mestu — vsprejel Stiirg-khovo resolucijo, gled«? Pa/.ina pa je odklonil R/.zijevo!
Pred vsem bodi pribita tu gorostasna blamaža, ki so jo doživeli Italijani! Tako žalostne uloge ni še z lepa igrala kaka parlamentarna skupina, kakor jo je tu italijanska ! Nudili so palico Nemcem, da udarijo po Slovencih, a v isti mah je patila palica na njih same. Slepi so, zato jih tepe palica. Da bi tepli one, s katerimi bi morali, v eminentne m lastnem interesu, živeti v miru in bratstvu, se urivajo — sovražniku. A ta jim je dal včeraj brco. To je grozna lekcija, ki so jo včeraj dobili Italijani. Za nas je to sicer oatii-fakcija, ali žalostna satisfakcija, ker nas drago stane.
Da je bilo včeraj glasovanje le o Pazinu, mogli bi danes pisati nekakim zadovoljstvom. Ali glasovanje je bilo tudi o Celju. A izid o Celju nam je udušil vsako zadovoljstvo.
Celje je padlo; za to dejstvo nas 1'azin ni odskodoval. Glede Pazina je zmagala pravica, radi tega pa nič manje ne boli fakt, da je gledo Celja zmagala krivica. Mi ne smemo soditi stvari drugače, nego se stališča naše solidarnosti. Prav umevana solidarnost pa veleva, da se en odlomek naroda ne sme veseliti kakoršnje si bodi pridobitve, ako v isti hip krvavi drugi odlomek. V imenu tako umevane solidarnost? poživljamo vse naše poslance, naj izvajajo konsekvence iz včerajšnjega glasovanja. Poživljamo jih, naj opuste vse obzirnosti, izlasti, ker ni dvomiti, da je bila pljuska v lice, ki smo jo prejeli včeraj, dogovorjena med levico in vlado.
Ali kar vzbuja v nas čut zadovoljstva in hvaležnosti, je vedenje Cehov: poslancev lin novinstva. Te energije v besedi, in tega zagotovila solidarnosti z nami tudi v postopanju, ne smemo pozabiti mi Slovenci! Cehi so pokazali to pot, tla so res prednjaki avstrijskega Slovanstva ! Toda o tem na drugem mestu.
Iz proračunskega odseka. V nadaljevanju razprave o točki »srednje šole« je govoril včeraj posl. M e n g e r. Povdarjal je važnost nemške kulture za Avstrijo in obža loval, da se ustanavljajo slovanske šole v onih nemških mestih, ki so za Nemce najdragocenejša. V teh mestih tla služijo slovenske šole politični agitacijif ne pa prosvetnim namenom. Omenil je, da je toliko drugih slovanskih mest, v katerih bi bile one šole koristnejše.
Posl. V u k o v i 6 je obžaloval, da je vsled Rizzijeve resolucije zopet postavljen na dnevni red predmet, ki dokazuje, s kakimi težavami se morajo Slovani bojevati za dosego svojih kulturnih potreb. O reševanju vprašanja, katerega je spravil na dnevni red posl. Rizzi, treba je razmotri vati tri momente: prvič, ali je bila ustanovitev hrvatskega gimnazija v Istri potrebna; drugič, aii je bil Pazin primerno mesto za la gimnazij; in tretjič: ali bi kazalo ta gimnazij premestiti v kak drug kraj ? Na podlagi rezultatov ljudskega štetja je govornik dokazal, tla za 200.000 istrskih Hrvatov in Slovencev ni bilo poprej nobene srednje šole in da se je torej ugodilo le zahtevam pravičnosti, ko se je ustanovil ta gimnazij. Sicer pa je posl. Rizzi lojalno sam priznal, da imajo istrski Slovani pravico do jednega gimnazija. Primernejšega mesta,
P O D li I 8 T 2 K. l>4
Vladimir.
Hrvat-ki spisal Avgust Šenoa, prevel M. C-t-č.
II.
r^aiiislav! Tovariš! Odvezujem te od dogovora: bodi sebi in meni gospodar!«
»Nočem.«
»Zakaj ?«
»Nehal bi te spoštovati. Meni je ta tvoj pogoj ugajal. Videl sem v tem veliko odločnosti, junaštva. Pridi sama, svobodna, tlo polne zavesti, do resnice. Strezni se sama, potem boš večega spoštovanja vredna. Ako bi te na povodcu dovel do resnice, bila bi manje vredna pred mojimi očmi.«
»Ladislave ! Nikari tako! Ti veš, kaka sem. Odnehajva od tega dogovora, prosim te !«
»Ne, Klara, idi!«
»Grem. Z Bogom !«
Kake tri mesece )k> tem razgovoru je stopila Klara zopet v Ladislavovo sobo ter ga je objela strastno.
»Ladislave !«, je vskliknila, »to pot ne prihajam kakor grešnica, katcor dolžnica, da ti izpovem svoje grehe, to pot sem prišla, da — — —i
»Kaj? Ti se treseš, goriš —«
l)a, gorim, drhtim od radosti in veselja. Prišla sem, da ti izpovem, da sem — j mati.«
»Vidiš, tega ti je nedostajalo, Klara moja«, je vskliknil Dobranič, objemši svojo ženo strastno. »Sedaj še le bes gospodarica, sedaj boš razvijala svoj karakter po prirodi.«
In bilo je tako. Tega je manjkalo. Sedaj j je imela Klara samo jedno zabavo, jedno skrb, svojo hčerko, ki jo je povila nekoliko mesecev po onem srečnem sestauku. Njeno hrepenenje se je ublažilo, njeno srce kakor da ee je odprlo, in ta glasovita prvakinja mode, ta nepremagljiva junakinja zagrebških salonov posedala je sedaj, ne vprašuje za ves OBtali svet, poleg zibke svojega deteta; na tem mestu se je združilo vse hrepenenje strastnega srca njenega. Klara je gledala v , to dobro dete, obkroženo svilenimi vrbcami in čipkami, kakor amanet svojega življenja ; Klara je oboževala svojo jedinico. Že je; bilo minolo pol leta. Tedaj je dospelo nena- j doma pismo od gospe Kameničke. Ladislav in Klara naj prideta hitro, gospodu Kleme- j niču da je slabo. Nemudoma sta pohitela k j njemu in dospela sta v skrajnem času. Star-čeku je bilo umreti. Še je bilo časa, da je | objel hčer in zeta svojega, pa ko se je La- , dislav nagnil nad posteljo bolnega starčka,
mu je pošepnil le-ta, da ga Klara ni mogla čuti :
»Ladislav, prisezi mi, da ne zapustiš mojega deteta.«
»Prisegam«, je odgovoril Ladislav.
»Nikoli?«
»Nikoli!«
»Pa naj pride, kar hoče in kakor hoče ?«
»Naj pride kar hoče in kakor hoče, prisegam, da je nikdar, nikdar, dokler bom živ, ne zapustim.«
j>Hvala, Ladislave!« je stisnil starček zetu roko, pak je na ruševinah lepega nekdanjega gospodarstva svojega izdihnil zadnji sin svojega plemena.
Po dveh srečnih letih je Klara povila zdravega dečka, a Dobranicu je oko sijalo, srce cvelo. Nikoli, niti za mladih dnij, ko je bil junak zagrebški, ni bil tako živ, toli duhovit, toli odločen, kakor je bil sedaj, da, bojevit, bolj, nego kedaj. V sinu mu je za-zelenelo zopet staro steblo njegovega plemena, da, čutil je, da se je zopet pomladil ic da njegovo življenje velja za dve življenji.
V tisti čaB mu je bilo iti v požuneki j sabor. Da-ei mu je bilo težko ločiti se od žene in dece, vendar ga je živa želja vlekla na politično bojišče, ko se je bit hud boj med starim in novim svetom in ko je ravno njegovi domovini imela pripasti znamenita
uloga. Da-si plemenitaš v vsem, je bil Do-branitS v teoriji liberalec, da, on je večkrat demonstrativno povdarjal ideje moderne države ter se je prišteval k tisti stranki, kateri je bil pozneje voditelj Košut. Tudi v tem se je spri se svojimi rojaki Hrvati, ki bo se v ogrskem saboru, odbijajoči centralizatorno smer madjarskih svobodnjakov, držali konservativne stranke v Požunu. Dobranič je postal ljubljenec Madjarov. Vse ga je iskalo, obletavalo, klicalo: Dobranić je postal junakom po.eunske družbe, kazaje se povsodi ka-valirja in trošč po kavalirski.
Ta hrup, ta vrtinec politike ni seveda niti najmanje manjšal ljubezni do žene in dece, Dohranić je smatral stvar tako sveto, da o tem ni Brnela pasti kaka dvomljiva beseda, — ali po njegovem menenju rodbinska čutstvovanja niso sodila v javno življenje, niti niso Brnela najmanje omejevati politične bo-jevitosti. Političnega gibanja v svoji domovini ni razumel, ni hotel" razumeti. Ladislav je vedno stremil za velikim, ogromnim, a poskusi hrvatski so se mu videli premajhni, fantastični; politika hrvatskih rodoljubov mu je bila zoperna, kei; je v njej videl izdajstvo domačega prava, opozicijo proti idejam stoletja, ker je tudi menil v svojem svobodnjaškem navdušenju, da so Hrvatje le brezčutno orodje kamarile.	(Pride še.)
nego je Pazin, pa bi ne mogli najti, ker je to mesto v sredini Istre. Pazinska občina gama šteje 13.2ol Hrvatov in 1441 Italijanov, politični okraj pazinski pa 33.371 Hrvatov in le 6703 Italijane: iz tega je razvidno. da ni n kake potrebe za premesčenje hrvatskega gimnazija iz Pazina. Govornik je potem dokazal na podlagi številk, da je ta gimnazij jako dobro obiskovan in da je tretjina učencev iz Pazinsktga okraja. V Pazinu obstoji hrvatska ljudska Kola. katero je ustanovil sam deželni šolski svet istrski in je dokazal s tem. da so v Pazinu hrvatske šole j»otrebne. Slednjič je omenil govornik, da je v tem okraju poskrbljeno tudi za laško prebivalstvo, ker v Pazinu obstoji laški deželni gimnazij. Govornik je poživljal člene odseka, naj glasujejo proti re^olueijskemu predlogu pcfl. Rizzija ter za postavko za hrvatski gimnazij v Pazinu. Kosolueijski predlog posl. Rizzija za premeščen je hrvatskega gimnazija z Pazina v kako drugo mesto je bil na to odklonjen z **l» proti 18 j glasom.
I
Po daijši razpravi je v sprejel od - I sek n.i-lov »srednje šole« ter resolueijski predlog poroeevalea Stiirgkha, naj se ntrakvistiene vsporedniee eeljskega srim-nazija premestijo v Maribor. Ta predlog je bil vsprejet s 2't proti 22 glasom; zanj so glasovali vsi Nemci (tudi konservativni in krščan-ko-socijalni) in Italijani: o Kizzijevi resoluciji glede premestitve pazin-skega gimnazija pa so nemški konservativni in krščansko-socijalni poslanci ter socijalist Pernerstorfer, kakor tudi Romun Lupul, glasovali t-e Slovani proti Rizzijevemu predlogu. — Odklonil se je nadalje resulu-cijski predlog, ki poživlja vlado, naj premesti Češki gimnazij iz Opave v kako drugo slovansko mesto; sprejela pa se je resolucija glede podrža v ljenja gimnazij v Tešinu in Frideku.
Proračunski odsek je prešel potem v razpravo o naslovu »uprava blagajn*. Glavni predmet razpravi je b:la postavka o subvenciji za praško občino.
Poročevalec poel. Stein\vender je stavil predlog, ki poživlja vlado, naj čim prej j tre« i loži zakonski načrt glede saniranja deželniii in občinskih uprav. V razpravo je posegel tudi finančni minister pl. Rotira-Ba\verk, ki je izjavil, da je v dosego saniranja avtonomnih uprav treba orgauizatorič-nega postopanja, t temeljeval je tudi potrebo subvencije Pragi, na kar se je seja zaključila.
O položaju. Enkrat že je vihar radi , Celja odnesel eno ministerstvo. In zopet hoče malo Celje postati usodno za politično življenje v Avstriji. Malce, malce se je bilo jelo svetliti, a sedaj je zopet neprodirna tema. tla ne veš, na kaj naletiš o prvem koraku. Kar na jeden mah je naše politično življenje zopet v polni recedivi. Tem žalost-neje je. da je to recidivo zakrivila vlada I se svojim prizadevanjem, da bi le ustregla Nemcem.
Komun t k <5, izd m od slovenskih poslancev po znani izjavi Hartelovi, očita vladi, da je postala nezvesta svojemu lastnemu načelu — načelu, da v narodnih stvareh mora biti izkijučeno vsako majoriziranje, in da je narodna vprašanja reševati le v sporazumlje-nju udeleženih narodov — ter da je o u a poslabšala s « t u v a c i j o.
Tudi češki listi pišejo skrajno ogorčeno in očitajo vladi, da se svojim postopanjem \ naravnost zasmehuje Slovence. Češki listi i zahtevajo od čeških poslancev, naj podpirajo j Slovence tudi v najskrajnejih korakih, j Narod u i li-itv« zahtevajo od ministra Rezeka, naj izvaja koosekvenca iz vladinega postopanja ob celjskem vprašanju in naj poda svojo demisij » ! Staročeški »Hlas Naroda« pa pov-darja, da je celjsko vprašanje zopet izzvalo najnevarnejo krizo, k- požre ali vlado ali parlament.
Slovenski poslanci so bili zažugali s skrajnimi koraki, ako se Sturgkhova resolucija vsprejme. Vsi češki govorniki — iz-lasti pa dr. Stranskv — so v proračunskem odseku slovesno izjavili, da ostanejo na strani Slovencev tudi ob skrajnih dogodkih. A ker slovenskim poslancem ni druge p-»ti — ako nočejo postani smešni — nego da izvajajo zažugane konsekvence, utegne se res zgoditi, kar prorokuje »Hlas Naroda c ! ('e se ta češko-nemška solidarnost izkaže trpežno v tem ognju, izvojevan bo velikanski vspeh. V tako nečuveno postopanje je zavelo vlado le prepričanje, da s Slovenci je možno pometati in da ni resno jemati njihovih groženj,
ker gotovo da ostanejo izolirani. O teh računih so nemški listi govorili kar naravnosti. Će pa sedaj (»stanejo Slovenci možje, a Cehi njim ob boku, mora pri i ti do krize. Res je torej, da je položeuje skrajno napeto, a ob enem tako zmedeno, da ni kdo ne more vedeti, kaj nam prinese jutršnji dan.
Italijani v — opoziciji! Včeraj že smo pod primernim naslovom »Nekaj za smeh« omenili, kako šarlatani po laških no-vinah slepć svojo najivno publiko, in kako — drugi šarlatani zlorabljajo nemške dunajske novine in slepč druge ljudij, ki ravno ne poznajo te laške šai lataneriie, češ, da se italijanski poslanci pripravljajo na strašno opozicijo proti vladi Korberjevi ! !
Vest o tem so utihotapili tudi v »Neue Freie Presse«, z namenom, ki ga je izdal »Piccolo« v svoji — spekulativnosti, z namenom namreč, tla bi mislilo italijansko ljudstvo, Bog zna kaktf važno ulogo igrajo njega poslanci na Dunaju, kako da se svojo taktiko imponirajo vsemu svetu in kako da se ministri tresejo v strahu pred — opozicijo italijanskih poslancev. O da, tudi 18—20 mož more tirati opozicijo in celo izdatno opozicijo, ake so razmere take, kakor so ravno v našem dunajskem parlamentu. Ob takih razo-ranih razmerah more tudi taka mala četica vršiti pritisk in s tem dosezati vspeliov. Ali v to treba dvojnega. V prvo izborne taktike, ki umeje izkoriščati situvaeijo, kakor je v hipu. V to pa treba zopet bistrega vida in hitrega odlocevanja, parlamentarne rutine, spretnosti, ker ob takih razmerah se situva- j cija rada spreminja od hipa do hipa. — V drugo pa treba resnične volje do opozicije, kar paje zopet možno jedino le ob popolni nezavisnosti od onih, proti katerim se hoče tirati opozicijo!
Italijani pa nimajo ni tega ne druzega. Sijajen dokaz temu je goropadna blamaža, ki so jo včeraj doživeli na Dunaju, kakor poročamo na drugem mestu. Kadarkoli nastopajo na parlamentarni tribini, vsikdar se blami-rajo smrtno. Da, imajo vspehov, ali te vspehe dosezajo edino le po zahrbtnih intrigah, s pomočjo prijateljev, po beračenju in pritiskanju kljuk na vratih raznih minister-stev in sekcijskih načelnikov. A baš to jim jemlje drugi neizogibni atribut zaresne opo-zieijonalne stranke, jim jemlje sploh možnost za začetek kake resnične opozinijonalne akcije.
Saj smo sami videli, sami doživeli, sami opazovali. Koli krat že so v Trstu in Poreču napovedovali skrajno opozicijo na Dunaju proti vladi '. Kolikrat že smo jih vidoli, kako so se skrajno ogorčeni, postavljali v pozituro, da začno vihteti britko sabljo — ali kedaj še smo videli to opozicijo, kedaj še je res sekala taka sablja i! Nikoli. Italijanska opozicija je ostala le na papirju laških novin ali na kakem govorniškem odru v Trstu in Istrt, in sablja, ki naj bi sekala, je ostala lepo v nožnici. Ta laška sablja pač rožlja, ali ne seče vlade !
Mi bi jih hoteli videti, da bi vsaj par mesecev dnij tirali resnično — resnično ! — opozicijo! In to bi bili dolžni storiti po tolikih žuganjih. Ali ne bodo! Ne bodo, ker ne morejo. Ne morejo pa oponirati vladi, ker vsa njih politična pozicija je od — milosti iste vlade. Prosimo vas. Da hoče vlada, jim vzame lahko : v Istri 2 državnozborska mandata. dva ali cel6 morda tri v Trstu, enega v Gorici! Da bi vlada hotela, jim lahko čez noe poruši njihovo nadvladje v deželi, v kar ne ! bi jej trebalo nič druzega, nego da pošlje v Trate. kr. namestnika, ki dopusti, da pridejo naravne na-j irodnostne sile do veljave, d a i se delež na politični moči razdeli po številnem razmerju med obema narodoma!!
Politična pozicija sedaj gospodovalne klike visi na tenki niti vladne milosti ! Ls j rahel potegljaj od strani vlade in nit se utrže in — že bodt» tu naravne posledice za njih, ki strašijo z opozicijo!
Ne, sedanji voditelji italijanske politike v Primorju ne bodo delali resne opozicije! A če žugajo žnjo, je to le pajacada, ki utegne ugajati k večemu kakemu politiškemu otroku, j Ali to je res : nobeno pleme v Avstriji, no- i bena stranka nima toliko |>olitičnih otrok, i kakor jih ima ravno italijanska v Primorju !
Tržaške vesti.
Laška blamaža. Nemci, vsaj nekateri Nemci — kolikor jih je ravno bilo potrebno
—	so v včerajšnji seji proračunskega odseka speljali i tal. poslance prav pošteno na led. Italijani so bili namreč z >'emci napravili skupno zaroto proti Jugoslovanom v to, da odpravijo hrvatski gimnazij iz Pazina in slovenske oz. nemško-slovenske paralelke na celjskem gim-! naziju. Italijani so obljubili Nemcem svojo pomoč za odpravo celjskega, Nemci Italijanom pa za odpravo pazinskega gimnazija. Toliko Italijani, kolikor Nemci so se že v naprej veselili te »zmage« nad Slovani. Nemcem so se nade uresničile, ne pa tako Lahom, katerim je ostal — dolg nos. Nekateri nemški poslanci so jih namreč na glasovanju za pazinsko gimnazijo pustili na cedilu. Kako plačilo so torej dobili Italijani za to. da so Nemcem pomagali proti Slovanom ? Blamažo in sramoto! Mi privoščamo Italijanom iz vsega srca to blamažo in ta poraz. Bodo vsaj vedeli, česa jim je pričakovati od svojih nemških zaveznikov, oziroma od svojega ne zmiselnega postopanja. Ne vemo, kako so Italijani kaj zadovolji se svojimi poslanci. Postopanje njihovo v včerajšnji seji jim ni pridobilo Nemcev, je Slovane ogorčilo še bolj, a jih je tudi osmešilo pred svetom. Prepričani pa smo, da italijanskih poslancev tudi ta lekcija «ie izpametuje, kakor jih niso spametovale že druge neštevilne lekcije. Njih slepa strast nasproti Slovanom jih je preveč zavela, da bi mogli trezno premišljevati o svojem položaju. Radovedni pa smo, da-li laško ljudstvo slednjič vendar sprevidi, da je njeni voditelji tirajo v pogubo ?
Današnji »Piccolo« pretaka britke solze radi nemške nezvestobe :
»Bolestna in trpka je konstatacija, iz" katere naj si Italijani crpijo pouk. Jasno je, da jednemu delu Nemcev so Italijani predmetom takega nasprotstva, da ne poštevajo (Nemci) koristi zveze z Italijani, niti ne dolž nosti hvaležnosti in lojalnosti.«
Potem pa žuga »Piccolo«, da »pazin-stva stvar« s tem še ni zapuščena in da bodo že skrbeti v plenarni razpravi, da n j i h o v glas za Celje ue bo poplačan na takov način!
Aha, torej je res : prodali so svoje glasove ali druga pogodbena stranka jih je jednostavno opeharila! »Piccolo« ima prav, ta koustatacija je res britka in trda, ali tudi to je res, da so Italijani dobili prav tako plačilo, kakoršnje so zaslužili!
Če pa »Piccolo« žuga z »drugačno taktiko«, S katero hočejo uveljaviti težo svoje skupine — je to prazno žuganje, kateremu se bo svet le smejal.
Kaj pomenja to J ! V nedeljo že smo se čudom čudili, kako da »Piccolo« ni niti besedice zinil o plesu »Lega Nazionale«, ki se je vršil minole sobote v gledališču »Poli-teama Rossetti«. Saj vemo, kako je bilo vsikdar do sedaj koj naslednjega dne po vsakem plesu »Lege*. Skoro veče zmagoslavje je bilo vsikdar, nego tedaj, ko so laški junaki, v čast in slavo »delle nostre armi« — »nostre«, mari ne, »Piccolo«?! — tam doli v Afriki
—	kazali pete!! (»Piccolo« pravi vsikdar, kadar govori o laški armadi — »nostre armi« ; ne vemo pa, ali dela tako it kljub temu, da dobiva avstrijske državne subvencije, ali pa — ker jih dobiva?!)
Torej vsikdar do letos je bilo v »Pic-colu« po vsakem plesu »Lege« velike radosti, Teliko hvale, veliko proslavljanja onih, ki so se zbrali v manifestacijo tiste njih causa nazionale ! Letos pa nič. Vsaj do danes ne. Ples je bil v soboto, a jutri bo že druga soboto. Kaj po menja to? Kaj ponienja to? Ali se »santa causa« »Piecolu« ne zdi več j toliko »santa«, ali pa je prišlo kaj druzega vmes ? ! Kdo more vedeti to ? ! Zato se moramo oniejiti na to, da konstatujemo fakt.
A propos: tisti mnogoštevilni gostje, kij se zbirajo na plesu »Lege«! Kako naj bi ne bili mnogoštevilni, če pa dobiva brezplačno vstopnice skoro vsakdo, če le hoče ! ! Dotično svoto že pokrijejo po tem nekaterniki, ki lahko morejo to. In pa sama »zbrana« družba je to, ki prihaja na ples »Lege« manifestirat j italijansko narodno stvar! Prosimo Vas, če prihajajo tudi razne M a djj'a r k e in Koro-š i c e, ki sicer prižigajo sveče — boginji i Veneri v bolj ali manje sumljivih delih I mesta, pa ne bi bila to lepa proslava toliko ! italijanskega značaja mesta, kolikor — XX-sto-1 letne kulture !!
»Piccolo« je molčal. Časi se spreminjajo. Plesi »Legini« v » Politeama Rossetti« se sicer ne spreminjajo, ker so gostje tam okolo blizu vedno enaki, ali »Piccolo« — pst, saj smo rekli, da nič ne vemo, in tudi božja zapoved pravi: ne laži in ne obrekuj ! !
Agitaeija proti dvojezičnim napisom.
Sinočnji in današnji »Piccolo« prinaša vest, da se je vlada glede dvojezičnih napisov na novi istrski železnici baje premislila ter da hoče ustreči laškim zahtevam. V Koper da 'je že došlo povelje, naj se dvojezičnega napisa do nadalnje odredbe ne nabije še na kopersko postajo.
Za danes le beležimo to vest s povdar-kom, da se nam zdi skoro neverjetna ! Ali, ker je v Avstriji verjetno — vse, a najbolj to, kar je sicer neverjetno, hočemo jutri ozirom na to vest odkrito povedati svoje raene-nje c. kr. vladi in poslancem.
Iz sv. Ivana nam pišejo : Tu pri nas obstoji že več nego 10 let možka podružnica družbe sv. Ciriia in Metodija. Prva leta je imela ta podružnica redno svoje občne zbore, ali zadnja leta se nič več ne čuje o nje delovanju Sicer priznavamo radi, tla Sveto-ivaučani pridno nabirajo za družbo in da se v 5 — 6 letih odposlalo .'300—400 gold. na i pokroviteljini. Vse to je prav in hvalevredno, j Vendar bi pa želeli, da podružnica sama ! skliče občni zbor in da dobimo enkrat od nje avtent'čno poročilo o podružničnem de-| lovanju. Kajti to ni koristno, ako vse vodi ena oseba ! Čim bolj je javnost obveščena o vsem, tem veče je potem zanimanje, tem veča tudi radodarnost in rodoljubna požrtvovalnost. Prosimo torej ! !
Povodom poroke g. Hrabra Ka/mu
čestita istemu, kakor svojemu uzornemu in neutrudnemu pevovodju, tudi pevsko draštvo »Lipa« v Bazovici, želeče, da bi Bog blagoslovil to sklenjeno življensko zvezo njegovo, ter proseče g. Ražma, da temu družtvu tudi nadalje ostane toli skrben voditelj in podpornik. — Povodom svoje poroke je daroval g. Ražem, mesto da bi bil razposlal poročno naznanilo, h K za podružnico sv. C. in M. na Greti.
Darovi za »Narodni dom«, (»ospa Kompare Antonija 20 K. gospica Pož za prodane kamenčke in šopke na kostimiranem plesu tržaških gospa dne 5. februvarja 1902 58 K «^0 st., na čemer se izreka najtoplejša zahvala. Nadaljne darove in prispevke spre-sprejema g. Josip Ulčakar, blagajnik društva »Narodni dom«, ulica Sv. Frančiška št. 2.
Za podružnico družbe sv. Cirila in Metodija pri sv. Ivanu so nabrali na obedu povodom poroke gosp. Kupona due 2. febr. 1902 4 K 20 st.
Poziv. Oni gospod iz sv. Jadoba, ki je že lanjskega leta pobral nekaj Članarine za politično društvo »Edinost«, je naprošen, naj nabrano svoto takoj odda na pristojno mesto.
Iz delavskih krogov. Slovenski delavci v Trstu pozdravljamo z veseljem srečno inicijativo združene mestne in sv. Jakobske mladine za prireditev sijajne maskarade v nedeljo 9. februvarja t. m. v simpatičnem gledališču »Armonia«, ker s tem nam je zopet ilana prilika, da pokažemo, tla >mo in da ostanemo tu.
Pozdravljamo s tem vecem veseljem to predpustno zabavo, ker čisti dobiček pripade dvema prevažnima osnovoma na narodnem polju in sicer: po polovici »\arodnemu domu« in po polovici sv. Jakobskemu orkestru.
Naši dični mladini bodi zagotovljeno, tla se od strani delavstva sme nadejati lepe udeležbe, temveč, ker istemu je bilo zidanje »Narodnega doma« vsikdar uajtopleja želja. Mi delavci se obračamo s prošnjo do drugih slojev tržaškega Slovenstva, da se isto v najimpozantnejšem številu udeleži te sijajne zabave, tako, da postane ista pravo narodno slavje in pa — zadnji v e č i sestanek pod tujo streh o!
Več delavcev. Izpred naših sodiše. Včeraj zjutraj je sedel na zatožni klopi 27-letni mojster v tatvini Ivan Btn iz Trsta, ki je obtožen, da je dne 7. novembra minolega leta ukradel zlato uro vredno 340 kron; dva dni pozneje je odnesel neko suknjo vredno Jiti kron in več brivnih britev v vrednosti 94 kron. Obtoženec ima še več dragih uuiazanosli na svoji kosmati vesti. Na podlagi izida razprave in ker ima Bin že dvajset raznovrstnih kazni na rovašu, mu je sodišče prisodilo dve leti težke ječe.
Drobne vesti. Neljuba pomota. G. T. je grozno ljubosumen na svojo ljubico, stanujočo v neki hiši v ulici Sporcavilla. — Predstavljajte si torej, kako mu je bilo predsinoči, ko je bil namenjen k njej, a je našel pri vratih nje sobe neksga nepoznanca, ki je nestrpno trkal na vrata. Ljubosumni (t. T. se je hitro skril za stopnice in je napeto
poslušal, kaj govori nepazoanec pred vrat mi njega ljubice. »Daj, odpri!«, je prosil nepo-znanee. »Odpri, ker je pozno... vse noge so mi že omrzle...!«
O teh besedah je skriti G. T. izgubil potrpljenje in je skočil na nepoznanca. Mislite si, kako se je ta posledni moral prestrašiti ! »Kaj delate vi tukaj, ob tej uri?! Hitro.... govorite! Nočete? Sem vas-li iznenadil ? ! Lo|>ov...! »tako je vrelo iz ust ljubosumnega
G.	T.«
Nepoznane«- pa je gledal debelo v samem začudenju. »Kdo ute vi ? Kaj ? Kaj ? Po Tre-vesa, ]*> Trevesa! Neumnež! Jaz stanujem tukaj! Pantalon...«, je odmevalo v nočni tišini... Moža bi ee še bila stepla, da ni ravno o pravem času došel redar, je bil čul njuni prepir. Redar ju je p »miril in konečno se je st\ar srečno razmotala in pojasnila. Nepo-znanec je res Btanoval v isti hiši, ali samo to je bilo, da je |»o (»omota trkal ^a neprava vrjta, namesto na ona svojega stanovanja ? S tem pojasnilom je bil (i. T. popolnoma zadovoljen ia je nepoznanca prosil za oproščen je !
N a j d e n o truplo. Včeraj zjutraj so na^li blizu nekega pomola pri sv. Andreju truplo moža, iz — sode po obleki — delavskih slojev. Poklicani zdravnik je konstatiral, da je truplo bilo že več ur v vodi. Do sedaj niso še pogodili, dadi je najdeni mož ponesrečil. ali pa je izvršil samomor.
Samomor. Včeraj zjutraj ob 1». uri je ^-letni Ivan Stumbi, žganjar v ulici Eco-nomo, izvršil samomor s tem, da je spi! ste-kleničico nekega strupa. Došli zdravnik je konstatiral nastopi všo smrt. Na željo ro Ibine so truplo samomorilca prenesli na njega dom,
Veselica pevskega društva * Hajdrih D a Prosektl. ki se je vršila minolo nedeljo, vspela je povsem povoljno. Ako upoštevamo, da je ta dan bilo raznih plesov in veselic v mestu in okolici ter da je bilo vreme tako, da si je človek težko upal na piano, treba je priznati, da je bila udeležba povoljna ter tia je društvo lahko zadovoljno tudi z materijalnim vspehom.
Glede izvajanja pevskih točk moramo zreči priznavalno, tla so *Hajdrihovci« tudi to j »o t pokazali vso pevsko sposobnost svojo. ZtKjr samih mladih pevcev, odičenih s slo-* van?-kimi čepicami, nastopal je samozavestno in ]>ono-no ter je, svest si svoje važne naloge, čim najlepše izvajal j>evske točke. Petje je bilo zelo ubrano in ukusno nijansirano, tako, da so se glasovi glede na število in moči basov in tenorjev jako dobro vjemali. Posebno so bili tenorji v nizkih kakor v visokih legah jako čisti ter so s posebno lahkot) izvajali nižje, kakor visoke note. Jako dobro sta se pela zbora »Zemlja Slave« in Pastir«. Najbolji utis pa je napravila skladba
H.	Volariča »Domovini«, katero so pevci (s -premljevanjem orkestra) peli z jako milim občutkom in nijansiranjem ter želi od strani občinstva burne pozdrave in izraze pohvale; ugajal nam je v tej pesmi zelo dvospev tenorja, g. Kalina, in baritona, g. Bizjaka. Sploh se je petje izvajalo jako precizno ter -o pevci »piano od »forte« ločevali povsem pravilno.
Da zamore društvo »Hajdrih tako peti, gre glavna zasluga nadarjenemu pevovodji-peveu, gosp. S >nr»u. Kes dobro vodi mož svoj pevski zbor. Nadejamo se, da bo tudi nadalje vstrajal na tem, sicer (prizoavamo to) tru'iapolnem. ali za narodni razvoj sila važnem in častnem mestu.
Na j »olj i dramatike so nas pro^eški di-letantje iznenadili kar z dvema igrama: z giumo »Sam ne ve, kaj hoče , in z igro »Zakonske nadloge . Obe igri sti se igrali dobro in moremo reči, da se je toliko nežni kolikor krepki spol držal vrlo dobro. Posebno nam je ugajala gospa Kristina Naber-goj, znana nam kakor nadarjena igralka, ki nas je se svojim spretnim kretanjem, H no mimiko ter zeltf živahnim besedičenjem v obeh igrah jako dobro zabavala. Sploh sti igri napravili na občinstvo jako ugoden utis.
Po veselici se je pričel živahen ples, na katerem se je mladina ob sladkih zvokih strune sukala do ranega jutra.
Na moralni vspeh sme biti društvo »Hajdrih« ponosno in le čestitati moramo g. Dragotinu Starcu na pred se« lo vanju takemu društvu. Nadejamo se, da nam društvo »Hajdrih« priredi še mnogo tako lepo vspelih veselic.
Prijatelj »Hajdrihovcev«. Dražbe premičnin. V soboto, dne 8. fe bruvarja ob 10. uri predpoiudne se bodo vsled
aaredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : trg della Borsa hišna oprava ; ulica Cam-panile 9, oprema v zalogi ; ulica Amalia '2'2, hišna oprava ; ulica Kanriler t> A, hišna oprava: ulica ('aserma 1, oblačilo.
Vremenski vestni k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 1°.8 oi> 2. uri popolnia« 8°.7 C.® — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 765.4 — Danes plima ob 8.48 predp. in ob 9.43 pop.; oseka ob 2.48 predpoiudne in ob 2 54 popoludne.
Društvene vesti.
Plesni venček »Slovanske čitalnice«.
»Slovanska čitalnica« prirc li juLri, v soboto, dne s. t. m. ob 9. uri zvečer za svoje člene plesni venček s tombolo, ki je zadnjič radi nepričakovanih ovir izostala.
Veselica »Adrije«. Opozarjamo slavno občinstvo na veselico, ki jo priredi pevsko j društvo »Adrija« v nedeljo dne t. m. v ! barkovljanskem »Narodnem domu«. Na vspo-reilu je petje, go.lba, rokovnjaški kvartet, . igra in ples. Začetek točno ob 5. uri popol. Ustopnina na veselico za osebo 25 nvč., k i plesu za gospode 50 nvč., za ženske 25 nvč., i sedeži I. reda 20. nvč., II. reda 10 nvč.
Pevsko društvo -Kolo« in »Brivec«
J vabita na maskirani plesni venček, ki ga priredita s pomočjo raznih Brivčevih pomagačev jutri, v soboto, dne 8. febr. 1902 v dvorani j Malh* (ul. Torrente 16). Začetek plesu točno ob 9. uri zvečer. Vstopnina za moške 80 st., za ženske 40 st.
Zaupajoča v naklonjenost slav. občinstva priporočata »Kolo« in »Brivec«. Veliko maskarado priredi »Tržaško podporno in bralno društvo« v nedeljo dne 9. t. m. v dvorani ,Mallv' štev. 16, ulica Torrente.
Vstopnina je za možke 80 st., za ženske 40 st. Pričetek ob 9. uri zvečer.
Na obilno vdeležbo od strani členov in slavnegn občinstva uljudno vabi
odbor.
Pevsko društvo »Ztoii< na Opčinah
priredi jutri v soboto dne 8. februvarja t. 1. v prostorih restavracije »Vouk« svoj plcmi venček. Vstopnina za gospode 1 K, za dame 40 stot.
Vstopnice za maskarado, ki se ima
i mršiti v nedeljo, dne 9. febr. so na razprodajo po sledečih lokalih :
»Trgovinska Kavarna«, »Deialsko podp. društvo«, »Tržaško podp. in bralno društv*o«, gostilna »pri Francu«, tobakarna Lavrenčič, »Svetojakobska Čitalnica«, »Konsumno društvo pri sv. Jakobu«, »Slovenska čitalnica v Skednju«, »Narodni Dom« pri sv. Ivanu, prodajalnica Stanko Godine na Vrdeli, »Kon-sumna krčma« v Rojanu, »Narodni Domt v Barkovljah. — Lože se razprodajajo v »Trgovinski kavarni«. Za poj tsnila se je obračati do zastopnika »Zveze tržaške slovenske mladine«, v »Trgovinski kavarni« od 8. ure zvečer naprej. Denarne svote je naslovljati na Josipa Znidaršiča (poste restante).
Vstopnino na »kostimuem plesu« | »tržaških gospa* so preplačali: g. dr. Gre-goriu 8 K, rodbina Ante Truden 20 K, gč. Milka, g. Ivan Mankoč, g. Knavs po 10 K. g. N. N. 9 K, g. Šupuk 7 K, g. Ivan Goriup K, rodbina Kastelic 5 K, rodbina dr. R>-bar 5 K, g. profesor Jesenko 5 K, g. Lenček 3 K, g. Mandič o K, g. Brlako-vič 2 K, g. profesor Mandic 2 K, g. Jung : 2 K, g. Kumar 2 K, rodbina Bartelj 4 K, g. Piano 2 K, g. Vučković '-> K, g. Luin 1 K, rodbina dr. Pretner 4 K, g. Krivošić 2 K, g. Stanko 1 rubel 20 kopejk.
»Postilion d* amor« {gdč. Dekleva) je nabrala od ljubavnih pismic 5 K, rodbina Carga, ker se ni udeležila plesa, 3 K.
Odsek delavcev metal itraricne tovarne V Skednju vabi slavno občinstvo na svojo veliko maskarado, ki jo priredi jutri v soboto zvečer v lepi dvorani restavracije * »pri Jelenu« (Benič) v Skednju. — Vstopnina 1 krono za osebo. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
Vesti iz ostale Primorske.
X Prostovoljno o^njesrasno društvo
v Sežani vabi na predpustno veselico, ki jo priredi s pevci in pevkami sežanskimi v nedeljo dne 9. februvarja 1902. v dvorani hotela pri »Treh kronah«. Vspored : 1. Ivan Knohl: »Slovan«, poje moški zbor. 2. Hrab. Volaric: ^ Vesela družba«, poje mešani zbor. 3. Josip Kocijančič: »Slovo«, poje moški kvartet. 4. Dr. Benjamin Ipavec: »Sloven-
ska dežela«, poje mešani zbor. 5. KostaTrif-kovič : »Pol vina pol vode«, vesela igra v enem dejanji. 6. Ples. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina za o ebo 1 krono. — Preplavila se hvaležno sprejemajo. Med točkami ii) k plesu bo svirala godba Pleil. — Na obilno udeležbo uljudno vabi
ODBOR.
Vesti iz Kranjske.
*	Nova tiskarna v Ljubljani. G. D.
Hribar je dobil koncesijo za novo tiskarno v Ljubljani.
*	Zlato poroko praznovala bodeta v nedeljo dne 9. februvarja t. 1. v podružnični cerkvi sv. Marijete v Tomačovem pri Ljubljani Ivan in Polona Marn (p. d. Lovren-čeva) iz Tomačevega h št. 29. in scer ob 9. uri dopoludne. Ivan in Polona Marn poročila sta se 8. februvarja 1852 , Ivan Marn je rojen v Vodmatu, 1. 1*25. Apolonija Marn, rojena Peršin, rojena je bila v Stožicah
I pri Ljubljani leta 1832. Slavljenca bo*ta ! praznovala zlato poroko v krogu 100 sorod-
' nikov, vnukov in pravnukov.
-
Vesti iz Štajerske.
— Graško mestno starešinstvo na robu gmotnega poloma. (D^pis.) Petkova seja mestnega starešinstva, v kateri se je razpravljalo o proračunu, je bila silno burna in je dokazala, da je občina najbolj nemško-radikalnega mesta bliza bankrota. Vse je bilo zmedeno; nihče si ni vedel pomagati. Posvetovali so se, kako bi naj pokrili veliki primanjkljaj, pa nihče ni vedel svetovati kaj pametnega. Predložil se je bil načrt davka za reveže; da si bi bili občutno prizadeti premožnejši krogi, bi 30.000 kron le malo zaleglo. Zupan je bil že poprej enkrat v neki seji rekel: »Da je znoreti«. Tirali so visoko politiko, uganjali so vsakovrstne nemško-nacijonalne orgije ; pravega gospodarstva pa niso poznali niti približno. Znano je, da je Gradec najbolj radikalno nemško mesto , mestno starešinstvo je v rokah nemško-na-rotlne stranke, katera si pa zdaj ne zna pomagati in vso krivdo pripisuje neki skrivni vladi. Socijalni demokratje so vladajoči kliki delali doslej v sejah mnogo skrbij in se šalili iz nezmožnega župana, kateri včasih niti razumel ni sarkastičnih opomb Biehelnovih.
V svoji zadregi je »Gratzer Tagblatt« poklical na pomoč vladnega komisarja, kateri naj bi rešil občino iz zadreg.
Godbe bosanskega polka nemški nacijo-nalci nočejo poslušati, vladnega komisarja pa bi radi imeli, da bi jim pomagal iz zadrege* »Grazer Volksblatt« od dne 4. svečana pa misli, da vlada ne bo hotela poslati komisarja ; naj si pomagajo sami. »Volksblatt« očita liberalni stranki krivdo na takih razmerah : mi pa mislimo, da ima slabotna vlada tudi na vesti. Sploh pa je n3mški nacionalizem dosegel v Gradcu to, kar irredentizera na Primorskem, zlasti v Trstu.
I	-
1
Gospodarstvo.
Ustanovitev trgovinske banke v l>u -
brovnikll. Ministarski predsednis dr. Korber je, kakor vodja ministerstva za notranje stvari, z najvišjim privoljenjem in v soglasju z finančnim ministenstvom podelil gg. Nikolaju CJzovicu in tovarišem dovoljenje, da smejo pod firmo »Dubrovačka Trgovačka Banka« ustanoviti delniško družbo se sedežem v Dubrovniku.
i
Razne vesti.
»Pismo ali glava«. Evo, do kakih smeš-nostij dovede lahko strogo vršenje zakona: Pred dunajskem okrajnim sodiščem je bilo j obsojenih 17 raznih pomočnikov radi hazardne igre. Siromaki so bili kaznovani na več dn' strogega zapora. Eden njih je bil celo izgnan z Dunaja, ker je Madjar. Pomočniki in hazardna igra! Kako sa vjema to ? E, igrali so za novčiče in to na »pismo ali glavo«. Tako!
Radi »pisma al: glava« so bili že sod-nijsko kažnjeni in to jim bo morda dane3 ali jutri škodovalo v življenju, kakor samostalnim trgovcem. Ko pa sta pred čas«*m na Dunaju igrala grofa Potočki in Szemece za milijone, a minister za zunanje stvari grof Goluchowski ju je gledal pri tem, se jima menda ni nič zgodilo, ker sta aristokrata in bogataša. Trgovski pomočniki — e, ti so reveži !
Brzojavna porGČila.
Iz proračunskega odseka.
DUNAJ 7. (B.) Proračunski odsek je vsprejel* naslov »splošna uprava blagajn«. Tbojstvo bolgarskega ministra. SKEDEC 6. (B.) Bivši učitelj Karnn-djulov, je v hipu duševne nezavestnosti ustrelil naučnega ministra Karčeva. Napadalec je ustrelil tudi samega sebe. Napad je bil izvršen v pisarni ministrovi. Napadalec je bil svoječasno gimnazijski profesor in sedaj brez službe.
SREDEC 7. (B.) Karadjulov je bil svoj čas odstavljen od službe učitelja, ker je bil j eksaltiran in je baje sedaj hotel izsiliti zo-! petno nameščenje. Mnogo se govori o tem, da ni nobeden uradnikov prihitel ministru na pomoč, da-si je napadalec šestrat ustre-< lil in je še le se sedmim hitcem samega sebe j usmrtil.
pmtibjofm
j za izdelovanje ogledal
j Čiščenje, zaokroževanje, dekoriranje kristalov ; in šip. Popravljanje pokvarjenih ogledal ter posrebrnjenje istih.
= Cene najugodnejše, zizzz
Aleksander Rocco - Trst.
Tovarna:	Pisarna:
ul. Sette fontane 35. ul. Gelsi 3/a. Telefon 941.
PRVA TOVARNA
za čopiče in ščetke
i Santa (Aipli
TRST. - Via S. Antonio - TRST
(nasproti Zennaro in Gentlli).
Specijaliteta eopičev za zidna dela nepresežne trpežnosti. Bogat izbor ščetk, strojev za čiščenje parketov, metelj, metlic, ščetk od perja,
palic za iztolči prah. Velikanski izbor mil, glavnikov, parfumov, listnic, novČark. mošnjičkov itd.
3C Vse po Jako nizkih cenah.
V prepričanje se prosi blagohoten obisk.
Velikanska rastava pohištva in tapecarij. Izvenredno ugodne K KU cene. M %> M
VILJEM DALLA TORBE
v Trstu, trg Giovanni 5. (Palaca Diana.) Moje pohištvo donesesrečo. ™ a
MIZARSKA ZADRUGA V GOBICI
2 omejenim jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
nryo slov. zalogo poiiišt?a
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
Katera ee nahaja v Trstu, Via Piazza vecckia (Rosario) št. 1.
na de (sni strani cerkve st. Petra).
Sonkcrenoa nemogoča, ker Je blago la prve roke.
Msanfler Levi Minzi
Prve in naJreSja tovarna pohiđtra vseh rrst.
-TRST -
TOVARNA:	ZALOGE:
Via Tesa, i Piazza Rosarlo it 2
vogal	I (Šolsko poslopje)
Via Umitansa In Via Riborgo ftt. 21
Telefon it. 670.
-MOM—:—
Velik izbor Upecarij, zrcal In slik. Iz-vršuje naročbe tndi po posebnih načrtih.
Cene brex konkurence.
ILUSTfiO7Ali CEHI ZASTOIJ II FBAIIO Predmeti postavio se na oai obroci ali železnico franxo,
Proda se vino
opolo. rrno dalmatinsko. Kaštelansko, prve vrste. In }»<» najnižjih cenah, \ sak krčmar. kakor tudi posamezna družine lahko <lohijo iz mojih klet pod naslovom : Anton Melada. veletrgovec v Kaštel Novi kod Trogira. Dalmacija.
IVAN KRŽE
Trst. — Plazza S. Giovanni št. <*.. — Trst
Trgovina b kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kosi ta rja in stekla; velik izl>or pletenin in lesenega blaga. Lesene pipe iz najboljšega tisovega lesa z gol»o ali njpge z bobe.
JAKOB BABEBIČ
trgovec z jedilnim blagom
Via Giulia št. 7.
Priporoča svojo zalogo jestvin kolcnijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko.
Priporoča se pri najsolidnejšem delu in o zmernimi cenanci.
prodajalnica izgotovljenih oblek
= illa cM m Trieste" =
tvrdke
M EDVARD KALASCH hb
Via Torrente št. 34	B
nasproti giedališču „Armonia" R
s krojačnieo, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V prodajaln ici ima tudi zalogo p e r i I a za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR
izgotovljenih hlač za delavce
kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri.
---
Prodaja vina „Ai Maestri"
v ulici Val di rivo -t. 17. Slavnemu občinstvu -se naznanja. da se od danes naprej točijo sledeča vina: refbsk črn po 98 nove.. bela rebnla iz Brd po noTĆ. Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa po 28. novč Za obilen obisk se priporoča ter že v naprej zahvaljuje.
Vsak zamore moja vina analizovati in ako jih vdobi ponarejena! vdobi 100 gld. nagrade.
Konrad Jacopich V6^,
Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jestvin. kolonij al ij. navadnega in najfinejšega olja, najfinejše testenine. nadalje moke. otrobov, žito, ovsa itd. po jako nizkih cenah Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Ceniki franko.
Operateur kurjih očes
Giordani ima svoj ambut
Ordinuje od 8. predp. do pop. Izvršuje odatraiitev kurjih očes in zaraslih nohtov tudi v najbolj kompliciranih »lučajih na poseben način in brez oi-
kakuršnih bolečin.
Pekarna in sladčičarna Jellen
v Trstu, ulica Sette Fontane št. 13. priporoča 3 krat na dan svež hruh in velik izbor sladčie. Sprejema v pecivo bodisi testo za navaden kruh ali sladčice. Za-oga moke iz prvih ogerskih mlinov.
Skladišče vina TrlSg^Z*
sodih in buteljkah. Fine pa-tne in dezertne vina na debelo in drobno. Iranko na dom po najugodnej-ih in konkurenčnih cenah.
Jakob Kosmerlj
-■TRSTb.
ulica ss. Martiri štv. 16
nasproti Komando Marine.
iT T R G O V I X A
jestvin in kolonljalnega bi asa. delikates in konserv.
Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v ulici Bastione štv. 2 nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem najudanejsi
Jakob Kosmerlj.
Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje.
Jaz fina Csillag
s svojimi 18"» centimetrov dolgimi Loreley-lasmi dobila sem jih vsled 14-me-sečne uporabe svoje samo-iznajdene pomade. To so najslovitise avtoritete pri znale za jedino sredstvo./ ki ne provzroča izpadanj a| las, povspešuje rast istih.: poživlja hišnik povspešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki uporabi lasem na glavi kak r tudi brkam naraven lesk ter popolnost/ in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje! starosti.
Cena lončka 1 gold. 2 gld., 3 gld., 5 gld. Pošiljam po pošti vsak dan, ako se znesek naprej pošlje aii pa s poštnim povaetjem povsem svetu in tovarne, kamor naj se pošiljajo vsa naročila
fiu Csillag
DUNAJ 1., Seilergasse 5.
Gospa Ana CsUla/f!
Prosim, da takoj pošljete šest lončkov Vašega preskušenega mazila za laščo las na naslov: Gospa grofica Cavriani-Auersperg Grad Gleichenberg pri Gradcu.
Jila(j. gospa. Ana Csillag!
Izvolite mi kretom pošte poslati s povzetjem zopet '2 lončka Vašega izvrstnega mazila za ra;-čo las.	Spoštovanjem
Emilija pl Baumgarten.
Stever.
Gospa A na Csillag ! pProsim Vas. da mi kretom pošte pošljete en leučck Taše izvrstne pomade.
Ludv. vit. pl. Ljebig.
Liberec.
Blag. gospa Ana Csillag!
Vaše znamenite pomade prosi še en lotnek
Crof Srečko Conrey, Dunaj.
Blag. Ana Csillag!
Prosim Vam. da mi kretom pošte pošljete Vaše izvrstne lasne pomade dva lončka.
L. Schweng pl. Reindorf.
c. kr. stotnika soproga v Pra^i.
Gospa Ana Csillag!
Dima j.
Od Vas poslana mi Csillagova pomada jc izvrstno delovala, in me veseli Vas obvestiti o tem. da siravno sem jo malo časa rabila. Kadi izvrstnega delovanja jo bom toplo priporočala vsem prijateljem in znancem.
Adela Sandrock.
gledališka igralka.
1 'ašc blago rod je !
Uljudno prosim, da bi mi s poštnim povzetjem doposlala en lonček lasnega mazila.
Gvido grof Starhemberg.
Kiiposd.
Blag. gosjta Ana Csillag!
Blagovolite mi Vašega presku-šenega mazila poslati še 1 lonrek.
Jaka Glrardi pl. Ebenstein. Trient.
Blagorodna gospa Ana Csillag!
I>nna j!
Na ukitz Njene ekselence gospe pl. Sziigveni-Marich prosim, da mi pošljete en lonček N ašega izvrstnega mazila za 3 gld
Sprejmite ob jednem zalivalo. Gospa grofinja se je o vspehu mazila izrazila jako pohvalno.
Z odličnim spoštovanjem
Frida Giesa.
komorna gospa Njene ekselence
Blag. gospa Ana Csillag! Prosim Vas, da mi pošljete en lonček Vaše izvrstne pomade za lasi.
Grofica Vilma Metternich.
Grad Rubein p Merami, Tirolsko,
Blag. gospa Ana Csillag! Pošljite mi po povzetju 1 lonček Csillagovega mazila za raščo las kojega sem že imela.
Spoštovanjem Kneg. Hohenlohe roj. kneg. Solm.
Blag. gospa Ana Csillag! Prosim Vam. da mi Vaše slavno znane lasne pomade pošljete še en lonček.
Mejnigrof A. Pallavicini. A banj Szemere.
Gospa Ana Csillag! Za še enkratno pošiljatev enega loin ka Vašega izvrstnega mazila za lasi prosi
Kneginja Karlota Cothen (Anhalt).
Blag. gospa Ana Csillag Prosim Vas, da mi po poštnem povzetju pošljete še en lonček mazila za lasi. Spoštovanjem
Baronica Baselli, Enns. \Vestbahn.
Blag. gospa Csillag! Slišal sem že mnogo dobrega o Vašem čudodelnem mazilu, vsled česar \*as uljudno, da mi kretom pošte pošljete dva lončka. Vas lepo pozdravlja
Antonija Welonter. Gorica.
Bekony-Sz. i.aszlo. Gospa Ana Csillag! 1'ošljite mi po poštnem povzetju dva lončka Vašega presku-šenega mazila za lasi.
Grof Em. Esterhazy star.
I "nšt- Blagorodje !
Pošljite mi po poštnem povzetju en lonček N ašega preskuš«-uega mazila za lasi.
Grofica p!. Wurmbrandt. Birkfeld.
Blagorodna guspa Ana Csillag!
Prosim, da na spodnji naslov blagovolite poslati za ekselenco gospo grofico Kielmansegg, namestnico na Dunaju. Gosp. »lice '! lončke pomade po 2 gld. za ohranjenje lasij. katera je izkazala dobre vspehe. Spoštovanjem
Irma Pletzl.
komorna gospa Njen. ekselence.
JUT s R E Č A T U K A J.
Spodaj označeni krasni predmeti :
33 komadov „franko" samo zagl. 3.30
se vdobijo toliko časa, dokler zaloga traja, naravnost od
J. VANDIRIB, tovarna za m, Mat. Stradom 2
vdobijo se
nikaka stenska ura!	nikake igrače!
satno rabljivi predmeti od niklja, doubife pozlačenih in od pristnega srebra s pečatom c. ,'jr.
punco v nega urada. 1 nikeljasta rem. žepna ura, ?4 ur idoča. jamčena za dober tek.
1 podoba cesarja Fran Josipa I. ali Njeg. svetosti papeža, tudi socijalističua na pokrovcu v;c. 1 mošnjiček od usnja za to uro.
1 verižica od niklja ali pozlačena z lepim naveakom. 1 jako lino žepno ogledalo, okovano, dvojna šipa. 1 par tinih gumbov od dublfe zlata, patentov j ni.
H parov _ _	„ _ za ovratnike in prsnike z podlago od biserne matice.
1 elegantna škatlja 7.11 cigare ali cigarete. 1 par uhanov od pristnega srebra s škatljico. 1 kravatna spila od	„ „
1 prstan	-	za gospode ali dame.
15 razglednic iz Krakova. Prage ali Dunaja.
g^* Brezlačno in franco pošljem moj velik ilustrovani cenik od ur in dragocenosti. — Ta garnitura velja mesto srebrnega prstanu
7. enim zlatim prstanom od 14 karatov gld. 5*50.
Proti
Kašlju in kataru
kakor tudi proti
- - hripi (influenci) - -
naj se uporabljajo edino le
katraiune pastiljV Ravasiiii
škatljica po 80 stotink.
Proti
zagrljenju in grlobolu
se priporočajo
Ravasinijeve pastilje	• =
= od ogolnnjene sladke skorje
škatljica po 60 stotink. Vdobiva se v
LEKARNI RAVASINI
v Trstu, Piazza della Stazione št. 3.
kakor tudi v l«*kariii Picciola Jeroaiti, Lutiani, Vi-tali A Varda>««wi; v Keki: lekarna Prodati u ; v Gorici lekarua Cri^tofoletti in P.mtoui.
Važno oznanilo!
Podpisani smatrajo si v dolžnost javiti , slavnemu občinstvu, tla so dalmatinska črna, bela, Opolo i 11 istrska vina ki se prodajajo v njihovi zalogi v Tram, ulica delle Legna št. li (v dvorišču), analizovana in Btavljeua pod stalno kontrolo zavoda za kemično analizo vanje, ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministerstva za notranje stvari. Zato se stavlja na vse sode in boteljke kontrolna in garancijska znamka za pristnost vina. To določbo je izdalo visoko c. kr. ininisterstvo za notranje stvari radi precostega k varjenja vina, ki stavlja v resno nevarnost ljudstvo.
Kdor si torej vkupi vino v naši zalogi, je gotov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, nego da je vino čisto in naravno, da se sme z mirno vestjo dajati bolnikom in in konvalesoentom, vsled česat* se mora za litevati vedno le garancijsko znamko.
Z vsem spoštovanjem
Braća Buj,
Split-Trst.
Odlikovan z rt veni i zlatimi in bronastimi kolajnami
Fran Hlarati
ulica Giulia št. 1 A.
Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cen j. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo
okusno in trpežno, fl^" Popravljanje starega obuvala,
Po nizki ceni.
Via jtuova, nasproti lekarne ZanettL
Velikanski izbor
i
naočnikov in malih očal najnovejše in najmodernejše oblike
z najbolj čistimi lečami in od pravega kristala o nikeljnastih, jeklenih, zlatih in srebernib okovih, zdravniško predpisani od 2f> nč. naprej.
2/C Velikanski izbor daljnogledov
za gledališču, kraje in morje z akromatičmi lečami, kakor tudi barometrov, termometrov za meriti vročino človeke ali zraka od .');"> uvč. u a prej.
Izbor povekševalnih leč
in velikanski izbor modernih lorinjet (očala . rocem za ženske) od 1 gld. naprej.
Prodaja na debelo razprodajalcem. Cene jako ugodne. — Sprejemajo se poprave
3van $ngeli
MC ulica Canale s
zraven cerkve sv. Antona novega
je ertini tovarnar eopieev vseh vrst in seetk. nahajajoč se na tržaškem trni ter zamore konkurirati / vsakomur.
VELIK IZBOR velikih ščetk od grive ali korenik tudi malih. Angleške ščetka za čistiti obuvala, neprelomljivi amerikanski glavniki, angležke ščetke za zobovje čistiti, specijalitete za parfumovanje angleškega in domačega izdelka vse po jako znižanih cenah.
Gostilna ,.AI Transwaah.
prej >Antieo Gobbo«) Via ciello S
ai:u«proti Drejevi pivovarni) Podpisani priporoča I. vrste istrska, vipavska in dalmatinska vina, refošk, kraški teran, Opolo, prose kar, nadalje Dreherjevo pivo, Plzen-ko in Spaten v botiljkah.
Domača kuhinja vedno pripravljena. Krogljišče. Svojim rojakom se toplo priporoča
Fran Benčič, krčmar.
JMnr ie Frasr'
krčma
v ulici Geppa štv. 14.
Toči vitta prve vrste:
Bela vipavska . . . liter po 36 kr. črna istrska .... „ 36 „ Istrski refošk .... „ .„ 48 ,, Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam se pošilja na doni od 10 litrov
naprej: Ipavsko belo liter po 28 kr.. črno istersko liter po 28 kr.
Priporoča se tudi krčmarjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni.
Josip Fur lan, lastnik.
Spoštovane slovenske pspmujg!
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril-jKlctodijevo
cikorijo.