St. 179 Poštnina poiragnafrna (C. C. ero la po»t») V Trsta. « soboto. 28. talila. 1938. - Leto VL Lisi izhaja *»aki dan zjutraj rarea poo* pri vseh pogajanjih o pogodbi proti vojni. Ameriška vlada je priznala u-pravičenost tega stalna m ie postopala v smislu čehoslova-škega predloga. Ker ni v Kellog-govem predlogu nič takega, kar bi bilo v nasprotju z določbami pakta o Družbi narodov, niti z drugimi pogodbami m obvezami Čehoslovaške republike, in ker ni z njim zadeta niti o-mejena pravica samoobramb^ proti napadom ali vpadom od zunaj, temveč gre predlog za tem da se miroljubni odnosa u med narodi ohranijo in utrdijo, bi bilo za vse človeštvo zelo koristno, če bi se ta miroljubni načrt ostvaril in če bi pristopile tudi vse druge države. Zato odgovarja čehoslovaška vlada na vabilo washingtonske vlade pritrdilno. Ves čehoslovaški tisk odgovor zunanjega ministra dr. Beneša zelo živahno komentira. Posveča mu posebne uvodne članke, v katerih se ocenjuje važnost odgovora: Vsi dnevni listi se strinjajo v sodbi, da je treba pripisovati Beneševi noti velik politični pomen. Značilen je Članek dnevnika «Českega Slova» pod naslovom «Od povedu jemo se vojni». Iz svetovne vojne — izvaja omenjeni list — se je morala roditi ideja svetovnega miru. Ta misel se je rodila in nadaljevala svoje življenje preko moralnega programa predsednika Wil-sona, v obliki Družbe narodov, ženevskega protokola, Locarna in je dobila sedaj obliko Kellog-govega načrta za sklenitev svetovne pogodbe proti vojni, Iz te pogodbe je jasno razvidno stremljenje vsega sveta po miru. Ta akcija je tem važnejša, ker je izšla od strani tako mogočne sile, kot so ameriške Združene države. Za Čehoslova-ško je veliko zgodovinsko zadovoljstvo, da se od mirovnega gibanja ne preneha. Husitska zgodovina, program husitskega kralj Jiri-ja (Jurija) mirovne združitve krščanskih knezov v XV. stoletju in današnja miroljubna čehoslovaška politika i-mata svoj odmev v današnji važni dobi. «Čehoslovaška Republika« pa piše, da bo ta nova pogodba velik moralni zakon, katerega si ne bo nihče upal prekršiti, ko ,ga enkrat prostovoljno sprejme in podpiše. Ta korak je treba tembolj pozdraviti, ker je povsod našel enoglasno odobrava- nje. Preteklo je trideset let, odkar je car Nikolaj II. predlagal naj bi se reševali mednarodni spori sodnim potom. Tedaj so ta predlog smatrali za nesmiselne sanje, toda medtem je mirovna ideja zelo napredovala, lo dej stvo je tem lepše in krasnejše. ker Amerika zapušča svojo c samrjenost in se približuje Ev ropi. «Narodni Osvobozeni* pozdravlja pogodbo kot mani i e stacijo pretežne večine civiliziranega sveta za mir in njegove ohranitev. Evropi sta potreb n-mir in kruh. Potrebna je Ame rika, kakor na drugi strani tu di Amerika ne more Liti bre/ Evrope. V tem tiči naivečr praktični pomen te nove akcije, katera zbližuje oba de.a .-v-Amerika zavzema s tem pozitivno stališče napram političnim prilikam v Evropi in potrjuje današnjo evropsko konstelae" jo. Največji moralni uspeh če hoslovaške zunanje politike pa v tem, da je minister Bene?1 prepričal velesile, da se brez malih držav ne more podvzemj-ti nikaka rolifična akcija v Evropi. S Relloggovo pogodbo je vojna moralno obsojena. «Narodni Politika« označa če hoslovaški odgovor za najple-menitejšega med vsemi odgovori. Naglasa, da se more Kellog gov pakt podpisati z mirnim srcem, da sicer ne pomeni odprave vojne, toda v njem se vi di hvalevreden poskus, da se ohrani mir za vsako ceno. NoH e in tcvanši bedo p: isreli v Milan v ponde-Ijek ali torek RIM, 27. General Nobile in njegovi tovariši bodo prispeli v Milan v \ ondeljek zvečer ali pa v torek zjutraj. \ čeraj je bil odposlan iz Rima v Kopenhagen poseben voz italijanskih železnic. Vanj bodo vstopili člani ekspedicije, ko bodo prispeli iz Nar\vika, in v njem se bodo pripeljali preko Švice v Italijo Iz Narvvika v Kopenhagen bodo rabili 51 ur vožnje, iz Kopenhagena do italijanske meje pa 30 ur. 8ež*H p,ržb z^ilova Jf&lia" na poti skezi Švedsko v domovino STOCKHOLM, 27. Na prvi šved-ki postaji v Kiruni, kjer se je ustavil vlak z i ešenimi čiani ponesrečene po:arr«e ekspedicije, se je zbraia velika množica ljudi. Švedi in Italijani, ki so se pripeljali s tem vlakom, so se podali na okre; čilo v restavracijo na postaji. Letalec Lundborg je pripeljal generala Nobileja pod pazduho v jedilnico. Ponesrečenci so izgledali zaradi svojega dolgotrajnega bivanja na ledovju še nekoliko slabotni. Po okrepčilu so se- vrnili v svoj posebni železniški voz in vlak je ob splošnem pozdravljanju in mahanju robcev odbrzel naprej proti jugu. Po vesteh moskovskih listov bodo general Nobile in njegovi rešeni "tovariši potovali preko Monakovega in Milana naravnost v Rim, ne da bi se jim medpotoma prirejale kake manifestacije. V Italiji se nadalje glasom teh vesti z velikim zanimanjem pričakuje poročilo generala Nobileja o nesrečnem padcu zrakoplova «Italia» in njegovih posledicah. Kot doznavamo, bo ledolomec «Krasin» v kratkem priplul v Stavanger, kjer bo .popravljen in na novo založen s premogom. V Stavangerju se že zbirajo novinarji iz vsega sveta, ki bodo ruske mornarje in znanstvenike sprejeli na svečan način. Znanstveni uspehi polarne ekspedicije RIM, 27. Tukajšnji listi obširno komentirajo prvo poročilo, ki ga je spisal o znanstvenih u-spehih Nobilejeve polarne ekspedicije čehoslovaški učenjak Behounek. Naglašajo, da je uče-njakovo poročilo prvi dokument, ki jasno govori o pridobitvah, ki jih je imela ekspedicija za znanost. Behounekovo poročilo ni dolgo, ni natrpano, s frazami in ne slika dramatičnih prizorov; je strogo znanstveno. Zato je tudi s tega stališča tem večja njegova vrednost. Listi poudarjajo, kako .so trije učenjaki iz različnih dežel zapisali z zlatimi črkami svoia i- mena v najslavnejše strani tgo-iovine moderne znanosti Eden, nesrečni prof. Malmgreen, je rtvoval svoje življenje, o uso-:i drugega, prof. Pontremolija, lada Še vedno mučna negoto-vost. Velike važnosti za spoznavale arktičnih krajev je Malmgreen ova beležnica, v katero je 1 ki metereolog zapisoval "a opazovanja. Beležnico so šli na inegu med ruševinami olomljene zrakoplovove ladji-e. Listi hvalijo pred vsem tudi ztrajnost in mirnost čehoslo-kegi profesorja, ki kljub ne-*či ni izgubil svoje hladne vi, marveč je redno nadalje->1 ^voja radiološka opazovanja in opazovanja o električno-'i o-raeja tudi potem, ko se je - * na ledeni pustinji; tu M je zabeležil 72 opazovanj. Bera? clrJavB za lome na ozemlji trlaSke, tržiSk® In miljske občine RIM, 27. V tukajšnjih merodaj-mih krofih p-i^'-v o'o veliko vaŽ-lost ukrepor: jih jo odobril iiinistrski svci v svoji zadnji glede Trsta, ter naglašajo, d« predstavljajo ti ukrepi n&jvažnej-ri korak na. poti do končnoveljiv-<-, jnterralne rešitve tržaškega šanja. uiasom izjav tukajšnjih kro-av so 1 "H ž« znani uVr^vni postali potrebni, ker se je po1' a i Trsta vojni bistveno izpremenil. Trst mora sedaj napeti vso svojo sile, industrial>ira svoj teritorij. Favčno olajšave, ki se nanašajo na novo tovarne katere se bodo ^gradTo tekom desetih let. in na pove-čanjo žo obstoječih tovarn, so določeno ne sa^ro -za tržaško občino, marveč tudi za tržiško in m'l'sko. To pa radi tega, ker tvori o vse tri. občine pravzaprav eno samo enoto, vsaj v industrijskem pogledu. Tudi je predvidevana ustanovitev posebnega osrednjega odbora s sedežem v Trstu, ki bo skrbel za koordinacijo industrijskih pobud na ozemlju vseh treh občin. Ministrski svet jo pri odobritvi ukrepov upešieval tudi načrt za ureditev železniških zve« s Trstom. ~ivša ministra VflH in Fedele se zahvaljujeta n^Mnika vlade RIM, 27. Načelnik vlade je nrejel naslednji brzojavki: Iz B?netk: «Blagovolite vaeti na znanje mojo odkritosrčno hvaležnost za besede, s katerimi ste hoteli opozoriti deželo na moje triletno delovanje v fe-šistovskih financah. Vdane pozdrave. — Volpi.» Iz Levica: «Sem globoko hva-v. K. za nriiame besede, izrečene na seji ministrskega -veta, ki so mi zelo v čast. — Fedele.» Okrožnica ministra Giuriatija RIM, 27. Minister za javna dela je razposlal pristojnim oblastem okrožnico, v kateri govori o delovanju Avtonomnega cestnega podjetja. Naglasa, da bo moralo podjetje skrbeti za ohranitev in vzpostavitve cest, v prvih treh letih bo moralo poskrbeti za izboljšanje cest v dolžini 6000 kilometrov. To velja le za državne ceste. Za gradnjo novih cest in za vsa deia, ki so potrebna na občinskih in pokrajinskih cestah, skrbi pa ministrstvo za javna dela. Pred stabilizacijo turške valute RIM, 27. Agenciji «Atmo» poročajo iz Carigrada: Glasom poročil, ki jih objavljajo listi, namerava angorska vlada izvesti čimprej stabilizacijo turškega funta. To se bo izvršilo najbrž povodom otvoritve nove Turške državne banke. Velik požar v Piacenzi PIACENZA, 27. V tukajšnji o-pekarni, ki je last industrijca Petra Marchija, je sinoči izbruhnil požar, ki je povzročil nad pol milijona lir škode. Helovanle pesebnega tribunah Proces proti komunistom Iz Tuzinn RIM, 27. Policijski komisarijat pri turinskem ravnateljstvu drž. železnic je na podlaga skrbnih poizvedovanj ugotovil, da je železničar Julij Cortesi večkrat hodil na trg «Niz2A». kjer se je sestajal z nekaterimi drugimi svojimi somišljeniki. Raxg-ovarjali so se o komunistični propagandi in o zbiranju fondov za podpranje tajnih prevratničkih listov. Policija >e aretirala Corteseja, pustila pa je nekaj časa da so se njegovi nriiatelji še nadalie zbi- ral! na trgu «Nizza». Kmalu pa »o j padli v nastavljeno past. Areti- ' rani 90 bili Atoksij Porzio, Atilij Arrigonii, Marij Gatti in Aleksander Mi ledi. . Proti navedenim se je daaes vršil proces pred posebnim tri borna-lom za zaščito države. Zag določeno, da se narodna skupščina sestane prihodnji torek ali sredo v svrho zaključi-tve dnevnega.reda poslednje seje narodne skupščine. Kot znano, je takrat narodna skupščina razpravljala o obtožbi proti dr. Dušanu Subotiču. Nato bo sklepala o vprašanju izročitve poslancev Puniše Račića. Toma Popovića in Jovanovića-Lune sodišču zaradi umora v narodni skupščini. Ali bo narodna skupščina zatem nadaljevala svoje delo ali pa bodo njena zasedanja odgodena za daljšo dobo, še ni sklenjeno in bo o tem jutri sklepal ministrski svet. Bivši ministri, ki niso v sedanji vladi Ministri, ki so bili v prejšnji vladi in ki jih v sedanji ni, so: bivši finančni minister dr. Bog-gan Marković, bivši prometni minister general Milosavljević, bivši minister brez portfelja dr Šumenković, ki pa bo, kakor se zatrjuje, tekom prihodnjega tedna imenovan v istem svojstvu kot zastopnik zunanjega ministra, ki odhaja na dopust, nadalje bivši minister poljedelstva dr. Stanković, bivši minister ver Milan Simonović, bivši minister socialne politike Čeda Radović, bivši minister narodnega zdravja Pera Popović, bivši minister šum in rudnikov Aleksander Mijović in končno tudi bivši ministrski predsednik Velja Vukićević. Danes ob 16. uri se je vršila v stanovanju Svetozarja Pribi-ćevića konferenca v Beogradu nahajajočih se voditeljev KDK. Sklenili so, da v narodni skupščini končno likvidira poslanski klub SDS, kot je to storil tudi že poslanski klub HSS. Jutri ivečer odpotuje Pribićević v Zagreb. Iz dvornih krogov pa doznavamo, da bo kralj Aleksander jutri odpotoval na Bled. Mm jrMi Mb bo podplmrnu 27. avgusta v Parizu PARIZ, 27. Predstavniki vlasti, ki nameravajo podpisati protivojno pogodbo, katere končni načrt je sestavil državni tajnik zunanjih zadev Kellogg, so se domenili, da se bo ta pogodba podpisala 27. avgusta. Podpisana bo ta pogodba v dvorani «ur» ministrstva zunanjih zadev v Parizu, v kateri je bilo doslej podpisanih že mnogo pogodb. V tej dvorani se bodo črnega dne zbrali predstavniki Ze* dinjenih držav, Anglije in njenih dominionov, Italije, Nemčije, Japonske, Francije, Belgije, Poljske in Čehoslovaške. Podpis se bo izvršil na zelo svečan način. Čim je bil določen Pariz za kraj, kjer se ima podpisati pogodba, je zunanji minister Bri-and poslal vsem prizadetim vla-dad zadevna vabila. Briand se je sestal s poslanikom Zedinjenih držav in sta se domenila, da sd pošlje Kelloggu posebno vabilo, naj pride za 27. avgusta v Pariz. Zunanja ministra Anglije in Nemčije Chamberlain in Stresemann sta baje že prijavila svoj prihod. Tukajšnji politični krogi so prepričani, da se bodo odzvali vabilu tudi belgijski, poljski in čehoslovaški zunanji minister. Glede on. Mus-solinija menijo francoski listi, da kot italijanski zunanji minister sam ne bo prišel v Pariz in da ga bo tudi ob tej priliki zastopal drž. podtajnik on. Gran-di. Le malo je verjetno, da bo prišel v Pariz tudi japonski ministrski predsednik in zunanji minister baron Tanaka, to pa radi tega, ker je njegova navzočnost v Tokiu spričo napetosti med Japonsko in Kitajsko nujno potrebna. WASIIINGT0N, 27. Vest, da bodo protivojno pogodbo podpisali v Parizu zastopniki petnajstih držav, je bila z veseljem sprejeta v tukajšnjih uradnih krogih. Listi naglašajo, da bo sklenitev te pogodbe pomenila važno razdobje v zgodovini sveta. Kellogg, ki bo zastopal v Parizu Združene države, tbo prispel v Evropo 15. avgusta. Sestal se b& z Briandom, ki je prvi dal pobudo za protivojno pogodbo, ter z zastopniki Belgije, Čehoslovaške, Nemčije, Anglije, Italije in drugih držav. Protivojno pogodbo bo podpisala tudi Španija PARIZ, 27. Opoldanski in večerni listi poročajo, da se bodo 27. avgusta o priliki podpisa Kelloggove protivojne pogodbe zbrali v Parizu zastopniki 15 vlasti — všteti so pri tem seveda tudi britanski dominioni. Pogodbo bo podpisal tudi predstavnik Španske vlade. Briand in Kellog sta namreč povabila v Pariz k podpisu generala Prima De Rivera. Stresemann je na Briandovo vabilo odgovoril pismenim potom in je izjavil, da je zelo zadovoljen, da bo lahko sopodpisal pogodbo proti vojni. Italijo bo ob tej priliki zastopal državni podtajnik zunanjih zadev on. Grandi, Japonsko pa japonski poslanik v Parizu. Stresemann se bo sestal s čiče-rlnom? BERLIN, 27. Berlinski diplo-matični krogi in tudi nekateri listi so spravili v javnost vest, da se bo zunanj minister dr. Stresemann, še preden bo odpotoval v Pariz, sestal z ljudskim komisarjem zunanjih zadev Či-čerinom, ki se je namenil, v drugi polovici avgusta odpotovati v Frankfurt ob Menu, da si okrepi slabotno zdravje. Sestanek na Dunaju med francoskim poslanikom in zastopniki držav Male an fante DUNAJ, 26. Ministri držav Male antante so se včeraj sestali pri francoskem poslaniku k skupnem obedu. Avstrijski u-radni krogi ne pripisujejo temu dogodku posebne varnosti, pač pa ga spravljajo neuradni krogi v zvezo z poslednjimi manifestacijami za priključitev Avstrije k Nemčiji, manifestacijami, ki 90 prišle tako jasno do is-raza povodom Schubertove proslave. n. •EDINOST* V Trstu, dne 28. julija 192&. DNEVNE VESTI Obtok poplrnatesa deofiflfl I>o najnovejših podatkih o tej stvari je znašala vrednost papirnatega denarja, ki je bil v obtoku trt) koTwru jušmja letošnjega lota, 17 milijard 614 miliijoiiiov- lir. Od legia tvorijo 17 milijard 323 milijonov bankovci Barake cfltalia in £81 milijonov lir državni bankovci. Ti p* iatki pomenijo, da je se-darvji obtok %& Štiri milijarde in 38ti milijonov iir manjši, nego je hU najvclčtji. ki je bil dosežen 31. decembr. ln je znašaš 22 mi- lijard lir. in je narastel za 171 milijonov lir v prtineri z najmanjim cfotokom, ki je bil dosežen 31. maja 1928. in ie znašal 17 milijard 443 milijonov m da je končno za eno milijardo 351 milijonov v primeri z odgovarjajoči dobo lanskega leta. {«•¥110 prebivalstva Iz mesečnega vestnčka osrednjega statističnega- urada je razvidno, da je bilo v vsakem mesecem letošnjega leta od januarja do maja število porok manjše nego v odgovarjajočih mesecih lanskega leta. V celoti je bilo v prvih petih mesecih letošnjega leta sklenjenih 122.000 porok proti 138.000 v isti dobi 1. 1927. in proti 132.000 v odgovarjajoči dobi 1. 1926. Število rojstev so je v mesecih januar, februar, marec;, april in maj letošnjega leta skrčilo v primeri s položajem v odgovarjajočih mesecih prejšnjega leta. in sicer je bilo skrčenje v prvih treh mesecih neznatno, občutno pa v zadnjih dveh. Povišek pa je zaznamovati v mesecu februarju, ki se nLilagn ! ct posledica dejstva, da je iinti iciosn-ji februar en dan v*rč ne^o lanski. Glede tfitvila mrtvih se je ugotovilo v mesecih od januarja do aprila znatno nazadovanje v primeri z odgovarjajočimi meseci prejšnjega leta, a v maju se je ugotovil gotov porast. Prebitek rojenih nad umrlimi je znašal v celoti v prvi-h petih mesecih letošnjega leta 208.000 duš proti 199.000 v odgovarjajoči dobi lanskega leta in proti 181.000 predlanskega leta. Trgstfaslil odnaša]! Itrtlle z Nemčijo V prvem četrtletju letošnjega leta je kupila Italija od Nemčije za 437 milijonov lir blaga, a je prodala v Nemčijo za skoro 463 milijonov. Med blagom, ki ga je Italija nakupila v Nemčiji, se nahajajo stroji, aparati, premog, usnje, znanstveni instrumenti, železni in jekleni izdelki, tkanine i. dr. Prodajala pa je v Nem'čijo južno sadje, svilo, umetno svilo, konopljo, jajca, vrtnino in dr. Opozorilo upokojen* o n Poverjenik društva državnih u-pokojencev za postojnski okraj sporoča: Društvo upokojencev v Trstu je v članku od 29. G. opozorilo upokojence na rok za prijave na povišek penzijskih prejemkov, kateri rok preteče dne 24. 8. 1928. Ker upokojenci glede teh poviš-kov šo vedno niso zadostno informirani podajam kratko tolmačenje tozadevnih dekretov: S kralj, dekretom 31.3. 1925, št. 486, jo bila vsem upokojencem povišana pokojnina za 80%, z odlo-kom-zakonom 13. 8. 192G, št. 1431 pa za nadaljnih 60%, skupaj torej za 140%. Ta povišek na 140% pa velja v celem obsegu le za upokojence, kateri so bili upokojeni na podlagi predpisov prejšnje vladavine, dočim so novi upokjenci prejemali povišek le od 80% in- to za dobo. dokler ni bil dekret št. 486 z dekretom št. 1431 razveljavljen. Ko je bil dekret Št 486 razveljavljen. so bili prejemki novih upokojencev regulirani ter uradnim potom pokojnino znižane. V smislu dekreta št. 1431 so bili pozvani stari upokojenci, da vložijo v roku do 24. 8. 1928. predpisane prošnje za povišek pokojnine, opremljene s kolkom za 2 liri, na zakladnico pri finančni inten- danci. Vsi oni stari upokojenci, kateri še niso prejeli poviškov, morajo do tega časa predložiti predpisane prošnje, ker bi sicer izgubili pravico do navedenih povišr-kov od dneva, ko je stopil dekret v veljavo. V smislu dekreta št. 1431 pa imajo tudi novi upokojenci pravico predložiti prošnje za povišek do 90% teoretičnih prejemkov, ako so bili v tej smeri prikrajšani. Novi upokojenci morajo pa sestaviti prošnje na kolkovtanem papirju od S iir te prošnje odposlali na računski žver v Rim (C o rte dei Comi £ezie-cjt> -V.) Ker bo pač te*.ko d^kciii, v koliko so bile pokojnin^ novim upokojencem znižane pod 3*/% teoretičnih prejemkov, naj se podvizajo, da vsi predložijo predpisane prošnjo. Omeniti je še, da so le še ^e00 L. diploma in srebrna svetina; Jernej Šfcravs, Cerkno, 550 L, diploma in srebrna svetinja;' Peter Pakanje, Cerkno, 550 L, diploma in srebrna svetinja; Polonica Gomtšček, I-drsko, 550 L, diploma in srebrna svetinja; Andrej Vogrič, Slap c*b Idriji, 450 L, diploma in srebrna svetinj®; Elizij Maraga, Sv. Lucija, 450 L, diploma in srebrna svetinja; Miha Lepućček, Zatol-min, 450 L, diploma in srebrna sv eiš it; a. De vet n a jst posestni ko v je bilo odlikovanih nagradami od 500 L do 250 L. z diplomo in bronasto svetinjo. Devet posestnikov jo pa dobilo nagrade v znesku od 250 L do 200 L in diplomo. DORNBERG Radi ribolova V Vipavi sta lovila rFbe Alojzij Kavčfč in Franc Kavčič, oba iz frakcije Tabora. Ker se nista mogla izkazati z dovoljenjem najemnika ribolova v Vipavi, nisti nista mogla pokazati tozadevne predpisane licence, sta bila naznanjena sodnijski oblasti radi tatvine. OREHOVIJE Poljska tatvina Tukajšnji posestnik Josip BoSt-jartčič je ugotovil neko Jutro, da mu Je nfrrmn tat pobral z njegove f'ivo Tx*"Re. Ker se je bal, 'da bi se tat tudi naslednjo noč ne povrnil, se je skril že zvečer v t>H-ftina za grm tn čakal. Ni čakal dolgo. Mimo njega jo pri m aha Ivaai Petrovči£ z vrečo na hrbtu. V vreči je bila pesa. ki jo je to pot pobral sosedu Ušaiu, kor le ni hotel BcStjančiča toliko oškodovati. Boštjamčič in Petrovčfč sta se na to sprifsela končno je pa pusti? Petrovčič vrečo in ztoipžal. Tatvina je bila naznanjena karabi-»erjem. ki so tatu prijeli. Tast je priznal, da je bil obiskal tako Bo-žtjančičevo kakor Ueajevo njivo. ST. PETER Iz prestopka v prestopek Slabo se je končal torek za Rihard.i Blažico. Karabinirja sta ga zalotila pozno zvečer, da ni imel pri svojem vozu predpisane svetiljke. Ko je Čul Blaži ca, da bo moral radi tega prestopka plačati globo, se je raz-hudil in si skušaj olajšati vest s kletvino. Toda tudi ta je sedaj pod paragrafom, zato sta ga karabinirja zapisala tudi radi preklinjanja. Blažiea je umolknil, bil je toliko uvideven, da si ni nakopal tretjega prestopka na glavo. S tem je pa tudi omajal resničnost pregovora, ki pravi: «Do tretjega gre rado!» AJDOVŠČINA Dva vagona zgorela ln avtomobilska nezgoda Ko je priSel tovorni vlak v zadnji predor pred postajo Cesta - Sv. Križ, je padla iskra iz lokomotive na vagon, na katerem je bila slama. Takoj je bil vagon v ognju, a vnel se je tudi sosedni voz, prav tako natovorjen s slamo. Goreča vozova sta se sicer takoj odklopila od ostalega vlaka, toda gašenje ni izdalo niJč, oba vegorva stA igo-rela in povzročila železniški upravi precejšnjo škodo v znesku 100 tisoč lir. — Na križišču pri Suše i je zadel Grusovinov s Cola vozeči tovorni avto v zasebni avtomobil trgovca g. Evcrena Rajerja in ga precej poškodoval. V zadnjem sta sedela g, Rajer in sin, ki sta se le lahko poškodovala. če se ne ujemata mož in lena V družini Antona Ceja, bivajoči v Žapužah, se je pojavilo med zakoncema t. j. med njim in njegovo ženo Rozalijo nesoglasje. To nesoglasje se je večalo in se končalo z ovadbo. Mož je šel v jezi na karabinirsko postajo in ovadil svojo ženo, ki je bila delavka v mehanični predilnici Brunnerjevi v Ajdovščini, da se je bila polastila večkrat v škodo tovarne blaga, ki ga ima doma skritega. Karabi-nirjem ni bilo treba dvakrat reči, takoj so se napotili v 2apu-že, kjer so preiskali stanovanje zakonskih Cej in našli kmalu v neki vreči blago, ukradeno skoraj gotovo v predilnici. Izprašali so ženo, ki pa ni tajila svojega dejanja, le dostavila je, da je v vreči tudi blago, ki ga ie kradel njen mož, ko je bil Še sam zaposlen v Brunnerjevi tovarni-Mož, spravljen na ta način v škripre, fce ni niti zagovarjal. Tako sta padla Žena in mož, ki sta bila drug drugemu jamo izkopala, vanjo, kjer bosta čakala kazenske razprave in plačila za svoj greh. BORZNO POROČILO Trst, 27. julija 1»28. Amsterdam 76*>-772, BeVsrija 264.50-2f>8-50, Francija 74.65-74.95, Lon-. don 92.72-92.92, New York 19.04-19.10, Španija 312-318, Švica m?!*-36^/a, Atene 24.50-25, Berlin 453.25-459.25, Bukarešt 11.50-11-90. Praga 56.47-5(5.77H, Ogrska 330-336, Dunaj 267.273, Zagreb 33.50-33.80. Uradna cena zlata (26. 7.) 3*^.69; Liktorsko posojilo L 82.50; vojno-odškodninske obveznico L 75. Dr. Josip Gruden ln Francka Gravnar danes poročena Gorica, dne 28. julija 1928. POPRAVEK V osmrtnici po pok. Antoni* Suša, objavljeni v včerajšnji številki, sta pomotoma izostali imeni FRANC in JOSIP, brata. *<§&L§ OdLASI UČENEC, vešč slovenščine in italijanščine, išče mesta v kakršnikoli trgovini, najraje na deželi. Nabrciina 23T 785 V MARIBORU se proda velika dvonadstropna, trgovska hiša, / dustrijftkim poslopjem, z dobro . - a;io šp&ceriffrko trgovino, še enim posebnim lokalom in 11 »tajiovanji, na ent najpro-metse^ib cest. Cena vse-mu 215.0C0 Vr, z opremo in zalogo trgovine vred. Pojasnila daje Franjo Nemec, Nabrežina, postaja. ŠIRfTE 3 I „Naš glas t i Mesečno družinsko revijo! ■ Naročnica za celo leto 15 L S Naslov: £ S Trleste, Casella postale 348 S S tresla jokajočo Kiti, ji je na smešen način opisala '"▼rivalni nemški sprejem, ki ji ga je pripravil Libe rman, in kako ga je kaznovala. Z otožnim nasmeškom je Dmitrij Pavlovič poslušal to povest, toda grofova prisotnost ga je zadrževala, da ni izrazil svojih misli, ampak samo vprašal, Če sta se udeležili sveCanostnega sprejema Olimpijada Arkadjevna Milerjeva in grofica Juraaova. _ Moj Bog! Ali sta ti dve znameniti osebi tu? — se je nasmejala Milica. Obeh očarujočih grofic se prav malo spominjam, no Olimpijado Arkadjevno imam precej dobro pred očmi, toda nisem je videla zraven dobre Mine. — Saj bi je ne spoznali, ker se je »ilno izpre-menila: postarala se je, sključena je, & obličje ji je ena sama guba, — je rekla Kiti. — V nedeljo »m jo videla v cerkvi in svojim očem nisem motela verjeti. Ni pridla k meni, takoj po maši pa je izginila; pozneje, ko eroo pili čaj pri očetu Nikandru, mi je njegova žena povedala, da je ta «lepa 01impija» in da je silno nesrečna: mož . J o ^ni in. ra^rta z njo slafoSe od psa •ter je ne imenuje drugače kakor «staro opico». — Kar seješ, žanješ. Gotovo jo vzdržujeta [vnuka, — je rekla Milica. — Da, morda, toda ko postaneta polnoletna; zdaj pa sta pod dedovim varuštvom in ta ie z njo strog. Oče Nikander je pripovedoval, da je prosila za stanovanje v Znamenskem, ko je prišla semkaj; prejela je odgovor, da inore sama stanovati tam, kolikor hoče, toda če se pokaae njen mož, £a takoj vržejo skozi vrata. Zato je ostala pri Libermanu. — Da je ni bilo sram semkaj priti? — je vpra&ala Milica in zmignila z rameni. — Bržkone ni prišla v svoje veselje. Vršila se je tu namreč rodbinska slavnost: mlajša hči Milerjevih, Lishen, se je poročila z zdravnikom. POroka in bala sta bili, kakor govore, nekaj posebnega; no, za okrasek sta morali prisostvovati bivša knegrinja Repjeva In ločena grofica Ju-rasova. — Ali se je Leonid Arsenjevič ločil od žene, ker je imel dokaze o njenem nedostojnem vedenju v inozemstvu? — je vprašala Milica po kratkem molku. — Da, Ime pa ji je ostalo. Veselo je živela v tujini, ker vrnila se je precej uvela in slabega zdravja. Razen tega je bila brez vsakih sredstev, in kot govore, se je za stalno povrnila domov k svojim, — je pristavil Dmitrij Pavlovič.