ta praznikov Issued dally Sunday* and Holiday» LO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE V Uredniški ta aprevnlikl prostori 1007 South Lawndale Ava. Office of Publication: IMl South Lawndala Ava. Talaphona. Rockwall 4004 mmm Z zasedanja Združenih narodov Debata o Palestini odložena radi ameriških volitev; "nevtralne" države zopet posredujejo glede Berlina Pariš. 21. okt.—Politični odbor generalne skupščine, v katerem so zastopane vse države-članice, je v sredo z veliko večino potisnil na stran splošno debato o vprašanju Palestine. To vprašanje bi imelo priti na dnevni red na plenarnem zasedanju generalne skupščine. Ta debata je bila odložena največ radi ameriških volitev, ki mečejo močno senco tudi na zbpro-vanje Z. N. Drugo vprašanje, ki je pri tem igralo vlogo vsaj pri nekaterih delegatih, je pa izbruh sovražnosti med Židi in Arabci. Ako židovske oborožene sile v prihodnjih dneh okupirajo negev sko puščavo, bi jo najbrže tudi držali, neglede kaj bi sklenila generalna skupščino- Predlog, da se to vprašanje odloži, je bil sprejet s 35 proti 11 glasovom, 10 držav pa se je vzdržalo glasovanja. Namesto tega je politični odbor sprejel mehiški predlog, ki urgira veliko petorico, naj se pobota med sabo in na podlagi medsebojnega sporazuma ustvari možnost za mir. V tem predlogu je izražena le pobožna želja. Proti odgoditvi diskuzije o Rusija izdala 'belo knjigo' vprašanje odložiti ameriška delegacija radi predsedniških volitev. Ampak sovjetski blok je v tem pogorel, kakor pogori pri vseh drugih predlogih, ki jih za govarja. Izjema je bilo le vpra šanje ultimata, ki ga je Varnostni svet v torek dal Izraelu in Egiptu, da morata odložiti o rožje in prenehati z> vojno v južni Palestini. Ta sklep je bil v Varnostnem svetu soglasno sprejet. Sovjetski blok je bil v sredo poražen v političnem odboru tudi pri vprašanju o svetovni kontroli atomske energije. Ta odbor je sprejel z večino 41 proti 6 glasovom predlog zapadnih držav, ki določa, naj se Amerika, Anglija, Rusija in Kanada skušajo sporazumeti glede tega spornega vprašanja. Ruski predlog se je glasil, naj se zbornica v principu izreče za načrt, ki ga zagovarja sovjetska delegacija, to je uničenje in prepoved atomskih bomb in istočasno uvede-nje efektivne svetovne kontrole atomske energije. Sprejetje tega predloga, od-nosno priporočila generalni skupščini pomeni, da je vpi-aša- Palestini je bil sovjetski blok. nje atomske kontrole prišlo de-ki je argumentiral, da hoče to finitivno na mrtvo točko, položeno na polico. To vsaj za toliko čaaa, dokler med Moskvo in Waohinf tonom ne začne pihati drugačen veter, ki bo omogočil splošen politični sporazum. Tako zvane "nevtralne" drža Palestina pred novim premirjem Vladi Izraela in * Egipta pristali na ukaz Z. N. Tel Avlv, 21. okt —Izraelska provizorična vlada je pristala na ukaz Varnostnega sveta glede takojšnjih suspenzij vojnih operacij v južni Palestini. Svoji armadi v Negevu je sporočila, naj preneha s streljanjem, vojaštvo pa naj ostane na držečih postojankah. Qdlok izraelske vlade se glasi, da je židovska oborožena sila pripravljena prenehati z vojnimi operacijami, ako pristane na premirje tudi Egipt. Pod pogojem seveda, da vsaka stran obdrži držeče pozicije. Neko poročilo iz Kaira pravi, da je tudi egiptska vlada spre jela odlok Varnostnega sveta in da je pripravljena na premirje. (Ta vest v četrtek zjutraj še ni bila potrjena) Na drugi strani se pa poroča, da so bitke v južni Palestini za-divjale z novo furijo. Abdul Rahman Azzam Pasha, tajnik Arabske lige. je v sredo izjavil, da bodo z vojnimi operacijami ponovno pričele tudi druge arabske države, da preprečijo poraz egiptovske vojske, ki je v defen-zivi in na umiku na več krajih. Dokumenti kažejo, da so zapadne sile kršile dogovore Pari». 21. okt.—Z zrakoplovom je prišlo veliko število kopij "be le knjige" iz Moskve, v kateri so navedeni dokumenti, nanašajoči se na razgovore z zapadnimi silami o berlinski krizi. Večje število kopij bele knjige v angleškem jeziku je bilo raz-danih med delegate Združenih narodov tik pred zasedanjem Varnostnega sveta, ki se bavi z vprašanjem o berlinski knjigi. Andrej Višinski, ruski pomožni zunanji minister, je pretekli teden rekel, da Varnostni svet nima moči, da bi razpravljal o teh vprašanjih. Naslov sovjetske bele knjige je "Sovjetska unija in berlinsko vprašanje." Ugiba se. da bela knjiga posredno odgovarja na vprašanja, ki jih je stavila še storica držav v Varnostnem sve tu. Knjiga vsebuje 84 strani in izdal jo je sovjetski urad za zu nanje zadeve. V knjigi je navedenih 14 dokumentov in se nanašajo na dobo od 13. februarja tega leta do se-daj. Takrat je Rusija poslala note Ameriki, Angliji in Franciji, s katerimi jih je obvestila, da ne bo priznala zaključkov londonske konference šestih, držav, ki so se odločile, da bodo ustanovile vlado za zapadno Nemčijo. Ostali dokumenti.'"postopoma izpričujejo, da je sovjetska vla da dosledno sledila svojemu stališču. Dodatne note so obsodile ameriški ^rUdtateaafa cilj i? bil, da se spremeni zapadna Nemčija v nekakšno kolonijo, ki ne bi lahko rabila kot strateška BRUSU VESCAK ODOBRAVA RUSKI ATOMSKI NAČRT Sprejetje ameriškega predloga bi bilo bedasto ve—Argentina, Kolombija, Ka baza agresije v Evropi, nada, Kitajska, Belgija in Sirija j B#u knJi((e dalje razia( g(, ne Hme ra7.kosati gentine, v imenu teh držav na Nemčije v Iapa(jni in vzhodni petkovi seji Varnostnega sveta de, Tei?a 7apadne gUe niso definitivno predložiti resolucijo, držtje| lemVeč skušajo organi ki bi na eni strani določala, naj iiraU posebno vlado 7a zapadno Rusija preneha s svojo "blokado" Berlina, na drugi pa, da se istočasno sestanejo na konferenci zunanji ministri Amerike, Anglije, Francije in Rusije in odpro razpravo o celokupnem nemškem vprašanju. Doznava se, da so zapadne sile naklonjene tej resoluciji, odnos-no so z njo "povsem zadovoljne." Osnutek je bil izročen tudi Andreju Višinskemu, ki je dal razumeti, da ga bo poslal v Mo-skvor Ampak je malo upanja, da bo prišlo do kakega sporazuma. Po mnenju Višinskega je ta resolucija še slabša s sovjetskega sta lišča kakor je bil sporazum, dosežen v Moskvi. Moskva bo naj brže insistirala, da vsak kompromis vsebuje tudi načelo, da se za ves Berlin uvede enotno de-narstvo — vzhodna nemška marka. Nemčijo. Knjiga vsebuje tudi pet izjav, ki so jih izdale sovjetske oblasti Berlinu. Ostala vsebina se nanaša no prizadevanja za rešitev berlinske krize, ki jih je pod-vzela sovjetska vlada do 3. oktobra. i ^rogretivci zahtevajo eklic legielature Chicago.—Progresivna stranka države Illinois je governerju Greenu predložila peticijo z več ko 100.000 podpisi za sklicanje izrednega zasedanja legislature, Politično veibanje čehošlovaske armade Praga. — Klement Gottwald, predsednik cehoslovaškc republike. je rekel inštruktorjem novega političnega zbora, ki je prideljen državni armadi, da je njihova naloga v armadi najvažnejša zato, ker mora armada biti politična. "Vojaki se mora jo učiti važnosti marksizma in leninizma. poleg tega pa se mo rajo učiti briljantne vojaške taktike sovjetske armade, je rekel Gotfwald "Sovražnik skuša po s leti svoje špione v našo drža vo. Častniki1 ln vojaki morajo razumeti mednarodni položaj in smernice. Naučiti se morajo trdnega prtjeteljatva napram So-v)etski uniji Brez Rusije mi jraOLi J2*?d Nemčijo m n a na*! poti v eovulucoi" Vrhovno sodišče proti progresivcem Odlok podalo šest proti trem Waehington. 21 okt —Zvezno vrhovno aodtšče je v zadevi pro g^esivne stranke v Illinoisu podalo odlok s šestimi proti trem glasovom, s katerim je v/držalo odlok nižjega zveznega sodišča v Chicagu Odlok distriktnega sodišča je bil. da zvezna sodišča nimajo pravice vmršavati se volilne zakone posameznih dr žav To razsodbo je vzdržalo tu di vrhovno sodišče, kar pomeni da pco|(Hrsivna stranka ne b» prišla na glawrvnico v Illinoisu Na glaaovnic«> b». prišla le v «»kraju Cook (CHicagoj s svojo »krojno in kon|mou luto:— London.—Patrick Maynard S. Blackett, profesor fizike na univerzi Manchester ln priznan ve-Ščak v atomski energiji, je izjavil, da bi Rusija bila neumna, za kontrolo atomske energije, če bi sprejela ameriški predlog Blackett je nekaj časa bil član britskega posvetovalnega odbora za raziskavo atomska energije. On je tudi napisal knjigo z naslovom "Vojaške in politične po sledice atomske energije." V tej knjigi, ki je izšla te dni. pravi Blackett, da atomaka bomba ne bo igrala odločilne vloge kot vojaško orožje, ali da bi komu uspe lo izsiliti hiter zaključek vojne z atomskimi bombami v vojni proti kaki velesili. Profesor Blackett se ne udej-stvuje v politiki, kljub temu pa je v eni svojih redkih izjav dal podporo briUki delavski vladi v njenem programu za podržavlje-nje glavnih industrij. Nekaj časa je bil predsednik Zveze znanstvenih delavcev—delavske unije znanstvenikov—ki je spojena s Kongresom britskih strokovnih J047 unij. Sedaj dela za vlado v laboratoriju za raziskavo radarja in kozmičnih žarkov. Blackett piše v iVo^i knjigi, če bi Rusija sprejela ameriški na črt za kontrolo atomski* energije, bi pomenilo: Preprečenje razvaja atomske enssgjije za industrijske ^vrhe v Rusiji," kar pa je danes najbolj vafeia zaeteva sovjeUke vlade, kajti Rusija potrebuje razvoj te sile za obratovanje industrij, do* čim ima Amerika dovolj elek-trične sile' in si lahko privošči čas in denar za izdelovanje atomk. , Razgaljenje krajev ruske vn Jaške in težke Industrije, do če sar bi imeli dostop pregledovalcl Združeglh narodov, predvsem ameriški generalni štab, tako da bi imeli celoten obris ruskih načrtov. Seveda bi imelu Rusija enake podatke o ameriških industrijah, kar pa ji ne bi koristilo, ako nima atomske bombe in ker ne poseduje vojaških baz za napad na Ameriko, Rusija ne bi Imela pozitivnega zagotovila, da bi Amerika uničila atomsko ailo, četudi bi Rusija izpolnjevala pogoje sklenjenega dogovora. Vsled tega Blackett svetuje, naj se takoj obnove pogajanja /.a kontrolo atomske sile Domače vesti Nov grob v Pennl West Middlesex, Pa,—Dne 1». okt. je umrl Jakob Jcrt, star čez 50 let, doma 1« Koileveo, fara Polica pri Grosupljem Prejšnja leta je živel v Sharonu, zadnje leto pa v West Mlddlesexu, kjer je z ženo in pastorkom vodil go stilno. Prejšnja leta je dopiao val v Prosveto. V Pueblu, Colo., zapušča brata. fteat dijakov ubitih Aurora, Minn.—Dne 2. okt. okrog polnoči Je bilo v avtni ne sreči blizu Ciilberta ubitih šest srednješolskih dijakov, dva pa težko ranjena. Med ubitimi sta bila tudi dva sinova slovenskih staršev, Donald Putzel in Thomas SHerbltS. V avtu je bilo šest fantov in dve dekleti, obe ubiti. Do nesreče je prišlo, ko so se vračali' domov iz Virginije Šofer Je očividno prehitro vozil in na ovinku zgubil kontrolo nad avtom. Smrt urednika Pittsburgh, Pa.—Dne 12. okt. je umrl Michael J. Horvath, bivši urednik angleške sekcije Za-Jcdničarja, glasila Hrvatske bratske zajednice. Star Je bil 57 let, doma od Karlovca. V Ameriko, Steelton, Pa., je prišel z očetom, ko mu je bjlo 9 let ln se izučil ti skarske stroke. V gl odbor za jednice je bil prvič izvoljen leta 1926. Urednik angleške sekcije Zajedničarja je bil od 103U do Zapušča ženo. V južni Koreji je izbruhnila vojaška revolta Uporni vojaki okupirali dve mesti; za upor odgovorna reakcija Seoul. Koreja, 21. okt.—V juž-lso se vrinili v južnokorejsko ar-ni Koreji je v sredo prišlo dolmado ln ustanovili avoje celice, izbruha revolte meti domačimi. Do izbruha revolte je prišlo, ko vojaki, ki so okupirali dvoje I Je bil aretiran načelnik komuni-obrežnih mest, potem pu pričeli stične celice v Yosu. marširati proti tretjemu metrtu, sicer je tudi v južni Koreji, da ga tudi okupirajo. L, Jt, pod ameriško okupacijo, Proti desničarski vladi, kateri vsakdo komunist, ki je v opozi-načeluje Svngman Rhee, so je cijl proti Hheejtvi skrajno des-spuntalo 4,(KM) vojakov. Revolta ničarska vladi. Ta vlada se je Je izbruhnila v sredu zjutraj v p„ okupaciji držalu na krmilu z pristaniškem mestu Vosu ln ne La j večjim terorjem ln natrpala naglo razširila na vojaško gar-1 ječo in koncentracijska taborl-nizijo v Suchonu. Pu okupaciji ¿¿a z opozicijo. .O civilnih svo obeh mest so se uporniki začeli boščlnah ali demokraciji nI v pomikati v smeri Kwangjuja, ki juinl Koreji nobenega sluha, je glavno mesto obmorske pro- Ustanovljena Je bila prava poll-vlnce Gole. cljska država, ki Je s persekuci- Vlada, ki je pod varstvom u Jami, umori in masnimi areta-meriške okupacijske armade, Je cljuml zatirala vse zahteve za obdolžila komuniste, da so oni reforme. Delavsko gibanje Je inaceniralt to revolucijo.* Baje bilo pognano pod zemljo, enako tudi vse* opozicijske stranke, Mnogo vodilnih opoziclonalcev Eksplozija plina v premogovniku Pet rudarjev ožganih, 60 se jih rešilo Eldorado. 111.. 21. okt,—Zadnjo sredo okrog osmih zvečer Je prišlo v bližnjem premogorovu Derlng št. 2 do eksplozije plina. Pet majnarjev je bilo ožganih, 80 drugih pa se Je rešilo vsake poškodbe Po mnenju piemogarjev Je prišlo do eksplozije radi tega, ker je iz plinskega cevovoda, ki drži mimo, najbrže uhajal plin v premogovnik. Izmed ponesrečenih majnarjev so enega odpeljali v bolnišnico, drugi pa so odšli domov. Rmke čete odhajajo iz Koreje Lista časopisov v Tokiju omejena Čistilnice pod vojaško kontrolo Je bilo zavratno umorjenih bo disl po policiji ali po fašistični mladinski organizaciji. Na ves ta teror je ameriška okupacijska oblast mirno gledala ln šla reakciji na roke. V Južni Koreji imajo še vedno velik vpliv tudi Japonci, ki so še vedno zasidrani v industrijah ln trgovjnl. I Tokio.— Kljub temu. da se le I To je ozadje te revolte v Jut-vojna končala M p»»d več ko nt Koreji, ki Je bila 15. avguata tremi leti, nI dovoljeno Ustom, proglašena kot republika. No ki so bili proti vstopu Amerike trenji minister T. Y. Yoon Je v v vojno, da bi prihajali v čital odsotnosti predsednika Rheeja nlce, ki se vzdržujejo s pomočjo takoj razglasil obsedno stanJO uiuenškili davkov. . . Lšfcvin vae emarlške ukupactjak« Na Japonskem je Id lakih H-!«*»•• Rh<* » ,idn,t dnl ni talnlc, še una pu bo odprta v HI-rošiml 30 oktobra Namen čital-nie je, da se seznani japonsko ljudstvo z Ameriko ln njenimi ustanovami. Te čitalnice so zelo popularne med Japonci Letni stroški znašajo okrog $85,000 za knjige in liste ter magazine, }mi hajal na Japonskem, kamor Je šel na posvetovanje t generalom MacArthurjem.• Po Izbruhu revolte se je takoj podel domov. Proti upornikom je bilo poslano vojaštvo in močni oddelki državne policije. Možno Je, da je na Izbruh te leu teua pa plače /a 25 ameriških revolte vplivalo tudi dejstvo, 1 ker |e Ituslju zadnje dni začela umikati svoje vojaštvo 1« severne Koreje, da omogoči priti stranki na gla sovnico. Podpisi mi bili zbrani v nekaj dneh. London —Ruski radio j« zad njo sredo poročal, da so sovjet ske čete začele odhajkti iz severne Koreje, ki je bila ln Je deloma še po rusko okupacijo, loda do novega leta misli Moskva potegniti vse svoje voja št vo od tam. Moskovski radio je dejal, da korejsko ljudstvo prireja sovjetskim četam "vellcast ne od hod nice." uradnikov. Tokijska čitalnica, ki se nahaja poleg gledališča Krni Pyle, Je vsak dan (Milna japonskega ljud stva, ki lista ln si uči i* tisočev ameriških knjig, «50 revij nI 30 časopisov Zavezniško osebje ni me vstopa v to čitalnico. es^p*/, ,i Anali ff poslaništvo zalaga čitalnico s I4|llcarctll V nilgll/« časopisi brezplačno, da seznanja Japonce z britsklm !m|>erljein, Na listi časopisov je 13 aineil škili dnevnikov: čikaška dnevnika l)aily News In Bun-Times, baltimorški Sun, Christian Helene« Monitor, clevelandskl Pluin Ih-aler, New Med listi, ki niso dovoljeni v Velika letalska 39 oseb na poti v Ameriko ubitih Vprašanje 'evropske skupščine' na pariški konferenci Paris. — Francoska vlada bo ln zapadnega, ne dopušča take obnovila svoja prizadevanja z.a ustanovitve Kar imajo v mis-u sta nov I lev Evropske posveto- lih, je ustanovitev skuptftne za-valne skupščine na konferenci pednih evropskih dršav. zunanjih ministrov peterih dr Pred nekaj tedni Je bi Itaka *av Zapadne zveze, ki se sni de vlada predložila svoj načrt gle 25 oktobra i* vprašanja franeo.hr oblasti eo izjavile da brltski Konference se IskIo udeležili pro^,af„ ne piedstavlja , pod-zunanji ministri Velike Britanl- ilav^ov francoskega načrta, je, Francije, Belgije. Holendlje da namen britskih In Luksemburške Ti so Einest gU|re j Iz Amsterdama ln mislilo prlsta-jema unijsko glasilo CIO News, ll na tukajšnjem letališču Za levičarski tednih China Review pristanek pa Je letalo priletelo iz ftanghaja, Pacific Citizen In s preveliko brzino, zadelo v elek American Observer, ki je nami* ltn. no hvo visoke napetosti in njen dijakom, Arnei iški dnevniki, ki niso na listi čitalnic, mi vsi bill proti vstopu Anteiiki* v vojno in *o označeni kot uolaciontstični listi Med te v prvi vrsti spada Chi cago Tribune, ki je še^sedaj pro ti "vmešavanju" v mednarodne zadeve čitalnice mi vojaško kontrolo Swift Co. zvikala plače Chicago. K!uvm^kn firma Kwift Co je zvišala plače 10,000 [delavcem /a štiri cente na uro 'To zvišanje velja za člane Na ] rodne bratovščine klavniških de-I I «v cev ki je bila ustanovljena se vžgalo ter v plamenih trešči lo na tla Letalo je bilo namenjeno v New Yoik. Izmed 31 potnikov je bilo Hedem Amerikancev Med potniki je bilo več žensk In otiok i po zadnji Izgubljeni stavki klav evropske države uptrajo^jniike unije CIO Družbe pravi, Ceiha u valuje predlog za prišilno delo 1'taga Čehoslovaškl parla meni ae bavi s predlogom, ki do-lin a, «In M« vse Ohebe. ki sabotirajo ekonomsko obnovo, pošljejo v taisti išča na prisilno delo Predlog določa da vse osebe med IH in imi letom starosti, ki so zmožne za delo pa nolejo delati, mo rajo opravljati prisilno delo Ve čina njihovega seslužka se bi po slela njihovim družinam Pred pedrM Iz vsegs texa sledi ds bo pa ! de bo enako /višanje popudlllj log je naperjen piedvsem proti riška konferenca zunanjih mini- ostalima dverna unijama, CIO Mirov šesterih držav le akedem in ADF V klevruški Industriji nkega značaja in da je u resnice m» delavci zdaj razcepljeni na tri rije "vaeevropslie skupščine" še unije kar pomeni, de je njih I (Jok*J daleč i ekonomska moč hogrnentliane , ' I oaehnm ki žive brez dela In ae redijo lui rerun državne ekonomije V taboriščih bodo dobili moralno, tehnično in kulturno Vzgojo. PROSVETA m LAST*!»* m lete. MJI sa pol Irta. IMS M Utrl la& m C«. UM m ort« tete. MJI u prt letaj u lau s sash s S1US ■loot tor th« United »lotos (oxoopt Chicago) art ItJC por mr, Cnicege art Cook County NM por jms. woifa eountvioo SllJ« por Co^o nlnn p« ■ »o Ao ntiaK RokoHrt literem* eeeblne (črtice. It A.) oo vrnejo pošiljatelju lo r slutaju. to |o pril«ftU articles «tU aal ho returned, ploys. poems. ete* «ill ho returned to oonAoi ponied by toU-oAArooooA onA siompod envelope. PlOSVETA IS S«. LownAato Ar«. Chlaago SS* Q1M Gleda pošiljanja pake- i° in iest tednov za pisma z na Lasanje v Parizu V Parizu se lasajo kakor za slavo. Visoki diplomati z obeh stran» velikega plota se kosajo, kdo bo bolj ožigosal svojega na sprotnlka, kdo piikazal nasprotno državo za bolj trinoško, bolj maehiavelsko, bolj nazadnjaško, bolj imperialistično. Na klin so obesili vso diplomatsko etiketo, vse protokole. Oprijeli so se besednih gorjač in "Hoapboxerstva" in mlatijo drug po drugem, da se kar kadi. , Mrzla vojna v vsej svoji goloti, brez vsakega prizanašanja Orehe si očitajo kakor si jih niso nikdar očitale države razen v dobi aktualne vojne, ko je v modi, da se sovražnika prikaže v najbolj umazani luči. Vse zato, da se opoji ljudstvo s čim večjo dozo sovražnosti, da bo čim bolj voljno prenašalo vojno trpljenje In grozote in pomanjkanje, da bo pripravljeno na čim večje žrtve. Ko se razkadi dim, ko so preštete žrtve, se pa začne razlegati drugačna pesem. Brutalnosti ali barbarizem je pozabljen in biv tega sovražnika je treba postaviti na noge, da se bo v prihodnji vojni lahko boril na "naši" strani proti tistemu "Sovražniku", ki je bil v zadnji vojni naš zaveznik in največ doprinesel, da smo "zmagali". .. _ Tako gre ta pesem stare, povsem bankrotirane diplomacije. Ta atvar bc ¿ia naprej po svojih starih kolovoznicah toliko časa, do-klar bo vojna igrala važno vlogo v državni politiki. In bojimo se, da bo U doba trajala še nekaj časa, morda do takrat, ko se bodo po vsem tako zvanem "civiliziranem" svatu zopet plazili jezdeci strašne apokaltpse. Toda vrnimo se v Pariz! * Tam se ne dajejo samo radi berlinske krize, katero očividno namenoma podaljšujejo in poglabljajo, da bodo lahko bolj potlačili avo.iega nasprotnika, "ko bo prišel čas", kakor tudi dobili več pretvez za nadaljevanje mrzle vojne, svoje bankrotirane politike V Parizu drug drugemu odkrivajo tudi socialno in politično gni lobo svojih toliko opevanih "demokracij". To odkrivanje in ži gosanje m«daebojnih grehov zna morda končno le koristiti človeštvu, JCo su se na primer sovjetski predstavniki v socialnem svietu spravili nad ameriški "jimcrowism": nud plemensko bigotstvo in zapoatavljan)e in šikaniranj« »n odrekanje najbolj elementarnih človeških pravic, kateremu je izpostavljeno od zibcli do groba /lasti naše zamorsko prebivalstvo, so napravili uslugo človečan stvu in civilizaciji. Enako tudi. ko ho udrihali po slični, odnosno &e bolj zločesti rasistični politiki Južne Afrike, kjer se razvija pravi nacizem. Dobro delo so naplavili tudi, ko so udarili po angleškem imperializmu in njegovem srednjeveškem kolonijaliz mu, ki še danes pod delavsko vlad«) prav tako nesramno izkorišča In zanika pravice kolonijalnim ljudstvom knkor jih je Izkorišča" in zatiral pod toriji. • Na drugi strani bi lahko dali "priznanje" tudi angleški diplo " macijl, ki je — šilo za ognilo! — udarila po tako zvanem aovjet skem suženjskem delu. S tem je zadela rusko diplomacijo v ži vu. da je zarjovela kakor zaboden bik. Kritiki ruskega suženjskega dela sicer zelo pretiravajo in po tvarjajo, da se kar kadi. Toda da v Husiji obstoji suženjsko de lo ne samo kazensko iielo, tega tudi Moskva ne more zanikat' ka;ti na razpolago so Izjave In spisi ljudi, ki so v zadnjih 20 letih pobegnili iz sibirskih ka/enskih taborišč. Kuski komunisti morda lahko zagovarjajo ta svoj kazenski sis tem, kakor ga ie opravičeval In zagovarjal tudi carizcm, toda Sovjetski uniji ne dela nobene časti. Torej če v Parizu drug drugega žigosajo radi teh grehov, smo mnenja, da je te vrste mrzla voina še naibolj na mestu. * Za največjega demagoga se je »kazal Krnest bevin, angleški zunanji minister, ko je oni dan dejal v Parizu, da j« Rusija danes "edina impei ialistična država". Trdil je, da Anglija ni več im petialislična, marveč je samo Ar "commonvvealth," matica "enakopravnih" držav. Dejal ic, da angleške kolonije, ".kolikor jih še imam« ", luno več tisto, k.n s«» bile v preteklosti, marveč si Anglija danes le beli glavo, kako In jim č»m bolj pomugala, kako bi jih čim piej spravila na noge gospodarsko, politično in kul turno, kako kolomialna ljudstva čim prej "izobrazila" in jih sposobila" za ' samovlado" . . . Tak<» licemeiskega in farizejskega govora i/ ust predstavnika k «ke države svet najbrže nI še nikdai slišal ali čltal. Istočasno, ko se je Bevin oblekel v svetniško haljo, kazal na Rusijo kot na "edino imperialistično" silo in piai angleški impe tializem, te* da "nič več ne obstoji", ic angleško vojaštvo prav tiste uie in minute lovilo in morilo "komuniste" na Malajskem, da tam obvaije angleški impei lali/etn pred /atonom Kot "doka/", da "Anglija ni več imjiei laustična", je Bevin navedel Indijo in liutmo in C«JIon, glcjte nas. kako smo "de-mukialični". tni smo se «*l t a in "prostovoljno" umaknili. Anglija ac je |mk1 .sedanjo vlado i/ teli kolonij res umaknila, toda nc "prostovoljno" Umaknila se je /ato, ker je bila prisiljena, ker so ji bila tla v Indiji m Ituiiui prevroča! Ncte se pa umakniti he prostovoljno ne piisiljeno t Bližnjega vzhoda. niti z Malajske, kjer s«* begati cinkovi ludniki in kavču kaisks plantaže, niti s llong Konga, tnti u Kgipta. čeprav Kgiptci tu zahtevajo Prav tako se nete umakniti u Centralne Amerike in Karibeja in z ducatov diugih im|ierialističnih točk, da o Afriki sploh ne govorimo Angl.ja se je res umaknila i/ Indije in lluime, ket se j«< morala Toda Mlaj ima v načrt u. da t.i/mjv slu en imperij v Afriki, ampak ne iz kakih človecanakih. MM-ialulit-nih in civiluutturičnih nagibov marveč i/ stoprocentno utipei lalisti« nih ciljev da u Afn- IjLcUßtiL & naidk naMlbirL tov in poštne zveze z Jugoslavijo ) Groee. Kana.—Stališče .bogate Amerike nasproti Jugoslaviji, ni pravično, zlasti ne v očigled dejstva, da je Jugoslavija v zadnji vojni toliko doprinesla za zmago nad brutalnim nacifašizmom, ki je hotel svet poriniti v barbarsko suženjstvo. Če ne bi stari domovini ob pravem času priskočili na pomoč ameriški Slovenci in Slovenke s svojimi pošiljkami, bi tam danes še teže prebredli krizo, v katero je dežela zabredla vsled splošnega opustošenja. Številna zahvalna pisma, ki smo jih pre-eli od svojcev in javne zahvale jugoslovanskih ciniteljev, pričajo v kako ogromno pomoč so poslani paketi z živežem, oble-to, obuvalom in drugimi potreb-ičinabi, ki snuj jih poslali svo-im sorodnikom in drugim prijateljem. Z ženo svu poslala že okrog 50 paketov na razne naslove. In v teku vseh treh let pošiljanja so sorodniki in prijatelji sporočali. da,aetju. A še lepše in zaminivejše ga je poslu šati in videti v dvorani na odru v krogu drugih otrok, ki nasto pij'6 pred mnogoštevilnim dbčin-stvom in pokažejo, kaj vse se da iz mladih src naučiti. Očka in mamica, prav gotovo bosta tudi vidva iz srca vesela in zadovoljna, ko bosta videla in poslušala svojega otroka'v krogu drugih otrok, ko bodo pre pevali vesele in mile pesmice in bodo plavali akordi mehkih glaskov po dvorani in napolnjevali vse navzoče z zadovoljstvom Zato pripeljite svoje otroke mladinskim zborom, kjer se. le dobro učijo in so pod skrbnim nadzorstvom. Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo rd. še vedno sprejema mlade pevce in pevke. Pri tem zboru je mnogo otrok od tuka, sleherni paket deloma izpraznjen, nato pa natlačen s kamenjem, papirjem ali kakšno drugo staro šaro. Stari ljudje, ako ne prejmejo zati, kaj zmoreta. in kaj smo dobili pod njima? Skusili smo obe stranki v našem času! Kadar smo delavci zahtevali malo večji kos krqha, vsega poslanega, ne vedo, komu | smo čestokrat dobili injunkcije, in kam In se bi lahko tukajšnje Jugoslovan- j preganjali delavske vodje, sko poslaništvo opozorilo poštne teri so v resnici delovali za nas; oblasti v Ljubljani, naj bi po- imeli smo čaae brezposelnosti, III. Ljudstvo, z upanjem gleda v bodočnost; Tito ima podporo vsega naroda GEORGE S ELD E S, danes najbrie največji in najuspešnejši ameriški debunkar fašizma, zaeno pa neizprosen razgaljeva-ec ameriških časnikarskih lordov, korumpiranih kongremiikov in drugih ljudskih zajedalcev, sedaj potuje po Jugoslaviji in študira tamkajšnje razmere. Tu objavljamo njegovo zanimivo po-ročilo, ki ga je poslal iz Beograda. G. Seldes je znan tudi mnogim Slovencem, ki ao naročeni ne njegov debunkarski tednik In Fact". Spisal je tudi te mnogo knjig, zlasti pa je zaslovel h knjigo "Sawdust Caesar", v kateri je pred mnogimi leti razkrinkal tedaj mogočnega Musso-linija.—MILAN MEDVEŠEft.) Moja tolmačinja mi je takole razložila glede obleke: "Uradnica v Ameriki ima mnogo o blek, jaz pa imam tukaj samo dve: ena je v pranju, ena na meni. Toda to me ne vznemirja, saj smo vsi v istem položaju. Mi vsi: kmetice, ki so danes na boljšem kot so bile kdaj poprej, žene industrijskih delavcev in prav tako državni uslužbenci verujemo z vsem srcem, da bo petletni načrt obnovil deželo, opustošeno od vojne, zaeno pa dvignil našo življenjsko ra ven do take višine kot je nismo poznali nikdar poprej! Mi v to zato verujemo, ker lahko vsi vidimo, kfj vse smo že dosegli v kratki dobi po voj ni. V 1. 1945-46 smo počistili vojne podrtine. Na novo smo zgradili vse mostove, prav tako tovarne in delavnice; ponovno odprli naše rudpike in premogovnike; popravili železniške proge; zgradili Šole in bolnišnice. * Od i. 1947 do 1951 bomo, ka kor je dejal maršal Tito, 'spremenili lice naše dežele in u-stvarili pogoje za popolno od pravo izkoriščanja človeka po človeku.' Mi to verjamemo! To ver j a me 7,000,000 Jugoslovanov raz ličnih strank, ki spadajo k Ljudski fronti! Mi vsi smo se obve zali, da bomo doprinesli svoje, da se ta načrt uspešno izvrši. Da, mi bomo preobrazili našo deželo brez zunanje pomoči in vzlic bojkotu od strani zapadnih 1 nega načrta bomo imeli morda tudi mi deset ali dvanajst o- rojenih staršev. Stgri očka in mamica, povejta vašemu sinu in | držav! Ob koncu našega petlet-hčeri, da naj pošljeta svoje o troke k zboru ail jih pa sama pri peljita. , blek." Kaj pa vi, ki ste v starem , - , kraju rojeni ali tam vzgojeni, Ameriški atasej prizna-ali pošiljate svoje otroke k zbo- va velik napredek rom? Ako ne, vprašajte sami Naletel aem na mnogo oseb s, nc vvu«>, iv' m 11 u sinu cvmuKrsi uvuiu uij uimvijv, sebe, zakaj ne?! Kaj ne slišite . M-IM pritoiili. Morda pomagali so lomiti naše stavke, notranjega glasu svoje dolino- \ neuspešno^vzlic temu pa je sie- šnie iuuoslovan-! oreuaniali dnlavake vodie. ka- »ti? Pripeljite svojega otroka ffT , ki ^ern» korak nasproti novemu si enkrat ali dvakrat k vajam, da U vojn ujetniki, z odvetniki ki stemu, pa če je še tako omah- so kritizirali nekatere vladne ijjv, opletajoč ali pa popolnoma napačen, važna novica in zasluži nekaj vrst v ameriške- morem tu ponoviti najinega razgovora. Strinjam se z njegovo utemeljitvijo, da ie to, kar se danes dogaja v Jugoslaviji, v mnogih ozirih najvažnejši dogodek po vojni! Uradniki kažejo na napredek in obripe ambicioznih načrtov za pre-obrazkev dežele v smeri socialistične družbe Resnična "železna zavesa" je danes tista, ki zakriva novice in prostovoljna cenzura ameriškega tiska nad narodi vzhodne Evrope. K • Vsak objektiven opazovalec, ki ni bil poslan z ukazom, da napada in blati vzhodne evropske narode, kmalu uvidi, da kar se danes godi v teh državah, je tako značilno in važno kot katera koli stvar kjer koli na svetu. Od 1. 1945 in 1946 so te nove republike, v prvi vrsti Jugoslavija, zasnovale 2-Jetne ali 3-letr ne ali 5-letne načrte, kateri i-majo doseči sledeče; 1. Počiščenje podrtin in ruševin zadnje vojne. 2. Popravit^v domov in tova-ren; pomnožitev črede in vzpostavitev naroda na predvojno raven. 3. Prekoračenje predvojne ži-ljenske ravni za industrijske delavce in kmete, kateri so v o-cgromni večini v teh državah. Sovražni J^isk zakriva objektivne novice pred javnostjo Zgornji smotri so bili osnovani na podlagi takojšnjih potreb ljudstva, ki je bilo skoraj uni» ceno v zadnji vojni, poseči te, smotre v očigled vsakovrstnih zaprek in primankljajev, bi bilo treba čudežev, zato bi bilo vsekakor pošteno, da bi ameriško časopisje posvetilo od časa do časa kakšno objektivno kolono tem ogromnim zasnovam. V resnici pa je ravno nasprotno. Le malo kaleri ameriški žurnalist poroča resnico iz teh dežel, pač pa večinoma le kritizirajo in napadajo. In ne samo to! Namenoma stikajo za napakami in o njih poročajo na način, aa podajo čitateljem popolnoma na pačno sliko. O pomembnih in važnih idejah in načrtih sploh ne poročajo, ali pa uredništva doma taka poročila vržejo v koš. Če si prijatelj teh narodov ali sovražnik, pristranski ali nepristranski opazovalec, resnica je, da imajo velikanske načrte; da se ti načrti izvajajo uspešno ali se opravka ^ odpiranjem pake- ^r^n^e^ deT, "-n ali članic, dobi tudi eno f^ez Se Tutku Sicer pa je bilo v zadnji stvu, da je bilo dovolj dobrin za dolarsko nagrado in ravno tako 1»v« »rez £eirte p^piri^o mu tisku. «lini številki Prosvete uradno *ivljenje. In kar Je najhujše. zbora, ako pridobi novega y J ^ obnovl]J de. 0olgoP( znanjeno, di je jugoslovanska je lo, da smo 4U gkoz| dve sve P*vca .11 pevko. , J ¿» ' u a • lovni vojni v našem času, v katerih ie zgubilo ilvljcnje milijone nedolžnih ljudi, milijone je b'lo pohabljenih, in celi na-| ¡®Uskp poznane pevke miss mi in napnednimi narodi svela rodi so bili pahnjeni v bedo in Florence Unetič, pianistka ,pa pomanjkanje. Sedaj pa spet de- iE1fano[ lujejo za vojno i Rusijo. In čg gledale |x>d prste tistim, ki ima v katerih je na milijone ljudi *®1®1nje. Vsak nov Jo tov sredini naznanjf vlada ukinila carino na ameriške pakete Ce bo tudi ukinjeno pregledovanje paketov v Ljubljani, mi ni znano. Končno še to: Najbrže vsi, ki imamo opravka z dopisovanjem in pošiljanjem paketov svojcem v domovino, Mimo, da bi se iz boljšala poštna zvera med Ameriko in Juitoslavijo Najbrže. da je krivda na strani Amerike, da se v treh let»h tn pol ni popol* notna nič /.boljšal poštni promet z Jugoslavijo Najbrie si naša vlada ne }elt kakšne pogodbe ki bi i/boljšala poštni promet. Vendar pa bi mogoče kaj pomagalo, če b« SANS intei peliral prt glavnemu poštarju v Wa shingtunu, da bi se ugotovilo, kje leži krivda, da še vedno po treh letih in pol pn vojni vzame najmani tri mesece časa za dostavitev paketov v Jugoslavi- privadi drugim in potem bo J» Kritiziran nevere viaone i,; JLi „i. v«w odloke,.s tovarniškim» ravnate lji in celo s kmeti na polju. .... ... . A . želo; Tito jih vodi pri ustvarja V* V"lLltir!,k ,V "Ju naroda, kateri bo še začasa SDD na Waterloo rd. od fl. do 7. njih tiWjf0j, dowKel vlgoKo me. zvečer pod vodstvom nove uči gto mcd civilUiraniml| kuHumi- pride, bo tretja v našem času. iz katere pa nihč« ne zna, kakšen bo izhod. Vodje obeh starih strank so krive, da imamo ta svetovni nesporazum, zato niata vredni, da bi jih mi, navadni ljudje, podpirali! Norman Thomas lomi kopja proti komunizmu in se norčuje ia socialietov, č«š, če nofejo svo jih glaaov proč metati, naj glasujejo za Doweyja Progresivna stranka, katere kandidat ra predsednika je Henry A Wallace, nam nudi program ra mir In blagostanje. ke napravi svojo zlato majno kak« r je bilo neko« Indija lr istega razloga si neer umakniti tudi i/ llong Konga in ga vrniti Ki-! politiki verjame in uiakticira enak "suciali/em" kakor Winston tajski/ ' " — ' • rChuKhill. m m tmpeiUlUem. nnivK asrnu - -British comwmn- Ampak v trom) in kavčukom. Ameriški kapitalisti, ki so bili največji potrošniki tega blaga, so bili pri-morani odkupovati oboje po cenah, "ki -Hhr je diktiral britanski monopol. Vojna in razvoj povojnih let pa sta atrla oba monopola, an- Vse do današnjih dni je bilžU gleške vladarje nad činom in Malajska nesporna kolonija An-( kavčukom pa strmoglavila v za Kočevskim hribom, ko se je in vse naše delovno ljudstvo. Pri začela razvijati od Dijaškega do- ( mizah je postalo živahno. Ogla-ma do postaje pestra in živa šali so se drvarji, oglaiji in te-povorka, ki je pokaeala, kaj vte' sači. Podkrepili *»» s svojimi nam dajejo kirčevski gozdovi, preprostimi besedami govornike Na čelu povorke so šli udarniki, ter pri vseh ustvarili še močne delavci in nameščenci gozdnega jo voljo za premagovanje težav gospodarstva in uprav ANTON H VERHtCK. i>»vl p.Htpr«KWrtnik /Oftn V. CBBULAR. pi v« «krat» ---- m ANK O HAMMER dru*« «kr«*|* ..,».. MAH Y r I»RAMN1KAR, trftjr »k m» k johrcm nroLT ««trio akssD«....... - john sriu-ar. m to okrolia -------- «J oeeitla AMaaoEtcn. »mi« «aran» ISM So Mul SI . Milwatikar Wl« BS« SS. Harmjtla. P« Hon IIS, HarSrlvk. I*S i»n a. asui at. nanSii a ota« S»?» Randall at., at. LSMtS IS. ftto ________411 eiair« at , aesWOi, mm lOHN fETRITZ wOmo SktoftJ« Ht ANK I'Ol.SAK. uantu ..hudi«- MATH MTTaOVlCN. pirdaadnlk JONKI'H COt.K AR JOS Cornil Za nji in silno yt-HU V lcp.su bodočnost #. A. videm ^ujt himco O k OH lacoa zupan -------- EUUOlJMl LISI M QONA1.U i UJTKlt. ll. anton emular, pradamuua prank vratarich ---- an ork* viomu m i john koal. er...... camilira earnick gležev ena najimenitnejši, ce- globoko, neozdravljivo krizo, lo oravrd^aííun'V•,bH^aWski,lm-, .Glavni predvojni " potrošnik perialni kroni. i cina (kositra) je bila ameriška ♦ koznervna in avtomobilska in- Vsem uradnim komunikejem dustrija, ki je sama potrošila o-britanskega kolonialnega mini- krog 41S svetovne proizvodnje, strstva ki poroča od prilike do Kositer je dobila v prvi vrsti iz prilike'o akcijah proti "bandi Malajske, ki krije s svojo pro-. malajskih gangsterjev", "peščici izvodnjo dobrih 30', vse sve komunističnih zarotnikov", bi- tovne proizvodnje, jejo v obraz dejstva, ki jih naj Tudi ostalo proizvodnjo cina demo v drugih komunikejih in je kontroliral skoraj docela bn-časopisnih novicah. Slednja po- tanski monopol, tako med dru-ročajo o uporabi celih divizij, gim rudnike v Siamu, Nigeriji, vojnih ladij, najmodernejših Burmi, Boliviji in Indoneziji; vojnih letal "Spitfires". o 12,000 Prav tako pomembna kakor mož oborožene policije poleg kontrola nad rudniki pa je kon-številnih, od lastnikov rudnikov trola nad topilnicami. Tudi te in plantaž organiziranih tolp, ki *o bile skoraj popolnoma v bri-so vsi šli v borbo nad "bandite". tanskih rokah. Iz najrazličnejših imperialnih Skratka: Amerika je bila iz luk odhajajo ladje z novimi v6- ročena na milost in nemilost jaškimi kontigenti, celo v Angliji britanskemu monopolu. Ko je sami /e zbirajo kolonialne čett poskusila Amerika na začetku U bivših vojakov, ki imajo stoletja zgraditi v San Francis-"skušnje z borbo v džunglah " cu svojo topilnico je ta poizkus Vse to pač prezgovorno do- osamosvojitve Anglija sproti kazuje, kolikšen obseg je že za- preprečila. Onemogočila je iz-vzela narodno-osvobodilna vsta voz surove rude oziroma ga o- ja kakor tudi to, da ni borba na- bremenila z izredno visokimi nerjena proti kakim "peščicam", carinami, temveč proti velikim demokra- V malajske topilnice Pa je Učnim organizacijam dežele, prihajala surova cinova rud. iz Panm.Uj.k1 federaciji dela, ki Burme, S.ama^Indokine. K.t^ šteie nad 300,000 članov, komu- ske, pa celo Afrike in Alaskc. nistlčn i st ran ki, malajski mla V letih 1934 do 1948 je bilo sko dinski in ženski organizacij» raj 82'i cinove rude topi ene v demokratični uniji in malajsk, ^^^^^ orotiiaponaki osvobodilni voj T<»da v letih 1940 in 1941 w je r^vobodila od Japon- ameriškim imperiali.tom .^d cev ves polotok, še preden je njič ponudila prilika, na katero stoni nanj kak angleški vojak M> St . Kocltd. Ohio list Eo Trumbull Av« . Chlem— ■ Rt niANK SAITE, S*Sda«a«Ui S I CM A Kl. a KUIIER ATTVtSw I. TUKM .... LUOIE MArBKlA ANURKW (IRUM H T«n«r st. Laases«, Pm •te» r«.nv«\ av» JoNtwtovrrt, fa ______ m ES Üad Ava W , Du luth ? Min* _______...... «MM W «IU» Et. Clavaiaad Z OSI« H«Esormi «Essk ________ ISQl S« Uwss«l« Avs. OhlesE* M. tU --- ■». i » -iiîu il. ■ irr- .... Bs« M. Unlvmal. .......tm E Uwndal« Av«. QRIoss« M. .. .. USO! E«a( e«rk Urtva, ClavaUnd Ohl« itIW Snowda« U*V«lt SI. M*.. mi šestdeset oklnčanih bosanskih konjiče v, natovorjenih z lesom in ogljem. Množica ljudi je živahno pozdravljala mlado oglarko, ki je jezdila na prvem konjiču in vodila svojih jjet z ogljem obloženih konj. Skupine štirih, petih in več konj povezanih na povodec z vodičem na čelu je bilo visoko obloženih z napolnjenimi vrečami oglju-Nekaj desetin konjičev je pri neslo setlern ton oglja Iz krajev, ki niso (jostopnl voznikom. Za njimi so,,šli in se v<>ziJi oglarji na kamionih polnih oglja. Bilj so prav takšni kot t»o pri delu, ko v kopah kuhajo oglje. Na vozovih ter kamionih so vozili ogromne smrekove in jelove hlodi, za tem jamski le« in les za celulozo, dragoceno surovino I za naše knjige, časopise, lesno volno. , Veseli sekači in tesači so na naslednjih vozeh In kamioni!) pokazali padove svojega napora: železniške pragove, tesane tro-move, brzojavne in druge drogove ter lubje za čreslovino, važno strojllo za usnje. Skupina za skupino se je vrstila in pokazaia vse gozdne Sortimente. Toda .sprevoda še ni bilo konec, vlekle so se še nove verige voz, vseh vrst desk In lesnoindustrlj skih izdelkov za domačo porabo in izvoz. V tej dolgi po vor ki, v kateri je sodelovalo preko sto voznikov, več desetin kamionov, konj in volovskih vpreg so kočevsko gozdno delavstvo, nameščenstvo ter kmečki vozniki znova pokazali, da se zavedajo važnosti plana v gozdarstvu ter odločilnega pomena, ki ga ima les za dvig našega gospodarstva, V tej praznični po vor k i so pripeljali na kočevsko postajo 327 kubikov hlodovine, 102 kubična metra celuloznega lesa. 12 nt" tramov, v domovini delovnih ljudi. Po napornem delu zadnjih tednov so se v sencu prijetnega gozdiča razvedrili in porazgovo-rili, zbrali nove sile, da jih po-neso med kočevske gozdove, znova pograbijo sekire, planka-če, poženo pol noja rman I ke ter čimpreje presežejo plan v lesni industriji in v gozdarstvu Pod Rogom se res poraja nov svet: ia se kondor tn Jastreb jivstavlta lahko noju ob bok kot največji ptici naše dobe, Po»lcj se komaj lahku reče, da je kakšen ptič absolutno velik Morebiti bi morali zaradi vrstnega reda omeniti najprej labode. veliko dropljo, žerjava in harpijo, ki živi v Srednji in Juž» ni Ameriki. S strahovitim orni jem je opremljen morski orel, Za njim pridejo po vrati pellka ni, nekatere vrste štorkelj, na pr, ameriška štorklja m njeni ao rudniki, marahu in še nekatere druge ptice, štorklje ae sdijo velike z^nadi dolgega kljuna In vratu, nog in jieruti Manj znani od velikanov so med ptiči pritlikavci Tudi tu imamo nedvpmne primerke, ki jim gre pr venstvo. V*e te vrste spadajo v družino kolibrijev Teh živali Je kakih 500 vrst, ki po vet itn žive v Srednji in Južni Ameriki Njih "msjhno«t" je ze lo različna Nekateri so dolgi 21 cm. drugi komaj 3.5 cm. V tej dolžini «ta že viačuitane kljun lil icjiek. Narava je sicer pri teh droboenih letalcih poštedila s Miovjo. a Jih je zato popisais z ¿ivopisniuu barvami in sijem I Kako majceni no kolibri, ai moremo piedstavltl le, ako po-mislimo, da skrije jastreb pod j»vojiml iszpctifiii krili lahko več Swtoriji pr- ^-Jlal"; 7 mu", fcvojiro" iltl». M ». ¿Mb dv. «.vkob«. v Éb««o Slavka lo aWlla .va,ail - « noar.mno mirno.«-, M-tojta^ Ir * ^^ c(Ulo,1)„lu w dolav««. k« » »h.«.ll .»U.nl. pl.t. I- prl- Sf^CX'^ ............— inacih izdajalcev. Ta drama vsi« to prikazuje S to dia(no bodo v nedeljo go-'di piošlega veka Našla so se s tov ali v Chicago naši detiolt jludl njegova jajra 7. a takšen ski igralci. Vloge so v dobrih fkaemplar, ki je bil 30 cm dolg ii*keh Prejiru.au «ern, da bodo m 20 cm širok, plačali v Lam Čikažani in okolicam pohiteli v 'ionu i IHno v današnji vredno dvorano 8NPJ, da ae na lastne '«ti v*1 stotiso/ev lir oči preprlčsjo, kaj vse je pr«-| Med noji ns Madaga«karju so Uto kolibrijev ti pel naš narod v stari domovi- bili tskšni, ki m) merili do pet ČYp,ttV «a vHlkost ptiče ne ni. tOatak» b«» priobtono diugi metrov višine Njih jajca s^i na IMVIUI velikosti jajca, iz kale-toden - - Ureti.) |šli vWkrat, zato w» bila razme lt.gi( ,„l.dlč (zleze, vendar Anton Jurra. j roma poceni. L 1H99 so plačali: Il(hk<) Rn,stiamo za pravilo, da __________ | v Londonu ra takšen piimerek :iU „4 ,n j4ljct. v nekem do- vrnNC VEČ ŽENSKIH i1" "k,of "to ,4r ločenem razmerju Izjema pn ¡veljave Neki franca so iziaču-1 (|J1|II ^^nj psički med ptura I su. ko je bila ustanovljena u- riJEll. da )e bilo jajte te živisli ¡prava za zapoailtev delovmh fanrtkrat večjv »»d jajca današ-I nn* i, v dveh mesecih, ao zapjvr la v zvezi i ureditvijo ribnika SiavkarM pred akladiščem Simplicity Pall^n v New Yorku (Oct. 91. 11411. pole« veš^e i. 4r v . iko k|, g., stolet .o duha eni k.ed.tl v zi.esku 15 člsn. «nnl ^srntškth ZTvcev CIO. v bednem boj« pro.1 po „sss. na o^eve po—1. d« J- -p,sv v, h,|, >e tedaj ndk, mllljontiv dinaijev /gradil, bo- wnn n a - ......^ t titummm ^kls t» im'ja sna j gotov), da mu do jezove ca regulacijo vode v Ponovile )e pf«ee igie pivo mesto med pticami |i«v.ukti. ki b.» .»»segal »00 hek- rni Sor talni palčki med ptica mi, katerih jajčet. dosežejo komaj velikost fiiolovih zrn umetni ribnik e * f V dižav) urejaju pri Našicah /.a sMinsi ijska de nsročninE --------- . 'aano da se vsak tlet no ustsel ' Kateri jdU p» Ide za njim, w te tatov Tihožitja in pejsaži-M> MIŠKO KÄAWJEC - * oorouKMJZM AVTOSJA (Nadaljevanje) Zdaj so postali in videla je, kako si vse ogleduje. Glava se mu je obračala počasi zdaj sem, zdaj tja: vse je hotel videti. Vedno je bil tak, vsako stvar je pobožala njegova kmečka ljub« zen: od jablan na vrtu,, poti, ki je vodila čez vrt, kolov ob stari hruški, hiše s čistimi okni, bele stene, staje, celo strehe na staji. In ko se je tako ozrl po strehi, mu je videla obraz, videla mu je oči. Bil je nekoliko ostarel, nekoliko orumenel, kakor vsi, ki so se vračali iz taborišč. Samo njegove oči se niso spremenile. Se vedno je bilo v njih tisto vsevedno, tisto vserazume-vajoče, a vendar tudi tisto, kar ni moglo odpuščati, kadar se je kaj posebnega zgodilo. Poznala ga je, vedela je, da njegovo razumevanje in odpuščanje gre daleč, a da je nekje meja, kjer to njegovo odpuščanje ne more čez. Tu ob njej ne bi moglo čez, ne, te meje ne bi prestopilo. Gledala ga je s kalnimi očmi. Ali misli nanjo? Ali misli, da je vse to zanj pripravljeno, da je v vsem tem razlita njena ljubezen do njega, tista njena ljubezen, ki ne sme živeti? Ali morda čaka, da pride in ga pozdravi? Kakšna brezmejna sreča, ko bi mogla zdaj planiti k njemu in mu pasti okrog vratu, ko bi bilo vse vsaj malo drugače! Kakšna edinstvena sreča bi se razlila nad njihov dom! In kakšna sreča, ko bi mogla vsaj planiti k njemu in mu pasti pred noge, pa bi kljub vsemu bila kaka možnost za življenje. A tja ni mogoče. Padla bi mu lahko pred noge, toda on bi šel mimo nje. Sel bi, kakor da je sploh ne vidi.—In potem? Mar tista pot ne bi bila strahotnejša od te, ki jo je do sem napravila? Ne. Tja ni mogoče, nikamor več ni mogoče. Tista pot bi ssmo povčcala trpljenje. Ne samo trpljenje, povečala bi tudi sramoto. Oskrunila bi še tisto poslednjo čast, ki jo bo zdaj rešila. Videla je skoz režo svoja srečna otroka. Nista govorila, razen v kolikor sta morala odgovarjati na očetova vprašanja, pač pa sta ga samo ogledovala, a se nato spet in spet ozirala drug po drugem, Nje očividno niso potrebovali, ker bi sicer govorili o njej, ker bi jo sicer klicali. Ne, bila je popolnoma odveč. Njeno življenje je bilo zaključeno. Stala je ob reži, naslanjala čelo ob opeko, zrla na dvorišče, toda videla ni več ničesar. Oni trije, trije njeni, so odšli v sobo, dvorišče je ostalo prazno, na dvorišče je samo padalo polno popoldansko sonce, sence so se povečale, kokoši, ki so se prej pepelile, so se /daj pasle po travi. Toda Marija ni videla ničesar. Vse to je bilo mrtvo, vse to je bilo daleč. Njene oči sq bile polne solz, bile so skaljene, da se je svet odel v bledo meglo. Videla je ssmo še v prividu. Videla je sobo, kamor so stopili Jakob in njena otroka. Tam so zdaj, v isti sobi, kjer je potekalo toliko let lepega in srečnega življenja. Tam je /daj vse pripravljeno za sprejem njega, ki se je vrnil. Pogrnjena miza, na mizi rože, ki jih je še pred dobro uro natrgala Bog ve, če se bo Jožica spomnila, da mu |x»stie/.e, kakoi ji je tnla naročila? Poskrbela je. da mu samo prinese na mizo. Tudi pijača je že pripravljene. Dolgo pot je imel in se je utrudil. Ampak, če je že vse izvedel, mu prav gotovo ne bo nič teknilo. Poznala ga Je kadar mu je kaj naspelo, m» ni razjezil, samo dotaknil se ni ničesar. Ne. tudi zdaj se ne bo Zdaj sedi /a mizo, jsidprl je glaOo z desnico in se zagledal skozi okno; ne da bi gledal, kaj je zunaj, marveč kakor bi hotel dati svojim svojim mislim prostora, poti v daljavo, v minule, nikdar povratne čase. kakoi bi hotel uganiti, kaj se je zgodilo in kako se je moglo zgoditi kaj takega. Da, zares, kako se je moglo zgoditi'' Vojna je kriva, je dahnila Marija predse. Ta prokleta vojna. Zato je nastala, da ubija ljudem srečo, tistim, ki so mirno in pošteno živeli. Tam nekje v svetu se je rodil zloben človek, ki si je izmislil vojno, tam so bili ljudje, ki se jim je zahotelo oropati svet sreče in miru. Prišli so in ubijali. Niso ubijali samo ljudi, bitja, ubijali so tudi duše. Ubijali in ubili. Ubili tudi v Mariji vse in ta bedna Marija zdaj ne more živeti s svojo nrjrtvo, ubito dušo. —Prokleti vsi, je dahnila Marija, ki so prinesli vojno, ki so prišil ubijat.človeku dušo, ki so prišli skrunit njegovo poštenost, ki so prišli, da ubijejo za vekomaj njegovo srečo . . . Slonela je tam, s čelom ob opeki in jokala in ni videla, kako se večeri, kako so sence padle po vsem dvorišču, komaj od daleč je slišala, kako je v hiši zaživelo, kako je nekdo hodil po staji, kjer so bile krave in kako je konj bil s opitom ob pod. Od nekod daleč je prihajal glas Jožice, ki je klicala kokoši, da jim vrže zfnja, preden odidejo spat. Od nekod daleč je slišala glas Lojza, ki je očetu pripovedoval, s čim pitajo živino. Da, strašno daleč je bil ta glas. Samo nje ni nihče klical, samo o njej,ni nihče govoril. Samo nanjo so pozabili, samo nje ni nihče potreboval. Ne, nje ni nihče potreboval. Vse, kar je še videla, je bilo, kako je Jakob šel po vrtu za hišo. Tam so nekoč zdavnaj hodili k sosedovim. To je še videla. Tja gre, kamor ona že tri leta ni stopila. Gre in tam mu bodo poslednjič povedali. Tako se je njena pot do kraja zaključila. —Naj bodo za vekomaj prokleti, ki so prišli ubijat našo srečo, je še dahnila. Bila je njena poslednja molitev. Bila je strašna molitev srca, ki je tako neskončno želelo živeti, ki je želelo tako neskončno ljubiti in se vsaj malo radovati vsemu, pa ni moglo, ni smelo. Ne, to sye ni moglo živeti v spoznanju, da ne bo deležno niti malo tiste sreče, ki jo bodo uživali vsi drugi, tudi tisti, ki so trpeli leta. Njej nI bila dana ta sreča.. Ko so jo našli, je bilo prepozno, da bi kljub vsemu mogla stopiti z drugimi v novo življenje. ZA DOM Vso gručo otrok, ki se je vračala iz ujetništva v Nemčiji, so v neki vasi postavili iz vlaka. Od tod dalje, so jim rekli, bodo potovali a kamionom ali vozom do svojega doma. Po dolgi, dva meseca trajajoči poti so naposled bili skoraj že doma. Vsaj njim se je zdelo, da so jim ti kraji znani, čeprav še nikdar niso bili tu. A vendar so ljudje tako domače govorili, hiše so bile za las podobne njihovim. Prav tako so jim bile znane gore. Vsaj podobne so bile tistim, med katerimi so preživeli svojo najzgodnejšo mladost. Vračali so se seveda brez staršev, kajti starše so Svabi posebej odpeljali. Nekaterim pa so jih celo poklali. Tako mala Anica s še mlajšo, petletno Jožico, ni imela nikogar več na svetu. Prav tako dvanajstletna Francka ni imela nikogar, razen bratca in sestrice. Tudi domov niso imeli več. Ko so jih s silo vlekli iz hiše in ko so tujci izropali njih dom, so sami videli, kako so vse objeli plameni, kako se je dim visoko dvignil in kako je gorelo še dolgo potem, ko so se oni med vojaki že spuščali v dolino. Spremljevalci, ki so jfln bili dodeljeni zdaj, ko so se otroci vračali, so se spotoma menjavali. Vsi so si bili podobni, zakaj vsi so jih, kjer si že bodi, zavlekli v; kako luknjo in jim najstrožje zabičali, da morajo tam počakati, oni sami pa da imajo nujne opravke m da se bodo vrnili ob času. (Daljo prihodnjič) OD KOTEL) DO BELIH VOD Prešlhov Voranc (Nadaljevanje) Na Biezovcu je kakih dvajset ti p bajt Največji iMineNtnik jned j njimi je Srovtn, ki lahko redi štiri repe govedi Val ostali baj-l tarjl skupaj moiajo nasititi de setkrat toliko človeških ust. k<> likor štejejo domačih živali Zemlje je malo in < ta k.o je je, ni vsa lastnina Bre/ovčariov Nekaj najlepših vino^iadov j» last mokronoike gos|aide, najlepši sadovnjak je last mokto-noikega farov/a Dobro* je da so bajte raztresene po rebrih m skrite po grmovju, kajti «« In vseh teh dvajset bajt bilo na ku pu v eni ssmi vasi, bi imel Hie Zovoc strahovit in pieve« «h it« t (•ečat svoje zivljenske n«vt> Zemlja je »trasna, nerodovitna ilovica, grudasta in suha, reprav je bila mogoee že neka) ••toki,»t prekopana na meter globoko in so jo že nešteti rodovi presno jill s svojim »nojem in s svojo krvjo Vode ni pti o« i*in In i lažen kapmce in ženb hodijo i» » ali \ l.akenc ali pa na dru- ti an v Lapušje. teprcstiino mi je rojilo po ^ vpiasanje. kako in od eesa iV eškl n med ljudi, ki se hočejo iio boriti z /ivlienjem, ki u ti.« i jo /lepa niti naj-teža v, .1 le bi mi kdo na) s«- usede m na Hreni naj si tukaj priskrbim »nji kiuh. bi onemoglo zaiti tvegano čakal svojega o ede imam tri bajtarje • «d )e po jMiklicu dninar; iti otroka, ki mu ga je me/do tuja kukavica, on pteobtacal rjavo zem ih vinogradov. Kazen treh dveh lahlan. suhe tepke. < njivice, kjer koruza zatulila meseca, prašička • • i • ga pse ni ničesar m M presodi cele ure, molči in gleda čez lakensko globačo v čreteške in rakovniške zelene gozdove. Sem In tja privleče Iz suknjiča pohlevno steklenico z žganjem tn napravi )*»žirek. Potem spet nepremično <>lx«di in gleda, gleda tja gozdovom. Kdo ve. kaj vidi v teh gozdovih? Nekajkrat sem ga videl, kako se Je že zgo-t.i človeški rod. Gotovo daj zjutrai, preden je odšel na šiht. s svojo ženo in otrokom prikrivil iz I.akenca po strmini s polnim kosem suhljedi. Al» misli na tiste gozdove kot na vir za svojo kurjavo! Njegov obraz je tak. da ni mogoče na njem odkriti nobene misli. Gotovo bi se našlo mnogo navdušene«*v za kmeeke Idile, ki sodili, da gleda mož lepoto narave, da ob čudu je lepe gozdove Jaz pa le mislim, da strmi mož predse |toln tope i; a sovraštva od goz dov, do Brezovca, do svojega življenja DrugI sosed je /e malo vec)a bajta, kjer Je toliko polja, da hi se lahko redili dve ktavi Toda soaed ima le eno lalovo kravo ■ je že |MM»taran in' in še ta stoji v zidanici, ker mu »b nitk* lj ah* ko se- je pred l«%ti (»okorel hlev. Vinu j*mJ orehom. Tam kiavja lovaiišija ni na škodo, ker ga v zidanici nikoli ni, kajti sosed proda grozdje že jeseni, kadar ga kaj ima. Pri hiii je troje otrpk in še mlada žena. Eden izmed prednikov te bajte je staro leseno podrl in si postavil zidano. S tem napredkom pa je svojim potomcem napravil veliko neprijetnost; f>ol bajte se je namreč pred leti podrlo in sedaj veža, ki je obenem tudi kuhinja, nima ene stene. Žena kuha v tem odprtem prostoru leto in dan. Trije otroci so trije heroji, ^ant in deklica sta zmerom oprtana s koški, razen ko gresta k obhajilu, ker že hodita v šolo. Najmlajši otrok, ki je še v zibelki, je tudi že heroj. Odrašča namreč brez mleka. Materine prsi so že davno posušene, zato pa so njena stopala nesorazmerno velika. Kruha ti otroci sploh ne poznajo, kakor ga tudi drugi otroci na Brezovcu ne poznajo. In če vprašaš fanta in deklico zjutraj, ko gresta v uro oddaljeno mokronoško šolo, če sta že kaj zajtrkovala, ti oba smeje odgovorita: "O da, mama nama je tropine poparila ..." Posušene sadne tropine od lanskega leta. Pri tej bajti, ki stoji na suhem hrbtišču Brezovca, a se i-menuje pri "Grabnarju", zraste žito žabi do ušes. Kolikor uspe krompir, je kakbr debeli orehi. Odbelovanje take zemlje pomeni strahovito zgubo, pomeni živeti od lastnih solz. Mati Grabnarica, ki je spet v drugem stanu, mi pripoveduje: "Ko bi le hlev mogli postaviti. Toda tako težko je, ker ni denarja. Hlev, hlev . . Prihaja iz Lapuha z vedrom vode na glavi. Ta voda mora biti za ves dan. Voda se pri hiši meri na kapljice. Moža še nisem dobil pred oči, čeprav sem. že teden dni njegov sosed. Potem pa sem ga le zasledil: zjutraj ob dveh ali ob treh sem slišal na cesti pred zidanico trde korake in zvečer ob desetih ali pozneje sem jih spet slišal, ko so se vračali. To so bili koraki soseda Grabnarja, ki je hodil na delo v rakovniške gozdove tja nekam na gornji konec mirenske doline. Pozneje sem se mu čudil, da bodi na delo tako daleČ. On pa mi je odgovoril: "Ni prehudo, gospod. Dobro uro je hoda . . ." Kasneje sem tudi sam napra vil to pot, toda hodil sem debeli dve uri, da sem bil ves moker, a še nisem prišel v tiste gozdove, ki niso stali kar ob cesti. Moj tretji sosed je bila spet bajta. Človek bi si mislil, da sta prvi dve bajti že višek re-ščine po človeških pojmih teh krajev, toda bajta je oni dve po revščini še prekosila. Bajta je bila star vinski hram z enim samim, dokaj velikim prostorom z okenci, ki so imela kvečjemu deset eol v kvadratu. Pred baj to je med bohotno pruprotjo ži votarilo nekaj zanikrne povrtni-ne. Vinograd pod bajto je bil že davno opuščen, zarasel z niz kim grmovjem, med katerim je še tu in tum živela stara, trta divje šmarnice. V tem hramu je Živelo sedem ljudi, vdova s svojo staro ma terjo in s petimi otroki, ki so bili še vsi za šolo in ki so po grmovju okrog bajte preganjali suho kozo, pravo mučenico Okrog te družine je vladalo ne-ka| skrivnostnega, kar mi je ta koj padlo v oči; sosedje so le neradi govorili o njej, če pa sb govorili, so pred tujcem očivid no neka) prikrivali. Ko pa sem se za stvar zanimal, so mi po vedali, da je bajtarica, tista vdo- va, pred leti ubila svojega moža, presedela zato pet let težke ječe v Begunjah, od koder se je šele pred kratkim vrnila. Nadalje so mi pripovedovali, da rajni mož ni bil kdo ve kaj prida, da je ženo venomer prete-paval, prav tako taščo in celo otroke v zibelki. * * Roman na Brezovcu. Razumljivo je, da me je po tem odkritju družina še bolj zanimala. Skušal sem ji priti blizu, toda dolgo nisem imel sreče. Vsakikrat sem našel prazno bajto, le otroci so se poj ali okrog nje. Neko nedeljo popoldan pa sem ženo le dobil doma. Ko sem stopil iz grmovja pred bajto, )e pred njo sedela stara, silno zamazana in zapuščena žena sivih las; nepremično je strmela v sonce, ki se je z vso svojp močjo upiralo v brezovški breg. Zdelo se mi je, da bi se mi bila rada skrila, ker pa je bilo že prepozno, je obsedela. "Mati, kaj pa gledate?" sem jo pozdravil kar se da prijazno. "Gledam . . mi je odgovorila starka z močnim in zvočnim glasom, ki se nikakor ni skladal z njeno suho postavo. In spet se je zagledala v sonce, ki je plavalo nad Trebelnim. Gleda! Kdo ve, kaj gledajo ti dolenjski ljudje? Moj prvi sosed gleda, ta starka gleda, vse gleda. Morda vidijo v jasnih višavah dolenjskega neba, visoko tam gori pod soncem tišjo življenje, ki ga na tej zemlji ne morejo najti, morda rajajo tam gori zapeljive, a zanje nedoseg-live podobe skromne zemeljske sreče, ki je na Brezovcu ni in ki je kruh in voda. Starka sedi in gleda; njene oči so obrobljene z velo, zabuhlo kožo in pred sončnimi žarki niti enkrat ne trenejo. Usedel sem se na klin lestve, ki je vodila na podstrešje nizkega hrama in z ženo vred molče gledal predse, iščoč primernih besedi, kako bi napeljal pogovor na to, kar me je zanimalo. Na srečo,so prišli od nekod otroci; najmlajša je bila deklica kakih petih let, ki jo je mati rodila v zaporih, najstarejši pa je bil pretepati ženo. Mene pa je živo hotel spraviti v zemljo. Ker doma tako ni bilo kaj jesti, sem se sama preživljala z dninami. Toda še kota mi ni privoščil, še vedriti nisem smela pod streho. Včasih me je tak«) pretepel, da sem bila vsa črna in še žlice nisem mogla nesti k ustom. Na pol mrtvo me je vrgel v tistile svinjak, kjer me je potem imel zaprto po cele dneve . . .** Mahnila je z roko tja za bajto, kjer sem lahko videl nizki svinjak, izkopan v breg, podoben ograjeni jami, v kateri bi še koza težko stala pokonci. Njen glas je bil poln sovraštva, na njenem obrazu so se videle ostudne* maščevalne poteze. Čakal sem, da bo-nadaljeva la, tedaj pa je stopila iz hrama druga žena, njena hči. Bila je podoba svoje matere, vsa suha in izčrpana, še ne štiridesetih let, a že sivih las. Njen obraz je bil izmučen in vse, kar je na drugače, se je znašal nad nami ..." "Kaj ga zagovarjaš, zverina je bil!" se je vtaknila vmes starka z očitajočim glasom. In obrnjena k meni je pristavila: "Ta koza neumna ga < ima še zdaj rada." Vdova pa je nadaljevala, kakor da je ni slišala: (Dalje prihodnjič.) SPALNA SOBA SE ODDA V NAJEM moškemu ali ženski na 2459 S. Avers Ave. First floor, ¿front, Chicago, 111. OGLEJTE NAS KRASNI VENETI AN ROOM in našo rmssiave Atraktivne središčne komade za obed no mizo, s pozlačenim okvirjem ogledala In male Živalska slike "v steklu' in porcelanu." njej bilo živega, ženskega, je bil ROČNO BARVANE SVETILKE ... njen gibki, kljub umazanosti če zapeljivi vrat. Z nezaupljivim in kompletna darila, parfumov v steklenicah, trejih itd. Mi speclall- pogledom Se Je mojče usedla na ^ I^SSUi prag in potegnila suha bedra pod omarske površke, ogledala, sploh široko krilo. steklo vseh vrst. Mi popravimo cer- Starka je rekla: kvena okna, vaša okna naredimo '"Lenšče, ravnokar pripovedu- nepremočljiva in vaše prezračnlka jem gospodu, kak pekel smo i-1 popravimo. Naš zastopnik vam po-me», dokler se ni to zgodilo;, * £«-£35— ~ kako pa je bilo, mu pa ti povej, Hudgon 4000 ker si že tu. | NORMAL OLASS CO. Okrog bajte je priteklo naj- 7530 So. Halstod St. . Chicago mlajše dekletce z obgrizeno žemljo v ročicah in se privilo k materi. Pri pogledu na otrokovo srečo jo materin obraz preletel blažen smehljaj, potem pa je mirno in jasno, kakor da bi izpolnjevala sam po sebi razumljiv ukaz, nadaljevala tam, kjer je mati končala: "Moj mož je bil res prava surovina, nagle jeze in neusmiljenega srca. Češče sem bila te-pena kakor sita. poglejte, še zdaj se mi vidijo brazgotine po rokah in po prsih. Včasih, ko je klečal na meni in mi je od bolečin že pohajala sapa, sem "PROLETAREC" Socisllstlčno-dolaTskl tednik Glasilo Jugoslovanska soc. zveze ln Prosvetne matice. Pisan v slovenskem in angleškem jeziku. Stana S3 sa osle. 11.7» sa poL SI sa četrt lata. NAROČITE 81 GA! Naslov: PROLETAREC 2301 South Lawndale Ai CHICAOO 13. ILL. fantek, ki bi mu prisodil največ to prekleto življenje, ta črna dvanajst, a jih je moral imeti več. Tičali so v prevelikih ^li pretesnih oblekah, i'z Česar sem sklepal, da so vsa oblačila podarjena. Že na prvi pogled se jim je poznalo, da stradajo kruha. Vsi so bili nekam čudno plašni, in za svoja leta mnogo preresni. Za otroke sem prinesel s se NAZNANILO: Ker nas je že več ljudi napro. . . silo za naslove jugoslovanskih ga premilo prosila, naj neha, oblastev v Združenih državah, ker preveč boli. Tedaj se je še naj tu naVedemo, da naslov ju-huje raztogotil in vpil: 'Boli te! I g0slovanske ambasade se glasi: Toda ali mene ne boli, ali mene ne tepejo drugi, ali me ne tepe revščina? Ali to ne boli, ti satan orni, ki si me priklenil na to bajto. Meni bi ne bilo treba fciveti, kakor živim. Za nič drugega nisi kakor za to, da mi vsako leto privlečeš novega pan-krta na svet . . — In potem je še bolj divje tolkel po meni. Mater žive ni mogel videti; večkrat sem. s svojim telesom zanjo 1 tak, če bi ga ne bila pekla revščina in večno pomanjkanje. Revščina ga je tako hudo bolela; ker si ni mogel pomagati "PROSVETA" 2017 S. LAWNDALE AVE. Chicago 23, Hl__________________19. Vaša naročnina na "Prosveto" je potekla z dnem--- boj nekaj malenkosti in jih'raz- odbijala kole in nože. Najhuje delil mednje, nakar so takoj spet je bilo, kadar je bil pijan. Ta-izginili za bajto. Starka je med- krat ni kazalo drugega kakor tem nekaj mrmrala predse. Mi-1 pobrati otroke in pobegniti, če slil sem, da se je njena zakrk-Jje bil še čas. Mogoče bi ne bil njenost otajala in da lahko začnem kopati'vodo na svoj mlin. "Mati, pri vaši hiši ste imeli nesrečo, kakor sem slišal," sem previdno začel. Starka se je neprijetpo zganila in njene težko »obrobljene oči so se obrnile vame. Zdelo se mi je, da je v njih globok očitek, in že sem mislil, da iz vsega ne bo nič. Tedaj pa je starka zacepetala s svojimi lopatastimi nogami in, kakor bi se s tem znebila prvotne zadrege, mi je brez posebnega poziva začela pripovedovati: "Moja hči se ni dobro omoži-la. Vzela je moža iz spodnjih krajev, ki ga tukaj nihče ni po znal, zato nismo vedeli, kaj smo dobili k hiši. Bajto sem prepisala na hčerko in sebi zgovorila kot, kar je pri taki bajti pač mogoče. Toda takoj po poroki je zet prisilil hčer, da je prepisala bajto nanj. Bil je silno surov in je takoj od začetka, začel TISKARNA S.N.P.J. -sprejema vsa- v tiskarsko obrt spadajoča dola Tisks vsbila za veselice in shode, vtritnice, časnike, knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem. slovaškem, češkem, sngleškem jeziku in drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SHPJ. DA TISKOVINI NAROČA V S V O J KT I 9 K A B N I .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskamo .... Cene zmerne, unijsko delo prve vrste % Pišite po informacije na nsslov: SNPJ P RINTERY 1SS7 St S La «ruda le Avonue . Cfclcago 21. Ulloete TEL *OCKWELL «004 Yugoslav Embaaay. , 1520 — 16th St.. N. W. Washington 9. D. C. Naslov urada jugoslovanskega konzula pa se gla^i: Yugoslsv Consuls to General. 745 — 5th Avonue. Now York 22. N. Y. in Yugoslsv Consulsto General 188 West Randolph Street Chicago 2. Illinois Pišete lahko v slovenskem, srbohrvatskem ali angleškem jeziku. V Proaveti so dnevno svetovno tn delavsko voetL AH lih čttate vsak dant V slučaju, da Jo od strani upravnliftva kakšna pomota, nas takoj obvestite, da se lata popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE" CENE LISTU SOt ZaZdruš drla to In K saade SOJO Za Chicago In ekelte • H t0W 1 tednik ki__ 0.00 ' 1 tednik In t tt 1 fM^i la__ MS 2 tednika In_______ 2 tednike la~ _______ 4 40 2 tednike te...... , Mt 4 Isinlks te_ .....3JS 4 tednike te . . 4.7t • tednikov Is. . _________ Mt I tednikov In... tit Za Evropo }ei Dnevnik ti 1.00 — Tednik t2J0 IspelntH spodnji 1 cupon. prlloOtte potrebne vsoto denarja an Money Order e plan su te al naročite Pro« ve to. Hat kl |o vate i smo le ono tirna» la MUm. Id fes dovolijo la ki Ur* alt stanujejo na onem la lato« naslovu. V nsbsasm slučaju no več kot I tednike* Pojaaalloi—Vselej kakor hitro kateri teh članov, ki so prišteti, preneha biti član SNPJ, ali če se preeeli proč od družina in bo zahteval sapi svoj list tednik, bodo moral tisti član Is dotičao družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosvete. te takoj naznaniti upravnlštvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvota. Ako tega n* store, tedaj mora upravništvo zniftati datum za to vsoto naročniku ali pa ustaviti dnevnik. PROSVETA. SNPJ. 2017 g. Lawda1s Ave. Chlcoge 23. IUteato Prtlsšsns poUljsas naročnino sa Itoi PrOseoto Kadar se preselite, vselej namenite rrol start In novi naalov! r