Slav. 234 V Trsta, v Četrtek 28. avgusta 1919 Letnik XllV Izhaja vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. F;s iciSka Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefririkirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsordj lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3*—, pol leta L 18 — in celo leto L 36 —. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo t širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo LzkljuCno upr.i/1 Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul sv. Frančiška As. 20L Hirouns Konferenco. PARIZ, 27. (S.) Vrhovni svet je odobril finančne klavzule in klavzule c avstrijskih interesih v Evropi. Odobril je tudi del gospodarskih klavzul v končnoveljavni pogodbi, ki bo izročena avstrijski delegaciji. VERSAILLES, 27. (S.) Nemška delegacija je naznanila sprejem zavezni&kega sporočila o prihodu medzavezniške kontrolne komisije, ki odide v Nemčijo po odobritvi mirovne pogodbe, da se zajamči izvršitev pomorskih klavzul. VPR4ŠANJE O LJUDSKEM GLASOVANJU ZA MARIBOR NI ŠE REŠENO. PARIZ, 26. Vrhovni svet je skienil na Tittonijev predlog na svoji včerajšnji seji, da se vključi ftudi Maribor v ozemlje, kjer se bo vrštfo ljudsko gla-sovarie, ki določi narodnostno mejo med Nemško Avstrijo in Jugoslavijo v celovškem okraju. Tctia (ko je slišala komisija .z-a ureditev na svoji seji danes zjutraj o tem sklepu, sta arteški kn fran-co:4ci čSan komisije ugovarjala proti taki omejitvi ozemlja, za katero je deleč eno ljudsko glasovanje. Člana sta (pratestirala proti vklčučenju samega »mesta« Ma-ribora v to ozemlje, in sta zahtevala, če se že vključi mesto, naj se vključi tudi oflco&ca. T-ittorti je ;zopet protestiral, češ kar -je že enkrat skleni eno, se ne sme več mencati. Po k-Tatki razpravi je vrhovni svet sklenit da odloži vprašani© na jutri in da pokliče k jutrišnji seji tudi francoskega in ansieškega koimsijneca čiana, da pojasnita vzroke, s kaiterinii upravičujeta svoj proti-predlog. Romuni proti delitvi Banata in Temešvara. PARIZ, 26. »Echo de Pariš« piše, da je zavrnil romunski -kabinet predlog za delitev Banata in Temesvara, kakor je določila mirovna konferenca. Odobritev versailleskih dogovorov. BRUKELLES, 26. (S.) Senat je odobril enoglasno zavezniške dogovore v Versaillesu glede vojaške zasedbe Porenja, glede vladavine v ozemlju, ki pripade Belgiji, in v nevtralnem czemlju Moresnetu. BRUXELLES, 26. (S.) Senat je odobril enoglasno mirovno pogodbo z Nemčijo. Delegat na konferenci Vandenhenvel je prečital pred senatom dve pismi. V prvem potrjuje Anglija svoj dogovor z Belgijo glede nemških kolonij, a v drugem odobrava medzavezniški vrhovni svet ta dogovor. LzkI preiskave na Reki. PARIZ, 26. (»Corriere deMa Sera«.) Besedilo poročila preiskovale kamrsije o reških dogodkih je bilo službeno predloženo medzavezniškermi vrhovnemu svetu, ki ga je vzel na znanje. Načelnik francoske vJa-de, Clenienceau. je izjavil, da je grišei s svoje strani broz težav do zaključkov, do kater-h je prišla komisij« štirih generalov, ki so tako složno dedovali. Enako izjavo je paral v imenu ifcEjanske viade tudi Tittoni. Drugi člani vrhovnega sveta so izrazila .svoje zadoščenje nad načinom rešitve tega spora. Pren?odafi je še, da bi se točno poročalo o predlogih preiskovalne komisije, ki jLh je konferenca odobrila; objavljeni bodo kmalu službena Toča ker ti pre.'lcgi zadovoljujejo tofiko Francko, koiđeor Italijo, ne bo -morda odveč, če se prjponm!, da bodo povzročili izadoščenje tudi v Reki. Tako je častno rešen spor, za katerega se je v prvem l>y>u zdrfo, da bo »pokvaril odnošaje med tVma zarvezmmra državama. Rešen je strogo hi pravično m ne bo pue«tfl jeze na nobeni sitnani, temveč bu pomagal ita&jansko-fnancoskemu pri-jatei'stvu, ki postaja vedno tesnejše, da postane čim deli, tem prostejše vsake ovire. Sz Jy3osfav3ie. Socijalfstično-demokratska vlada se opira na slovenske klerikalce. BELGRAD, 26. (»Gazz>etta di VeneziaO Narodna skispščina natfaijuje včerajšnjo razpravo o vladnih izjavah. Prvi govornik, 'ki je govoril proti, ije bil Stojan Protič, kii je hudo napadal* demokratično-socijađ-tkstično vlado. I rja vil je. da je ne more pritpoznati in da ji radikalni strajnka ne more zajupalfei. Go voril-i so prota 11*3 dr. Medakovič, predsednik hrvatskega deželnega 'zbora, v imenu demokratskih odpadnikov, de. Trifković v imenu radikalnih odpadnikov in Stote-n Ribarac v imenu hrvatskih naciicneAeev. Pričakovala se je s tesnobo Korošce v a izjava v imenu jugoslovanskega kterikal-nega klub«?,, toda Korošec je ostal tih meid-' splošnim za&Klenjem, cnod nroničmrm klici, da igra klerikalna opozicija dv iigro. In v resnici se zdi, da je sedanja demokraftično-socijaiistična victcla, ki nima večine, iskala rešitev v tihi pomoči kranjskih kierikaicev, 'katerim je za to cbl/ubil ministrski predsednik Davkfovič raizne koncesije. Zda se čudno, piše še vedno beneČanski Kst, toda na Balkanu ni nikako čudo, če mora demokrati-čno - scc i j al i stičn a vlada, čim je stopila na državno krmilo, prositi mri osti od slovenskih klerikalcev, ki se še niso .popolnoma rešiti avstrijskega duha, samo Jaii se vzdrži na moči. Prvi govornik, ki je govor* vprid vladi, pe bil DalmsCnec Bianchini, ki ni v svojem dolgem govoru prihranil niii Italije. Pričakuje se z radovednostjo glasovanje, ki se bo boje vršijo proti koncu tedna. List »Detnokratrja« smatra, da je vlada večina zagotovljena. Toda to ne zadostuje za dolgotrajno vdržanje. List »Srbija« piše, da ne sme ostati Nikolaj Pašič, -kot vodite® radikalne stranke, z delegacijo na konferenca v Parizu pod vlado, ki se .je odlikovala v mržnji proti raiđikađoem. Situacija med Jugoslavijo in Romunijo. ZAGREB, 26. (»Era Nuova«.) »Jutarnjemu listu« poročajo iz Belgrada: Romunija je mobilizirala in koncentrirala na banatskih mejah okoli 15 divizij. Vsa dovoljenja za izvažanje v Romunijo so ustavljena. »Narodna Politika« potrjuje te vesti in piše, da je položaj jako kritičen. »Politiki« brzojavljajo iz Belgrada: Henrik Barbusse, poročevalec »Journala« je poslal svojemu listu (brzojavko, katero je objavil tudi v belgrajski »Epohi«, ki pravi, da so odnoiaji med Romunijo in državo SHS jako napeti. Dosedaj sicer Se ni prišlo do nikakega sovražnega dogodka, toda v Belgrad prihajajo vedno vznemirljive vesti. — Toda Jugoslovani so pripravljeni in ni jim se treba 'bati romunskih groženj, če jim osigura mirovna konferenca hrbet pred morebitnim bolgarskim napadom. Trnmbić in Paiić odpotoval« is Pariza?? ZAGREB, 26. (»Era Nuova«.) »Rtječ« poroča: Včeraj smo objavili nekontrolirano vest o prihodu doktorja Trumbiča. Sedaj pa lahko z gotovostjo rečemo, da je sporočil doklor Trumbič, da bo v par dneh v Belgradu. Pred kratkim se je javila tudi Pašičeva povrnitev iz Pariza, ker se m mogel več udeleževati konference kot načelnik radikalne stranke, ki je v opoziciji proti novemu ministrstvu. PrestoloaasiietUk slovenskoj vladL LJUBLJANA, 36. Njegovo kra^evako Visočan-stvo regent i prestokmasliednik Aleksander odgovorio je na brzojavku predsednik t va zemoJjske vlade za Sloveniju prigodom okupacije Preko-nmr-ja stedečom bnaooavkom: Beograd, 19. augusta. Predsedniku zemaljske vtede u Ljrtrfjani. Ete-lim radost predsedništvia pokrajinske vtode sk>-venačke i ce+og naroda prigodom ulaska naše fcamošrrj bra^e, kojoj žefrm, da s pod okrt*;em zajedničke obaf^žtrine ubrzo osnaži od pretrpeinh zala, što ih ie tudjins-ki režim ?o5 u posil'ednjim danima počimo. — Aleksander. Bolgarski atentat BELGRAD, 25. V noči od 18. na 1P. avgusta je agjorel lesen mest med železniškima postajama Vranja in Vraai;>k» Banja, rta mestu, kjer gre že-tazin-ška proga najbfcžje bolgarske meje. Preiskava na podlagi pričevanja dveh prič je dognada, da sta dve neraiam osebi, ki sta govorili bolgarski polili most s petroJejem in ga zažgaJi. Most je bil dtoJ«-»a ur-in je ves zgorol, »ker se je potok posuatt. Vs'-jd tega- je direktna zveza Nfcš—Sotun za nekaj dni! prekinjena. Boigarr so letia 19J5. že-JezniSko ta vazo s Solunom pretrgali na istem mestu, ker so most z dinamitom razstrelili. * Ob albanski meji. BELGRAD, 25. Ob albanski meH se ie oblastim posrečite) pomiriti krvave spore med Arnavtt. Albanski ropar® v Sandžaku. BELGRAD, 26. V Sandžaku so se ustanovili posebni oddelki orožnistva, da zapode Albance iz dežele. Pri Tetovem so odbši albanski napad. Izboljšanje prometa. BELGRAD, 25. Od 1. septembra dalje bo imel pariški ekspresni vfak direktni voz Pari-z—BeAgrad in obratno. Bui£eviika zaroto preprečena. BELGRA'D, 2S. V zvezi a znanimi aretacijami boljše viko v v Zagrebu- javlja »Pravda,«, da sta bita v Boi gradu aretirana iii odpeljana v Zagreb BJap FIlopove o in idt. Sima Markovih. Imenovani list iporoča dalje, da so v bolj deviško zaroto zapleteni tudi nekateri nanovo sprejeti častniki, med njimi kapetan Metzgcr. Dalmatinsko* nčitellstvo. SPLIT, 23. Zveza dadmatinskrh učiteljev je 16. t. m. zborovala v Spiifcu. Zborovanja se je udeležilo 18 čiaitov. Raapra-viiafli so o edinstvu Zveze SHS, o retomi šolskega pouka Ud. Naposled so soglasno skleni K pristopiti v glavno zvezo v smislu zagrebškega dogovora. Ministrski projekt o preosnovi l.nidskega šolstva ne bil jz nekaterimi majhnimi dodatki navdušeno pozdravljen. Skupščina je izvcriiia delegate za prihodnji koBsres v Bd gradu. Nov Ust v Zagrebu. ZAGREB, 25. Izšla je prva številka, novega lista »Obnova«, katerega bo izdajal znani jugoslovanski publicist Milan Mairjanvič, urećeva* pa Niko Bartu-lieaL Ta je svoičas izdajal v Valparašsu dnevnik »Jagoskxvnska tctžava«. Novi list si ie stavil za nalogo., delati za gospodar,sko, poetično in moralno obnovo jugoslovanskega naroda. Odhod italijanskega vojaštva z Reke. REKA. 25. (Po »Seoohi«) Sooči če odhajajo italijansko vojaštvo z Reke Ob tej prHiki so se zbrale velike množice ljudstva »a uMcab. Zensike so nosHe cele šope cvetja in tralkove v reških barvah z napisom »Italia o morte* (»Italija ali smrt«). Vsa množica se je končno zbrela pri ljurfskem vrtu, da aadnjikrat pozdravi odhajajoče vojaštvo, katero je otenla ob viharnem vzkiikanju z vso silo srlo cveta. Ko so prišli mimo prvi oddelki, se je spomnil nekdo z množice, da bi se morda vojaštvo dalo prčsilici, da še ostane, vsaj nekaj dni na Reki. Tajko se je nenadoma zažul klic: »Bratje, ne odidi te! Ne zapustite reškega ženstva na milost in nemilost Hrvatom!« Tisočeri fflasovi so ponavljali ta kfoc. Vseh src se je pota stila ta nenadna, silna m is d. Razprostrli so pO uličnem tlaku italijanske zastave, češ, vojaštvo se ne bo upalo stopati preko njih. Ženske so se metaie na tla pred istočasno iginjene in ozđovoljene vojake, -ker so čutili, da so vMjub vsemu napram njih storili svojo dolžnost. Junaki, ki se niso ustrašili bojnega hroma v stoterih bitkah, niso vedela, kat) naj bi storili ob tej nepričakovani oviri, toda čutili so, da morailo preko te ovire, kajti veličastna disciplina italijanskega inian ter ista ve, da (je treba ubogati tudi tedaj, kakor v tem slučaju, ko je treba pohoditi celo svoje lastno srce. Geni »vi bofl ki ie tupatem czavzeJ nasilen značaj, fe trajal nad poldrugo uro, dckfler se ni poseoilo brissadnemu generalu Anios-siju prepričati množice o nekoristnosti in tudi ne-u?nest4M>sti njenega odpora. Tako si je vojaštvo moglo končno pekrčiti pot, zagotavljajoč Renčan-krjrn, da se vrnejo v času potrebe. Nekateri so joLaJi. — Hrvatske banke in druge točke so stra-žsJe močne vojaške straže izaradi bojazni, da bi prišlo do nasrlnrđi demonstracij, toda bMo iti nobenega rtei'npbega dogodka. Iz iekoslovaSktt. Kriza v čehoslovaški republikL PRAGA, 27. Kakor poročajo češki časopisi iz Prage se pričakuje združitev nemških socijalnih demokratov s češkimi. Nacijonalni socijalisti menijo, da pride do nove koalicije, ■katere se udeleže tudi nemški socijalni demokrati. Iz Hadžars t«. Odpustitev boljševiškega učiteljstva iz službe BUDIMPEŠTA, 26. Mestni svet je začasno odstavil od službe 231 učnih sil in uvedel proti njim disciplinarno postopanje, ker so sodelovali pri boljševištki vladavini. IZ RUSSJK. Odesa v rokah protiboljševiških prostovoljcev? LONDON, 26. (S.) Reuterjeva agencija poroča, da potrjujejo meredajni 'krogi vest, da so ruski prcrtiboljševiški prostovoljci zavzeli 0-deso in da se boljševiki umikajo proti Balti. Mesto je bilo zasedeno po oddelkih generala Denvkina in četah, ki so sestavljene od proti-bol^Ševiskega prebivalstva. Zasedba se je izvršila pod zaščito angleških vojnih ladij, toda v kolikor se zna, niso' topovi izstrelili niti enega strela. LONDON, 26. (S.) Neko službeno poročilo javlja: Na zapadni fronti napreduje general Denikin z vso naglico. Oddelek prostovoljcev je zavzel Odeso. Prostovoljci so se izkrcali iz Črnega morja ter so pognali boljševike iz mesta. Boljševiki se umikajo ob obeh obalih reke Dnjepra. Prostovoljci prodirajo naglo v smeri proti Kijevu. Po zanesljivih vesteh so boljševiki v vsej Ukrajini popolnoma demoralizirani. Kronstadt gori. PARIZ, 27. (S.> »Tempsu« poročajo iz Helsing-forsa: Iz RevaJa prihajajo vesti, ki jih potniifeio vojaške oblasti, da >e Kronstadt v ognju. Začela se je ofenziva proti boljševikom na karelijsla fronti. Preobrat v Moskvi? STOCKHOLM, 25. Po indirektnih poročilih an-ig&eških listov se vrS v Moskvi preobrat, ker so se šrroke mase vzdignite proti sovjetski vfedi in ker je vedok del Rdeče armade prešel k upornikom. Potrdilo teh vest! že manka. Iz Nemške Avstrije. Izgredi proti češkim sokolom na Doaajti. DUNAJ, 26. V soboto popoldne, 23. t. nt. je prišlo na tukajšnjem zapadnem kolodvoru do neprijetnih izgredov. 300 čeških telovadcev se je hotelo danes odpeljati v Znojm k javni veselici. Drugi izletniki in tudi železniški nameščenci so se postavli proti sokolom, jim grozili, jih zmerjali in z nekaterimi jako grdo ravnali. Zaradi teh izgredov je morala vožnja v Znojm izostati. Tudi čehoslovaški poslanec doktor Fiedler in njegova soproga, ki sta hotela odpotovati v Znojm, sta prisostvovala temu prizoru in sta se morala odpovedati izletu. Ravnanje železniških nameščencev more opravičiti edino to, da so nekateri od teh prej opravljali službo na češkem in Mora-vskem in so morali zaradi politi-čmh razmer odpotovati v Nemško Avstrijo. Njihovo razdražen je so izkoristili agitatorji, ki so namenoma povzročili sobotne izgrede. Mnogi hujskači so že aretirani. biti vedno skupaj pred ljudmi in ne misliti, da bi tudi duhovnik rekel svojo, bi bilo.... toda ne govorica o tem. Sama je svoja gospodinja in naj dela, kakor ve in zna! Saj bo njej v dobro ali slabo. Toda kar se vidi, kakor na dlani, ni greh, če se govori. Gospodar Joso, denar 6e tu razsipa in razsipa, kakor da je pleve. Draga zabava je to. Čudim se, odkod. — Saj je menda Ilija dosti zapustil. — Dosti, za piho in govedino, toda ne za paštete. Koliko se je prej kričalo o srebru in zlatu, ko pa je prišla komisija, kaj je našla v skrinji? Tri tisoč goldinarjev. To mi je povedala gospodinja sama. — Nič več? — Nič več. Glejte, ni vse zlato, kar se sveti. Sedaj pa grem. Najbrž pride gospodinja kmalu. Ali da! Kje je Petričević? Prej je vedno čepel tu, sedaj ga ne vidim več. — Tudi jaz se čudim. Kakih osem dni ga fe ni semkaj; prej pa ga je vsak dan redno postil do osem kozarčkov. DUNAJ, 27. Češki sokoli so odpotovali v nedeljo 24. t. m. brez neljubih dogodkov v Znojm. PRAGA, 27. Po ukazu nemško-avstrijske vlade je prišel v ponedeljek 25. t. m. nemško-avstrijski poslanik doktor Mareck k ministrskemu predsedniku Tusarju, da izrazi obžalovanje nemško-avstrijske vlade zaradi izgredov na dunajskem zapadnem kolodvoru. Tu-sar je vzel to izjavo hvaležno na znanje in zagotovil, da želi tudi čehoslovaška država vzdržati prijateljske odnošaje z nemško-avstrijsko vlado. Južnotirolsko vprašanje. DUNAJ, 24. V tirolskih političnih krogih se širi mnenje, da se iz absolutne nepopustljivosti Italijanov v južno tirolskem vprašanju ne more sklepati, da želi Italija imeti enkrat za vselej te kraje. Pač pa se smatra, da si hoče Italija s tem pridobiti zalog, katerega lahko uporabi v primernem času. V prvi vrsti gre baje za gospodarske protlusluge Nemške Avstrije, toda zdi se, da niso tudi politične kompenzacije izključene. Predstojeće izpremembe v kabinetu. DUNAJ, 26. Po povrnitvi vladnega kance-larja Rennerja se bodo baje izvršile važne izpremembe v sestavi kabineta. Predvsem odstopi vladni tajnik za notranje stvari, Ed-lersch ,ker se državno tajništvo zopet združi z državno pisarno. Državni podtajnik Miki as se namerava odpovedati svoji službi. Tudi doktor Deusch, ki je v državnem uradu za vojaške stvari, odstopi od svojega mesta, ker se združi ta urad z državnim uradom za notranje stvari. Sedanji načelnik urada za prehrano je tudi — potreben počitka. Navada se več ministrov, ki aspirirajo na njegovo mesto, med temi tudi okrajni glavar Pachta, ki je sedaj prideljen deželni vladi v Lincu. Zopet zveza z Nemčijo? CUR1H. 25. Švicarsko časopisje priobču-je nastopno informacijo z Dtmaja: V dunajskih političnih krogih se govori, da je med državnim' ka-nce-larjern idt. Reninerjetra in večino narodne skupščine izbruhnil konflikt, ki bo prišel do izraza v prihodnji seji narodne skupščine. Ne samo veKko-nemška zveza, temveč tudi ve&k del- socijalnih demokratov je proti dr. Rennerju, ker če opustili načrt priHopftve Nemške Avstrije k Nemčiji in ker jc za kompromise z entento. Obsojaoo vse, kar je dr. Renner pričal, da zadobi zaupanoe en ton te. Celo itieffovi iprljctelji mu očitajo, da ne nasprotuje več na-črtu ,podonavske federajcrje, kakor tedaj, ko le bil še Oton Bauer minister. Iz Amerike. . Vojna med Zedinjenimi državami in MrtiikolB^,v • LONDON, 27. (S.) »Timesu« poročajo iz New Yorka, da so Zedinjene države sklenile posredovati v Mehiku. Ukrenili so se vojaški in pomorski ukrepi. Zdi se, da so resni dogodki neizogibni. Zedinjene države »bodo ukrenile podobne ukrepe kakor v slučaju Kube. Gotovo je, da pride do posredovanja, čeravno se Še ne zrna kedaj, morda do šest mesccev, morda tuda prej. Bistven vzrok posredovanja so razmere v Mehiku, ki ne kažejo na izboljšanje, in ker ni mogoča druga rešitev. Francoska, angleška in itaKjanska vlada bodo gotovo upoštevale upravičenost tega dejstva, pravi »New York Sun«. Ameriški senat bo razpravlial o še nerešenih političnih in teritorialnih vprašanjih. NEW YORK, 26. (S.) Senatska komisija za zunanje stvari sporoča, da je v njenem programu tudi proučevanje težav, ki jih povzročajo še ne rešena politična in teritorijalna vprašanja v raznih delih sveta. Proučavanje bo trajalo dva tedna. Med vprašanji, o katerih se bo razpravljalo, ,je tudi reško vprašanje, vprašanje olandslcih otokov in nemških kolonij v vzhodni Afriki ter vprašanje irske neodvisnosti. ___ Iz ftalire. Ukrepi za nadomestno kazensko postopanje. RIM, 27. (S.) Ministrski predsednik (centralni urad za nove pokrajine) je dovolil z zadnjo okrožnico sodnijskiin oblastim na zasedenem ozemlju v skladu z enakimi instrukcijama, ki jih je poslal minister za pravosodje občinam v kraljestvu, in v interesu pravice in strank neposredno dopisovanje med omenjenimi oblastmi glede ureditve nadomestnega kazenskega postopanja v civilnih, trgovskih in kazenskih stvareh. Odredil je, da se sodni spisi dostavljajo potom deželnih in okrajnih sodišč na zasedenem ozemlju in civilnih ter kazenskih sodišč v kraljestvu. Novi poljski škodljivci. RIM. 27. (S.) V nekapterih delih trviške pokra-ftne, posebno ob Piavi in Montellu, se je pojavila* velika množfoa neke vrste poJjskib miSi, ,ka oretijo z imičenem vse letine. Minister za po-4?ea pomoritev teli škodljivcev. Razprava o mirovni pogodbi v francoski zbornici. PARIZ, 26. (S.) V poslanski zbornici se je zopet začela razprava o mirovni pogodbi z Nemčijo. Raiberti je izjavil, da so sicer v pogodbi vrzeli, toda pogodba vrača Franciji Alzacijo in Loreno in obnavlja Poljsko. Francija jo lahko odobri, kar ji priznava plemenite tradicije n^ene zgodovine (Odobravanje). Govornik govori nato o vojaških jamstvih in o jamstvih, ki jih daja Zveza narodov. O francosko-angleško-ameriški .zvezi smatra^ da je leta o-pora bodočemu miru, toda mora se izpopolniti RaiJ berti pripominja, da morajo operacijske baze zasesti čete Zveze narodov, ki bi jih mogla Nemčija kedaj izkoriščati v roparske namene. Edino tako bo zagotovljen svetovni mir. Fournier obžaluje, da posveča mirovna pogodba enotnost Nemčije, lri je pred vojno prevarila vse narode. Predlaga, naj se ustanovi mednaroden parlament, ki bo omogočil slogo med vsemi narodi. Jutri se bo razprava nadaljevala. John Bradbury imenovan za prvega angleškega zastopnika v komisiji za odškodnino. LONDON, 27. (S.) John Bradbury, finančni tajnik, je bil imenovan za prvega angleškega zastopnika v komisiji za odškodnino v Parizu. Potovanje perzijskega šaha. CARIGRAD, 26. (S.) Perzijski šah odide po obisku v Carigradu v Italijo, Švico in Francijo. Nato se vkrca za Ameriko. Med vožnjo iz Amerike nazaj se ustavi tudi na Angleškem. Tekom svojega bivanja v Carigradu obiskuje vsak dan svojega očeta, ki se nahaja v Prin-kipu. I i I i ( I j I i PODLISTEK lUjevn oporoka. (31) Avgust Šenoa. — Prevedel M. C—č. — Bog .gospodi njin i h stvareh. — Ptičica je izletela, da, izletela, Bog ji blagoslovi. Sreča ji je dala, da se more s čim, pa naj se veseliT dokler more. Ali poznate stotnika, ki prihaja vsak dan v hišo? — Tako oddaleč. — Ta je tisti pravi. Peljala se je žnjim. Zato je redkokedaj doma. Pravijo, da vam povem tako med nama, — je nadaljevala starka tiše, — da bo gospodinja kmalu stotnikovka. —Kaj? Ali res? — Res, res, gospodar Joso. Vse se mi zdi, da se kuha nekaj takega in da kmalu odzvoni »morskemu raku«. — Kako neki? — Menda vendar gospa stotni-kova ne bo prodajala sira in masla. — Ali je sama povedala to? — Je in ni. Naroč.ila je razno pohištvo, svilnato obleko in mi rekla, da se v hiši izpre-meni marsikaj in da dobimo gospodarja. — Gospodarja? — Dal Vse to gre na stotnika. In tudi mi-slim, da ne more biti drugače. Kaiti takole »EDINOST« Ker. tSL V Tntu. dne 28. iTguta 1919. ©SEoaJ® vesli. premme črte. Potni listi. V smislu nara .fc9 vrb v»e®a povefcaStva. izdane 31. C«^ I cb^T^e v uradnem »OsservatoTU« 18. t. m. št lVS na prestop premirne -črte ne obe strani m več potrebna potna spremoioa (saJvaconttoh l ; r p?itk»fa«ee poitni fesrt za inozemstvo, izdan od Stopil oteasii v smishi odloka kraiMe^ga na-Jnesto^ izdanega 23. jufcia 1916 št. S95. Potne i"-te za toozecnstjvo (passaporto per 1 estero) v J^jsM Bcaečft izJaja v Tratu genercini civi.ni fcoirEsar, »za ostalo ozemtje pa priste^n- civvtni ikocnčsarjt Za ^ctovasiie po Jn^sfci Benečirl izven cfcčSne rodnega: bivafcšča je treba iz&azne listine, »v titt: petnn .list za inozemstvo (pessaporto ^er Festero) aH tuzemstvo P-er interno), povra spremnica (sa4v-ac župa«:. a jih morajo poferdtti civilni komisiji. Trsovski promet med Jugoslavije In Italijo. Tržaika cfcrtna in trgovska tzboražca je si>re;-da nfrrotsto itaiijanskesa trgovatskega mini strate, da se mora z vsem Magom. ki se izvaža v Jngo-slavž'o, postopati enako, kakor z Hagom, irame-ci^enjm v Nemško Avstrijo. Italijanski finančni nri-zi'ster ie naida^e dćr-edil, da se zopet dovcii fevoz ttesa v M-d..larsko. Tudi za ta šzvoz veljajo d«-ioii>e, akkri'cne sv.de jasno z Nemško Avsirijo. Caprava poiUflt v Severno in Ju2ao Ameriko. SpsdScfeka drožba »Adrčfirtica« v Trstu poroča trg" in obrtnSŠki žarnici v Liub&oi. da je sedaj Gma možnost, bbgo pošljati preko Trsta v Severne on Jnino Ameriko, ker ni ovir slede prevoza po czcrriiu, ki je od Lahov zasedeno. Natančnega foroč'ča je dobiti -pri omenjeni spediciijski družbi. Vlsokošoflci, ki hočejo študirati (prihodnje leto v S\icn, naj vpoSjejo najkasneje do 29. t. m. prošnje za potovanj in bivanje v Švici na naeJov: r/Schtffrer. Ljubljana, Kongresni trg 6. Nasftoviti je prošnje na kiajjevo *r£mstrstvo š.",ivo z naslednjim dnevnim redom: 1. Volitev ;pr;i edaiištva in overitev mandatov. 2. Pristop c se kov v Julijski Benečiji k atakjenski soci-ja!no-e vnrfa okoli vratu vrv in jo iziadrgr.Ha. f^iem sta ii iprisii pomagat mati in druga 131ema hčerka. 2e mrtev se ie Luci zgrudU m ^a Jff pri paičcu dadobil udarec na sencu, ki je predvsem daj povod za sum umora. Ženske so nato -umerjenega odnedte v skedenj ter ga obesile tako, da bi bW dan sum samomora. Vse ton so zločin priznafe ki izOsvfle, da so ga izvršile, ker jih je umorjeni pretepava!. Tržaška kmetijska družba. V nedeljo, 31% t. m., ob 17 bo sestanek v Sv. Križu v prostorih g. Ma-ganie. Za umetnike sKkarje objevija Uradni ilst deželne vlade za Slovenijo natečaj z nagradami 5000 K. 3000 K in 2000 K za sliko, ki ie namenjena po-verjeništ\-u iza prosveto v Zagrebu in ki bi naj predstavljala osvoboditev Hrvatske od vozu z Avstrijo in Ogrsko in zedinjene SHS. Dramatičen večer se prireda 31. t. m. ob 20*30 v AjiJOvščini. Številke govore! Na Kranjskem se je že pred vojno izpilo za 40 milijonov opojnih pijač na leto, medtem ko je ves izemijiški davek znašal 3 miti jone kron. Vsi Slovenci skupaj smo izdali aa al-lkohd (to če 5 milijonov .litrov žganja, 13 milijonov iitrov piva in 15 milijonov 'litrov vitia) v enem letu 100 milijonov krcn. Pri se-ianjh cenah znašajo izdatici za elkohdne pijače najmanj >deset-knat tofcko letno, torej načmanj 1 milijardo. Kcliiko kmetskih posestev bi se mederno uredilo, kolibo Sol in udobnih delavskih stanovanj bi se sezidalo javijeno vestjo javljamo, da se v tej vesti napovedani izredni občni zbor ne bo vršil. — Odbor. — Po ulici Makrantoo ®e še včeraj spretno tržaški tat Stanislav Runcbrch na — ukradenem kolesu. In to mu je dalo povod, da so ga aretirali. 'Kolo le bMo znamke »Diirkopp« ter je vredno 300 li*. Pokvarila si je oko. Korfunjo Magdalene Bassr, stare 43 let, stanujoče v ulic* del Bosoo 2, ge včeraj belil miad zidar. Revica je bila radovedna in pogledala večkrat, kako zidar dela, dokler ji na padel košček apna v levo oko. Podala se ®e na rešilno postajo; nato pa so .jo sprejeli v bolnišnico. Ta*. Iz skladišča pannika »Sofia-« je ukradel Josip S. za 32 4ir bele moke In en kozarčnak, vre-Ičen 35 ter. Nato jo je ubral'. Razun tega je opeharil tudi nekega Josipa Trevisana in Marcela Bran-detena, ki sta mu izročiiar »a 810 lir živil. Avtomobil udaril ob kočijo. Vcpaški avtomobil, ki je pridrvel iz ulice F. Venezlan, se je zaletel v neko kočijo, katero je vodil izvošček Alojzij Be-rello, stanujoč v ulici de&la Ouardia 11. lizvoščeku se ni zgodilo ničesar, konju je pa izlomaLo prednjo desno nogo. Kočiia je pa ipri tej nesreči zgubila eno koto. Najdeno. Našel se je sinoči par zapestnic z belimi gumbi. Izgubitelj jih dobi v našem uredništvu. Prepovedano orožje. Včeraj so aretirali v uKci Punta del Fomo nekega Giiberta Aimeglija, ker še imel pri sebi bodalo in »ardčtsko« čepica Zopet nesreča na svetosobotski tramvajski progi. Ljudje še niso pozabili (zadnje nesreče na Gokio nije vem trgu, m že ije nova nesreča tukaj. Včeraj ob 10'30 je vozil tramvaj št. 8 iz Sv. Sobote v mesto. Ko je prišel na trg G. B. Vico, so zavore odnekle. Tramvaj je vozil vedno hitrejše. Med potniki če nastala grozna panrka. Eni so skakali skozi okna, drugi so se pehali in podirali na tla ženske in otroke. Bi-ini, Id ni izgubil prisotnosti duha, je bil zavirač Franc Sirci a, ki je smrtnobled ostal na svojem mestu in poazkušal z vsemi sredstvi usfcavšti voz, ki je dirjal s tako najgiMco, da se je zdelo, da se razleti na sto koscev. Toda požrtvovalnemu možu je vendar uspelo, da f)e voz ustavil v ulici Sil vio PelMco. Od 40 potnikov so ostali v vozu samo 4, ki so v smrtnem straltu pričaikovafc smrti. Vsi »dtugi so sko-čštš na svojo nesrečo med vožnjo z voza. toda tožnja je bila tako natgla, da je večina teh re-vežev dobife pri skoku težke poškodbe. Tako so daii v iekami Rovts prvo pomoč Ivanu Lutmanu, staremu 48 let, stanu jooemu v uAiei Istria 130, ki si je pri padou pretresel možgane; Ani Sdlvestri, stari 56 let, stcnu»oči v Skednju, ki si je ziomila desno roko; Ofeliji Sancin, stari 17 let, stanujoči v •Skednju, ki je dobdla razne poškOčbe po glavi in desni reki; Mariji Medvešček, stari 24 iet, stanujoči v Skednju, ki ie dobč&a poškodbe po obrazu in kofcmh; Ivanu Medvešček, staremu 35 let, stanujoče mu v Skedniu, ki si je zlom H rebro; Lu-cjanu Fbrlanu, sta>remu 25 let, stanuječemu v Skednira, ki je dobil notranje poškoc't>e; Idi Slcher, stari 22 let, stamsjoči v Skednju, ki je dobila razne notranje poškodbe; Ani Viviani, steri 19 let, stanujoči v ul. Pon^iana 54, ki je dobila poškodbe pod levim očesom, in končno desetniku Atiiiju Ouaci, ki sš fe iziemil lev o roko. Ponesrečence so peljali v boinišnico. kjer so jih obvezali. Razun Ivana Lutmama, Lucpsna Furlana in Ivana Med-veeščeka, ki so morali ostati v bolnišnici, so bili vsi drugi /poslani na dOm »Kamion« zadel ob vlak. Ko )e pri vozil sinoči vlak Buie—Trst bKzar postaje Mazzorije, je zadel ob neki kamion, ki je hotel v naglici čez iprogo. Potniki v kamionu so bili vrženi Ob tla. Neki narednik je bi! težko ranjen. Neki Poceco iz Umaga, ki se je vozil v kamionu iz Kopra, kjer Oe nakup?! živila za svojo prodajalno, je obvisel z jopičem na kolesih vlaka, ki je ca ye povlekel kakih 50 metrov po progi. Prof. dr. Giorgio Ravasini, ki se je nahajal slučajno v vlakui, je priskoči revežema na pomeč. Ugotovit će, da sta dobila težke rane po gla\"i. fniku in druigih deMh telesa in raw:.un tega bržkene tudi notranje .poškodbe. Osem veljakov je dobilo »-log, dc ostane pri ranjencema, dokler pride pomoč iz Buj. Njuno stanje ni obupno, čeravno niso izMjučsne notranje kom^likacie. Kairaicnu so se izdrobiia pri trčenju kolesa, a vlak je prišel v Trst z eno uro zamude radi napake na zavorah. Padci je včeraj popoldne pri delu na nekem vagonu v prosti lufci Rihard Miil-ler, star 40 let, iz visečine 4 metrov. Pri padcu si je nevarno spali ni 1 desno nogo. Zdravnik iz rešilne postaje, ki de takoj b£ na mestu, mu re dal prvo pomeč, nakar so ga z avtomobilom odpeljali na njegov dem v ulico Gatteri 45. — Kmalu potem je bil pckHcan zdravnik iz rešiine .postaje na postrpo Sv. Aracteia. Našel -je tem nekega težafca, Ivana Lenassija, starega 18 let, kateri je delal na neki lokomotivi in pri dem izgubil ravnotežje in padel na tla. Zlomil si je pri padcu hrbtenico. Prepeljali so ga v bolnišnico. Išče, Išče, a ne naide. Na južnem kolodvoru je neki Ernest Cogna iskal po žepih sveč potni list in pri tem pustil za hip svojo listnico na kovČegu. I^evež je imel smolo, ker petnega Ksta ni našd ■in ko je hotel vzeti zopet svojo Ustnico, je tudi ta že izginila z vsemc 1^0 iirami, ki so bile v njej. Stvar če Cogna javil karabinierjem. Kolo, ki je je pustil Evgenij Andriani na Sylosu, tudi za hip, je vzel drug kolesaT in žnjim odkuril. Vredno je bik) 150 lir. Tudi nekaj zabojev s pisarniškimi potrebščinami, ki so -razikiadafH v ulici* Mazzini nekemu Maksimilijanu Levi, so se polastili neznani uzmoviči. Zmankafa sta 2 zaboja v vrednosti 400 lir. Pazile na otroke. 6letna Ida Pobega ie včeraj padi a v hišni veži. Pri ipadcu se je težko ranila na davi ter si pretresla možgane. Zdravniška postaja fi je dala prvo pomeč. Ze zopet avtomobili. Včeraj ob 14 so telefonirali iz vile Tripcovich na zdravniško postajo. Službujoči zdravnik je tako*} odšel na lice mesta, kjer če našel loietno Ano Bran.oliin az Grete, katera je padla v cestni jarek, hoteč se izogniti ev-tomobiiu. ter si pri tem ranila desno nogo. — Ko so ob 4 službujoči karabinjerji prišli v ul. Porpcrella, so ■slišali v trgovini z riharskkni potrebščinami, ki je last Ariurrta Le\-i Minzija, nenavaden ropot. Pred prodajalno so opazili dve polni vreči, ribarskih stvari v vrednosti 3000 lir. To ji.ii je sum še povečcio. Takoj je tekel eden kfoat gospodarja, a drugi it medtem stražil pred \ ratL Pr\i karaoinjer ni še dobro odšel, ko skoči iz prodajal ive neznanec ter začne bežati proti trgu Edincč-ti. Karabinjer, ki je straži! pre-d vrati, je dal v to primerna znamenja ter čakal, da se prikaže še kakšen nebcligastreba. Znamena sta slišala tudi dva mestna stražnika ter pri-I-r-kcvala tiika na vogalu ui. Cavar.a, kjer sta ujela. Imenuje se Al o."ti Chiole, 24 let star. iz Cresa. V zaporu je povedal, dr. so br!i žnjim v družbi še ir«]e, katerkn pa ne zna imena. Tržaška kmetijska družba. Naše podnebje je posebno ugodno za pridelovanje vsakovrstne zgodnje zelenjave in marsikkiV) ima na svojem zem&šča jako ugodno južao-vzhodno lego, kr bi jo v svojo vefcko korist lahko pose>;a3 z rano zelenjavo. Za to je najboij prikladna peščena ali lapamata apoena zemlja. Jesen se bliža in čas ge sejati. Kaj naj sejemo vsega? Ena najbolj čislanih eelenjav je pač sefata; se-jemo jo lahko do polovice septembra in sicer najbolje v dveh obrokih. Tako bomo imela dvakrat mlado s&lato. Septembra ali oktobra do bomo presadili malo bdj globoko kot letno solato v približno 8 on globoke jarčke. Tako jim ne bo škodil niti mraz niti solne e. Ker bi utoanfie nekatere sajenioe usehniti, jih bomo delt goe»te>e, In če bo treba, v budi zimi tudi pakriii s sirkovino ali smrekovim vejevjem. Zgcdajj pomladi bomo delili lepe solatne glave. EndiviTa nam daje naj-boljšo sdato. Ko je popolncoia ra&včta Je povežemo :n v zimi preložimo v vlažno ldet Tuda motovileč in radič bomo sejali na dobro pognojeno gredico in ga tudi, ko nastopi mraz, pokrili z liatijem ali brinje vini viejevjont Spinača je dokaj Izdatna in se da brati čete vso zimo, ako jd dobro pognojimo. Zato jo bomo tudi dokler je mlada, politi parkrat z gnojnico. Majo-ran donaša posebno pri mestu lep dobiček. Zatorej bomo tudi njega posejaii v dobro gnojeno prst Posebne važnosti so za naše razmere turid zelae, cfnrovt (vrzote), in karfijol ali brokije. Zgodnje zelje aH kapus sejemo kihko do. oktobra v iehe -ter ga presadimo pred zimo. Treba je za to dobro lego in še bcftjše zemlfe. 'Ko so sadike pet prstov visoke, se presadi, pri čemer jih je pustiti ,par za rezervno. Koncem majn%a dolr-mo že lepe ®dj-nate glave. Ravno ta^co sejemo m presadimo vr-zote ali oirrovt Karfijol a.li brotkoLi smo že posesjah in ga moramo ttfui presad^i. Cvel nam bo v pccni jeseni in zimi do pomladi. Ako nimamo dovolj gnoja, ne bomo uporabljali straniščnice za Rjnojite-v zelenjave, ampak ratši umetna -gnojila in sicer na 1 ar 4—5 kg superfos-fata, 2—3 kg kalijeve soli in 2—3 čilskega so-litra. Darovi. — Šentjakobskemu pevskemu zboru v Trstu so eb priliki njegovega koncerte, 24. t. m., praplačaM vstopnino in daro\-a-H rajzni prijatelji in dobrotniki skupni znesek L 64'50. Da ne vzamemo preveč prostora listu, opuščamo imena posameznih darovalcev; izrečena pa bodi srčna hvala vsem, tki so na ta ali oni način pripomogli, da je tako 'krasno uspela prireditev mladega zbora, ki ne misli odnehati OS započete ga dela. Borzna poroitla. Trst, dne 2T7. avgusta 1919. Tečaji: Jadranska banka Cosutfich (Austroamericana) Dalmatia (Parob. dr.) Gert^imich Lloyd Lussino MartinOlich Navigaizdone Libera Triestina Occania Premuda Tripcovich Assicurazioni Generali Riunione Adriatica Ampelea Cement Dalmatia Cement Spalato CistMnica petroleja (Raff. Olii. Min.) Čistilnica riža (Pilatitra riso) Krka Tržaški Tramway Tržaška tvornica olja 250— 255 570— 590 300— 310 1500— 1550 980— 1000 1500— 1560 430— 450 1625— 1675 450— 465 640— 655 575— 595 16500—16750 3050— 3125 430— 440 240— 255 330— 345 1700— 1750 340— 360 385— 395 220— 230 950— 1000 LISTNICA UREDNIŠTVA. Godbeno društvo pri Sv. Jakobu. — Ker naš .list ni za to. da bi se v njem preklali zaradi osebnih stvari, Vam naznanjamo, tfa ne bomo sprejemali nikakršnih društvenih vesti od Vas, dokler se ne razumete in ured4e sami med seboj. V obče pa ne bomo sprejemali društvenih dopisov brez društvenega pečata in tačnikovega, oz. .predsednikovega podpisa, ker se je ie tako mogoče izogniti mistiiikacijam. _ Poslano*) IZJAVA. Podpisani ne odobravamo izjave gospoda Antona Zidariča, da odbor Godbenega društva ne opravlja pravilno društvenih zadev, in obenem tudi protestiramo, da bi bil potreben nov občni asbor. Zato vsi podpisani izjavljamo, da naj stari odbor nadaljuje svoje posle, ne da -bi se volil nov izvanreden oibčni zbor. Obenem se *o«poda Anton Zidarič in Josip Furlan izključujeta iz društva glasom društvenih pravil. Trst, 26. avgusta 1919. M. Švab, Josip Stojkovič, L Kjoder, Franc Grtoljo, Ivan Cekafe* Ant. Civetic«, Lovrenc Tence, Anico Renar, Ant Kolombin, Anton Suber, Viktor Fakin, Filip Bizjak, Alofs Hočevar, Josip Race, Jakob Ciak, Viktor Zega, Kari Gcržina. HALI OGLASI m računajo po 10 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 1'—. Debele črke 20 stot beseda. Najmanjša pristojbina L 2*—. KROJAČ PAVEL PESTOTNIK, tri. Gatteri 44, se priporoča slavnemu občinstvu iz mesta in okoli-ce. 39S3 UČITELJ poučuje otroke ljudske šole. Pride tudi na dom. Cene zmerne. Pojasnila: Sv. Ivan Spodnji 628 L ■ 3973 PISALNE mize in pisarniška oprava se proda. Naslov pove ms. odd. »Edinosti«. P 132 MEBLIRANA SOBICA se odda v najem. Sv. Ivan Brandežaja S48, pritličje. 3999 SPREJME se kuharica in ena služkinja za pivo-varitrSko klet v Senožečah. Ponudbe najj se pošljejo na g. Milan SenčaT-ja v Senožečah. SLOVENKA, MODISTKA se priporoča cenjenim damam v mestu in okolici. Ulica Alessandro Vrtita št 2 V. nad., vrata 19 (za ljudskim vrtom.) KUPUJEM cunje in žeieznino. Malino Orande 20, Babič. ^ _3968 POROČNA SOBA z volnenima blazinami in vzmeti se proda radi seHtve. Trg Qo4cfani 10, vrata 11. 4000 PRODAJO se popolnoma zdravi vinski sodi domače uporabe za črnino od 2-3 in 6 hI. Kje, pove pismonoša Radovič, Nabrežima. 3307 PRODA se 15 oken in 10 vrat. Franc Kobal, Općina št. 417. 4003 UČITELJICA izvežbana v francoščini in nemščini, pripravlja za izpite. Mesečno 12 lir. Aoqiie-dotto 33, IV. nadstr. levo. P 711 FOTOGRAF A. JERKIC, Trst, ul. delle Poste št. 10. Gorica. Corso št. 36 na dvorišču. P 1233 KROJACN1CA Avgust Stular ul. S. Francesco d'Asisi štev. 34, III. je edina dobroznana kro-jačnica v Trstu. 3367 BABICA, diskretna, se priporoča. Nasloviti: Luca, Rojan VernieHis 459, Trst. 3993 STALNA RAZSTAVA naslednjih predmetov: fino ln navadno pohištvo, hišna oprema in oprava, klnematografični predmeti, dragulU, športni in In umetniški predmeti. Prost vhod brez obveze za nakup. Prostovoljna dražba vseh predmetov razstavljenih od 9-12 in od 16-19. Ulica Chiozza Št. 7. Telefon 34-92. P 134 •) Za članke pod tem naslovom odrovaria ared. ništvo k toliko, kolikor mu veleva zakon. Goriška Zveza iespoHih zadrug in društev regflstrovana zadruga z omejeno zavezo v Gorici vabi k XIII. občnemu zboru ki se bo vršil 4. septembra t L ob 10 prađpalđne o zveznih proslorlii s sledečim dnevnim redom: L Verifikacija pooblastil zastopnikov zadrrg. 2. Poročilo nač^lništva in nadzorništva za XI.-XY. npravno 1.1914-1918. 3. Potrjenje računskih sklepov za 1. 1914-1918. 4. Določitev obresti za opraviine deleže. 5. Sklepanje o porabi čistega dobička. 6. Določitev merila, po katerem naj se določi upravni prišpsvek za zadruge, ki niso posojilnice. 7. Volitev načelništva. 8. Volitev nadzorništva. 9. Slučajnosti NACELNISTVO. Vsi oni, kateri nam po prejemu računa od našega inseratnega oddelka pošljefo denar, naj bla^ovole napisati na odrezek poštne nakaznice, — številko dotičnega računa. — llimuiui HSEUtlllltl ulica Madonnina štev. 4 sprejema vsakovrstne trgovinske posle, inventarje, zbiranje spomenic, posredovanja v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku. — Prošnje za dovoljenja prekoračenja premirne črte se sprejemajo samo do 30. t. m. opoldne. Došlo je!! ZLATARH1CA G. PHiO, TRST se nahaja na Korzu st. 13 Csiv^a zaiarnica G. Z R-iOVUZ Sk Fig!!?) Velika Ubera srebrnih in zia.ih ui, uhanov, veriiic iti. z In brez čel:usti, zlnte krone in tudi VIU£M TOXHER£5£K3S33 TRST, ul 30. oktobra (ex Caser.nai 13, II. Ordinira od 9 predp. do ti zvečer. « TR: V iai 13, ii. & i'ečer. jti Stroj za Sirija in reza^s prjvr ojdM uzarci Seidel & Neumann in Bogata zaloga vseh potrebičln. .viehanlčni delavnica )). ) n, Re^ ir is K i. i) >. f 0 Centrali i T Ait Via Ciki Ji mn\) 5 - »ii S. Ml Podružnice: Dubrovnik, Dunaj,. Kotar, Ljubljana, Metković, )oitiji Sp it, 6ibeal.< ZaJ.ir Ekspoziiura: Kranj. Obavlja vse v b .nč.u strj ;i ipilijeia p^sla Spravna vbja na hr?n!lne knjižice proti i^ Vj letni n obre-stim v bancogiro-prjmetu proti 3« o let.iin o-brestiin. T^a odpoved navezane zneste sprejema po najugodneje h pogojlli. ki iuujo pogoditi od slučaja do slačija. Daje v iu;2ii vamsstaj piaiilJ lJjJii?u). Blagajna posluje od 9 do li POZOR! PC202I Velika podružnica yBoS|ampolju pri Prošek i tvrdke G. WSI!S) v Trstu, ul. Valdiriva št. 23, telafo* 23-7e, nazranj'a svojim naročnikom, da je njena zaloga dobro preskrbljena z najrazličnejšimi vini, belimi in rdečimi, žganjem, marsalo in vermutom po konkurenčn h cenah.