Maribor, Korošice ulice 5. „STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi «e ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti rsrk dan od 11,—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Harofinina listo:
Celo leto..................12	K
Pol leta....................6	K
Četrt leta................. 3	K
Mesečno.................... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne peütvrste; pri večkratnib oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
128.
Krščanstvo ?
Liberalci kaj radi naglašaio. da sn tudi k .-ist jani, celo dobri kristjani, še celo boljši kristjani kot pristaši kršćanskih strank. Svoje kršćanstvo kažejo v dejanju s tem, da ostudno napadajo duhovščino. Dušeslovno je ta prikazen razumljiva, saj stremi liberalec za tem, da bi lastno moralno nesnago naprtil drugim, osobito oznaniteljem svetega evan-gelija.
Liberalci,, ki se zbirajo okoli „(Narod. Dnevn." in .„(Narodnega. Lista“1, pa so Še predrznejšj. Njih blato ne leti samo na kakega kaplana, temveč tudi na višje dostojanstvenike do rimskega papeža.
Vi sobotni Številki ^Narodnega Dnevnika“ skuša nek. liberalček kar na ctveh mestih svojo smrdečo gnojnico razliti pa rimsko papdštvo. iV podlistku govori o velikih hudodelstvih rimskih papežev, o tatvinah, razbojništvih in taMh grehih, za katere Slovenci baje piti izraza nimajo. Da bi pa liberalni nesramnež se potrudil, svoje predrzne zabavljice tudi jti dokazi podpreti, mu niti na um ne pride. Objektivno priznamo, da je v dolgi vrsti rimskih papežev bil tudi včasih kak mož,' ki ni bil (sposoben za visoko mesto, na katero je prišel vsled obžalovanja vrednih razmer. Toda le par mož je bilo takih, ki jih skoraj moremo sešfteti na prste ene roke, — dveh rok niti ne potrebujemo. Ostali papeži pa so bili skozinskozi prešinjeni % idejo svojega visokega zvanja in svoje yelike odgovornosti pred Bogom in 1 ju dimi ter so bili pravi blagoslov za človeštvo. V njihovi vrsti so taki duševni in pioralni velikani, da jim ne najdeš niti od daleč para pri nobeni drugi dinastiji. ITega seveda liberalni neumnež ne ve, ia če bi tudi vedel, mu njegova hudobija ne bi pripustila, da bi to priznal.
Na drugem mestu razpravlja „Narodni Dnevnik" o kardinalih in njih imenovanju. Navaja imena tistih kardinalov, ki so že v zgodnji mladosti ali celo v otroških letih bili povzdignjeni k tej visoki cerkveni častjf. Mesto da bi liberalček, ki je vse to prepisal iz kakšne socialdemokratke ali svobodom' seine brošiure ali pa iz kakšnega obskurnega lističa, raziskaval ysak posamezen slučaj, ki je razložljiv iz takratnih razmer, katerih papeži niti zakrivili nislo, pa udarja po papežih, češ, da so te časti prodajali in so se že od nekdaj delali norca iz Kristusa in njegovih naukov.
Tako torej pišeta „krščanska" „Nar. Dnevnik" in „Narodni Ust.“ Tukaj vidimo največjo nevednost
PODLISTEK.
Vdova.
(Konec.)
Na vrsto je prišlo Še drugo pohištvo in vse je kupila Marijani n a prijateljica za nizko ceno, da bi potem uboga Marijana, ki se je vsem smilila, edino trdosrčnemu Moisesu ne, lahko nazaj kupila * svoje pohištfvo.
Ostaja; je le,Še zelo stara podoba Matere Božje. Na prvi pogled ni bila dosti vredna, a vsak dober poznavalec slik bi moral priznati, da je ta podoba velike vrednosti, ako se jo le natainčno poglejta.
Marijani je Kila ta podoba ljubša nego vse na svetu. Bila je že od nekdaj last njene rodbine. Koliko večerov je premolila pred njo in vedno je vstala potolažena. S solznimi očmi je prosila Moisesa, naj ji pusti vsaj to podobo. A Moiises se ni dal nič omehčati.
Sluga je že zavpil:
—	Podoba! r- Kdo kaj da?
Nihče se ni odzval.
V tem hipu. pa stopi v hišo elegantno oblečen gospod. T;akoj mu pade v oči podoba Matere Božje, pogleda jo natančno in takoj sklene da jo kupi, naj slane, kar hoče. Bil je ta gospod vladni komisar Finier, ki se je v prostem času tudi bavil s slikanjem podob. Navzoči ga seveda niso poznali.
Ko sluga ponovi svoj klib, se oglasi gospod komisar:
—	Jaz dam tisoč frankov!
Maribor, dne 3. novembra 1909.
združeno z najostudnejšo in najhudobnejšo nesramnostjo^
„Narodni Dnevnik" pa gre Še dalje. On Že tudi napada krščanstvo kot tako. Proslavlja namreč v dveh štejvilkah v podlistku pod naslovom: „.Krščanstvo?" protikrščanskega češjkega pesnika Macharja, ki se je predrznil krščanstvo '.imenovati „strup iz Judeje." Podlistkar se sicer navidezno nekoliko zgraža paid tako brezbožnostjo, v svojih konfuznih izvajanjih pa v resnici trdi isto.
Njemu je Kristus zgolj človek, ki je dal vse, kar more dati človek, več ni mogel date, ker je samo človek. Duhovniki in osobito jezuitje pa so iz njega napravili Boga. In ker ga imajo za Boga, ga tudi ne morejo poznati m posnemati in se vsled tega vedno izgovarjajo, češ, Kristus je bil kot Bog popolen, mi pa smo ubogi ljudje iz mesa, od nas ne morete zahtevati take dobrote. Jezuitje pa potrebujejo KristarBoga in vse, kar bi govorilo proti božanstvu Kristusovemu, to kratkomalo prekolnejo; njihova znanost pač n* znanost, oni ne iščejo resnice, ampak le dokazov za svojo zmoto, ki ji pravijo resnica. Kaj ne, da je to dober kristjan, ki imenuje vero v Kristusaj-Boga zmioto? In „Narodpi Dnevnik“', ki objavlja te nekrščapske in brezbožne besede, je seveda dober krščanski list!!
Ker podlistkar ne veruje v Kristusa kot Boga, se ne moremo Čuditi, da tudi zavrača njegove nauke, Ufi jih je obranila Jn ohranila katoliška cerkev. Mesto krščanskega poduka zahteva nekako nepristransko zgodovino* verstva, pri kateri je prvi predpogoj, da ostane pouk na realnih tleh, y našem življenju, Kaj bi se naj učilo, tega učeni podlistkar — kolikor se da posneti iz njegovih izvajanj, nek profesor (uboga mladina, ki mu je izročena!) — ne pove.. Krščanstva gotovo ne, zakaj, da se poslužujemo njegovih besed, ta strup jz Judeje nam bralni svobodno in brez predsodkov misliti. Morda torej kak AŠkerčeV budizem ali bramanizem ali mohamedani-zem, ali Še boljše svobodomiselno moralo, ki ne pozna ne Boga ne vere ne sodbe ne posmrtnega življenja in ki ustvarja take ljudi, kakor so Ferrer in njegovi oboževatelji.
Zmedeni podlistkar, /ki se izpočetka nekoliko ustavlja Maiharjevemu surovemu protikrščanstvu in njegovi neprikriti brezbožnosti, naposled pride na isto stališče in tako opravičuje tiste besede, ki jih je zapisal takoj v drugem odstavku svojega podlistka: „,V današnjem hudem boju i proti klerikalcem i proti Nemcem priporočamo vsem ljudem dobire volje: čitajte Maharja.“
Vsi so ga začudeno pogledali, najbolj pa Moi-ses. Seveda ni nihče več ponudil za podobo in tako je prešla podoba v njegovo last.
Ko je bilo treba našteti denar, vpraša Finier, čegava je podoba in zakaj se vrši dražba.
Dobra Mairijanina prijateljica mu v kratkih besedah razloži žalostno stanje uboge Marijano in pa trdosrčnost Moisesa,, kateri jo hoče postaviti v; največji revščini na cesto.
Finier se pni-Miža pisarju in ga vpraša, koliko še manjka, da bo plačan dolg pri Mpisesu. Ko mu ta pove, položi na mizo imenovano svoto, ostanek pa izroči vdovi Marijani.
V tem hipu pa se zadere Mcjses ves bled od
jezeč
—	Kaj imate neki vi tukaj opraviti, vražji! Vzemite svojo podobo in spravite se, depar je moj. Denar sem, pravim, sicer — in prime Finiera za vrat.
—	Proč!, zavpije Finier in ga pahne od sebe. Nečuvena predrznost!- Pokličite Župtana, da spravi surovino pod ključ! Zaprite ga, Čujte!
Začudeno pogleda pri teh’ besedah p tuje a sodnijah pisar in pravi:
—	Prijeti in zapreti? — Gospod, odkod imate pravico ukazati kaj takega?
'Mesto odgovora vzame komisar popisan papir iz žepa in ga pomoli pisarju. Pisar prebere, pa vrne pisanje z globokim poklonom, ter reče gospodu Moisesu:
—	Gospod Moises, danes ste pa naleteli. Ta bo slaba za vas, cesarskega komisarja ste vi sedaj napajdli!
Pri teh besedah' se ustraši Moises, kakor da je treščilo vanj, in začne jecljajo:
Letnik I.
„Narodni Dnevnik" se torej predrzne priporočati knjige tistega moža, ki imenuje krščanstvo „strup iz Judeje."
Krščanstvo? Dali smo svojemu članku isti nar slov, ki ga nosi „Narodnega Dnevnika“ podlistek. V resnici pa ta vprašalni naslov ni primeren in boljše bi sodil pdgovor, ki' ga dejansko daje ta list, namreč: protikrščanstvo in brezbožuosL
To, kar uganjajo do svojih listih liberalci, ni več boj proti klerikalizmu, temveč noj proti temu, kjer je Machair našel jedro klerikalizma, namreč proti krščanstvu samemu.
D,olgo so liberalci nosili krinko krščanstva in na ta nafein lovili na svoje limanice nerazsodne in omejene ljudi. Njihovo lastno oficieluo glasilo jim je to krinko brezobzirno strgalo raz obraz.. List, ki se upa tako soditi o krščanstvu in njegovem božjem ustanovitelju, je odločno predkrščanski, jn stranka, ki stoj* aa njim, je krdelo hinavskih farizejev, ki hočejo naše ljudstvo ogoljufati za krščansko vero in s tem za najtrdnejšo oporo v življenju in hkrati v boju za narodni obstanek.
Zato je upravičen naš poziv: Takim brezstid-nim farizejem, največjim oškodovajteljem pajšega naroda in najgrščm trovateljem naše mladine, boj do skrajnosti! Cim prej politično pokopčamo to lažnji-vo golazen, tem boljše bo m naš narod, i Tiste zapeljance, ki so Še dosedaj verovali lažnjivemu liberalizmu in Narodni stranki, svarimo, naj izpregle-dajo, dokler je Še čas. Gre se za njihov blagor in za blagor njihovih otrok. Osobito pa opozarjamo vse kompetente Činitelje,, naj pazijo, na mladino, da je ne izpridi ta protikrščanska stranka.
Kaj bo ?
Češka ministra dr. Braf in dr. Začek sta podala ostavko. V soboto je ministrski svet sklenil priporočiti cesarju v sankcijo nemške jezikovne postave, ki so jih sklenili nižje-avsijrSjski, gornje avstrijski, solnograški ip predarlski deželni zbori nakar sta imenovana ministra podala "bjaronu Bienerthu svoje prošnje za odstop. V nedeljo je bil Bienerth sprejet od cesarja v avdijpnci, ' k kateri je izročil cesarju demisijski prošnji Čeških ministrov. Cesar je ostavko sprejel.	,
Z odstopom čeških ministrov je izginilo zadnje upanje za nadaljno delovanje poslanske zbornice. Nemški listi so edini v tem, da Bienerthov kabinet, v katerem je izpraznjeno mesto Češkega ministra-
—	Kaj — kako ■— pravite ? BremSlostni gospod komisar, jaz nisem mislil zares. Moja navada je, da se rad pošalim. Vsakdo ve, da sem najboljši človek na s-veju in mi ni mogoče, koga razžaliti. Kaj ne, gospod pisar? (Ta je pomajal z rameni.) Denar je Marijanin, seveda. Pojete sem, moja draga Marijana, pa spravite denar, zaradi male najjemščine in sodnijskih stroškov se bova že poravnala. Ni res vredno, da bi govoril!
Mirno odgovori pa to komisar Moisesu:
—	Vaša navada, pravite, je Šaliti se, a meni je navada resnico govoriti.- Kakor sem dejal, fako se bo zgodilo, jaz ostanem pri besedi, da vas denejo pod ključ in sojeni bodete v Parizu!
—	Kaj — kako — v Pariz! — Za celi svet! — Ov vaša milost, le tega pikari! Pominde se vendar; Povejte le, kaj naj storim, pripravljen sem vse! Nate mojo palico, in me pretepite kakor snop i— le
v	Pariz ne, oh, v, Pariz ne!
—	Dobro, se oglasi Finier, praviti®, da ste pripravljeni storiti-, kar jhočem. Mamica, ali bi bili
vi	zadovoljni, da je ta hiša vaša?
—	O, predobri gospod!, vsklikne Marijana.
—	To bi bilo zame preveč, potem bi bila preveč srečna!
—	Dobro ! — Gospod Moises vam jo proda. — Kaj ne, gospod Moises?
—	'Ako jo moram, seveda!/, odgovori le-ta bolj na tihoma.
—	Hiša je pjač stara in se skoraj že podj-ra, nadaljuje komisar, dosti ni vredna, Jaz ne dam zadnjo niti sto frankov. — Vi pa mu odštejete sto frankov J-n hiša je vaša!
rojaka, med tem ko vodi poljedelsko ministrstvo sek-cijski načelnik, nikakor več ne more stopiti pred državni zbor. Na nadaljno delovanje državnega zbora tudi ni mislita, ker bi na mesto čejške tehnične obstrukcije stopila takoj hrupna obstrukcija. Vsled tega je postalo nemogoče tudi zasedanje Češkega deželnega zbora in baron Bienerth v tem oziru ne bo storil nikakih poizkusov več. Bilo bi pa tudi vse prizadevanje v se'cOanjih, vsled odstopa čeških ministrov nastalih razmerah zastonj. Daljša parlamentarna pavza je postala neizogibna. Parlament bo poslan domov in par. 14, ki je že toliko časa v zasedi prežal na ugodno priliko, bo reaktiviran. Ako bo kabinet, v slučaju, da se posluži par. 14., ostal v sedanji sestavi, je Še vprašanje, četudi se Širijo vesti, da so ysi Člani vlade pripravljeni iti do skrajnosti.
Tako pišejo nemški listi.
Skoro gotovo je, da Bjienerth ne bo podal demisije celega kabineta. Mogoče je sedaj dvoje: Ali Bienerth ne bokliče nobenih namestnikov v kabinet, ali jih pa pokliče. iV slučaju, da jih ne pokliče, in se predrzne stopiti z nekakim „iRumptministerium* pred zbornico, je Čisto gotovlo, da zbornica niti eno minuto ne bo zborovala. Ako bi pa Bienerth skušal iskati naslednike za dr. Brala in dr, Začeka, jih b'o iskal ali pri panliamentarofilh ali pri izvenparla-mentarcih. Med parlamentarci je Izključeno, da bi Bienerth našel koga, ki bi bil pripravljen vstopiti v njegov kabinet, uradnikov pa češke stranke ne bodo smatrale za svoje zastopnike in vsled tega je gotovo, da tudi v tem slučaju slovanske stranke ne morejo pripustiti državnega zbora.
Brez Slovanov je Bienerthova Vjsda nemogoča. Nikakor ne gre, da bi nam v Avstriji še dalje vladala nemška manjšina. Dosti dolgo smo že prenašali nemški jarem, 'seštelo krivic nam je že storila nemška nadvladaš, kakor povsodi, tako tudi tukaj velja hrvaš]#, pregovor:	„jSvaika sila do vre-
mena.“
Politični pregled.
Nemške postave sanktionirane.
Cesar je sprejel demisiji Čeških ministrov, ministra rojaka dr. Začeka in poljedelskega ministra dr. Brala, in §u ob enem imenoval za tajna cvetnika. Mesto Češkega ministra rojaka je ostalo nezasedeno, poljedelsko ministrstvo pa je podeljeno sekcij-skemu načelniku Poppu. Ob enem pa je cesar kljub brzojavnemu protestu češkega narodnega sveta od Bienertha predloženim postavam takozvanih nemških kronovin podelil sankcijo.
Brzojavka češkega narodnega sveta cesarju.
Češki narodni svet je v pondeljek sklical shod vseh čeških državnih in deželnih poslancev, na katerem se je razpravljalo o sklepu ministrskega sveta, predložiti cesarju v sankcijo zakone, ki so jih sklenili nižjeavstrijsiki, gornjeavstrijsKi, solnograŠki in predarlski deželni zbor. Na shodu se je dalo duška velikanskemu razburjenju češkega naroda vsled tega sklepa ministrskega sveta.
Sklenilo ge je soglasno, da se odpošlje oesarju sledeča, brzojavka:
„Vaše cesarsko to kraljevsko Veličanstvo! Češki narodni svet kot zastopnik vsega češkega naroda, kar ga prebiva v deželah avstrijske monarhije, prosi Njegovo veličanstvo, naj bi postav, sklenjenih od Štirih kronovto, pe sankcioniral, ker te postave kruto žalijo čast češkega naroda in zlasti onih Cehov, ki bivajo v prestolnici Vašega Veličanstva, ki je prestolnica cele države in vseh narodov. Ti sklepi pomenjajo nevarno kršenje državnih temeljnih postav. Z globoko žalostjo pa nas napolnjuje, da se je našlo minisjtrstvo, da se je našel ministrski predsednik iz uradniških krogov, ki je Vašemu Veličanstvu take postave predložil v potrjenje. Za. Češki narodni svet:	dr. Podlipny,
predsednik.“
—	Sto frankov!, zavpije Moises, kaj pa mislite? iTo ni nikakor mogoče! Mene velja Štiri sto frankov in že so mi dajali zanjjo pet sto frankov.
—	Toda' pomislite, da ste vi najboljši človek na svetu, ga zavrne resno komifear, in zato prepustite hišico Marijani za sto frankov. — Mari ne? — Možje, pokličite župana!
—	Ne, ne, možje, niklari! Pa naj jo ima. Zadovoljen sem, ampak silno goljuffan.
Komßsar ukaže nato pisarju, naj se v njegovi navzočnosti koj spiše kupno pismo in postavno podpiše od obeh strank. ■— Potem reče Marijani:
—	Kaj ne, mamica, sedaj ste zadovoljna?
—	Blagi gospod!, odvrne Marijama in ga prime za roko, kajko naj se vam dostojno zahvalim. — Mati Božja vas je sem privedla, ko je sila do vrha prikipeda, in nihče drugi. Presrečna sem sedaj! — Samo, oh — moja ljubljena podoba!
—	Ne bojte se, jo potolaži gospod komisar, tu di brez podobe ne bodete. V kratkem vam naredim drugo, ravno tako Mater Božjo in vam jo pošljem zastonj!
Marijana objame Franico in obema so lesketale solze v očeh, ko sta po odhodu gospodov pokleknili in zahvalili Marijo.
Enaka brzojavka se je poslala tudi predsedniku poljskega kluba, dr. Glabipskemu, z dostavkom: „Globoko obžalujemo, da so zastopniki poljskega kluba v* ministrskem svetu glasovali za sankcije teh Slovanom sovražnih postav.“
Državni zbor bo razpuščen?
„Slovenec“ je dobil iz Dunaja poročilo, da ima največ Sans eventualnost, da bo parlament razpuščeni. Večina sedanjih ministrov je baje za razpust zbornice in nove volitve. Sodi se, da je položaj v sedanji zbornici preveč razbit, da bi se mogel še popraviti. Zato se tudi na najmerodajnejšem mestu prav resno uvažuje razpust. Nove volitve ustvarijo vselej nov ih kolikor toliko zdrav položaj, na temelju katerega je gotovo ložje zgraditvi vladni sisitem, nego na temelju sedanje skoziins^ozi gnjile situacije. Tako sodijo v najmerodajnejših krogih in zato ni izključeno, da bodo v kratkem splošne volitve.
Slovanska Jednota.
Parlamentarna komisija Slovanske Jednote ima danes sejo, da se posvetuje o sedanjem položaju in stori sklepe glede nadaljne taktike.
Upor na Grškem.
Grška država je zelo nesrečna v zadnjem času. Komaj se je pomiril nekoliko ujporni duh med častniki radi prestolonaslednika, že se zopet giblje, a sedaj med mornarico. Pomorski častijlk Tybaldps je razburil nemirne duhove med mornarji in na Čelu velike čete upornikov je v petek vne 29i. oktobra Vdrl v arzenal pri Saiamidi to se ga polastil. Zahteval je, naj se njega postavi za ministra mornarice, da bo lažje deloval v njen prid in prospeh, ker dosedanji faktorji se itak niso popjolnoma nič brigale za njo. Vojaška liga, katere Član je kapitan TybaMos, je izdala posebni komunike proti njemu, ker je prelomil in prestopil postavo. Zagrozil je, da, ako v 2d urah ne ugode njegohi želje, bo on napadel s torpedi vojno mornarico. Liga je sklenila, izročiti Tybaldosa vojnemu sodišču radi veleizdaje.
Vlada je poklicala vojaštva iz oddaljenejših krajev v Atene, dla vduši takoj vstajo. Vlaldi zveste čete so zasedle vse ozemlje med Pfhaleranom in pa Eleuzisom.
Vstaja Tybaldosa se je popolnoma ponesrečila. Vojne ladije so začele bombardirati vstaške ladije, katere so se kmalu podajle. Vstaši imajo tri mrtve in nekaj ranjencev. Morska bitka se j je vr(Šila na ravno istem mestu, kot nekdaj ona sliavna bitka pri Salamidi.Na eni strani so napadale vstaše vojne ladije, z druge z griča pa topništvo in pehota. Po dolgem bojevanju Še je posrečilo vladinim četam zavzeti arzenal. VstaŠki častniki so pobegnili. Štiri od njih so vjeli in jih. takoj postavili pred vojno sodišče. Ko so vstavki mornarji -vedeli, da so jih zapustili voditelj^ ki so jih zapeljali k vstaji, iso se brezpogojno vdali. Pobegle častnike so zasledovale orožniške patrulje, a se'jim ni posrečilo, jih vjeti. Povzročitelj nemirov in vstaje, kapitan Tybaldlos, je odplul z vstaško ladijo „Velos“ na morje in bo tam skusil priti v kako nevtralno pristanite, odkoder se bo lahko potem nepoznan oddaljil. Po drugih poročilih se pa Tybaldos skriva z nekaterimi pristaši po Parnasu.
V pristanišče Phaleron so prišle angleške vojne ladije in ena ruska, da poskrbijo za red in varnost tujih podanikov. Ljudstvo po Atenah in deželi je vzlic tej vojajški upori mirno in zvesto vdano vladarju.
Raznoterosti.
Profesor Pravdič f. V Sarajevu je dne 26. oktobra 1909 umrl štajerski rojak profesor Josip Pravdič v 65, letu svoje stairosti. Kot suplent je v začetku svojega službovanja bil nameščen tudi na celjski in mariborski gimnaziji. TakratnS njegovi učenci se ga gotovo še živo spominjajo.
Iz sodne službe. Sodna praktikanta Avguštin Munda in dr, Ivan Likar sta imenovana za avskul-tanta y okrožju graškega nadsodišča.
Velik mladeniški tečaj se bo v nedeljo dne 7. novembra v Ljubljani pričel. Že sedaj je priglašenih veliko število mladeničev, med katerimi, bodo zastopani tudi Sta.jerdi in Primorci. Mladeniški tečaj bo imel izobraževalen in teiovadsko-tehničen značaj. Predavaje se bo na tečaju o narodnem gospodarstvu, o temeljih socialne vede, o razvoju katoliškega gibanja med Slovenci, o praktičnem delu po društvih in odsekih, o socialni higijeni in pomenu telovadbe za čilost telesa in svežost duha ter gojitev umetnosti in lepočutja po društvih. Po tečaju bo pa javna telovadba udeležencev telovadnega oddelka, javna veselica in dne 21. novembra občni zbor Z'vaze Orlov, Natančnejši program objavimo v prihodnji Številki.
Dr. Matko Laginja, podnačelnik Ziveze južnih Slovanov, nam je vposlal pismo, v kojem skuša oprati dvornega svetnika Ploja radi njegovega vsi’ jivega nastopanja v politiki. Tidda dr. Matko Laginja je očijvidno zelo dobrodušen človek, ker pričakuje, da bomo prinesli tudi tako bedaste popravke, kakor je na primer:	Ni res, da se v hrvaško-slo-
venskih krogih mnogo govori o zadevi izvolitve dr. Ploja načelnikom Sveže. Dr. Matko Laginja ali ne
pozna resnice, ali pa je noče poznati in izpovedati. Vsled tega smo se smatrali upravičeni, vreči njegovo pismo tje, kamor spadajo vse neutemeljene politične čenče, v uredniški koš. Hofratu Ploju je seveda zelo neljubo, če svetu odkrijemo, kako v vsaki politični korporaciji svojo lastno osebo tišči naprej, toda resnica se ne da s popravki spraviti s sveta, najmanj pa z nerodno sestavljenimi popravki.
Liberalna doslednost. Kakor papige se obnašajo naši liberalni politikom. Nekje so brali, da hočejo primorski poslanci zahtevati sl j ;er>ske paralelke na srednjih Šolah potom nujnega predioga Hitro se vsede liberalni ttotemaz in napiše:	Kedaj kodo
naši poslanci (kaj pa Roblek? Njenu- ne zaapaja!) vložili nujni predlog za slovenske para.elke na Štajerskem. To pišejo tisti politikom, ki so letos v juniju, ko so naši pioslanci vložili več nujnih predlogov tičočih fee raznih narodnih in političnih zadev, trdili, da se potom nujnega predloga kaj takega ne more nikdar doseči. — Obžalujemo liberalce, ki si od „Narodnega Dnevnika“ dan na dan dado servirati najbolj zmedene politične Članke. Pa saj svoj edini namen vepdar t uto tam dosežejo — namreč hujskanje zoper delovanje poslancev Slovenske kmečke zve/e.
Konzum v St. Juriju na juž. žel. „Narodnemu Dnevniku“ ne da miru; vidi sq|, da (na miožgane raznih dopisnikov prav Čudno upliva. Pred nedavnim časom je pisal, da sta sam dr., Šušteršič in dr. Benkovič bila v St. Juriju, da sta bila celo v farovžu ,(!D in da sta na okrožno sodnijo poslala nemško vlogo za ustavljenje konkurza. Kolikor besed, toliko liberalnih laži! Dr. Šušteršič Še živi dan ni bil v St. Juriju, dr. Benkovič pa je enkrat letos spomladi tam zboroval; Seda pred kratkim časom je kot zastopnik nekaterih odbornikov vložil neki, seveda slovenski rekurz na okrožno sodišče. Pribijemo to, da zopet osvetlimo brezmejno predrznost, s katero liberalni listi lažejo. — D stvari sami le povemo, da bode op e odbornike, ki so protipostavno in brez potrebe zahtevali otvoritev konkurza, Še glava bolela po slabi tovarišiji, ki jih je v to nahujskala.
Zvišanje tovorrtfh tarifov na južni železnici. Kakor znano, se vrše med vlado in upravo južne železnice pogajanja radi zvišanja tojvornih tarifov, in naj bi se tarifi zvišali Še za 7f%’ nad tarife pri državnih železnicah. To zvišanje se opravičuje s tem, da mora južna železnica izpolniti svoje obveznosti proti svojim dolžnikom, to je, obrestovati prioritetne obligacije, ki so po večini v rokah francoskih kapitalistov in katerih se je za 990.000.009 frankov izdalo za proge v italijanski državi, Na progi južne železnice ležeči kraji naj bi tedaj sami nosili bremena, katera si je svoječašno naprtilo to povsem privatno podjetje. Seveda je nastal vihar ogortonja v krogih vseh interesentov, ki je tem bolj opravičen, ker se juižna železnica krčevito brani, ob enem vsaj prometne razmere izboljšati. Državni poslanci prizadetih dežel so zato zapričeli energično produkcijo. Izmed naših poslancev je 'dr, BenkcviČ v dveu dosedanjih sejah zastopal stališče proti zvišanju tarifov, toazjoč na slabe pro neme reamer» na posameznih progah, posebno Zidanimost-Za,< vb. sprožil je misel, da se naj od železnice z rso -silo zahteva izboljšanje raznih prometnih nedoslatkov, dalje je povdarjal, da se (zvišanje tarifov — ako bi,postalo peizogibno — vsaj na gotovo dobo omeji, da ima vlada pospešiti zidanje konkurenčnih prog Polzela-Kamnik, soteflske železnice, In pjroge Bu,rkla.-Ptuj-Rogatec itd. Kadar pride zadeva v stanje kompromisnih pogajanj z železnico, vstopil bode v izvoljeni odbor in tudi v državnem zboru stavili primerne predloge.
Sramota! Nek rojak, ki živi v tujini, je poslal župniku svojega, rojstnega kraja sledeče pismo, katero priobčimo dobesedno: „Geertter Mer Pfarfir, ich ersuch inen mir den Taufschain Schiku mir ist der Erste weg kommen und Ich wais picht, hobln so meeht ich inen Bittn das moehfns so gute sain mir den Tfanfsiehain Schi kn [ni vedel, kedaj . je rojen). Ich meeht Eliten so bald Als megjliclh ist Mitt Hochachtungsvoll N; N.“ Nič manj kot 27 napak! Ro» jaki na tujem! Pišite vendar t lepem .slovenskem jeziku svojim slovenskim rojakom in no dajajte • priložnosti, da se moramo smejati vaši nemški kolobociji In vas i—, omilovati.
Živeža avstrijskih katoliških učiteljev. V pondeljek! dne 1. novembra je imela zveza katoliških učiteljev za Avstrijo svoje prvo občno zborovanje v dvorani društva katoliških pomočnikov na Dunaju. Prišlo je .mnogo učiteljev in učiteljic iz Nemškega, Rektor Briic/k iz Bochuma in mnogo dragih. Siv. da*--ritev je služil v jutro apostoljski nuncij na Dunaju Granito di Belmonte. Zveza zelo lepo napreduje. Sedaj šteje že 27 učiteljskih društev s 6500 društven^ ki. Na .zborovanju se je obravnavalo o temeljih, cilju in sestavi zveze. V tozadevni resoluciji se je zlasti naglašajo, da Ima zveza nalogo pomirjevati razne narodnosti med seboj. Zborovalci popolnoma odobravajo sklep posvetovanj z dne L marca 1908, po katerem se zjedinijo nenemški in nemški učitelji na podlagi pogodbe: Principijelno priznanje narodnostne jednakopravnosti, nemški jezik je medsebojni občevalni jezik, a samo v Zvezi, in politične pre-porne točke so izključene za obravnavo v Zvezi, .Obisk je bil zelo Časten za katoliške učitelje, kar znači. kako globoko prodira tudi pri njih gibanje za katoliško misel.
„Zemljevid Slovensko Matice.“ Vsi tisti, ki jim je do tega, da pridejo na zemljevid imena naših krajev, v pravilni obliki, naj blagovolijo upravi Mär tiče Slovenske čim preje sporočiti, kako imenUje narod sledeče kraje, oziroma kako se imena teh krajev običajno pišejo: L. Štajersko: Altenbach, Ađ'elsdorlf, JIaajg,( iWugjgaiUj, Kijtzel’sidorl severfno pd RemŠlnika; XV. Fanenbach zapadlno od Gomilice; Urikogel (524 m) južno od (Gomilice; Ottenberg, Gersdorf pri Spiel-feldpi; !Lin|d pri Strahu;; Pongr^zen, 'Komriegel, Bachholz, Wuggitz, O. Latein, Stevglegg, Sjtammer-egg, Feisternitz, Hörmsdori, Hase^ach, Bischols-egg, Pitschgau, Aichberg, Staritsch, Hibi, Perch-told, Mittersiraißen,, Mautlinereck .(1014 m), Haider-nigg, Haderniggkogel (1183 m) pri Ivniku ; Lan pri Mižiei; Schelsbođem, Wundsam,, Mauerbach, Frau-hegmerbach pri Framu; Straißgnng pri Spodnji Polskavi; Devina pri Črešnjevcu; PbkoŠe pri Slovenski Bistrici; Kohberg, Pulsgau-Bach pri Gornji Polskavi; Baeher-Berg (1345 m},, Batchern (občina) proti jugozapadu od Maribora; St. Heinrich, St. Primon, St. Ursula, Weschning, Detschar, Potverschegg, Flastehitsch, Krammho!, St. Ulrich, Friedrich, St. Hermagoras, Augenbach (tudi na Pohorju jugozapadno od Maribora); Kalle piv» Polzeli; Grumberg pri Crni, istotam Sidova; Rudnik (998 m), Jrnko pri Velenju; Kleinberg, Skruha, Obramje pri Sv. Martinu na Paki; St.' Johann u ti l Paul pri Braslovčah; Orašak, Slon ek, Gnilovčan, Star, Tosti Vrh (1077 m), Planinc, Toma pri Sv. Martinuj; Kom-Vrh pri sGrušovlalh; Krencer, pri Radomirju; Pitigaficiai, potok pri Tiru; JMjnigg, St.. Nikolai in Rastoke, AttefljŠek, Kameni V{rh ,,1695 m(, Kernes Vrh (1611 m) pri Planini; Skorno Vrh (123m), Skor-no-Bach, Bečeninka-Bach pri Šoštanju; Orlov, Mori, RedeŠki Vrh (866 m), St. jHelejna, Faitzberg (877 m), Schottel, Stt. Rupreph^, Krivejc, Tjsniker,' Hartenstein,, Mesnik, Raduch-Bach, Vregnük, Sašeljl, Seydnik, Suhodol-Bach, SmoleniK, Krivamok, Plesr sečnik, Liestnik, Radniak na Pohorju severno od Šoštanja; Bojhinc pri Framu; GroiBkjogel (1347 m) na Pohorju;. Modrič pri Tinjah na Pohorju; Cigon-ce pri Slovenski Bistrice-, istotam Gießhübel in Viso-le; Juritschendor! pri Tinjah; Ograja pri Laporju; ForŠt vzihodno od KbnjSc; Sertzeviiza pri Ponikvi; Landturmberg (1014 m) zapadno od Konjic; Van-karc, Kasjak, Schuster, Slopnik, Račnik na Pohorju; Lassnitz-Bach pri Grobelcah;; Kretsfewetz zap. öd Zibike; Tinsko-Bach pri ’ZJibiki;! KoŠInica pri Podčetrtku; Pušča pri Golobinjaku,; Gubno zapadno od Prevorja; Krenic/a (1611 m) (jugozapadno od Ur-Bule; Fresenl/ach pri Breznu; Wildener severno od Mute; Hütojaer-Kogel severno od Spodnjega Dravograda; Saggau, Saggaubach severno od Srveža; Vrakašjč, ‘Weley, Werder sevedoKap-ad.no od Laškega; Kamnec (360 m) pri Motnika;) Spiek (954 m) pri Spitalu, istotam Korau, Bnrgstall, LeskaČnig pri Motniku ;i Barje pri KanderŠah. •— XI. Na Koroškem: Cimperc-Gupl (1066 m) severovzhodno od Pliberka; Dreieck-Kogel (1483 m) proti severovzhodu od Sabble na Štajerskem; Zeil, Hart, Uegerbluch, Kasr persen (841 m), Bff.: Margar^heto, Sch-wiarzenbadh, Unterholz, Etfendorf, Lambrechtpbepg, Krottendorf, Ajchalm, Plestätten, L’ambrechtsberg.
Celil za Slovake. Šolski ravnatelj Bicik v Kisi na' Češkem je zadel pravo. Ako bi se njegova miso« vpefljala v življenje na celem Češkem, poplavili bi ICehi s svojimi knjigami celo Slovaško in poda»-rovak bi vse revne slovaške otroke, ki si ne morejo Kupiti knjig in se tako .izobraziti. Na Češkem'se sedaj namreč vpeljujejo nove češke Čitanke Dd Jurše in torej stare čitahke nimajo več nobene veljave. Vržejo se proč in se tako uničijo. Ravnatelj Bičik j« opomnil mpiafRntoi, da,naj' a dovoljenjem staršev daruje svoje stare Stanke revnim slovaškim otrokom. In mlaldir/a je v kratkem nanosila cel kup starih Ičitank in tudi 'druge zabavjne knjige, ne-le za otroke, ampak, tudi za odraščene;< prindsla je tudi svinčnike, peresa, razne pisalne: potrebščine, stare svoje igrače za dekleta in dečke. Vse to pride na BlovaŠjko. ,To je prava bralska ljubezen, da se na tak način pomaga bratskemu rodu Ido večje omike. V tem se spozna pravo in resnično bratcjljubje-!
v
Štajersko.
Kam v nedeljo? Kdor se hoče pošteno zabavati, naj gre k predstavi, ki jo priredi Slov. kršč. soc. zveza v Mariboru v nedeljo dne 7. novembra v dvorani katol. delavskega društva (Flössergasse 4). Predstavljala.se bode veseloigra:	V Ljubljano jo
dajmo“. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Blagajna se odpre ob 7. uri. Predprodaja vstopnic v soboto zvečer od 7. do 8. ure v Flössergasse .4. Somišljeniki S. K. S. Z. pridite v obilnem številu !
Praznik mrtvih. V ponofeljek je bil dan cvetlic in vencev; tistih jes-ens,kih cvetlic, s katerimi vsako leto okrasimo grobove naših dragih ranjlcih. Siva, žalostna megla je kakor odeja pokrila zemljo in spominjala na smrt in na umrle. Grobovi pa so bili pokriti z zelenjem in krasnimi cvetlicami, med katerimi so gorele lučice. Veliko grobov je bilo okrašenih uprav luksurijozno in vendar pove najpripro-stejši Šopek, položen od uboge vdojve na grob predragega moža, ista . . . Grobovi mariborskega po-
kopališča po bili letos izvanredno lepo okrašeni. Toliko lepih vencev in cvetlijc že več let nismo videli. Tisoče in tisoče ljudi se je pomikalo po potih pokopališča in si ogledovalo grobove. Pozno zvečer je še trajalo vrvenje po pokopališču, dokler niso mrtvi zopet ostali sami . , .
Umrl je v nedeljo zvečer v Mariboru županov namestnik in odvetnik dr. H- Lorber, star 76 let. Pogreb je bi včeraj popoldne.
Volilno gibanje za mariborski mestni zastop se je že pričelo, V petek zvečer imajo Nemci svoj shod, na katerem bo poročal župan dr. Scbmiderer o delovanju mestnega sveta. Nemci imajo velik strah pred socialdemokrati. Boje se, da ne bi ti zmagali v tretjem razredu. Dobro vedo, ida bodo v tem razredu odločevali .Slovenci in zato so Že pričeli -agitirati z vsemi sredstvi tudi pri Slovencih, iVendar pa že sami priznavajo, da Slovenci ne bodo šli ž njimi, ker Še niso pozabili razbitih Šip v Narodnem domu.
Izpred sodišča. Včeraj je stal pred mariborskim okrožnim sodiščem bivši učiteljski kandidat M. Kocbek iz Gornjegagrada zaradi napada na kleparja .Wiedemanna. Sodišču je predsedoval deželno-sod-ni nadsvetnik dr, Fraidl, obtožbo je zastopal namestnik državnega pravdnika dr, Duhač, kot zagovornik je lungiral dr. Kukovec iz Celja.i Obtožba obsega sledeče: V noči od 20, na 21. junija t. 1., ko je kleparski mojster Friderik Wiedemann proti polnoči Šel iz spalne sobe proti stranJe naenkrat zagledal pred seboj mladega človeka, ki ga je takoj sunil z nožem v desno stran prsi in mu s tem zadal težko, smrtnonevarno rano. Kot napadalca so še isto noč prijeli učiteljskega kandidata Maksa Kocbeka, nadučitelj e vega sina iz Gornjegagrada. Kocbek je svoje dejanje priznal. Pravi, da si je hotel kupiti lotografični aparat, da pa ni imel denarja. Da si pa tega preskrbi, je spletal ob 11, uri po-hoči črez ograjo na dvorišče in od tam na balkon Wiedemannove hiše, kjer je našel ključ od kuhinje, od koder bi potem lahko prišel v Wiedemannovo spalnico. V spalnici je hotel vzeti Wieüemannu iz obleke denar za nabavo fotograiičnega aparata. Prisluškoval je nekaj Časa pni vratih, ko sta se še pogovarjala Wiedemann in njegova Žena, Kar se od-pro vratfo v Kuhinjo in pukle notri Wiödemainn s svečo v roki. .To jo Kocbeka tako prestrašilo in pa razburilo, da Je lakoj planil na Wiedemarma in ga zabodel v prsi. Obtoženec trdi, da ni imel namena umoriti Wiedema/nna, ampak je to storil le radi strahu pred Wiedemannom. Pri obravnavi se Je zopet razgrnilo celo življenje obtoženca pred .očmi navzočih. Maks Kocbek je hotel iti po ljudski šoli k mornarici in ker ga tja niso pustili, je pričel s Kljur ČavniČarijo, pozneje je vstopil v Ljubljani v realko, od tam pa v pripravljalni razred mariborskega učiteljišča. Nikjer ni dosegel radi svoje lahkomiselnosti nikakih uspehov, .Obtoženec je vse priznal in j« bil od sodnega dlvora obsojen na osemnajst mesecev težke ječe, poostrene četrtletno s temnico in postom.
St. Lovrenc v Slov. gor. Dne 81, oktobra t.
1.	smo imeli pri nas ustanovni shod izobraževalnega Urušltvaj. S, Kt S. Z. nam je ppsJhfla vlč. gospoda dr. Hjohnjeca, ki Je zborovalcem (bilo jih je okoli 200) v jedrnatih besedah razjasnili veliki pomen izobraževalnih društev. Glavna misel njegovega ‘govora j* bila: Izobražujmo se p|red vsem strokovno, pa pridobivajmo si tudi splošne naobrazbe, da bouse tako sposobni izvrševati namen, katerega ima slovenski narod zasledovati: ohraniti sveto vero in biti Krepka predstraža Jugoslovanom. In K temu naj prispevajo s svojim delovanjem tudi naša bralna in izobraževalna društva, v- Na shodu so še govorili župnik :n duhovu; svetovalec J,že Finko mladenič Lovrenc Horvat in kaplan Kropivnlt. V društveni odbor so bili izvoljeni: predsednik Matije TakvIE, podpredsednik župnik Sinko, tajnik Franc Horvat (tačasni predsedn ik M. % pri Sv pnvren-j:x), blagajnik Martin ž.htdnnk, ostali odborniki: Janez ,Cuš, Mariin Štebih in .)>-nez Pignar.
Haloze. Cena moštu je poskočila od 20 v na 24—34 v pri litru, ker ga nekateri i.z Slovenskih goric, kjer jim je toča pobila, hodijo semkaj kupovat. Tudi s posodo so se vsi oskrbeli in zadnjo bratvo s 14—17 stop. sladkorja že pospravili, lie kdor je imel Še staro vino v kleti, po katerem pa sedaj Nemci iz Srednje Štajerske pridno povprašujejo, je moral slabeji novi mošt dali s trsa pod cento. Zveza gospodarskih zadrug v Gradcu hoče pokupiti potom svojih RajfaJzenovK vse lansko vinto po 28—32 kron hi» pa; gorniki niso voljni ker ga lahko zasebnikom razpečavajo najmanj po 34 K. Torej menda le ne bo take -krize, kot so začetkom (vpili Špekulantje. Ob pretoku bo vino še dražje.
Slovenp^radee. .Gostilna v Narodnem domu je zopet dobro obiskovana. Gospod Radšel lepo postreže vsem gostom z dobro pijačo in dobro jedjo. Upamo, da se bodo držali vsi Slovenjegračani in zlasti okoličani le gostilne v Narodnem domu. Ce ni kateremu Maj po volji, naj se primerno pritoži na merodajnem mestu in pazilo se • ode. da se vstreže upravičenim zahtevam vseh gostov.
Salek pri Velenju. Vedno pišejo listi, da moramo mi kupovati pri Valenčaku: če že gremo v gostilno, naj gremo k Špenku, k Vajde tu ali pa Hudoverniku. Prav je tako! Mi kmetje se moramo zavedaj, kam da nosimo denar. Obetamo tudi, da bodemo odločno delovali pri svojih tovariših kmetih, da se držijo slovenskih hiš. Pa Še več bodemo sto-
rili! Tržani so največji, nemarneži v tem oziru. Pazili bodemo tudi na te. Ce se ne obrne na boljše radi mesarije, radi pekarije, radi mizarja itd., bodemo mi kmetje vam, gospod urednik, vse natančno sporočili.
Celje. V nedeljo so imeli celjski Nemci shod zaupnikov, na katerem so soglasno sklenili za celjski mestni volilni okraj zopet kandidirati š°Štanj-skega HansWosebnagga. Nemci upajo, da bo Wosch-nagg „kot najprimernejši zastopnik (ega voljnega okraja, ki uživa zaupanje vseh nemških volilcev bolj kot vsakdo drugi“, kandidaturo zopet sprejel. Pač slabo znamenje'je za spodnještajerske Nemce, dane morejo v svojji sredini najti nobenega pristnega Nemca, ki bi ga postavili kandidatom, in se morejo zadovoljiti z bivšim slovenskim narodnjakom Ivanom VoŠnjakom.
St. Jurij ob Taboru. V OjstrŠk vasi razsaja legar. Zahteval je doslej eno žrtev, 59 let staro Nežo Ocvirk (po domače Razgonovo). Vsi Šolarji te vasi so kontumaciratai.
St. Jurij ob Taboru. ObjBiJiske volitve bodo vendar enkrat razpisane. Vršile se jbodo dne 15- novembra;. Liberalci so s svojimi reklurzi na namestništvo pogoreli, vsem našfcn je priznana volilna upravičenost»
Brežice. Zadnji Radeckijev veteran te župnije je umrl dne 30.. novembra t. 1. ter bil pokopan na predfvečer Vernih duš. Bil je to Mihael Predani|c, bivši župan občine Zakot, ki bi v malo dneh bil izpolnil svoje 81. leto; vkljub temu je bil še vedno čil, živiahen in delaven, dokler ga ni v tem poletju premagala huda bolezen. Rajni je bil tudi- po svojem značaju Še mož iz stare korenine ter je flo zadnjega in skozi en cel rod vestno vršil službo cerkvenega ključarja župnijske cerkve. Svetila mu večna luč!
V Gradcu je umrl v pondeljek bivši predsednik bosansko-hercegovinskega nadsodijšjča. in p. in kr. podpplkovnifc-avditor v p.. iLudovik pl. Scheuer. Predsednik nadsodišča v Sarajevfu je bil od leta 1886 do 1895, ko je stopil iv pokoj po 421etnem službovanju. Letos avgusta meseca je obhajal svojo zlato poroko.
Gradec. Slovensko katoliško akademično tehniško društvo Zarja v Gradecu si je izvolilo na svojem prvem občnem zboru dne 29. oktobra 1909 za zimski tečaj sledeči odbor: Predsednik tovariš stud. med. Ljudevit Kramberger, podpredsednik tovariš cand. iur, Ivan Brozovič, tajnik tovariš stud. iur. Uanko Koser, blagajnik tovariš jcand. iur, Miko 'Oberman, knjižničar tova,niš stud., iur. 'Janez Leskovec, gospodar tovariš stud. iur. Anton Kodre, pd< bornikov namestnik tovariš cand. iur, Ivo Cesnika
Koroško.
Slov. Plajberg. C, kr. deželna ylada koroška je Hala nabiti po občinah oklice, s katerimi se poziva koroško ljudstvo, naj nabira miSIdarov za po povodnji poškodovane koroške prebivalce. Kaj takega je gotovo hvalevredno v enakih slučajih, a da se naše ljudstvo v slovenskem delu Koroške, in to r, Čisto slovenskih občinah, ob takih prilikah od strani vlade niti v toliko ne vpošteva, da bi podobne iu enake oklice dala med nas razdeliti tudi v sloven» skem jeziku, je gotovo zelo žalostno in žaljivo za vsakega Slovenca.
Hamen. Pred kratkim je tukaj pri nas umrl Matija Kuhar, po flomače Boštar, v Ramenski gort. Pokopali smo ga ob veliki udeležbi ljudstva. Raja* je bil v resnici zlata duša, spoštovan od vseh ia vedno zvest pristaš krščanske slovenska e trato ke. N. v m. p.4
Primorsko.
Goriške volitve. V soboto je volilna komisija v Gorici, sestoj,eča iz samih liberalcev, proglasila rezultat volitev iz veleposestva. Komisija je, da je mogla spraviti na vrh liberalno listo, razveljavila
več pooblastil S L. S. Glasov jo bilo oddanih po štetju komisije 111. v resnici pa .110. Od teh so dobili kandidate S. L. S.: 'Volko 51, Zuqhiatti 54, Grča 52:	liberalci pa: Klančič č9. Franko 88* Ru-
tar 59. UočSna 'deželnega zbora bo volitev iv veleposestniške kurtje najbrže razveljavilfa. S tem so poriške deželnozborSke volitve končane. Razmerje strank je sledeče: S. Ij. S. ima 9 poslancev, slovenski liberalci 5, italijanski liberalci 9„ italijanski krščanski socialci 6.
Proti germanizaciji. Tržaški Slovenci so imeli v nedeljo shod proti germanizaciji na državni železnici. Na shodu je bila sprejeta slefcdeča resolucija: Tržaški in okoliČanski Slovenci protestirajo naj-odločncjše proti zapostavljanju slovenščine pri državnih železnicah, proti nastavljanju nemških uradnikov, zahtevajo enakopravnost slovenščine pri vseh železnicah na slovenski zemlji, zahtevajo, da se slovenščine nezmožne nemške uradnike premesti in nadomesti le s slovenščine zmožnimi uradniki.
SOMIŠLJENIKI, agitirajte za „Stražo“. Skrbite, da dobite kar največ naročnikov. „Straža“ stane do konca leta 2 K. Zahtevajte odločno po vseb gostilnah „Stražo“. Posnemajte v tem ozirn naše nasprotnike!
registrovana zadrnga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta
Poštno hranilnioni račun št. 92.465. — Telefon št. 8.	*
Hranilne vloge se obrestujejo po 47*% brez Posojila na zemljišča po 5% do 51/,® odbitka rentnega davka.	bi z amortizacijo.
Domači hranilniki se dajejo na dom brez- Posojila na zastavo vrednostnih listin. plagn0	Osebni kredit na menice in v tekočem i
.	.	pod najugodnejšimi pogoji.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo Konvertacija vknjiženih dolgov z na, kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.	širni stroški.
= Oskrbuje svojim članom izterjevanje njlliovih terjatev,
Brezplačno reševanje vseh zadev.
Cerkveni slikar
Peter Markovič
akadem. slikar v Rožeku na Koroškem
X
X
X
X
X
X
X
X
X
se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. občinstva za slikanje raznih cerkvenih slikarij, božjih grobov, altamih in bandemih slik, križevih potov M. vse na posebno trpežno platno in v jako stanovitnih barvah; popravlja nmetniškostar re umetne slike. Sprejema vsa večja dela: slikanje cerkvä v različnih slogih, cele notranje poprave cerkvä (v tem slnčajn poskrbi in posreduje vse druge umetnike in rokodelce). Cene po dogovoru in brez vse konkurence.
X X X X X X X X 23X
Slovenci! Podpirajte svoje somišljenike!

vas ne bode grevalo, ako se enkrat prepričate o velikanski zalogi in čudovito nizkih cenah v veletrgovski hiši
R. Stermecki, Celje.
Yzorci proti vrnitvi in po-šiljatve čez K 20*— franko. Posebno ugodno se kupi ,,Haras“ volna v vseh barvah kg. K 6*— in „Imperial“ čista volna kg. K 7*80.
Novosti!
Za moške in ženske
krasno zimsko blago
::	pri	::
Druškovič-u v Slovenjgradcu.
Izvrstno domače usnje :
priporoča po najnižji eeni
Elizabeta Welle, usnjarija v Framu.	71
jffO ^ OOOOi
&
•c
e 'S ‘5*
nnii ooool
Šolske potrebščine
kopito po ceni in dobro edino pri tvrdki:
::	Goričar & Leskovšek
v CELJU, Graška ulica St. 7.
Lastna uloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po novih predpisih. — Zaloga šolskih tiskovin, papirja, peres, svinčnikov, peresnikov, raznovrstnih črnil in tušev, kamenčkov, gob, tablic, uradnih zavitkov in strun.
HA DROBNO!
HA PEBELOI
o -

s is
Kr _
c
e* o


X
'C c
O. «J
^ 5-
V ;;
Pravična mera ln vaga
©if
XXX •■GfBijsod vailiaem upraojyoi
]			II	
—	! Nova trgovina ! P n. sl. občinstva vljudno naznanjam, da otvorim 1. novembra v novi posojil-nični hiši na Ringu modni salon za gospode ter se tem potom vže naprej najtopleje priporočam. 849 Alaks Zabukošek krojaški mojster v Celju. 849			—
		1		
MALA NAZNANILA
ki se rprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori.
Služba organista in cerkovnika
«e odda v Šmartno na Pohorju. Prednost imajo cecilijanci, ki bi bili zmožni sprejeti občinsko tajništvo. Plača okoli 700 K na leto. Dobri občinski tajnik bi prišel na 1000 K in ima lepo prosto stanovanje. Prošnje je vložiti do 15 novembra pri župnijskem nradu v Šmartnn na Pohorju, pošta Slav. Bistrica. Nastop 1. decembra. 117
Naznanjam, da sem otvoril vinotoč črez ulico in da točim vino domačega pridelka po najnižji ceni. Za obilen obisk se priporoča Pajk Jožef, veleposestnik, Dol pri Planini.	153
Hiša tik Rožeka se takoj proda. K hiši spada čez 15 ba zemlje. Polje je zelo rodovitno; lesa je za hišo in kakšno nezgodo še dovolj. Pohištvo je še v precej dobrem stanju. Več pove A Antonič, Reka pošta Št. Jakob v Rožu (Koroško).
215
Orehe, suhe gobe, fižol, smrekove storže, divji kostanj, sploh vse deželne pridelke kupi Anton Kolenc v Celju.
Pozor Slovenci!
Izdelujem obleke vsake vrste iz garantirano pristnega domačega in tujega sokna po najnižji ceni. Postrežba točna in solidna. Fianjo Pajk, krojač, Dol pri Planini.
Istrski* črna vina!
Sloveči „Terrano el’ Istria“ je neoporekljivo najboljše in najbolj zdravo črno vino, posebno dobro pri prehlajenju, pomankaujn krvi in za prebolevnike (rekonvalescente). Se ne da primerjati z dalmatinskimi in drugimi lahkimi čmimi kakor rudečimi vini. Samo vsled svojega zajamčeno pristnega črnega vina sem v stanu, ga prodajati tako po ceni v steklenicah in zavojih.
marietta Lorber«
Maribor, Tegetthoff-ova ulica 32.
Izšel je lep
stenski koledar
za leto I9IO.
Dobiva se samo pri g. Ivanu Klinc-u v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Gostilne, društva, šole in župnijski uradi ga dobivajo brezplačno. Poslati je treba le j znamko za poštnino.
Edina narodna steklarska trgovina Fran Itropl, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najniže cene! Najsolidnejša m točna postrežba!
Ka debelo.
Wa drobno.
gpoooc Restavracija XXXX^
Narodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tnjce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Zalofaik.i. izdajatelj: Konzorcij .Strata*.
Odgovorni urednik: Viktor Čačič.
Tiok titkarne av. Cirila v Maribora.