GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE 8TEV.—-NUMBER 173 Ill„ pondeljek, 26, julija (July 26), 1126 Vas aa vaeje aa trisa proti el vilnlm la polldjaklm obla Taka vpntfaajn aa pojeHjsjo v glavnem mestu. — Francosko denarna oboitvo n\ tako Slavkajatt krojaški delavd ae trdal ▼starki. r Polici Jakih ilkaa ae vajoal In aa te ae Nogales, Arizona, 24. Jul. V—J Tukajšnji "Herald" Je prejd posebno vest is Mexico Cttyja, da je mehiški justični minister u-| kazal včeraj aretirati dr. Josel Mafia Mora y Del Riota, nadškofa Mehike; dr. Paaqual Diaza, škofa v Tabasou in druge visoke I cerkvene glave, ki so podpisale letak za poziv katoličanov na bojkot proti vladi. j Mezko City, 24. Jul. — Polu-1 radnaVest se glad, da je zvezna pdicijz danes aretirala glasne odbornike in vodilne člane Narodne lige sa versko svobode, U ao vodili kampanjo za e-konpmski bojkot. VUfea zanika vest, da je bila armada mobilizirana za dučaij izgredov dne 1. avgusta, ko etopija nove odredbe v veljavo. Vojni tajnik je dajd, da mobilizacije }»i treba, ker je dovolj I polIcUo in rednega vojaštva na raspotego sa slučaj, da hujskači izzovejo nemire. Predlodnik Calles je včeraj proklamiral ustavne določbe, kH prepovedujejo verouk v pri vat-1 nih šolah. Noben duhoven nobenega verskega kulta ne sme slu-1 šlti kot učitelj v nobeni šdi. Solo ne smejo imeti kapd, molilnic niti krijev, slik ali kakaga dru-geg£ verskega znamenji, ¡n | J Letak katoliških orgaalzedj, ki poaiva vernike na bojkot pToti* vladi, je iszvd najstrožjo akcijo opasti. Vsi. ki dde letake med ljudi, so takoj aretirani In Vdike demonstracije proti Američanom. MDd a M ti Ionom/' MDd s Rorahom," "Dol s dol-govl," je odmevalo po ulicah. Prvi dejenekl napadi na turi-ate. Medtem ph 1'oincar«? komaj čaka Mellona In drugo baaklrje. Takle, 24. jul. — Lokalna vstaja prebivalcev v Naganu zadnjo nedeljo, ki je imela za podedico, da ao val krajevni civilni in. pdtoijalti uradniki odstopili, ho je zfčda razširjati na druga mesta in *ad. Včeraj je 400 vaščanov v {Joni url aa otoku dlkoku napadlo obČinako zbornico radi *i>ora v Šolskem vprašanju. Vaški načelnik in več odbornikov je Mlo ranjenih. Nato ao se rasvili pravcati ligredl. Petdeset policajev ni moglo ukrotiti upornikov. Prišlo je še 80 policajev is bllšnjlh vaai, ki so naredili mir Šde potem, ko je bilo 40 moš ranjenih, Druga vstaja je izbruhnila v Kumamotu na otoku Kiušlu, kjer je 1600 kmetov nspsdlo u-rade vladne prefekture v protestu proti neki novi odredbi, Javni oivllnl In policijski u-slutbenci v desetih vaseh y bli-šinl Nagana od pustili službo, ko I so se preblvalol začeli organizirati po Ogledu onih v Naganu. St. Louis, Me. — Policija je pričela šikanirati 200 itavkujo-čih krojaških ddavcev, ki so ss-stavkali pri National Tailoring kompaniji. 8taVkarji so člani Amalgamated Clothing Workers Union in zahtevajo priznanje unije. Polldja Je pričela aretirati pikate na» debelo, kajti podjetnikova tnhoglavoet ne more prisiliti ddavceVda so vrnejo na dde. Aretiranih je b|o hkratu dvanajst piketov, ki so korakali mirno in oO noalli banderca z napisom: -Stavka! Držite se | proč r t I Ko so policaji prignali pikate | na policijsko poaUjo, so bili v zadregi, kaj bi Jih obtočili. Končno so premeteni policaji "pogruntdfV da Jo najbolje, če Jih obtošijo, da so imeli piketi "namen prirediti ulične nemire in kravate"» To JMrždo. Krojaški ddavd so še na stavki. Ta policies šilcana jih nI prav nič potrte« ; Dlaard, Francija, 25. jul. — Ameriški zakladniški Ujnik Mellon, ki ae je ustavil tukaj, je Izjavil danes v intervju v u, da ne bo konferiral a Polneare» Jem. Pariz, 24. jul. t- Komaj Je Androw W. Mellon, amerilki sa-kladniški tajnik, stopil včsraj na francoska tla, so tisoči v sovražnih demonstracijah na pariških ulicah sagndi krik: "Dol s Mel. Ionom, dd s Borahofp, dol s dolgovi)" — Bile so doslsj največ-je demonatracija proti tujoem v Parizu, odkar se raspaljeni šovinistični elementi znašajo nad turisti, posebno nad ameriškimi, v teku. velike finančna krise v Franciji. Pdldja je imela ves dan posla s odganjanjem lzgrednikov, ki Senatni pododsek Je pričel s redno preisksvo danos zjutraj. ja včeraj odglaaovala, da bo podpirate vlado bras reserve v njenem boju proti politiküjoéi cerkvi. Komunistična delavska sveža ja preklicala goaeralai štrajk, ki je bil aapovedaa sa danes na progi Narodne železnice. Vlada js proJ Izjavite, da te stavko ne! bo prisada. .. '.. • I Stavkajoči de- Hankov, Kitaj. — Britlsh-American To^aoco kom penija se poslužuje tako brutalnih metod napram stavkujočim delavcem, da človeku pri čitanju takih dogodkov zaetaja kri po žilah d se mu ježe laae na glavi. Neki delavki, kl je Wla članica stav-kovnega odbora, ao štrli prst na IK>Zastavkdo Je tteoč delavcev, ker je bilo večje število delavcev odpuščenih po krivici. StavkarJl ras previjal, dl ta pedsdeek so-dduje tudi v prelskari, katoro vodi izredna okrajna vdeporots rxoBv: PROSVETA GLASILO SLOVENSKI NABODNB PODPORNE JEDNOTE LASTNINA SLOVENSKI NABODNB PODPORNE JBDNOTB oglasov PO dogovora. RokopUl m m Naročnin«: Zedlnjoao driar« (izven Chic^ro) M.00 aa lato, SUS sa pol leta in $1.26 sa tri mnm; Chiana ki. Claara 1*40 na lato. Itii m pol WU. •!■«> » tri me««, in «a Imgfllll SSJS. f ■ Naslov ta na kar trn stik s -PR 08 VETA" mi4è Sa. Uwlalslva—. CkUs* aTHE ENLIGHTENMENT" I Orris of tka Stovsaa NsUomI Owned by tka SIovmm National Benefit Society. Ad vertlslag i rates aa Subscription: United State« < years Chicaro SO60. and foreita Chlaaco) i S8.00 par "MEMBER of THB FEDERATED PBE8S" m ir Datesi v oklepaja a. pr. (isaa SS, tSSS) palaf vOaga da vas Ja s tesi daevesi potekla fl POSLEDICE SVETOVNE VOJNE JE PRIČELA OB-ČUTITI TUDI AMERIŠKA INDUSTRIJA. i Najbolj pa bodo U posledice občutili ameriški delavci. Po končani vojni bo ameriški farmarji najbolj občutili posledice svetovne vojne. Cena poljskim produktom je padla Farmarji niso skoraj nič prejeli za stoje produkte, medtem ko so prekupčevalci, mešetarji fn ftpeku»-lantje z živežnimi produkti obdržali profite, kakeršnih so bili vajeni v vojnem času. To pomeni, da so,farmarji pričeli prihajati na beraiko palico ali boben, rte&etarji, živeini špekulantje, prekupčevalci in trustovci so bogateli, konzumentje so pa plačevali živila kot V vojnem Času. Draginja je torej ostala, dasiravno je*zaradi znižanja cen, ki so jih prejemali farmarji za svoje ^produkte, bilo pognanih na tisoče farmarjev v bankrot Delavski listi so že takrat naglaiali, da za poljedelstvom pride na vrsto industrija in da bodo takrat poalo* dice vojne najbolj občutili industrijski delavci, medtem ko bodo finančniki in bankirji želi kot ob času, ko je padala vrednost poljskih produktov. Zdaj prihaja ta čas in napovedujejo ga itevilke o izvozu in uvozu. Farmarji (ie morejo pokupiti produktov, ki jih postavi ameriška industrija na trg, ker poljski produkti nimajo. vrednosti, ko zapuste farme in -preidejo v last živežnih špekulantov in oderuhov.^ Delavci ne morejo pokupiti produktov industrije, ker aobe komaj petino vrednosti od vrednosti produkta v podobi mezde. Iz tega sledi, da mora ameriška industrija iskAtl trge za svoje produkta v tujezeffistvu, da jih razpsča in spravi v denar. Tak je železni zakon kapitalističnega produkcijskega in distributivnega sistema, ker se blagovna produkcija in distribucija, dokler je uveljavljen kapitalistični gospodarski sistem v človeški družbi, vršita samo zaradi profita in ne za ljudske potrebe. Izvozna in uvozna štatistika nam pove, da je bik) prvih šest mesecev, za leto 1926 izvoženega blaga za $2,-207,001,204, ali za $899,669,602 manj kot v prvi polovici leta 1925. Na drugi strani pa vidimo, da je bilo uvoženega blaga v Združene države za $2,804,179,786 ali za $188,977,547 več kot pred enim letom v ravno istem času. Evropa tudi ne more porabiti svojih industrijskih produktov doma in primorana^je iskati tujezemskih trgov, kajti tudi po vsej Evrojfl je uveden št kapitalistični sistem blagovne produkcije in distribucije. In tako so opekarski delavci prvi, )ai občutijo evropejsko konkurenco. Amerika ima ogromne stroje, kijih vpo-rablja pri produkciji opeke. En stroj izvrši delo za dvajset ali Štirideset delavcev, kljub temu pa ti .stroji niso ko« evropejnki konkurenci. Delavci v opekarski industriji v Evropi so Uko slabo plačani in njih delavno ure bo uko dolge, da jim ameriški stroji ne morejo delati konkurence. Prvo opeko so importirali is Belgije v letu 11)23. Uvozili so 2,600,000 komadov opeke« V bodočem letu bo jo uvozili že 18,000,000 komadov, v lotu 1926 pa ie okrog 50,000,000 komadov. Ta primera pokatuje, kako si evropejska opekarska industrija osvaja ameriški trg, ker evropejski produkt prihaja malo ceneje na trg kot ameriški. V ameriški opekarski industriji dela 118,000 delavcev. Ta industrija pa porabi na leto 9,741,600 premoga. Za prevažanje opeke in premoga so zopet potrebni železničarji in« vozniki. Ako je prisadeU opekarska industrija, niso udarjeni le delavci, ki delajo v tej industriji, ampak so prizadeti tudi drugi delavci. t- Sirovo železo ia Nemčije se prodaja v Ameriki ce-neje kot domače sirovo železo. Sirovo lito železo is Nemčije se torej predaja na ameriškem trgu, dasiravno je podvrženo še eolnlnl, po $20.26 do $21.26 tona. To so znamenja, ki naznanjajo, da se nimajo ameriški delavci nič dobrega nadejati in da so to prva znamenja, da bo ameriška industrija tudi občutila posfedioal vojne. Daweaov načrt je bil vailj^n Nemčiji, da bo lahkot *k,wllh in aepldemi, tdafeval* naloženo vojno kontrihuriU T« .v____i to po pravici. Kar se Uč« izkoriščanje. Vojna je pričela iz gospodarskih vzrokov, mednarodni kapiUlisti lakomni naravnih zakladov in tujih trgbv so podžigali k nji, dokler ni izbruhnila z vsemi svojimi m posledicami Zdaj je končana, njene rane še niso zaceljene in kapitalisti so odložili vojne breme na vo. Za delavstvo vsega sveta je važno, ds oči odprte in pazi, kaj uganjajo kapitalisti. IZ NASELBIN Ide .maao premagan ali ne — $150,000, dobrodelne organizacije dobe $100,000, preostanek pa spravi Rickard, ki aranžira pretep. Dobrotvorne organizacije -sweet charity — dobe gtotisoč dolarjev! To naredi pretep sveto predstavo. K. T. B. n» ": n mi! *m1! ■ 'i njem i zrak i voda, in da%so marsijanci jako razumna bitja. Dokaz za zadnjo trditev so nudili znameniti kanali, popolnoma ravne črte, ki niso nič podobne krivuljam naiih rek. 2al je ta domneva v zadajam času, kakor je podoba, padla v vodo. Vsi opazovalci "kanalov" so jih videli v različni obliki: široke in nejasne ali nasprotno ozke in razločne, predvsem pa v različnem Številu: Antonladi jih je naštel 50, SciapareUi 72, Lavrel do 420 in Jinokier 443. Nel^a* teri zvezdoslovci niso yideli sploh nobenega kanala in so mislili, da so ti "kanali" le prevara. Kanali končno niso pogoj za življenje ip so torej postpan: skega pomena. Življenje na Marsu pa bi moralo biti, ker to zahtevajo naravni zakoni, ki ne poznajo izjem. Tako je mislilo več astronomov, ki so bili vsi prepričani, da ima zrak na Marsu povprečno 9 stopinj toplote. Človeška lahkomernost / je res genljiva. Nekdo je priiel do te Številke pred 50 leti. nihče ni pregledal tozadevnih računov in vsi so verjeli, da bi človek prav tsko Ishko živel na Marsu kakor v Sibiriji in Kanadi. Vsi ti astronomi so se seveda jako razburili, ko je predlanskim izjavil znameniti Švedski astronbm Svante Arrhenius, da na Marsu ni življenja. Opazoval ga je tekom treh let in ae Je prepričal, da planet ne nudi pogojev ta življenje. Zemeljskk povprečna toplota znala 26 stopinj Celzija, Marsova pa 17 pod ničlo! Istočasno je priiel do iste Itevilke ravnatelj velike greenwichske zvezdarne Campbell, kl je proučil Marsove žarke v spektroskopu. Oba učenjak^, Anglež in Norvežan, uživata tfk ugled, da I sa o njunih trditvsh nihče al upal dvomiti, dasi so se Jim zdela neverjetna. Marsovo ozračje je toraj po tej teoriji tako mrzlo, da je morala vae voda ie pred tiaoči leti sam rani ti. V Marsovi puščavi na more šivati nobena rastlina, nobenir tudi najbolj vztrajna polarna žival. Ce ae Arrhenius in Campbell ne motita, je torej zemlja edini obljudeni kotičekvvesoljstva. A človeški razum s^ upira teipu mnenju. Četudi se bo naša zemlja shladila in samrzla čez kakih 50 .ali 1Q0 milijonov let, se be med tem časom morda razvila kaka druga zvezda, n. pr. Vt-nera. Saj je ta doba le trenotek za vesoljstvo. Tudi luns je bila nekoč šhp in topla. Ko pa bo zemlja druga mrtva luna, se prične življenje na*Veneri. Pojavile se bodo rastline, nsto živa bitja in končno človek. NajnovejSa geofizika je sploh mnenja, da tvori naS solnčni svet le drobec vesoljstva, njegov atom, ki natančno ponavlja notranjo zgradbo kovinskih in lesenih snovi na semlji. Okoli osrednjega elektrona, solnca, *<' vrtijo drugi molekuli. Nsš žepni nož je po svoji fizični obliki zmanjšana slika vesoljstvs. Cc je to resnično, skriva nebesi prostor nebroj nam nevidnih svetov, nepoznano neskončnost-Če bodo kdaj "odkrili" našo zemljo strelni marsijanci, katere popisuje Wells v svojem roms-nu, bomo iele videli da nismo najpametnejši pod solncem. VltoClNA ZAHfEVA dE VED NO CLOV£8KE ŽETVE. Chicagu, III. — Akoravno postali nekoliko hladn«j*i dnevi, kljub temu je vročina zahtevala dve človeški žrtvi. Zadnji i* sta umrle dVe.oaebf valed vročine. Vremenski proroki prav da ao na poti nevihte in deževni nalivi, ki bodo ohladile ozr»< je, in da temperatura vaaj za nekaj dni ne bo, preeegala 82 sto- piaj. ^ '" Val vročine po amerts^ kontinentu je» kot porot « i drugih krajev, izginil; v nekaterih krajih so male nevihte nt deževni nalivi, toda škode si )NDELJBK, 26. JULUÀ. \m olektrižno centra-te izplačajo za občine | je občinska uprava bre/ mrupcije, nosijo električne hirale dobiček. folorado Springs, Colo. — 2e 0 leto je tukajšnja občinska ktrična centrala vrgla *249,- dobička. To se je zgodilo. 1 ravno je občina znižala ceno oddajo električne sile za pet ftotkovln je uvedla veliko ie-Ijšanje v službi. Privatni bizniški interesi na-ašajo ob vsaki priliki, da so le i zmožni voditi industrije in je občinska ali ljudska kon-ola nad obratom veHka zmota, |ne more voditi drugam, kot v nkrot. Občinska električna centrala ■govori vse nekaj drugega, ed vsem konstatira, da imajo vatni bizniSki interesi velik biček od vseh naprav za javne trebščtoe, ki so pod njih kon-[•olo. Drugič pove, da občinska rava lahko zniža ceno, pa ima lina vseeno dobiček, kar po-zopet za liudstvo velika do- Priznal n m o r, radi katerega jo bil brat obsojen na smrt Robert Scott je podal Izjavo, da je on umoril lekarniškega pomočnika, in ne njegov brat Raaeet ki je bil obsojen na vislice. Chicago, 111. — Sodniki in u-radniki tukajšnjega kriminalnega sodišča so izredno presenečeni vsled izjave, katero je podal Robert Scott, ki je bil pred kratkim obsojen v dosmrtno ječo glede soudeležbe pri ufcioru lekarniškega pomočnika v Joseph Maurerja, in njegov brat Russel pa na vislice na obtožbo, da je izvršil umor. V izjavi, katero je podal Robert Scott, je priznal, da je on (Robert) umoril lekarniškega pomočnika, in ne njegov brat Russel. V izjavi povdarja, da mu vest ni dala več miru, da bi njegov brat moral umreti na vislicah vsled umora, katerega je izvršil on sam, vest mu ne da miru, da bi žena in otroci njegovega brata trpeli za krivico, ka rrSOBTITZ 12.H91 ARETACIJ IZVRŠENI! V WA8H1NGTONU VSLED KRŠENJA PKOH1BICUE. Washington. D. C__Iz poročila, katerega je izdal policijski superintendent, je razvidno, da je bilo v minolem letu 9$,204 a-rotacij, ali 17,875 več kot prejšnje leto. Od teh aretacij je bilo I posel 12391 slučajev pijanosti. V fi-lznsno. skalnem letu, ki je končalo ¿0 junija 1926, je bilo aretiranih 10369 vsled pijanosti in v letu 1924 pa samo $374. Pri tem je pa treba misliti na to, da jelbivalatva sprejeti. Washington sedež suhaške ar-1 made kakor tudh sedež proti-salunske lige. Vesti iz Jugoslavije ORJUNA V TRBOVUAH. Trbovlje, 2. julija. Kako je Orjuna opravila evoj v Ljubljani, je že Saj eo je o tem v listih že dosti pisalo. Pa "lj očitno, da se bo v tej obravnavi v prvi vrati žlo za tem, ali w> katoličani bolj močni ali pe K kluxklanl, in da ee bo ves boj v'šil v tem pogledu in da bo ti mor Chipsa potisnjen v ozadje. DELAVČEVE DIVIDENDE. < Hicago, 11L — 87-letni Tho-Lake je v petek podlegel Iert Scott in lekarniškim pomočnikom, in v tem pretepu je takorekoč v silobranu ustrelil Maurerja. — Po temu dogodku je Robert Scott takoj izginil, in policija je aretirala Russel Scotta in po dolgi obravnavi, 1(1 se je zavlačevala na odločni zanikanje Russela, da bi on ustrelil Maurerja in prizadevanja njegovih sorodnikov posebno pa njegove soproge, dolgo časa. Sorodniki Scotta so od pričetka obravnave vedno trdili, da Russel ni izvršil tega čina in omenjali, da je najbrže izvršil ta umor njegov brat Robert. Vsled nekega prestopka je bil Robert ScotJ aretiran v Los Angeles in oddsn v St. Quientinsko ječo, in ns prizadevanje odvetnika Russel Scotta je bil prijeljan v Chicago in po preliminarnem zaslišanju je bil obtožen soudeležbe umora Maurerja. Russel Scott je bil že prej obsojen v smrt na vislice, in Robert Scott pa v dosmrtno ječo. Da bi bil Russel Scott reien smrti na vislicah, se najbolj prizadeva njegova soproga in je zbfrala vsepovsod dener za kritje stroška ponovne obravnave^ ker ona je prepričana, da Jb njen soprog nedolžen. Sedaj je na prostovoljnem postu že trinajsti dan, da bi na ta način zbrala dovolj denarja ln vplivala na mero dajne faktorje, da b{ dovolili novo obravnavo, toda dosedaj je bilo vse njeno prizadevanje zaman. Pri zaslišanju glede soudeležbe pri umoru Maurerja je Ro ,bert Scott odločno zanikava!, da je izvršil umor. Po preteku deset dni je pa podal izjavo, da ga je. Ali bo na podlagi te izpovedi Russel oproščen, je sedaj precej veliko vprašanje veaj v emislu izjav, katere so podali razni odvetniki. Nekateri pravijo, da ne, ker sodišča so Izrekla svoje in Russel je bil obsojeh na vislice po poroti; nadalje pravijo, da imi} edino še govemor Smeli to moč, da ga pardonira. Zagovornik Russela je ps drugegs mnenje, namreč, da na podlagi te ispovedi mora sodišče dati novo obravnsvo Russel u. Splolno vlada sedaj veliko zanimanje za to zadevo, posebno še, ali bodo merodajni faktorji vpoštevaJl to Izjavo Robert Scotta. Eksekucije Russel Scotta je bila določena za prve dni meseca oktobra. Philadelphia, Pa. — General* Povedati moramo namreč, da naše delavatvo, d as i ga mučijo težke skrbi in šivi baš sedaj v tako obupnih rasmarah, ni niti nsjmsnj pozabilo prvi pohod Orjune v Trbovlje, njegov^ tedanje žrtve, in muke. Spomin na one dni, spomin na padle žrtve, spomin na umorjenega Fa-klna bo Uvel med našim delav- ni upravitelj svetovne razstave I stvom, doklar bo v njem bile v Philadelphiji, E. L. Auetin, se človeška saveet. In to delavetvo mora zagovarjati radi kršitve ee še danee vprašuje, čemu te-zakona, ki je bil sprejet leta danj i pohod ,Orjun»Trbovl je, 1794, ki prepoveduje vaako za- čemu onu žrtve? bsvo ob nedeljah. Na isto ob-dolžbo se mora zagovarjati tudi Otto Blumhardt, ki je v nedeljo razstavil svoje predmete. Obtožnice proti imenovanima je vlo- Fašletl v Italiji eo gonili ln ubijali delavce, toda Italija ee je t nahajala v nevarni revolucionarni fazi,, ln italijanako razredno delavstvo je bilo naj žil neka* odbor pristašev meto- močnejša in najbolj revolucijo-dtotovske cerkve in ki si je na-|narna stranka v itpljjl. Kapi del ime "odbor stotih". ' 7 I MILICA NA STRAŽI V TONU. tal Isti so lahko opravičeno trepetali za svojo bodočnost in ves CAN-1 dotedanji Italijanski družabni red je bil v raanl nevarnoeti Politično rasumljlvo je tedaj, ds Canton, Ohio. — V tukajšnjo so brgnlteljl starega reda-šli mesto je dospel močan oddelek vsemi sredstvi ln s vso silovl-ohfîjske milice, ki je zastražila Uoatjo proti delavstvu. Toda v stanovanja uradnikov, ki vodi- Jugoslaviji ln še v Sloveniji po-jo preiskavo glede umora ured- «*bej? Naša država je pretežno nika D. R. Melleta.' Policija je PoU«4«ljeka v«kem ministru za dpvoljenje, da /gradi tovarno sa avte v Ju-KHdaviJL Ford je za koncesijo l" nudtt kredit v dolarjih sa Kradajo cest ta avtomobil ni promet. $odna obravnava v kopali*/«. Roalyn, N. Y. — 'Zadnji petek je bila v tukajšnjem kopališču sodna razprava, ki je bila končana v petih minutah. Poli ca j je arglral nekega Johna Willlamsa. ki as je slačil v svojem avtu. Sodnik je Ml slučajno v vodi in potieaj je peljal arrti-rartca kar k njemu, nakar je sodnik v kopalnem kostumu o-tvoril obravnavo aa breg« in na $10 globe. knjige Knjlževhe Matice S, K P. J. in vse posle spadajoče v področje lista. Rojakom in članom B. N. P. J. nobene potrebe, da so šli Or ju naši sadaj zbujati spomin na oae dogodke, s pom pozno, demonstrativno slavnostjo. Dolžnost jo priporočamo, da ji gredo na Orjune je, da ne pozabi tistih, roke in se naroča na Ust Pro-[ki so M prepričani Orjunafti sveto, ter da nakupijo od nje padli v onih bojih. Smo zadnji, dobrih knjig, katere je izdala ki bi jim kratili to pravo. Imamo H. N. P. J. I i mi naše žrtve in vemo, kako eo nam svete. Toliko bolj evete, Na severozapadu ja na poto-1 ker so padle v boju za lepšo so-vepju neš član Tbom Celik, ki cijalno bodočnost. Svojih žrtev j« Isto tako pooblaščen nabira- naj se le spomnijo, toda zato nI ti naročnike za list Prosveto in bilo treba spet v Trbovlje, ni prodajati naše 8. N. P. J. knjl- bilo treba aam zlasti na sedaj, ko ge, želimo, da mu rojakj in člani j« naš rudar pribit dobeeedno na petega jo pri agitaciji. | križ, ko etrade dobesedno .evoj vsakdanji kruh sedaj, ko mu Naš člaa Pmak Lnkančiš je I vsled bresproeelnostl, skromne-istotako na agitaciji zs list Pro-1 ga zaaluftka in Skrčenega števila sveto v državi Oblo ln W. Vlrgi- delovnih dni otroci umirajo gla- niji. . , t Naš član la dobro poznani Anten Jaakpvidi je na agitaciji v mestu Clevslandu la okolici, ter bližnjih meetlh Oevelanda ga Prosveto. Upravnlštvo priporoča vse ga» stopnik«*. rojakom in čttiiom v du — sadaj, ko beži obupan v tujino, da reši svojo deco pogina Ni bilo trsba pozvati sem c«-l« bataljone do sob oboroženih mlad<*ničev ~-■ olx>rožanih proti komu? Proti od gladv umirajo-I čim jugoslovanskim delsveem! bilo treba odkriti spominsko nadllm oriun«*em I «i».- \ p, § m ■■ ** •ww --- w neposredni bftttnl Delnvskegi Kako radléevcl delavce orga« nlslrajo? Ni Še dolgo od tega, ko se je po mariborskih delav-nicah rasneels zabavna vsst, da ustsnavljsjo tudi radlčsvci v Mariboru svojo "dslavsko" (rs* el štrajkbrehersko) organizacijo. Pa sskaj bi tudi oni na imeli svojo "delavake" organi saclje. Baj imajo ttidl klerikalci svojp, pa tudi demokrati la na« rodni socljalcl Imajo skupsj eno. Rssums se tedaj, da Radič ne bo brez njet In ustanovili so jo. Po vsem tem, kar ea je od krat zgodilo, ko eo radičevci o* besili republiko ns klin. reducirali v državnih rudnikih delavcem plače, glasovslt sa 3 in pol milijardni vojaški proračun, »ležali izdatke za socijslno politiko ns 150.000 Din, podaljšali deluv-cem delovni čss In povečali eo* cijalno reekcljo v drŽavi — eo se oni vendar še čutili pokliesne, sprsvltl svOjs bivše voliloe na Štajerskem v neko organizacijo — recimo delavsko, — in so skli cal i aeetanek, se tam malo akre-gall ln njihovi bivši pristaši so šsls Is časopisov svedsll, da to nI bil navaden krog, nego da Jo bilo to snovanja delavske šele/-ničsrsks organizacije. Pa še več. Poeameznike eo IsvoUli celo v evoj odbor, ne da bi s tam so glašall; In to jasno priča, kako so organizirali in kakšen rs/ mah ima ta žolte "delavska or ganizacija, gtrola ubila tri fanU. Dna K julija je divjala tudi v okolici Loškega potoka, v ribniški doli ni, eilna nevlhU, kl>je zahtevala troje mladih življenj. Posestnik Bsmblč Is Retlj je takrat sušil seno s evojiml sorodniki na se nožetl, ki leži ob ceetf med Bo dražlco ln Loškim potokom. Med hudo nevihto so,pohJt*li pod bil* nje dmje, ds se skrijsjo pred silno ploho. Pod visoko smreko eo stopili 22 letni Pran Bambič, njegov brat Jože ln pa njih bratranca lftletnl Pran'In Uletni Viktor Roje. Oče Bamblč pa st Js skril v bližnje grmičevje. 4* čelo je silno trsskatl. Strela js udarila v usodepoino smrako, pod katero so vedrill omenjani mladeniči. Raeen Jožeta ao oble žali val trije mrtvi. To ja bil grosea prizor s* o&rta, posebno ko Je uvldel, da so vsi poskusi, nesrečnike zbuditi, oetaJI brez uspsšni. Zelo tragično je tudi to, ker je baš prod dobrim letom Ista usoda doletela tudi njih m strlčno ln tudi med aušenjem ol>če. da ee od ajlh naroča na liai doma. da bi' vsaj posmrtni spo* Prosveta in al nabavijo knjig menik ne iasival tista, ki so j»«' Književne Matice B. N. P. i. tudi Imeli svoje plemenito, ne* upravitelj. ' posabne trtv*. In al bilo treba nadalje tega ponovnega oboroženega korakanja v Trbovlje, ker je moralo biti Orjunašem. če ee roe junaki, Jaaao, da bodo e A HAROCITB BI KNJIGO Konec prilog alovensklnt li atom. V uradnem listu "Gatset-ta Officlale' je izšel odlok, ki veebuje rasne uredbe se ddprs-vo nepotrebnimi izdatkov. Od rasnih točk je za nas posebno važna točka 7., ki pravi: Do nadaljne odredbe se ne smejo dnevniki Isdajatl na vač nego šestih stransh. Prepovedano je povečati obliko časopiea, ki je bila v rabi času, ko je bil objavljen ta odlok, in prepovedana je publikacija prilog isvsemšl priloge tehniške veebine. Po tem beeedilu bo potemtakem "Edinost" morala prekiniti publikacijo dvotedenske priloge "Za našo deco". Kaj bo s enako prilogo tednika "Novic" in s prilogama "letareke Riječl", ne izhaja is navedenega odloka. V globok jpurek je padel na Sv. Katerini posestnik Josip Godnič is Krombertfs. Obračal Js seno Jn pri tem se je bližal prepadu, Utrgala ee ja ekaia ob propadu lo Godnič je padel ter obležal teško poškodovan. Potegnili eo ga Is globine ln odpeljali v goriško bolneiči kjer je umrl. M Rlbembergu eo že poskušali s fašistovsko organizacijo pa se ni mogla'rasvitl. Sode j je prišel v Rlbemberg sam Cavalottl ln tam imenoval tajnika in dva pomočnika, ki Imejo nalogo, oživiti fašij. Cavalottl Je malemu številu zbranih med drugim raslega!, da fašlstovskl režim dovoljuje drugdrodcem, da govore evofjoslk tako, kot se govore v Italiji razni dialekti, ali Izbrišejo naj si is glave vsako akol* jo, ki ni v skladu z idealnimi principi itslljsnstvs. Is Solkana. Končno se le gradi novi most preko 8oče, ki Je bil res žs nujno potn inm. To vest sprejmejo s ssdovoljstvom vsi, ki se vedljo.po sferni železnici proti Jesenicsm. — V Holksnu js bilo predsvsnjp ljudske fsšlstov sks univsrzs is Gorice. Prišlo je psr ljudi, ki niso razumeli predavatelja. — Komunističnega dr žavnega poslanca Srebrnlča ne« ledujejo orožniki In če elučajno Igra "trešct", že stoji sa njim oborožen kibic. — O dviganju eolkamfcege misarstva s«, mnogo govori ln nsprsvijen Je sindiket, toda vprešsnje sa ns fgane nikamor. Pač nI denar ja, ki Je potreben sa obeežnejšo ekcijo v prid missrstvu. Konec rssll» v Idriji. Zaklju čeno Je ssdnjs tolsto leto rosike v Idriji« Zgodilo ssjs to baš ob 26letnici njene uetanovltve. ldrljčanl so ae dolgo čaaa tru dill, da dobe primeren srednje-šolekl zavod. Poerečllo ee jim daj prevod Tankuijeve "Leiie Vkle". Dolo je Izdala "Časa editrice udineso" v Vidmu. Prpf. Lorenzoni se stalno bavl s slovensko literaturo in njegov prehod Cankarjevega "Hlapca Jerneja" je celo dober; sato smemo pričakovati, da ne zaostane sa njim prevod "Lepo Vida", TuJaki promet v Opatiji. V prvem polletju je bilo v Opatiji tujcev 14,897, lansko leto v prvem polletju ia.71«. Madžarov je bilo doslej 41106. Poročilo naglaša. da narašča jugoeloveaeko i posečanje Opatije. V prvem | polletju je bilo is Jugoslavije gostov 2186. Is Nemčije je bilo gostov doslej 1809. Diferenca m*i leni in letoe znaša 8819. Toliko nemških gostov je doelej izostala Občinski komisar v Trata. Generalni pod tajnik Rioci čisti Trst in mu hoče dati pravega (a-šistovskaga življenja. Občinski saatop v Trstu ns odgovarja du-•hu »«Klanje prerojšvalne dobe, ssto slsda te dni demisijs <^bčia-akih svetovalcev po vreti ln v kratkem Času bo imenovan komisar, ki bo vžlval polno saupa-nje nscljonalns vlade. še ZalmMiM tf. l>okaz. |0 nekem dečku so sodili, da mu malo manjka. Sato ao ga peljali k zdravniku, da preišče njegovo mišljenjsko zmožnost. Doktor mu js sastavil eledeče vprašanje: Ca bi U sadaj šsl mimc katere okna bi bllf nisko ln bi videl, da v hišo zdravnik, poaneje pa bi leto hiša IU duhovnika in »heje pa pogrobnlka, kaj mi kaj ee ja agodilo v tleti hiši* Deček je malo potnici!!, nato pa odgovoril: "Jas bi mislit, gospod, da imajo v tisti biši munšsjnarekl kotliček." .»"Deček ja popolnoma sdrava-ga rssums," Js hitro isjavll zdravnik. L. NI alaba definicija. Vliček: "Ata, kaj pa j« sgo« tistT" Ata: "KgoUst, moj sin, je tisti šlovek, ki ti pava o aabi ravno tlsts sttarl, katero si mu ti mislil |M>vedati o sebi," Drsga^hrana.4*""* On: Dragica, kaj si tiaredlla s onimijfisrclzniml čebulami? Ona: Oh, dragac, žel ml |a, jas sem mislila, da so bils navadne čebule. Včeraj el tadnjo pojedel. Saj sto že Slišal! o tistem strašnem rkstrasancu, ki Je vrgel svojo šeno skosl vfa-\a In spal pri mački. Znamenja (Junt SO-ISOS) posienl, dft TBBi Js i potekla U dan« pravočasno, da vam ustavimo. Akti mata» > Grozna novica ee je takoj ras* nesla In vzbudila veliko sočutje v daljni okolici, kjer eo bili vsi nesrečniki poznani kot posebno blagi mladeniči, Ura. Baš na meets, kj< r es vsako leto dogajajo štovlln* nesreče, pri Psščenlcl v zagrebški okolici, ee je julija zopet prlpitia strahovito toleaaiSk'. nesreča. Ob »odmih zjutraj je vlak štev. 411 povozil skladiščnika glavnega zagrebškega kolo ker nI bil plačan. Je in s njihovimi žulji Je nastals jlist plačan In ft no prajma- t«, Jo mogočo vstavljan valad ponosna šole^a zgradba: Idriji ska realka. £elo uspešno Je bilo njeno delovenje^ v veliko ko-riet idrijakfllgu ljudstvu in vss-mu slovenskemu narodu. Sedaj tega našega zavoda ni veš. Po vojni je pripadla Idrija Italiji in italijanska šotsks oblast js kmalu zadala Idrijski rsalkl zadnji udarec. To spada v okvir ubijanja šolstva med Jugoslovenl v Julijski Krajini, katerim se nu-di le še nezadosten osnovni pouk v državnem JcsJku ln m Jim tem l>otom saplra prtetop tudi v Italijansko srednjo šolo , . , Raz* stava risšrskih Izdelkov ob mm> ključku šolskega leto je pokazala, da tiči v enem. ali drugem rsstavljalcu velika nadarjenost, ki se bo lahko ša lepo rasvlla. Cankarjeva ŠOMaiea se Je proelavila lepo tudi v Prlmorju. "Čitalnica" pri Bv. Jakobu v Tr-•tu j« v pri zor i Is 'Kralja na Be-tejeovi". CRalnHa« predstave vrlo nspredujejo. režije je dobra In igralci kažejo naraščajoče Ispofiolnjevsnje. Ze "Kralja na BelajnoVi" Je fHt* izdelana nova ineeanacije. "Lapa Vkla" v Italijanščini Prof. Iv. LorenfunJ, ki je prevedel Hlapca Jerneja", podaja ee- nam dopisnico in •Url In novi I In krmil tajniki ta dmfi g* etopnlki, pri kšteflll hnkš plačate naročnino. Naročnina bi SHib^9!. m pol lata SI JO lato |SJO. Za magto Cklcm Ir Cl« rero ga kto SSM pd Mr Zê Evropo gl 1114.00, m vsa Todnlk «1.70. Clan! We gi •nI pošljete na UI'RA wPROS M7 H. U CHICAGO, t . ^ . I DOBRO p PONASE VSA POJASNILA DAJK VODSTVO TISKARNI RaMv M urnik: MM Slovožok pi Kara laiifaialj * Hitro, pa tudi j ako natančno ao žvrgoleli muzikalnl ptički tvojim ljubicam večerne peami-ce aredi jutrove dežele po gosto-aenčnih sikomorah in viaokib datlovih palmah. Ns všs| nekje •o brenkali zaljubljeni mohame-danaki fantje na miloevočne plunke, udarjali na tamburine, stresa val i cimbale in prepevali tisto-ie: "Al, me bol kaj rada 'mela?" Pa le prav na glaa ao jo zavijali; saj so se bili vendar tako čestito navečerjall Žlahtnega mlečnega močnika "acida". In kadar je v bližnji daljavi za-hrulil zarobljen iakal, se skoraj živa dula ni zmenila za njegovo afrikansko neolikanost. Konec prelepega mesta Bim-el-Bam sta pa čepela kraj praznega, polomljenega kurnike na »lamnatih pleteninah veleučeni gospod profesor Abdul Slovook, vsega turlkega alfabeta dbktor, in pa slavnoznani gospod profesor doktor Kara Besedevolj, gla-soviti specijslist za samoglasnike vse Jutrove deželo. Oba sta bila zagrizena jezikoslovca. Seveda jo to malo verjetno 1 Zakaj fiWogov je skopo itevllo na svetu; marsikdo izmed valih prijateljev, sorodnikov in znancev gotovo le nikdar ni videl živega jezikoslovca, nikdar pa lo, da bi bil imel osebno kaj opravka s takim možem. Toda v ju-trovl deželi je to vse drugače 1 Tem namreč človek ni pravi človek, dokler se mu g» posreči, d* vsaj nekoliko "popravi" mik» materinščino! In le slavni Su-juti je Itd v 16. stoletju nad 2500 arabskih slovoičarjev! Od nekdaj sta oi bila velika prijatelje, namreč Abdul Slovo-lok in pa Kara BeaedaveiJ. 2e na gimnaziji sta vzajemno go-ljufkala bodisi pri uftnih, bodisi pri pismenih perečih vprašanjih. Skupaj sta delala tudi prvo nerodne sonete, prva cigerete in druge dijalko grehe. Na sijajnem vseučilišču v blagoslovljenem učenjaškem mestu Mass-el-Oohireha sta kakor Kaator in Poluks kolegijalno stradala oba v enem kabinetu, katerega sta prav tako kolegijalno dolina o-stajala godrnjajoči stari gospodinjo. Lopo vzajemno sta tudi vselej "zažingala" lačno ustanovo, dokler ni izginil iz skupnega mehurja financ zadnji cekin! Tako nesebično sta se torej veselila svojih dijaških, svojih najlepših let "softT Abdul Slovo-žok pa Kara Besedovelj. Kar ao je zazdelo profesorjem, da je dosti i promovirall ao ju isto soboto za modra doktorja, in isti "pazar ertcai" (ponedeljek) sta vzela vsaki soejo ljubico za zakonsko ženo. — Celo vdovca •ta poatala oba iott dan! Njiju soprogi, gospa Sehna Slovožoko-va in pa Lejla Beoodavljeva sta se namreč na praaik ramadan- skega bajrama tako na trdo ne-pokoli zabeljenega ješprenjčkn in eirm}tih štrukeljev. de sto se obe-precej po večerji naturalistično razpočili, prav korejžno vdani v fatalni kizmet. Kaj pa ita nato ugenfla presenečene vdovca Abdul Slovožok pa Kara Beseda vel j. kaj mislite! "Smrt je črn dromedor, ki poklekne pred vrata vsakemu!" ae je urno potolažil jadni Abdul. "Kdor se joka za vsem svetom, naposled še oslepi!" se je nakaUjal ubogi Kara ... Reve«! In ne samo to, da nista vzela nikdar več v misel ne sirnatih štrukljeV, ne zabeljenega ješ-prenjčka! Ampak še to: šla sto in sta se, "ljubezni tiranije" mftena, posvetila popolnoma le jezikoslovni pili, s katero sta začela takoj po pogrebu marljivo drgajsati miloglasnemu arabskemu Jeziku ookttbono "rujo". Tukaj sta odstrigla besedici rip in gn prišila drugemu, čisto zdravemu izrazu za vratno aa tilnik; tam zopet sta odščipnfla z Jezikoslovno giljotino kar celo glavo, Jo pretolkla, prevatfala. prekuhala in jo prikrpala drugi besedi kratko malo sredi trebuha In zagnala vse skupej v Pro-krustovo posteljo. Ves božji dan in pozno v noč sta sklanjala aa-mootalnike in stopnjevala pridevnika, spregala arabske glagole na vseh 10 načinov in pretop-Ijala soglasnike, obraževala naklon* i " i tlačila fKDSVITX oge, parala medmete in reztvar-ala obrazila, leaala členke in zvijala pravila, žvečile priponke in lagala oblike in zopet in zopet razglabljala etimone, stikala po slovarjih, po rečnikih, po slovnikih, po besednjakih in slovotvorila z lepa in z grdo, da je bilo joj in gorje! V malo letih sta skrpucala nedolžni jezik Korajšitov tako, da je bil bolj pisan, kakor hlače kranjskega rokovnječa. Prej "krasen in pa cvetan tako," je dobil iz tiste etaroturščine, iz sosednjih kHjomov ali pa kar izpod pazduh« obeh marljivih učenje-cov toliko krpic in cunjic, da je ailnapoaled vreden primere s sliko one Rosinante, ki ima vse zedinjcnc konjske bolezni "in corpora", zdrave kože pa tako malo na sebi, da ne bi imela ne ona sama muha is kol jše hiše na njej tadoati prostora. Pisatdji in uradniki ao obupno viM Umi, Ibdul Slovožok in Kar» BeaedaveiJ eta delala neumorno! Jezik velikega proroka mesec drugačen! Je hitreje ispremi-luna; vsako poglavje so si prikrojili Jezik je, in preoročni na-lahko ponašal, da ima kakor pisateljev! je pe Ud, "molitve izprevračaia slove in 'draži ETN I V S Spisal Anlas (Dalja.) Ali jo bilo to objokovanja dni miru, dola, molitve, evangeljske besede? Ali je bilo to pričakovanje uro, sijoče iz bodočnosti? Vrnil Jo svošonj učitelju. "Zbogom," Je rekel. Don Klemente jo nagloma odšel. Sok«, kl Jo jo hišni gospodar prepustil sa Benedettove zaslišbe, jo imela velik blazinjak, Itlrloglato mizico, pokrito z rumenim suknom i uvezenimi sinjimi ovetovi, okorne stolioo, naslanjače, ki so kazali potirke skozi razpoke zbledelega starega ocnjs, dve podobi lasplja-stih prednikov v začrnelih okvirjih in dvoje oken, izmed katerih je eno ekoro popolnoma sapiral noomeUn zid, drugo pa je nudilo po* gled na travnike ia prednjo stran lepe gore, ki se jo zamišljeno rlaala na nebu. Benedetto je stopil k nJemu, preden Je sprejel obiskovalce, da bi ae poslovil od travnikov, od goro, od revnega kraja. Ker ga je prevzela onemoglost, se je naslonil na napušč. Bila Je tos sladka, sladke onemoglost. Skoro da nI več Čutil teše svojega teleoe in srce se mu je topUo v mistični blašenosti. Ko so njegove misli po-t lagoma izgubile predmet in obliko, ga je vsega omehčal občutek mirnega, nedolžnega zunanjega življenja, kapljic, ki so padale od streh, in dišečega gorskega vzduha, kl se je narahloma, naokrivoma pregibal adaj v tej smeri, zdaj v oni. Nanovo so se mu porodili v spominu davni priiori iz njegove prve mladosti, ko le al hnel * Ione (n tudi ni še mialil na poroko, konec nevihte v »gornji Valsodi na pobočjih gore Pian Biacagno, Kako vse drugačna bi bila njegova usoda, ko bi bUi šivali njegovi starši trideeet ali dvajset let več t Videl Je v mislih kamen na pokopališču v OrlJh FRANKU V B(Xil' NJEGOVA LUJIZA In oči so se mu napele od solz. Nato Je aledil silovit odpor volje proti temu mehkemu medle-nju čuvstev, proti tej iikušnjsvi slabosti. "Ne, ne, ne," je zamrmral na glas. Drug glas je odgovoril za njegovim hrbtom; "Ali nas nočete poslušati?" Benedetto se Je začuden q)penil. Trije mladeniči so stali pred nJim. On ni bil alilal, kdaj so vstopili. Oni izmed njih, ki so je adolo, da Je najstarejši, lep, temnopolt dečko, nizko postave, z očmi. ki so bile le v marsičem izkušene. ga je drzno vprašal, zakaj jo slekel duhovniško obleko. Benedetto nI odgovoril. "Nočete povedati?" Je dejal oni. "Nič na de. Cujte! Mi smo dijaki rimskega vseučilišča, ljudje s pičlo vero. povem vam naravnoet in Ukoj. In uši vemo svojo mladoet. več ali mnaj; tudi to vam povem takoj." Rden izmed tovarišev j« povlekel govor-nika za rob oblake. Tiho bodli" Je raktl prvi. "De, eden la-med nas ne veruje bogveksj v svetnike, a Je najčistejši. Teda tega ni tu pred vami. kakor ni tudi drugih, ki igrajo v krtml. Najčistejši ni hotel Iti a nami. Pravi, d* 1« najde priliko govoriti Z vami Šlato na **mem. Mi pa smo taki, kakor ecm vam povsdal. PrtIII smo z Rima, da napravimo izlet in vidimo čudež, če bt bile mogoče; aploh. da bt bili vaaall." „ / Tovariši «o ga ogovarjaj* prekinili. o "Ali da!" Jih je Izpodbijal on. "Da bi bili veseli! Oprostite, Jaz sem bolj odkrit. V resnici je malo manjkalo, da nismo svoje veseloeti prav drago plačan. Šalili smo so in zato so nas hoteli ubiti, razumete; vam na čast in slavo. Ifeto smo čull govorček, ki ete ga imeli pred ono fanatično drhaljo. Da te zlodej, smo rekli, to je govorjenje, ki ime nekaj novega v du-hovskih ali polduhovskih ustih, to Jo svetn|k, M nam je bolj po nosu nego drugi — oproetfte, da smo tako zaupni. In brž smo so zedinili, da vas poprosimo za razgovor. Ker končno, če smo prav nekoliko skeptični in veseljaški, smo tudi precej razumni in nekatere versko resnice nas zanimajo. Iz mene na primer se morebiti iscimi kak neobudiat." t : 4 Njegovi tovariši so se zasmejali in. on se Jo jezno obrnil k nJim; "Da, ne boto sicer praktičen budist, a budizem me bolj ganima nego krščanetvo!" Ko so mu ufcle te malo prikladno besede, je sledil hud prepir med vsemi temi in drug govornik, dolg, tanek, s naočniki, Je stopil na mesto prvega. Ta Je govoril nervozno, a pogostim zemahovaajem glavo in okornih podlnhti.; Njegov govor Je bil tak-)o: Njegovi tovariši in on .zo večkrat razpravljali o živijenski sili katolicizma. Vsi so priznavali, da je ta izčrpana in da bo kmalu sledila smrt, če se-ne izvedo korenina preoonove. V možnost to preosnove oo nekaterHrerjeli, drugi no. Zdaj ftclljo izve-doti mnenje razumnega katoličana modrega duha, kakršnega st Je bil razodel Benedetto. Mnogo vprašanj bi mu radi stavili. T Tedaj Je tretji odposlanec dijaške druftbe sodil, da Je prišla njegova ujra. ter obsul Benedetto s .celo ploho neurejenih vprašanj. ;< Ali bi on bil pripravljen nastopiti kot prvo-boritelj za oboOvo cerkve? Ali veruje v nezmotljivost papeža In cerkvenega zbora? Ali odobruje čaščenje Marije in svetnikov v sedanji obliki T Ali jo krščanski demokrat? Kak-šno mnenje ima o sašeljeni obnovi? V Jerine so videli Ivana Selva. Ali poana Benedetto njegove knjige? Ali odobruje njegove nazore? Ali mu ugaja, da je kardinalom prepovedano hoditi peš In duhovnikom voziti se na kolesuf-Rako misli o svetem pismu In o navdahnje-nju? Proden je odgovoril, je Benedetto dolgo, a strogim obrazom glodal svojega mladega so-besednika. vi "Neki zdravnik," je rekel končno, "Jo bil na glaou, da zna ozdravljatl vse boleanl. Nekdo, kl nI verjal v zdravilstvo, je lel k njemu iz radpvednosti, da bi ga izpraleval o njegovi umetnosti, o njegovih naukih in nazorih. Zdravnik ga je pnetU dolgo govoriti ia aa to mu je potipal lilo, tako-le." Benedetto Je prijel lilo prvega govornika in nadaljeval: "Potipal Jo Jo, podrla! nekaj časa molče, nato j4 rekel N~*rijote)j, vi bolehete ne srcu. Bral sem vam lo na obrazu ln zdaj slišim udarjati kladivo taaarja. kl vam dela krsto." Mladenič a ujeto lilo al nI mogel kaj, da ne bt .trenil g očmi. "Ne govorim vam," jo rekel Benedetto. To govori ooi adravnlk svojemu obiskovalcu, kl ne veruje v zdravilstvo, ter nadaljuje: — AH prihajata k mani da bi imeli življenje ta zdrav- je? Dam vem toge in onega. Ali no prihajate radi tega? Petem nimam čaaa sa vae. — Tedaj je oni, ki je vedno mleta, de |e zdrav, obledel In rdM? — Mojster, evo me v valih qpkeh. storila, da llvtan." Oni trije ao bili za trenutek val osupli. Ko •o se zganili, kakor M eo fll zopet zevedti, la hočejo odgovoriti. Jo Benedetto dolgih kavo.' M sto bila kriva vse¿ sta torej sedele kraj kurnika, kadila/ iz in srebala črno v preperel rokopis, iz je čitol debeli in kratki Abdul Slovožok na glas od desne na levo. "Cira!" vzklikne hipoma dolgi in suhi Kara BeaedaveiJ, usto-vivši čašico pred usti. "Cara!" se vznopokoji kratki in debeli Abdul Slovožok v svojem tomnomodfem kaftonu. atelj^ira!" Je zmajal Kara Besedavelj z glavo, da je bil njegov zeleni turban v naj večji nevdrnosti/ ter postavil sklodicd na tla. 'Cara, Kara!" kokodajono srdito tolsti Abdul. "Cira, Abdul!" se mu zaleti Kara tifo ¥ besedo in prideae porogljivo* "Ali ne znaš brati?" "Tukaj čitaj 'čara'!" zaškrip-lje Abdul Slovožok z zobmi. "NI resT Ampak 'čira'!" vtte Kara in si Nervozno gladi dolgo sivo bradd. * "Cara!" k "I!" "A!" "I!" "A!t" < "Kaj boš govoril Naj no vidim večnega voodja, ako —" "Kaj po ti velF h^M "O ti krompirjevec tir TI ti #, . preoblečena labal Allah naj ta udari is svojo jeao!" AMulJ s'ovollok1 je ^Uš^SJS knjigo in čibok, Kara BeaedaveiJ pa Čibdk in svojo patologič-no maralo, katere nieto le dolgo več zanimalo na ooloee, ne dol veleučena goopoda nasproti! — Krvavo rdeče se je nagibalo solnce v Zaton, zlatilo debla pel movemu gozdu na daljnjem horizontu in uitgalo svetle polo-mesece na belih, blestečih minarete ... V trudnem vodovju v nilav! ao g» zrcalili larni oblaki —• Počasi in tiho, kakor sence, oo plule čapQo visoko nad bana-novlmi setvami tja v svoje no-čišča. Na zračnem omostju vitkega minarete pa ae Jo verni sluga prorokov, krepoatal "mu jezin", sloeeeno oglasil: "Allah Jo najvišji Bogi Moj Naj nikjer nad njega ai Boga vrh nas. Olas vam moj s vedočl, de naj-^ vUJlBog ■ -j Jot lo Mohamed mo Jo tllagooiovljeni bodite vaaki *m> / JL Allah Jo aajviljl Bog near Brez mraka ae Je naredile dneva hlafea noč.. Abdul Slo. voAok in Kava BeaedaveiJ ato aa pa Ae vedno vroče la divje, ako» ro dtaboteld pogledovele! ^ "Iba Ham za ^Bnttca bere kov) ne •čamrr vselej le 8 težko moko debeluh. Skoraj bi se mu bi\ odvalil trebuh od jese. Kara Beeedavalj pe ge poglede prezirljivo od turbana do copat in od copat do turbana in mu IvvC, a* . ' t \ \ "Ibrahim ibn al-Abecestric — čita 'čira'!" % - "Abu Saladin al-Zabiti Crko-brbec je dokazal —" M "Nič ni dokazal! Omar ibn Abi Rabi al-Belecopata jo vendar —" 5 h "Kaj klobaeaš! — Drome-dar!" "Ali hočeš, da ti pripeljem eno z dežnikom?!" "Kaj? — TI menil —Ti suha jerhovina! Od ondod, ti štorklja ti ItorkljaatoP je pihal razkačeni Abdul Slovožok. "Dobro, le zabavljaj! — Pes laja, karavana potuje dalje!" "Sto šejtanov (hudič) naj te živega vzame! — Ven z mojega dvorišča t- Ven, paovhn! TI me boš učil, kaj je "hajir" in 'šer"! (dobro »in zlo) — Sto-pejl" ... Tako je švignil plamen rezpo-re in jeze med nekdonja prijatelja. Najbolj je jezilo Abdul da mu jo rekel Kara;. "Krompir-' jeveet", nJemu, ki Je znal vse 'kitabe" (sveto pisma) in vseh sto in štirinajst sur iz korana na pamet! — Beoedavlje P» Je strašno pekla "preoblečena žaba!" Sedem mesecev je bil lani na sveti božji poti v Mekko, Abdul pa lo zadnjo tri v let*: leval, daulkade in dsulbedše! In on ae ga predrzne poditi z dvorišča, nJega, doktorja, profesorja — in tako dalje! Vos zelen od jeze Je stopal z dolgimi koraki proti izhodu. Tam pa se je unp> in burno zopet okrenil, pomeril z dežnikom na Abdula, bliskoma odprl marelo in strahovito zacvilil: "I! I! I!" Abdulu Slovožoku pa so ao nabreknile mišice na obrazu, in oči so se tam ljuto izbulile! Zaceptal je z nogami, izpustil čibuk in knjigo, popadel polomljeni kur-nik, ga zagnal za nasprotnikom in so drl silovito: | "A! Al Af ;\,./J '-Kara Bešedavolj mu je v naglici še jezik pokazal in odštork-ljal s svojo marelo kakor posvečena trlola. ? i Ko je prišel nočni čuvaj, u-mazan Nubijec o boHm t urbanom in velikanako sulico, gledat, kaj da je, tokrat je že zopet vladal mir okolo in okolo konec prelepega meoto Bim-el-Bam, in nič ni kazalo, kako hudo sta oo bila ravnokar spoprijela veleučena gospoda doktorja in profesorja Abdul 81ovoftok pa Kara Beseda vel j. (Dalj« prlhodaJU.) ZA KRAT0K CAS. Avtomobilist: Popolno pravico sem imel voziti po tej strani^ ta pa se je zakadil v mene. Kako morete name z Vračati krivdo? Lokalni policaj: Edino na vas? Avtomobilist: Zakaj? Lokalni policaj: Zato ker je njegov oče ¿upan in njegov željna pojasnila pišite na brat načelnik policije, jaz' hodim z njegovo sestro. Cc se hočeš prepričati, ali je imel tvoj soprog srečo pri po-kerju ali ne, pesi, ko se vrne. Ce bo hlače vrgel na stol, je izgubljal; Oko pa jih bo lepo zavil in spravil pod vtgiavje — tfe dobil. • Prijatelja sta se srečala po več letih« : „ i- . X J "No, si se že poročil?" je vpra-ial prvi. %% , "Ne," je odgovoril drugi. "Toda zaročen sem in to Je ravnotoko lepo in dobro." "Se lepše in boljše jo, če hočeš kaj vedeti," Je vzdihnil prvi. 2«. JUuja;1 RAD BI DOBIL| štiri alovenske družine »M»>Ml»»l>MM»IM»W».M».M».tMIM........50C ifjtóafe'i' KNJIGE KNJIŽEVNE MATICE SE DOBE pri naših društvenih tajnikih in drugih zastopnikih, namreč doeodaj Jih imajo ¥ prodaji poleg društvenih f*® tajnikov tudr: William SUer, 0404 SI. Clnlr Ava. Oeveland, Ohio. Anton Jankevich, 1171 Nerwood Rd^ Cleveland, Ohio. Anton Bokal, 727 E. 157th Street, Clevdand, Ohio...... John Križmančič, 13111 Bonington Ave., Weet Park, Ohio. Andrew VMrich, R. IP. D. 7, Box 10«, Johnstown, Pa. John Rimoc, 5506 Russell St, Detroit, Mich. Frank Stnlar, 1S705 St Anbin, Detroit Weh. >f John Golot* fr« 144, Rock Spriogo, W^ro. ^ Proletorec, 8680 W. 26th Stieet, Chicago, IH ^ Ali pa pišite ponjeno: KNJIŽEVNA MATIC A S. N. P. J, 2067 So. Lowadola Ave., Chicago, DL •zx. SPIEJEM VSA V TBMKIO OUT SPADAJOČA DELA tWv ' v; I Tlaka vabila s« tmoUoo Ir oboda, Tizitnice, ¿aanlkea knjig^ koledarje, )Mk* htl t rinvmgirai, hrvatokma, oloraftem, Mkeét rtmSktm, ang-«eèkem jeziku In drugih. p VOKTK TKMIRE APEUIA S. N. P. »A TISKOVINE V SVOJI TISKAM! HS>»MIIHHimmIW . _ 8. N. P. J. PRINTERY tam ma Zeljo to!« vsa POJASNILA