SLOVENSKE VESHK CELOVEC PETEK 17. FEB. 1989 Letnik XL!V. Štev. 13(2436) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 700 din P. b.b. Sturm za ohranitev „Obiqa" ,,Drugačna Koroška" se zavzema za ohranitev Obirja, saj gre za gospodarsko nerazvito področje. Zaprtje bi prizadeio v njem zapo-siene deiavce in vso regijo, je deja) dr. Marjan Sturm na voiinem sestanku v Železni Kapii. "Drugačna Koroška" vložita kandidaturo za votitve „V]ožitev liste in kandidatura sta zgodovinska dogodka. Prvič v koroški zgodovini je uspelo tako združiti opozicionalne sile v deželi, da je možna skupna kandidatura pri volitvah. Prepričan sem, da se bodo volilke in volilci poslu-žili te možnosti. To je ponudba za razcvet dežele in edina prava alternativa ob volitvah 12. marca", je dejal Hans Haider, glavni kandidat liste „Drugačna Koro-ška/Anderes Karnten". Volilno združenje je namreč v sredo pri koroški volilni komisiji vložilo svojo volilno listo pod imenom „Anderes Karnten/Drugačna Koroška", s katero bo kandidiralo po vsej Koroški. Najvidnejši kandidati so: mag. Hans Haider (Beljak), dr. Marjan Sturm (Celovec), mag. Michael Mark (Spittal), Mirko Kert (Pliberk), Friedrich Zirgoi (Velikovec) in mag. Barbara Ortner (Celovec). Napoti v pluralizem: Ustanovtjena Socialdemokratska zveza Slovenije - ^ — - - ........... ^ Včeraj zvečer je bil v Ljubljani ustanovni zbor Socialdemokratske zveze Slovenije SDZS. Že v dnevih pred zborom so v inozemstvu in tudi v Jugoslaviji ustanovitev ocenjevali kot izjemen družbeni dogodek in ji pripisovali celo evropski in zgodovinski pomen, saj pomeni prvi korak v smer političnega pluralizma v socialističnih državah sploh. Iz njene programske izjave je razvidno, da vključuje podoben program kot klasične socialdemokratske stranke in da se zavzema za popolno uveljavitev parlamentarne demokracije. V njej je zapisano: „Prepričani smo, da ima vsak državljan Slovenije pravico živeti v svobodi in blaginji, izbirati in odstavljati voditelje po vnaprej določenih demokratičnih postopkih, ustvarjati v miru in brez strahu pred samovoljnimi posegi oblasti... Slovenija in Jugoslavija sta v splošni družbeni krizi. Vzroki zanjo so v nedemokratični in ideološko obremenjeni politični ureditvi, kar se odraža na vseh področjih družbenega življenja - v gospodarski krizi, kulturnem siromašenju, znanstvenem zaostajanju in ne nazadnje v nemoči posameznika. SDZS smo avtonomna politična organizacija. Navdihujejo nas sodobna in svobodoljubna načela evropske socialdemokracije, ki temeljijo na etiki evropskega humanizma, socialni pravičnosti in človeškem dostojanstvu." SDZS se bo zavzemala predvsem za reforme v politiki in gospodarstvu, socialni politiki in vojski. Izjavlja pa se tudi za razvijanje skupnega slovenskega kulturnega prostora; zamejskim Slovencem pa je treba za njihov razvoj zagotoviti gospodarsko in kulturno pomoč. V času, ko to poročamo, je zborovanje še trajalo. Dobrodelni koncert zbora ,,Rož" Jutri, v soboto 18. februarja 1989, gostuje mešani pevski zbor Rož s koncertom pesmi ponižanih in razžaljenih narodov v Landskronu biizu Beijaka (ob 20.00 uri, Voikshaus Land-skron). Na koncert vabita društvo „Drau-Kuit Viiiach" in Avstrijska informacijska siužba za razvojno poiitiko. (OfE). Pokroviteljstvo je prevzei beijaški župan Helmut Manzenreiter. Izkupiček koncerta je namenjen žrtvam potresa v Armeniji. PREBERITE 2 Volilni sestanki ..Drugačne Koroške" 3 Intervju s kandidatom Fricem Kertom 5 Pogovor s predsednikom avstrijskega PEN-Cluba 4 Heute im Slovenski vestnik 5 Koroška v zrcalu 6 Vestnikov novi roman 7 V tem tednu na televiziji 8 Slovenski vestnik vsepovsod: narobe zima Janka Ferka /n Petra 7urr/n//a je štev/Vna pub/ika pos/uša/a z zanimanjem /n navdušenjem fsMa. A KokoM V znamenju literature obeh narodov Janko Ferk in Peter Turrini sta v sredo v bilčovški ljudski šoli pričela s serijo literarnih nastopov književnikov obeh narodnosti na Koroškem. Branja, ki jih s sodelovanjem posameznih občin organizira koroški Center za izobraževanje odraslih (Erwachse-nenbildungszentrum Karnten), potekajo pod naslovom „Stavki oblikovani iz jezikov", vsebinsko pa na temo „Književnost na Koroškem s koroškimi avtorji". Branja so dvojezična in namenjena sporazumevanju obeh narodnih skupnosti na Koroškem. Pri naslednjih branjih, ki bodo v Velikovcu, Pliberku, Šentjakobu in Podkloštru, bodo sodelovali Maja Hader-lap, B. C. Bunker, Gert Jonke, Gustav Januš, Florjan Lipuš, Anton Fuchs, Andrej Kokot in Josef Wink!er. Referenf dr. Magan S/urm ,,Ohraniti Obir!" Zaprtje tovarne Obir bi pomenilo tudi katastrofo za koroške Slovence, ki bi bili s tem dodatno k narodnostnemu položaju zapostavljeni tudi na ekonomskem področju, je dejal dr. Marjan Sturm na volilnem zborovanju „Drugačne Koroške" v Železni Kapli. Poudaril je, da bi bila tovarna Obir že zdavnaj sanirana, če ne bi prišlo do škandala v Beljaku. Ceno zavožene špekulant-ske politike v Beljaku, je dejal Sturm, naj bi sedaj „pla-čal" Obir. Edina perspektiva je v tem, je menil, da se celotna regija bori za ohranitev, ekološko sanacijo in izgraditev tovarne. Od strank pa je zahteval, da naj pokažejo odgovornost s tem, da odplačevanje dolgov za Magdalen za leto 1989 financirajo zgolj iz javnih sredstev, ki jih prejemajo za svoje delovanje. Dr. Sturm je dejal, da se združene skupine zavzemajo za spremembo politične klime na Koroškem. Do zavezništva je prišlo, ker so stranke sprejele ločevalni šolski zakon in za vsakega treznega človeka niso več volji-ve. Votitni sestanki „Drugačne Koroške" Škofiče: v petek, 17. 2. ob 19.30 uri, v društveni sobi nad posojiinico v Škofičah. Bekštanj: v nedeljo, 19. 2. 1989, ob 10. uri, v gostilni „Pri Pušniku" v Ratenčah Bitčovs: v nedeljo, 19. 2. 1989, ob 19.30 uri, v gostilni „Pri Miklavžu" Šentjakob v Rožu: v torek, 21. 2. 1989, ob 19.30 uri, v posojilnici Giobasnica: v sredo, 22. 2. 1989, ob 19.30 uri, v gostilni „Pri Šoštarju" Sete: v nedeljo, 26. 2. 1989, ob 11. uri, v farnem domu. Kotmara vas: v ponedeljek, 27. 2. 1989, ob 19.30 uri, v gostilni „Pri Mežnarju" Žitara vas: v torek, 28. 2. 1989, ob 19.30 uri, v posojilnici v Miklavčevem Borovtje: v sredo, 1.3.1989, ob 19.30 uri, v društveni sobi „Pri Bundru" Ptiberk: v četrtek, 2.3.1989, ob 19.30 uri, v kletni dvorani posojilnice Pliberk. Stovenji Ptajberk: v soboto, 4. marca 1989, po maši (približno ob 18.30 uri), gostilna „Pri Folti" Darujte /a votitni sktad Drugačne Koroške": Kto.-štev. 12 74M pri žve/i-hnnk Ceiovec. Prv/ vo///n/ sestanek „ Drugačne Koroške "/e b;7 v torek v Že/ezn/ Kap// /n je pr/ obč/nstvo dobro odmeva/. s//k; M. Pasferk Deželnozborske volitve 1989 ,,^/oTCu^/r/ LC.sUu'/:" z /7uuuiuyo ffavt/ko zučcu/u /?rc<7.s*UZLUCL g/up-u//? ibrt/t /ruuc/u/u/DP po///uc p/af-„Dragačaa Norci/ra/Dus uuč/crc Nuru/cu" ferg/avat/t kanr/z-<7uu?p <7rug//? .strank, kt yc na po/u-pu/z 72. marca 79<39 potegujejo za me^ta v koroškem <7eže/nem zkora. Najprej pre<7.sfav/jamo četrtoa vročenega Auut7/z7u/u //ste „Drugučuu Noroška/Das an<7ere /čarnten", .S/ovenca Pr/ca Nerta. Z nj/m se je pogovarja/ g/avn/ arer/n/k ^/oven-skega vestn/ka /van Lukan. ,,Zdrava riba !ahko piava proti toku!" Stovenski vestnik: .S'poč/o-vazzz gospod Erzc Kert/ Kako V/, Ao/ <7rag/ s/o vczz.sA/ Aazzz/;<7a/ /a prvz prezK/atm/A KEK na vo/z/zz/ /Kr/ ..Drugačna Korof-ka/Da.s andcrc Karzz/ezz", occ-nju/c/c dosedanji po/eA vo//7-nega koja na Koroškem? Kert: Opažam, da FPČ) nastopa še bolj agresivno kot kdaj prej. Pri OVP do sedaj nisem zasledil kakršnekoli „nove politike". SPO nas skušd prepričati z ..aktivnim in atraktivnim" Ambrozijem. Slovenci pa vemo, da je prav SPO, kot najmočnejša politična stranka, v vseh za nas življenjsko pomembnih vprašanjih odločala proti našim interesom. Poleg velikih plakatov teh strank simpatično nagovarja metuljček, kateremu želim, da bi poletel v novi koroški deželni zbor in popestril tamkajšnjo politično enolončnico. Stovenski vestnik: Po/z/zzo združenje ..Drugačna Koroška/ Da.s andere Kdrn/en" .se je koroškemu pre/zzvaK/va do.s/ej preds/avdo samo na U.skovn/ Aozz/črffzcz, na nekaj vo/dn/k z/zorovarz/zTz ter s propagandnim/ p/akad na s/ojadk. /Vapovcdazzo je še /2 vo/dn/k z/zorovazz/ po južnem Koroškem. de /o vse, kar s/e s/ zazzzK/z/z za /a vo/dn/ /zoj? Kert: Poleg že naštetih dejavnosti je bila medtem že druga tiskovna konferenca, in sicer v Beljaku. Tam smo temeljito razkrinkali klavrno zadržanje vseh treh deželno-zborskih strank v zvezi z onesnaževanjem zraka in njihovo neodgovorno ravnanje ob problemu tovarne celuloze v Mag-dalenu. V Celovcu so naši pristaši in sodelavci vsak dan na Novem trgu, kjer potekajo zanimivi pogovori z ljudmi. Tam je predvidena tudi razstava o razvoju koroških Slovencev. Pripravljamo še vrsto zanimivih srečanj z uglednimi predstavniki zelenih z Dunaja, Salzburga, Nizozemske in Švice. Volilna zborovanja so dodatno načrtovana še na Radišah, v Škofičah, v Dobrli vasi in na celovški univerzi. V številnih krajih bodo postavljeni informacijski kotički. V pripravi pa je seveda še nekaj zelo posrečenih novih plakatov. Kot kandidat sem osebno pisal vsem občinskim odborni- kom in njihovim namestnikom, učiteljem in učiteljicam, kulturnim društvom, gospodarskim ustanovam, zaupnikom NSKS ter ZSO in drugim najrazličnejšim predstavnikom slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Za izredno pomembne pa smatram tudi osebne stike vseh aktivistov z našimi ljudmi po vsej Koroški. Radio UNO redno oddaja reklamne oglase za „Drugačno Koroško". Zagotovo pa s tem še nisem naštel vseh dejavnost^ ki bodo stekle v tej predvolilni kampanji. Stovenski vestnik: KorožAa ezzo/zza /K/a .se je zza o/zčzzczzz z/zora januarja /e/o.s jasno zzrcA/a pro/z /oče vanju na žo/a/z /n se oJ/očz/a za sor/e/o-vanje v /en/ vo/z/zzezzz zavezn/-š/vu. /Vovzzzar/z' - /aAo s/ovens/c/ Ao/ /ud/ zzezzzžAo govoreč/ -/mamo v/K, da je KEK v zad-nj//z /ednz/z ne/ro/do zadržana /n se aA/zvzzo ne vA/jučuje v vo/z/n/ Ao/j. Preje// n/smo n/7/ ene /KAovne /zjave KEE A deže/-/zozZzorsAzz/i vo//7vam /n /ud/ ne /zjave, v Aa/erz d/ V/ Ao/ Aazzdzz/a/ /K/e zavze/z s/a/zšče A aA/aa/zz/zz/ vprašanjem. Kje je vzroA, morda Vas, Ao/ Aazzz/z-da/a KEE, ov/ra dejs/vo, da se vaša /zaza m /zzzzAczozzar/z n/so zados/z dK/anc/ra/z od svojega predsedn/Aa, A/ je g/asova/ za /očeva/zzz mode/? Kert: Nikakor nimam vtisa, da bi se KEL ne vključevala aktivno v sedanji volilni boj. Objektivno je bila KEL izmed vseh teh združenih volilnih skupin prva, ki je začela združevati vse tiste, ki so samostojno politično nastopanje smatrali za izredno pomembno za družbeni razvoj in obstoj Slovencev na Koroškem. Tudi tokrat ni mogoče trditi, da bi se KEL ne vključila aktivno v volilni boj, prav nasprotno. Za nas sploh ni bilo vprašljivo, ali naj pri deželnozborskih volitvah samostojno nastopamo ali ne. KEL se je ves čas svojega obstoja prizadevala za čim širše zasnovano volilno zavezništvo tako med Slovenci kot tudi v sodelovanju z vsemi nemško govorečimi demokrati, ki so bili pripravljeni sodelovati na osnovi resničnega partnerstva. Tako široko sodelovanje so zago- varjali vsi prejšnji kandidati KEL, kot so bili pokojni župan Mirko Kumer, dvorni svetnik dr. Pavel Apovnik, sedanji državni poslanec Karl Smolle in tudi jaz osebno. To smo dokazali tudi s tem, da smo se na Koroškem povezali najprej z Alternativno listo in kmalu zatem tudi z Zeleno alternativo kot tudi z vseavstrij-sko ZAL. Prepričan sem, da brez resnega sodelovanja in hotenja KEL sploh ne bi prišlo do tako široko zasnovanega združenja politične opozicije na Koroškem, kakršna je sedaj povezana v „Drugačni Koroški/Das andere Karn-ten ". Edina bojazen, ki sem jo sem pa tja občutil v vrstah KEL, je bila v tem, da bi pri snovanju in ustvarjanju tega širokega volilnega zavezništva ne oslabili že uspešno delujočih političnih struktur, ki so nujno potrebne za izvedbo čim uspešnejšega volilnega boja. Znano je, da je KEL najtesneje povezana z delovanjem samostojnih občinskih odbornikov po vsej Koroški. Brez njih bi ne imeli potrebne mreže sodelavcev po vsej južni Koroški. To so namreč aktivisti, ki dejansko organizirajo ali pomagajo organizirati volilna zborovanja, so ljudje, katerim ljudstvo zaupa, in znajo naše ljudi tudi osebno nagovoriti. Zdaj je KEL vključena v novo širšo volilno združenje. Vsa sedanja aktualna politična vprašanja jc obravnavala tudi KEL. Težiščne programske točke so bile enake tem, ki jih v dosedanjih tiskovnih izjavah predstavlja .drugačna Koroška". Vsi sodelavci KEL smo v prvi vrsti predvsem zainteresirani, da se bomo 12. marca kot edina resnična opozicija uspeli vključiti v koroški deželni zbor. Zato ne smatramo za potrebno, da bi v tem volilnem združenju še posebej izpostavljali lasten program, ki bi se razlikoval od drugih skupin. Zdaj imamo predvsem nalogo, da poudarimo vse tisto, kar nas politično družbi in krepi našo učinkovitost. SV: P.saAa orgazz/zarz/a, A/ soz/c/zzjc v vo/z/zzczzz zc/raže-ft/M, /e v .sAapz;/ program vzze- -r —: s/a svo/e spcci/ičnc točAc oz. zahteve. Zc/cai eAro/ogi/o, giban/c proti /očevan/M otroA: so/.sLo vprašan/c itr/. Ka/ /e prispcva/a KEL, Aro/ /c o/caa spcci/icaa zahteva v sAraprien? programa? Kert: KEL je že ves čas poskušala razkrivati mehanizme, ki toliko naših ljudi privedejo v asimilacijo in izgubo slovenske identitete. Zato se zavzemamo za čimveč delovnih mest v domačih krajih, na dvojezičnem ozemlju na Koroškem. Zato podpiramo vse pobude, ki obetajo krepitev gospodarstva na južnem Koroškem v takih strukturah, ki tudi Slovencem omogočajo sodelovanje in soodločanje. V zadnjih letih se je bolj izrazito pokazala tudi potreba po ohranitvi zdravega okolja, zdravih rezerv pitne vode in večje skrbi za čistejši zrak. Poleg tega se je KEL vsa leta svojega delovanja prizadevala, da bi koroški in avstrijski javnosti predstavila dejansko zapostavljanje slovenskega jezika in Slovencev sploh. Kot vsi vemo, se to zapostavljanje ne izraža smo pri uvajanju skoraj izključno nemških otroških vrtcev in v šolstvu. To se dogaja vsak dan v občinski, okrajni in deželni upravi, kaže se v pretežno nemških krajevnih napisih, v vsej topografiji, pri železnici, na pošti in drugih javnih ustanovah in še marsikje. KEL nastopa za enakopravno upoštevanje Slovencev na Koroškem v družbenem življenju, za odpravljanje obstoječih krivic, za dialog med vsemi prizadetimi, za izpolnitev 7. člena ADP in za mirno sožitje na Koroškem v takšnih oblikah, v katerih bo možen tudi nemoten obstoj in razvoj nas Slovencev. Sam sem si zadal še nalogo, da se bom prizadeval za boljši notranji dialog med Slovenci samimi, ker je notranje soglasje, po mojem mnenju, pogoj za uspešno nastopanje in pogajanje z vsemi vladnimi instancami. Slovenski vestnik: /Varor/ai ,sycf koroJAa/! S/ovencev, „oče" KEL, že m objavi/ raz-g/a.sa za