5tev. 145
Posamezna številka 20 stotink
V Trsta, v torek 20. julija 1920
Posamezna številka 20 stotink
Letnik XIV
- jk torek, četrtek i:i soboto ob 4 popoldne. — Uredništvo: ulica ičiška Astške^a šiev. 20, I- nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-. — Kefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — .. el; in odgovorni urednik Štetan Godina. — Lastnik konsorcij ^ Usta j."i, __ Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3.—, po! 16.— »n celo leto L 30.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
I i-ar
l>a
EDINOST
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v žirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot; osmrtnice, zahvale, poslauicc in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in upiave 11-57.
minulega torka hi italUansko časopisje.
Nekoliko splošnih o^&zk.
j ii.jnsk« tržaški listi — je;-l;>mo jih skup-„ ker edina razlika med niiin je ta, da hočejo «rcJ.asati drug drugega v izmišljanju, sumr.'če--Vj. Klevetanju na račun rt&s Slovencev — so prinašali le dni o drjrf.^ih minulega tenka in sledeče noči toliko gorostasnosti, da smo res v zadregi, ker smo v i j omu: a!i imamo .posla le z učinki strasti, sovr-^tva, zavestnega zaniće-(inja v sate resnice; ali pa tudi z r az polože-duha, v katerem človek ne more več res-ao presiti stvari, ker niti sam ne ve več, kaj gcuori i« piše, oziroma, se ne zaveda, da tega. kar govori, piše, izmišlja in pretvarja, ne hi mofgci branit' ia dcka^.jvati aiii pred najj-prn&ivnejSo človeško raznuuncstjo. KajLi. tudi . ki si izmišlja. ki buče izmišljati, ki hoče pršiva rja ti resnico, mora vendar paziti v prvi. vrsti na to, da njegove fairtve in navedbe ima-;0 sebi vsa-i nekaj videza verjMuosrti, da ne booo v iako odkritem naspnotstvu z n ujele-:1rer tarnej®o log.ko in natravivan zakljočanjem piiptoslega zdravega človeškega razuma, da flo>i:;o že na čelu znak absolutne neverjetnosti, oh ; in ziito enostavno ne nn^re vedeti nihče, k., ima normalne človeške motane. Ni dovolj, da si drzen v izmišljanju, m t več treba -tudi, 4a znas pametno izmišlja'
Tega tržaški listi te d«ji — niso znali. Razgaljene, \ ečJicoia n tla Je .n nerazsodne glave rrlihovega »tabora bo; ivim verjele; drugi so se zgražali, a pa'metaii tr^aš'i Italijani so žalostno zmajevali z glavo, ker so mislili na posledice, ki bi mogle nastati vsled vsega tistega, kar se je dogajalo! Ravno zato pa naglas amo tu Hitro, da svojih zatožeb ne pišemo na račun vse skupnosti naših sodeželanov druge narodnosti, ampak le na račun tistih, ki so aktivno zamešali iu na račun tistih, ki so podpihavab, ki so vlivali olje v plamen razvnetih strasti.
W vse nesUladnosLi, na vse atentate na zdravi človeški raizum in najenostavnejšo lo-*Aif. na pogoje ir<irn>ga in normalnega živtje-ria v teli krajih s takimi raino Jnostoimi razmerami. k?ker pač so in se tudi ne dajo odpraviti
-	na vse to seveda ne moremo reagirati. Prvič zato ne, ker ne morem * in ne smemo govoriti tako. kakor bi motili, v drugo pa tudi zato ne ker nam je fizično iai tehnično onemogo-
.. Napisali- bi «mwu&i celo knjigo. Le neko-1 > posebno kričeč'h »rimierov na« predloživa tu.
»se je godilo pred »Narodnim domom «!
0	početku dogodkov pred' .Narodnim ti.".:s»:uiw so pisali tržaški listi tako, da je mo-rs-1 — ki ni gledrl stvari na cvcje oči, dobiti v:;?U. <?a so — naj cafchno najblažjo označbo
-	demonstranti hoteli mirno mimo zgradbe N\.*odnega -doma > in da je le vsied. izzivanj iz * -.' >;a vesn prišlo d1« tiste slcašne tragedije. Trdili so n. pr., da se je -takoj iz oken začelo šlrćl'aii nal demonstrante, da se je takcij za-i.h Itn da eksplozija r«i da so s ^Irehe »Narcd-n & i-r^-r: padala ročne g« anal* v množico!!
Z rjtvič že sme naglašali. cfci re bilo v »Na-r j-.c.-si domu« že -davno popred, nego je prš.a Jrajajoča množica, vse zaprto: kavama, re-r.-jii- acija hišna vrata; da sta bala v traktu, Ver so stanovale naše družine, navzoča te dva moška — vse drtiago so bile le »U!x*U>e ženske in nedolžni otrečiči, — (ta so bili prosto-nl Tržaške p&sopimce in t;r: lil rtiče c in petem prestari vseli naših dru-i'cv zaprti in prazni, da ni bilo žive duše v njih. Kdo naj bi bvl -torej; iz £eh prosto-■cv i iz i val in metal ločne granate? Vsi fsti — n ieh je nešteto, saj so bili v šol! strašne vOjne
-	k majo le vsaj najmanjše mero razumeva-: x za učinkovanje rc-čne grrnale, se morajo
^asevali začudeno: kje pa so tisti mrtveci in ranjenci, ki bi iih moralo biti na stotine, če bi s« bile res metale ročne granate na množico?!! t'.-. ;e l>il morda kdo tvdi ger: na strehi — «to i'- že možno. Saj so trstr ljudje, ii-ste nesrečne
^»•IvC i n ctrcči-ci--ker iesk-r-ro hkratu povsod
i , kar <ie titdi zelo pcmembro — begali v
-	e v ivbnpu in smrtnem str?! u gori in doli,
1	n- -n o-pja do r.a«stropja. dekler niso slednjič 1 rešitve tam, kjer > bila edino še možna
■\-;z: \rata v pritličju, kier so se rešili skoro Njihov pclsžaj jc bil tem straš-iejši, ker • iz trakla hotela streljalo preti stanova-" e:n privatnih družin v nasprotnem traktu.
'' ■ c streljal? Mari našinci na našince? Mari ' • gcsLje v h"Cte!u, ki so sanvi v smrtnem iskali rešitve?! Slučaj z gospodom K >rn i-n soprogo naravnost kriči vpraša " e kdo <je streM?
se enostavno aklicuieino na poročila v ' -k ii I stih. »Era Nuova- je poročala n. <pr., 111 ic že na ?hoda na	p-ed mestno palačo
govornik pozival na boj preti Jugcslove-j" v kfckajc^: >Oko za oko! Zo-b za zob!« -edi več drugoredcev. ^ki so se udeležili zbo-*" a, pripovedujeva da je množica na po-_ ,J oroti Narodnemu domu \-zklikala: ino -Naredni -dom- in jugcslovenske
, >e' In. ker se že toliko sklicujejo na pre-"c'aa zzivanja v ^Narodnem domu 4 vj>raša-r ivdo pa jih je izzival iz prostorov ijugoslo-*e,n-ie delegacLje?! Kdo je pezneje izigral iz Ve cerkve, Jadranske banke, Ljubljanske ^ -i-tne odvetniških pisarn, raznih gcst;Jn !n j. i!n,' Stokove kniigctržnice, iz tiskarne P*	Edinosti«, ko je bilo povsod že
j a ^greJi TS€ hermetično zaprto in prazno?!
^ da je množica — ako je le slutila, t. ■ 'onrk Slovenec — po ulicah zlostav-I : ^ zasramovala pcedine osebe?! Kdo neki ^ bi ob takih razmerah hotel t i, Kako naj si razlagamo nadalje sicer m . ' ' <!e7st\o, ida je moglo tako ogromno -"^iio zidano poslopje
da ima gotovo
malo vrstnikov v vsem Trstu — v »kratkem času pol ure biti skoro vse v plamenu? Razlago so nam daii italijanski očividci prepovedujoč, da se ie pohištvo p oliv slo s petrolejem ki bencinom?! Mari so tudi to dek& našinci na svojem poslopju in svojem imetju, ko so nekateri vsled te katastrofe ostali brez vsega, nagi — berači?! Kdo so bili torej tisti, ki so polivali? In: od kcd so dobivali .bencin in petrolej?!
Sodelovanje vojaštva.
In tu utgotavlfamo dejstvo, da so j talijanski i-isti sami pisali, da so tudi vojaške osebe streljale proti > Narodnemu domu«, seveda nagla-šuijcč, da le v obrambo in v odgovor na streljanje iz > Na-rodinega doina-^, katero dejstvo pa smo že tu gori dovedli ad absurdum. Pri tem u-gntav$ja<mo, je znano po vsem na^stu ® da so to potrjaJi tirdd v italijanskih krogih, da so tudi na drugih k-rajjih sodelovale tudi vojaške -cs-ebe; da, priznavali so celo, da so pcaekcd imele te osebe vad-Mtio vlogo. Dejstvo (je tudi, ca so nekatere objekte — kakor n, pr. hišo Edinosti' — pravočasno zastražili vojaki, ki pa cr«o storili nJčesair izdatnega, da bi preprečili izgrede in vlome. TaAco je raznuemo rnaj-lnia množica; mogla vdreti v naše prostore. In nadaljnje dejstvo je, da so razne druge objekte zastražili še ie, ko je bilo — prekasno! Ta mo-inesst treba naglašat'- tem jasneje, ker je v Trstu — in to tudi v ilaiiijansikih krogih — prepričanje, da -bi bili le dive stotoLji vojaštva, uro-gii preprečiti vse igorje, če bi bS4i s primerno odločnostjo <na3topaIa proti jz-gredn'koan s tako odločnostjo, s kakršnjo so odgovarjali na pretvezno streljanje iz »Narodnega doma« in proti nesrečnim žrtvam., 'ko so si kemai rešile golo življenje.
Gasilci.
Postopanje teh bi se mora3o zdeti zagonetka, če pomitsliuuo na to, kar smo omenjali že gori, da je tako poslopje—s tak orazsežnestjo ćn •tako zidano — meglo pc »goreti do tal v kljub navzočnosti številnih gasilcev?!! Naglašujoč to vprašanje ne pišemo kot z a tožbo na naslov gasilcev. Priznavamo marveč, da so se ti hvalevredno in z veliko požrtvovalnostjo trudili, da so čuva M in braniti sosednje hiše. »Narodnega doma1' pa niso smeli, niso mogli, ker so ijitn to preprečali demonstranti vseh barv z grožnjami in dejanskimi nastopi. Pribijamo tu, da ns-m je neki gasilec izjavil v razgovoru, da bi b:li ogenj pogasili v ps? urah, če bi se bilo takoj začelo z energičnim gašenjem.
Naša društva.
Hude obložbe, ovadbe, peskanja, d en unci-jac'Je, klevete pišejo tržaški lis-ti na račun naših društev, o katerih si d-cinioevajo, da so iuiela svoj sedež v : <N<jrod«iem d>onvuUgotav-Ijaimo pa Lu takoj, da. so vsa ta društva zakonito obsloiala, da so brb njiliova pravila predložena oblastim, da je bilo vse njihovo delovanje ped nadzorstvom ciblasti. Vendar jih trž&šld listi o značaj o vse kot revolucionarna, prevratna, kot gnezdo nevarnih' elementov in zaloge <bctmb in granat. Preznačilno je, da so se s posebnim srdom vrgli na »Bslkamce«, to je, na akadem. ferijalno društv o takega imena — nalvezujoč svoji javno«M1 domnevo, da so člani tega društva politični em-lsarji — recimo na kratko — Bčlkana in tamošnjih slrem-iljenj, V resnici pa ć,e bo zgelj nedolžno feri-jai-no društv o, kako r ;ili ima^jo tudi Itat jami, in so se njega člani v »Narcidncni domu^ le llČ^Ii dn se pripravljati za svcijc bodoče izpite. Niti svojega prostora niso imeli v »Narodnem domu . marveč jim je Slovanska Čitalnica--, ki iud-i sama zasleduje ćzkljitono le kulturne in scciju'lne namere, prepusdčla sveje prestore v ■ta gotovo blagi namen. Dovolila jc dti^akom tudi, da so postavili v prostore omaro — pa ne z bombami in granatam", marveč... knjigami.
Na sploh pa moramo naglasiti glede vseh ri^ivih društev, 'da so vsa zakonito obstojala, da torej niso bila tajna In potemtakem tudi niso n-o-^la b ti revolucijonarn-i. da so svoje sestanke in ses-tavo svodih odborov 'prijavljala oblastim, da so programe svojih prireditev pred-redarstveni eblesii, da je mogla ta poslednja v^sikdar pošiljati 'tja svc£e organe. Ni •torej n ti go\rcra o kakem nedovoljenem ro-varjenju, ker to bi metraio biti taino. In če bi bila oblast slutila kaj takega — sa-j ne manka nikdar ovaduhov, ki gredo rad<* oblasti na roko — bi bila gotovo že davno storila sve^o redarstveno dolžnost. Kdor misli drugače, naravnost žali to oblast.
In da na eklatanten način pokažemo vso moralično nizko Lnost le zavratne gonje proti našim društvom, ugotavl^atno, da tudi našo »Claisb. Matico , ki zasleduje izključno'le namene, kakor >ih zasleduje n. pr. Tartlnijev zavod, cznačajo kot politično rovarsko napravo. Tako je o. pr. eden tržaških listov zagotavljal, da je »Glasb. Mataca« še pred 14 dnevi napravila hujskovalno prireditev«. A veste, kaka prireditev :je bila to? Bil je nastop gojencev {alievij, ki so imeli pokazati — ne v predmetu bomb in granat, ampak na vijolino, klavir, v orkestru in v petju, kaj in koliko so se naučili! Bilo je nekaj 10-15letnih dečkov in deklic. In to naj bi bilo revciuc'jctnarno delo?!
Tudi plpčarj?« so postali imeniten objekt, ki streljajo vanj tržaški listi svoje salve — klevete in laži, Ti pipčarji niti društvo niso, marveč Ie klub, ki se je sestajal v javnem lokalu, in so i a v no, v našem listu, ki ga oblasti prav gotovo prav skrbno čita-jo, sporočali o svojih namerah in sestankih: najbirali so namreč prispevke za uboge šolske otročiče In za našo šolo, ki jo moramo vkljub odrešitvi še vedno sami vzdrževati s svojimi žulji. Pred vsem svetom se morejo le ponašati s takim kultur-
delovanjem! Ali —v pipec - — pipec? Na diplomi, ki so jo ? pipčajidobili od naše šolske dnužbe za tc^li zaslužno delovanje, so narisani tuda znaki papča<rjev. Med temi ge tud,i :*p£pec«. Kaj je to? Jeli morda kak *pu-gnales (bodalo)? •Kaj še! Mai primitiven staro-kopiten žepni nožtč, k-aikor je v navadi v vsem našem ljudstvu, ki ni' niti tako dolg, da <ba ga mogle oblasti prepovedati, kri nima nobene ostrine in je spredaj topo odrezan, tako, da niti gcloba ne bi mogel zaklati žnjlm. Na' vsem tem znaku je le — humor: kdor se ne more izka zasti s pipcem, mora pkčati globo v šolske na mene. To je vsa1 veiika uloga pipca. Drugo ne varno orožje, ki je mera imeti na sestankih pri sebi vsak papčar, je — kratka pipa. In ti nesrečni tržaški listi — v pnvi vrsti bedasti »Piccolo« — so resno pisali in strašili občinstvo s tem, kot dokazom anarhističnega delovanja pipčarjev. Kako bKzu je tu poleg krvave resnosti neumnost, smešnost in zi&bna hudobija! Mimogrede opcizarjamo ^Piccolo^, da ije neki njegov bivši urednik, ki se nahaja tudi sedaj v Trstu, videl v našem uredništvu inkriminirano dip-omo in p£p6anske znake. Vprašajo naj ga k» pove jam gotovo, da se ni prav nič ustrašil, marveč od srca smejal, ker je razumel — dovtip in šalo.
Tajne shrambe, tipnstveni hodniki In smod-nišnica v »Narodne« do«««.
Te strašne stvari je razkril xPicoolo- in njegova podrepnica »Era Nuova« (Res prava — Jera!) Kar okameneli smo. Saj smo bili toliko/krat v tej zgradb?, saj smo tedaj, ko se je zidaka, zasledetvali takorekoč vsak kamen, ki se je polagal. Vedeli smo, da so v » Narodnem demu- razni hodniki, tudi kleti dn razne shrambe, ali, da bi se tam potikalo po tajr'h luknjah tako — botjševištvo, tega res nismo slutili. Toda, govorimo resno. Saj so se, predno se je zi dal > Narodni dom«, načrti predložiti oblasti v odobritev, in oblast, oziroma tozadievne ko misije so strogo pazile, da' se je gradilo po načrtih. In streljivo in različne eksplozivne snovi, ki -da so se nahajale v »Narodnem domu«? Tržaški listi sami pravijo, da so oblasti »slutile«, da se tam nekaij skriva. Čudno, da niso nikdar nič našle, 'ko so vendar opetovano pregledovale zjgradbo! In še posebno čudno je, da ni®o nrič našle zlasti sedaj, če so vedele, da se tam nahajajo granate in bombe! Vsaj par s»tarih nerabnih puše-k in sabelj bi bile našle v — gledališki garderobi tm bi jch bil« odnesle kot trofeje! Slednjič še to: vsak strokovnjak potrdi, da bi se bila zgradba, če bi bilo tam res toliko tako nevarnih snovij, v strašnem plamenu kar vsa razletela v zrak cib detonacijah, kakršnjih ni še čul Trst. In danes ne bi stali zidovi kakor stoje. In če bi bili res taki podzemski .rovi, kakor govore laški listi, bi se bili mogli ljudje rešiti v te rove in ne bi bili begali do podstrešja skoro v gotovo smrt. Tem stra-hovitestim ne verjame neben resen človek, nagmanje pa so verjeli številni tatovi, ki so vso xtoč zahajali v tiste tajne in strašne -rove, da so tam ropali in odvažali tujo last v svojih kamiijonih uklju>b navzočnosti varstvenih organov. Ne, ne! V »Narodnem domu: ni «ni-kajke zaloge municije ,pač pa je dana možnost, da bi se take nevarne stvari tja dovažale. Mi imamo marno vest tudi spričo goropadne bedastoće v pctročilu »Ere <, češ, da so v Logatcu zaplenili dva vagona streljiva, namenjenega za liotel Balkan. Tu pm zahtevamo odločno od oblasti« naj ugotove vse resnico in naj jo prijavilo javnosti nepopačeno, da se enkrat napravi konec takim peklenskim metodam hujskanja. Kje so bedaki, ki bi take naročbe izvrševali na tak lahkomiseln način?!
»Zarota« v zasedenem ozemlju?
Tržaški listi blebečejo, da so dctgodki v Trstu, Pčtzinu, P-uJi, Splitu in na Reki v zvezi med seboj — da je tu na šireko zasnovana skupna zarota. Seveda je to zopet drzna izmišljotina, ki naj ti opravičila njihovo povsem enako postopanje in požigaaje in uničevanje jugoslovenskega imetja v Trsiu, Puli, Pazinu in na Reki.
Povsod enako, kakor v Trstu:
Bojevniške zveze so sklicale zborovanje, na katerem so nahujskale množ'-co, ki je nato počenjala zVMnska dejar.'a. >Nilrcdni	v Puli jc bil pcpclr.CKma sežgan, in ognjegasci so tudi tam smeli* braniti od požanja le bližnfe hiše. Tudi tam so, seveda. Jujgosloveni... provooiraii demonstrante, tudi ^Narodni dom« v Puli je bil poln muni-cVe, kakor... oni v Trstu, iudi bz Narodnega donia: v Puli so metali na vojaške-civilne demonstrante bombe in granate, kaker z .-Narodnega doma« v Trstu ... Vse po načrtu: kakor bi flhielo italijanske; Ičakcpisjje že v tnaprej pri-pravljene tozadevne članke z zavratnimi podtikanji!
Po razdejanju ^Narodnega doma« so padli kot žrtve uradi odvetnika Zucoona, ki je komaj rešil življenje, dečim so prizanesli dr, Vratoviču pod pogojem, da zapusti mesto. Demonstranti so tudi razdejali tsocijalltični »Ljudi ki dom«. Jugo slovensko prebivalstvo v Puli živi pod najhujšim terorjem, ker je videlo, da -je brez zaščite, vkfjnb temu, da imajo oblati na razpolago ogromen vojaški aparat.
Na isti način se je vršilo sežiganje tudi v Pazinu. Tiskarna »-Pusčkega Prijatelja* je popolnoma razdejana. Za krivce proglašajo italijanski listi, seveda, — Jugoslavene, kl izzivajo Ital-ijane že s tem, da so Jugcsloveni!
Črke, omare, papir in druge predmete so pometali na ulico in kar e bilo • porabnega odpeljali na vozovih. Stroji so bili popolnoma razbiti. ^Narodnega doma« niso uničili, ker
tam stanujejo neki italijanski častniki. V mestu vlada teror. Veliko Hrvatov je zbežalo v bližnje vasi, ker niso vami svoijega življenja.
Na Reki je -doseglo divjanje ogromne mere že 2 obzirom na to, da tam gospoduje D'An-nunzio. Uničene so ibile: Hrvatska agrarna banka, Zadružna ba^ika. isedež Ungaro-Groata, kavarni »Pamahof; 5n »Imperijal«, knsj tgot ržnica Trb o j evič ev a, Kralyjeva toba-karna in kirjigotržnicav nekoliko prodajalen, mesnic, '|>et j ugaslo venskih jadrenic itd. Gonja protS J ugosl o v err oni' je trajala dva dni. Po uničenju Jiu^cs4ovenskega |jmelr)a so bile iru,-ševine, kakor drugod, zastražene in so se začele širiti iažnjive vesti o provokacijaK z ju-goslovenske strani (— na Reki!? —), o skladiščih municije, o bombah in granatah itd., kakor po izgredih v drufgih kra-jih. Ko ni bik> več kaj -uničiti, je D'Anmmzio -izdal proglas, v katerem poziva na m;<r mi obljublja, da bo očistil Reko od oei'talijanskik elementov še bolj, nego jo je tcJoslej. In množica; se je odzvala njegovemu pozivu: V nedeljo so vdrli v kapucinsko cerkev in odnesla vso zlatnino in djr-u-ge dragocenosti. Sedaj je prišla predrznost italijanskega časopisja tako daleč, da piše, da so kapucinsko cerkev oplenili bržkone — kapucini sami!
D'Amiunzio med <tem drži1 svojo obljubo: začel je aretirati in izšgamjati -jugoslovensko prebivalstvo z Reke!
Naša beseda na vse strani.
Naše uvenjenje je in za nobenega mislečega človeka ne more 'biti nikakega dvema na tem, da .;»e gospodii tesno pri srou, ker se ,jim je začelo dozdevati, kaj so storili in kako težko bodo odgovarjali pred kulturnim svetom za to, kar so storili. Zato gre vse njihovo manevriranje sedaj za tem, da bi na nas vrgli čir., bolj črno luč, da bi uverilr svet, da smo le mi in edino mi zakrivili in izzivali', kar se je Zigodilo, oni pa da so delovali le pod neodoljivo moralično silo. Tajiti dejstev — to pač vedo — ne .bodo mogli, zato pa naj bi' jim verjel svet, da so se nahajali v stanju silobrana an samoobrambe. Za tem gredo vse njihove laži in izmišljotine. To pot pa jim ne vspe: ie njihova vest je o!bre-menjena s strašnim'! dogodki zadnjih dni. Od oblasti pa zahtevamo, naj ne .povečujejo gorja s tem, da pridržujejo v zaporih ljudi, tki: niso ničesar zakrivili — raszum mor d a tega, da y i obremenja slovensko rojstvo —, m ki so atak že po katastrofi na.jljutejše zadeti — nesrečni nemaniči. Slednjič je oblastim sveta in najnujnejša dolžnost, da izdatno poskrbe za varnest osebe in ametja na »teh razburkanih tleh. Posebno tudi, da ne bedo od iz vestnih strani dražili itak že razburjenih doihov na naši strani.
Zadnja naša beseda veljaj danes naši javnosti.
Na«m prihajajo zaporedoma dopisi tudS od italijanske strani, ki v na:|ostrejših besedah obsojajo tiste, ki so prinesli nad nars te&ko neizmerno nesrečo. S posebnim zadoščenjem čitamo, kako se pošteni Italfjanri spominjajo — kakor pravijo — kavalirskega postopanja Ju-igoslovenov nasproti njim v vsem času vojne, posebno po izbruhu italijanske vojne, ko so imeli naši ljudje toliko prilike za maščevanje za tolike prejšnje krivice, a se niso maščevali -niti v enem slučaju. Poleg dejstva, da je v našo najvišjo korist, da se Tsikdsr kažemo kulturen element, ki se zna kulturno maščevati, ne smerne tega, kar trpimo sed.aij, pisati na račun vse italijanske skupnosti, da ne bomo tudi mi na škodo nedolžnih zagrešali, kar so eni drugi zagrešili na škodo nedc-lžn-ih na naši strani! Naše vrste naj bede odslej strnene trdneje, nego kedlaj poprej! Prva naša potreba v tem težkem trenetku je: mir, treznost, hladna kri, da bomo z jasnim čelom stali pred civiliziranim svetom, ko bo ta — izrekal sodbo! Niti ena žal beseda ne pridi iz naših ust proti- italijanskemu narodu kakor takerrji; saj želimo z njim le prijateljstva in dobrih ednoša^ev. Mirnost in hladno kri naj da našemu ljudstvu zavest, da so. nam sicer zadali silen udarec, ki nas je za hip omamil, da nas pa ta udarec ni stri, da nas ne more zatreti, da bomo živeJi dalje, ker korena našemu bitju in žitju ne more zadeti nobena sila. Že se pc(;ačuie naša samozavest in na sedanjih ruševinah bo klilo zopet naše življenje. Nič malodušnosti in srca kvišku!
Spomini iz 1.1915. posebno oktoolnl spričo sedanjih dogodkov.
Tržaška italijanska tglasila kriče vse te dni v en glas, kako da mi Jugosloveni smrtno sovražimo vse, kar je italijanskega, da ?e le na naši strani krivda, da ne more priti tu» do mirnega življenja, d>a «tiK> bili vedno poda>ači ranjke Avstrije, a, <edaj da smo emisarji vseh sovražnikov ftsmje. Na vsa ta očitanja ;«n dajemo danes naravnost porazen odgovor s tem, da oživljamo nekoliko spominov iz leta 1915., ob izbruhu italijanske vojne. V živem spominu so tedaj dogodivši se čini brutalnega nasilja in vandaJizmov na škodo znanih, italijanski državi prijateljskih krogov, zlasti pa na škodo lista »Piccolo;. Posebno moramo podčrtati, da sedanji razgreti italijanski krogi ravno napad na Piccoilovo poslopje pišejo na račun nas Slovencev, oes: sedaj smo v,am vrnili z obrestmi, kar ste storili vi nam 1. 1915.
Le redkokedaj se n»ore napisatoi tako krivična cibtožba. Pa naj govore dejstva:
Dne 24. ma^nika l. 1915. so izdali tedanji tržaški poslanci, torej tudi dr. Rybaf, v čigar imenu je podpri sai dr. Sla vik, nastupni progi as na meščanstvo;
Someščani!
Naznanilo nove vojne, ki se pridružuje oni že take velikanski in strašni, ki besni že deset mesecev, je izzvalo včeraj pretežke manifestacije, ki so *im sledili nezaslišani izgredi in vandalizmi.
Mi: mislimo na uboge družine, zapuščen od moških, k»i so na bojnem .pelju, na ženske, upognjene od bolesti, na p-repadene otroke, na bolnike, starčke, kr imajo v tem trenot-ku potrebo tolažbe. Nas skrbi bič lakote, ki bi mogel udariti 'toliko ubogih, ako bi trajanje neredov povzročilo, daf se zapro trgovine in ustavi dobava živil.
To bi bila nova nesreča in gotovo najbolj strašna od vseh, ker bi zadela bolne, slabotne, matere in ubotgo deco.
Someščani!
'Delufte, da se tO ne .zgodil Izvršite delo človeške vzajemnosti. Podpirajte, pomagajte tolažiti vse nedolžne žrtve tako velike nesreče! Odsvetujte od vsakega čina, ki bi mogel motiti mir meščanstva!
Saj se že preveč ubi^a, saj se že preveč uničuje na bojnih poljih!
Preprečite, da bi se nove žalosti nagrmadile na naše prebivalstvo.
Sodelujte marveč vsi pri človeškem in kulturnem delu vzajemne pomoči In tolažbe zapuščenih.
«Naj v nikomer od vas ne ostanejo čuvstva mržnje, sovraštva, maščevalnosti! Trpeli bi od tega le nedolžni!
Eno samo inigloboko naj bo čustvo kraljujoče v Vaših srcih:
človečnost, človečnost, človečnost!
V številki od 25. majnika 1915. smo pisali mi z ozirem na omenjene izgrede:
O nedeljskih dogodkih, ki so sledili patri-jotiični manifestacij o priliki napovedi vojne od strani italijanskega kraljestva ni sedevj prilika, obširneje pisati .in -posebno se nioranvo vzdrževati podrobnejšega poročila1 o nph. Smatramo pa <za svoje .dolžnost izreči s polno igotovcstio. da v tem oziru soglaša vse naše občinstvo, da teh dogodkov mu moči do\ olj ostro obsojati in dovolj globoko obžalovati.
Potem smo pisali v številki od 27. mejnika 1915:
Nedeljski dogodki.
Svoje nine-nj-c o neoeljskih dc.gcdk-h v Trstu sme že izreki? v torkovi številki našaga tista, trdno prepričani, da se ptiinjj.a. k nami vse tržaško slovensko občinstvo, ki se j,e prenašalo naravnost vzorno, ko je množica kaker opijan j en a rn ?;besnela dirjala po mestu proti tuji javni in zasebni lastnini. Z odkritim zadovoljstvom moremo konstatirati, da se naših ljudi ni udeleževal nihče nedeljskih vaadaliz-mov, in prav tako tudi konstatirasio, da so nam re*ni italijanski možje povsod, kjer smo se sešL ž njimi, tudi vpričo grozodejstev, ki jik je uganjala možica, priznavali z vso poštenostjo, da med ljudmi, ki razbijajo, požigajo in plenijo, ni Slovencev! Veseli nas to tembolj, ker je pokazaJo io dejstvo, da je v našem narodu toliko resnične poštenosti in toliko preudarnosti in toliko prave kulture, <k se ne da zavajati k dejanjem, s kakršnimi se ie omadeževal neki del tržaškega prebivalstva.
Ni še dolgo- temu, kar je ves itaiijanslci Trst z nepopisnim navdušenjem slavil stoletnico največjega italijanskega glasbenega, u'metni k a, Josipa Verdija. Venec za vencem 60 polagali pred njegov spomenik na trgu sv. Ivana', in množica je plavala v vzhččenju in radosti. V nedeljo pa je udrla pred isti spomenik ista množica in našel se ;e človek, ki je z železnim batom v roki spleza! na spomenik, udaril po obrazcu Verdijevem, da jc kipu od-letel nos, itn mu potem še razbil roke. Lice so za<mazalt s črnilom in prav laiko -1'U'Ji napis pri spomeniku. Nasade okoli spomenika so polomili, porezali, poniandiali in s tem zelenjem v rekah so udarčLI pred poslopje lista II Piccolo-. Pred Verdijevim spcuvenikom sc jc dogodilo, da so je par Suovencev uprk) tenv.i največjemu vandalizmu, ki se ie dogodil v nedeljo, in je manjkalo le malo, d:a se ni množ. ca z brahijalno silo obrnilo proti tem braniteljem kulture.
Po opisu izgredov smo nato pisali v isti števrlki:
Zgodilo se je še to in or.<?, toda vsega ne moremo opisati. Ponavljamo pa še enkrat, da globoko obžalujemo in kar najstrožje obsojamo vse, kar se jo dogodilo proti tuji lastnini in je iako vrglo na Trst grdo senco najskrajnejšega vandalizma in divjaš t va. Elementi, ki so koinaj čakali, da vzrojijo, so uporabili priliko, ko je odšla večina državnih oblasti iz mesta in je ostala varnostna otoda&t proti njiiov skora-j pcpoinonia brez moči. Upamo sedaj, da se taki degodka ne povrnejo v&č, a prav tako pa smo tudi trdno prepričani, da naše pošteno slovensko občinstvo, kakor je sedaj obsojalo te dogodke, tudki tedaj, če bi se kdrai primerilo »kaj podobnega, ostane mirno in trezno ter ne stiori ničesar, kar bi ntu mogki nadeti sramotno ime nekulturnih vandalov!
•Ko naša javnost prečita te naše dobesedno točno pc-daaie tedanje izjave, najstrožje ob-sojajoče liiste izgrede proti itaiiianskemu prebivalstvu, naročene od avstnjske po&ijr,
nam pač pritrdi, da ni možno izreči bojj krivične in bod? Iažnjive obdolžit ve, nego jc ta, ki jo izrekajo sedaj italijanski naeijonaAističsM krogi, čes, da smo nri zagrešili tiste vandalizme proti italijanskemu prebivalstvu. Želeli bi iskreno, da bi tux5i italijanska javnost doznaJa za te spomtlnc iz leta 1915., ta notorična in
Umil
*EDIN06T« Strr. 141
V Trsta, doc 20. julifa 192«.
neoporečna dejstva. Pclem bi izpozAaJa s strahom, s kakimi gnjusmir-i m-etodsajm jo hočejo izv-estni krc£i huškali proti lastnim sodeže-faiiem ju^oslovenske narodnosti. In zgražala bi se z nami vred na ta*kih javnih »vzgcjevalcih« ljudstva;
Dr. Wi!fan.
Med žrtva mi znanih izgredov je ena, katere u-soda, strašna in veletragična, vzbuja največ sočutja a tudi največ ogorčenja. Ni Jugoslovena, kateremu bi ne bila izvabila nesreča, ki je zadela našega blagega dr. Wi!lana, tega plemenitega borca za leptano pravico, solz ganutja, sočutja in ogorčenja. \ se žrtve so nedolžne, a nobenega^bi med njimi, ki bi — če bi bilo kaj pravice na/svetu — bil tako malo zaslužil to, kar se mu je zgodilo, kakor dr. Wilfan.	/
Še žalujoč po svoji nepozabni družici, ki mu je bila vse na svetu, mudeč sc na Dunaju pri svoji hčerki, podvrženi težki operaciji, je izgubil \se: stanovanje, pohištvo, pisarno, svojo tako skrbno in z velikimi žrtvami zbrano, nad vse dragoceno in ljubljeno knjižnico — vse svoje stvari, vse svoje mile spomine — vse — vse!! In vse to po peklensko uprizorjenem vandalskem činu, katerega je on pred petimi leti, ko je bil naperjen proti našemu najnevarnejšemu nasprotniku, z gnjusom obsojal. Ko sva se srečala 25. maja 1915. predpoldne na sodišču, je dr. Wilfan izpustil — kakor je on sam 2nal — ves svoj stud nad vandalizmi, zagrešenimi proti Italijanstvu in posebno proti uničenju Picco-lojcvega podjetja. Na to je rekel: »Kaj misliS, če bi mi stavili našo tiskarno iPkcola« na razpolaganje, da bi mogel nadaljevati z izdajanjem svojega lista.« Ne morem popisati, kak učinek je name napravila ta plemenita misel. Seveda sem bil — kakor začasni voditelj tiskarne t Edinosti« — takoj pripravljen k temu. Ta r-akana pa se ni izvršila, ker ^Piccolo* ni maral več izhajati.
Tak je, gospoda Italijani, ta cd vas tako obsov-ražljeni dr. Wilfan — vaša sedanja žrtev! Kako visoko stoji nad vami!!
Dr. Edvard Slavik.
Jcgoslovenski poslanik v ministrstvu vnanjih stvari
RIM, 17. Snoči je šel upravitelj srbskega poslaništva v ministrstvo vnanjih stvari, kamor ga je povabil glavni tajnik kom. Ccntarini. Pogovor je trajal zelo dolgo,
KONFERENCA V SPA DOKONČANA.
SPA, 17. Snoči že precej pozno se je po razpravi in doseženem sporazumu z nemškim odposlanstvom zaključila konferenca v Spa. O zadnji seji je bilo izdano to-Ie uradno poročilo: ^Konferenca sc je sestala k plenarni seji ob 17. Delacroix je vprašal nemško odposlanstvo po odgovoril glede podpisa zapisnika, ki mu je bil izročen snoči. Dr. Si-mons, nemški minister vnanjih stvari, je predložil in razložil nemške zahteve po izpremembah prvotnega besedila. Zavezniki so sc za hip mneknili, da prouče nemške predloge, a nato so sklenili, da bodo vztrajali pri prvotnem besedilu zapisnika, izvzemši neko formalno izpremembo prevega člena. Tudi nemško odposlanstvo sc je za hip uraek-nilo v svrho končnovcljavnega sklepa in sporočilo [ po svoji povrnitvi, da bodo zavezniki podpisali zapisnik, toda s pridržkom glede sedmega in zadnjega člena, ki predvideva zasedbo ruhrske kotline v slučaju, da sc ne izvrše obveze glede izročitve dveh milijonov ton premoga na leto.
De!acroix je sprejel ta pogoj. Millerand in Lloyd George sta poudarjala, da ta pridržek nikakor nc zmanjšuje predvidevanih sankcij, katerih ukrcnifcv gre samo zaveznikom, ki so edini za nje odgovorni. Dr. Simons je priznal, da so se pogajanja vršila na zelo pomirljiv način, čeravno so zavezniki zagro-sili z nekaterimi prisilnimi ukrepi. Delacrobc je predlagal, naj sc proučevanje nemške spomenice in predlogov glede odškodnine prepusti mešani komisiji, v kateri bosta zastopana po dva delegata vsake države, in ki so tekom enega prihodnjih tednov sestane v Ženevi.
Z RUSKO-POLJSKEGA BOJIŠČA.
Rusko poročilo.
DUNAJ. 17. Radiobrzojavka iz Moskve z dne 16. t. m. poroča o poteku bojev tako-le: »Srditi sovražnikov odpor ob reki Vilji je zlomljen. Naše čete korakajo proti Vilni. Pri Lidi stao dosegli Kre-vorako in jugozapadno od Minskega reko Nje-men. Pri Luninecu smo zavzeli Staroški. V okolišu Kamjeneca Podolskcga sc nahajamo ob reki Zbruču. Na južnozapadneni bojišču se nahajajo naše čete 20 vrst zapadno od Sarnyja. Poljske it le so na umiku izvršile mnogo pogromov. V Po-poviču m ubile 26 Židov, a okoli Kijeva so zažgale vse vasi ua pustile da židje in kmetje poginejo v plamenu.«
Litvinska agencija javlja, da je bil neki vlak z litvinskimi četami ustavljen na poti proti Vilni pri Laudvcrovu po poljskih strelcih, ki so sc po triurnem boju .umeknili. Druge Litvinskc čete so na pohodu južno od Mcišjapoia zadele ob odpor 20-00 Poljakov, ki so jih razorožile. Litvinskc čete so pred Vilno.
Poljaki izpraznili Vilno.
VARŠAVA, 17. Poročilo poljskega vrhovnega štaba pravi, da so se poljske čete pod pritiskom močnejših boljševiškjh čet umeknile iz \ ilne.
Ruski vpad. v Bcsarabijo.
DUNAJ, 19. Listi javkajo- iz Bukarešta, da je romunska vlada ukazala splošno mobilizacijo, ker so ruske čete prekoračile mejo v BesarabL:.ji in. napredujejo proti notranjosti dfc-žave.
Roške čete idHc t
TEHERAN, 19. Ker je armenska vlada odklonila ultimatum moskovske vlade, je diol>ila enajsta boljševička airmada ukaz, da napreduje in jc že zasedla dežel« Karabcgih in Obe-ronzi. Nadaljuje se pohod' proti Zanezouru; zdi se, da se aamecav^c ruske čete združiti z naicijcinalislučninu četami Musiafe Ketnala.
Bela Kuhn v Moskvi.
MILAN, 18. Iz Lugana javljajo, da je Bela Kuhn prispel v Moskvo, kjer prevzame vojno diplomatsko mesto. Sprejel gc. je minister vnanjih stvari Čičerin.
Novi izgredi pred francoski«! posla uii ivom v Bc-
rolinu.
CUR1H, 19. Preiskava zaradi zadnjih izgredov ob priliki izvesitve francoske zastale na francoskem poslaništvu v Berolmu se nadaljuje. V soboto je prišlo do novih izgredov pred poslaništvom. Fran cija zahteva, naj se kaznuje oni častnik, ki je da! vojakom ukaz, da zapojejo himno »Deutschland iiber ales«.
Ncinika delavska komunistična stranka proti ruskim komunistom.
BEROIJN, 18. Nemški komunisti, ki so izstopili iz špartakovske komunistične stranke in ustanovili novo delavsko komunistično stranko, so imeli sestanek v Hamburgu, na katerem so sklenili, da zavzamejo protimoskovsko stališče, ker nočejo, da bi zediajena nemška država postala de! .ruske države, kar bi bilo posledica brezpogojnega sprejema programa ruskih komunistov, ki bi hoteli podvreči svojim političnim smerem komunistične organizacije celega sveta. V resoluciji se poudarja, da so razmere v Nemčiji drugačne nego v Rusiji in da zahteva stranka, da bodi svobodna Nemčija popolnoma enakopravna ob strani sovjetske Rusije.
Mlajši sin biviega nemškega cesarja se je ustrelil.
CURIH, 19. Najmlajši sin bivšega cesarja Viljema princ Joachin sc je ustrelil.
Princ Joachim, ki je služil v vojni kot huzarski stotnik, je bil po vojni in revoluciji najbolj goreč pristaš struje, kaicre namen je bil vzpostavitev Hohenzollcrnskc monarhije v Nemčiji. Udeležil se je bil tudi znanih protifrancoskih izgredov v Bero-linu.
Revo!uc.\"a na Kitajskem.
LONDON, 19. »Tirnes« ,|avlja;o iz Peking i z dTie 18. t. m., t?a \i^ia velika panika med pek'-ni'kžm prebivalstvom. Vsa mestna vrata so bila zaprta, da se ■prepreči vc;a<kcm vlicd v mesto. N&kai div'^lja, ki je zbežala z bojišča, je .prispe.-:* v pcrpclnoma dezorganiziranem stsirju. PctTcija straži mestne zidove.
Krvavi beji na Irskem.
LONDON, 19. V minuli neči so se vešili krvavi hoji v rskem mestu Kcnkii med Sinn-fekierci in vladnimi četami. Med civilnim pre-bivolstvcnt je padlo kak?h 50 žetev. Tekom spopadov je bil ub:t tudi polkovnik Smith. Mesto je zastražno po močnih vojaških cd-je-ikili.
Krvavi izgredi v Toskani.
RIM, 19. V Men te Zcngriffoli v flore nI'čeki cbčhii je prešlo včeraj do krvavih spopadov med stavkajočimi karali in orežniki. Stavkajoči kmeti so namreč zahtevah, naj se izpusta nekoliko aretiranih sc-drugov in so bili pripravljeni, da tu<?č izselijo (izvršitev svoje zahteve. Pri tem so se spopajdli z orožniki. Pri spopadu so bile štiri osebe ubile in nekoliko raiDije-nriži.
Živila oprovizacijske komisije
za teden od 19. do 24. fulija 1920.
(Prešči-psie se štev. 19 nove živilske izkaznice.) Na odmerek:
Testenine: 30 dkg po 190 kg; Riž: % kg po lir 1'50 kg; Sladkor: 20 dkg po lir 6'— kg; Olje: 20 cl. po 8*30 liter. Posestniki ufccžniških izkaznio imajo pravico samo do nakupovanja sladkorja.
Čitateljem. Posicdicc vloma v naše prostore niso še odpravljene; zato nam ni možno še izdajati lisla na štirih straneh, kar mi sami še najbolj obžalujemo, dobro zavedajoč sc, kako nujno potrebna je ravno sedaj čim najizdatncia obramba ogroženih interesov našega naroda. Nadejamo sc pa, da bodo skoro odpravljene vse o\irc. Prosimo potrpljenja še nekoliko dni.
Kako lažejo! Današnja />Era Nuova* pripoveduje i svojim lahkovernim in nerazsodnim čitateljem, kako da smo mi poročali, da je bilo v -Narodnem domu« ob priliki izgredov \se odprto: kavarn a, restavracija, vežna vrata itd. V resnici pa smo poudarjali v popolnem skladu z dejstvi, da je bilo vse zaprto, kakor sc lahko v&ak prepriča, če vzame v roke sobotno : Edinost*. Tržaški list nam torej drzno podtika ravno nasprotno od tega. kar smo rekli. Gospodje morajo biti pač v veliki zadregi in v še večji konfuziji, ko se mučijo z opravičevanjem stvari, ki se enostavno opravičiti ne dajo!
Shod McijabradcaiokratiSae stakc ▼ Trst«, U
se je vršil mioolega petka zvečer, je sprejel resolucijo, ki odločno protestuje proti Mfrcstana provokacijaai, proti činom nasilja od strani italijanskih in jugočlovcnskik nacijonalistov, ki s podiranjem narodnega sovraštva ogrožajo mirno so-ži v ljenje obeh narodov; obsoja odločno dogodke v Splitu, Trstu in Puli, izzvane z očevidnim namenom, da bi ustvarili atmosfero, iz katere naj bi nastal nepopravljiv konflikt; ugotavlja pasivno vedenje lokalnih oblasti, ki so, ako že ne odkrito izzivale, pa vsaj dopuščale, da so sc vršili najbru-talnejši čini nasilstva: izjavlja, da bodo delavske raase znale upreti se z vsemi sredstvi vsaki kalitvi oiiru; naglasa slednjič potrebo, da sc vzpostavi čim prej proletarski režim, kajti še le z zmago socijalizma bodo mogle delavske mase nemoteno izvajati pravo samoodločbe in bodo tako narodni spori definitivno rešeni. — Za danes podajamo te sklepe tržaške socijalistične stranke brez vsake pripombe, da-si bi mogli napisati dolg — dolg komentar. Pa že pride!
Duia se jim Je noče pomiriti — izveslnim elementom namreč, ki menijo, da služijo Italiji, ko ji v resnici le škodujejo in kompromitirajo nje ime. Še jim ni dovolj nesreče, dovolj razburjanja, dovolj groze; šc menijo, da treba razpaljati duhove boij in bolj. Ves teden so ti nesrečni elementi razširjali po mestu vesti, kako da so organizirani, kako razdeljeni v skupine, ki naj bodo na različnih mestih hkratu vršile veliko — junaško delo. Občinstvo je zato z nekim strahom pričakovalo predvčerajšnjega dne. Pa tudi oblastim so menda prišla kaka tozadevna sporočila, kajti ves dan je bilo -opažati živahno gibanje orožnikov in avtomobilov v smeri proli nekaterim kraiem spodnje okolice: Sv. Ivanu, Rojanu in Barkovljam. Posebno oa ta poslednji kraj so hoteli menda tisti bojevniki — izven vojne naperiti svoja junaška prsa. Že v prvih urah popoln tire so sc potikale po obrežju neke skupine sumljivih prikazni, a kmalu so priprave zadobivale bolj konkretne oblike. Na mestu, kjer sc ustavlja tramvaj, jc postajalo zelo živahno in glasno, a po sedmi uri se je pričel v vrtiču na obrežju — in-proviziran javen shod. Mlademu možu, ki je govoril, treba prizuati, da razpolaga z velikim zakladom bobnetih, četudi že zelo obrabljenih fraz in pa — dobrimi pljučami. Gromelo jc, treskalo, ali — udarilo nr. Resnici na ljubo moramo ugotoviti, da je pritrjc\alo le listih 20—30 (naj jih krstimo s pravim imenom) bubccv, ki so prišli ravno zato. da bodo pritrjevali in potem — delovali; vse drugo občinstvo je ostajalo povsem brezbrižno. Proti 8. uri jc kar naenkrat nehal shod v vrtiču in eb-eucm so sc junaki ob silnem vrišču in trušču nagnali proti — tramvajskemu vozu ter ga zasedli v vsej naglici! Kaj sc jc zgodilo? Kaj jc provzročilo umik pred slavnimi junaškimi čini? Maršal orožnikov v Barkovljah, ki mu treba priznati, da je spretno in taktno postopal, jim jc menda izprego-voril resno besedo, da bi podjetje moglo imeti nekoliko neprijeten konec. Že to je menda nekoliko ohladilo junaškega duha. In potem so jim šc razne »vedete«, ki so jih pošiljali okoli, mogle sporočiti, da je tam okolo nekam čudno-resnih barkevijan-skih obrazov! In tako so prišli junaki do pravega spoznanja, da boljši del junaštva je vendar-le — previdnost. Zavihane rokave so zopet doli spustili in tramvaj jih jc odvede! s slavne — neslavno končane ekspedicije. A mej tem, ko se je tramvaj že pomikal, je vskipelo v njih; postavili so sc v junaško pozo, pokazali stisnjene pesti in vzklikali, da gorje tistemu, ki bi se drznil žaliti jih...! Voz z junaki je odrdral in na barkovljanskem obrežju je dalje vrvelo — mirnega mestnega občinstva, a tudi v velikem kopališču je valovilo dalje navadno veselo življenje. In zopet moremo ugotoviti z zadoščenjem, da jc bilo vse drugo italijansko občinstvo povsem mirno in popolnoma brezbrižno za vse te prizore. Naši Barkovljani pa so modro ukrenili, da je bila v tem času gostilna »Narodnega doma-: zaprta in da ni nikdo domačinov postajal pred hišo. Sicer bi bili junaki gotovo kričali, da so bili izzivani in žaljeni. Proti deveti uri so zopet odprli gostilno »Narodnega doma«; a sedaj čujte: v gostilni se je nabralo vse polno domačega in mestnega italijanskega občinstva. Italijanske družbo so veselo prepevale v slovenskem lokalu in nič jih ni — izzivalo slovensko petje domačinov. Tako smemo biti zadovoljni s potekom dogodkov minole nedelje.
Izjav«. Čui sem, da je socijalistično glasilo »Delo« napadlo moje »Politične misli« natisnenc v »Edinosti« štev. 140. —• Posvečenih mi je kar 31 vrstic. Kakšna čast! Dolični nepodpisani kritik me nazivlje dvakrat z Ivanom, dvakrat z Janezom. No, to šc ni nič hudega. Saj jc bil tudi dr. Krek — Janez. Čudno se mi le zdi. da dotični kritik ne ve, kaj jc tiskovna napaka oziroma tiskarski škrat. Toliko neniščine že znajo gospodje v uredništvu sEdino-sti< in jaz, da bi nc deli tiskali »Lied — sind.< in . da nam ni treba iskati poduka pri internacijonalL ! Zdi se mi. da je tisti kritik neki duh, ki so ga razburile moje komunistične rime na — uh. To je pa stvar okusa. — To pa podpišem, da gospodje socijalisti vsi .več razumejo«, kakor mi navadni zemljani, saj vc tc ves svet in — praksa uči. Ker pa zna gospod kritik tako izvrstno citirati nemške izreke, ne pa pravilno pisati slovenski, ga spominjam še na drug izrek, ki sc glasi: »Die schlechte-sten Friichte sind es nicht, an denen die Wespen nagen«. Pripoznam tudi, da nisem nikak »modrijan« in da ni	kar sem napisal »čisto zlato*, ker vse to prepuščam — nižjim slojem. — Ivan Baloh.
Uradne vesti.
Začasen preklic prepovedi izdelovanja slaičic.
Tukajšnji civilni kemisarijat naznanja, da jc generalni civilni komisarijat za Primorsko določil s svojim odlokom od 16. julija 1920., št. 4095 3752,
da se ima primemba odloka od 21. junija 1920, št. 4012/2437, ki se nanaša na izdelovanje slaščic, odložiti do nove naredbe.
O predaji orožja. Tukajšnji generalni civilni komisarijat nam je poslal nastopno naredbo: 1. Kdor napravi prestopek proti odločbam odloka od 6. julija 1920., nanašajočega sc na nedovoljeno posest orožja, na tak način, da bi zapadel kaznim, o katerih se govori v Čl. 5. in 7. rečenega odloka, napravi s svojim dejanjem zločin, dočim napravlja tisti, ki bi padli pod čl. 8. istega odloka — prestop. Obe omenjeni krivdi pa spadate v področje navadnega sodišča, in sicer bodo sodila zločine okrajna sodišča, a prestop okrajna. Organi javna varnosti pa morajo vlagati svoje cvadbe na sodišču svojega okraja, oziroma na državnem pravdni-štvu, ako se nahaja v dotičnem kraju. 2. Sablje državnih uradnikov izpod bivše vladavine sc nc morajo naznanjati niti izročevati. 3. Odlok bi\ šega vojaškega gubernalorata od 5. novembra 191S. jc odpravljen. 4. Pričujoči odlok stopi v veljavo z dnem njegove priobčitve v uradnem listu.
Iz tržafkega življenja.
Velika tatvina obutve. Včeraj so vdrli v trgovino g. Carniela in dedičev na Korzu Viltorio Emanuclc III. Pobrali so 600 parov nogavic in 120 parov čevljev v skupni vrednosti kakih 15.000 lir. Ko pa so ravno zapuščali trgovino, so prišli stražniki. Tatje so naglo zbežali in pustili del ukradenega blaga lOptt v trgovini. Eden uzmovičev jc tudi sam padel v roke postavi.
Aretacija dveh nevarnih ptičkov. Včeraj so o-rožniki aretirali in spravili pod ključ brata Josipa in Dominika Falco, doma iz Kalabrije. Posebno pa se jc odlikoval prvi s tem. da je ponarejal listine, se bavil z žeparstvom in drugače kradel, nc da bi ga mogla policija zasačili vse do včeraj. Falco je stanoval v uL S. Ermacora št. 3. Hišna preiskava, ki sc je izvršila pri njem, je imela dober uspeh. Našli" so mu vse polno ponarejenih listin, mnogo vojaške obleke in za 50 lir drobiža, ki ga jc skrival v postelji. Tudi oblasti njegovega domačega kraja so ga iskale že precej časa, dočim se je on skrival po Trstu. Njegov brat ni bil nič boljši od njega, zato sta morala oba v luknjo.
Ker je oblekel žensko obleko, je bil aretiran predsnočnjim neki Josip Skočaj, stanujoč na trgu Oberdan št. 5. Preoblečen v žensko obleko jc torej šel na izprehod s svojim kavalirjem, nekim prijateljem. V uL Acquedotto pa se jc začel zdeti ta zaljubljeni par ljudem nekam čuden, in seveda šc posebno gospodična. Ncks častnik, kateremu se je gospodična zdela posebno čudna, jc opozoril na nju dva kr. stražnika. Zaljubljeni par je moral s stražnikoma na kvestr.ro, kjer se je ugotovilo brez težav, da jc gospodična moškega spola. — Josip SkoČaj jc bil aretiran, kot je bilo rečeno. Izgovarjal se jc sicer, da je hotel napraviti le šalo, toda to mu ni nič pomagalo, kajti moral je sleči žensko obleko in ostati v zaporu.
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cer^-h v vsaki množini. Pridem lahke ponj. Alojz Po-v, Ganbaldijev trg Št. 3 (prej Barriera) Tel. 329 3341
RUDEČO DETELJO inkarnatko in jesensko repo prodaja trgovina semen, Sever t K^ 1 p uJ. Machiavelli 13.

POZOR: Prodani takoj spalno sobo /. J, steljama. Opčine 378, I. n.
GLASOVIR, črn, jako kratek in dober, takoj. Via Raffineria 5, IV. n. levo.
IŠČE SE učenec za trgovino 2 mešanim Samo kdor ima veselje do trgovine in jt ima prednost. Naslov pri upravi.
ŠESTNAJSTLETEN mladenič, dokončal ske šole, zmožen slovenskega, italij^n nemškega jezika, želi vstopili kot pra-kako pisarno. Naslov pove uprava.
PLANINO ali glasovir, tudi potreben peprj pim v vsakem kraju po rajvišji ceni. Mii Zigon, Trst, ulica XXX. oktobra štev. 8.
J Si
ZLATO, srebrr :n krone plačuje po naj> Pertot, S. Francesco 15/17.
Stroj za iivanjs in vezanje pravi nemški iiiifj Selde! & Neumann in
»SIngcr1 Gasi & Gasser
D t ,	,	Tvrdka ustanovljen t. 1873
FRAHCESCO BEDKflR
popravimo?«.	Trsl ul oampamlo m
D". MRflCEK LEOPOLD
ZOBOZRAVN1K
Trst, Corso Viltorio Emanuele 111.24,1.
sprejama od 9-12 in od 15-18.
Brczbolcstno Jzdiraiijc zob, zlate krone, zlati mostovi brez neba. — Vse po moderni tclmiki, ameriški In švicarski sistem.
a——pa——eg
0. PINO, zlMca-urnrnicii
Trst, Corso Štev. 15
Kupujem srebrne krone in
go!danarje po najvišjih cenah
Društvene vesti.
Glasbena Matica. Juiri, v sredo ob IS ,'c cd-borova seja v pisarni dr. Slavika v ulici i-afcio Filtzi 20. Vabljeni so 4.ud: poverjeniki orke: Ira in pevskega zbora.
DAROVI.
Pevsko društvo =:Slovan« v Padričah je nabralo ob priliki zabavnega večera za CMD L 38.—.
PODLISTEK
Branka.
Avgust šeaoa, — Posl. M. C—č.
(21)
Branka, nenavajena takega vrvenja, takega šuma, je bila vsa zbegana, razigrana. Na srečo jo jc Herraina dospremila na kolodvor, da ji bo na pomoč. Ilermina se je pobrigala tudi za karto, predala prljago, opravila vse, kar je trebalo opraviti. Branka je bila kakor omamljena; sama ne bi bila nikdar opravila tega. Med tem, ko se je prijateljica vrtela pri svojem opravilu, je sedela mlada u-čiteljica v kotu dvorane, oddaljena od ostalega sveta. Gledala je samo pred-se v tla, kakor da nič nc vidi, ne čuje tega, kar se godi okolo nje. Na obrazu ji je igral čuden žar, trepalnice, rdeče od joka, so trepetale znemirno, ustnice drhtele, a v očeh ji je gorel čuden plamea kot od vročice. V dekletu, ki je imelo sedaj prekoračiti prag novega življenja, jc drhtela vsaka žilica. Bojazen, nada, plahost, sram, odločnost, čudni načrti: vse to sc je mešalo v njeni glavi, v njenem srcu. Prizadevala si je, da bi sc zbrala, da bi vse misli spravila v eno,ali začela se je zapletati še dalje in dalje. Ne eden potnik je obrnil svojo oko na to lepo samotno potnico v priprosti obleki, a dva mlada častnika sta se dva- do trikrat ustavila pred njo, začela zijati vanjo skozi- svoje naočaikc ter spuščala različne neslane šale. Branka ju je čula in razumevala njune nemške neslanosti, ali ni se sganila z očesom. Slednjič je prihitela Heroina.
>'Glej, nesrečnica,« je \zkliknila, -sedaj sem o-pravila tvoje Sizifovo delo. Bog in duša, to ni šala in hvali Boga, da me imaš, ker drugače, dušica, ne bi tc videlo Jalšcvo do sodnega dne. Tu ti je karta. Izvojcvati sem jo morala, pehajoč se s celo četo primorskih drvarjev, ki, žal, nimajo nobenega pojma o uljudnem postopanju napram ženskemu spolu. Neko Madžarče. železniški sluga, je hotel tvojo skrinjo zamenjati s prtljago jastrebarskega samostanca in sem morala res z dušom in jezikom pritiskati nanj, dokler se ni raztreznil ta vredni Arpadov sin.*
Na prvi klic Hcrminin je Branka skočila in prijela prijateljico za roko.
»Hvala Bogu, da si prišla, Hcrmina!« je rekla po prijateljičini veseli ekspektoraciji. s Bilo mi je strašno tu sama sedeti med radovedno množico, ko se dekle komaj more odtegati drznim pogledom teh ljudi.«
-Ah. razumem Branka,« je odvrnila Hermina, prijemši prijateljico pod roko, »pojdi, da popiješ v restavraciji čašico vroče kave. Mraz je ojster, a ti boš morala prepotovati dober kos poti. Ta mlada gospoda v uniformi sta ti bila menda nadležna!« Rckši to jc Hermina omerila tista dva mlada častnika od glave do pete s tako prezirljivim pogledom, da sta se junaka takoj umaknHa. Na to Je odvedla Branko, da se okrepi in ogreje za pot.
Nu, mladenki ni bilo do jedi in pijače. Posrkaila je dva- trikrat in postavila čašico na stran. Bilo ji je kakor da jo nekaj duši. Neprestano je obra~ čala oči na železniško uro in čim se je kazalo pomikalo bližje k času odhoda ,tem hitreje ji je utri-
palo srce, tem težje je dihala. Hermina jo je zba-dala s šaljcnjem, navajala govor na to in ono, iz-prašcvala tov«rišico o sto malenkostih, ali Branka je odgovarjala le na kratko. Vsak hip ji je beseda zastala v grlu. vsak hip so se ji oči napolnile s solzami.
aPojdi z Bogom!« je udarila Hermina v smeh. i pa kak božji st\or si ti, Branka? Tako ti je tvoje slavljeno junaštvo? Saj v tebi ni korajže niti za zdravilo. Kako se boš šele pogajala z volkovi v Jalševu? Ni pomoči dragica moja: skočila si v vodo, sedaj plavaj! Ali, čuj me! Ako mi po treh dreh ne pišeš prav obširnega in podrobnega pisma o svoji situvaciji in o ljudeh, med katerimi boš, gorje tebi! Vsak dan bom poSiljala brezobraz-no dopisnico in vsakih osem dni veliko nefrankira-no pismo.«
* Ne boj se — —,« je začela Branka, a ni dovršila. Gromkim glasom je naznanjal vratar, da odide \ lak, s katerim mora Branka. Deklico jc pretresla električna struja, pobledela je, zardela in skočila.
»Pojvi, Hermina, pojvi!« je dahnila Branka.
Zvonec je zazvonil vdrugič. Branka se je iztrgala z Hermininega naročja ter pohitela kakor neumna k vlaku.
Solznih oči je gledala Hermina za njo in je še ujela zadnji pozdrav, ki ga ji je domabnila Branka z robcem.
-Gospića Hermina!«, se je oglasil za njo znan glas, »kolika sreča!« Po tolikem času tem prišel v Zagreb in glejte, tu sem se nameril ravno na vas.«
Hermina je zaobrnila glavo. Pred njo je stal o-gleduh Marič.
Razno.
Kongres jugosiovecskega učiteljstva > Bcl-gradu. Slavnostni dsevi za- slovensko iičitelj-s>tvo so preje vsikdar bil;, kadar je nekdanja »Zaveza tenkih druitev klicala svoje č4a>n-sivo- na zborovanja, Iti so se vršila redno vsako leto na razKčnih kraj'h slovenske domovine. Ta zberovanja so bila sijćjne manifestacije, pri •katerih se ;,e slovensko ličMel^tvo ogrevalo za beljšo bedetnest narodovo ita svejo. Vojna, ki je pr"za<lc;ala slovenskemu narodu neizmerno1 Obritkih udarcev, tudi Zajezi ni prizanašala. Ustavljeno je bilo vsako njeno nekdaj tako živahno delovanje in onemogočen vsak razvoj. Naravno, da se je Zaveza morala vldcniti zli vsedii ter potrpežljivo čakati, da vihra raz-žene »temne oblake nad slovensko domovino. Podrli so se črnožcUi mejniki, strle so se spone, ,ki bilo vkovanoi vab je slovensko šolstvo z učiteljstvom vred in zaspala je domovini zlata svc'bcda.
Slovemstko učiteljstvo, včlanjeno v ^Zavezi, se je zavedalo cd prvega trenetka, kakšne in kolikšne dolžnosti mu nalaga ta s to-lrko krvjo pridobljena svoboda. Oklenilo se je svoje organizacije še tesne;c, ki šlc^e dar.es 2300 članov, ter je šlo z veseljem na delo. V teh dneh je to delo. kronano v Udcuženju vsega učitelj-stva države SHS.
Dne 17., 18. itn 19. t. m. se jc vršil v Bcl^radu kongres Jugoslovcnskega učitcijstva, ki mu je bila glavna točka na dnevnem redu: udruženje vsega učitePstva v državi' v enotno stanovsko crg3<a.rzacijO. Tako so si učitelji in vz&oj tel i nareda segli prvič v roko v središču s\obodne Jugosla-vije. Iz Slovenije se je ciGpeLitiO v Be!-£rad na kongres rad 200 učiteljev in učiteljic s pevskim zborom lfbuljanskega učite^siva, ki je priredil, oziroma priredi koncerte v Be!-gradu, v Novem Sadu, Zagrebu, Karlovcu, Mc-tii'kr in Novem mestu. Na sporedu so skladbe Lz najnovejše slovenske glabene literature, \c-činoma pa slovenske naredne pesmi. Tako se polagajo v novi državi temelji vspešmerau kulturnemu razvoju.
1H11 Mili
Zo'aozdrBt/nik tir. E. CLOliFERO
— in —
donllst Stunlio Perteec!
Trst, trg Goldoni štev. 11,1!. nafctr.;
sprejemata od 9-12 111 od 15-19 -
Izdiranje zob brez bolečin, zobovja I zlati mostovi brez neba, reguliranje |
zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki i
1
UuMlansko kreditno MRiii!
Podružnica v Trstu.
Centrala v Ljubljani.
Podraisice:
felje, Borsriie, Ooiica, Sarajevo, Sslir: Trst, Msf BelnišRa glasnica in rezerve: K 5ll.QO0.COf
Obavlja vse v bančno stroko spad.ijofe posle. — Sprejema vloge v lirah na
hranilne knjižice proti 37.7 uhroth^fl na žiro-račune proli 37ft	J
Za na odpoved vezane vlo^e plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne na.' g<? * in daje v najem varnostne celice.
Tel. št. 5-:8. Blagajna je odprta od 0-13J
MULI OGUISI
POŠTENA DRUŽINA išče
nje 1—2 sobi, kuhinjo pravi.
v mestu malo stanova-z vodo. Naslov pri u-47
a i
Del. glav.: K 30,OfXi.OOO. Rezerve K 10,0<K)000 Belgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj. Kolor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče r-oslc.
Sprejoma vloge
na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 3! »'<' a v baneogiro prometu po B %.
Vloge, ki sc imajo dvigniti samo proii hodni odpovedi, sprejem* po posabno »f^"'" pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaj-
Daje v najem varnostne predale (saics). Bančni prostori v Trstu se nahajajo: u L Cassa «U Rlsparntlo, ul- S. Hlcolo
Telefon : štev. 14G3, 1793, 2676
Blagajna posluje od 9 do ^
DREOSSI & C.-Trst
Trg Oberdan štev. 1.
Brzojavke : DREOSSI, Trst. PoStno hran. račun 11—55
□ □
leieina:
ZALOGA:
•:o)
Zeleznin, kovin in kuhinjskih potrebščin. — Orodje in poljske potrebščine. — Ogrodje 2a vrata, okna in pohištvo. — Veriga
žeblji, železna žica. Plošče iz litega železa za ognjišča. — Velika zaloga v to stroko spadajoče drobnarije. — Kuhalniki in štedilniki na petrolej. -Lesene grablje, srpi in kose ter zajamčeni brusni kamri.