134. Številka.
I LlidUjm, i srtfe 10. Mo 1901.
Mleto.
iBflija vsak daiTzvečer izvzemii nedelje in praanike ter velja po ■•iti prejeman aa 14 K, m pol leta 12 K, aa četrt leta 6 K, aa en mesec 2 K, Kdor bodi sam^ponj, plača salo leto 30 K. — Na naročbo brca istodobne vposujatva naročnine se ne ozira. — Za — Dopisi naj m iavolt frankovatL — Rokopisi se ne vračajo. — Uretnlirre ta
Iforinlifcra telefon it ti
■vati O Ogiafce dežele aa vse leto 25 K, n pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjemjna dom za vse leto aa vae leto 22 K, za pol leta U K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Mea**l|o celo leto 28 K. Za vse drage deiele in Amerike se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat je v Knaflovih ulicah it 5, — Upravniitvu naj se blagovolijo poilljatl naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari, j
PajsjMiM itevOke po 10 h. UpravuiStva telefon št. 89.
Neka] misli oh skupičlnl nemikesa .Jchuluerelna".
Pretekli ponedeljki.- je imel ne ški »Scbulverein«   sv( j   letni občn" zbor v Celovcu.
Na Lej skupščini ji- bilo zastopanih 481 podružnic s 6**.v>41 glase v; in 668 delegatov s 1523 glasovi. Udeležba je rorej bila ogromni in kai je najbolj značilno, te s. "psčine so s'» udeležile vse nemške pol'tiene stran, ke —- od socialno demokratske iti krščansko - socialne doli pa gori do Schonerci jancev in AVolnaneev. i. se je skupščine udeleži' nemški mi-nister-roiak Prade, ni treba pose-be nagiašati, Ker se razume to samo ob sebi, karakteristici! ■ pa je to, da so to pot prvič pozdravili »schulve reinski« občni zbor vr* e kapaciteta krščansko - socialne stranke z ministrom d* Gessiiiamioiii in predsednikom državnega zbora dr.Weisskirch-nerjem na čelu.
Posebno značilen u., brzojavni pozdrav klerikalneg ministra dr. Gessm^ina, ki se gl&-■ u^slcvno takole: »Ceneč nacionalno delo, ki jo je izvrši1 nemški »^cnui*-trein« pozdravljam na tej sinjp?c.*ni zbran? gospode kar naj iskre r-c je, želim posvetovanjem najb« l^fcvjii? uspeha, društvu pa, da se razširi v najširše sloje nagega ljudstva.«
Poslanec dr. Perneistorfer eden izmed voditeljev nemške socialno demokratske stranke, je brzo javil: »Si-čen »heiU<-klic k prazniku in delu!«
Okoli »Scbulvereina« so se torej v zadnjem času združili, kakor izpričuje celovška skupščina, vsi Nemci brez razločka političnih naziran j; klerikalci, socialni demokratje, na-cionalci, liberalci in radikalci, vsi ti so složno in enodušno stopili pod prapor tega vsenemškega društva.
In sadovi te sloge in enodušnosti se že kažejo. »Scbulverein« je imel lani dohodkov 636.473 kron, torej za 134.615 kron več kakor v prejšnjem letu. Na skupščini se je izrecno priznalo, da je ta nepričakovani nara-stek društvenih dohodkov sad »nacionalnega, od vsakih političnih ozirov neodvisnega obrambnega dela.«
Če še uvažujemo, da je sedaj mestna občina dunajska, ki je v klerikalnih rokah in ki je dosedaj »Sehulvereinu« iz strankarskih ozirov dovoljevala samo neznaten znesek, zvišala po izpovedi društvenega predsednika dr. Grossa svoj letni prispevek ter poleg tega letos izročila društvenemu vodstvu še 10.000 kron kot jubilejski dar, nam mora postati
jasno, da je nastal pri Nemcih glede »Scbulvereina« nenaden preokret, ki bo društvo brez dvoma usposobil, da bo s podvojeno močjo lahko nadaljevalo svoje germanizatorsko delovanje.
In to delovanje je v prvi vrsti naperjeno proti nam Slovencem!
To je izrecno priznal odbornik dr. \Votawa rekoč, tla porabi »Scbulverein« največ svojih denarnih sredstev za nemško šolstvo v slovenskih deželah, pred vsem pa na Spodnjem Štajerskem.
Okrepljenje nemškega »Scbulvereina« bomo torej v prvi vrsti živo čutili na našem narodnem telesu mi Slovenci.
Ce bomo potemtakem hoteli vsaj deloma paralizirati pogubno delovanje nemškega »Scbulvereina«, bo nam treba podvojiti, potrojiti naše narodno obrambno delo.
To narodno obrambno delo izvršuje sedaj med nami edino »Družba sv. Cirila in Metoda«.
Jasno pa je, da ta naša šolska družba ne bo mogla izvrševati dovolj uspešno svojega narodno obrambnega dela vse dotlej, dokler se ji ne po-trojijo, početverijo njeni dohodki.
Dokler bo denarni promet »Družbe sv. Cirila in Metoda« — torej vsi njeni dohodki in stroški skupaj — znašal jedva toliko, kolikor znaša letni narastek dohodkov nemškega »Scbulvereina«, se ni moči nadejati, da bi mogla naša šolska družba uspešno konkurirati z delovanjem germanizatorskega nemškega društva.
To mora priznati vsak Slovenec, ki količkaj pazno motri dejanje in nehanje nemškega »Scbulvereina«.
To spoznanje bi moralo v vseh narodno - mislečih Slovencih roditi prepričanje, da je naš spas edino v tem, ako se vsi brez razlike strank združimo okrog naše narodne obrambne družbe in ji zagotovimo krepak gmotni temelj, da bo mogla uspešno izpodbijati navale in napade na našo narodno posest s strani naših narodnih sovragov.
Položaj za nas Slovence je baš sedaj bolj nevaren, kakor je bil kdaj preje.
Sovrag se pripravlja, da naskoči s podvojeno močjo naše narodne pozicije.
Velik, važen moment je to, a ta velik moment je žal našel nas Slovence pritlikavce.
Naša šolska družba, ki bi morala biti zenica vsega naroda, je predmet najhujših napadov, tajnega in odkritega rovarjenja s strani naših klerikalcev.
Vprašamo, ali je »Družba sv. Cirila in Metoda« slabša, ali je morda bolj »brezverska« kakor nemški »Scbulverein«? In če ta »Scbulverein« pozdravljajo, mu žele uspeha in mu zagotavljajo .svojo pomoč takšni notorični klerikalci, kakor sta dr. Gessmann, dr. Weisskirchner, potem bi tudi za naše klerikalce ne bil noben greh, ako bi podpirali »Družbo sv. Cirila in Metoda« ali da bi ji vsaj ne nasprotovali.
Ce bi imeli klerikalci le iskrico domoljubnega čuvstva v svojem srcu, bi se morali z isto vnemo okleniti naše šolske družbe, kakor so se oklenili »Schjilvereina« nemški krščanski socialci in socialni demokratje!
A kakor stvari sedaj stoje, se tega ni nadejati. Dokler bodo na čelu klerikalne stranke ljudje, ki jim je slovenstvo deveta briga, bodo klerikalci vedno hodili tudi na narodno-obrambnem polju svoje »stranputice« in zaman bodemo pričakovali, da bi prišel na skupščino »Družbe sv. Cirila in Metoda« deželni glavar Šuklje, da pozdravi v imenu dežele udeležence, kakor je to storil koroški deželni glavar grof Goess na schul-vereinski skupščini!
Sramotno, žalostno je to za nas, a treba je s tem računati!
Zato apelujemo na vse dobro-misleče narodne Slovence: podpirajte Vi tem požrtvovalne je našo pre-potrebno šolsko družbo, da bo vkljub nasprotovanju s strani naših rodnih zaslepi j encev vendarle mogla uspešno izvrševati svojo vzvišeno sveto nalogo.
Ljubljanski občinski svet
V Ljubljani, 9 junija.
Predsedoval je župan Ivan Hribar
Ustavljen  sklep  zaradi  dogovora z občino Jezico zaradi vodovoda.
V zadnji seji občinskega sveta je ail sprejet dogovor mestne občine z oblino Jezico v zadevi ?azši rjave mesinega vodovoda. K temu sklepu je bil sprejet tudi dodatni predlog občinskega svetnika Iv. Š u b i c a , da se sme dogovor na zahtevo katei*e dogovor;enih občin vsakih deset lcft revidirati. Ta sklep j- župan po pravici, ki mu jo daje § 67. občinskega reda ustavil, in sicer zato, ker se mu zdi škodljiv za mestno občino. V svojem utemeljevanju pravi žu pan, da bo polaganje druge vodovodne cevi do konca tega n;es. izgotovlj -no, a tn-»sto bi vkljub temi. ne moglo dobiti zadostno vode, dokler se ne re-
ši pri,"v- občine Jezice, kar bi moglo trajati št par let, dasi ni piav misliti, da bi se rekurzu ugodilo. Boji **, da bi občina Jezica Šubičevemu dodatnemu predlogu ne pritrdila. Pa tudi iz praktičnih razlogov bi revizija -R bila priporočljiva, za kar nam je najboljši dokaz nagodba med Avstrijo in Ogrsko. Zato priporoča spremeniti sklep. Temu predlogu j-e pridruži tudi poročevalec iz tehtnih vzrok >\. Preti res nevarnost, da bi so sicer cel akt moral predložiti poljedelski mu ministrstvu, kar bi celo stvar zelo zavleklo. Cena 20 vin. za m1 se mu ne zdi previsoka, ker je mestna občina državni železnici za lokomotive dala vodo celo po 10 vin. za m\ Občinski svetnik Šubic je izjavil, c'a se mu zdi njegov pristavek popoli orna nedolžen, proti kateremu bi t'<d: Ježičani ne mogli ničesar ugovarjati. Glede vode sploh mestna obema preveč obeta na vse strani, tako da nam lahko kmalu primanjka vod^. Mestna občina je šla že takrat pred; leč ko je državni železnici dovolila vodo po tako nizki ceni. Ljubljansko prebivalstvo pa mora požirati prah, ker primanjkuje vode za škropljenje. Govornik se čudi, da m mestni magistrat tc zadeve uredil poprej, kakor so se za'ele polagati cevi. Ker pa so sedaj r: zmere take ostane tudi govornik le pri svojih opazkah ter ne bo stavil proti predloga. — Župan je pojasnjeval, da mestnega magistrata ne zadene nobena krivda, ker so pritožbe toliko časa tekle ter je končno deželna vi; -da sama nasvetovala poravnavo med obema občinama. — Nato je bil žu panov predlog, da se Šubičev p* i-stavek razveljavi, z veliko večino sprejet. — Poročevalec občinski svetnik Hanu š.
Prodaja mestnega sveta Fr. Kavčiču.
O tej stvari se je razpravljalo že v zadnji seji. V imenu finančnega odseka je predlagal občinski svetnik M i 1 o h n o j a , naj se proda tozadevni svet v Karlovskem predmestju ponudnika po 3 K m*. —■ Obč. svet nik T u r k je predlagal, naj se cena zniža na 2 K. Sprejet je bil odsekov predlog.
Promet v mestni  klavnici  in na ži-vinjskih sejmih leta 1907.
Poročevalec podžupan dr. vitez B 1 e i w e i s. Tozadevno poiočilo je poslal oskrbnik mestne klavnice. Poročilo je sestavljeno zelo natančno in podkrepljeno z raznimi tabelami. Uspeh je prav povoljen, in sicer za 1061 K .igodnejši kakv L 1906. Ko\-zum mesa se ni znalo > povzdignil, ker so bile cene živini v začetku leta
visoke ter se ni uredila asanacija. Ko pa so potem cene živini padle, se cene mesu niso znatno znižale, ker so se hoteli mesarji oškodovati za zadnjih osem mesecev. V klavnici se je zaklalo 386 volov, 293 bikov in 376 krav. Kakovost zahla.iih krav Je bila manj vredna, zato je treba delovati na to, da bodo mesarji klali čim največ volov. Prašičev se je zaklalo 9825, to je za 1279 več kaker leto poprej. Večina šcetinarjev se jo uvozila iz Ogrske, vendar ej bilo opažati, da se je reja piašičev tudi na Kranjskem povzdignila tako glede števila kakor tudi glede kakovosti. Uvoz mesa je narasel od 24.000 na 26.525 kg. Nadzorovanje je bilo strogo in natančno ter se je mnogo nezdravega mesa konfiskovalo. Meso-gledstvo v neposredni soseščini Ljubljane je še vedno pomanjkljive, ker opravljajo ta posel večino še vedno lajiki. Kupčije na tedenskih se.i-mih so bile zelo živahne, ker je prišlo mnogo kupcev iz sosednjih dežel. Tudi konjske kupčije so se povzdignile, odkar so se pomnožili sejmi. Poročevalec je nasvet oval v klavnici in na sejmišču razne poprave in nove naprave. Poročilo se je vzelo na znanje ter se je naročilo motnemu magistratu izdelati stroškovnik za potrebne poprave in tu v. naprave.
Prehod  čez  železnico  na Dunajski cesti.
Občinski svetnik V e 1 k a v r h je vprasnl župana, zal aj tc ne odpre prehod nad progo južne železnice na Dunajski cesti, dasi je že zdavno iz-gotovljen. Župan je odgovarjal, da prehod res ni bil naiejen za olepšavo mesta, temuč iz praktičnih ozirov. Zato mu je tudi neumevno, zakaj je prehod še vedno zapit. Baje se to ne zgodi, ker se še ni sklenil dogovor z mestno občino zaradi snaženja in razsvetljave, a to v sedanjem času ne pride v poštev, ker je treba snaženja (kidanje snega) .p. pozimi. Župan je obljubil, da no v tej stvari posredoval pri ravnateljstvu južn»3 železnice.
Ostale točke so se rešile v tajni
seji.
Wahrmundova afera.
Inomost, 9. junija. Danes je bila seja profesorskega kolegija ju-ridične fakultete. Pri tej priliki je podal profesor Wahrmund izjavo, v kateri pravi ,da je bil pri naučnem ministra, ki mu je i\Ael, ua se :e morejo vršiti cerkveno-pravne semi-narne vaje, ker odpade predavanje iz cerkvenega prava. \Vahrmund je nato izjavil,   da   se   pokori naučni
LISTEK.
Kmečka povest.
Kmet Erbežnik je bil hudo slabe volje. Ce je sedel za mizo ob vročih popoldnevih in si natočil kozarček žganja ter hotel v miru božjem uživati ajdovi kruhek in prigrizava-ti češenj, že se je kar nenadoma zasenčilo okno za njim in nad njim je zavpil prijazni in strahoviti glas njegove Majde, ki je bila po božjih in človeških pravicah in postavah njegov boljši del:
»Al mi ne greš, ti mrcina lena! Češenj pa žganje, samo to bi naprej prežvekoval pa lenobo pasel! Ti dedec nebodigatrebai Na tehle svojih ramah sem mu hišo postavila, sedaj pa poseda pa nič drugega kot: Gr, grr po goltancu, pa cmok, cmok s čeljustmi!«
Erbežnik se je jezno ozrl v okno in zagledal mračni in spačeni obraz svoje Majde. Ves je bil rjav in prekrižan kot razpokana prst na njivi.
»Ali mi ne greš, baba babasta, če te ne bom ustrelil, ti bom pa tako naredil, da se boš posušila kot lesni* ka nad grmado. Ne maram te več videti!«
Velika je bila jeza v njegovem srcu in rastla je z vsakim dnem. Za-
počela se je pa tisto popoldne, ko je bila dozidana in pokrita njegova hiša. Sedel je s krovcem Kobelčein, zidarjem Metinim Boštjanom in postopačem Ruje vino na kupu smrečnih trsk in »ok leskov ter je pil z njimi v lepi zadovoljnosti pelinovo žganje. Delo je bilo gotovo in vse je bilo čedno urejeno, da bi še mladi in lepi nevesti bilo na čast, če bi stopila v novo hišo. Pogovarjali so se o vročem dnevu, hvalili česnjev duh in pili.
In Rujovina, postopač, ki je Bogu čas kradel, ljudem pa denar, je priteknil:
»Zares Erbežnik, zelo trden kmet si, dober človek, in če se tako vzame, si še tudi korenjak čedne postave. Škrbast si in hrbet si ti je skrivil, z levo nogo si \ačel pokru-Ijevati, ampak vseeno bi te vsaka vzela, ker imaš novo hišo. Samo ta-le tvoja stara ti hodi napot. Novo hišo imaš, pa staro babo! Vraga, to ne gre skupaj!«
Ko je postopač Rujovina spregovoril te modre besede, je pljunil iz ust rjavo, s tobakom prežvečeno slino, potem je pa voščil dobro zdravje in potegnil požirek.
Kmet Erbežnik je prijazno in hvaležno pogledal postopača ter mu ponudil strok češnja.
»Nova hiša in stara baba! To ni prav, ne!« je opomnil in zmajal z glavo.
Ali v tem nepravem trenotku pa se je čarovnici zazdelo, da je pripi-hala mati Majda v obližje teh štirih pametno se pomenkujočih mož. Pri-pihala je, zaslišala vso modro govorico. Zgrabila je Bin^-kit oklešček in vpalila najprej moža čez hrbet, nato postopača in nato oba skupaj.
»U-uh! Da se le ne bojita šibe božje! To sta Antikrista, še hujši od Antikrista!« je za vriskala Erbežni-kova žena. Moža je sicer zelo srbelo po hrbtu in rada bi bila odgovorila hudi materi, ali skoro sta imela strah pred njo, zakaj v roki je držala še vedno trd in krepek oklešček.
»A boš šla stran!« je spregovoril Erbežnik.
»Stran me podi, ta Antikrist!« je odgovorila in zopet pobožala svojega moža s smolnim lesom.
»Tak jo pa ti daj, Kobelč, ki jo vidiš, kar suni jo!«
»Mene? Mene boste suvali! Pijanci, lenuhi, Blaži! Jaz sem hišo postavila, na teh-le svojih ramah, v teh-le svojih rokah sem znosila vse kamenje, sedaj me pa hočejo ubiti! Lenuhi žro in pijejo, ki niso za nič, čakajte!«
Možje so bili že težki, žganje jim je vrelo po možganih, in se niso mogli vzdigniti.   Zato je imela dobra Majda lahko in hvaležno delo. * *
Potemtakem je imel   kmet Er-
bežnik vso pravico, da je bil hudo slabe volje. Ni imel več miru v svoji novi hiši. In kako rad bi bil to stvar predrugačil. Kobelčeva Špelca mu je bila tako všeč! Rdeča, pa debela, majhna kot kepica, čisto v srce se mu je zakotalila. Kadar je mislil nanjo, potem pa nenadoma zagledal pred seboj srditi obraz svoje Majde in zaslišal njen hreščeči glas, je povesil glavo še niže med rame, stisnil pesti in sklenil:
»To mora biti drugače!«
Sredi tedna je bilo deževno. Ploha in grom, šumelo je in rohnelo. Kmet Erbežnik je vzel veliko črno ruto, vanjo je zavezal kos slanine, tri pare klobas, v malho je dejal steklenico zelenega. In se je napotil. Konec vasi v Lisjakovi kajži je gostoval postopač Rujovina.
Odprl je nizka, zakajena, sajasta vrata, in malo da ni par:el po razluk-njani, vegasti veži.
»Ho — ho! A ni nobenega doma!«
Tolpa podgan se mu je zakadila pod noge in potem trumoma zbežala in se skrila po luknjah. Od nekje je prihajalo hropeče smrčanje človeka, ki spi spanje pravičnega in sanja angelske sanje.
»Ho — ho, Rujovina. Blažek, aH nisi nič žejen, ali nisi nič lačen 1 Polno steklenico imam pelinovca, tri pare klobas in še nekaj povrhu!«
»Kje imaš pelinovca!« Urno kot blisk je prilomil Rujovina izpod pa-ža, kjer se je zakopan v slamo zibal v angelskem naročju. Njegova glava se je pokazala vrhu polomljene lestve v odprtini, skozi katero se je moglo pod streho.
»He — he, Blažek, kako si uren! He — he — he, tule ga imam, dosti ga je za oba, kar dol pridi! Prigriza-vala bova in se menila o velikih rečeh! — No, no, pa me nikar ne zaduši, ne bodi tako silen, se je branil Erbežnik,za kaj postopač mu je vzel steklenico in ga začel potem objemat i od veselja nad sladkostmi in slastmi, ki imajo priti.
Stopila sta v izbo. temno in ozko. Pila sta in prigrizovaht, kmet pa i 3 začel: »Pa le ne veš, Blažek, zakaj sem jo prirezal k tebi! E, veš ti, ki si moj prijatelj, zahvaliti se ti imam za dober svet in koj te bom najel, da mi storiš dobroto. Le pijva, in še večkrat bova pila, vsak dan bova pila, pri meni, se ti bo. godilo tako dobro, da še v nebesih ne tako. Meso ti bo ostajalo, pelinovca in sadjovca boš pil kot vodo —.«
Postopač Rujovina je zijal in od začudenja ni zaprl ust; žganje se je vlilo mestu v grlo po bradi. Potem se je začel režati in odskakovati po klopi, kot da ga je obsedel sam bognas-vamj.
(Konec prihodnjič.)
upravi ter ne bo imel ne cerkveno-pravnih seminarjev niti piedavanja o zakonskem pravu, Uasi mu je minister izrecno pritrdil; na ima pravico do takega predavanja. Profesorski kolegij je sklenil, da bo i i go v a r j ix» proti naredbi naučnega ministra. — Splošno se smatra, da je Wahrinund podal to izjavo pod vplivom naučnoga ministra, in s tem je skoraj gotovo \Vahrinundove afere konec.
Rusija ne dobi novega vojnega brodovja.
P e t r o g r a d , & junija. Duma je odklonila z vehko , ečino zahtevani kredit 11 milijonov za zgradbo novega vojnega brodovja. Poprej jo govoril ministrski predsednik Stol v-pin, ki je izjavil, da se loti težavne naloge s čuvstvom brezupnosti, vendar se mora vlada zavzeti za zahtevani kredit, ker je to carjeva želja. Na zapisnik ministrskega sveta je zapisal car: »Splošni obrambni načrt mora biti kratek in jasen za eno ali dve desetletji.« Ministiski predsednik je dokazoval, da mora imeti Rusija vkljub miroljubnosti močno brodovje, ako hoče veljati za velesilo. Toda vse to dokazovanje ni prepričalo opozicije, ki je takoj nato glasovala proti kreditu.
Regulacija uradniških plač v Bosni.
Sarajevo, 9. junija. Cesar je odobril regulaciju plac bosanskim deželnim uradnikom v razmerju z regulacijo v Avstriji Zvišanje plač stopi v veljavo s 1 julijem t. 1. V imenu vzradoščeneg.: uradništva je poslal sekcijski načvlmk Horinar.u brzojavno zalivalo cesarju in ministru Burianu.
„Veleizdaja" v Banjaluki.
Banjaluka, l* junija. Vojaško sodišče v Banjaluki je obsodilo uredniško osobje srbsKt^a časnika »Otadžbina« zaradi veie izdaje, in sicer je bil obsojen ctisoverni urednik J u r g i č v petletno, pisec inkrinu-niranega članka, župnik P r o kopic v desetletno ni sotr.i.i lik J a n -kovic iz Belgraoa v loietuo ječo. Višje vojaško sodišče na Dunaju j,» obsodbo seveda potrdilo.
Angleško-rusko zbližanje.
Pel rograd, 9. i unija. Rusko časopisje pozoVnvija prisrčno prihod angleškega kralja v Reval. »Novoje Vremja« nmmuje sestanek obeh vladarjev praznik miru za vso narode. »Rječ« piše, da je sestanek velik korak na po u k angleško-ru-skemu edinstvu na .airni podlagi. »Rus« pa prorokuje,*-* rla sc s takim zbliževanjem utrdi slovansko.
Perzija pred revolucijo.
London, 9. junija. Položaj v Perziji, posebno v i rr stolnici Teheranu je zelo resen. L radniki in vojaki se upirajo nadaljnemu službovanju, ker že davno niso dobili več plače. Sploh ni v arnndi nikake discipline več. Vrhovni guvernerji odstopajo. Šah je pozvai v Bakšo princa Djelal ed Dauleha in druge dostojanstvenike in jih zaprl. Nadalje je šah odstavil teheranskega mestnega poglavarja in dva visoka dvorna uradnika. Šah se j? utaboiil z vernim vojaštvom izven prestolnice v Bakši. Poprej je dal izprazniti svojo zakladnico in arzena!. Med zaprtimi sta tudi šahov stric princ Zil es Sni« tan in njegov sin. Šahov stric je bi vodja zarote. Najbolj jc piebivalstvo razkačila šahova prepoved, da ic sme nihče nositi orožja. — Šahov a prestolnica se baje ju-Joži iz Teherana v Tebris, 60 kin al inskt. meje.
Dopisi.
Iz Kamnika. Skoro je vredno, da bi se človek spominjal ponočnih ptičev, ki so začeli obletavati tudi naš rTamnik. A stara modrost uči: če se pojavijo čuki ponoči a prepevajo svojo mrtvaško pesem, se gotovo bli-£a kaka nesreča. Pred tednom je bilo videti nekaj čukov. Čim so se pokazali, je nastala pri nas taka suša, da so ptice žeje gine vale in naše dobro ljudstvo se je zbegano povpraševalo: Kaj bo? Pogostoma se čuje: saj mora Bog ljudi kaznovati, &er so tak.I Včasih so se mlade neumnosti godil? pri belem dnevu; sedaj pa vse nori in razgraja ponoči. Marsikdo bo pač ugovarjal tej graji, a vobče se bo le pritidilo piscu teh vrstic. Kje pa so bili tisti gospodje, ki vedno pravijo, da so vneti za blagor ljudstva in da so več kot Mati božjn Z'dva j pa niso pomagali dobremu ljudstvu, ko je po deželi vladala silna suša in se godila grozna škoda 1 Zakaj niso prosili in izprosili dežja, Ali je stal barometer^ previsoko 1
Iz Metlike. Včeraj, okoli 5. ure popoldne, je nastal ogenj v dimniku Liše št. 39 sredi mesta na gornjem trgu. Bil je to kritični trenotek; videlo se je na vrh dimnika med okenci iia debelo vnete goreče smole, od zdol iz dimnika je puhal silen piv
men, približno dva metra od dimnika se nahaja streha pokrita s skod lami, ki so vsled suše ni hude vročine suhe kakor slama; hud veter j«; ravno takrat jako rarsajul. Prihitel je takoj na lice mesta poveljnik požarne hrambe, g. Pleischman, z ognji*gasci in prinesel dva mini-maksa; prihitel je okr-gm sodnik g Regal li s sodnim slugom z mini-maksoin, kateri je pripravljen za eventualni ogenj v sodnijskih prostorih, prihitel je tudi g. Gustin, trgovec, s svojim miuimaksom. Sprožili so na strehi in od zdol v dimnik te minimakse in v hipu je bilo vse poraženo, akoravno je veliko goreče smole bilo v dimniku. Da se je ogenj '•azsiril na bližnjo leseno streho, bi bila vsa Metlika v tem hudem vetru, v veliki nevarnosti, ker je večina hiš s skodlami in tudi s sL.mo kritih poleg tega pa ravno pri tem slučaju, ki so hiše 28, 29, 30, 51, 32 in H\ vse s skodlami pokrite In od zadaj tesna dvorišča, spredaj pa ves trg s kočevskimi deskami z-.ilo/.cn, tako da ne bi ni živa duša mogla blizo priti. Ali ne Lo vendar enkrat prišel čas, ^a se l^sni trg premesti in tem Ko-če\arjem odkaže primeren kraj za lesno trgovino, da ne bo javni promet vsied desk sredi mesta moten, in da n-' bodo ljudje ponoči v nevarnosti so telesno ob deskah poškodovati? Ali bodejo še dolgo metliški policaji Koče var jem hodili ob večerih svetilke zažigat f Kje so javni organi t
Iz Ilirske Bistrice se nam poroča: V soboto zvečer okoli 10. ure je pričelo goreti v Harijah. Goreti je pričelo pri »Lužarju«; najbrž je za-paPI lOletni pastirček. Pogorele so o hiše, 4 hlevi in 4 prešiči. Radi velikanske suše so bili skoraj vsi vaški vodnjaki brez vode, kar je gašenje jako oviralo. Na lice požara je prispelo v najkrajšem času vrlo bistriško gasilno društvo z dvema brizgal-naiiia. Po trudapolnem gašenju se je posrečilo gasilcem šele proti jutru preprečiti vsako nadaljno nevarnost Pogoieici so zavarovani za jako male vsote; največ škode ima pač »Lazar«, kateremu je zgorelo mnogo robe, štirje polni sodi petroleja in štirje preš.c. — V Šapinjah se je igral 3-letni otrok postajenaeelnika ob tračnicah Otrok ni opazil prihajajočega laka, tudi strojevodja ni videl, da se med tračnicami s kamenjem igra malček. Stroj je zgrabil otroka pri ghvi ter mu jo popolnoma zmečkal. Nesreče ni nihče opazil, dokler ni mati otroka pogrešila. Opazila je ležečega otroka pri tračnicah in misleča, da je zaspal, hoče ga vzdigniti. Kdo popiše žalost uboge matere, ko opizi giozovito nesrečo.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 10 junija
— Shod na Premu. Na binkošt ni ponedeljek je državni in deželni poslanec dr. Žitnik imel na Premu shod. Niti v bližni Bitni ni nihče vedet * tem shodu, teminanj seveda v Trnovem in v Bistrici. Navadno se na siiode vsaj nekaj dni poprej volilen opozarja, da se v čim večjem številu udeleže shoda. Ali se dr. Žitnik iako boji svojih volilcev, da na-pravija javne shode tako tiho, rekli bi rajno? No, vzrokov ima dr. Žitnik dovolj, da se boji zavednih volilcev; predvsem naprednih volilcev iz bistriške doline. Postopanje klerikalcev v državnem zboru naj hi nam pojasnil in sto drugih važnih zadev. Baekom seveda je lahko vse natvi*-ziti, ->aj verujejo največje bedarije.
— Trkajte na lasl.if prsi! Pil?« se nam e.d dravske d-*!ine na Štajerskem: »Siovenski Gospo- iar« v svoi; 23. številki z dne 4. junija t. L tarna ra*'.i za«kijih dijaških izgredov v Mariboru, kateri so res vse obsodbe vredai, ter pridu.šuje slovensko javnost v odpravo teh nas Slovence ža-lečih lazmer. Koj v uvodu tozadevnega članka pravd doslovno: »Kam pfoveinol Maribor je bil dosedaj sre-detor-e slovenske štajerske inteligence« Dobro! Je bil, a danes, — ni več! Jn kdo je zakrivil to? Nihče drugi, nego oni gospodi, katerih evangelij   je »Slovenski Gospodar«.
- Ne bodemo navajali zgledov, niti dokazovali, kako brezdomovinsko nabtopajo naši »narodni« duhovni ob lažnih prilikah napram nadutim mariborskim Nemcem. Kar mislimo na zadnje državnozborske volitve!! Gospoda, recite »mea culpa«, pobol j sajlo se, čutite vsaj bolj narodno ter ne onečastujte vsakega narodnjaka, ki jc sicer pošten Slovenec, a ne odo-bruje vselej vašili »katoliških« načel . . . Kolo časa se neprestano vrt". Samo katoličanstvo po vaših nazorih — katoličani smo vendar vsi! — nas bode narodno ubilo. Malo odjenjajte v svoji vnemi in ni še vse zamujeno. Sicer pa smo izgubljeni vkljub vsem »katoliškim« zvezam in krščanskim mladcniškim in deviškim družbam. Papienti sat!
— Goriški klerikalci ustanavljajo posojilnico za posojilnico. Na vprašajo, ali je v tem ali onem kraju
potrebna posojilnica, ampak kar ustanovijo jo v politične namene. V odborih vseh takih posojilnic imajo merodajno besedo seveda nunci. Nune jf. navadno izbran za blagajnika; če sta v občini, kjer napravijo katoliško posojilnico, dva nunca, pa sta oba v odboru. Drugi odborniki so navadni backi; najrajše vzamejo v odbor take, ki ne znajo ne pisati ne citati. Takih »odbornikov« je dosti.
— Narodno-napredna stranka na Goriškem je tudi ustanovila nekaj posojilnic. Tem je zagotovljeno dobro uspeva nje, farovške ostanejo pa revne, kajti glede namena, da bi lovili na limanice farovških posojilnic naprednjake na deželi, se kruto motijo.
— Proti »regnicolom«. Prava nadlega za prebivalstvo v primorskih deželah so »regnicoli«. Po vseh jačah in zaporih v teh deželah dob š »regnicola«, pri vsaki veliki lumpa-riji je poleg »regnieolo«. Po okrajnih in okrožnih sodiščih se vrše kar venomer razprave proti »regnicoloiiK, pred vsako poroto dobiš »regnicola«. To so po večini ljudje, ki so prestali v Italiji že večletne kazni ali pa so ušli roki pravice v Italiji, obsojeni v ječo, v Avstrijo, kjer se pa ne morejo odvaditi hudodelstva. Dobrih ljudi je med temi »regnicoli« presneto malo. Ljudstvo v primorskih deželah, slovansko in laško, je vzburjeni) radi »regnicolov« ter zahteva, da se jim prepove dohod v Avstrijo. Avstrijski iredentovci v gosposkih suknjah pa so zaljubljeni v »legnicole« povsod] jih protežirajo, in razni laški občinski zastopi jim gredo na roko, kjer le morejo. — Da se laški poslane; re postavajo proti nadležnim »regnkoloni«, že umejeino, ali to naj store slovanski poslanci, da se ne bo mogel "sak lump iz Italije svobodno naseliti v Primorju v *kcdo domaČ-v mu pri bivalstvu. Tudi se premalo pazi na izgnance. Po prestani kapni se vrne »regnicola« Italiji; ali ta se smeje, ker ve, kako lahko je priti v Avstrijo Čez leto ha je tak izgan-nec zopet v Primorju in primejo ga le, če naredi kak nov delikt. V drugih državah strogo gledajo na tujce. Tu pa se trpi malopridneže iz Italije, kakor bi bili kakšna dobrota. Poklicani faktorji naj >?*.rijo potrebu-korake, da se rešijo primorske dežele zalege »regnicolov«.
— Spremembe pri državni železnici. Premeščena sta pristav in po-stajenačelnik v Dovjem Iv. Soklič v Ljubljano ter asoirant Bog. Berbuč iz Opčine v Gorico.
Trgovsko šolo za deklice v Celju mislijo osnovati tamošnji Nemci, kakor se nam piše. Meščansko dekliško loIo že imajo, nje velikoneniški »direktor«, Praschak, je v vsem verziran, Celjani pa rabijo cene kompto-ristinje itd., ergo! »Handelsschule«!
— Pomagati si pa znajo ti »kunštni« Celjani.
Oechs — zdravnik. Iz Celja: Glasoviti g. Oechs, oni mož, o kate-lcm se je že tolikanj pisalo, in ki je ni l dolgo časa vrhovni komandant pouličnega moba v C.-^u, je zašel med — lečnike. Sploh se govori, da je nekemu možu — Oechs je pri bolniški blagajni — ordiniral zdravilo za bole h no roko. A ko jc ta bolnik do-šel v bolnišnico — Oechsovo zdravilo ga je pri t i raio tja — je prišlo Oechsovo prakticiranje na dan. — Tako »e pač govori po mestu. Nekaj resnice mora pri tem vsekakor biti, kajti uvedli so baje tozadevno preiskavo v Oechpovi pisarni ter ob tej priliki tam našli raznih — medikamentov. Zategadelj je Oechs res že postal zdravnik. Kaj čudo tudi, kot rano-^elnik ima vendar že precej — prakse! A obračunati mu bode s celjskimi lekarnarji iri ta obračun se bode vršil pied sodiščem. Pa kaj to Oech-su, on je vajen sodišč!
Strela je v Zagorju na Pivki na paši ubila štiri krave. Pričelo je pridne* deževati — saj je bil pa tudi skraj.ii čas — itak je letini velika suša mnogo škodovala.
Avtomobilna vožnja Trst-Reka in obratno. Kakor je »Slovenski Narod« sveječasno že poročal, se je ^r Trstu ustanovila druZba, ki bode prevažal;; ljudi iz Trsta na Reko. Avtomobil, krasno opremljeni, z 20 sedeži, so že gotovi. Izprva se je mislilo na progo Trst - Kozina - Podgrad -Reka; katera proga bi bila 77 km doljra, in bi vožnja trajala dve uri (Po železnici traja vožnja okoli štiri ure). Ker pa je cesta iz Bazovice tlo Podgr^da in nadalje do Šapijan grozno hribovita in nevarna za hitro vožnjo fet je ta načrt definitivno opus M l Avtomobili bodo odhajali dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, iz Trsta na Reko in obratno po državni cesti, in sicer čez Bazovico, Vreme (deželna cesta), Ribnica, Ilirska Bistrica. Jelšane, Jurdanj, Jušiči na Reko. Vožnja bode trajala l3/4 ure z največjo dopustno hitrostjo, po deželni cesti okoli štiri klm na uro. Postaje so naslednje: Bazovica, Lokve, Matavun, Vreme, Ribnica, Bitinja, Trnovo, Ilirska Bistrica, Jelšane, Rupa, Mučičova ravan, Jurdan, Jušiči, Kastav (na cesti), Reka.
»Zakaj se inteligenca odteguje cerkvi?« O tem aktualnem vprašanju bo jutri zvečer v »Mestnem domu« predaval g. Lanart L o t r i č. Opozarjamo na to zanimivo predavanje vnovič slovensko občinstvo s pripombo, da da je vstop vsakomur prost.
Sasega sebe tolče po zobeh.
Ko smo pretekli meseo naznanili, da praznuje letos škof Jeglič desetletnico svojega škofovanja in se Čudili, čakaj je „Sloveneo" ta „znameniti" dogodek premrl, zadrlo se je Škofovo glasilo v nas, da je ono praznovalo že lani desetletnico Jegličevega nad pastir o van j a ob njegovi desetletnici in da je „Sloveneo" vsled tega vedno eno leto pred nami . . . SnoČnji „Sloveneo" pa poroča, da so gojenoi škofovih zavodov v Št. Vida v ponedeljek proslavljali devetletnico škofovanja Jegličevega. Igrali so v to proslavo tudi igro ^Egiptovski Jožef". „Slovenec" se nič ne zgraža nad škofovimi gojenci, ki so prišli eno leto za njim proslavit Škofovo desetletnico, ampak jih še prav lepo hvali. Na vse zadnje je pa vendar le letos deset let, kar zaseda Bonaventura Škofijsko stolico ljubljansko!
—  Laike   demonstracije v
varstvo bajonetov Kolesarski društvi „Gorica" v Gorioi in „Balkan" v Trsta sta nameravali na binkoštni ponedeljek prirediti v Gorici običajno kolesarsko dirko, s katero naj bi bila združena ljudska veselica. Takih prireditev je bilo v Gorioi že veliko in nihče se ni nad njimi spotikal, ker so se vršile vedno dostojno in brez žaljenja italijanske narodnosti. Ker je bila pa napovedana dirka v času, ko so Italijani v Polju reševali i talij an-stvo mesta z demonstracijami in pobalinskimi napadi na Hrvate in Slovence ob priliki glavne skupščine družbe sv. Cirila in Metoda za Istro, mislili so goriški „Giovani Friulani", da ne smejo zaostati za svojimi poljskimi pobalinskimi bratci, ter sklenili, da preprečijo kolesarsko dirko. Imeli so v ta namen dva shoda in dogovorili naravnost zločinske čine nad mirnimi Slovenci. Za njih naklepe je vedela tudi c. kr. policija in politična oblast. Namesto da bi bila polioija ukrenila vse potrebno že naprej, da bi se mogla si a vnos t v redu vršiti, — je pritisnila na Slovence, da so morali omejiti slavnost ter zatajiti vse vidne znake slovenstva. Vsi slovanski odznaki, izvzemši društvenih, so bili prepovedani; slovenske trobojnice niso smele plapolati niti znotraj v Velodromu, kjer se je imela vršiti dirka, ker bi jih bilo videti tudi od zunaj. Vsak korpora-tiven pohod skozi mesto je bit zabranjen. Goriška politična in policijska oblast je poklicala 40 orožnikov
in konsignovala vojaštvo--za to,
da so bili razvpiti lahončki varni pred opravičeno nejevoljo žaljenih Slovencev! Demonstranti so smeli neovirano v sklenjenih kolonah korakati po ulicah, da so dokazovali, da so Lahi gospodarji mesta, Slovenci pa so morali hoditi po mestu razpršeni! — Ali bilo jih je vseeno v Gosposki ulici, na Kornu in na Travniku gotovo 5 na vsakega Laha, — zato se niso Slovenci prav nič tresli pred tistimi mlekozobimi srednješolci in par desetinami znanih hujskačev, kajti zrna-galci bi oni ne biLi, ako niso imeli — bojonetov v svoje varstvo!! Demonstrant]'e so si nadeli nalogo, zabraniti pred vsem pot v mesto izletnikom iz Trsta. Glavno pozorišče dopoludne je bila Gosposka ulica, kjer so nagnani laški razgrajači s palicami Čakali na SLovence, da bi jih pobili; teh pa ni hotelo in ni hotelo biti, kajti bilo je skrajno slabo vreme in grozna burja in se je vsled tega dirka odložila. Laške barabe so bile poleg palic oborožene s kamenjem, ki so ga imele polne žepe. Vendar njih namen se ni uresničil, ker tako za željenih Slovencev ni bilo in župan Marani, ki je bil tudi med demostranti in jih vodil par sto gori in doli po ulici, je končno sprevidel, da so zastonj prišli, in dal svojim znamenje za razhod. Ko se je med tem dež v lil kot iz škafa, so jo Lahončki vsi mokri pobrisali v svoje luknje. Nebo se je razjokalo nad slabimi sinovi „laske" Gorice. Popoldne je laška barabija dobila korajžo. Ko je polioija hotela aretirati nekega presitnega Italijana, napadlisojo s kamenjem, da je izpustila aretiranoa in bežala pred njimi! Ko so prišli Solkanoi proti kavarni „Teatro", je njih vodji g. Jugu policijski komisar odpel slovenski trak, kar je laška druhal pozdravila s divjim veseljem. Ko so se pozneje vračali Slovenci skozi mesto in jih je bilo do 2000, so pa ItalijanČki zopet izgubili korajžo in debelo zijali, odkod toliko Slovencev. Ko se je stemnilo, so se porazgubili in kjer so našli kakega posameznega Slovenca, so ga napadli kot tolovaji. Ranjeni so bili pri tem Jos. Lasič, Franc Kastelio, Josip in Anton Regent ter več mladeniče v iz Mirna. Bilo je pa še več drugih napadov, tako na Petra Cotiča, Fr.
Savnika itd. Aretiranih je bilo več oseb,   med ojimi   neki magistratni uradnik, neki mesar ter razoi slični laški ljudje. — Dirka bo, če le mo goče, v nedeljo 14. t. m.
Poulične    demonstracije v
Trsta. Na svojem občnem zboru, ki se je radi abstinenoije slovenskih zadružnikov vršil v drugem sklicanju dne 25. m. m, so bili tržaški jestvin-Čarji sklenili držati zaprte svoje pro-dajalnioe vse nedelje od prve v juniju pa do zadnje v septembru« Dne 7. junija je bila prva nedelja, ko so imeli držati zaprto ves dan. Jestvin-carski uslužbenci so se bili dogovorili, da bodo pazili, da ne bo noben jestvinčar kršil tega sklepa. Že pred 8. uro zjutraj so se bili zbrali v gruče na raznih mestih in potem so šli po mestu, da vidijo, Če je li povsod zaprto. Našli so odprto pri jestvin-čarju Innocente Cibeu v ulici Clioza, pri Antonio Oerquenik v ulici Media in pri Giovanni Z eri al, tudi v ulici Media. Jestvin-Čarski uslužbenci so precej glasno demonstrirali proti vsem trem. Prvemu so razbili eno šipo, a drugemu tablo nad vrati in več šip, tretji jih je pa nagnal, grozeč jim s — puško. Štirje demonstrantje so bili aretirani, Konstatujemo, da ni nihče slovenskih jestvinčarjev odprl prodajalnioe in pa da so gori imenovani trije slovenski renegatje, kar jasno pričajo njih imena.
Iz Idrije se nam piše: Novi predstojnik eraričnega rudnika v Idriji, upokojeni davčni kontrolor g. Jožef Oaoula, je kot zaupnik jubilejnega sprevoda na Dunaju določil, da mora tudi idrijski rudnik biti zastopan takrat po svojih odposlancih. Določil je za ta sprevod 9 rudniških paznikov, 2 rudniška pisarja in 1 rudarja. Vsi ti so pa odločno liberalnega mišlenja. Čudom se mora vsakdo Čuditi, kaj je g. Cacula do tega do vedlo, da je kot znan in strasten klerikalec zbral same liberalce. Gotovo je to storil le iz hvaležnosti do naprednega del. bral. društva, katerega prostore je Še kot dijak o počitnicah jako pridno toda brezplačno posečal. Res, hvaležnost je lepa Čednost! Mogoče je pa tudi, da je popil nekoliko turške vode, ki jo je prinesla Osvaldova kuharica iz Lurda, in se je tako spreobrnil. Še se godijo čudeži, bo rekel „Slovenec !u Svetovali bi pa v bodoče g. Caculu ako bo imel še kak tak pose], naj bolj previdno postopa in naj se nekoliko ozira tudi nasprotno klerikalno stranko, da ne bodo mogli naši nasprotniki trditi, da se še zmerom dela strankarsko.
nProsveti" je daroval ruski kružok v Ljubljani 5 K; celjski podružnici je podaril g. Anton Petri-č e k 1 K. Vsem oenj. darovateljem izreka najprisrčnejšo zahvalo
odbor „Prosvete".
Drniba sv. Cirila in Metoda
napreduje vrlo. Vrhniška žeaska podružnica je ustanovila hkratu dvoje pokroviteljnin, poslala pa še nekaj namečka z zadnje veselice. — Podružnica na Dobravi z okolico se je oživela, prvomestnik g. Jm. Megu-šar, ki je že ustanovnik podružnici, postane jej tudi pokrovitelj, kar je zagotovil s svojim prvim prispevkom 100 K. — Naši „Zaplotniki" delujejo prav vzorno, o njihovem uspešnem delovanju poročalo so bo slovenski javnosti, želimo, da dobimo „zaplot-niških" podružnic vsepovsod. V mali družbi teh rodoljubov se je dobilo za eno Polakovo razglednico 1 K 30 v, pa tudi svinčnik, ki je to zabeležit, je dal 70 stotink. Polakovo volilo ni za nas mrtvilo, pač pa bodrilo, da, posnemajoč njegovo plemenito delo, združujemo vse, kar narodno misli in čuti, da zaščitimo slovensko domovino.
II. redni občni zbor slov. akad. društva „Tabor" v Gradcu
se vrši v petek 12. t. m. v prostorih rZur Gemutlichkeit" (Brandhofgasse 12) ob 8 zvečer. Slovanski gostje dobrodošli!
Redni občni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za Litijo in Šmartno bo v nedeljo, 14. junija v lokalu pri „Oblaku" v Litiji ob 5. popoldne z običajnim dnevnim redom. Slovenoi! Pridite v obilnem številu! Nihče naj ne ostane doma.
Bralno društvo v Gabrjih pri Celjtt priredi v nedeljo, 14. t. m. ob 4. popoldne v „Skalni kleti" gledališko predstavo. Uprizorila se bosta šaljivi igri „Raztre seno a" in „Da-moklej e v meč".
Slovensko pevsko društvo „Vranska Vila11 izleti v nedeljo, dne 14. t. m. v prijazno Gomilsko in se udeleži veselice tamošnjega bralnega društva.
Is Mokronoga. Tu je nenadoma umrl posestnik in občinski odbornik g. Anton Majcen. Pred leti je bil tudi župan, načelnik okra/nega šolskega sveta in načelnik požarne brambe. Bil je obče spoštovan in priljubljen ter zvest pristaš napredne stranke. Bodi vrlemu rajnkemu zemljica rahla in blag spomin.
Priloga „SioTenstemn Naroda" it 134. dae 10. junija 1808.
Prod« M tak*| l'/i leta star rjav
pes prepelitar
VeS
(trski eetter).
pri uprav.
se izve
„ SI oven-2004 -4
Vsi
1801 4
puDoćniksT a učence?
•prejae Fraao Imiar, kleparski mojster v Sp Sliki pri L|aM|uI
mm
Razne stvori.
* Od kdaj so mature. Letos 'lahko obhaja Pruska poseben jubilej. Meseca avgusta bo namreč 200 lel, odkar je bila pod prvini pruskim kraljem izdana naredba proti »zlorabi studiranja«. Takrat je namreč | skega Naroda", na Pruskem bil v višje šole toliki naval, da so bile vse panoge šolstva prenapolnjene. Leta 1708. se je tedaj uvedel na Pruskem izpit zrelosti, in sicer ne v ta namen, da bi se dobil dokaz, da si je kdo pridobil zadostno izobrazbo za prestop na vseučilišče, temuč edino za to, da se na ta način zmanjša število visokošolcev. V Avstriji imamo maturo šele od leta 1850., a letos se je preosnovala ter se menda sčasoma zopet opusti.
* Koliko šol zdržuje Budimpešta. Ogrska prestolnica zdržuje 16 raznovrstnih šol, med temi 2 veliki realki, 3 višj,e trgovske šole, 2 višji dekliški šoli in gimnaziji, 1 obrtno risarsko šolo, 11 deških meščanskih šol, IG dekliških meščanskih šol, 90 ljudskih šol, 3 sirotišnice in šole društva za reševanje mladine, 60 zavodov za varstvo otrok, 7 trgovskih tečajev za ženske, 4 obrtniške šole, 6 šol za trgovske pomočnike, 44 šol za rokodelske pomočnike in 6 ponavljalnih šol. V vseh teh šolah poučuje 2361 učiteljev in učitelj ic, ki poučujejo skupno 82.897 učencev in učenk.
* Konsum alkoholnih pijač pada. Odkar je nastopilo antialkoholno
gibanje, pada poraba alkoholnih pi- | ob pol 11. uri dopoldne na licu mesta na Mirni prostovoljna sodna dražba
Zastonj in poštnine prosto naročajte . moj novi veliki ————
cenik s koledarje:
za vsakovrstna darila, ki je ravno izšel.
FR. ČUDEN -
2028 2
Oklic.
Nc I 32/8/2.
C\ kr. okrajno sodišče v Trebnjem naznanja, da se vrši na prošnjo županstva na Mirni
dne 20. junija 1908
jač čimdalje bolj. Tako se je lani uvozilo na Dunaj 611.745 hI vina, za 1209 hI manj kakor leta 1906., dasi se je število prebivalstva pomnožilo najmanj za 40.000 oseb. Še bolj pa pada konsum piva. Leta 1907. se je namreč na Dunaj uvozilo za 80.759 lil manj piva kakor leta 1906. Tudi žganih pijač se je lani uvozilo 329 hI manj kot leto poprej. Istotako je po drugih velikih mestih. V Monako-vein je prišla leta 1906. na osebo 303 litre piva, leta 1907. pa le 287 litrov. Seveda je pri tem nekoliko odločevala tudi gospodarska kriza.
* Emancipacija Turkinj je zadnja leta zelo napredovala. V oči pada že zunanja sprememba v noši, ako se primerja z nošo pred 15 in 20 leti. Jašmak, ki je sicer moral strogo zakrivati obraz mohaniedanke pred pogledom moških, se polagoma opušča. Večina Turkinj se dandanes sprehaja po carigrajskih ulicah popolnoma odkritih ter včasih popolnoma izzivajoče koketirajo in dopuščajo celo kristjanom, da se divi j o njihovemu obrazu. V manj ekstremnih slučajih pa je jašmak tako prozoren, da se dobro vidi barva las, konture lica in bliskanje oči. Tudi ferendža (krilci, ki je bila nekdaj tako široka, da so se oblike telesa popolnoma zakrile, je danes prikrojena skoraj popolnoma po evropejski noši s pasom. Po koranskih predpisih se mohamedan-ke ne smejo družiti niti s svojimi najožjimi moškimi sorodniki. Toda dandanes ni nič redkega, da se vozi lepa mohamedanka po Bosporu v čolnu z gospodičem, ki ji ni sorodnik uiti evnuh.
* Prav dober dovtip. Blagajnik mestne blagajne v Kromerižu Klička, je poslal po češko napisani nakaznici 2 K nemškemu »Volksratu« za Češko na ime predsednika dr. Tit-ta. Pošiljatev se je sprejela ter je dobil Klička sledeči odgovor: »Potrjujemo z najsrčnejšo zahvalo sprejem prijazno nam poslanih 2 K ter prosimo obenem, da nam sporočite, v kakšeu namen. Mit treudeutschem Grusse. Dr. Titta.« Gospod Klička je nato odgovoril, da se je njemu šlo le za dokaz, da nemški »Volksrat«, ki poziva nemške sodnike in občine, naj odklanjajo češke dopise, sam sprejema češke vloge.
* Zdravniški   proletarijat. Na Francoskem   je   20.000 zdravnikov, katerih gmotni položaj je čimdalje slabši.   Glavni vzrok je   to,   da so zdravstveni predpisi že skoraj splošno znani. Z izpolnjevanjem teh predpisov se nalezljive bolezni zabran j u-jejo   ali   vsaj   zelo   omejujejo, in zdravniki nimajo kaj delati. Razun tega se umože   poliklinike,   kjer se bolniki brezplačno zdravijo. Končno pa pride v poštev tudi dejstvo, da so skoraj popolnoma ponehali predsodki proti javnim bolnišnicam, tako da se v Parizu dobra polovica vseh bolezni zdravi v javnih bolnišnicah. K vsemu temu pa se je število zdravnikov v zadnjih desetih podvojilo ter pošiljajo medicinske fakultete vsako leto 1500 do 2000 novih zdravnikov l»»ed svet. Zdravniški honorarji so se y*led tega zelo znižali, tako da na deželi že plačujejo zdravnike le za kilometre hoda, ki ga napravijo do bolnika. V/hmogih okrajih mesta Pariza dobiva zdravnik za obisk na domu le 1 K honorarja. Tudi so zdravniki, ki si nabirajo »naročnike« na ta ('in, da celo rodbino zdravijo za lel ne 4 krone.
stsre Šole na Mirni (posestvo vlož. št. 48 k. o. Mirna).
Izklicna cena je 4000 K; nižje ponudbe se ne sprejme. Dražbeni pogoji so na vpogled pri c. kr. okrajnem sodišču v Trebnjem soba št. 2 med uradnimi urami, ter pri županskem uradu na Mirni.
C. kr. okrajna sodnija Trebnje odd. L
dne 18. maja 1908.
858 3o
Velika
zaloga oblek
za gospode In dečke.
Stalne, na vsakem prečl-::: metu označene cene. :::
:::    Priznano najboljša :::
delavnica za izdela Tanje oblek po meri.
Velika zaloga domačega in pristno   angleškega blaga.
Ljubljana, Dvorski trg štev. 3.
oe«. kr. avstrijske    jfc    državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dnt 1. maja 1908. leta.
Odhod li LJubljana Ini. isLi Bohod v Lfubijano fni. isLi
705 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, 6.SB ,|Utmi   rwh«» „t.w i_  n «_ Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž. Trs^ 6 22 *$$£t 2**?* $3** **
ckr drž žel  Reiiak čez PndrnZHrn rZ    ~« 1 rDI2*» Jesenic, Gorice, Trsta. i**K%W>:     1 Podrožćico, Ce- 3.34 #uu*.<^^bKD^&nto
7 07 zjutraj.  Osebni vlak v smeri: Gro- i; 2S      , nttlrin
niplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.        1 ' 9-26  predpoldne.  Osebni vlak v smeri:    Jn t.us* r,nripo Arx »„r • je.enicc Be.Jak, (Cez Podro^co) Celovec, a^&^0&^UTt%M
11-38 Vedpoldne.   Osebni vlak y smeri: sl^JjS^'J^H^ Pj""**! ^actVdEv* *5,ak' (ČC2 P°d-   temenic °0riCe
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 22 pred poldne. Osebni vlak  Iz Prage Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčio
Beljak: liaka (če trsta drl
1-05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Gro- 6 50 mćer o«u»h vlak iz p»«» fi„mi* RUdnifovn.Straia.Toplice, Kočevje.   Belja^čez Potožčico) .esenić.^ ° "
vlak v smeri: 8 37 zveder. Osebni vlak iz Kočevja, Stiaže
auplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3 45  popoldne. Osebni Jesenice, Trbiž, Beljak Juž. žel. Gorica
Toplic, Rudolfovega, Grosuplj -4 O zvedo r. Osebni vlak iz žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod rožčico) Trsta dri. žel. Gorice dri. iei lesenic
7^*v°š°» ?S/?n! V«^V255: te8Cnicc» »»'»O ponosi. Osebni vlak lz Trbiža Ca Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec,   |0vca,  Beljaka (čez Podrožčico) Trat
Prf«a-     „   „ . ,   . . .   _      drž. žel. Gorice dri. žel., Jesenic
10-40 ponool.  Osebni vlak v smeri: le-
senice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica dri.     Bohod v LJubljano dri. kolodvor: sel- trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez _       . ^     ~  . .  ... „ Pnrirnzčicrj) e"*° *Jutr«J- Osebni vlak iz Kamnika.
JZ m  ». w..       . .      , ^ IO 59 predpoldne. Osebni vlak iz Kamnika
Odhod Is Ljnbllana dri. kolodvori     6 10 zvodor. Osebni vlak iz Kamnika. 7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. o 59 ponool. Osebni vlak iz Kamnika. (Sam.
2 05 popoldne. Osebni vlak v Kamnik        ob nedeljah ln praznikih, 7 10 zvedor. Osebni vlak v Kamnik
10-00 penedl. Osebni vlak v Kamnik. (Same (Odhodi ln dohodi so naznačeni v srednjt ob nedeljah in praznikih.) cvropejskem času.)
G. kr. ravnateljstvo državnih želemic v Trsta,
^frceto^A ^ (ČCZ PW5" S*?r" ?Sebni vlak.lz Bejiak, jm
7 10 ivefter. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
Rokavice
III
1128-11
3a dame, gospode in otroke. Gla^e, svilnate, tricot in cvirnate. — Ajoderne kravate, petlje, samovernice, vedno novosti v največji izbiri pri
P. Mfagdič, /Ljubljana, Prešernove ul. 7.
Pozor p. n. gg. gostilničarji in zasebniki!
-^=.   Vinska trgovina
ALOJZIJA ZAJCA
v Spodnji Niski pri Ljubi jo,ni
ima v zalogi najboljša ln Jamčeno pristna vina lz najslav. vinskih goric kakor, dolenjski cviček Is Gadove peči ln ls Drenove, blselfoc, sromeljcan, In druga Štajerska, hrvaška, Istrska ln goriška vina. 1537-18
Cene zmerne! Postrežbo solidna in torna! Vzorci no razpolago !
X X X XX X X X^C X X X_X_X)U(XXJ< jcj>cjl[Š
I
X X
'X X X
PRIPOROČILO.
Priporočam se si. občinstvu za naročbo vsakovrstnih
iMosešlal nmeiDili in staM del.
Imam tudi zalogo BV~ žganega apna.
Pri novem pokopališča pri Sv. Križu v Ljubljani imam velikoj zalogo
nagrobnih spomenikov
iz raznovrstnega najboljšega in naj trp ežnej šega kamenja, kakor granita, sijenita, izdelujem tudi nagrobne okvire
iz cementa in jamčim za trpežnost. Vse po najnižjih cenah.
S spoštovanjem 1768 -8
FR. KUNOVAR
v Dolnicah št. 1., pošta Št. Vid nad Ljubljano.
/
Nojcenelfe žicaste pletenine za obrale.
Vpokrot  C11 bati P v ognjn pocinkane ilčaste ple-
V Cthlal ailAdllC tenlne posebno pripravne za ograditev parkov za divjačino, vinogradov, drevesnio Itd. za varstvo proti zajoem, za pasje obore, v varnost proti toči, za fazanarije, ptlčnike ln kletke, najboljše žičevje za Igrallšda lavvn* tennlsa, do treh metrov šlrokostl v zalogi, za Rabitzeve stene,Monirjeve gradbe Itd. itd. Itd.
Pletenine se izdelujejo s 13 do 150 mm širokimi peti jami in iz različno debele žice, ki se št le po splete nju pocinka v ognju in zatorej ne rjavi, kakor vse iz pocinkane žice napravljene pletenine. Tudi bodečo žico za ograje v ognju pocinkano in različnih debelosti dobavljajo prav ceno
Hutter de Schrantz d. d.
tvornice za sltarako na Dunaju, Mariahil! In klebnievin. blago ^$5 \  jn v Pragl-Bubna.
Prirodni vzorci in vsakršna pojasnila gratis in franko.
Dobiva se po vaeh večjih trgovinah za želernino.
Specialltetai patentni  marki aa ia«s ls pocinkan«* železno pločevine. 1087—0
Vodovodi
kannlfticlle, Kopališke naprave
8664- 64
Inženir - hldrotekt
Konrad Lachn i k, Ljubljano
Beethovnove ulice ttev. i
Brzojavi: Lachnlk-LJubUaoi,
Projekti in izvršitev pri domači
specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zastonj).
podružnica u spuetn. Ljubljanska kreditna tanka v Ljubljani
»«■. nk ^oeo.voe. SMter|«v« iIIm itev. 2. RmervMi
sprejema vloga B» bnJl±ioo ln aa tekodl Pa6lXH ter jih obrestuje od dn
ILO!
Podružnico o Celovcu.
»•a k no vloga po
Kupnja ln prodaja v>adno«tna paplaja vaeh vrat po kulantnem kur
24
Razpis.
Pri kranjskem deželnem knjigovodstvu sta iapraanjeni službi:
1.) deželnega knjigovodje! 2.) deželnega računskega svetovalca.
in sioer obe službi s prejemki m. plačilnega raareda.
Eventualno bo pri deželnem knjigovodstvu popolniti tudi dve službi
računskih revidentov.
in po dve službi
računskih oficijalov
prvega in II reda s prejemki IV., oziroma V. in VI. plačilnega raareda.
Imenovanje deželnega knjigovodje pristaja deželnemu aboru, aato pa so tozadevne prošnje nasloviti na deželni zbor.
S potrebnimi izpričevali opremljene prošnje za te slulbe je vložiti do
5, julija 1908
pri podpisanem deželnem odboru.
i odbor kranjski.
Ljubljana 4. junija 1908.
Veletrgovina dalmatinskega vina
Br. IMovaković
Telefon št!244. JLyJ*JLfc>l J CklTkCk Telefon ftt 244.
Lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskom primorju v Dalmaciji. Priporočajo slav. občinstvu svoja pristna rdeča, črna, bela in desertna vina; kakor tudi domači tropinovec, konjak, slivovko itd.
po primernih cenah. 910 27
- Ceniki in vzorci poštnino prosto. ————
Št. 242/pr.
Razpis.
2035—2
Podpisani deželni odbor razpisuje službo
občinskega revizorja
z letno plačo 2600 K, draginjsko doklado letnih 320 K ter aktivitetno do« klado v letnem znesku 500 K.
Prosilci za službo revizorja morajo dokazati, da so dovršili juridično-politične študije in da so napravili praktični izpit ali za politično ali pa za sodno poslovanje.
Ako takih prosilcev ni, se bo oziralo tudi na prosilce, ki dokažejo, da so v administrativnem poslovanju praktično dobro izvežbani in da poznajo povsem občinsko upravo.
Prosilci za to službo naj predlože svojo, z dokazili o starost«, znanju slovenskega in nemškega jezika ter z izpričevali o usposobljenosti podprte prošnje
do 5. julija 1908
podpisanemu deželnemu odboru, in sicer oni, ki so že v kaki javni službi, potom predpostavljenega oblastva.
Deželni odbor Vojvodine Kranjske
v Ljubljani, 4. junija 1908.
M
Piccolo
6 7 HP dvocilindraik, 2-3 sedežen K 3400 do K 4500.
12 14 HP četverocillndrnik, 4 sedežen K 6800.
avtomobili
so
najvarnejši v obratu; za napravo in rabo najcenejša vozila. .'. Zalitevaite prospekt.
Generalni zastopnik:
1015-23
Duttal, V.,
Wienatrassa 89a.
Za zgradbo
Razpis.
kapnice v Lasenem, obč. Zlato polje
na 2200 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna nsj se predlože do L |nli|a t« 1. ob 12. opoldne podpisanemu.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dopo-slati je zapečatene z nadpisom: „Ponudba za prevzetje gradbe kapnioe v Lasenem, obč. Zlato polje".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni.
Razen tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini alTpa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. eaia- Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbne cene, oziroma Če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri dežel, stavb, uradu
med uradnimi urami.
v Ljubljani 2. junija 1908
2033-2
z
2
Za poletno aezijo največja Izbira
domskih prašnih plaftev, kril, bluz In dekliških obleKlc — Obleke za gospode, dečke In otroke, tudi obleke za tennls In pralne obleke.
- Čadovlto nizke cene Z ————
»Angleško skladišče oblek"
O. BERNATOVIČ mj
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5. V
Trsooskl pomočnik
galanterijske in modne stroke, vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, vojaščine prost ter a dobrimi spričevali išče službe.
Prijazne ponudbe pod „Sotrud niku na upravništvo tega lista. 2012-8
Proda se
dobro idoča gostilna a trgovino in
preoej obširnim pesostvesa tik oer-kve pri Mariji na Žili ob Beljaku.
Vprašanja naj se naslavljajo na Janeza Marttnea, gostilničarja pri Mariji na Žili prt Beljaka. 2010-2
porbetsko
prevzema ter da materl|al
JOSIP PUCH
Ljubljana, G«*adaške ui. 20.
Ceno!_Solidno!
{Otvoritev!
Eoccesijoniranft posredovalnica sinil}
A. Stadler
Selen&urgove ulice stev. 6 v LJubljani je otvorjena.
Priporoča najcenejšo, vestno in hitro postrežbo. 2040-2
2 nadstropna, z 19 sobami v mestu ob državni cesti, poleg velike vojašnice, s prostornim dvoriščem gospodarskim poslopjem, za vsakovrstno obrt ali trgovino pripravna, z lepim sočivnatim in sadonosnim vrtom, se proda, cena 52 000 kron    Pod mestom
tki 1 i tx
z mlatilnico, njive, travniki itd, cena 20.00 » kron Dolga 20 0 tO kron.
Proda se zaradi starosti, onemoglosti in bolehnosti Lahko bi se tudi primožila deklica z denarjem.
Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda". 2<.32—2
Pravi, pristni
brinovec, borovničar
in slivovko
razpošilja po najnižji ceni In v vsaki množini
H. LAVRENČIČ
iffanjarna in destilarna v Spodnji Šiški pri LJubljani 903-14
Sive koroške koso
izdeluje
tovarna za kose
Karel Zeilinger
v Hlmmelbergu
iz najboljšega koroškega litega jekla v poljubni obliki in množini. 1342—16 Cene in vzorci kos se pošiljajo na zahtevanje franko.
Opozarjam p. n. trgovce, žganjetoče kakor tudi gostilničarje na svojo veliko zalogo esenc, rumove kompozlciie, raznovrstnih 6a|ev, koalakov, atalage, Lacrimae Ghrlstf finega jamajskega rama, pristne sUvovks, brlajevca, troplafevca in pa vseh vrst likerjev.
Ufodao le za vsakega odjemalca, ker razpošiljam vsako množino po isti ceni kakor tvrdke iz nemških krajev ter jamčim za najboljši uspeh vsake esence po priloženem navodilu. Neugajajoče blago sprejmem na svoje stroške nazaj. 3675—20
Za obila naročila se priporočam s spoštovanjem
Avgust Benigar
I. kranjska trgovina s čajem, rumom in esenci.
Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 3.
Št. 1070.
2053—2
Ponudbeni razglas
zo stavno mettanske šole u Postojni.
C. kr. okrajni šolski svet v Postojni bo oddajal dela in dajatve za zgradbo meščanske Šole v Postojni ponudbenim potom po posameznih delovnih vrstah posameznikom ali skupnemu podjetniku.
Dela, ki se bodo oddajala, obsegajo :
1. stavbna dela in razno.......
2. kamnoseška dela.........
3. tesarska dela..........
4. kleparska dela..........
5. krovska dela..........
6. mizarska dela..........
7. ključavničarska dela........
8. dobava železja..........
9. steklarska dela..........
10. pleskarska dela..........
11. tapetniška dela..........
12. slikarska dela..........
13. lončarska dela..........
14. vodovodna dela, straniščne in kopališke
naprave ...........
15. mehanična dela.........
16. dobava vratnih napisov.......
78.688	K	80	
4.413	»	30	»
5600	»	—	»
1.674	»	—	»
3096	»	—	»
8.016	»	—	»
5.031	»	—	»
3.672	»	—	»
1.452	»	—	»
1.701	»	50	»
804	»	—	»
909	»	—	»
430	»	—	»
3.495	»		»
2.998	»	—	»
382	»	—	»
skupaj   .   .   122.362 K 60 h.
Tozadevne s kolekom 1 K kolekovane zapečatene ponudbe, ki naj obsegajo ime in priimek, stanovaliŠče in značaj ponudnika, oznamenilo del, ki jih prevzema, popustek ali doplačilo po odstotkih razločeno v številkah in besedah, kakor tudi izjavo, da so ponudniku ponudbeni in stavbni pogoji znani, in da se jim brez pridržka popolnoma podvrže, je vlagati do
30. junija 1908 12. ure opoldne
pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Postojni (c. kr. okrajno glavarstvo \. nadstr.) ali do tega časa po pošti vposlati.
Varščina znaša za :
1. stavbna dela in razno........
2. kamnoseška dela..........
3. tesarska dela...........
4. kleparska dela........• .   . .
5. krovska dela............
6. mizarska dela...........
7. ključavničarska dela.........
8. dobava železja...........
9. steklarska dela...........
10. pleskarska dela..........
11. tapetarska dela...........
12. slikarska dela...........
13. lončarska dela...........
14. vodovodna   dela,   straniščne in kopališne
naprave ............
15. mehanična dela..........
16. dobava vratnih napisov....... .
3934	K	44	h
220	»	66	»
280	»	—	»
83	»	70	»
154	»	80	»
400	»	80	»
251	»	55	»
183	»	60	»
72	»	60	»
85	»	07	»
40	»	20	»
45	>	45	»
21	»	50	»
174	»	75	»
149	»	90	»
19	»	10	»
6118	K	12	h.
skupaj .
Varščino mora ponudnik z oznamenilom vrste del, za katera podaja ponudbo, položiti najkasneje do zadnjega dneva, predno poteče rok za vlaganje ponudb pri c. kr. davčnem uradu v Postojni proti blagajniški položni pobotnici.
Po dodelitvi del ostane po zdražitelju položena varščina kot kavcija. Pre-jemnega potrdila ni prilagati ponudbi, temveč ostane v rokah ponudnika.
Tozadevni stavbni izdelki, splošni in posebni stavbni pogoji so ob delavnikih v času od 15. do 27. junija 1908 med uradnimi urami od 9.—12. ure dopoldne in od 3.—6. ure popoldne pri stavbnem oddelku c. kr. okrajnega glavarstva v Postojni na vpogled razgrnjeni.
Na ponudbe, ki bodo po preteku zgoraj označenega ponudbenega roka došle, ali ki ne bodo povsem odgovarjale ponudbenim in stavbnim pogojem, se ne bo oziralo.
C. kr. okrajni Šolski svet si pridržuje pravico izbrati si med ponudniki ne glede na visokost podane ponudbe in ne da bi navajal za to kake razloge, tistega, ki najbolj jamči za pravilno izvršitev del.
C. kr. okrajni šolski svet v Postojni
dne 5. junija 1908.
Kinematograf »Edison
Dunajska cesta
»sproti kavarne •Evropa1
.* a*<
lepakov
2065
Slivovka
se dobi v sodili od 60 litrov naprel po prav primerni ceni v zanesljivi ka - kovosti v -
tropinovec 1290-18 kranjski brinovec
veležganjarni in rektifikarni sadja
M. ROSNER&Co., Ljubljana
Sp. Slika, poleg Eoslerleve pivovarne.
8*
52
653681
Umrl le ¥ Skotil Loki učitelj-vodja g. Fran Praprotnik, edini brat pok. Andreja Praprot ni ka, star 75 le«. Pogreb bo v petek ob pol 8. zjutraj. Pokojnik je bil vodja eno-razrednioe v Ježioi in v Preski. Dasi is „stare šole", bil je zelo spreten pedagog in vnet za šolo. Blag jnu spomin!
Umrla Je v Ljubljani danes popoldne ob polu 1 po daljšem mučnem bolehanj u gospa Josipina Sohiffrer, soproga gospoda Frana Sohiffrerja, trgovskega potnika tvrdke F. Ks. Souvan. Bila je jako prijazna in dobra mati ter vrla in zavedna Slovenka, katera je vzgajala svojo deco v strogo narodnem duhu. Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje!
Veliko narodno veselico priredite šentpetrski podružnici Ciril-Hetodove družbe v Ljubljani skupno v proslavo godu sv. solunskih bratov, blagovestnikov slovanskih, v korist giaviii družbi na vitu „Moščanske pivarne" (A. Dekleva) na Telovo, v eetrtefc, dne 18. ržnega oveta. Spored: A. Petje, ki ga izvaja pevsko društvo pLjubljan8ki Zvonu s točkami: 1. A. Sachs: „Bolgarska davorija". 2. A. Foerster: „Povejte, ve planine". 3. A. Sachs: „Veneo slovanskih narodnih pesmi". 4. J Canić: „Živo biju srca nasau. B. G-odba. Razni konoertni komadi. „Društvenu godba ljubljanska". C. SreČolov. P. n. narodno občinstvo se z o žiro m na blagi namen najvljudneje pozivlje na mnogobrojni poset veselice. Vstopnina 40 vinarjev za osebo, deca prosta. Preplavila se sprejemajo z največjo zahvalo. Pri-četek veselice ob 7. zvečer Veselica se vrši ob vsakem vremenu.
Predstave ljubljanskih igralcev v Ptuju   Dne 2. in 3. junija so
ljubljanski igralci obiskali na svojem turneju tudi Ptuj, ter sso uprizorili Cankarjevo farso nV Šentfiorjanski dolini" in igro „Tat". Obe igri sta krasni, a vsaka po svoje. Tu sama ironija, zafrkacija, tam izražanje naj-plemenitejših Čustev! Zavidamo Ljubljančane radi izbornih igraJcev : zlasti g. Nučič in gospa Kreisova sta umetnika v svoji stroki. Žal in se enkrat žal pa, da obe predstavi nista bili povoljno obiskani Ali smo v Ptuju res še na scopnji vaške izobrazbe, ali Še res ne vemo oeniti žrtev, kijih prinašajo igralci na svojih turnejih ljudski izobrazbi na al t ar? Kamor pogledamo mlačnost in nič kot mlač-nost v vsakem oziru! Bode li kdaj boje?
Pevski  zbor  »Čitalnice" iz
Kranja je napravil na binkoštno nedeljo izlet v Gorico. Udeležilo se ga je okoli 70 oseb. okoda, da je bilo izredno slabo vreme. Izletniki so se ustavili v hotelu pri „Zlatem jelenu" ; popoldne je toliko odnehal dež, da so mogli iti v Solkan v družbi z nekaterimi G-oriČani. Ko so odhajali z državnega kolodvora v Gorici, so zapeli par pesmi, kar pa ni bilo všeč pangermanskemu p ostaj en a čelniku Wieserju, ki je hotel, da ne bi smeli peti. Wieserjeva beseda pa ni obveljala. Še ni dolgo tega, so Čakali vlaka na državnem kolodvoru neki nemški izletniki. Ti so peli tam nemške pesmi. Nad temi se \Vieser seveda ni spodtikal. Temu možu bo treba še vse drugače posvetiti nego se mu je posveiilo doslej.
Pevsko društvo „Slovan" v PadričU pri Trstu priredi dne 14. t. m. veliko narodno slavnost ob priliki lOletuice svojega obstanka. Na slavnosti sodeluje 24 narodnih društev. Slavnostni govor bo imel drž. in dež. poslanec dr. O. Rybaf.
Družb s sv Cirila ln Metoda za Istro je imela preteklo leto 98 000 K dohodkov. Premoženje družbe znaža 236 000 K. Družba ima sedaj 27 Jjud3kih šol, dva otroška vrtca in 45 učnih moči. Njene užiga-hce ji neso vsak mesec 2000 K čistega dobička.
Za predsednika »Dramatičnega društva" v Trstu je izvoljen znova prof. dr. Ivan M e r h a r.
Potrjen zakon« Cesar je sank« eijoniral zakon glede ureditve učiteljskih plač, ki ga je bil sklenil istrski deželni zbor.
Iz četrtega nadstropja |e padla
v Trstu 17 letna dekla Marija Možica. Obležala je kot mrtva, vendar sp jo v bolnišnici še spravili k življenju. Težko je znotraj poškodovana 111 ni dosti upanja,  da bi ozdravela.
Postojnsko lamo je obiskalo v ponedeljek okoli 7000 oseb.
Zanimiva porotna razprava
j* je vršila v petek v Gorici. Razža-QGBJa časti potom tiska sta bila obložena visokoŠolca Fr. Jase hi in A. ^ennussi iz Pulja, češ, da sta poročala neresnico v „Giornalettu" o pomorskih častnikih in komisarjih, oes da so v gozdiču Sijana peli prolaske pesmi, izzivali in streljali z Revolverjem. Častniki so poslali listu Popravek, na kar sta obtožena ponora prvotno trditev. Razprava je končala z oprostitvijo obtožencev. Porotniki so bili sami laški liberalci, ^ed njimi več mestnih svetovalcev, z Bombičem na čelu.
Posilstvo. 18 letno brezslužbeno deklo Ivano Čepak iz Sežane so v Trstu napadli Štirje lopovi, jo vrgli na tla in posilili. Ko je prišel na njene klioe stražnik blizu, je bila vsa krvava, umaaana in raztrgana. Zločinci so zbežali, a so dva potem prijeli. Eden je 34letni kočijaž Ivan Martin iz Strasolda na Furlanskem! oženjen in oče sedmih otrok, drugi pa 28letni delavec Anton Gerdina iz Buzeta.
Denar od ustanovo |o zmanjkal v Gradišču ob Soči in sicer od ustanove Maoari v znesku K 1376. Denar ustanove je imel v varstvu pokojni občinski tainik M. Našli so po njegovi smrti K 564, ostanek nad 800 K bodo morali plačati pa bivši člani kura torij a za to ustanovo, ker niso storili svoje dolžnosti, da bi bili pazili, da denar ne izgine.
Na cesti Je umrl v petek zjutraj 651etni Valentin Pisk. k j sft je vračal v Solkan potsm, ko je oddal v Gorioo pripeljane čreŠnje, mu je prišlo slabo pri mitnici na poti proti pokopališču. Zadela ga je kap in hitro je bil mrtev.
Strela le udarila v gospodarsko poslopje Marija Župnik v Spodnji Loznioi pri Slovanski Bistrici. Pogorelo je do tal. Zgoreli so tudi trije prešiČi. Škode e 2500 K.
Ustrelil 80 Je v Ptuju 721etni upokojeni načelnik mestne straže Karel U nar zaradi bolezni.
Goljufija. Pred tržaškimi porot niki je stal včeraj 24letni delavec Armand Cecooui, ki je 14 sept. 1907 poneveril mesarju Rumcu v Trstu 10C0 K in pobegnil. Obsojen je bil na eno leto ječe. Plače je imel pri Rumcu le eno krono na teden!
Iz tretjega nadstropja le padla v Trstu 18 mesečna Elvira Kolen c in obležala z razbito Čre-pinjo.
Vrat si (e prerezal v Trstu 211etni epileptični kurjač Fortu-nat Tomaso.   Ohranijo ga pri
življenju.
Strela Je Ubila v Bujah na Notranjskem moškega, ki je zvonil ob nevihti. Drugega je omamila in poškodovala. Kdaj se bodo ljudje spametovali, da ne bodo vabili strele v se!)
Toča na Krasu- Na Binkoštni praznik, ko se je nebo zagrinjalo z gostimi oblaki, da se zmoči izsušena zemlja s tako željno pričakovanim dežjem, so se res vlili potoki iz neba. Kmalu se je pa vsula na zemljo strašna toča, velika celo kot orehi in je končala skoro vse pridelke posebno pri Skopem, Koprivi, Kranji vasi, Pliskovici in Štanjelu. Veliko škode je napravila tudi v Gabrovici in Kobljeglavi. Najbolj žalostno izgleda trta. Pri Skopem ni ostalo na trti enega zaroda. Toča je ležala po tleh tu in tam 30 cm na debelo.
Strela le Udarila binkoštno nedeljo v cerkev «v. Nikolaja pri Kresnicah in napravila veliko škode v notranjosti. U žgal a ni.
Lokalna   železnica Trebnje-
St. Jani- Današnja „Wiener Zeitung" prinaša koncesijsko listino od 23. maja 1908 za lokalno železnico iz Trebnjega v Št. Jan ž (Karmelj).
Zaprli SO v Trstu 28tetnega hotelskega portirja Edvarda Kerna iz Celja zaradi tatvine.
Poskusen samomor. 20letno
kmetico Marijo Mahne iz P virja z Goriškega so našli na železniški progi pri Trsteniku vso krvavo. Rekla je, da je po nesreči padla po skalah, a ni verjetno, ampak se je ženska najbrž hotela usmrtiti.
Nepravi spovedniki V cerkvi
na Lim barski gori je v ponedeljek spovedoval nekdo, ki ni imel pravice do tega. Ženske so spoznale, da so pravile grehe lopovu, ki se je preoblekel v spovedniško obleko, zato so ga naznanile orožnikom, ki so ga aretirali.
Samomor polkovnika. V Zagrebu se je ustreli upokojeni polkovnik   Miljutin   Kajgani«' zaradi
srčne bolezni.
V Vrbsko jezero Je skočila
gospa J. K.  iz  Celovca  in utonila. Vzrok neozdravljiva bolezen.
Obesil SO le v Pobrežu pri Mariboru 70ietni premožni posestnik Andrej Schmirmaul. Zmešalo se mu je.
Ustrelil se je pri Mariboru 21-letni pekovski pomočnik Mihael Rozman iz Št. Jurja ob južni železnici. Usmrtil se je, ker ga je gospodar spodil iz službe, ker je bil na sumu, da je kradel.
Samomor V Raz vanju pri Mariboru se je obesil 501etni delavec Anton Šerak. Vzrok pijančevanje in domači prepiri.
Poskusen samomor V Mariboru je skočil v Dravo 391etni delavec Alojzij Lorbek iz Kar-čovine, a so ga še rešili pri Življenju. Lorbeku se meša.
Glas lz občinstva. Prijatelj našega lista, ki stanuje na Mestnem trgu, nam piše: Veselili smo se, da nam uvedejo plin ovo luč na Mestni trg, meneč da bodo vendar postavili vseskozi kandelabre ob trotoarju. i
Kajti prepričani smo bili, da je tudi mestni magistrat moral po tolikih le* tih videti, da so svetilke, ki so pritrjene ob zidu hil, ponoči takore-koč nevidne zaradi neštetih pločevin prodajalniških tabel, ki mole is sida. Sicer so take table menda prepovedane, ali danes jih pač ni mogoče več odpraviti, če se jih že od nekdaj mirno trpelo. Ukas, naj se odpravijo, bi trgovoi gotovo smatrali za šikano, ne glede na stroške, ai bi jih odprava provzročala. Zato pa smo mislili, da se bo mestna uprava vendar odločila za to, da se postavijo kandelabri. S tem bi bil glavni trg prvič, odkar eksistira Ljubljana, tako razsvetljen, kakor se spodobi za deželno stolno mesto. Vsakdo ve, da se Ljubljane ponoči ne sme tujca pokazati, če ne mora misliti, da je prišel v kak trg s 500 prebivaW, in to le zaradi slabe razsvetljave. In če se zdaj, ko se montira nova oestna razsvetljava, ne bo gledalo na to, da bo rasprostiranje luči tudi zares povsem izkoriščeno, tedaj bomo morali gotovo še 50 let čakati na dostojno razsvetljavo. Treba je le pogedati, kako malo so vidne že napravljene plinove svetilke Pred škofijo, ki vise ob hišah in so zakrite po prodajal -niških tablah Apeliramo torej na ob činski svet, naj ne bo tukaj varčen, ker je popolnoma neumestno, in naj, dokler je še Čas, zaukaže, da naj se postavijo vsaj na Mestnem trgu in po Stritarjevih ulicah kandelabri.
Nekoliko več obzirnosti pri pobiranju smeti I Neki hišni posestnik se nam pritožuje, kako postopajo hlapci pri pobiranju smeti brezobzirno in nagajivo. Baš pod odprtimi okni razgrebljajo s posebno grebljico smeti na vozu, da baje poiščejo iz njih čre-pinje. In to se godi tako vehementno, da so sobe hipoma polne smeti, ako se okna naglo ne zapro. Posebno v vetrovnih dnevih preteklega tedna je imelo takšno brskanje po vozovih nenavadne hi Mjenične naslade za prebivalce v pritličjih in deloma tudi v prvem nadstropju. Na rahel opomin imenovanega hišnega posestnika se j 9 hlapec prav surovo obregnil. Morda se tudi v takih slučajih najde odpomoč.
Glas iz občinstva. Na S/ Petra nasipu rastejo 1 pe, ki so zdaj vse v cvetju To cvetje pa mori nekaj pa-glavoev, da ga trgajo z dreves, pri tem pa lomijo veje, da bodo lepe lipe kmalu ob ves svoj kras, kolikor ga še imajo. Opozarjamo mestno policijo na to grdo ravnanje z lipami, prosimo pa tudi starše, naj svoje otroke, ki delajo škodo po dotičnih lipah, primerno kaznujejo. Tudi ograjo naj bi pustili ti fantiči pri miru; ko se pride od Sv. Petra ceste po Znamenj-skih ulicah proti vodi, se vidi vso raztrgano, kar gotovo ni v olepšavo mesta ampak le na škodo.
Samovoljno je včeraj nekam odšel častniški sluga Fran Mulec, ter se dosedaj Še ni povrnil. Je li pobegnil,      ne ved*~».
Poskusen rop. Dne 31. m. m. je posestmfcovega sina Jožefa Goriška iz Stare gore, občina Gradišče pri Moravčah, nek prisiljeneo v gozdu napad 1 z žepnim nožem. Ker je bil pa Gorišek od napada ca fizično moč nejši, mu je ta po napadu ušel v gozd in ni izpeljal ropa. Sumi se, da je ropar identičen z 2 sept. 1885 leta v Steinu pri Vetrinjah na Koroškem rojenim in dne 19. maja od dela pri kemični tovarni v Mostah ubeglim prisiljenoem Ignacijem Rau-schem, ki je baje hodil še z nekim enako starim tovar Šem po deželi in obiskoval na samoti se nahajajoče hiše. Rausoha je orožništvo v Žužemberku aretovalo in izročilo sodišču.
Delavsko gibanje. Včeraj se je
z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 12 Slovencev in Hrvatov. 11 Hrvatov je šlo v Bregenc, 6 v Bad-Gastein, 19 Hrvatov in 9 Slovencev pa v Beljak.
Izgubljene ln najdene reči Perioa Cecdija Lebnova je izgubila denarnico s srednjo vsoto denarja in potrdilo nekega urarja. — F. S. je izgubila zlato žensko uro s kratko zlato verižico vredno 120 K. — Tovarniška delavka Katarina Snojeva je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — G. Angela Basoinova je našla na Sv. Jerneja cesti v Spodnji Šiški denarnioo z manjšo vsoto denarja in jo oddala pri magistratu.
Brivski pomočniki v LJubljani so stavili svojim mojstrom te-le zahteve: skrajšanje delavnega časa, zvišanje plač, šest norm v letu in opoldne eno uro odmora za obed V slučaju, da mojstri njihovim zahtevam neustrežejo, stopili bi danes v štrajk. Po večkratnem in deloma tudi burnemu posvetovanju so mojstri ugodili tem-le zahtevam. Brivnioe se namesto do sedaj ob 6. odpirajo iz-vzemši soboto, nedeljo, praznik in predpražnikom od 1. aprila do 30. septembra ob polu 7. in od 1. oktobra do 31. marca ob 7. zjutraj in zapirajo se točno ob 8. zvečer. V soboto in predpražnikom traja delo do 9., zadnji čas do 10. zvečer. Opoldanski odmor traja 3/4 ure to je iz-vzemši v soboto in predpražnikom
od l/2l. do 4/42. in se bodo brivnioe v tem Času zaprle Dosedanja plača se vzviša za 10%* Namesto sedanjih norm na Velikonočno nedeljo in Sveti dan se določi Velikonočni ponedeljek, Sv. Štefana dan in Binkoštni ponedeljek za popolno normo, na Sv. Resnjega telesa dan pa od 9 dopoldan. Sestaviti se ima delavni red za dobo 3 let, ki bode obvezen za delojemalce kakor tudi za delodajalce in seje za sestavo delavnega reda izvolil odsek 6 članov. Dogovorjene zahteve stopijo v veljavo v ponedeljek, dne 15. juoija in se slavno občinstvo opozarja zlasti na skrajšanje delavnega čisa.
Slavno Občinstvo se opozarja, da bodo brivnice na sv. Rešnjega telesa dan odprte le do 9. dopoldan.
„Društvena godba ljubljanska" konoertuje jutri zvečer na vrtu hotela „Ilirija" (Kolodvorske ulioe). Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina prosta.
Drobne novice.
— Umrl je v Rimu bivši minister zunanjih del Prinetti, star 57 let.
— Ubit urednik. Urednik »Lin-zer Tagespost« v Line u, Gradčan dr. Huber, se je na sprehodu spri s tremi neznanimi možmi, ki so jra s palicami tako nabili po glavi, da je obležal mrtev. Dr. Huber je bil svo-jeeasno gimnazijski učitelj v Trstu.
— Za rodbine ponesrečenih v celulozni tovarni v Ottakringu je podaril cesar 6000 K.
— Pet turistov je ponesrečilo biukostne praznike na gori Pvrgas. N«i j brže so padli v snežno razpoko.
— Nesreče na železnici. Blizu Bregenca je priletela skala na železnico ko je ravno peljal osebni vlak milno. Skala je vrgla zadnji voz v deročo reko. Dvajset oseb je ranjenih, dve osebi pogrešajo. — Blizu Roccapietra v Lombardiji je zadel tovorni vlak ob poštni vlak. Ubitih je devet oseb, ranjenih pa 65, med temi štiri nevarno. Ponesrečeni so sami romarji.
— Glavna obravnava proti knezu Eulenburgu bo dne 17. julija. Knez je obtožen krive prisege.
— Umor Avstrijca v Ameriki. V Njujorku je mlada Rusinja Sarah Koten ustrelila avstrijskega zdravnika dr. Auspitza, ki jo je bil zapeljal. Ko je zdravnikova žena zvedela za smrt svojega moža, je zblaznela.
— Boj med belimi in zamorci. V Oklahavi so zamorci umorili sodnika Garrisona ter pobegnili v gore. Policaji, katerim se je pridružilo mnogo belokožcev, so jih zasledovali ter se jc vnela v gorah bitka. Padlo je 13 zamorcev in 6 belih. Ostali zamorci so pobegnili ter ščuvajo sedaj po celi državi zamorce k vstaji.
— Kako jubilejni odbor na Dunaju žali Slovane. V oficijalnem programu, ki ga je izdal takozvani poki onstveni odbor ter je že skoraj ves razprodan, so hrvaški vojaki graničar ji opisani sledeče: »Poseben talent je imel Hrvat pri prilastitvi tujega blaga. Ako se je n. pr. zaradi izdajstva dovolilo pleniti, je obsegal gianičarjev tornister vse mogoče stvari: staro železo, žensko obleko, lasulje in celo stenske ure«. — Vsled odločnega protesta jugoslovanskih poslancev se je to obrekovanje sedaj izpustilo iz tiskanega programa.
Telefonska m Brzojavna poročilo.
Žalitev hrvaškega narodu. Dunaj, 10. junija. Odbor za prireditev juhilejskega sprevoda je, kakor znano, izdal program, v katerem se na naj podle jši način žali Hrvata. Jugoslovanski klub je imel včeraj sejo, v kateri se je posvetoval o tej stvari ter sklenil zahtevati zadoščenja od odbora. Predsednik »Jugoslovanskega kluba« dr. I v č e v i č je dobil danes od slavnostnega odbora pismo, v katerem se izreka globoko obžalovanje nad dogodkom z obvestilom, da je dal odbor vso še obstoječo naklado programa, katere je še bilo 4/5, zapleniti ter prirediti novo izdajo, v kateri je izbrisan za Hrvate žaljivi pasus.
Poslanska zbornica.
Dunaj, 10. junija. Danes je zbornica zbrana skoro polnoštevilno. Začetkoma seje sta bili vloženi dve interpelaciji radi katastrofe v celuloidni tvornici v Otakringu; eno so vložili socialni demokrati, drugo pa krščanski socialci. Trgovinski minister dr. F i e d 1 e r je odgovarjal na interpelaciji v enournem govoru, v katerem je obljubil, da bo vlada skrbela za rodbine pri katastrofi ponesrečenih delavcev. Socialni demo-kratje so med ministrovim govorom hrupno razgrajali in delali razne medklice, nanašajoče se na lastnika otakrinške tvornice. Na to je zbornica nadaljevala razpravo o proračunu. Dosedaj sta govorila Vsenemec dr Herold in socialist dr. Reger.
Škandali pri izdaji vstopnic k jubi-lejskemu sprevodu. Dunaj, 10. junija. Pri izdajanju vstopnic za jubilejski sprevod državnim uradnikom je prišlo med občinstvom do izgredov in pretepov. Posredovati je morala policija, ki je kmalu napravila mir in red.
Ministrski svet. Dunaj,   10.  junija. Ministrski svet je imel danes v parlamentu triurno sejo, na kateri je razpravljal o političnem položaju.
Cesar v Šenbrunu. Dunaj, 10. junija.   Cesar je danes ostal v Šenbrunu, ker je bilo preslabo vreme, da bi se peljal v mesto.
Nove zakonske predloge.
Dunaj, 10. junija. Finančni minister dr. Korvtovski predloži zbornici zakonski načrt o zvišanju davka na žganje. Del tega davka se namerava prepustiti kronoviiiani v svrho ureditve deželnih financ. Vlada se nadeja, da bo ta zakon spravila pod streho še pred parlamentarnimi počitnicami.
Vreme na Dunaju.
Dunaj, 10. junija. Tu danes neprestano silno dežuje. Barometer je zelo padel, in bati se je, da bo tudi na dan juhilejskega sprevoda slabo vreme.
Zarotniški proces na Cetinju.
Cetinje, 10. junija. Včeraj je bilo zaključeno dokazilno postopanje proti obtožencem v zarotniškem procesu. Danes so pričeli govoriti branitelji. Kdaj bo izrečena sodba še ni znano.
Sestanek carja s kraljem Edvardom.
Reval, 10. junija. Angleška eska-dra s kraljem Edvardom na krovu je prispela semkaj včeraj ob 9. dopoldne. Ob enajstih je car Nikolaj obiskal kralja na krovu jahte »Victoria and Albert«. Ob 2. popoldne je bil na carski jahti »Poljarnaja zvjezda« slavnostni banket. Popoldne je kralj Edvard konferiral z ministrskim predsednikom Stolvpinom in ministrom zunanjih del Izvoljskim.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v LJubljani".
Uradni knrzi dnn. borze 10. junija 1908.
Naložbeni papirji.
1*2 o majska renta.... 4*2 .... srebrna renta . . . 4' 0 avstr. kronska renta . . 470 „ zlata „ . . 4°0 ogrska kronska renta . 4 '/„ „ zlata ; . 4*/0 posojilo dež. Kranjske 4 .." , posojilo mesta Spljet 4' .; ,      „ „ Zadar
4Iitfo bes.-herc. železniško posojilo 1Q02 . . . 4\ češka dež. banka k. o. 47„ . „ „ ž. o. 4;/0 zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . 0 pest. kom.   k.  o. z
10 pr......
0 zast.  pisma Innerst.
hranilnice.....
0 zast. pisma ogr. centr.
dež. hranilnice .   . . ,0 z. pis. ogr. hip. ban. obl. o^r. lokalnih železnic d. dr. ... V, obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst-
Ftreč......
prior, dolenjskih žel. . prior. juž. žel. kup. '/t Vi avstr. pos. za žel. p. o.
S. ečke cd 1
„    čd 1. 1864
. tizske......
„    z^m. kred. I. emisije
»» r» rt       11' n
„    ogrske hip. banke . srbske a frs. 100-—
4' «
4 4
4'
4"
41 3' 4'
1860-f
srečke
Basilika
Kreditne „ ...
hiomoškj „ ...
u! i\GVS..vi n       •    . .
Ljubljanske       „ ...
Avstr. rdeč. križa „ ...
G«
. rt n       n ...
r!*.:dolfove „ ...
f> i«cburš'vc „ ...
Dunajske kom.   „ ...
Dclr.ice.
It-žne železnice.....
D 2avne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . C .Trske     „ „       . .
'.'vnoste-Tske „ . . Prcmogokop v Mostu (Briix) Al linske montan .... P.;;sve -e'. ird. dr. ...
R!nta~Mtnranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
*S> Valute.
C. kr. cekin.....
20 franki .......
20 marke.......
Sovereigns.......
Marke........
Laški bankovci .....
Rublji........
Dolarji........
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 10. junija 1908. Termi o.
Pšenica sa oktober . . . sa 50 kg K 10.84 Ri za oktober .... sa 50 kg K 901 Koruza za julij . . . . za 5C kg K 6*62 Oves za oktober   . . .  za 50 kg K 7-58
EftVnui*.
10-15 v. višje.
Denar	{ Blago
97 35	97-55
99 20	99 40
97 40   97 60	
116 45	: 116 65
93 30,   93 50	
11150	111 70
9750	98-50
100 10	1 101*0
99 20 100 20	
98-55	99 55
97 95	9825
9795	98 35
* 9	
9870	99 70
103 30	104-30
98 50	9950
98 25	99*25
98 50	99 50
98 -	99-
99 75	100-75
99 90	•—
9820	99 20
288-	290*—
98 90	99*90
150 25	154-25
260-25	264*25
145 25	149 25
272 50	278 50
261 25	26725
242 —	248 -
104 —	110 —
186 85	187 85
20 75	22 75
465 -	475-—
108 —	118 —
113 —	123 —
63-	67
5125	5525
26 80	2880
67-50	71 50
187 25	188 25
497 -	507 -
12675	12775
687 —	688-
1743*-	1753-
630 —	631-
746'—	747 -
238*—	238 50
— • -	71250
655-50,	656 50
2652-	2662
553 25<	554 25
273-	277
540 —	542 -
170--	172 50
1135	1139
19- 2	1915
23 53	23 57
23-9.S	24
117-60	117-81
95*40	V560
251	2 51
480	5 —
Slovenci In Slovenke! ne zfiblft dražbe so. Cirilo In Metodo ?
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali:
Za  drnibo sv. Cirila tat Metoda.
Vesela družba na vrtu Frana Babica v Ljubljani 10 K — Vesela družba železničarjev v hotelu »pri Ribniku« v Postojni, nabrala na binkoštni ponedeljek 5*02 K. — Skupaj 15*02 K. — Srčna hvala! — Živeli!
Meteorolojltao poročilo«
Viiina nad morjem 306. Srednji ara.un tlak 736 » mm.
inija	Cas opazovanja	Stanje barometra	Temperatura ? C°	Vetrovi	Nebo
—-		▼ mm			
7.	9. zv.	734 5	1U-5	sr. sever	oblačno
a ■	7.zj. Z pop.	7381 7382	109 151	sr. vzhod sr. jvzh.	n m
*	9. zv.	1738-3	11-3	si. jvzh.	dež
9. *	7. zj. 2. pop.	73783 737-8.	110 182	v p m. jvzh	oblačno del. obl
Srednja včrajšnja in predvčerajšnja tem-
Peratura: 14-5° in 124»; norm 16-8° in ltf'91 adavina v 24 urah 45'2C in^8 0«.
V nedeljo dopoldne in popoldne nevihta.
Za prebivalce mest, uradnike I. t. d. Proti tedkotam prebavljauja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je aprav neobhodno potrebno do mače zdravilo pristni „Moll-ov Se idi i t* prašek", ker vpliva na prebavijenjo trair o in nravno valno ter ima olajševalen in topile n učinek   Skatljica velja 2 K. Po poStnea
E)vzetji razpošilja to zdravilo vsak dan kar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagate** na DUNAJ} Tuchlaobeti 9 V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko t* podpisom 3 3 8
Zadovoljstvo In telesna soežost veselje do dela In tvornosti
je mnogim odrečeno samo zaradi slabega teka in prebavljenja. V takih primerah nedvomno najbolje služi r«Ku£al t**it»»»e >j-»1*1 * reir« (sam ali z vinom, konjakom, mlekom, sadnimi sokovi). 1995 -2
t
Potrt globoke žalosti naznanjam v svojem ter v imenu svojih nedoraslih otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebritko vest, da je moja iskreno ljubljena soproga, oziroma dobra, ljubeča in nepozabna mati, gospa
Josipina Scltiffrer
danes, dne 10. junija ob polu 1. popoldne po dolgi, silno mučni bolezni, previđena s tolažili svete vere, v starosti 45. let, mirno preminula.
Pozemski ostanki drage, nepozabne rajrice se prepeljejo v petek, 12. t. m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Nove ulice št. 5 na pokopališče k Sv. Križu.
Posmrtnice se bodo brale v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Bodi ji blag spomin !
V Ljubljani, 10. junija 1908.
Fran Schiffrer, potnik tvrdke F. Ks. Souvan, soprog, Franjica, Stanko, Štefica. otroci 206š
u UliAi a   nora o n o
ODVAJAJOČE SRiDSrvO
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluj« najbolji* prliau*
Taio-cMn tinta
■a. \mmm
katera  okrepčale  laaiace, o*stran|ut» lusko in preprečuje lssaean|e las.
I st«lm.le>nlo» z na«vdom t krouu.
RaspoBUja aa a obratno pošto no manj kol dve steklenici
Zaloga vaeh  preizkušenih  zdrav M, modio. mil, medicina!, vin, specijati t*t( najfinejših parfumov, kirurgiskih obvoz, »vosih minaralnih vod I. i d
Dež. lekarn* Milan* Lenstekk i LJubljani, Raslim cista it. I
poleg novozgrajenega Fraa Jošofovaga
»■bil  meiti 85—23
HOTEL
w Uiibli
Jutri, u četrtek, 11. Junija
- velik -
KONCERT
popola«
ljubljanske Društvene godbe.
Začetek ob 8. Vstop prost.
Toči se izvrstno marčno, plzen|-sko in monakovsko pivo, garantirano pristna domača vina iz najboljših vinssih gorio, štajerski rizling in zavrčan, istrski teran in refoško. — Vobče priznana dobra kuhinja.
Za obilen obisk se priporoča
JNarijn ]fovak
1567—7 hotelirka.
Hišowa'"''"'^
V Rožni dolini pri Ljubljani
Št. 147 se iz proste roke proda Ufta
z velikim In lepo urejenim vrtom.
Poizve se na licu mesta. 2066 1
2 hlapca
za razna dela se sprejmeta takoj pri zalogi piva bratov Reininghaus v Spcdnji Šiški, 2063
i
Tužnim srcem javljamo vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sinček, oziroma brat
danes ob pol 9. uri zjutraj po kratk'1 in mučni bolezni v 4. letu svoje starosti preminul. 2067 Pogreb predragega se vrši v sredo, 10. t. m , popoldan ob 6. uri na domačem pokopališču.
Škofja Loka, 9. junija 1908. Rafael
m
Rosika Thaler, starši. Rado, brat.
Dobrega podkovnega in voznega
kovača
sprejme ob dobri plači in hrani Anton Jakomlni, podkovni in vozni kovač v Kočevja. 2064
Zahvala.
Za »Jubilejski fond« v korist onemoglim gasilcem, njihovim vdovam in sirotam, so darovale nastopne zavarovalnice po svojih glavnih zastopnikih v Ljubljani, in sicer: „A«BtriJ«ltl Pfconl*" SOO kron; „A«»leuraalonl Generali" SOO 14 : „Kiuuionc Adrlaf lea" SOO kron ; „\orih BHt«n" ISO kron.
Za te velikodušne darove se izreče tem potom najsrčnejša zahvala. 2062
la zvezo gasilnih društev Kranjske,
v Ljubljani dne 9. junija 1908.
Franc Ks. Troit    Frane Doberlet
poslovodja. načelnik.
Narodnjaki! Prispevajte za Trubarjev spomeniki
Hiša
s velikim vrtom v
bližini dolenjskega kolodvora, pripravna za vsak obrt, se takoj
proda.
Sedaj je jako pripravna prilika ter se dobi po jako ugodni ceni.  2 59 i Več se isve na Karlovskl cesti
itev 11 v Ljnbljanl._
Prav dobro Idočs
pekarija
na Javornlka, v in du s tri j al nem kraju na Gorenjskem, ae odda pod zelo ugodnimi pogoji v najem. 2057 Več se izve pri lastnici Nataliji Kranpp, poŠta Javornlk.
V prometnem kraju se dajo S 1- Julijem v najem
vodna žaga
strugarsvo
mesflrilB, gostilno
in trgovina.
Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda". 2061 — 1
Zahvala.
2060
Podpisani si usojata tem potom izreči slavnemu bralnemu društvu najtoplejšo zahvalo za preganljivo podoknico, katero jima je prire* dilo ob priliki odhodnice iz Tržiča v Ameriko. Tudi vsem znancem in znamkam še enkrat „z Bogom".
Jelena Dobrin    Janja Jakse
Tržič.
Xoro mesto.
Izurjenega
sprejme Ivan Potuiek, brivec v
Kranju. 2058—i
SUKNA
In modno 1047-24 blago za obleke
priporoča Urina
Karel Kocian
tvornicu za sukno
v Humpolcu
cono.
na Češkem. Vzord franko
Poslano. Pošteno!      Dobro! Ceno!
Mihael Kastner
Ljubljana.
Naslov brzojavkam:
Kastner, Ljubljana.
Telcron 345*
G-la.Trzist zaloga
vseh tuzemsklh In inozemskih
rudninskih voda.
Vsak dan sieži dol
Grenke vede.
Franc Jožef ova, friedrichshallska, Herkules, Hunyady Janos, Piillna. Polma (Rakoozv) Laj os, Saidschitzer.
Različne rudninske vode.
Bilinska, Bonifacijev vrelec, emskij Kranchen, franeovovarski Natalijin vrelec, Faohingen, giesshiiblska, glei-chenberški Emin in Konstantinov vrelec, Guberjeva Srebrenica, hallska jodova voda, karlovarski „Miihlbrunn", „Schlossbrunn" in nSprudelu, kron-dorfdki Stefanijin vrelec, Levico močan ali lahek, marijinovarski križni vrelec, preblavska, radenska, deželna rogaška voda, tempeljski vrelec, „Sty-riau vrelec, rimski vrelec, Ronoegno, Salvator, S lterska v steklenicah in vrčih, Vioby, Vita, wildungenski Helenin vrelec, darkanska jedova sol, karlovovarska vrelska sol, Mattonijev mahovnati lug in mahovnata sol za kopeli.
Prodaja morske soli na debelo, živinska sol, lizalna sol in namizna sol, tudi solne usedline in lugi za kopeli.
Velika zaloga špecerijskega in kolonijalne ga blaga, petroleja, olja za mazanje, vse vrste bencina (zadaČe-nega in nezadačenega) iz tržaške Čistilnice rudninskih olj.
Po najvišjih cenah se kupujejo prazni sodi od olja in petroleja.
Cenovniki, kopališki spisi zastonj in poštnine prosto. 1930 -4
Singerjevi
šivalni stroji
naj se kupujejo samo v naših prodajalni cah, ki se vse spoznajo po tem-le kazalu :
Ne dajte se premotiti z oglasi, ki jim je namen, da bi s tem, da merijo na ime SIN0ER spravili v denar stare ali pa stroje drugega izvora, krr m nii Iti alkalnih ••tro je v ne dajemo preprodajalcem, amp>k JIH nami prodajamo občinstvu naravnost. 1026 24
SINGER Co.
delniška družita za Šivalne stroje.
Podružnica:
Kočevje, GtaonI trs 79.
najbolile mazilo za čevlje
daje najlepši besk in ohranja usnje stanovitno iHMiil JFSMfifcl je z zdravstvenega stališča toplo priporočati, ker NIGR1N usnja tudi ob neprestani rabi ne zapre neprodušno, torej ne zabranjuje izhlapevanja nog. 809—15
===== Naprodaj povsod. -
St.FernoIendt, Dunaj, c. m kr. dvor. dobavitelj.
Zenitna ponudba.
Mladenič, srednje starosti, krneč-kega stanu, s Premoženjem 3U00 kron gotovine, se Seli paradi pomanjkanja jnanstva s^naniti j gospodično ali mlado vdovo, ki hi imela hišo, posestvo ali k<*k obrt. 2011—3
Pisma naj $e pošljejo, ako je mogoče s sttkd do 14. junija pod Št. 620 poste restante Jfranj.
Spreten
kovinski
strugar
Eisendreher) zmožen obeh deželnih
jezikov se tftČO za čimprejšnji nastop. Prednost imajo taki, ki so Že delali v kaki predilnici. 2050—2 Ponudbe z zahtevo plače na nprav. „31ov. Naroda" pod „kovinski strugar"
rji
Krasne
BLUZE
46
največja izbera v svili in drugem :-:  modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krila, perilo In otročja obtekce
priporoča po najnižjih cenah
M. KRISTOFIČ
por Bučar STARI TRO St 28.
fuperior
44
proti vremenu vztrajna mrzlo-vodena barva, najboljše in najcenejše nadomestilo oljnate barve, katera se ne da oprati ter se radi tega za fasadno, kakor tudi za notranje barvilo jako priporoča. 1853—6 Zaloga v veliki, kakor tudi mali prodaji za Kranjsko pri
Rob. Smielovvski
mrNtnl stavbnih.
LJubljana, Rimska cesta štev. 16.
Obenem so tukaj na razpolago barven) poskusi, kateri se lahko ogledajo.
Št. 536. 2C68
Razpis službe.
Županstvo občine Loški potok razpisuje službo
občinskega tajnika
z letno stalno plačo 800 K in postranskim zaslužkom približnih 400 K.
Nastop službe, katera je le uradna, ker ima obč. slugo, tako].
Ugodno stanovanje dobi proti nizki odškodnini v občinski hiši.
Prosilci vešči slovenskega jezika, z dobrimi spričevali in lepim obnašanjem, naj vložijo prošnje
do 30. junija t. I.
na zgoraj omenjeno županstvo.
Županstvo občine toški potok,
dne 9. junija 1908.
Ponudimo vsako poljubno množino:
zidarske strojne opeke, Portland-cement najboljše vrste,
zarezane strešnike (sistem Marzola)    pe6i štedilnike m drugi stavb, materija I.
(za privezanje ali pribitje na late, torej popolnoma varno proti nevihti) r w «■» igrjg 5
F. P. VIDIC 3c Komp., Ljubljana.
Isdajatelj in odgovorni urednik j Ras t o Fnj toslem iek
Lastnina, in tisk .Narodne tiskarne11.
KB
11
06