RSKI DNEVNIK Cena 40 lir Leto XXI. Št. 11 (5989) TRST, četrtek 14. januarja 1965 V ZVEZI Z 'RAZČIŠČENJEM V KD IN S PREOSNOVO VLADE Saragat se je sestal s Fanfanijem Doklade za dvojezičnost na Južnem Tirolskem i PRED NADALJEVANJEM ZASEDANJA GLAVNE SKUPŠČINE OZN PSDI bo prevzel ministrstvo za pošto? Pieraccini obišče London, kjer se bo razgovorjal z ministrom za gospodarstvo Brotvnom in s finančnim ministrom Callaghanom - 21. t. m. zasedanje glavnega sveta PSIUP-«Avanti!» odgovarja glasilu KD «11 Popolo » RIM, 13. — Predsednik republike Saragat je sprejel danes na Kvirinalu ministra za reformo javne uprave Pretija, v večernih urah pa je sprejel na ločen razgovor ministra za javna dela Mancinija, nato pa še poslanca Fanfanija. Predsednik vlade Moro je sklical v svoj urad nekatere ministre, da bi proučili vpraša n.1e podaljšanja zakona o blagajni za razvoj juga, ki ga bodo odobrili na prihodnji seji ministrskega sveta. Sestanka so se udeležili ministri Pastore, Pieraccini, Tremelloni, Colombo, Perrari-Aggradi, Medici in Jer-volino, ter državna podtajnika Magrl in Micara. Na vprašanje novinarjev je Pastore dejal, da so proučili novi zakon za razvoj juga in da se bodo ponovno sestali; pripomnil je, da ne ve, kdaj se bodo sestali, glede obravnavanih vprašanj pa je dejal, da so se v glavnem vsi strinjali. Moro je sprejel v palači Chigi predsednika ENEL prof. Di Cagna. Popoldne je bila seja ministrskega sveta, ki se je je udeležil tudi lanije-Julijške krajine dr. Alfredo Berzanti, in na kateri so odobrili med drugim, tudi osnutek vladnega odloka, ki vsebuje določila za uveljavljenje posebnega statuta avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine glede deželnih financ. Ministrski svet je končno odobril še številne osnutke odlokov v zvezi z rednim poslovanjem. Ker je predsednik republike Saragat imenoval dr. Nicolo Picello za glavnega tajnika predsedstva republike, na mesto dosedanjega glavne- predsednik deželnega odbora Fur- | ga tajnika prefekta Strana, je mi- ..................................................................„„„„ V VEČJEM OBSEGU KOT LETA 1962 Koncentracija kitajskih čet na meji z Indijo Kitajci so v Ladaku zgradili nova letališča, vojašnice, ceste in skladišča NOVI DELHI, 13. — Predstav, j ci v zadnjih dveh letih utrdili v. •_v:-1__ml » nl'nin t. T n/tnlm nik indijskega obrambnega ministrstva je danes izjavil, da Kitajci koncentrirajo svoje čete vzdolž severne indijske meje, in sicer v mnogo večjem številu, kot doslej, še posebno je poudaril, da je, kitajskih vojakov sedaj mnogo več kot takrat, ko so se leta 1962 začeli spopadi, vendar pa «glede njihovih položajev ni nobene materialne spremembe)). Dodal je, da so Kitaj- Izstop Indonezije iz OZN doslej še ni imel hudih posledic, kljub koncentraciji predvsem britanskih oboroženih sil na Daljnem vzhodu. Napetost je celo nekoliko popustila, ker Sukamo ni izključil možnosti, da se bo Indonezija vrnila v OZN, potem ko bo Malezija po enem letu prenehala biti začasna članica Varnostnega sveta. Poudaril pa je, da ne namerava storiti, po izstopu, drugih korakov in tudi nobenega napadalnega dejanja nima v načrtu, če Malezija Indonezije ne bo napadla. Poleg tega je bila zanikana vest, da je indonezijska vlada predvčerajšnjim ukazala zapreti ustanove OZN v Dja-karti. Govori se tudi, da. se bo na sedež OZN vrnil stalni indonezijski delegat in prinesel s seboj posebno poslanico. Kmalu se bo nadaljevalo 19. zasedanje glavne skupščine OZN in v teh dneh je generalni tajnik U Tant storil vse potrebne korake, da bi s pripravljalnimi razgovori rešil sedanjo krizo, katere vzrok je zlasti v nerešenem vprašanju prispevkov tistih članic, ki niso poravnale dolga za operacije OZN v Kongu in na Srednjem vzhodu. ZDA in SZ, ki zastopajo nasprotna stališča, ne kažejo volje za kompromis, ki bi bil možen le na podlagi znanega predloga afganistanske delegacije. Gre. tudi za zahtevo številnih delegacij, da se z nadaljevanjem zasedanja ponovno u-vede normalno glasovanje, namesto dosedanjega prostovoljnega soglasnega sprejemanja sklepov. V Južnem Vietnamu, kjer se je splošna stavka z demonstracijami na področju srednjega Vietnama tudi včeraj nadaljevala, so začeli številni (čez 300) budisti z gladovno stavko iz protesta proti vladi. Po njihovem mnenju kompromis med generali in vlado ni rešil krize in zahtevajo, da vlada odstopi. Sele včeraj se je zvedelo, da uporablja vlada ZDA v jugovzhodni Aziji reakcijska nadzvočna vojaška letala s hitrostjo čez 2500 km na uro. Opazovalci sedaj ugibajo kakšno nalogo opravljajo nad Laosom, ker sta bili včeraj dve taki letali sestreljeni. Predstavnik državnega departmaja ZDA ni hotel odgovoriti na vprašanje novinarjev, ko so ga vprašali, ali so se mogoče začele vojaške letalske operacije proti oskrbovalnim potem gverilcev. V Italiji ni bilo posebnih dogodkov. Le novi predsednik republike Saragat se vedno bolj trudi, da bi se spori med strankami levega centra čim prej rešili in da bi vlada nadaljevala z izvajanjem svojega programa. svoje položaje zlasti v Ladaku in vzdolž meje, kjer so zgradili vzletišča, skladišča, ceste in vojašnice. Indijska vlada pa je danes zavrnila kitajsko protestno noto zaradi zatrjevanih kršitev "S” strani indijskih letal — kitaj-tajskega zračnega prostora nad Tibetom konec decembra lani. Novoletni sprejem za duhovnike v SRS LJUBLJANA, 13. — Predsednik komisije za verska vprašanja Slovenije Boris Kocjančič je priredil danes novoletni sprejem za slovenske duhovnike katoliške in e-vangelistične verske skupnosti. Na sprejemu so bili med drugimi ljubljanski nadškof dr. Pogačnik, mariborski škof dr. Držečnik, škof apostolski administrator Primorske dr. Janez Jenko, kartuzijanski prior iz Pleterja dr. Edgard Leopold in okrog 80 duhovnikov. nistrski svet imenoval Picello za državnega svetnika in ga razrešil sedanje funkcije. Na povabilo angleškega ministra za gospodarske zadeve Browna bo minister za proračun Pieraccini obiskal 25. t. m. London, kjer bo imel razgovore tudi s finančnim ministrom Callaghanom. V zvezi z zasedanjem glavnega sveta PSIUP, ki bo 21. in 22. t. m., je tajnik stranke Vecchietti obrazložil na seji vodstva glavne poteze poročila, ki ga bo podal na tem zasedanju. Na dnevnem redu tega zasedanja sta le dve točki: 1. proučitev političnega položaja in 2. sklicanje kongresa stranke. Po posvetovanjih, ki jih je predsednik vlade Moro imel s tajniki strank vladne večine, se zdi' da ima Moro namen izvršiti «manjšo preosnovoi) vlade tako, da bi Ta-viani prevzel zunanje ministrstvo (ki ga je po izvolitvi Saragata za predsednika republike začasno prevzel Moro), Andreotti bi zapustil obrambno ministrstvo in bi prevzel ministrstvo za notranje zadeve; Carlo Russo bi prešel z ministrstva za pošto in telekomunikacije na obrambno ministrstvo, minister za pošto pa naj bi postal neki socialdemokrat. Dvomimo, da bi se socialdemokrati mogli strinjati s tako rešitvijo vprašanja preosnove vlade. V zvezi s temi vestmi je tiskovni urad PSDI izdal danes sporočilo, v katerem pravi dobesedno: «V zvezi z agencijskimi vestmi, ki so jih povzeli nekateri časopisi glede usmeritve za preosnovo vlade, ki naj bi zadevala premestitve v ministrstvu za notranje zadeve, v obrambnem ministrstvu in v ministrstvu za pošto, z dodelitvijo tega zadnjega resora nekemu demokratičnemu socialistu, moremo zatrditi, da so te informacije brez podlage. Vodstvo PSDI se bo sestalo prihodnji teden». Po današnjem uvodniku v glasilu KD «11 Popolo», v katerem se ip,y«o pribija, da se notranje , za. e KD tičejo, izključno KD in da naj se vsaka stranka briga predvsem za težkoče, ki jih ima v svojih lastnih vrstah., ker da s takim načinom- polemike ne prispeva premagovanju t-ežkoč, ampak zaostruje stanje tudi v svojih vrstah, in pravi na koncu, da smatra s tem zaključeno polemiko med glasilom KD in glasilom PSI, pa prinaša jutrišnja številka glasila PSI «Avanti!» krajšo noto, v kateri pravi dobesedno: «’I1 Popolo’ od. govarja na naše note glede nujnosti, da KD pojasni stališča stranke, z vrsto argumentov, ki jih je moč prebosti z iglo, namreč s tem, da spominja trinajst dni in 21 glasovanj pri predsedniških volitvah. tom odgovornosti, ki je v skladu s prisotnostjo PSI v vladi; nikakor ne pretendiramo, da bi bili sodniki v tuji hiši, kakor nismo nikoli dopustili, da bi si drugi lastili pravico sodnika v hiši socialistov. «Ni naša naloga, da bi izbrali Petra proti Pavlu, to skupino proti oni skupini. PSI ve že od leta 1955, že od kongres v Turinu, da se dialog, srečanje, spopad vodi s KD, ne pa s to ali z ono od njenih struj. Toda vprašanje je prav v tem, da vemo, s kakšno KD imamo opravka po tem, kar se je zgodilo. To je odgovor, na katerega čakajo socialisti, da bi nanj navezali konstruktiven in odločujoč razgovor«. BOČEN, 13. — Na podlagi zakona o dvojezičnem uradovanju na Južnem Tirolskem, je doslej vložilo 5773 državnih nameščencev prošnje za izpite iz nemščine. Zakon namreč določa, da bo vsak uradnik, ki obvlada oba jezika prejemal določeno doklado. Rok za vlaganje prošenj je zapadel včeraj. Od gornjega števila nameščencev je 3040 šolnikov, 1580 poštnih nameščencev, 466 občinskih uradnikov, mnogo železničarjev, 131 karabinjerjev, 180 pripadnikov vojske, 59 nameščencev kvesture in 40 nameščencev v uradu vladnega podkomisarja. Dodatek za dvojezičnost pripada tudi Nemcem, ki pa bodo morali polagati izpite- iz italijanščine. Doklada znaša 30.000 lir mesečno za vodilne uradnike, 25.000 za nižje uradnike, 20.000 in 18.000 za ostale. LONDON, 13 — Iz uradnih virov se je zvedelo, da datum o umiku britanskih čet iz Libije še ni bil objavljen. V Libiji je sedaj 1500 angleških vojakov in 23. avgusta lani sta se obe vladi dogovorili o njihovem umiku. Toda pogajanja strokovnjakov o tem še vedno trajajo. Brezuspešni U Tantovi razgovori Poročilo o stanju v jugozahodni Afriki Afriški delavci živijo na tem ozemlju v pogojih suženjstva, medtem ko si evropske podjetniške družbe kopičijo visoke dobičke NEW YORK, 13. — Samo še nekaj dni manjka do nadaljevanja zasedanja glavne skupščine OZN. Prejšnji ponedeljek je generalni tajnik U Tant sporočil, da so Sovjetska zveza, U-krajina, Bela Rusija, Madžarska in Bolgarija vplačale svoje redne prispevke, ki so zapadli konec lanskega leta. Toda vplačilo kljub temu ne rešuje finančne krize OZN, kajti omenjene dr- žave, poleg Francije in drugih držav niso vplačale tistih vsot, ki so jih bile dolžne za posebne vojaške operacije OZN v Kongu in na Srednjem vzhodu. Samo Bolgarija je vplačala toliko, da jo ne prizadene člen 19 pravilnika OZN, na podlagi katerega bi lahko zgubila pravico glasovanja. Pravzaprav je povsem uredila vprašanje svojih prispevkov samo Formoza. Generalni tajnik U Tant je v teh dneh vodil razgovore s predstavniki glavnih zemljepisnih skupin v upanju, da bo našel rešitev krize, v kateri se nahaja OZN Opazovalcem se zdi, da zahtevajo nekateri delegati afriških in azijskih držav vračanje na normalni sistem glasovanja. Predsedstvo skupščine se tej zahtevi ne more upreti, ker je bil pristanek na glasovanje s soglasnim dviganjem rok povsem prostovoljen. Toda posledice normalnega glasovanja bi bile take, da bi postala kriza še globlja. Zaradi tega so delegati, s katerimi je U Tant govoril, precej pesimistični glede dosege sporazuma. Edini predlog, na katerega bi delegacije — vsaj nekatere — pristale, bi bil sporazum na podlagi starega načrta afgani-Stanke delegacije glede prostovoljnega vplačevanja v posebni sklad. Toda bistveno vprašanje je: ali bi vplačila v kateri koli višini VAŽNE IZJAVE PO IZSTOPU INDONEZIJE IZ OZN Sukamo: «Ne bomo storili drugih korakov» Vojaška posvetovanja v Kuala Lumpuru Sukamo je dodal: «Maleziji ne bomo napovedali vojne, če nas ne bo na-padla» - Malezija bo zahtevala orožje za 40.000 vojakov - 50.000-tonska letalonosilka «EagIe» v Singapuru - Poljski tisk obsoja izstop iz OZN Preklic vesti o prenehanju delovanja ustanov OZN v Djakarti DJAKARTA, 13. — Predsednik Sukamo je izjavil danes skupini domačih in tujih novinarjev, da njegova vlada «ne bo napovedala Maleziji vojne — toda če bo napadena bo odgovorila«. Ko so ga vprašali, ali obstaja kaka možnost napada na Indonezijo, je Sukamo odgovoril: «|J» cpmjnent«. Na vprar sanje, kakšna bo prihodnji po- «Ves italijanski tisk, prijatelj ali sovražnik vlade, prijatelj ali sovražnih KD, piše na široko o KD, o potrebi, da se ta njena zadeva reši čimprej, o sestankih struj, o zakulisnih čenčah. ’Avanti!» je posegel v to mimo čenč in s ču- 111111111111111111111111111111111111111111111 milili 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 SPOR COMBE-ADULA Tajni razgovori medSpaakominAdulo? Čombe obtožuje belgijsko vlado, da vodi dvojno politiko - Kako so njegovi plačanci pobijali ljudi v Stanleyvillu LEOPOLDVILLE, 13. — Combe- sih«, ki so bili na stadionu »Pa- jeva vlada je uradno sporočila, da Combe ne bo obiskal Bruslja, ker se tam nahaja bivši predsednik vlade Adula, ki je «v Rimu in v Bruslju objavil znane izjave, zaradi katerih bi bilo istočasno bivanje za Combeja neugodno«. Opazovalci poudarjajo, da je danes Combe že tretjič nenadoma odpovedal obisk v Bruslju ter da so vzroki sedanje odpovedi tudi drugi. Baje so Belgijci in Američani poskušali na Combeja vplivati, naj reši politično krizo v Kongu s pogajanji z ((uporniki«, ki držijo v rokah se-vemovzhodna področja ZDA. Combe se baje upira tudi obnovi belgijske tehnične pomoči, za katero fci skrbela posebna belgijska misija, ki bi imela obširna pooblastila. Adula pa se je baje sestal ‘danes v «nekem tajnem kraju« z belgijskim zunanjim ministrom Spaa-kom. Včeraj so namreč sporočili, da je Adulov obisk v Bruslju ((povsem zasebnega značaja«. Čete osvobodilne kongoške vojske pa so tudi danes napadale Stanleyville. Borbe se vodijo tudi okrog Albertvilla, kjer je po vesteh Combejevega štaba bilo ubitih 59 «upomikov». Combe je nocoj izjavil, da bo kljub temu odpotovala njegova * •u . >emu odpotovala njegova delegacija v Bruselj pod vodstvom bivšega finančnega ministra Ka-tange. Napadel je Aduio in ga obtožil, da je izvajal teroristični režim in da je .razdrobil državo na 22 majhnih pokrajin.» Končno je izjavil, da je .žalostno ugoto-V1 u’ , a belgijska vlada še ni pre-nehala izvajati dvojne politike.« Agencija Reuther poroča danes, da so vladne č~te v Stanleyvillu pobile doslej 600 meščanov, ki so Jih smatrali za upornike. Nekatere so usmrtili po .javnih proce- trice Lumumba* pred tisoči drugih meščanov. Druge osebe, ki so osumili, da pripadajo upornikom, .... ipomikom, pa so pobili po tako imenovanih • zasebnih preiskavah« s strani vladnih organov. Med pobitimi so bile tudi ženske in otroci. L- Brazzavilla pa poročajo, da so neresnične vesti o novačenju prostovoljcev za borbo proti Combe-jevim plačancem. V tem smislu Je bilk objavljena vest tudi v Nairobiju. Por.no zvečer so psoročili,, da je Adula odpotoval iz Bruslia v Frankfurt. Erhard - de Gaullc in nemško vprašanje BERLIN, 13. — Erhardova zamisel o politiki «majhnih korakov« za rešitev nemškega vprašanja je naletela na slab sprejem v krogih demokristjanske stranke, kjer se zatrjuje, da ta politika ne ' bi mogla privesti do združitve Nemčije, ker so ključi za to združitev v Moskvi, ne pa v vzhodnem Berlinu. Bivši obrambni minister Strauss pa je v intervjuju za «Morgenpost» poudaril, da je treba raje ostvariti nove in boljše pogoje za združitev Nemcev s konkretno politiko evropske enotnosti. Po njegovem mnenju bi bilo «u-sodno« začeti pogajanja z Vzhodom, predno se je zahod sporazumel glede skupne nemške politike. Po seji zvezne vlade pod predsedstvom Erharda v zahodnem Berlinu je uradni glasnik vlade von Hase dejal, da bo Erhard, ob priliki svojega bližnjega obiska pri de Gaullu, vztrajal na tem, da bi dosegli sestanek štirih velesil glede nemškega vprašanja. Erhard bo poudarili tudi potrebo po poliaični združitvi Evrope. teza Indonezije po njenem izstopu iz OZN, pa je odgovoril, da se je Indonezija dejansko umaknila iz OZN, toda nima namena storiti drugih korakov. Nato je zanikal vesti, da bo odstopil in dejal: «Vidite, kako trdo delam od jutra do večera, tako da se to vprašanje zame ne postavlja.« Danes zjutraj pa je Sukamo prejel od predsednika »Osvobodilnega gibanja za Severni Borneo« Azajarija poslanico, v kateri je med drugim rečeno, da je izstop iz OZN »priprava za ustanovitev nove mednarodne organizacije,« ki naj bi združevala »nekatere države tretjega sveta«,. Ameriški tednik «News week» objavlja intervju s Sukamom, ki je med drugim izjavil, da smatra izvolitev Malezije v Varnostni svet za ((neokusno izzivanje«. Dodal je: «Mi ne moremo biti v tisti organizaciji, katere članica je država, ki legalno ne obstaja«. Ko ga je neki novinar vprašal, ali se bo Indonezija vrnila v OZN, ko bo čez eno leto prenehala biti začasna članica Varnostnega sveta, je Sukamo odgovoril: «0 teh okoliščinah bom razmišljal prihodnjič.« V glavnem mestu Malezije Kuala Lumpur so se danes posvetovali načelnik glavnega štaba britan. ske vojske sir James Cassel, načelnik malezijskega glavnega štaba general Osman Jeva in poveljniki nekaterih enot o «stanju obrambo Malezije«. Sir James Cassel je vodil razgovore tudi z Abdulom Ra zakom, ki je podpredsednik vlade in hkrati obrambni minister. Ra-zak je izjavil, da bo Malezija v kratkem prosila Veliko Britanijo, Novo Zelandijo, Kanado in druge države Commonwealtha za dobavo orožja za malezijsko vojsko, ki šte. je 40.000 vojakov. Medtem pa je priplula v Singapur britanska 50.000-tonska letalonosilka «Eagle». Na tej naj večji britanski vojni ladji je več lovskih reakcijskih letal in bombnikov. V Varšavi je poljska agencija «PAP» objavila članek, v katerem piše, da je «z izstopom Indonezije, ki šteje 100 milijonov prebivalcev, nastala vrzel v načelu univerzalnosti OZN.» Članek poudarja, da je izvolitev Malezije v Varnostni svet azelo dvomljiv razlog za indonezijski sklep«. ((Predstavnik Formoze, katere ne priznava nobena socialistična država In ki je ne priznava niti Indonezija, sedi že mnogo let v Varnostnem svetu in do danes ni zaradi tega še1 nobena država izstopila iz OZN«, se poudarja v omenjenem članku. ((Izstop Indonezije iz OZN pa v določeni meri slabi tudi borbo proti kolonializmu v okviru te svetovne organizacije«. Iz Pekinga pa poročajo, da ((Ljudski dnevnik« piše, da je od «leta 1961 OZN vedno zavračala pravične zahteve držav Azije, Afrike in Latinske Amerike«. «zaradi tega OZN ni tista organizacija, na ka-terp se države Azije, Afrike in Latinske Amerike lahko obračajo in zahtevajo pravico.« Agencija ((Nova Kitajska« poroča, da je predsednik vlade Severne Koreje Kirn II Sung izjavil, da njegova vlada v celoti podpira sklep Indonezije. Podobna izjava je bila objavljena tudi v Hanoju; tudi sevemoviet-namska vlada ((izraza svojo popolno in brezpogojno podporo sklepu Indonezije o izstopu iz OZN«. Tudi kitajski predsednik Liu šao Si je izjavil danes da njegova vlada popolnoma podpira «ta pogumen in revolucionaren ukrep Indonezije.« Poveljnik britanskih oboroženih sil na Daljnem vzhodu admiral Sir Waryl Begg se je danes u-deležil v Londonu sestanka o-brambne komisije britanske vlade, kateri je poročal o položaju na Daljnem vzhodu. Nato je vodil zasehne razgovore s predsednikom vlade Haroldom Wilsonom. Seje komisije so se udeležili tudi o-brambni minister Denis Healev, minister za Commonwealth Arthur Bottomley in drugi. Ravnatelj ustanov OZN v Indoneziji Vojko Pavičič je danes obvestil z zaupnim brzojavom U Tanta, da »Indonezija še ni dala dokončne oblike svojemu sklenu o izstopu iz OZN« in da bodo zaradi tega ustanove OZN v Indoneziji nadaljevale s svojim delovanjem do novega ukaza. To novico je sporočil danes predstavnik tajništva OZN, ki je dodal, da je izjavo o »dokončni obliki« prejel včeraj Pavičič od podpredsednika indonezijske vlade in ministra za zunanje zadeve Subandria. Vesti o razgovoru Su-bandrio - Pavičič so namreč vsebovale trditev, da je Subandrio izjavil, da mo-ra prenehati sleherno delovanje OZN v Indoneziji. Hkrati se je zvedelo, da se bo indonezijski delegat pri QZN Pa-lar prihodnji teden vrnil v New York iz Djakarte ter da bo s seboj prinesel posebno poslanico. Umik Turčije iz MLF VVASHINGTON, 13. — Ameriško zunanje ministrstvo javlja, da je Turčija uradno soročila, da ne namerava več sodelovati pri pripravljalnih delih za pomorsko večstransko jedrsko silo NATO. Turčija je ena od šestih držav, ki so poslale svoje mornarje na ameriško vojno ladjo »Claude Rickettsi), na kateri so v teku poskusi z mešano posadko. Turčija je imela na tej ladji enajst mornarjev. da je bil razgovor «zelo koristen« in da sta obravnavala ((določena vprašanja mednarodnega življenja, zlasti pa položaj v OZN ter nekatera evropska vprašanja, na podlagi načel miroljubne koeksistence.« Razgovarjala sta se tudi «o dvostranskih odnosih ter se načelno strin jala glede določenih sporazumov, ki jih bo treba v prihodnosti izdelati: kulturni sporazumi, trgovinski dolgoročni sporazumi, sporazumi o tehničnem in znanstvenem sodelovanju in posebni sporazumi.« Peter je nato izjavil, da je povabil Couve de Murvilla na uradni obisk na Madžarsko- na kar je francoski zunanji minister pristal. Danes se je Janoš Peter drugič sestal s Couve de Murvillom med kosilom v -madžarskem veleposlaništvu. Po kosilu sta se oba ministra še eno uro razgovarjala. S tem je bil Petrov obisk v Franciji zaključen. Poročilo o dogovorili Johuson-Sato in obliki omogočila izvajanje čl. 19 o pravici glasovanja. To vprašanje je še vedno nerešeno. Predstavnik ameriške delegacije je ponovno izjavil, da je brez sporazuma o čl. 19 afganistanski predlog nesprejemljiv. Svoje razgovore je U Tant n* daljeval tudi danes in pokazalo se je, da ZDA in Sovjetska zveza vztrajata pri svojih stališčih. Delegat ZDA je izjavil — formalno — da bo vprašanje glasovanja lahko odstranjeno, če bodo prostovoljna vplačila dolžnikov dosegla tisto vsoto, ki je potrebna, da se izognejo sankcijam. Sovjetska zveza pe noče sprejeti nobene obveznosti glede datuma in glede višine prostovoljnega prispevka. Sovjetski delegat Evgenij Make-jev je precej ostro kritiziral poročilo vodilnega sveta za poseben sklad OZN za pomoč državam v razvoju. Dejal je, da njegove kritike niso imele doslej zadostnega učinka za razvoj držav, ki pomoč prejemajo, za kar so krive industrijske države, ki se ravnajo v skladu s svojimi interesi, namesto da bi upoštevale koristi nerazvitih držav. Rekel je, da so si podjetja šestih zahodnih držav zagotovila 82 odstotkov vsote, ki je bila določena s strani sklada, ter da je devet zahodnih držav prejelo 84 odst. naročil za opremo tovarn. Posebni sklad upravlja s prispevki 107 držav. Ustanovljen je bil leta 1959. Sovjetski delegat je opozoril vodilni svet, naj se ta denar ne uporablja za penetracijo zasebnega zahodnega kapitala v nerazvite dežele, ker je dobro znano, da zasebni kapital išče samo lastne dobičke. WASHiNGTON, 13. - Danes je bilo objavljeno skupno ameriško-japonsko poročilo o razgovorih med predsednikom Johnsonom in Satom. Iz poročila sledi, da je Johnson odobril več prostosti Japonski glede razvoja njenih trgovskih odnosov s Kitajsko, ds pa bosta obe vladi ostali v «tesnem posvetovanju« glede celotnega kitajskega vprašanja, ki je ((življenjskega interesa za mir in stabilnost v Aziji«. Glede Vietnama sta izrazila ((globoko zaskrbljenost.« Med dvostranskimi vprašanji pa je bil najvažnejši statut za otoke Riukiu in Bonin. Sato je zahteval, da prevzave upravo nad otoki Japonska, toda Johnson je pristal le na prepustitev uprave v Oki-nawi. .......................................................................m......mn,............................................iiiiiiimiimMiiiiiiiuiim VOJNA, STAVKA IN DEMONSTRACIJE V SREDNJEM VIETNAMU Gursel in Inonu obiščeta ZSSR ANKARA, 13. — Predsednik vlade Ismet Inonu se je včeraj sestal s Podgornim, voditeljem sovjetske parlamentarne delegacije, ki je povabil Inonuja in predsednika Gursela, naj obiščeta Sovjetsko zvezo. Oba sta na vabilo pristala. Po razgovoru je Podgor-ni izjavil, da ni nobene ovire za razvoj odnosov med obema državama. Glede Cipra pa je dejal, da Sovjetska zveza želi, naj bo ohranjena ozemeljska celovitost Cipra, kakor tudi njegova neodvisnost. Tudi turški zunanji minister Er-kin je izrazil prepričanje, da se «lahko vzpostavijo med obema državama prijateljski odnosi.« J. Peter o razgovorih s Couve de Murvillom PARIZ, 13. — Po včerajšnjem razgovoru z zunanjim- ministrom Couve de Murvillom je madžarski zunanji minister Janoš Peter izjavil, SAJGON, 13. — Politična kriza v Južnem Vietnamu se nadaljuje kljub doseženemu kompromisu med generali in vlado. Pred objavo kompromisnega sporazuma so številni budisti, prenehali z gladovno stavko po 20. decembru lani. Sedaj pa je gladovno stavko ponovno začel budistični bone Tič Tri Kvang, ki je tretji najpomembnejši budistični voditelj. S stavko protestira proti kompromisu med generali in vlado ter hoče pouda riti, da je začel ponovno stavkati ker je bila s kompromisom ponovno vzpostavljena oblast Huon-gove vlade. Verjetno je, da se bodo budistični voditelji čez nekaj dni sestali in določili svojo novo politiko do oblasti, ob upoštevanju demonstracij v Srednjem Vietnamu, ki so jih prav oni organizirali in kjer je stanje še vedno napeto, čeprav so popoldne sporočili, da se je v dveh mestih stanje nekoliko normaliziralo. Demonstracij in splošne stavke se udeležuje več tisoč ljudi, ki so povzročili v zadnjih dveh dneh zastoj vsega življenja. V mestu Hue se gladovne stavke udeležuje 300 budistov v bivši cesarski palači. Sinoči so govorniki na nekem zborovanju, ki se ga je udeležijo okrog 5000 oseb, ostro obsodili ((izdajalska dejanja predsednika Huonga in njegove vlade«. Sindikalni voditelji poudarjajo protirevolucionarno delovanje vlade v posebni resoluciji, v kateri je rečeno, da se bodo borili do konca t j. dokler Huong ne bo odstopil. V resoluciji zahtevajo tudi sestavo «vlade ljudstva za ljudstvo». Policija je pa preprečila dostop v mesto številnim kmetom iz oko- lice, ki so se hoteli zborovanja udeležiti. Splošna stavka se je raztegnila tudi na mesto Dan Hang, ki je največje mesto Srednjega Vietnama in drugo najvažnejše pristanišče v državi, Značilno za demonstracije v tem mestu je tako imenovana «sedeža stavka» na pločnikih. Številne trgovine, uradi in šole so zaprti. Stavkajo tudi nameščenci, ki delajo v ameriškem vojaškem oporišču, študentje pa so organizirali povorko več tisoč oseb, ki so zahtevale ostavko predsednika Huonga. Budistični zavod v Sajgonu je objavil danes sporočilo, v katerem poudarja štiri razloge opozicije proti vladi: 1. ustanovitev novega vladnega budističnega združenja, ki povzroča razkol vietnamskih budistov, 2. aretacijo študentov, 3. cenzura in 4. prepoved budističnih časopisov. V bivši vietnamski prestolnici Hue so sinoči podaljšali tudi policijsko uro od 22. zvečer do 5. ure zjutraj. Stavka pa se je raztegnila vse do meje s Severnim Vietnamom na 17. vzporedniku. V Pekingu je kitajska vlada včeraj odločno obsodila ((ameriške imperialiste, ki so nahujskali vlado Južne Koreje, da je poslala dvati-soč vojakov vladi v Sajgonu v podporo njeni napadalni vojni«. Izjava poudarja: «Ce bodo ameriški imperialisti nadaljevali s širjenjem napadalne vojne in spopad internacionalizirali, bo vlada Kitajske prisiljena ponovno proučiti svojo dolžnost glede jamstva za ohranitev miru na tem področju.« Predstavnik ameriškega poveljstva v Sajgonu je danes zjutraj spo- Južnokorejska vlada pripravlja s pospešenim tempom svoj načrt da pošlje v Južni Vietnam okrog 2000 vojakov nebojevnikov, tudi kljub protestom Severnega Vietnama in Kitajske. Glasnik jilžnokorejske vlade Park Sang-Kil je izjavil, da so potrdili sklep vlade, da pošljejo korejske čete v južni Vietnam, da bi podprli dejavnost sajgonske vlade proti Vietkongu. Vlada je že zahtevala odobritev parlamenta za ■ ta načrt. Parlament se bo seslal 15 t. m. Včeraj je posebni odbor OZN za kolonializem pripravil poročilo za generalno skupščino. V poročilu je rečeno, da živijo delavci, ki so zaposleni v jugozahodni Afriki pri inozemskih družbah, praktično v pogojih suženjstva in da zahodne družbe naglo izkoriščajo tamkajšnje rudno bogastvo. Jugozahodna Afrika ni daleč od tistega dneva, ko bo ostala brez surovin, ki so njenemu gospodarstvu potrebne. Poročilo poudarja, da je podrobno proučevanje položaja povsem potrdilo veliko nujnost, da se temu ozemlju zagotovi neodvisnost. Jugozahodna Afrika, ki je bila nekoč pod zaupno upravo Društva narodov, je sedaj praktično priključena k Južnoafriški republiki, česar pa OZN ni nikoli priznala. Poročilo poudarja tudi, da zakon prepoveduje afriškim delavcem v jugozahodni Afriki tudi pravico do stavke in dopušča delodajalcem, da razveljavijo delovne pogodbe, poleg tega pa družbe, ki delavce izkoriščajo, niso po zakonu obvezane skrbeti za izobrazbo svojih nameščencev. Izkoriščanje neevropskih delavcev, ki so skrajno slabo plačani, je glavna značilnost gospodarskega sistema na tem ozemlju, kjer evropske podjetniške družbe kopičijo visoke dobičke. Politična kriza v Sajgonu kljub kompromisom z generali Gladovna stavka 300 budistov v bivši cesarski palači, ki z demonstranti zahtevajo odstop Huongove vlade - «Sedeča stavka* v Dan Nangu - Še štiri sestreljena ameriška letala ročil, da so enote Vietkonga ((včeraj 130 km severovzhodno od Saj-gona sestrelile ameriško lahko letalo, drugo letalo podobne vrste pa je strmoglavilo, medtem ko je poskušalo zasilno pristati ob razbitinah prvega«. Državni departman ZDA pa Je sporočil, da sta bili danes sestreljeni nad srednjim Laosom dve ameriški reakcijski letali. Našli so samo enega pilota, drugi pa se je izgubil. Odkar so se začeli v lanskem maju nad Laosom izvid-niški poleti, je bilo sestreljenih šest ameriških letal. Kljub temu se poleti izvidniških letal nadaljujejo v spremstvu reakcijskih lovcev. Danes sestreljeni letali sta bili nadzvočni. Eno je bilo vrste «F-105», ki doseže tudi 2.500 kilometrov na uro. Danes se je zgodilo prvič, da uradno poročilo vsebuje vest o uporabi takih letal v Jugovzhodni Aziji. Predstavnik državnega de-partmana ni hotel govoriti o nalogah obeh letal, zato se predpostavlja, da je bila njuna naloga napadati oskrbovalne poti, ki gredo baje preko Laosa v Južni Vietnam. Dejal je samo, da nista leteli nad Dolino vrčev ter dodal, da «zaradi sestrelitve ni bilo represalij.« Procesi na Dunaju Tik pred koncem leta bi se naj na dunajskem deželnem Sodišču začel proces proti Eichmannove-mu sodelavcu Erichu Rajakovit-schu ali o as Eriču Raji, kot se je glasilo njegovo »ilegalno* ime, ko je vrsto let živel kot ugleden podjetnik v. nekem milanskem trgovskem centru. Dva dni pred začetkom so »poročili, da je državni tožilec žbolei in da je pročes preložen za nedoločen čas. Avstrijski časopisi so to vest objavili, toda s pripombo, da nenadna bolezen verjetno ni vzrok za odložitev, temveč nekaj povsem drugega: državni tožilec mora svojo obtožnico ponovno pregledati in poiskati možnosti za tako trdno pravno obrazložitev in podkrepitev, da se ne bo mogel ponoviti primer Franza Novaka. Človek s priimkom, ki zavzema v dunajskem adresarju trinajst strani velikega formata, je bil precej «velika riba« na seznamu nacističnih vojnih zločincev. ((Lovec na Eichmanna« Simon Wie-senthal — ali kdor koli je že izsledil Franza Novaka in ga prijavil policiji — se Je vsekakor lahko ponašal, da je roka pravice zasegla eno izmed ključnih figur nacističnega mehanizma za množično ubijanje, ko so v neki fpo-jevski tiskarnici v dunajskem predmestju Hernals sredi dela aretirali delovodja, srednje velikega, čokatega in rejenega petdesetletnika. Novak je bil namreč šef Eich-mannovega tehničnega štaba, skrbel je za to, da so žrtve pravočasno prišle na morišče. Od leta 1938 je kot visok esesovski oficir organiziral železniške transporte, ki so Žide prepeljevali v Ausch-witz in druga uničevalna taborišča. Skozi njegove roke so šli tako rekoč vsi tisti milijoni ljudi, ki je njihov pepel raztresen okoli kacetov. Kot nenadkriljiv specialist za taka vprašanja je pripravljal tudi preseljevanje Slovencev. Obtožnica ga je krivila predvsem dveh ((konkretnih« dejanj: leta 1943 je v posebno težavnih okoliščinah in zelo spretno organiziral prevoz 3000 židovskih otrok iz Pariza v Auschwitz, kjer so vsi končali v plinskih celicah, in leta 1944, tik preden je sovjetska armada zavzela Budimpešto, je v vsel naglici še prepeljal 400.000 madžarskih Židov na Eichman-nova morišča. Samo nekaj sto Jih Je ostalo pri življenju. Ni čudno, da Je Javnost neprijetno presenečena prisluhnila, ko so sredi decembra Novaku izrekli kazen: osem let zapora. Ker je bil aretiran v začetku leta 1961 in se mu preiskovalni zapor šteje v kazen, je praktično dobil torej samo štiri leta in po veljavnih avstrijskih zakonih bi ga morali najkasneje čez dve leti spustiti, če se bo v zaporu dobro vedel. Kakšna merila so uporabili, ko so ((sprevodniku smrti«, kot ,ga je krstil dunajski tisk. odmerjali ka-zDn, kakšen je bil postopek in kakšni so zakoni, ki so do takega zločinca lahko tako «obzimi»? Ne porotniki ne sodišče niso bBi krivi, da Novakova krivda v Avstriji tako nizko taksira. Ne porotniki ne sodišče niso mogli morilca spoznati za krivega umora, kn Iti snlošni kazenski zakonik, po katerem so ga sodili, umora, ki J» bil storjen »indirektno« in po t'k»zu, ne kvaliFofra kot umor. Posehr! zakon O voi-oih zločincih, ki so »a sore|“ii teta 1945 in ki vo|n° zloMnce ustrezno kvalificira. namreč ne vella več Poslanci obeh koalicijskih strank so ga leta 1957, dve leti po sklenitvi državne pogodbe, razveljavili, z motivacijo, da bo navadni kazenski isokoijiJi zadostoval tudi za prega-r'ame tn kaznovanje vojnih zločincev Zato je proces potekal nekako ta>o, kot proces proti ka-k-rnu notoričnemu pretepaču pred lokalnim sodišče; priče so spraševali, kakšno uniformo je Novak nosil na primer leta 1942, je s pclico ali bičem pretepal deportirance, je velik ali maihen (nekateri nasprotujoči si odgovori na taka vprašanja so močno vplivala na porotnike in poslušalce v sodbi dvorani), in sodnik Je pri či-tanju obrazložitve sodnega sklepa med drugim navedel kot »olajševalno okolnost« pri odmeri kazni tudi dejstvo, da Novak »doslej še ni bil kaznovan« Razveljavitev zakona o vojnih zločincih se je izkazala kot usodna zmota, ugotavljajo nekateri avstrijski časopisi, ki se še niso odpovedali antinacistični borbenosti prvih povojnih let. Pripominjajo, da Je »lov na volivce na skrajni desnici«, ki je bil glavno gibalo vladnih strank pri ((poenostavljanju« juridlčnih norm za preganjanje vojnih zločincev, obema strankama prinesel več škode kot koristi, kajti nizka kazen za Novaka pomeni znižanje avstrijskega ugleda v svetovni javnosti. Toda mimo tega postavljajo vprašanje (ne v Avstriji, temveč, in to je značilno, predvsem v Zahodni Nemčiji), ali Je bila ta razveljavitev res «zmota» in ne dobro premišljena poteza, ki naj demonstrira avstrijsko distanco do vsega, kar se Je dogajalo med vojno. To težnjo je opaziti že ves čas po vojni in je povsem razumljiva in legitimna, kajti Avstrija je bila na- vsezadnje prva Hitlerjeva žrtev. Danes rgdi poudarjajo, da bi leta 1938 večina Avstrijcev segla po orožju in se uprla nemški solda-teski, če bi njihovi takratni voditelji ne klecnili pred Hitlerjem in prepustili Seissu-Inquartu vso pobudo. Tudi omenjajo, da so se že leta 1939 pojavljale na Dunaju ilegalne odporniške skupine, ki pa sb jih gestapovci kmalu odkrili in njihove člane škoraj -do zadnjega likvidirali. Teheranska konferenca je leta 1943 posebej razpravljala o Avstriji In Jo proglasila za okupirano deželo, ki naj po vojni spet dobi svojo nekdanjo podobo in ki naj ne sodi med premagance, temveč in tako rekoč med zmagovalce. Po vojni je zaradi splošnega političnega položaja Še nekaj časa trajalo, preden je Avstrija spet dobila svojo suverenost, toda zavest, da ne sodi v isto vrsto z Nemčijo, je bila -živa ves čas. Kljub nasprotnim dejstvom pa je ves čas živela tudi zavest, da Avstrijci praktično sploh niso bili aktivno udeleženi pri nacističnem početju, da so bili v vse to prisiljeni in da so vse, kar so storili, storili pod pritiskom tujčev. Iz tega se je rodilo prepričanje, da ((avstrijskih« vojnih zločincev- ne gre obravnavati z merili, ki veljajo za ((nemške« In da torej zadostujejo običajne pravne formule za preganjanje posameznikov. Verjetno Je temu botrovalo tudi dejstvo, da je v dneh pred koncem in po koncu vojne na ta ali na oni način pobralo večino najvidnejših nacistov in da v petdesetih letih skoraj ni bilo več najti »pravega« vojnega zločinca v Avstriji. Z Novakom, Murerjem, Rajakovitschem in podobnimi menda ni nihče več računal, še manj z inozemskim kvl-zlingom takega «formata», kot je bil šef belgijske policije med vojno Jan Robert Verbelen. Ob razumljivosti omenjene avstrijske težnje Je pa razumljivo dejstvo, da avstrijsko pravosodje ni za «težje» primre pustilo od- prtih vrat k Jurišdikčlji,- ki je v skladu z značajem vojnih zločinov, kot . so to storili v drugih državah, ki so vsaj formalno v podobnem položaju kot Avstrija. Na Norveškem ali v Belgiji se proces proti kakemu Novaku ne bi mogel tako škandalozno končati, kot se je na Dunaju. Povsem jasno Je, da «normalni« kazenski zakoniki sploh ne predvidevajo in ne obravnavajo zločinov, kakršni so se zgodili med drugd svetovno vojno, in da nujno morajo voditi k formalističnemu ugotavljanju formalne in neposredne krivde, pri čemer se razgubi in razdrobi bistvo ((kaznivega dejanja«. Ostro kaznovanje posameznih vojnih zločincev avstrijske narodnosti bi bilo samo potrditev in ustrezna ilustracija težnje Druge republike, da bi se jasno omejila kot žrtev nacističnega režima, ki kot taka primerno obravnava med vojno početje posameznih Avstrijcev. Ce je nenadna odložitev procesa proti Rajakovitschu znamenje, da pristojni avstrijski organi zdaj vendarle Iščejo drugačnih možnosti za sojenje vojnim zločincem, potem je to povsem v skladu s pričakovanjem avstrijske javnosti, vsaj tistega njenega dela, ki se zaveda, kako zelo občutljiva je svetovna javnost še danes, kadar gre za kaznovanje nacističnih zločincev. Gotovo je določena reforma avstrijskega pravosodja s tem v zvezi potrebna, kajti n& vrsti je ne samo proces proti Rajakovitschu, ki je v primeri z Novakom «majhna riba«, temveč tudi proti Verbelenu, ki ga je belgijsko sodišče v odsotnosti že obsodilo na smrt. Ali naj tudi on dobi nekaj let, samo zaradi tega, ker se je pač skril v Avstriji in ker ga bodo sodili po avstrijskih zakonih? Problem je še posebej aktualen zaradi pričakovanega sklepa avstrijskega parlamenta, da vojni zločini po 20 letih ne bodo zastareli. PO STRAHOTNI NESREČI V SREDNJI SRBIJI Reševalne skupine v so odkopale trupla rudniku Ušče 11 rudarjev Niso še našli treh trupel - Številne sožalne brzojavke in konkretna pomoč družinam ponesrečencev - V rudniku gori premog in še dalj časa ne bo obratoval Reševalci v rudniku Ušče so se trudili brez predaha, da bi rešili SLAVKO FRAS ponesrečenci rudarje ( MRZLIČNA PREISKAVA DO SEDAJ BREZ USPEHA Neznani blaznež je poškodoval 23 umetnin v muzeju v Florenci Slikam je prevrtal oči in jih opraskal s trioglato špico - «Galleria degli Uffizi» je bila premalo zavarovana - Slike bodo lahko restavrirali FLORENCA, 13. — Policija nadaljuje z mrzlično preiskavo, da bi ugotovili blazneža, ki je z o-strim kovinskim predmetom poškodoval 23 slik v ((Galleriji degli Uffizi«. Ko je ravnateljica muzeja dr. Becherucci včeraj ukazala zapreti muzej, je bilo v stavbi o-koii štirideset oseb. Takrat so tudi ugotovili poškodbe na slikah in so te osebe izprašali ter preiskali. 28 oseb je lahko dokazalo, da so nedolžne, ostalih 13 pa so lahko — seveda strogo teoretično — krive. V .žepih so jim našli o-stre predmete, s katerimi bi lah-• seb, za katere skrbi občinska u-prava, medtem ko preživlja starost v Domu onemoglih v Ločnl-ku okoli 100 oseb. polarizacijo Brd je bUa otvoritev takoU-itngnrtvahe »Ceste vina—in češenj*. Zal je bila ta Otvoritev le. Simboličnega značaja, ker se niti cesta' iz Goriče v Steverjan, niti tista v Št. Maver ali skozi Grojno, m s tem prav nič izboljšala. vsaj ne z Goriške strani, kjer še vedno niso začeli s popravilom in asfaltiranjem ceste v Grojni, čeprav je že precej časa, kar je bilo določenih v ta namen 25 milijppov lir. In vendar so ob koncu leta V odboru goriške Pro loco ugotovili, da se je že s tem sicer bolj simboličnim ukrepom povečal prOmet vozil ih turistov, ki da je lani dosegel okrog 50.000 obiskovalcev. K temu so seveda pripomogle v glavnem nekatere prosvetne in gospodarske prireditve domačinov, zlasti iz Steverja-na, ki so prav lepo uspele ter dosegle lep obisk. Tudi kar se tiče ureditve in izboljšanja gostišč ob tej cesti, je bil lani napravljen prvi korak z natečajem, ki sta ga razpisali pokrajinska uprava in pokrajinsko turistično združenje za izboljšanje gostinskih obratov na briškem področju. Vendar pa so bija v okviru natečaja na razpolago premajhna sredstva in tudi za informacijo prizadetih gostilničarjev menda ni bilo dovolj poskrbljeno. V tem oziru bi bilo vsekakor potrebno z akcijo nadaljevati in jo še bolj razširiti. Da pa bo akcija za izboljšanje gostinstva uspela, je potrebno predvsem in najprej urediti dohodne ceste, saj vidimo povsod drugod, da se lokali naglo izboljšujejo in modernizirajo, kadar se kako področje poveže po dobrih SIRITE PRIMORSKI DNEVNIK predlagano, naj bi s pomočjo države vložili za nieno ureditev 80 milijonov lir. Tudi to delo bi bilo nujno potrebno izvesti brez nadaljnjega odlašanja ne samo za turizem, ampak tudi za olajšanje živ! enja tamkajšnjim domačinom, ki so večkrat žrtev prometnih nesreč prav zaradi slabe ceste, kjer sedanja krpanja zaležejo samo od enega dežja do drugega. Zgoraj navedeni problemi so vsekakor nujni in bi se morali pristojni organi z nadaljnjimi u-krepi pobrigati za njihovo rešitev, da toliko omenjena programacija ne bo ostala samo na papirju. Kako jc s poviškom za invalide Ker je več naših čltateljev želelo pojasnila kar se tiče povišanja pokojnin in nekaterih drugih iz-boljšav za vojne invalide, smo se v zadevi obrnili na ravnateljstvo državne tesorerie v Gorici. Tam so nam povedali, da so bile povišane samo pokojnine za prvo kategorijo in sicer za vse stopnje po posebni lestvici. To povišanje Je precej izdatno posebno za najvišje stopnje. Za vse ostale kategorije pa so zvišali poseben dodatek za socialno podporo in na. mestitev in sicer po 2500 lir mesečno. Poleg tega so povišali dodatek za zdravstvo, ki ga prejemajo bolni na pljučih in sicer od prejšnjih 84.000 na 96.000 lir letno ali po tisoč lir mesečno. Razdeljevanje blaga proste cone Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da bodo prihodnji teden začeli postopoma razdeljevati običajno blago proste cone za potrošnike goriške in sovodenjske občine. Začetek razdeljevanja posameznega blaga bo pravočasno sporočen. Za enkrat ne bodo razdeljevali masla po znižani ceni proste cone, ker so med tem naložili na to blago nov davek in ni mogoče uvoziti masla s tistimi olajšavami, ki jih je bilp deležno doslei. Na osnovi dobljenih zagotovil so osrednje oblasti že pripravile za maslo in druge proizvode potreben ukrep, s katerim bo mogoče v kratkem ponovno uvoziti maslo z olajšavami proste cone, za potrošnike tega področja. Trčenje med avtom in motociklom Včeraj opoldne se Je peljal 34-letni Ludvik Marušič, doma iz Peči št. 45 z avtom Fiat 500 po Ul. Čampi v Gorici v smeri proti Ul. Don Bosco. Na spodnjem koncu, kjer se cesta spušča navzdol in dela ovinek, je Marušič zaradi gramoza izgubil kontrolo nad vozilom in zavozil s ceste na levi strani. Ko je stopil iz avta, da bi ga spra-vil nazaj na cesto, pa je privozil na Guzziju z nasprotne strani 45-letni Ladislav Golob iz Gorice Ul. Caprin 6. Golob je prepozno opazit ustavljen avto in ni mogel pre-prečiti trčenja. Na srečo je zadel vanj samo od strani. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč zaradi odrgnjenja na levi roki in rane na mezincu. Okreval bo v 10 dneh. Marušič se pri trčenju ni poškodoval in tudi obe vozili sta utrpeli le manjšo škodo. Zapisnik o nezgodi so napravili gorlški mestni stražniki. mu«tltiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii„i,l„„,„nnil,„,llll,ll,llmi)MI||||n||||l|||||H|||n|||t||t||||||||||||H SINDIKALNA KRONIKA V tekstilnem obratu v Podgori so odpustili še 65 delavk Tridnevna stavka tiskarjev na Goriškem Izplačevanje izredne nagrade upokojencem ba iz Ljubljane, da bi prišel za nekaj časa v Ljubljano kot tehnični svetovalec za njegove boksarje. Fantini, ki Je po rodu iz Reke, se je vabilu odzval in tudi že dobil potrebno dovoljenje od državne boksarske zveze za odhod v inozemstvo V Ljubljani namerava o-stati kakih 20 dni Poleti bo odšel v Portorož, kjer bo tudi vodil tečaj za vežbanje jugoslovanskih vaditeljev v boksu. Kot znano so se na Stefanovo lani boksarji IGNIS srečali z boksarji Iz Ljubljane in v tem sre-čnnju tudi zmagali. Fantini se ba- vi s tem športom že celih 40 let in zato Je njegov sloves dobrega tehničnega vaditelja povsem upravičen. PRISPEVAJTE za dijaško matico t Goriški trener za ljubljanske boksarje Trener goriškega boksarskega kluba IGNIS, Ferruccio Fantini, Je dobil povabilo od Boksarskega klu- lllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIUIIIIIIItllUllllllllllllllllllllIllIllinillllliuilIlillIllIlIliiiillIlllllimillllllllliHIl POLICIJSKA KRONIKA Triiiana v luksuznem uvtomobilu stu vozilu vlomilsko orodje Prijavili so ga sodišču, ker je imel v avtu puško brez orožnega lista Z goriške kvesture so nam sporočili, da So v noči od 11. do 12. februarja v Ferrari aretirali 26-letnega Erminija Gaetanija iz Tržiča, Ul. Gallileo Galtlet 21 in 30-letnega Domenica Oppedisana iz Tržiča, Ul. 24. maja 35. Vozila sta se v avtu Alfa Romeo Giuliet-ta, ki ga je šofiral Gaetani, na katerega je avto tudi registriran. Policiji se je zdelo obnašanje o-beh mladeničev precej sumljivi). Zato so avto ustavili ter ga preiskali. V resnici so našli v njem več kosov orodja, kakršno uporabljajo vlomilci, med drugim bajonet, 3 električne žepne luči, par gumijastih rokavic itd. Ker je eden izmed obeh, Oppedisano, že star znanec sodnije in zaporov, ter nista znala opravičiti zakaj ima- ta pri sebi navedeno orodje, so Ju prdržali do nadaljnjega v zaporu v Ferrari, Včeraj okrog polnoči je nočna izvidnica goriške policije ustavila v Ul. Bellini avto fiat 1500, ki ga je vozil 18-letni Giorgio Velvi, ki stanuje v tej ulici v hiši št. 20. Ko so pogledali v notranjost avtomobila, so našli tam puško flo-bert, za katero je potreben orožni list, ki pa ga Velvi ni imel. Ko so mu to policisti predočili, se je zoperstavil češ. da ima lahko v svojem avtomobilu tudi strojnico če hoče, ker je to kakor da bi jo imel doma. Policija je bila seveda drugačnega mnenja in je Velvija prijavila sodišču zaradi Delavska zbornica v Gorici — tekstilna stroka — nam je poslala v objavo tiskovno sporočilo o nadaljnjih odpustitvah v podgorski tekstilni tovarni. Sporočilo pravi, da je ravnateljstvo podgorskega obrata v preteklem tednu vpisalo v dopolnilno blagajno nadaljnjih 33 delavcev belilnice in konfekcije, včeraj pa je vpisalo 32 delavcev oddelka »melange* v predilnici. V zvezi s temi ukrepi, ki dokazujejo poslabšanje proizvodnje, je pokrajinsko tajništvo FIOT - CGIL pisalo Zvezi industrijcev v Gorici, da se želi z njenimi predstavniki pogovoriti o možnostih proizvodne obnove, v obratih v Podgori in Ronkah. Tajništvo FIOM - CGIL je včeraj seznanilo s poslabšanjem razmer v tekstilnih obratih tudi krajevne in deželne oblasti ter zahtevalo odločno posredovanje, da se v največjih industrijskih obratih v naših krajih odstranijo vzro* ki krize ter se zagotovi sedanja raven zapoalitve. Sindikalna stroka tiskarjev, zaposlenih v trgovskih tiskarnah, včlanjena v Federlibro - CISL je v skladu z vsedržavnimi navodili proglasila v goriški pokrajini tridnevno stavko, ki bo trajala ves dan danes, v petek in soboto. Kategorija stavka za obnovo vsedržavne delovne pogodbe. Pokrajinska upokojenska zveza CISL je poslala obvestilo o izplačilu izredne doklade. Upokojencem kategorije «So» bodo izplačali izredno doklado 30. januarja; dvomesečni obrok tebruar-ma-rec bodo izplačali v normalnem roku. Upokojencem kategorije «Io» (invalidnina in starostna pokojnina) bodo izplačali izredno doklado 13. februarja 1965. Starostnim upokojencem (kategorija «Ve») bodo doklado pričeli izplačevati 1. marca. V vsej državi bodo doklado izplačali nad 4 milijonom upokojencev. Prometna nezgoda pri kavarni Garibaldi Kot smo že včeraj poročali, Je bil prejšnji večer okrog 20.15 64- . „ — ------- --------- letni Jolando Blason iz Gorice, Ul. nošnje orožja brez orožnega lista.' Della Bona 15, žrtev prometne ne- sreče na križišču pri kavami Garibaldi v Gorici. S svojim mopedom ga je podrl v trenutku, ko Je prečkal cesto, 20-letni Emil Laurenti iz Standreža, Ul. sv. Mihaela 79, ki se Je peljal od postaje proti središču mesta. Biason si je pri tem zlomil nogo ln se bo moral zdraviti 60 dni. Laurenti pa je pri nesreči ostal nepoškodovan in pravtako tudi njegovo vozilo. Smučarski izlet na Lokve Slovensko planinsko društvo iz Gorice priredi v nedeljo 17. t. m. avtobusni izlet za smučarje na Lokve. Vpisovanje pri odborniku Košuti, v Gorici Ul. Mameli 8, najkasneje do 14. t. m. Avtobus bo odšel s Travnika ob 7.30 zjutraj skozi Podgoro in Standrež. Vožnja za člane po 600 in za nečlane po 650 lir. VERDI. 17.15: «Magia d’estate», Do-roty Mc Guire in H. Mills. Ameriški barvni film. CORSO. 17,00: «Donne calde di not-te». Dokumentarni film v pripravi F. Franchija in C. Ingrassie. V barvah, mladini pod 18 letom prepovedan. MODERNISSIMO. 18.00: «Nel bene e nel male«, A. Cajatte in M. Nat. Film cinemascope, mladini pod 18. letom prepovedan. VITTORIA. 17.00: «82. marines At-tak», B. Dickerson in Pamela Grey. Ameriški črnobell film. CENTRALE. 17.00: «L’assasssino del dr. Hitckok«, F. Rabal ln D. Godet. Ameriški čmobeli film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Gorici lekarna AL CORSO, Korzo Italia št. 89, telefon 24-43. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo dnevno temperaturo 11,1 stopinje ob 14.30 in najnižjo 3,8 stopinje nad ničlo ob 6. uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 85 odstotkov. KOŠARKA PRETEKLE NEDELJE Ali bo Ginnastica še ostala med kandidati za napredovanje Hud poraz Tržačank v Turinu Le eno kolo Je še do zaključka zaključka tekme so nabrale dva- prvega dela prvenstva moške A lige. Na lestvici pride bolj in bolj do izraza resnično razmerje moči vodečih ekip, medtem ko je na dnu vse še vedno zavito v tančico negotovosti. V osmem kolu je vodeči Pesaro gladko odpravil Ravenno in tako obdržal svoje prvo mesto. Pred samim začetkom prvenstva ni nihče predvideval tako visok plasma te ekipe. Moštvo je v uvodnih tek. mah pokazalo negotovo igro vendar je polagoma uredilo svoje vrste in po uvodnih spodrsljajih ni več zamudilo nobene ugodne prilike. Na žalost ne moremo istega ponoviti za ostali dve petorki, ki sledita na lestvici. Triestina je ravno tako vse presen » la s svojimi zaporednimi zmagami, pozneje pa je dvakrat klonila in zato se mora danes zadovoljiti z drugim mestom. Z nedeljskim tesnim uspehom nad Lavoratori iz Vidma, se je končno odlepila od stalnega spremljevalca Lignana ki ni bil kos razigrani igri goriškega Safoga. Ginnastica je v Vidmu srečala ekipo, ki je zmogla znatno boljšo košarko, kot so Tržačani pričakovali. Tekma je bila povsem izenačena in rezultat je kolebal v korist zdaj ene zdaj druge petor-ke, dokler niso tržaški igralci v poslednjih sekundah nabrali dve točki prednosti. V zadnjem trenutku, že ob zaključeni tekmi, sta sodnika prisodila moštvu Lavoratori dva prosta meta vendar je videmski igralec zastreljal obe žogi in tako onemogočil svoji ekipi izenačenje. Druga videmska petorka Ligna. no je gostovala v Gorici. Bilo je pričakovati ostro borbo za točke, vendar so se na igrišču stvari obrnile drugače. Domačini so takoj prešli v ofenzivo in gostje so kaj kmalu odpovedali. Za temi tremi ekipami sledita Recoaro in La Torre. Moštvo iz Vi-cenze pa je v nedeljo prišlo brez točk s svojega gostovanja v San Giorgiu kljub temu, da je tja potovalo kot favorit. Z zmago pa si je Novatecne izboljšala svojo majavo pozicijo in zapustila zadnje mesto, na katerem je obtičala že ob samem začetku prvenstva ter se pridružila številni skupini ostalih ekip z 11 točkami. La Torre je gladko odpravila Ro-seto. Petorka iz Abruzzov je fako zdrknila na rep lestvice, kjer zdaj samuje. Najbolj zanimiva tekma prihodnjega kola bo dvoboj med tržaško Ginnastico in APU Lignanom iz Vidma. Ako bodo Tržačani odbili napade videmske petorke, bodo lahko še vedno upali na prvo mesto, v nasprotnem primeru pa bosta obe ekipi skoro dokončno odrezani iz borbe za napredova nje. V drugem kolu tega leta se vodeče ekipe niso več pustile presenetiti od slabših moštev, kot se Je dogodilo pred osmimi dnevi, ko atletinje Portorica in Fiata, morda utrujene od prevelikega števila zapovrstnih praznikov, niso bile kos elanu tržaških in treviških deklet in so morale premagane z igrišča. Italijanske prvakinje so v nedeljo gostile Triestino. Napele so vse svoje sile, da bi dokazale domačim gledalcem, da je bil poraz proti Bristotu le spodrsljaj ne pa odraz morebitne trenutne slabe kondicije. V tej svoji nameri so tudi popolnoma uspele. Pričele so tekmo z zelo hitrim tempom. Tržačanke so se jim upirale le v uvodnih minutah. Nato so se domačinke povsem sprostile in do krat več točk nego gostujoča petorka. Tudi Portorico ni imel nobenih preglavic. Neapeljska petorka je prešibka, da bi presenetila vodeče moštvo, vendar igralke iz Vicenze niso dosegle visokega rezultata, ki ga je bilo pričakovati. Ce dodamo temu nesrečni nastop v Trstu moramo sklepati, da nekaj hi v redu v tej po imenu njenih članic tako močni petorki. Moštvo iz Vicenze sestavljajo namreč povečini znane igralke, ki so na športnem prizorišču že celo vrsto let. Ta dolga tekmovalna doba ima svojo pozitivno plat v tem, da imajo atletinje velike izkušnje vendar ima pa tudi senčno plat. Predvsem so to starejše igralke, za katere ni znano, ali bodo zdržale vse napore prvenstva. Prav to je njihova Ahilova peta; in prav na to računajo tako Fiat kot Standa, da bi se jim znova pridružile in jih ob samem zaključku prvenstva pustile za seboj na lestvici. Bristot iz Trevisa nadaljuje svojo zmagovito pot ter ne izgublja terena za ostalimi boljšimi ekipami. V nedeljo je šel po točke v Benetke. Mlada ekipa iz lagune je bila kljub svojim naporom brez moči pred razigranimi košarkaricami iz Trevisa in tako je po štiridesetih minutah igre klonila s precejšnjo razliko. Tudi Standa in Bologna sta šli po točke na tuja igrišča; Milan-čanke so jih prinesle iz Faenze, Bolonjčanke pa iz Vicenze. iiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiii BOB V DVOJE Ruatti-De Lorenzo nova državna prvaka CORTINA D’AMPEZZO, 13. — Po štirih vožnjah, ki so se pričele predvčerajšnjim zvečer, je osvojila državno prvenstvo v bobu v dvoje dvojica Ruatti-De Lorenzo s skupnim časom 5’23”44. Ta dvojica se je vsidrala na prvo mesto že v prvi vožnji in je potem stalno večala razliko od druge dvojice na lest. vici, ki jo je končno pustila za seboj z minuto in 86 stotink prednosti. Dosedanja prvaka Gaspari-Cavallini sta se morala zadovoljiti z drugim mestom. Dvojica Mosa-Pierini je bila po prvi vožnji na sedmem mestu, a se je potem povzpela na četrto mesto. Prvi dve dvojici bosta zastopali državo na svetovnem prvenstvu, ki bo od 17. do 31. januarja v St. Moritzu. Uradna lestvica italijanskega državnega prvenstva boba v dvoje je: 1. Ruatti-De Lorenzo (Bob club Cristallo) 5’23”44 2. Gaspari-Cavallini (Cortina) 5’25”30 3. Zardini-Dimai (WFF) 5’26”59 4. Mosa-Pierini (Aer. Milit.) 5’28”13 5. De Zordo-De Lorenzo (Pieve di Cadore) 5’28”34 6. Magnarini-Rescigno (Aer. Mllita-re) 5’30”29 7. Giacobbi-Coradazzi (Pieve di Cadore) 5’35”55 8. De Lorenzo - Sovravia (VV FF) 5’36”66 V GORICI TURNIR DOMA IN RORA Vztrajno prodiranje mlajših v vrste boljših igralcev Nekateri so prvič nastopili na javni prireditvi; z večjo izkušenostjo se bodo borili za prva mesta v svojih kategorijah Namiznoteniški igralci iz Trsta in Gorice so se prvič pomerili med seboj v nedeljo, ko so nastopili na turnirju, ki sta ga skupno priredila goriško društvo DOM in BOR. Turnirja se je udeležilo približno 40 igralcev skoro vseh včlanjenih društev. Niso nastopili le člani AUgere in Caprive, ki so bili na društvenem izletu ter iz neznanih razlogov še igralci goriške O-limplje. Na moškem turnirju je bila konkurenca zelo ostra in kljub zmagi že znanih atletov so prišli posebno do izraza mlajši igralci, ki so večkrat spravili v zagato še tako izkušene pingpongarje kot so Tomšič, D’Ambrosi, Ragusin in Pieber-ger. Prvi dve mesti sta osvojila Ragusin in D’Ambrosi, oba člana UNI, ki sta v polfinalu odpravila borovca Kureta in Tomšiča. Ta ni bil v svoji najboljši formi, kar je pokazal že v prejšnjih nastopih) S težavo je namreč odpravil Florea-nlja, Fabjana in Leno In tako dospel do polfinala, kjer je klonil pred D’Ambrosijem. Kuret je s tretjim mestom dosegel svoj letošnji najboljši rezultat. Povsem hvalevreden pa je bil nastop mlajših igralcev. Videli smo že, kako so se trije odlično branili pred Tomšičem. Izkazali so se Černič, ki je dobil tudi nagrado za najbolj nadobudnega mladinca; Milan Tavčar, ki bi skoro presenetil in odpravil favorita D’Ambrosija; igralec sovodenjske Vrbe Marinič je nepričakovano premagal borovca Mora. Mlade sile so pokazale velik napredek in so skoro pripravljene, da nadomestijo starejše atlete na prvih mestih lestvice. Trenutno manjka tem mladim atletom izkušenosti, vendar bodo lahko s pogostimi nastopi med sezono odpra- iiiiiiiiimuinuttmitiiiimiiiiiiiiimiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiimiiiimimiiifiiiiiimiiiiiiiiimiiiifiiiimimmmiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiimmmiiiiiiiiiiiiiil Tudi Avstrijci pridejo v Coverciano DUNAJ, 13. — V okviru priprav za svetovno nogometno prvenstvo bodo avstrijski kandidati za reprezentanco trenirali od” 16. februarja do 5. marca v Covercianu. Trener avstrijske reprezentance Fruhwirth, ki je skupaj z generalnim tajnikom zveze Lieglom obiskal tamkajšnji tehnični center, se je ob povratku na Dunaj časnikarjem zelo pohvalno izrazil. Dejal je še, da si bo na vso moč prizadeval, da bi tudi Dunaj dobil tak tehnični center kot je v Covercianu. V Covercianu bo treniralo 22 do 23 igralcev, torej dve moštvi, iz katerih bodo potem sestavili osnovo za reprezentanco. MILAN, 13. ’ — Prvenstveni tekmi Mantova-Fiorentina in Reggiana-Alessandria, ki sta bili v nedeljo prekinjeni zaradi megle, se bosta odigrali v sredo 20. januarja ob 14,30 v Mantovi in Reggio Emilia. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST bo priredilo v nedeljo, 31. t.m v Črnem vrhu pri Idriji SMUČARSKE in sankaške TEKME Obenem bo organiziralo tudi izlet. Podrobnosti bodo objavljene v naslednjih dneh. V Covercianu trening polprofesionistov FIRENCE, 13. — Iz skupine polprofesionalnih igralcev, ki so v Covercianu na treningu pred nekaterimi mednarodnimi nastopi, je selektor Giuseppe Galluzzi sestavil dve moštvi. Reprezentanca polprofesionistov bo v tej sezoni nastopila v tekmah proti reprezentancam Malte, Holandske in Avstrije. Datumi in kraji teh tekem pa še niso določeni. Danes sta moštvi nastopili v sle-dečih postavah: Zeleni: Superchi (Tevere Roma), Vellani (Carpi), Ranchino (Forll); Lastrucci (Biellese), Campagnola (V. Veneto), Polentes (V. Veneto); Pellizzaro (Empoli), Piccioni (San-benedettese), Ferrari (Anconitana), Mascheroni (Novara), Gallina (En-tella). Oranžni: Casagrande (Treviso), Pogliana (Legnano), Puccini (Como); Nanni (Rimini), Zampa (U-dinese), Gavagnin (Mestrina); De Giuliani (Legnano), Zardo (Udlne-se), Votta (Fanfulla), Benetti (Siena), Poletto (CRDA). V drugem polčasu je med zelenimi Urban (Treviso) zasedel mesto Piccionija. Sodil je Gregorič iz Firenc. Zeleni so premagali oranžne s 4:2 (3:0). Gole so dali v prvem polčasu v 9’ m 15' Pelizzaro in v 34’ Ferrari, v drugem pa v 7’ Pelliz- ? s žaro, v 10’ Poletto in v 16’ Benetti. Prvi polčas je trajal 40, drugi pa samo 25 minut. Tekmi sta prisostvovala tudi komisar profesionalne lige dr. Franchi in komisar državne reprezentance Edmondo Fab-bri. Na tej tekmi za trening je bilo ne samo mnogo golov, temveč tudi igra je bila dobra. Obračun 65-minutne tekme, na kateri so igrali nogometaši, ki so se rodili v letih 1944 do 1946, je vsekakor pozitiven. Res je pokazala tekma tudi kako neuravnovešenost v individualni igri pri igralcih, ki so na tekmah serije C boljši. Bržkone so ti igralci igrali izpod svojih sposobnosti zaradi vznemirjenosti in tudi nevajenosti ambienta. V zelo dobri formi pa je bil Pellizzaro, ki je znal zelo spretno izkoriščati napake nasprotne obrambe in ki je tudi zelo hiter pri zaključkih: dal je kar tri gole. V sredi igrišča pa sta bila zelo uspešna Masche-roni in Piccioni. Nasprotni so se bolj razgibali šele proti koncu drugega polčasa ter so kljub zelo pazljivemu vratarju Superchiju zmanjšali razliko v golih. Prihodnji teden se bodo spet tako sestali igralci in tudi to pot bodo poklicani predvsem mlajši. vili še to negativno točko in tako jim bodo ob zaključku sezone odprta vrata do najvišjih nagrad v svoji kategoriji. Izidi posameznih kol: I. KOLO BIRSA-TAVČAR A — Tavčar p.t. PACCHIELAT-PERIC — Pacchielat, VISINTIN I.-PALMON — Palmon COTIč-CORETTI — Coretti (2:0) RAGUSIN-GRONNAR — Ragusin MORO-MARINI — Marini (2:0) CARLI-DIVO — Divo BIDOVEC-LEGHISSA — Bidovec SCHIOZZI-PIERBERGER — Pier-berger p.t. SERNIč-DIVO F. — Černič TAVČAR M.-COMELLI — Tavčar M. (2:0) BRANDMAYER-DAMBROSI — Dambrosi LENA-BECCIA — Lena BIRSA S.-GERGOLET — Gergolet FABJAN B.-RENNI — Fabjan (2:1) FLOREANI-TOMŠIČ — Tomšič (2:1) II. KOLO TAVČAR A.-PACCHIELAT — Pacchielat 2:0) PALMAN-CORETTI — Coretti (2:0 — 23:21, 21:14) RAGUSIN-MARiNI — Ragusin DIVO-BIDOVEC — Divo PIERBERGER-CERNIč — Pierber- ger TAVČAR M.-DAMBROSI — Dambrosi (2:1) LENA-GERGOLET — Lena FABJAN-TOMSIČ — Tomšič (2:1 — 15:21, 21:16, 21:9) III KOLO CORETTI-PACCHIELAT (2:0 — 21:19, 21:10) RAGUSIN-DIVO (2:0 — 21:16, 21:19) DAMBROSI-PIERBERGER (2:0 -25:23, 21:19) TOMSIč-LENA (2:1 — 15:21, 21:17, 21:6) POLFINALE RAGUSIN-CORETTI (2:0 — 21:15, 21:14) DAMBROSI-TOMSIč (2:1 — 19:21, 21:13, 21:11) FINALE RAGUSIN — DAMBROSI: 3:1 21:17, 18:21, 21:14, 21:18) ' KONČNA LESTVICA " 1. RAGUSIN (UNI) 2. DAMBROSI (UNI) 3. KURET (BOR) 4. TOMŠIČ (BOR) 5. DIVO (Soffitta) 6. PIERBERGER (UNI) 7. PACCHIELAT (Soffitta) 8. LENA (Soffitta) Prvič v letošnji sezoni so nastopile tudi ženske. Na nedeljskem turnirju So igrale mlajše atletinje, izmed katerih so bile mnoge na svojem prvem javnem nastopu. Kvalitetno je bil zato ženski turnir na nižji ravni kakor moški. Ako izvzamemo zmagovalko Leo-pardijevo, so bile moči ostalih deklet dokaj izenačene in tekme so bile zato zelo borbene. Domovka Devetakova je osvojila drugo nagrado, dočlm je prva Borova atletinja obtičala na tretjem mestu. ŽENSKE A. Leopardi, Dornik, Stergaus; B. Visintin, Giovannini, Devetak. A LEOPARDI-DOMIK 2:0 (11, 15) STERGAUS-LEOPARDI 0:2 (6, 13) DOMIK-STERGAUS 0:2 (20, 12) B VISINTIN-DEVETAK 0:2 (22, 18) GIOVANNINI-VISINTIN 0:2 (7, 19) DEVETAK-GIOVANNINI 0:2 (12, 18) ZA III. IN IV. MESTO STERGAUS-VISINTIN 2:0 (10, 15) ZA I. IN II. MESTO LEOPARDI-DEVETAK 2:0 (15, 8) KONČNA LESTVICA 1. LEOPARDI 2. DEVETAK (DOM) 3. STERGAUS (BOR) 4. VISINTIN (DOM) P.zio Danes tekma Ignis-Honvcd za evropski pokal VARESE, 13. — Popoldne'je pri-.•Delo moštvo madžarskega košarkarskega prvaka «Honvoda», ki bo jutri nastopilo proti Ignisu, prvaku Italije, v povratni tekmi za evropski pokal. Poleg voditeljev in trenerja Balogha so prispeli igralci Czinkan, Temesvari, Fudis, Gju-laj, Gremiger, Banna, Simon, Ben-czen, Toth, Kocka. Doma so ostali Racsz, Lendwaji (ta dva sta vojaka) in Bogji. Trener je izjavil, da bodo gostje zlasti pazili, da ohranijo prednost, ki so si jo priborili v Budimpešti, ko so zmagali s 84:74. Ignis mora premagati Honved z vsaj 11 točkami razlike, da ne bi bil eliminiran iz nadaljnjega tekmovanja za evropski pokal. Zmagovalec si bo priboril vstop v četrtfinale. V Kavgoiovu na BO km prvi Finec Oikarainen MOSKVA, 13. — Finec Kalevi Oikarainen je danes v Kavgolovu zmagal v smučarskem teku na 30 km; 'dosegel je čas 1.44”39”. Sovjetski tekmovalci so zasedli mesta od drugega do šestega. Oikarainen je startal zadnji med 79 tekmovalci. Finec je najbolj pritisnil v drugem delu teka, ko so bili sovjetski tekmovalci že malo izčrpani. Od štirih Italijanov na startu sta samo dva prispela na cilj. Končno zmaga tudi za Zajca V torek je bila na skakalnici na Pekrski gorci pri Mariboru mednarodna tekma v smučarskih skokih. Skakalnica, ki dopušča skoke do 75 m, je bila vzorno pripravljena. (V treh serijah skokov ni bilo niti enega padca, le trije skakalci so malo podrsali po tleh). Od 37 tekmovalcev jih je bilo 16 iz Francije, CSSR, Poljske in Zah. Nemčije — skoraj vsi tisti, ki so se udeležili nedeljske tekme v Ljubljani; ni pa bilo Aimonija. V tekmi pri Mariboru se je končno Ludvik Zajc le spet dobro «ujel», ko je nele postavil nov rekord skakalnice s 66,5 (enak rezultat je dosegel tudi Francoz Poirot), temveč je v precej močni mednarodni konkurenci osvojil tudi pr-vo mesto. Z lepim stilom skakanja pa je navdušil Eržen. Rezultati: 1. Zajc (JLA) 223,2 ( 66,5, 65,5) 2. G. Poirot (Fr) 214,5 ( 65 66,5) 3. Eržen'(Enot) 212,3 (65, 63,5) 4. Metelka (ČSSR) 208,8 ( 64, 64,5) 5. Kurtz (ZRN) 206,9 (64,5, 62) 6. J. M. Poirot (Fr) 203,9 ( 63,5, 62) 7. Bachleda (Po) 202,3 ( 64, 62) 8. Klaput (Po) 199,9 ( 63, 63,5) 9. Jurman (Enot) 199,8 (63,5, 63) 10. Koprivšek (Enot) 199,5 ( 63,5, 61,5) 11. Oman (Enot) 199,0 (63, 59,5) 14. Pečar (Mojstr) 194,9 (60, 61) MA TTHE WS še igra Stariley Mattheios senior je najpopularnejši angleški nogometaš vseh časov, ki še z 49 leti starosti igra v enajstorici Stoke F. C. v prvi angleški profesionalni ligi! Stanley Mattheivs je bil dolgo desetletje najboljše desno krilo sveta in šele fenomenalni Garrincha je leta 1958 po svetovnem finalu v Stockholmu zasedel prvo mesto na svetovni lestvici najboljših desnih kril' sveta. Stanley Mattheivs je prava legenda angleškega nogometa. «Dober mesec pred svojim petdesetim rojstnim dnevom,» — pravi v svoji stalni rubriki v «The Sunday Express» Stanlep Mattheivs sam, vin mesec dni pred nogometnim slovesom sem postal prvi plemič angleškega nogometa — Sir Stanlep Mattheivs! Kakšna čast — o kateri ni nikoli niti sanjal — za majhnega dečka, ki je leta 1932 prvič pritekel iz slačilnice Stoke Citpja z eno samo željo, da bi napravil kariero v nogometu. Danes sem ponosen in — presenečen. Ponosen, ker sem dobil naslov prav takrat, ko igram ponovno v dresu Stoke Cityja.» V reprezentančnem dresu z belo majico in tremi črnimi levi Al-biona je igral v 49 tekmah reprezentance Anglije na desnem krilu in po njegovem «good bapti je prav desno krilo že večletni nerešljivi problem starega Winterbottoma in novega selektorja Alfa Ramseya. Nogometni eksperti Anglije so pred dvema letoma popolnoma pozabili na popularnega Stana in Stoke F. C. je plačal za transfer vnogometnega čarovnika iz Black-poola» smešnih 2.500 funtov! Stoke F. C. je bil takrat drugoligaš z velikimi dolgovi in povprečno 5.000 gledalci ria prvenstvenih tekmah. Stoke City, majhno industrijsko mestece in rojstni kraj Stanlepa Mattheivsa — boste na zemljevidu Velike Britanije težko našli. «Ali se bojim prvega srečanja z igralci svoje enajstorice? Upam, da me bodo soigralci, funkcionarji in nogometni kibici še nadalje ogovarjali — Stanlep Matthews. Moja želja je, da ostanem še nadalje 'Stan’. Meseca aprila bom igral v Stoke Cityju svojo poslovilno tekmo in upam, da se bo izpolnila moja želja — da bo v dresu Stoke Citpja takrat nastopil, kakor si baje zamišljajo organizatorji, tudi «črni biser iz Brazilije)) Pele! Po 33 let aktivnega igranja v prvoli-gališkem dresu je zares že čas, da zapustim nogometne stadione...». Stanlep Mattheivs je bil in bo ostal legenda Stoke Citpja. Prva tekma z veteranom na desnem krilu je leta 1963 privabila ha stadion 20.000 gledalcev. Stoke dtp je takrat životaril sredi lestvice in nihče v Angliji ni verjel v ((nogometni čudežu, toda zmagoslavni pohod Stoke Citpja proti prvi profesionalni ligi s 50.000 gledalci na razprodanem stadionu je ponovno potrdil izredne kvalitete velikega Stana, ki je kljub 48 letom starosti še zabijal gole! «Kdaj ste začeli igrati nogomet? Z desetimi leti!» — odgovarja Stanlep Mattheivs v moji mednarodni korespondenci ((Vaša tekma življenja? Finalna tekma angleškega pokala Blackpool-Bolton leta 1953. Bolton je v 55. minuti že vodil s 3:1 in v 88. minuti še s 3:2. Spominjam se, kako sva v družbi s Taylorjem s kombinacijami in drib-lingi večkrat popolnoma zmedla obrambo Boltona. Pri rezultatu 3:3 sem v 90. minuti ponovno preigral Banksa in pobegnil po desnem krilu. Percp je bil v idealnem položaju, da zabije gol, toda v želji, da bi čim lepše podal žogo, sem nepričakovano izgubil ravnotežje in podal daleč naprej. Vratar Boltona, ki je logično pričakoval podajo v kazenski prostor, je stekel izven petmetrskega vratarskega prostora in žoga je obtičala v mreži! Tako smo s 4:3 osvojili dragoceni pokal za Blackpool. Kakšna čast, ko sem sprejemal veliki pokal iz rok angleške kraljice!« Angleška kraljica Elizabeta je pred dnevi podelila Stanlepu Mattheivsu naslov plemiča, s čimer je postal avtomatično tudi član doma lordov angleškega parlamenta! «Sedaj bom sedel v parlamentu v družbi z velikimi pravniki, znanstveniki, zdravniki in industrijci! Z naslovom plemiča je angleška kraljica dala priznanje tudi angleškemu nogometu....» Stanlep Mattheivs je ostal še na- dalje skromen meščan Stoke Citpja, kjer je začel igrati nogomet kot deček in še ni končal svoje velike kariere... «Vaš hobbp v privatnem življenju? Tenis, nogomet in golf!« Stanley Mattheivs junior je med perspektivnimi teniškimi igralci Anglije. «Kaj boste napravili, ko boste končali z aktivnim igranjem nogometa? Nikoli ne razmišljam o tem! Kdo bo svetovni prvak leta 1966? Anglija, ker bodo naši nogometaši igrali pač na domačih stadionih!« Stanlep Mattheivs bo 1. februarja proslavil svoj petdeseti rojstni dan, v letošnjem letu pa bo potolkel še zadnji nogometni rekord. Billp Meredith (Walles) je igral desno krilo v ligaški majici Manchester Uniteda še pri 50. letih starosti in sicer 30. let (1894 do 1924), Stanlep Mattheivs pa bo novi rekorder (1932 do 1965), torej 33 let. A. P. Branje Maocetunga pomaga do zmag PEKING, 13. — Na mednarodnih tekmah je treba nastopiti z mislijo, da je tuji nasprotnik ((.papirnat tiger«. Tako svetuje kitajskim a-tletom revija «Novi šport«, ki izhaja v Pekingu. Zelo pa tudi pomaga k dvigu atletskih sposobnosti branje del Maocetunga. Revija navaja zgled vojaka Li Cung Wa, ki je dosegel lani na nekem mednarodnem tekmovanju le povprečne rezultate. Potem pa je začel zelo vneto študirati dela Maocentunga — in glej, vojak je že v jeseni na močnem mednarodnem tekmovanju zmagal v treh panogah. (Ce 'se le ne bo kdo zmislil, da je branje Maocetunga tako kot — doping.) iiilMliillliiiliiiiiiiHimiiiiiliiiiiiiiiiiiHiiimiiiilliilia Nenavadna javna diskusija na Švedskem (Nadaljevanje s 3. strani) stema, ki bi vsem «spolno nenormalnim)) omogočil, da zadovoljuje svoje želje ne samo brez sramu in kompleksov, temveč tudi brez praktičnih problemov, Takšno organizacijo je Lars Ullerstam v grobih potezah drzno opisal tako v svoji knjigi kot v javni debati, do katere je pred kratkim prišlo v Stockholmu. Po-splošitev spolnih informacij, u-radno odprtje specializiranih kinematografov Itd., vse to je samo skromen del njegovega programa. Pra.v. tako predvideva Ullerstam — seveda pod nadzorstvom zdravnikov — odprtje posebnih klubov, kjer bi se osebe s sorodnimi okusi lahko seznanjale. In naposled bi «hiše» pod nadzorstvom zdravnikov, torej prave seksualne klinike, tudi lahko zadovoljevale kar naj večji obseg najrazličnejših že- — Ko so vse to čull — mi je priznal Ullerstam — so nekateri poslušalci malodane začeli klicati na pomoč. Toda, kaj je v tem tako škandaloznega? Takšna organizacija bi se lahko uzakonila z vsemi zahtevnimi zdravstvenimi garancijami, kakršne obstajajo ali so obstajale v številnih deželah. Ob priliki javne diskusije, do katere je v Stockholmu prišlo pred več kot 700 osebami, jih je 80 odstotkov izrazilo mnenje, da bi sleherna cenzura nad publikacijami morala biti odpravljena. A prikazani film — ki je sicer po mnenju samega Ullerstama bil kar najbolj dolgočasen — je o-krog 70 odstotkov gledalcev ocenilo za povsem nepohujšljiv. Zares Je čudna ta švedska, ki je domala obsedena od spola in je o njej govora kot o deželi svobodne ljubezni, kjer se golota razkazuje po vseh magacinlh, vendar pa se za nudizem praktično morda manj ogrevajo kot na Ažurni obali, a kdor bi sl želel ogledati program z razgaljenimi ženskimi telesi, se mora za to odpeljati najmanj v Hamburg. MARCEL BONNEFOY (iz «Lecture pour tous») FRANCE BEVK 19. MLINI I ŽIVLJENJA! Odšel je proti Gmajnarju. Hitel je in se oziral, kakor da se boji, da ga kdo ne vidi. Ustavil se je ob pajštvi in se skril pred Anko, ki je klicala kokoši in jih vabila pod streho, ker je že nastajal mrak. Spustil se je na debel panj pred žeknom in čakal. Prižgal si je cigareto, se zavijal v dim in v misli, ki so ga obletavale. Oči je venomer upiral na stezo; a France dolgo ni bilo. Vsaj njemu, ki je gorel od nestrpnosti, se je zdelo, da že čaka celo večnost. Slednjič je prišla, ko je na Smrečje in na vso pqkrajino že legal večer in so v hišah .zagorele prve luči. Medlo so mežikale tudi iz Potoka in iz Robidnice. V gostem mraku je kot črna senca brez sape hitela navkreber. Zadnjo cigareto ni utegnil pokaditi do konca, pohodil jo je z nogo. In četudi dekletu zaradi mraka ni mogel natančno videti v obraz, je sodil po njeni naglici, da je vznemirjena... Njena pot je bila v resnici težja, kot si jo je zamišljala. Dve noči, ki jih je zopet preživela doma, je prebdela malone brez spanja. Dramila jo je misel na Plečarjeve. Nagel odhod brez slovesa jo je preveč mučil jz neugodjem in sramovanjem. Ni ji bilo toliko zaradi Pavleta in Lenke, najmanj, peklo jo je zaradi Tone in Plečarja. Pred njima se je čutila krivo. Sama sebi je očitala nehvaležnost. Kaj bi bilo z njo, če bi je v usodnem trenutku ne bila vzela pod streho? Tolažila se je z mislijo, da jo bosta razumela. Ni se mogla za zmeraj odreči domu in očetu. Sprejela sta jo prijazno, a ne s hrupnim veseljem. Da, saj sta jo razumela. Ni se ji treba opravičevati, sta rekla, saj so vendar ljudje. Končno je le dobro in prav, da se je oče sprijaznil z njo. Gorje mu, ki nima svojega doma. In ona ga od jeseni ni imela. Zdaj ga je zopet našla. In vendar se je Franci zdelo, kakor da so se v dveh dneh strašno odtujili drug drugemu. Kljub prijaznosti je bilo čutiti neko pridržanost. Posebno pri Plečarju, ki mu je gledala iz zvoka glasu in iz oči. Mislila je, da se življenje lahko vsak hip nadaljuje tam, kjer se je pretrgalo. Motila se je. To je grenko občutila. Ce jo bodo potrebovali za delo, je rekla, jo lahko pokličejo, rada bo prišla. Oče se zaradi tega ne bo usajal. Ponudbe, ki je prišla iz srca, Plečar ni zgrabil z obema rokama. Ce jo bodo potrebovali, jo bodo naprosili, je rekel hladno. Franca bi se od tesnobe, ki se je nabirala v nji, najrajši' na mestu poslovila. Zadržala jo je Lenka, ki jo je zapletla v prijateljski pomenek. Pri nji ni čutila zadržanosti. In morala je čakati na kavo, zakaj Tona je že pristavila ponev... Vtise je obnavljala pri sebi, ko je tekla proti domu. Vso pot so ji ustnice šepetale tihe besede razočaranja. Čutila se je kot izgnanec, ki se je vrnil domov, a je namesto toplega doma našel pogorišče. Zaprla se bo v kamro in se v samoti razjokala... Pogreznjena v misli in občutke ni opazila fanta, ki je nenadoma vstal pred njo. «Dober večer!« Tako se ga je prestrašila,, daJe kriknila in obstala. «Ti si?» je rekla, ko ga je spoznala. «Dober večer!« Pri Plečarju je Pavleta pogrešila in se ozirala po njem. Zdelo se ji je čudno, da ga v mraku še ni domov. Vendar ni vprašala po njem. Domači ga tu niso omenili. Zdaj se ga je v trenutku potrtosti razveselila kot v mračnem dnevu sončnega žarka. «Pri vas sem bila,« je rekla, ker je Pavle samo molčal. «Vem. Videl sem te teči k nam. Zdaj sem te čakal.« Dekle je vprašujoče pogledalo fanta. «Rad bi govoril s teboj,« je dostavil. Nekaj časa sta stala kot dve senci, se gledala v mraku in molčala. Frančin pogled Je vpraševal: No, kaj mi boš povedal? Pavletu so se svetile oči. Bilo ji je na mah lažje kot prej. Fant pa je molčal, kot da mu je vzelo glas. «Saj razumeš, da nisem mogla za vedno ostati pri vas,« se ji je zdelo potrebno, da se tudi njemu opraviči. «Nismo te podili,« je rekel Pavle z glasom, ki je zvenel kot rahlo očitanje. «Ne, za božji čas, res ne!« je vzkliknila Franca. «Tega nisem rekla. A saj ne potrebujete dekle.« Pavle je čutil, da mora končno izreči, kar mu je tako težko ležalo na duši. «Vendar bi lahko ostala... četudi ne za deklo...« je plaho rekel. Bilo je izgovorjeno. Vroče ga je spreletelo po telesu. Franca se je zdrznila. Tega ni pričakovala. Vsega prej kot tega. Za hip je mislila, da morda ni prav razumela. Ni bila do konca prepričana, da se morda ne moti. A ko je Pavle razburjen poiskal njeno roko in jo stisnil, ji je bilo povsem jasno. Pomota ni bila mogoča. Prešinilo jo je sto nasprotujočih si misli in občutkov. «Zakaj se norčuješ?« je rekla z zamirajočim glasom. «Saj vendar veš, kako je bilo z menoj.« Pavle je izpustil njeno roko in se umaknil za korak. «Bog mi je priča, da se ne norčujem,« mu, je zaneseno zapel glas. «Resno mislim. Ce pa ti še zmeraj 'misliš na koga drugega, ti za to ne porečem niti besede. Zbogom in ostaneva si prijatelja!« «Na nikogar ne mislim,« je dejala Franca, ki se je čutila zadeto. «Na nikogar več... Le tako nenadoma je prišlo. Počar kaj, da se privadim tej misli... To ni kar tako...« Fanta ni hotela za vedno odbiti. Vendar ji je bila misel, da mu postane žena, tako tuja, da je trpela od nje. Pavle je bil srečen, da ga ni naravnost odbila. Prevzel ga je občutek zmagoslavja. Dekle je znova zgrabil za roko in ga potegnil k sebi. Storil je, kar je tolikrat nameraval... Franca se mu je za trenutek voljno naslonila na prsi, a nato se mu je plašna iztrgala. Kratko mu je želela lahko noč in stekla proti domu. Pavle je gledal za njo, dokler ni utonila v sencah. Nato je zavriskal in se spustil proti domu. Ob hlevu je presenetil Lenko in Lipeta, ki sta se tiščala v temi in šepetala. Glasno se je zasmejal njuni preplašenosti in odšel v izbo, iz katere je sijala luč. 21 Pavletu je bilo, kakor da so mu zrasle peruti. Skoraj noben večer ga ni bilo doma. To je bilo nenavadno, da je vzbujalo očetovo in materino pozornost. Spremljala sta ga z zamišljenimi pogledi. S Franco sta se sestajala v sadovnjaku, kjer jima je zrelo sadje cepalo na glavo. Skoraj vedno jo je priklical njegov žvižg, s katerim je posnemal kosa. Sedela sta na trati in se brez konca tiho pogovarjala. Nekoliko sta se skrivala, da bi ne prišla prehitro ljudem v zobe,.. Franco je Pavletova ^ snubitev spravila v hudo duševno stisko. Dotlej je do fanta čutila le kot do dobrega tovariša. Ugajal ji je, tega si ni tajila. Včasih si je mislila, kako bi bilo lepo, če bi bil Ferjan po značaju tak kot on. Koliko bi ji bilo prihranjenega! To je bila le tiha želja, ki se ji ni vdajala s srcem. (Nadaljevanje sledi) L UREDNIŠTVO- TRST - UL. MONTECCHI 8'- II. TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 - II. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej: četrt letna 2 250 lir polletna 4 400 lir celoletna 7 700 lir — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 10 din, 2.400 din za leto 1965. — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari frg 3/1., telefon ’ ‘’2 207 ’ tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603 86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 lir beseda. - Oglasi tržaške in goriške pokrajine se ’ naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije prt »Societk Pubblicitk Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst__