AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 202 CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, AUGUST 27TH, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV In otroci bodo jedli Mrs. Mary Bisch, 26 let stara, brez dela, mati dveh malih otrok, je stanovala pri Mr. in Mrs. Mike Bezek, 4532 Warner Road. Be-zek je pa tudi zgubil delo, in je imel sam dovolj lačnih za krmiti. Tako so sorodniki svetovali Mrs. Bisch, da če se da zapreti, da bo mesto plačevalo $15.00 na mesec za otroke. Res je bila Mrs. Bisch aretirana in obtožena, da zanemarja mladoletne otroke. Sodnik Day jo je obsodil za 90 dni v zapor, in otroci bodo sedaj dobili jesti. Mesto plača $15.00 na; mesec. K molitvi Članicam podružnice št. 25 S. ž. Zveze se naznanja, da se zberejo k skupni molitvi v soboto večer ob 7. uri, za pokojno Josephine Peterlin na 1283 E. 55th St. Pijani voznik Mary Mraz, 10 let stara, se nahaja v bolnici sv. Aleša radi poškodb, ki jih je dobila, ko jo je pobil na tla avto, katerega je vozil neki pijani voznik. Mary stanuje na 3618 E. 78th St. Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah Slovenski umetniški slikar Mr, Per usek namerava septembra meseca na slikarsko konvencijo v Milwaukee, potem pa bo najbrž odšel v prijazno slovensko naselbino Willard na oddih. V samostan frančiškank jej vstopila Miss Genevieve Baznik, hčerka družine Baznik iz La-Salle, Illinois. Njeno samostansko ime je sestra Leticia. Naha -ja se v Lemontu, 111. Iz Homer City, Penna., se poroča,; da so si tam v kratkem trije rojaki zlomili noge. Prvi je bil John Dekleva, drugi, ki ga je nesreča dohitela, je Mike Kri* vec,. in tretji pa Frank Goričan. Kako in zakaj so se pripetile nesreče, poročilo ne pove. Policija iz St. Josepha, Michigan, je pred nekaj dnevi izpra-ševala v Chicagi štiri moške, ki so na sumu, da so zadnji petek ubili Franka Marka v Michiga-nu. Aretirani so: brata Louis in John Maček, Aleksander Berger in Steve Grod. Pri delu se je ponesrečil v In-dianapolisu, Indiana, rojak Frank Lužar. Rojak se nahaja v mestni bolnici. Srebrno poroko sta praznovala nedavno tega Mr. in Mrs. An ton Jamnik v Pueblo, Colo. Mr, Jamnik je bil rojen v vasi Brankovo, fara Velike Lašče, Mrs. Jamnik pav Strugah pri Cerkvi^ p. d. Mežinova Micka, ki se je prej pisala Krašovec. Iz naselbine v Pueblo .Colorado, se je poslovil odlični rojak Mr. John Butkovič, ki je bil na zadnji konvenciji Hrvatske BraU ske Zajednice izvoljen glavnim predsednikom te največje jugoslovanske podporne organizacije v Ameriki. Mr. Butkovič bo v bodoče bival v Pittsburghu, kjer se nahaja glavni urad omenjene bratske organizacije. -o—- Dobrodelna prireditev V soboto, 22. oktobra, bo v Clevelandu ena največjih dobrodelnih prireditev, ko vprizorijo naše samatarinske žene in dekleta, ki so članice Community Welfare kluba,, kostumni ples in zabavo v veliki dvorani S.N. Doma na St. Clair Ave. To je vsakoletna prireditev naših žen in deklet, namenjena za podporo naših siromakov in brezposelnih. Razlikuje se popolnoma od navadnih plesov po svoji ogromni udeležbi, po krasnih in pomembnih maskah, po obilnih darilih, ki jih dobijo udeleženci, in po tem. da dobiček prireditve gre za lačne slovenske družine. Koliko dobrega so te ženske tekom svojega mnogoletnega delovanja že naredile, ni mogoče napisati na tem mestu, toda slovenski javnosti je to dobro znano. Poznani slovenski zobozdravnik, dr. William J. Lausche, ki je obenem tu di dovršen glasbenik, ki je dirigiral že toliko radio koncertov, bo s svojo orkestro, ki slovi po vsem mestu, tudi letos glavna privlačna sila prireditve. Konvencija slepcev V soboto, 3. septembra, se prične v Clevelandu 18. konvencija "State Welfare Association for the Sightless," to je, konvencija slepcev. Konvencija se začne z banketom in plesom. Pri zadnji konvenciji je bilo par delegatov navzočih, ki pa niso bili slepi, Pač pa so simulirali slepoto, pa so jih pravi slepci pogruntali in vrgli iz konvencije. Predsednik omenjene organizacije je Thomas Fox, 1622 E. 117th St. Smrtne obsodbe so se začele dnevno množiti v sovjetski Rusiji Moskva, 26. avgusta. Smrtne kazni se skoro dnevno bolj uveljavljajo v sovjetski Rusiji, časopisje zlasti priporoča točno izpolnjevanje odredb vlade, da se ostro kaznuje tatvina na železnicah in na farmah. Neka sodnija na Krimu je obsodila nekega delavca v smrt, ker je po-škiodovajl mlatilni stroj s tem, da je zagnal velik žebelj v maši-nerijo. V nekem predmestju Moskve sta bila dva moška obsojena v smrt, ko sta priznala, da sta povzročila,, da je vlak skočil s tira, nakar bi imela oropati potnike. Nadalje se poroča, da je pred kratkim odpotovalo iz Finske, kjer vlada velika brezposelnost, tisoče finskih komunistov, ki so kot taki pričakovali, da dobijo v Rusiji delo. Toda v Rusiji so zašli v tako bedo, da so njih družine sedaj zaprosile finsko vlado za pomoč. Ko so finski komunisti dospeli v Rusijo, so jih ruski komunisti odpeljali daleč v vzhodno Sibirijo, kjer so bili podvrženi prisiljenemu delu in neznosnemu trpljenju, šele po dolgem prizadevanju se jim je posrečilo priti v stik s finsko vlado, ki je morala uporabiti diplomatične korake, predno se ji je posrečilo rešiti domače ljudi. Hrvatski Radio Klub Naznanja se čitateljem "Ameriške Domovine," bratom Hrvatom in bratom Slovencem, da; se je zopet organiziral Hrvatski Radio Klub za bodočio sezono. Dan, kdaj se prične z rednimi koncerti, bo naznanjen v kratkem. Hrvatski Radio Klub prosi vse brate Slovence in Hrvate, da jim pomagajo pri tem koraku ali pa da postanejo člani Kluba. Kdaj se vrši glavna seja Hrvatskega Radio Kluba bo pravočasno oznanjeno v slovenskih in hrvatskih časopisih. Demokrati iz 32. varde V nedeljo priredijo demokrati iz 32. varde svoj letni piknik, ki se vrši v Willo-Beach parku, na E. 295. cesti in Lake Shore Boulevard'. Predno se podajo izletniki na prostor piknika, se vrši avto parada, ki zapusti Euclid Beach park točno ob 12. uri popoldne. Vsi oni, ki nimajo avtomobilov, se lahko poslužijo bu-sov, ki bodo na razpolago. Oglasite se na prostorih Euclid Beach parka pred 12. uro opoldne za pogoje. Na pikniku samem se bo razdelilo nad 50 krasnih daril, vršile se bodo zanimive baseball igre, poleg tega bo pa izvrsten prigrizek in mnogo zabave, kakoršne dosedaj niste še videli. Demokrati iz 32. varde so prijazno vabljeni v nedeljo. Pridite in seznanite se z raznimi uradniki in delavci kluba. Pazite na očesa Profesor Paul Motto, od Western Reserve univerze, je izdal svarilo vsem onim, ki bodo prihodnjo sredo zrli na solnce, ki bo mrknilo. Gledati s prostim očesom v solnce, tudi če je v mrku, je nevarno in zna postati usodepolno za oko. V solnce lahko gledate, ako držite pred očesom kos zakajenega stekla, črna očala ali pa eksponirano fil-mo vašega fotografskega aparata. V Clevelandu se bo mrk videl 87 odstotkov popolno/toda ne bo vladala velika tema. * Radi depresije je Romunska letos odpovedala vojaške manevre. 1 10,000 mož vladne armade j je porazilo v 48 urah brazilske upornike Rio de Janeiro, Brazilija, 26. avgusta. Največja bitka, ki se je vršila v zgodovini republike Brazilije, se je končala včeraj s porazom uporniških čet, katere je napadla 10,000 mož broječa zvezna, armada. Bitka se je vršila z vsemi pripomočki modernega načina bojev, z zrakoplovi, tanki, težkim topništvom strojnimi puškami, strelnimi jarki in žičnimi ovirami. Bojna črta se je raztezala na fronti osmih milj. Uporniška armada je bila bombardirana po zrakoplovih in s težkim topništvom, in ko so topovi in bombe opravili svojo dolžnost, je napadla konjenica in končala bitko s težkimi zgubami za upornike. Napredek na fron-ti je bil težaven in počasen, ker je prostor hribovit in skalnat. Upornikom je poveljeval nemški general Klinger, ki je leta 1930 vodil revolto, ki je spravila sedanji režim na krmilo vlade v Braziliji, a se je letos pridružil upornikom iz države Sao Paulo. Zdravstveno stanje Zgodovina Clevelanda še ne pomni tako zdravega stanja prebivalcev, kot ga imamo baš letos. Ljudje kar nečejo umirati, pa nečejo, je vse zastonj. Mestni zdravstveni urad poroča, da letos umre komaj 9 oseb na vsakih 1000, dočim se jih rodi 18 na 1000, torej še enkrat toliko, V letih najboljšega dela je znašala umrljivost prebivalstva 17 od 1000, letos pa. pogrebniki nimajo skoro nobenega posla. Najbrž ljudje čakajo, kdaj se vrne prosperiteta. Rada bi videla moji sestrični Zefko in Terezijo Smuk. Prosim, oglasite se pri meni. Jožefa Planinšek, rojena Žagar, 3581 E. 78th St. New-burg. Pozor, društva S. D. Z. Za ogromni piknik Slovenske Dobrodelne Zveze, katerega priredijo naši mladini člani in članice Zveze, dne 4. septembra na Pintarjevih farmah, se potrebuje več delavcev na prostorih piknika. Vsako društvo Slovenske Dobrodelne Zveze v Clevelandu in ckolici bi moralo poslati dva delavca. Ako vaše društvo še nikogar ni pooblastilo, ste prijazno prošeni, da se javite prostovoljno. Zglasite se v glavnem uradu Zveze ali pa pri glavnem predsedniku, bratu Černetu na 6033 St, Clair Ave. Junak, ki se ne zaveda svoje moči Prepovedana loterija prihrani Amerikancem tisoče milijonov dolarjev Washington, 26. avgusta. — Kot naznanja poštni oddelek ameriške vlade so odredbe ameriške vlade proti tujezemskim loterijam prihranile Amerikancem v letih depresije tisoče milijonov dolarjev, katere bi sicer zgubili v enakih špekulacijah. Naravnost neverjetno je, da Amerikanci v teh najslabših časih stavijo največje svote v razne loterije in srečke, dočim se v dobrih časih ne zmenijo dosti za nje. Toda poštni oddelek je neprestano na straži. Ljudje, ki pošiljajo denar v tujezemstvo za srečke, imajo le redko kdaj priliko, da pride denar na pravo mesto. Navadno se taka pisma zaplenijo, denar za srečke se vrne onemu, ki ga je poslal, srečke pa uničijo. Tekom lanskega leta je bilo aretiranih 1357 oseb, ki so prodajale srečke v Ameriki. Glasom postav Zedinjenih držav je v Ameriki' vsaka loterija in vsako sreČkanje prepo-i vedano. Smrtna kosa V petek zjutraj ob 11. uri je preminula v Lakeside bolnici Ana Lindič, stara šele 21 let. Rojena je bila v Youngstownu, Ohio. Ranjka je bila članica društva Strivers, št. 671 H. B. Z. Tu zapušča starše, dve sestri, Mary in Rose in tri brate, Victor, Joe in John. Pogreb se bo vršil v pondeljek ob 8:30 iz hiše žalosti na 15519 Daniel Ave. v cerkev Marije Vnebovzete, potem pa na Calvary pokopališče pod vodstvom August F. Svetek. Naj bo ran j ki mladenki mirna ameriška zemlja! Iskreno soža-' lje preostalim sorodnikom! Veliko odlikovanje Bivši republikanski councilman v Clevelandu, Liston G. Schooley, ki se nahaja v državnih zaporih, kamor je bil poslan za 5 do 10 let, ker je osleparil mestno blagajno pri prodaji mestnega zemljišča, je te dni dosegel v ječi odlikovanje. Vodja zaporov ga je namreč premestil k tovarni za izdelovanje opeke, kjer bo Schooley v bodoče kot stražnik pri vratih, pri katerih prihajajo in odhajajo kaznenci. Skoro pol milijona ameriških državljanov trajno biva v tujezemstvu Washington, 26. avgusta. Poleg tisočerih ameriških turistov, ki preplavajo stalno skoro vse dežele sveta, se nahaja v tujezemstvu za stalno 403,317 ameriških d r ž a v 1 j a nov. Seveda ogromna večina teh biva v naj-| bližji deželi, v Kanadi, kjer so jih našteli 223,858. Nadaljnih 100,000 ameriških državljanov biva stalno v Evropi, in njih večina se nahaja v Franciji, kjer so jih našteli 23,913. Na Norveškem je 846 ameriških državljanov, dočim je nenavadno visoko število ameriških državljanov na. Portugalskem, kjer so jih našteli. 17,149. Od teh jih je 16,848 kot ribičev na Azor-skih otokih, in so večinoma na-turalizirani državljani, ki so dobili v Zedinjenih državah pravico državljanstva. V Italiji je 12,112 državljanov/, večinoma naturalizirani, v Angliji in severni Irski jih je 8,386, v Irski svobodni državi pa 6,222. Na češkem je tudi lepo število ameriških državljanov. Našteli so jih tam 7454, v Jugoslaviji jih je 5640, v Nemčiji 4660, v Rusiji nekako 2000, v Švici 2153, na Poljskem 1750, v Belgiji 1,-227, na Grškem 976 in v Gibraltarju 2. V Južni Afriki prebiva 1629 ameriških državljanov, v vsej Afriki pa 4000. V Aziji stalno biva 24,742 ameriških državljanov. -u———— Umor v Lorainu Iz Loraina, Ohio, se poroča, da je bil včeraj tam ustreljen Anthony Seraphino, star 4 llet, oče sedmih malih otrok. Seraphino je bil že dalj časa brez dela. šel je na postajališče železnice, kjer je nabiral premog, ko je naletel nanj železniški detektiv Jones, ki je prijel za revolver in ga ustrelil. Jones pravi, da, ga je Seraphino napadel, in da je streljal v samobranu. Jones je trdil, da ga je Seraphino skušal ustreliti, toda policija ni pri njem dobila nobenega revolverja. Policija preiskuje. Na potu v domovino S posredovanjem tvrdke August Kollander v Slov. Narodnem Domu so poleg Mrs. Ane Brodnik, njenega sina in njene sestre Miss Justine Zakrajšek, o katerih smo že omenili, odpotovali v četrtek proti stari domovini tudi sledeči: John Grivitz, Mr. Frank Woldin in Mrs. Mary Woldin. Vkrcali so se na br-zoparnik "lie de France." Vsem želimo prijetno vožnjo in srečen povratek med nas! K molitvi Članice društva Srca Marije (staro) so prijazno prošene, da pridejo nocoj večer ob 8. uri na dom umrle članice Josephine Peterlin, 1283 E. 55th St. k molitvi. Obenem so prošene, da se v pondeljek v obilem številu udeležijo pogreba. Zadušnica V torek, 30. avgusta, se bo v cerkvi Marije Vnebovzete brala sv. maša za pokojno Josepho Mrgole ob 8. uri zjutraj. Prijatelji so prošeni, da so navzoči. Tifus Deset ljudi je bilo zadnji teden priglašenih, da so zboleli za tifusom, toda noben slučaj ni bil smrtonosen. Kelihi ukradeni Iz zakristije katoliške cerkve sv. Patricija na 3602 Bridge Ave. so bili včeraj ukradeni tri-1 je zlati kelihi, vredni $300.00. Predsednik Hoover je zopet imenoval komisijo za borbo v depresiji Washington, 26. avgusta. — Predsednik Hoover je sklical v glavno mesto "voditelje kapitala," katere imenuje "business možgane" dežele, da se uprizori napad na vsej narodni fronti proti sedanji depresiji. Takih konferenc je predsednik Hoover sklical že celo vrsto, ne da bi od njih narod imel še eno samo korist. Namen sedanje konference je ustvariti močan centralni odbor voditeljev finance in industrije. D el o k r o g' tega centralnega odbora bi bil stopiti v zvezi z vsemi uradnimi, napol-uradnimi in privatnimi agencijami, ki se danes borijo proti brezposelnosti v posameznih mestih in državah. Ustanovitev centralnega odbora, ki bi imel nekako napol-uradno stališče, je bila sklenjena pri zborovanju v zakladniškem oddelku vlade, kjer so bili navzoči kabinetni uradniki in eksekutivni uradniki 12 okrožnih bančnih okrajev. Namen tega odbora je spraviti več ameriških dolarjev na delo in preskrbeti več ljudem delo. V petek ob 10. uri zjutraj je predsednik Hoover osebno nagovoril zbrane industrijske voditelje., Navzoči so bili skoro vsi večji industrijalci, med njimi: Owen D. Young, Myron Taylor, pred-'sednik jeklarskega trusta, Ed» sel Ford, sin Henry Forda, Hurley in Traylor, znana chicaška bankirja, Firestone iz Akrona. H. I. Harriman, predsednik Trgovske zbornice Zed. držav. Ti bodo tvorili generalni štab, ki bo dirigiral napad na depresijo. ._t\_ ■ Nova zastava Primeroma še mlado društvo sv. Križa št. 214 K.S.K.J. ima v nedeljo, 28. avgusta, velika slav-nost, ko bo razvita in blagoslovljena prva društvena zastava. Mnogo bratskih in drugih društev je obljubilo lepo udeležbo za v nedeljo. Ob 1. uri popoldne' se zbirajo društva pred Grdinovo dvorano, nakar odkorakajo z godbo ob 1:30 v cerkev sv. Vida, potem pa zopet nazaj v Grdinovo dvorano, kjer se bo zastava razvila ob sviranju ameriške in slovenske himne. Predsednik društva, Mr. Jos. žiganti bo imel pozdravni govor, in sledil mu bo predsednik slavnosti, Mr. Jos. Grdina. Gostom v pozdrav bo deklamirala Miss Mary Smolk. Mr. in Mrs. Louis Ferfolia, kot boter in botra zastave, pozdravita goste. Zastavo pozdravi Miss Ana Pintarič, nakar govori bivši gl. predsednik Jednote, Mr. A. Grdinai in njemu sledita "oče in mati" zastave, Mr. in Mrs. August Kristančič. "župan in (županja" slavnosti sta Mr. Jim Slapnik in Mrs. Josie Grdina. Nastopi gl, podpredsednica K. S. K. J., Mrs. Mary Hochevar, potem pa gl. odbornik Mr. John Zulich, in sledijo dr. Oman, vrhovni zdravnik, Mr. Ivan Zupan, urednik "Glasila KSKJ" in društveni zastopniki. Zvečer ob 7:30 se vrši v Grdinovi dvorani velika plesna veselica, pri kateri igra godba Bled. Občinstvo j je prav prijazno vabljeno k tej slavnosti. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NBW8FAPHR Published dally except Sunday* and Holiday« NAROČNINA: Ea Ameriko in Kanado na leto 9B.6« Za Cleveland, po poitl, celo leto $7.00 Ca Ameriko in Kanado, pol leta II.M Za Cleveland, po poitl, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznafolclh: celo leto $5.60; pol leta $3.00; ietrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.60. Fosamesna Številka I cente. Via plama, dopise in denarne poSUJatve naslovite: Amerlika Domovina, 8117 Bt. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HXnderson 0838 JAlflCS DCBKVKO and LOUIS J. PERO, Kditora and Publishers Sintered as second class matter January 5th, 1808, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1878. 55^83 No. 202, Sat., Aug. 27th, 1932 Še prosili jih bodo Republikanska stranka, ki je že od leta 1912 na krmilu vlade v Washingtonu, še nikdar ni pokazala najmanjše naklonjenosti napram tujezemcem. Ob vsaki priliki pokaže svoje sovraštvo napram njim, svojo nativisti^no prenapetost, fanatizem in mržnjo. Ne samo, da so se postave za pridobitev državljanstva od leta 1920, ko se nahajajo republikanci na krmilu vlade tako poostrile, da je danes že skoro junaštvo, kdor se drzne prositi za ameriške papirje, pač pa je isti režim v Washingtonu ustavil skoro sleherno naseljevanje iz dežel, odkoder prihajajo "giniti," dočim je naseljevanje iz Anglije in severne Irske skoro neomejeno. Splošno poznano dejstvo je, da republikanska stranka fn režim sovražijo tujezemce. Druzega niso kot da so jih trpeli v tej deželi, da so opravljali leta in leta nazaj najtežja dela za najslabšo plačo, česar ni bil zmožen angleški Sak-sonec ali saški Anglež. To je bil vzrok, da so v letih, ko je Amerika trpela na pomanjkanju ljudi, in ko je začela razvijati in pridobivati na dan svoje naravno bogastvo, vabili sem naseljence, jih pošiljali v globoke jame, na oddaljene prerije in v podzemeljske kanale, da so čistili nesnago, kopali zemeljsko bogastvo in tako pripomogli, da je pač nastalo ne-številno trustov in milijonarjev, toda za človeški standard življenja delavca se ni zmenil nihče. Oni, ki ste prišli sem pred 40. ali 30. leti dobro veste, v kakih kolibah in v kakih razmerah ste živeli! Pri trdem deju, pod zemljo, v neznosnih tovarnah, na obširnih prerijah, pri delu, ki je trajalo po 12 do 16 ur na dan, pač ni imel noben tujezemec prilike obiskovati večerne šole, študirati in pobrigati se za pridobitev amerikanskih pravic. Ni bilo ne časa ne prilike za to. Kar je kdo prislužil, je prislužil v pravem, marsikdaj krvavem potu svojega obraza in telesa. Zato pa v letih 1880 do 1900 skoro nismo slišali, da bi se kdo naših rojakov potrudil, da bi postal ameriški državljan. Toda ljudje, ki so se nahajali več let v Ameriki, so končno le začeli gledati okoli sebe in so polagoma odpirali oči, motreč razmere v iskreni želji, da bi si življenje zboljšalr in da bi se jih lahko prištevalo k ljudem, ne k živini, Tupatam so se bolj podjetni začeli priglaševati za državljanske papirje, za državljanske pravice. Pridobiti slednjo je bilo tedaj kaj lahko. Veljalo je, da, si izjavil, da si pošten človek, da se odpoveš cesarju, položil si dolar na mizo pred uradnika, pa so te potrdili za polnomočnega državljana. In ko so ti naseljenci začeli v večjem številu pridobivati si ameriško državljansko pravico, so oblasti postale pozorne in kar naenkrat prišle do prepričanja, da je treba za državljanstvo več računati. Mislili so namreč, da če dosti računajo, da ne bo, toliko tujezemcev vpraševalo za državljanske pravice. In pristojbina za ameriške papirje se je dvignila na štiri dolarje, poleg tega, da je moral prosilec znati že odgovarjati še na razna, tedaj še lahka vprašanja o ameriških postavah. Vzrok, da so otežkočili pridobitev ameriške državljanske pravice, je ta, ker je Amerikanec, oziroma angleški Sak-sonec ali saški Anglež, ki si lasti pravico do Amerike, kmalu spoznal, da ima Čeh, Nemec, Slovenec, Poljak, Slovak, vse drugo, mnogo bolj liberalno naziranje o človeških pravicah in dostojanstvu kot pa tak-le iz Anglije došli naseljenec. In začeli so misliti, da v očigled velikega naseljevanja, zlasti iz centralne in južne Evrope, zna ta naselniški narod preplaviti Ameriko in postaviti "pristne Amerikance (Angleže) v ozadje in jih na dk ril i ti v moči pri vladi. In začelo se je v letu 1920, ko je republikanski režim prišel na krmilo v Washingtonu, ostro, rezajoče, nasilno postopati proti naseljencem in proti prosilcem za državljanski papir. Najprvo so začeli omejevati naseljence, še v časih, ko je bilo tu dobro delo. Dočim je bilo Angležem svobodno naseljevanje, in niso Angleži nikdar niti kvote izpolnili, pa se je dalo drugim državam omejeno kvoto. Iz Jugoslavije so jih pripustili letno okoli 500. Poostrili so obenem tudi postave 7,a pridobitev "ameriške državljanske pravice, in kar naenkrat je veljal prvi papir $5.00, dočim je bil prej $1.00, drugi papir pa $15.00, a v mnogih slučajih celo $30.00. To je zasluga republikancev, ki se nahajajo na krmilu vlade v Washingtonu od leta 1920. Z vsemi svojimi deli so pokazali dosledno mržnjo napram naseljencem. Z nobeno drugo postavo niso pokazali bolj svoje mržnje napram tujezemcem, kot z nečloveško, ostudno cfeportacijsko postavo, o kateri spregovorimo v prihodnji številki. sih je bilo nemogoče spraviti skupaj toliko denarja. In tako so prišli na idejo, da bi staro cerkev prestavili poleg župnišča. Ker je pa cerkev premajhna, jo bodo podaljšali, da bo za silo odgovarjala. Zdaj imamo že vse pripravljeno ; še par dni, pa bo cerkev stala poleg župnišča. Da bi videli naše farmerje, kako pridno delajo: eni kopljejo, drugi zidajo, tretji vozijo zemljo, tako, da bodo večino dela farani sami napravili. Kdor ne more pomagati z denarjem, gre pa delat in tako gre delo jako hitro naprej. Pa še drugič kaj več poročam. Pozdrav! Frances Mislej. Cleveland (Collinwood), O — Gotovi smo, da ostanejo še nadalje slavnostni običaji, posebno ako vzamemo v pogled narodne ustanove. Zanimanje naroda je veliko, da si ohrani v spominu delo svojega zaželjenega cilja in to brezdvomno vsaka naselbina, dokler bo obstal slovenski živel j. Tukaj na južni strani v Collin-woodu nam prinaša prihodnji mesec spomin otvoritve Slovenskega doma na Holmes Ave. iz leta 1919, v katerem mesecu je bil sklep direktorija, da proslavi dne 4. in 5. Program slav-nosti bo v kratkem naznanjen, le eno točko naj omenim za naše vsakdanje posetnike balinar-je, da se vrši tekma dne 5. septembra, pričetek točno ob dveh popoldne. Za prvo nagrado je določeno $5.00, za drugo $2.50. Vsi rojaki, ki so se udeležili tekme 4. julija in drugi, so nonov-no vabljeni. Zanimive točke prihajajo v program za splošno občinstvo. Gotovo vas bodo razveselile in tako pripeljale v našo sredo za skupno proslavo narodnega hrama za malo vstopnino. Ob tej priliki je cenjeno ob-stvo vljudno vabljeno od blizu in daleč, da nas poseti omenjene dni. želeč mnogo udeležbe in na svidenje, ostajam za odbor: Chas Benevol. USMILJENA SRCA Dostikrat se je moral ta ali oni radi siromaštva ali bolezni obrniti na usmiljena srca. Iz lastnega in narodnega prepričanja, da v našem slovenskem telesu bije srce usmiljenja, zato se tudi mi obračamo na vse Slovence in prijatelje siromakov v Cle-velandu in drugod. Vsakemu Slovencu in Slovenki je gotovo znana pesem "SI« pec." še tako trdo srce se omehča, kadar zaslišimo melodijo te pesmi. Pred očmi in v srcu imamo živo sliko slepca; strašni občutki so v srcu; v očeh solze, v solzah je izraženo naše sočutje in ljubezen do slepca. Težko, red težko je priti z dopisom v javnost, ko prosimo pomoči, oziroma denarnih sredstev v teh slabih časih, zato smo se obrnili na ves slovenski narod v Clevelandu. Kdo je potreben pomoči? Peter Simčič, živeč na 3571 E. 81st St. v Newburgu. Kdo je on in kaj je storil za slovenski narod v Clevelandu tekom 13 let in v kakšnih razmerah sedaj živi, želimo podati nekaj pojasnila. Peter Simčič je bil rojen v vasi Vidrijan, občina Kojsko pri Gorici. Prišel je v Ameriko leta 1913. Kot izvrsten pevec in iz-učen organist, je dobil službo pri dramskem in pevskem društvu "Triglav." Bil je dve leti organist v Collinwoodu pri fari Marije Vnebovzete in je vodil pevski zbor "Soča." V Newburgu je marljivo deloval celih deset let. Ustanovil je tamburaško društvo, bil je pevovodja pevskega društva "Zvon" in ustanovitelj cerkvenega pevskega zbora "Slovenija." Bil je pevovodja društva "Nanos" na West Side. Tukaj smo navedli nekaj podatkov o njegovem delovanju. Razvidno in jasno je, da je bil naš narodni delavec, Peter Simčič, najboljši, voditelj in pevovodja omenjenih društev, ki jim je globoko v srce vcepil milobo slovenske pesmi. Saj to nam še Chariton, O.—Dasi živimo v slabih delavskih razmerah in velikih skrbeh, pa premišljamo kaj bo, če bo šlo tako naprej. Nas farmerje ne skrbi, kako bomo živeli, ker ves pridelek jako lepo kaže. Dela nam tudi ne primanjkuje, ker farmer ima vedno polne roke dela. Nas le skrbi, kje dobiti denar za davke plačati. Kar imamo za> prodat, mora- mo dati za polovično ceno, pa še dostikrat ne moremo niti za polovično ceno prodat. Zpdnji teden so začeli s pripravami, da bodo preselili cerkev Marije, ki je eno miljo oddaljena od župnišča, kar je bilo ge.tbvc preveč odročno. Najprej smo začeli zbirati denar za novo cerkev, pa ni šlo, ker nas je premalo faranov in v teh slabih ča- danes pričajo vsi ti pevski zbori. Postavil jih je na nerazruš-ljiv temelj in njegovo delo se bo še poznalo, ko njega ne bo vc med nami. V zahvalo bi mu rekli: Tisočera Ti hvala, Peter Simčič, za Tvoje težko, neumorno delo, katerega si vršil dolga leta med Slovenci v Cletvelendu! In sedaj, žalostno a resnično: naš narodni delavec Peter Simčič je potreben finančne pomoči. Zakaj ? Izgubil je službo or-ganista pri fari sv. Lovrenca meseca septembra 1926 radi oslepelosti. Celih šest let si ni mogel nič zaslužiti in edina njegova opora je bil njegov sin. Tudi sin je izgubil delo v tovarni in je odšel v druge kraje, da dobi delo, toda zastonj. Peter Simčič je že drugo leto popolnoma brez vseh sredstev in dohodkov. Njegovo siromaštvo je prišlo do vrhunca in edina pot, ki jo še ima je, da mu Slovenska Dobrodelna Zveza izplača malenkostno odpravnino. Spada k društvu Mir št. 10 SDZ. Odbor se je zavzel zanj, da stori vse najboljše njemu v prid in korist. Ko bo dobil izplačano malo odpravnino, bo šel v staro domovino k svoji družini v žužemberk. Dragi Slovenci! Posamezniki, vsa društva SDZ in vsa ona dru štva, pri katerih je deloval naš oslepeli brat Peter Simčič, ste prošeni v bratski ljubezni do bližnjega v narodni ljubezni, da pomagate. Za njegova dela, ki jih je storil med nami Slovenci v Clevelandu, ste prošeni, da priskočite na pomoč siromaku z denarnimi sredstvi. To je naša prošnja na vsa usmiljena srca v Clevelandu. Vsak najmanjši dar bomo z veliko hvaležnostjo sprejeli in še tako mali dar za siromaka šteje veliko. Darove pošljite na predsednika Louis Gliha, 9105 Union Ave., Cleveland, Ohio. Za društveni odbor: Anton Ferfolia, 3336 E. 65th St. se ohrani vera in se mladina uči prave poti skozi življenje. Poštena in pametna mladina je največji zaklad, tako staršev kakor naroda. Za dva tedna počitnic je prišel domov Joseph Lekan Jr., iz 80. ceste. Joe obiskuje višjo šolo za "electrical engineering" in sicer v Milwaukee, Wis. Kakor se vidi, bo Joe čez par let izurjen inženir. Želimo mu polnega uspeha! Joseph Šušteršič iz Issler Ct., ki je pred enim mesecem zapustil mesto in se podal na farme v Minnesoto, se oglaša in pravi, da se mu zelo dopade delo na farmah. Zdrav je in od solnca ožgan, tako da sam sebe ne pozna več, kakor Indijanec. Cež teden prične z nadaljevanjem šole v Onamis, Crosier College, kjer ima še eno leto pred nastopom v semenišče. Joe pravi, da je postavil železen plot okolu srca, da mu ga kaka minnesotska lepotica ne ukrade. Prav tako, Joe. Ko že govorim o farmah, od tam se sliši, da prodajajo min nesotski farmarji krompir po 20 centov sto funtov, kar je nekako 16 centov bušel. Najceneje, kar sem čul tukaj prodajati ga je 75 centov bušel. Ali ni to lumparija? Farmar ne dobi skoraj nič za svoj pridelek, v mestu pa je še vedno vse drago. Veliki prekupčevalci požrejo izmed vsakih štirih krompirjev tri, predno pride do nas. Sram naj jih bo, koklje naj jih obrcajo, sršeni opikajo in še kaj druzega takega dobrega jim privoščimo! Šola, šola! Vse se pripravlja za šolo. Šole se prav kmalu pričnejo. Cez en dober teden se prične pomikati vsa ukaželj-na mladina proti šolam. Natančnejši dan pričetka naše šole bomo naznanili pozneje. Ne vem, kako bo z našimi šolami letos. Vsak ve, da se šola vzdržuje s prostimi doneski faranov. Teh prostih doneskov je vsak dan manj. Četudi naše učiteljice z boljšimi zmožnostmi ,kakor učiteljice javnih šol, dobivajo komaj eno tretino tiste plače, je še vseeno šola velik problem zai župnijo. To ve najbolje župnik, h kateremu pridejo mestne oblasti in zahtevajo: "To in ono je potrebno, tako in tako morate urediti." Sredstev pa ni. Pride mesec, treba je plačati luč in kur- javo, denarja pa manjka. Treba je učiteljicam dati vsaj tisti mali Ion. Kje naj se ga vzame? Treba je šolskega oskrbnika plačati. Kje naj se vzame? Treba je tega, treba je onega. Vedno je treba, treba. Kje naj župnik vzame? Dobri farani se tega zavedajo in vsak po svoji najboljši moči prispeva zraven. In tako se vzdržuje cerkev in tako. se vzdržuje šola. V dnevih kot so dandanes, bo vsak razumel, da je vsa ta skrb silno težavna in tlačeča. Manj naporno je delati težko od jutra do večera, kakor pa skušati zadovoljiti razne potrebe, zlasti v časih kakor so danes. Pa storiti moramo, kar se da, drugo moramo pripustiti božji previdnosti. Vse je le za božje kraljestvo, zato da Nekaj posebnega pri fari sv. Kristine selo na steni. Razpelo pa je ostalo popolnoma nepoškodovano, navzlic temu, da, je zgorel ob njem viseči venec. Velika sreča je bila tudi, da so vsi domači, ki so bili v trenotku silne nevihte zbrani v sobi, ostali nepoškodovani. Strela je nato udarila v kuhinjo in odtod v kletne prostore. Zarila se je globoko v zemljo. Prizadela je nevihta tudi posestnika Jožeta, Kidriča v Spodnjih Pleterjih. Strela je udarila v živinski hlev, toda ni pri tem zapustila nikakršnih usodnih sledov. Le pritisk je bil tako močan, da je ubil v hlevu kravo. Požar1 je izbruhnil tudi pri posestniku Antonu Turkušu v Do-leni, in sicer je zgorela slamnata streha stanovanjske hiše. Ogenj pa se je hipoma razširil tudi na gospodarsko poslopje v bližini, tako da je pogorelo vse, celo pohištvo in nekaj obleke, ničesar ni bilo mogoče rešiti. Samo živino so rešili, škoda znaša nad 80,000 Din, ki je krita z zavarovalnino približno do 20,000 Din. Ogenj je nastal najbrže radi tega, ker se je radi velike vročine vnel lesen dimnik. Gašenje pa je oviralo pomanjkanje vode. K sreči je stala hiša na samotnem kraju in ni bilo nevarnosti za sosedna poslopja. —Požar pri Cerknici. Dne 7. avgusta je iz neznanega vzroka začelo goreti pri posestniku Antonu Obreza v Podskrajniku 1. Bilo je ob 11., ko so ljudje šli od maše. Hitro so priskočili na pomoč, prihiteli so tudi ognje-gasci iz Cerknice in Dolenjevasi z motorkoma. Euclid, O. — Te dni se vrši kontest pod avspicijo Krožka sv. Kristine; gre namreč za najbolj popularno dekle v fari. Dekleta so pridno na delu pri razpe-čavanju glasovnic med svojimi prijatelji in znanci. Miss Alice Bradač, Miss Mary Cinco, Miss Frances Mestek, Miss Mary Pri-možnik, Miss Frances Sokach, Miss Stefania Stefančič in Miss Nettie Stusek so dekleta, ki so v kontestu, in izmed teh bo ena, ki bo pridobila največje število glasov do 9. oktobra, ko se bo vršilo slavnostno kronanje, proglašena za "Popularity Queen of St. Christine." Deležna bo tudi dobitka, za $25.00 vrednosti zlatnine. Rojaki, farani, ako torej pride dekle s temi glasovnica* mi do vas, pomagajte ji priti do svojega cilja. Tiketi so samo po 5 centov. S tem daste' svoj glas dekletu, obenem pa pripomorete blagajni svoje fare, ki veste da tudi potrebuje denarnih sredstev za vzdrževanje. Na dan velike slavnosti 9. oktobra se bo tudi dvignila srečna številka in tisti, ki mu bo sreča mila, bo dobil dobitek za $50.00 vrednosti pohištva, kakoršnega si sam ali sama izbere. Torej rojaki še enkrat, sezite po tiketih. Glede kontesta se bo poročalo od časa do časa, v listu Ameriška Domovina. Marija Hochevar. VESTI IZ DOMOVINE —čudna pota strele. Pred nedavnim je "udarila, med hudo nevihto, ki je prišla nad Ptuj in ves ptujski okraj, strela v hlev pcsestnice Marije Turin pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. V hipu so bila vsa gospodarska poslopja v plamenu. Zgorelo je nad 600 kg sena. Gasilcem se je posrečilo rešiti le stanovanjsko poslopje in omejiti ogenj, da se ni razširil na sosedna poslopja. Posrečilo se je rešiti vso živino. škoda znaša nad 30,000 Din, ki je pa le deloma krita z zavarovalnino. Nad 3000 Din škode ima tudi. trgovec Berenič, ki je imel pri Turinovih shranjen cement in druge stvari, katere je ogenj uničil. Nevihta in strela tudi nista prizanesla posestniku Štefanu Vuku v Dragonji vasi. Strela je udarila skozi okno, švignila naravnost proti razpelu, ki je vi- Dnevna vprašanja 1. Koliko let morate bivati v državi Ohio, predno smete voliti? 2. V katerem slučaju more, v Ameriki rojena in vzgojena žena prositi, da se ji podeli ameriško državljanstvo? 3. Ali mora poročena žena tudi najprvo dobiti prvi ftapir, predno postane državljanka-? 4. Kdo ima v Clevelandu pravico podeljevati državljanstvo? 5. Katere sodnije sploh podeljujejo državljanstvo? 6. Kdo dela predpise za pridobitev državljanstva? * 7. Ali je otrok, rojen v Ameriki, ameriški državljan, ako je mladosten odšel iz Amerike in se ne vrne v Ameriko? 8. Ali je dolžan ameriški državljan v slučaju vojne služiti v armadi ? 9. Ali zgubi ameriški državljan državljanstvo, ako služi v tuji armadi? 10. Kdaj bo prihodnje zaslišanje za ameriško državljanstvo v Clevelandu? Odgovori na vprašanja 1. Eno leto. 2. Ako se je poročila pred 22. septembrom, 1922, z možem, ki ni bil ameriški državljan. Ako se je poročila po omenjenem dnevu, obdrži ameriško državljanstvo. 3. Ne, poročenim ženskam ni treba prvega papirja, ako je mož državljan. Ako pa mož ni državljan, tedaj mora žena najprvo dobiti prvi papir, ako- želi postati državljanka. 4. Zvezna in Common Pleas sodnija. 5. Vsaka sodnija, ki ima svojega clerka in svoj pečat ter splošno sodno jurisdikcijo. 6. Delavski oddelek vlade v Washingtonu. 7. Ne; pač pa postane) takoj državljan, brez npidaljnih ovir, ako se zopet vrne v Ameriko, ne oziraje' se na starost. 8. Da, ker je tako prisegel, ko je dobil državljansko pravico. 9. Da. 10. Dne 16. septembra, na zvezni sodni j i. Ce verjamete al' pa ne. Gotovo ste že brali Surtzove-ga Franceta "špraho" v dopisu (in danes je zopet en njegovih umotvorov zagledal beli dan v našem listu). Tam se piše, in to ni samo za špas, da bodo imele naše ženske kontest na pikniku Slovenske Dobrodelne Zveze, ki se vrši v nedeljo 4. septembra na Pintarjevi farmi. Pa kakšen kontest! O, Marička pomagaj in križana gora! To bo kontest, pri katerem bo prišlo vse na dan. Metali se bodo namreč valjarji (ali pa kastrole) v tarčo. Za tarčo bo napravljen sla^nnat možic in v tegar možica bodo ženske metale valjarje in kastrole. Tista, ki bo največkrat tega reveža zadela, bo dobila prvo nagrado. Odbor je naprej mislil, da bi postavil za, tarčo živega moža, v katerega bi ženske metale kastrole. Toda pri najboljši volji nismo mogli dobiti nobenega, ki bi stal za tarčo. Potem smo mislili, če bi napravili tako, da bi vsaka tekmovalka metala to priročno orodje v svojega moža, ker je že tega vajena in tudi že ve, kako se zna možiček ogniti, skloniti, umakniti itd. Ampak potem bi bilo pa preveč težko določiti nagrado, ker bi vsaka zadela in bi vse zmagale. Torej smo določili tako, da se bo pri tekmi napravil slamnat možič, tak, kakršnega so fantje v starem kraju napravili na pustni večer tistim dekletom, ki so ostale samice v tistem predpu-stu. Ampak toliko je pa odbor dovolil, da vsaka ženska, ki se bo podala v kontest, lahko prak-ticira doma na jardu s svojim možem, če njen mož kaj nanjo drži, se ji bo gotovo postavil za tarčo in s kislim obratom jemal na znanje vse bunke, ki jih bo dobil od kastrole ali valjarja. Na pikniku bomo že videli, kateri bo imel največ bunk na glavi in bom jaz predlagal, da tudi tisti dobi nagrado. Našim ženskam jaz pa svetujem tole (moji Johanci sem že povedal): kadar boste metale tiste valjarje in kastrole v tistega slamnatega možica, naj si vsaka misli, da je to njen mož. Potem naj se pa spomni na vse prečute noči, ko je dedca čakala z mrzlo večerjo, da bo prišel od marjaša domov. Spomni naj se vseh tistih priložnosti, ko je možiček godrnjal, da je ajmoht neslan, da so ledvice prismojene, da je guljaž premalo opopran, da je meso pretrdo, da je župa premrzla, da je solata premalo kisla, da se je ješprenj prismo-dil — ja, na to naj se spomnijo naše ženske, potem naj pa pobožno vzdihnejo: "čakaj, vranč!" in naj zadrasajo tisti valjar ali kastrolo v glavo tistemu slamnatemu možicu. In gotovo bo zadela in imela veliko zadoščenje v svojem srcu, d?, se je enkrat dobro maščevala za vse storjene krivice od strani njene slabše polovice. Možje, ki bodo gledali to tekmo, bodo dobili veliko spoštovanje do svojih ženic in do njenih spretnih rok in se bodo skrbno ogibali vsega, kar bi znalo tudi pozneje doma prinesti do takega kontesta med štirimi očmi. Le eno je, ki ne bo veljalo v tej tekmi in to je: da, se ne bi katera v svoji gorečnosti zadnji hip premislila in zadrajsala valjar v glavo svojemu možu, ki bo med gledalci. To bi se znalo zgoditi, če se bo katera le preveč goreče spomnila na tadle svojega moža. Torej ljube naše ženske, porabite sedaj pa do 4. septembra vsako minuto in prakticirajte doma z valjarji in kastrolami. Može pa, lepo prosim, naj bodo te dni doma (posebno tisti ki delajo), in naj se lepo postavijo za tarčo. Pomislite na čast, če bo dobila vaša žena prvo nagrado, do katere ji bo pripomogla edino vaš?« glava in potrpežljivost. ■ DOPISI Newburske novice S. D. Z. PIKNIK Salamag-an! Rolling pins v Slouenjen naselbinah so že vse Prodane in gredo kot gasolin v peklu. Naši štormani jih kar odrajo po baks-kare polne. Ša-Pe so poklicale nazaj deset tau-šent lebarji na žab. Drevesa se sekajo na celi kontri. šape se Povsodi of naj o. In zato je predsednik Hoover zopet kredit vzel. Je rajduvej oznanil: Da je pro-sperita na raund na korner. In to, žeto ker se bo držalo na SDZ pikniku na Pintarjevi farmi rolling pin throwing kontest za SDZ žene na tu aklak nedeljo 4ga septembra. In na vsakem jardu se sliši: "Ta star, kam an! Marš, vun, hfriap! In ti Frenki mi pa pri-nesi štrk in tiste rolling pine. Hop, hop, hop do petindvajset fitov. Preljuba žena al si kx*e-zi! *% ?$&)§*% ?($&!!! Cof! joj, joj! Pa sem ga. Krek! Pa ga nisem. Klonk! Pa sem ga." Ambulance, dohtarji in polic vajgne ronajo gor pa dol po štritu. Maže se skrivajo kot zajci. Na dompi in v parku se bunasajo. Med nimi so tudi SDZ može, ki se praksirajo in pripravljajo za tug of war kontest, zato ker žov Okorn od društva Slovan se tam pa tam ba-ha, da tiste osem članov ki jih bo Slovan poslalo v ta kontest so močni kot cel regament vojakov in vagajo nad tri tone. En večer en par dni nazaj jih je prinesel Okorn na Gordun park da se malo praksirajo. In ko so drugo jutro policmane prišli so mislili da je bila vojska in bombardiranje na parku. Skoraj vse velike in močne drevesa so na tleh ležale. Ti Okornovi ke-1'elci so štrk povezal okoli drevesa, so malo potegnili in največje drevesa so izpulali iz zemlje; kot slamo iz metle. Rekel je Okorn da za njegove može to ni nobeno praksiranje. Drugi dan je šel na Neu Jork Central šape na Kollinwork in se je sposodil tri najmogočnejše trene in jih skup skonektal. Štim so v teh napravili kot največ mogoče in potem je Okorn povezal štrk na tren in njegovi korenjaki so pu-lal na eno stran in tiste tri trene na ta drugo. Za eno minuto je bilo malo težko. Potem je Okorn jim rekel: "Vacumera ju felas." Slovani so se razjezili., so malo pocuknili in so trene tako hudo prot njih potegnili da so jih trene skoraj povozili. In to tudi ni tako gud: je rekel Okorn generalissimo. Potem je pa šel na: ofic Van Sverigen bratje in jh je uprašal če žiher pri-veže štrk okoli nov dipo na skve-ru in so rekli: oke. In ko je slišal da bodo jutri Okornovi to napravili je dal major Miller oder na policmane da ne smejo jutri nobenega na skver pustiti kot Slovani tako da se drugi ne ubi-jo. In če se jutri sliši in trese kot zemljotres ni treba misliti da je kakšna katastrofija in bodite brez skrbi ker so samo Okornovi Samsoni nov dipo potegnili proti leki. Okorn se že hvali. Društvo Slovan si že žnablje liže ker so-ček pira bo njih. Ampak druga društva pravijo: Ha! ha! ha! On toka čez glavo. Pir je naš. In čegav bo pir nobeden ne ve. Ampak zvedelo se bo na SDZ pikniku 4ga septembra na Pintarjevi farmi. Ob dveh točno se bodo začeli ti grozoviti konte-sti. To bo vojska. To bodo strahovite moči. To bo stokanje in jojsanje in škripanje zobi in švicanje. To bo samtink ki se ni nikoli videlo in slišalo. Katero SDZ društvo je najmogočnejše. Na Pintarjevi farmi nedeljo 4ga septembra ob dve uri se bo zvedelo. In če bo kakšen Slouenjen to mistal se bo jokal celo življenje. Cvitar Jožetov Francetov France Surtz. Rainbow Hunting & Fishing Club (Piše LOUIS HOCHEVAR) Preteklo nedeljo se je vršila zadnja tekma v tej sezoni v streljanju na lončene golobe in sicer med St. Clair Rifle klubom Euclid Rifle klubom in Rainbow Hunting klubom. Seve, jaz bi najraje utajil kdo je zmagal, pa kar je, je. St. Clair Rifle klub je sijajno zmagal v vseh treh bitkah, torej je St. Clair Rifle klub champion v tej sezoni. Zadnjo nedeljo smo se prav imenitno imeli. Sicer golobov nismo ravno preveč pobili, posebno mi ne, toda ječmenovec, ohaj-čan in "špaga" so bili pa tako hitro pobiti, da ni bilo ob štirih Popoldne že nobenega sledu za njimi. Prav lepa hvala za prijaznost St. Clair Rifle klubu in Euclid Rifle klubu. Mi smo imeli po tekmi v nedeljo večer iz-Vanredno sejo nekje v Maple Heights. To pa zato, da dožene-mo, kdo izmed nas je zakrivil naš poraz. Nekateri so dolžili ohajčana, drugi pa zopet našega Predsednika, ker ni takrat navzoč, kadar gre za kri. Nazadnje smo pa sklenili, da bomo vse pozabili, če stisnemo vsak še eno galonco. Ta predlog je stavil Miller, Globokar, Kic in jaz smo Sa pa podprli. Fortune je pa fekel, da se strinja z vsemi štirimi. Tako je minila zopet ena sezona našega streljanja na lončene golobe. V dvorani začnemo streljati enkrat novembra mese-ra. Med tem časom bomo pa s< dopolnili naše delo na Joe Plu-tovi farmi. Tam pripravljamo yazna skrivališča za zajce, da Jih bo več dočakalo 15. novembra. Potem jih bomo pa stresali, če ne bo dež, kakor je bil Pri lončenih golobih. Prihodnjo soboto, 27. avgusta °b 8:30 zvečer, ima naš klub Slavno sejo. člani so prošeni, da So gotovo navzoči. Imamo več važnih stvari za rešiti, kakor tudi volitve novega odbora. Izid streljanja v tekmi zadnjo nedeljo je bil sledeč. Za tekmo se je štelo samo deset članov od vsakega kluba. St. Clair Rifle klub: česen.............. 18 Turšič.............. 17 Malovašič.......... 17 Sušel............... 16 Novak J............ 16 Urankar............ 15 Pirnat.............. 15 Novak A........... IS Urankar J.........13 Glažar.............. 12 152 Euclid Rifle klub: Dolenc S........... 19 Dolenc J........... 18 Ogrin.............. 16 Leonardi........... 14 Marn.............. 13 Bruss.............. 12 Legan.............. 12 Lipowitz.......... 10 Podpadec.......... 9 Tomažič............ 9 132 Rainbow Hunting klub: Globokar.......... 19 Glavič J...........16 Kic.....:............ 13 Hočevar............ 12 Fortuna............ 11 Glavič F............. 10 Russ.................. 8 Jazbec st........... 7 Miller.............. 6 Novak R........... 6 CXIXTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTi;? PR. JAKLIČ: PEKLENA SVOBODA Povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848 CXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX3 Kmetje, kateri so dajali desetino, so tiste čase sadili silno mnogo krompirja, od katerega niso pobirali desetine, žita so sejali samo za ime, da niso prišli ob seme. Desetine tudi niso dajali od postrni in koruze, ki so jo pa sadili samo po gorkejših dolinah. Tako so kmetje v mnogih krajih prikrajšali graščine, pa tudi župnišča za znatne dohodke. Jedli so krompir in korenje. Ko pa ni bilo žita in so pobrale repo gosenice in je segnil krompir, je bilo joj. Pesnik, ki je v sonetu proslavljal novo letino krompirja: "Oj, pridi, da nas ta (lakota) več ne zatira, darilo (krompir), od milosti božje nam poslano! In daj se nam obilno zopet v hrano!" je zadel pravo struno, ki je brnela v srcih kmetov in gospodov. Vendar v teh časih, ko bi bili vsi ljudje morali hoditi v spo-korni, obleki, dajati Bogu čast in hvalo ter ga prositi, naj jim odvzame hude čase in skrije grozečo šibo, ki je pretila ljudem v teh časih, pravim, so pa bili v deželi ljudje, ki so hoteli popolnoma prelomiti s "staro vero" in so začeli jesti konjsko meso. Najprej se je zgodilo to v Kranju. In po vsem Gorenjskem je zasmrdelo: "V Kranju žro konjsko meso!" "O, kakšne vere pa so? Ali se jim je zmešalo?" "Kristjani niso več." Pa so bili tudi ljudje, ki so začeli pomirjevati razburjen e. Hvalili so konjsko meso in kako bi bilo pametno, da bi v teh dragih časih, ko so prašiči po 6 do 9 krajcarjev funt, pojedli konje, ki jih sicer vzame konjač ali jih pa zakopljejo. "I, kakšen želodec bi pa moral imeti, da bi prenesel meso, ki mi ga je konjač sekal!" "Mesarji bodo pobijali konje!" "Pa jih bodo sami žrli!" Nekdaj je bila v Kranju "stara govorica": "V Naklem so konja zaklali, v Kranj pa -koline poslali." To častitljivo "staro govorico" je slavni pesnik Prešeren času primerno zasukal in zaokrožil: "V Kranju smo konja pobili, Naklu pa koline vrnili." ' Tako se je pohujšanje, ki se je bilo zgodilo v Kranju dne 13. svečana tistega leta, nekoliko olepšalo. Toda še je šumelo po Gorenjskem in so se pravoverne duše še vedno zgledovale in pohujševale radi brezbožnosti v Kranju. Mnogim, ki so bili vajeni le ajdovega soka in krompirja, se je še vedno vzdigovalo, ko je v razgovor prišla "konjska pojedina" v Kranju, in so glasno izražali svoj stud, čeprav se niso več preT križevali. Tedaj je pa v sami beli Ljubljani treščilo: "Slišite! Kam smo prišli? Konjsko meso jedo!" Ljudje, ki se drže starih šeg, so z ogorčenjem gledali tiste, ki so bili povabljeni na pustni ponedeljek h "Kroni" v Gradišče na pojedino konjskega mesa. Sama gospoda je bila, ki ji ni nič za vero, ki je tiste dni prihajala od vseh strani v Gradišče h "Kroni" jest konjsko meso. "Bog jim požegnaj gnusobo!" so vzklikali za njimi pošteni in pravoverni Ljubljančani, ki sicer niso bili "od stanu," ki so pa vendar vedeli, kaj se spodobi in ne spodobi poštenemu človeku, ki drži na vero in svojo čast. S prstom so kazali za njimi in pljuvali, pa z ogorčenjem pripovedovali, kdo vse je še zavil v Gradišče. "še Bleiweis so šli! Pomislite ! Bleiweis!" 108 Nagrade so dobili: Od Euclid Rifle kluba: S. Dolenc, J. Dolenc in Ogrin; od St. Clair Rifle kluba: Česen, Malovašič in Turšič. Tajnik posojilnice pone-veril $161,000 Gary, Indiana, 26. avgusta.— Tu so aretirali Zdislav Albrech-ta, tajnika Gary Loan & Building Association, ki. je pred časom odnesel posojilnici $161,000. "Vsa gospoda se nam je izma-ličila. Za vero jim ni nič, sedaj pa hočejo 'še druge zapeljati!" "Kdo jim je pobil konja?" Vsi ljubljanski mesarji so se svečano zaklinjali pri svojem poštenju in svoji časti ter so se sklicevali na snago, da nobeden izmed njih ni pobil nobenega konja. "Kronbirt je od konjača dobil crkovino! Prašiči jo bodo pa požrli!" Tako so zagnali mesarji, ki takrat še niso imeli šmajhelna v svoji sredi. Ogorčenje mesarjev je prišlo tudi do ušes onih, ki so se rado-vali konjske slaščice in hvalili golaš in bržolo iz konjskega mesa. Ti so rekli: "Ljubljanski mesarji konja še zaklati ne znajo. Konjsko meso smo pa dobili iz šošperka." Tega jim seveda noben človek ni verjel in mesarji, ki poznajo po vsej deželi prav vse kraje in vsa kota, so jim vrnili: "Kje pa je šošperk? V vsej deželi ga ni! Na. trnovski Gmajni je vaš mesar!" Poštena Ljubljana je bila seveda vsa na strani mesarjev in zgražanja in ogorčenja ni bilo ne konca ne kraja in razburjenje se je razlilo po vsej deželi, do zadnje koče v hribih. "Konjsko meso jedo! Grdo-be, krivoverske! Vse bo lutrš!" Enako razburjenje kakor pojedine konjskega mesa so povzročile tudi žveplenke, ki so takrat prišle med ljudi. "Hudičeva iznajdba!" To je bila soglasna sodba ško-cijancev, ko so dobili prve žveplenke v kraj, ki jih je bil prinesel krojač Puh iz Ljubljane in jih razkazoval pri Fajkelnu. Vsa vas je skupaj pridrla. Tedaj je Puh prasnil žveplen-ko, ki je hipoma zagorela z višnjevim plamenom in je ostro zadišalo po žveplu. "Lej ga, lej, zlomka! Takega modrega ognja pa še nisem videl. Po hudiču smrdi!" "Po samem peklu ima duh. Kako duši!" Fajkel je kašljal in z roko tiščal prsi, katere mu je vzdigo-val žvepleni duh, ki mu je bil zašel v pljuča. "O, hudiman! Lej! Ali je že videl kdo tak plamen? Sam vrag praska in užiga! Hudičev parkelj vzplamteva in smrdi. Sam pekel. O, Bog nas varuj takega šenta!" Puh je hvalil novo iznajdbo in hvalil žveplenke. Prasnil je po papirnati škatlici, pa je drugo potegnil po zidu, pa zopet po mizi; še ob hlače se mu je užga-la. "Poglej no! Kakor se pritakne, pa užge! Nobeno kresilo ni tako naglo!" (Dalje prihodnjič) DNEVNE VESTI Mussolini koraka v armadi kot navaden vojak Perugia, 26. avgusta. Mini-sterski predsednik Mussolini se je danes udeležil manevrov laške armade g tem, da se je priklopil pešpolku št. 22, vzel telečnjak in puško ter korakal poldrugo uro s polkom. Hotel je preskusiti, kako težko nosi vojak tekom pohoda. Če ima človek želodec kot Martin Krpan Henderson, Minnesota, 25. avgusta. John Bredemes vtem mestu je na tukajšni prireditvi izdelovalcev kislega zelja odnesel naslov "kralj kislega zelja," kajti na kontestu je povžil nič manj kot 14 funtov kislega zelja, 6 funtov klobas in 35 kosov kruha. Njegov nasprotnik Whitford je sicer povžil enako količino, toda. ni dobil prve nagrade, ker se pri kontestu ni tako dostojanstveno zadržal kot Bedemes. Kislo zelje je ena izmed najbolj zdravih jedi na, svetu. Božične igrače v nevarnosti radi štrajka New York, 26. avgusta. Več kot 3000 delavcev v 75 delavnicah mesta New York je odšlo včeraj na štrajk, da si priborijo boljše plače. Dotični delavci izdelujejo igrače, kakor se dajejo otrokom za božične praznike. "Malo ljudi se zaveda," se je izjavil zastopnik delavcev, "v kakšnih razmerah delajo delavci božične igrače. Najvišja plača je $18.00 na teden za 60 ur dela, nlajmanjša pa $8.00 na teden, Delavci zahtevajo 35 procentov zboljšano plačo. Ključev ni in gostilen ne morejo zapreti Tia Juana, Mexico, 26. avgusta. Governer Elias je dal povelje, da morajo vse gostilne zapreti ob 11:30 zvečer, da se da Amerikancem prilika priti preko mednarodnega mostu, ki je zaklenjen ob polnoči. Toda gostilničarji so prišli v škripce, kajti gostilne so bile leta in leta odprte noč in dan, in gostilničarji niso mogli najti ključev, da, mnoge gostilne niso imele niti vrat, ker so bile neprestano odprte. Policijski inšpektorji Trije policijski inšpektorji, Hughes, Carey in Horrigan odpotujejo te dni iz Clevelanda v London in Pariz, kjer se bodo mudili tri tedne. MALI OGLAŠI" Velika front soba se odda v najem, 5 sob, kopališče, furnez, garaža. Poizve se na 6410 Varian Ave. (203) POSEBNOSTI ZA DANES! Te cene so samo za gotov denar! Red Top slad........50c 251b čistega Quaker sladkorja.......$1.17 2 veliki škatlji Kirk- man Chips........29c Veliki Werko Chips, dva za...........25c Velika kanta Gold Cross mleka,............5c 0. K. Laundry milo, 6 za.............23c Čisti Catsup, 14 oz. steklenica ........10c Čebula, 4 funte za____10c Tomatoes, 3 funte za . .5c Se vljudno priporočamo za obila naročila. Ceneje ne dobite nikjer! A. PRIJATEL 1192 E. 61st St. HEnderson 7512 Zahvala Spodaj podpisana si štejeva v prijetno dolžnost, zahvaliti se vsem, kateri so se udeležili surprise party dne 11. avgusta. Iskreno se pa zahvaljujeva staršem Mr. in Mrs. Sedey, ker so zbrali skupaj toliko svojih prijateljev. Hvala prisrčna vsem za lepa darila. Posebno pa Vam, mati Mrs. Mary Sedey. Miss Mary Sedey, Frank Iskra. Dr. Kristusa KraljaTštT226, K. S. K. J. Na zadnji redni mesečni seji našega društva se je sklenilo, da se korporativno udeležimo slavnosti blagoslovitve nove zastave dr. št. 214 K.S.K.J., dne 28. avgusta. Prošeni ste vsi člani in članice, da se udeležite v največjem številu. Zbiramo se pred Grdinovo dvorano na 60. cesti in St. Clair ob 1. uri pop. v nedeljo, 28. avgusta; 'in od tam odkorakamo v cerkev sv. Vida.— Tajnik. Pozor, pečlarji! Lepa prilika za več pečlarjev, da kupijo primerno opravo za pečlarijo. Zglasite se na 5519 Carry, Ave., zadaj. Stanovanje se da v najem za poštene fante ali dekleta. Ravno tam kuhinja in spalna soba z vso pripravo. Vpraša se na 5214 Bonna Ave. (204) V najem se da 5 velikih sob, toilet, klet posebej, veliko dvorišče. Cena $16.00. Nahaja se na 7002 Becker Court, med St. Clair in Superior. Tel. Liberty 6606, ali pa vprašajte pri lastniku na 9607 Parmelee Ave. (204) S hranilno knjižico International Savings & Loan Co. lahko kupite pri nas obleko, površnik ali suknjo. To velja samo za nekaj časa. Oglasite se pri nas, da se pogovorimo. Brazis Bros. 6905 Superior Ave. .—x) Vabilo! Mrs. F. Schnieder vas prijazno vabi k otvoritvi svojega novega bivališča na 888 E. 222nd St. Vsi prijatelji so vljudno vabljeni, da posetijo prosto večerjo, v soboto, 27. avgusta, 1932. Jedila so prosta, za pijačo se računa. Prijazno ste vabljeni. (202) Farma naprodaj ima 42 akrov. Nahaja se v Mid-dlefield, Ohio. Zamenja se tudi za hišo v mestu. Vprašajte na 1035 Addison Rd., zgorej. (202) V najem se da tri sobe za $12.00 na mesec, štiri sobe za $14.00 na mesec, 6 sob za $18.00 na mesec. Pet sob in garaža na 140. cesti, blizu jezera za $25.00 na mesec. Vprašajte na 1011 E. 64th St. Tel. KEnmore 4597-J. (202) Dvoje stanovanj se da v najem poceni odraslim ljudem. Vsako po štiri sobe, porč, kopališče, gorka voda in pralnica v kleti. Poizve se na 1106 E. 63rd St. (aug.26.27,sep.2.) Soba se da v najem za poštenega fanta. Kopališče in gorkota. Oglasite se na 1189 Addison Rd., spodaj. (202) Frank Vauter, A. A. G. O. organist cerkve sv. Pavla na 40. cesti. Poučuje igranje na piano in na orgijah. Tudi pripravlja kandidate na skušnjo za A. A. G. O. spraševanje. Se vljudno priporoča. 818 E. 157th St. Tel. GLenville 6431. (Sat.) I 1 i i i ii *>'t 1 i i i i 1 DR. J. V. ŽUPNIK zanesljiv zobozdravnik Mnogo lot na istem mestu. St. Clair vog. 62. ccste. Vhod samo iz 62. ccste. Knausovo poslopje. GOVORI SLOVENSKO Uradne ure od 9. z], do 8. zv. Leopold Kushlan SLOVENSKI ODVETNIK 641 1 St. Clair Ave. Soba št. 7 Tel. HEnderson 5195 CXX2XXXXXXSXXZXXXXXXZXXXXT. Roosevelt je otvoril svojo kampanjo v državi Ohio. Slika kaže Roosevelta, ki govori navdušeni množici v Columbusu. Spodaj so pa razni demokratski politikarji: od leve na desno: Farley, načelnik demokratske stranke, Nezvton D. Baker, James M. Cox, governer Roosevelt, governer White in zvezni senator Bulkley. HyVIS MtflbR Oil, PERRY'S SERVICE STATION 6619 St. Clair Ave. i DOBER PREMOG! 1 ® Totna postreihat (@) (§) The 11 ill Coal Co. ® @ 1'ifll MAIUM'ETTK Kit ® ©Sl«rl Clmpermonovl pi o.tori _ IIEndfirnon 57M It FRANK ARKO, zastopnik ^ NATIONAL WATCH & JEWELRY REPAIRING J. C. BUKOVEC, lastnik v Slov, Nar. Domu, »oba it. 10. 6411 St. Clair Ave. DELO IZVRSTNO IN JAMCENO ( ARNOLD ZWEIG Naznanilo <« Zahvala žalostna in težka usoda nas je zadela in spremenila našo hišo v hišo žalosti in prizadela globoko rano v naša srca, ko nam je kruta smrt ugrabila lljuihljenega in nepozabne ga očeta ki je po dolgi in mučni bolezni previden s svetimi zakramenti, zatisnil svoje trudne oči dne 23. julija 1932, v starosti 62 let. K večnemu počitku smo ga položili 27. julija 1932 na Calvary pokopališče. Na tem mestu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga| obiskovali za časa bolezni in vsem, ki ste nam pomagali in nas tolažili ob času bridke žalosti. Lepa hvala vsem, ki so prišli pokojnega pokropit, ko je ležal na mrtvaškem odru in vsem, ki so culi pn njem in vsem, ki so se udeležili zadnjega sprevoda. Hvala tudi nosilcem krste, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Prisrčno se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev, ki so mu tako lepo okrasili krsto v zadnji spomin m sicer: družina Helena Simone)č, ,družrna Frances Kobe, družin« Frank Arko, Mr. Frank Fink, John, Louis and Agnes Arko, družina Anton Arko, družina Anton Ogrinc, družina Frank Fabian, družina Jack Strokal, družin^ Frank Jure a iz West Park, družina Ausec iz 6C. St., družina Leustig iz Columbia Ave., družina Joe Lavrich, družina Joe Garbas, družina Cecelia Zakrajšek, družina Joe Mihevc, družina Louis Jerše, družina John Gornik iz Giddings Ave., družina John Znidaršič, družina Dominic Luširi, družina Glavan, Mr. in Mrs. John Bukovnik, Mr. in Mrs.. Frank Mervar, ;Mr. in ?M)rs. Chuck Connors, Mrs. Burke and family, Kathryn Bishop and family, Mr. Arthur Koep-ke, Mr. Harry F. Glick, Double Eagle Bottling Co., The 23rd Ward Democratic Club, American Legion Lake Shore Unit 273, Društvo Sv. Vida, št. 25 K.S.K.J., društvo Ribnica, št. 12 S.D.Z.. Prav lepa hvala vsem, ki so darovali za svete maše za pokojnega in sicer: družina Fr. Vesel, Mr. Anton Tomšič, Mr. Frank Knafelc, Tony Tomšič iz E. 230 St., Mr. in Mrs. Plevnik, družina Joseph Baznik, Mrs. Jane Skufca Wil-loughby, Ohio, Mr in Mrs. Emil Trunk, Mr. in Mrs. John Vouk, družina Lawrence Petkovšek, družina John Bruss, družina Frank Christy, Mr. Frank Kolenc, Mr. in Mrs. Anton Mausar, družina Louis Mer-har, Mr. John Kromar, ženska Zveza št. 25. Prisrčna hvala vsem onim, ki so dali avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu in nam imena niso znana. Iskreno se zahvaljujemo Rev. Matija Jagru za spremstvo iz hiše v cerkev in na pokopališče, za opravljene pogrebne obrede in ga ganljiv govor v cerkvi. Prav lepa hvala pogrebniku Frank Zakrajšek za tako vzorno vodstvo pogreba. Slučajno če se je kakšno ime pomotoma izpustilo, se jim ravno tako lepo zahvaljujemo ter prosimo naj se nam oprosti. Vi pa, predragi in nepozabni oče, prestali ste težavno pot te solzne doline. Bili ste dober in skrben oče. Naj Vam večni Bog zato podeli svoje plačilo v svetem raju. Sveti naj Vam večna luč in lahka naj Vam bo ameriška zemlja. žalujoči ostali: Mary Gerbeck, Rose Novak, Alice Ausec, Josephine Flynn, Antoinette Vidmar, hčere, Joseph, William, Rudolph, sinovi. Cleveland, Ohio, 27. avgusta 1932 , Slučaj narednika Griše Za "Ameriško Domovino" prestavil M. IJ. Deborah Susskind, ki so jo klicali Dvore, je sedela v beli obleki, ki je bila obšita s prekrasnimi čipkami, na klopi pod košato, staro brezo. Baš si je gladila svoje krasne lase ter se prepirala s šašo, ki jo je smatra za najlepšo in najmodrejšo Judinjo v zasedenem ozemlju. Prerekala sta se o socijalistih tam v Rusiji, o socijalistih, katerih imena bodo zapisana v bodočnosti ruskega naroda. Ona se je zavzemala za, Kerenskyja, medtem ko se je šaša razvnemal za Lenina, Plehanova. šaši je bilo enoin-dvajset let ter je moral vsled vojne pretrgati svoje študije. Sedaj je bil zaposlen kot pomočnik ravnatelja novoustanovljene judovske gimnazije v Mervinsku. Radi tega se je tudi lahko izognil, da ga niso vtaknili v kako delavskih kompanij, ki so jih Nemci od časa do ča,sa sestavljali od domačinov, kakor na primer v Gajnovki. Dv6re, ki bi jo Rus nazival ] Davja, je odločno trdila, da jej oprostitev zemlje, s čimer je mislila kmečko revolucijo, jedro in najvidnejši uspeh ruske vstaje, šaša pa je trdil, da se lahko najde resnično napredno in revolucionarno voljo edino le med delavstvom v tovarnah in teža-štvom po zakotnih ulicah. Resnično jedro debate med njima je tvorilo tedaj vprašanje, dali naj pride pritisk za preporod disor-ganizirane buržoazije od strani kmeta ali rokodelca. šaša je tiščal v rokah nemški časopis ter čital petrograjske novice, ki so prispele preko Ko -penhagna. "Tamkaj," je dejal in pokazal s prstom proti vsho-du, "je pot odprta. Ako se ne bo buržoazija premislila ter bo to vojno, ki smo jo izgubili, kaj kmalu ustavila, pač pa bo čakala še vedno pomoči od Angleške, Francije in kasneje od Amerike, tedaj se bo trpinčeno, preganja-on, krvaveče, lakote umirajoče ljudstvo po mestih dvignilo ter jo vrglo v pekel." "A mi ne bomo tamkaj, da vidimo," je vzdihnila Dvore. "Mi smo prilepljeni tu in ne moremo prejemati niti poročil," je zavpi-la in vdarila z roko ob mizo. "Kakor podgane v močvirju živimo. Vsak dan je enak drugemu. Svet hiti po novih poteh, nas pa naši novi gospodarji porivajo v idijotizem. Oh, šaša, najraje bi vpila." Po teh besedah je vstala, si zravnala obleko ter odšla, v hišo po samovar in kruha, da pripravi zajtrk, šaša je gledal za njo, gledal to ljubko, živahno postavo z dvema dolgima kitama črnih las, ki bo ven -dar morebiti konečno dejala "da" — ne iz ljubezni, ker ga ni ljubila, pač pa v ljubav razmeram in navadam. Kajti nje oči so se vse drugače lesketale, kadar je gledala njega, šašo, ali pa se smehljala čednemu poročniku Winfried-u. šaša pa ni bil mož, ki bi pred drugimi klonil: tudi on je imel svoje orožje in ne bi se podvrgel samo zato, ker je bil Winfried Dvori ljubši. "Imeti dopadenje nad kojim, je ena stvar, ljubezen pa popolnoma druga" si je mislil šaša, Vsled nečesa pa je postal šaša tisti trenutek pozoren. Okre-nil se je. Preko plota je lezlo neko človeško bitje, bledega obraza, v očeh strah — vendar pa neslišna kakor duh. Ruska, uniforma in cula došlecal sta bili pokriti s slamnatimi bilkami, kakor da se je vozil na kakem umazanem kmečkem vozu. Prikazen je stopila proti šaši, ki se je umaknil par korakov, kakor bi se umaknil otročiček, ko bi stopil nenadoma, predenj raztrgan potepuh, šaša je pobledel, a se ni izdal na, drug način, da je pre- senečen. Njega temne judovske oči so se srečale z modrimi svetlimi očmi tujcu. "Policija?" je vprašala prikazen. šaša je odkimal. Tujec pa I se je nasmehljal in dejal: "Tedaj dajte mi prenočišča, čašo vode in kos kruha." Iz njegovega glasu je odmevala izčrpanost. "Samo za tri dni in noči. Ne bojte se me — nisem zločinec." šaša je počasi odgovoril: "Morebiti se res bojim — vendar [vam verujem. Tudi vidim, kaj ste. V tej hišici stanujejo ljudje, a onale tam je prazna. Zle-zite tjakaj, skozi presledek v ograji. V vodnjaku za hišo je voda. Jaz pa vam prinesem kruha — sedaj pa tecite hitro!" Predvsem ne sme Dvora prestrašiti. Seveda, nje strah ne bi trajal niti dve minuti, če bi I ji povedal resnico — a kljub temu je bila to le moška zadeva. Griša je prikimal in izginil. jOstavil je samo nekaj bilk slame ob ograji in na mladi travi, šaša pa je t?